□rt MiaJa ođ bVlobp 1947 kot tednik — Od l. januarja 1958 kot poltednik — Od januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah G'L A S' I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, SOBOTA. D\E 23. NOVEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 136 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič ** Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor —- Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan LJUDSTVA ZA GORENJSKO Trgovina v oktobru Primanjkuje kurjave in gradbenega materiala l Nakup ozimnice vpliva na večjo prodajo — Cena živil porasla za 16 odstotkov Trgovska podjetja so imela tudi v preteklem mesecu Precej težav pri zagotavljanju zadostnih količin blaga. Nadaljevalo se je predvsem pomanjkanje artiklov, ki jih tudi že poprej ni bilo: suhomesnatih delikates in konserv, °lja, maščob, fižola in ribjih konserv, južnega sadja, premoga (dobava drv je trenutno sploh ustavljena), gradbenega materiala in električnih žarnic ter televizijskih sprejemnikov. Izmed tekstilnih izdelkov v oktobru ni bilo na pretek zimske toikot Pri aže in volnenih izdelkov, nianjkovalo je tudi postcljne-8a Perila, volne za ročno pletenje, gobcev in svilenih podlog. Papir-'Ce se ne morejo založiti s celovškim in pergamentnim papir-jern ter z lepenko, svilenimi pa-j Ji v barvah in z različnim kar- nskim papirjem. .Trgovina na drobno je v okto-EP dosegla promet 12 milijard jf5 milijonov dinarjev, kar je j °dst. več kot v istem mesecu ni. V vseh desetih mesecih so , 'rgovlnah prodali za 104 urili-Wrde 761 milijonov dinarjev bla- G. G. Dej pride Ha Gorenjsko ga, kar je za petino več kot lani. Za to imajo precej »zaslug« višje cene, delno pa tudi večja prodaja in nekoliko še povečan turistični promet. Nadaljevanje -na 2. strani *■ Jesensko oranje na zemljišču Skupna seja občinske skupščine in občinskega jpdbora SZDL Kranj Le materialni raztoj omogoča porast standarda Pomembni prispevki k osnutku statuta občine — Javna razprava do 28. februarja Romunska vladna delegacija, ki y Pr»pela včeraj na uradni obisk K^SOstavijo ood vodstvom pod-j/j^'ednlka državnega sveta in 1» *a sekretarja Romunske ds-SS* Potile GHEORGHE GHE- tor I,A DETA- bp priš,a v f^v*' 26. novembra, tudi na Gn- Jsko. Po predvidenem pro-l|rInu bodo gostje z vsem sprem-v 0n> prišli skc*l Krar.j ni Brdo ^t0rek ob 1730. Naslednji dan 4 v sredo dopolcine — pa bi med l»kR'ni lut,J obiskali tovarno let v Kranju. Nato se br» o>-«*cMa vračala skozi Ilrastje m KRANJ, 23. novembra — Udeleženci včerajšnje skupne seje obeh zborov občinske skupščine in občinskega odbora SZDL Kranj so razpravljali o osnutku statuta občine Kranj. V večurni razpravi se je zvrstilo okoli dvajset govornikov, ki so želeli prispevati svoje deleže k osnutku statuta. To so storili z vso odgovornostjo in prizadevno predlagal dopolnitve ali spremembe posameznih členov, ki govorijo o dejavnosti, ki jo posebno dobro poznajo. Razprava na seji je bila začetek javne razprave o občinskem statutu. Za zaključek razprave je določen datum — 28. februar, ko naj bi bili zbrani predlogi in pripombe najširšega kroga občanov. 8mi Po predlo atentatu sporočili, v VVashing-^°n» Je bil njegov brat Robert avno na govornici v ameriškem *enatu. V vvashingtonskih krogih "aglašajo, da je atentat na pred- sednika Kennedvja posledica političnih trenj med vodilnima ameriškima strankama. Republikanci so v zadnjem času ostro nasprotovali Kennedvjevim naprednim odločitvam. Streli neznanega atentatorja so predsednika Kennedvja zadeli, ko se je z nekega mitinga vračal na slavnostno kosilo, ki so ga pripravili v njegovo čast. Z letnega občnega zbora sindikalnega sveta občine Tržič______ Iz leta v leto boljši rezultati gospodarjenja V razpravi so poudarili, da bojazen podjetij pred poskusnim 42-urnim tedenskim obratovanjem ni na mestu TRŽIČ — čeprav so delegati na sredinem letnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Tržič probleme gospodarjenja In produktivnosti imeli za zelo važno področje dela sindikalne organizacije, ki jim bo v prihodnje posvečala še večjo skrb, so z zadovoljstvom ugotovili, da so tovrstni rezultati vsako leto boljši in da se tržiška občina tako iz leta v leto bolj krepi. Vrednost proizvodnje Je bila na primer v četrtletju za več kot 25 odstotkov višja kot lani v istem obdobju, tako da bo letni plan po vsej verjetnosti presežen ra okrog 11 odstotkov, saj ga bodo dosegle vse panoge, presegle pa industrija, gradbeništvo, trgovina in obrt. — V primerjavi z lanskimi pokazatelji se bo letos znatno povečala tudi vrednost izvoza, saj bo kar za 30 odstotkov večja, medtem ko bo plan presežen za 20 odstotkov. Tudi delitveno razmerje na osebne dohodke in sklade je v redu, in sicer znaša 79 : 21. Najslabše pa je glede tega v tovarni usnja Runo, kjer le 1,5 odstotka sredstev čistega dohodka namenijo skladom. Poudarili so, naj vsem takim in podobnim vprašanjem sindikalne podružnice posvetijo svojo skrb, vendar naj ne skušajo za boljšimi gospodarskimi rezultati težiti le na račun večje fizične obremenitve zaposlenih. Osrednja tema dnevnega reda zbora pa je bilo letno načrtovanje in gospodarsko programiranje za prihodnjih sedem let, ki ju imajo za veliko družbeno nalogo, zato razen vseh družbeno-polltlč-nih in ekonomskih prizadevanj terja tudi povečano aktivnost sindikatov. S tem v zvezi so delegati govorili predvsem o postopni re- John F. Kennedy je bil rojen 29. maja 1917. leta v Brookllnu kot drugi med 9 otroki. Njegov oče Je bil Josef P. Kennc-dy, ki Je bil dalj časa ameriški veleposlanik v Londonu. Mladi Kennedy Je najprej obiskoval ekonomsko visoko šolo v Londonu, pozneje pa dokončal Studije na harvarskl univerzi. V času vojne je •lužil v ameriški mornarici In si za hrabrost kot komandant vojne ladje prislužil več visokih odlikovanj. Bil je poročevavec ameriške časopisne agencije na potsdamski konferenci leta 1943 In na ustanovni konferenci OZN v San Franclscu. Leta 1947 je bil Izvoljen v ameriški kongres, leta 1952 pa v senat. Leta 1960 Je postal kandidat za predsednika Združenih držav Amerike; na kongresu v Los Angelesu ga je za kandidata Izbrala demokratska stranka. Na volitvah 8. novembra 1960 Je premag- svojega republikanskega protikandidata Rlcharda Nlxona in postal 35. predsednik ZDA. John Kennedy je bil najmlajši predsednik v ameriški zgodovini. allzaciji ustavnega določila o skrajšanem delovnem tednu. Tovariš Homan je v razpravi ugotovil, da se je prvotno navdušenje za skrajševanje delovnika poleglo, ker so v kolektivih prišli do prepričanja, da so za to potrebne res temeljite priprave. Menil pa je, da »previdnost« podjetij, ki odklanjajo prehod na poizkusno 42-urno tedensko obratovanje, ni na mestu. Menijo namreč, da je premalo, če so pri tem oproščeni samo prispevka na izredni dohodek, ne računajo pa, da je kolektiv s tem stimuliran tudi s kulturnim delovanjem in rekreacijo delavcev. Republiška poslanka šulgajeva je razpravljala o kadrih, ki naj bi bili za vsako podjetje večja skrb kot pa moderna strojna oprema. Nadaljevanje ^ -*v! U^M na 2. strani O Neenakomeren porast Vsa gostinska podjetja v ljubljanskem okraju so v preteklem mesecu iztržila poldrugo milijardo dinarjev in tako skupaj s prometom v ostalih mesecih letošnjega leta presegla vsoto 14 milijard dinarjev. To je za petino več, kot Je znašal promet v istem obdobju lani. Najbolj se je povečal iztržek za hrano, ki ga pripisujejo tako višjim cenam kot tudi večji prodaji. Količine prodanih pijač so, se povečevale različno. Neugodne cene vina so povzročile, da se je prodaja povečala le za 2 odstotka. Na račun tega pa se je proda ja žganja povečala' za 11 odstotkov in ostalih žga-y nih pijač za 16 odst. Prodaja piva in mineralnih vod je porasla za 4 odstotke, prodaja brezalkoholnih pijač pa (prav gotovo zaradi zelo dobre izbire) kar za 19 odstotkov. Turistični promet v oktobru je bij glede na mrtvo sezono ugoden. V primerjavi z oktobrom lani je bilo letos za 27 odst. več gostov (tujih za 50 in domačih za 20 odst.), za toliko je poraslo tudi število nočitev. • Primerjava vseh desetih • mesecev odkriva 22-odstot- • ni porast gostov in 13-od- • stotni porast nočitev. Po- • vprečna bivalna doba do- • mačih gostov Je bila 2,6 • dneva, tujih pa 1,9 dneva. S. D*F^^%FS^^+$$/$+$%//$%^%+$+//%/X%/+/$%$% 4$/^^^^QA$Y^$/+%$/*+%/%%^^E%1SKSP%+^+$$%Y$+/+%+/$%/L ROBOTA. 23. novembra W} PO SVETU # DRŽAVNA DELEGACIJA ROMUNIJE NA URADNEM OBISKU V JUGOSLAVIJI Včeraj je pripotovala v na*o državo vladna delegacija LR Romunije. Visoke goste je sprejel predsednik republike Tito. Delegacija, ki jo vodi predsdenik Državnega »veta LR Romunije tov. G. G. Dej, bo ostala v naši državi do 30. novembra. Obiskala bo Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slovenijo. # STANJE V IRAKU SE NORMALIZIRA Iraški zunanji minister general Musleh je izjavil, da so razbili le vse ostanke Nacionalne garde. Povedal je tudi, da so skrajšali policijsko uro, danes pa bodo pričeli z delom tudi uradniki. # SIRIJA SE NIMA NOBENIH STIKOV Z NOVO VLADO Predsednik sirske vlade El Ha-fez je Izjavil v Kairu, da nima še nobenih stikov z novo vlado, čeprav je nova iraška vlada takoj sporočila, da želi sodelovati s Sirijo. # IZVIDNISKO LETALO U 2 STRMOGLAVILO Našli so letalo, Bel je strmoglavilo., ko je bilo na i»zvidniškem« poletu nad Kubo. Kakor sporo-merno za snemanje iz velikih vi-Čajo je bilo letalo posebno pri-šin. Tik pred pristankom se je še javilo oporišču, nato pa izginilo. Med ostanki, ki so jih našli, še niso odkrili trupla. Kubanski in ameriški radio poročata, da je vzrok, nesreče okvara na motor- # ERHARD V PARIZU V Parizu so se pričeli pogovori med De Gaullom, Pompldoujem ter Erhardom in Schroderjem. Francoska vlada je mnenja, da bo Erhard pripravljen popustiti, glede nekaterih kmetijskih problemov zahodnoevropskega skupnega trga, tako da bi spet stekli pogovori, ki so se zataknili v Bruslju. Ves francoski tisk Izraža optimizem glede Erhardovega obiska. # IZMENJAVA MED BELGIJO IN POLJSKO Na Poljsko je pripotoval belgijski minister H. P. Spaak, kjer se bo pogovarjal o kulturni izmenjavi med Belgijo in Poljsko. Na dnevnem redu so tudi razgovori o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Liudje in doirodki •.Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie m ifaoorjkl • Liudie in ddffod* Nesreče NA SPOLZKI CESTI ZAVORE NISO PRIJELE Na cesti Kranj — Šenčur je v sredo opoldne trčil tovornjak KR 13-10 (voznik Franc Murn) v kolesarko Frančiško Zavrl. ' Oba sta vozila \€ Kranja proti Šenčurju, v tem pa je nasproti pripeljal voznik trićikla, zato Murn kolesarke, ki je vozila pred njim ni mogel prehiteti in je zaviral. Cesta je bila spolzka in mu zavore niso prijele, tako da jc kolesarko podrl. Pri padcu se jc Za-vrlova hudo telesno poškodovala (močan pretres možganov) in so j® odpeljali v ljubljansko bolnišnico. SKOČIL JE PRED MOTOR Radovljica — Na Gorenjski cesti pred poslopjem občinske skupščine je v, četrtek ob 14.45 Stanislav Bcnedič z motornim kolesom KR-13-696 podrl otroka Andreja JurkOvič. Pri nerseči, do katere je prišlo ker je otrok nenadoma pritekel na cesto, si je otrok zlomil nogo. TOVORNJAK V KONJSKO VPREGO Na cesti III. reda v Podreči je v sredo zvečer trčil tovornjak KR 29-13 (voznik Bogdan Kozina) v konjsko vprego, ki jo je vodil Jože Burgar. Do nesreče, ki je terjala Okoli 300.000 dinarjev škode je prišlo zaradi nepazljivosti voznika tovornjaka in ozike ceste. Trije državni udari v enem tednu so v osnovi spremenili politični ustroj Iraka. Vojska, ki Ima na arabskem polotoku, posebno pa še v Iraku, dober posluh, se je vmešala v politični obračun med dvema strujama v stranki arabskega preporoda In preusmerila iraško politiko pdpolhomV v drugo smer. V Bagdadu po zadnjih spremembah že oznanjajo, da so odpadle številne zapreke, ki so razločevale arabske države. Tudi v Kairu so nastop vojske sprejeli r. odobravanjem. Edino v sosednji Siriji, kjer je še vedno na oblasti stranka BAAS so tretji udar v Bagdadu ocenili kot protizakonito samovoljo vojske. S stališča iraških političnih odnosov bi bilo priporočljivo odgovoriti na vprašanje, ki si ga ob dogodkih,v Bagdadu večkrat postavljamo. AH v popolnosti drži trditev, da je vojska na čelu s predsednikom Arefom nastopila res samo proti nacionalni gardi, ki je postala neke vrsta stran- kina vojska, z namenom, da njene oborožene skupine postopoma dobijo nadzorstvo nad deželo? Posnemanje oblike vladanja, ki so se je v zgodovini posluževale najbolj črne osebnosti nacizma in fašizma ni obetalo nič dobrega. Voj- na oblasti, čeprav zaradi taktičnih razlogov za sedaj še ne marajo sprožiti frontalnega napada proti stranki BAAS. Veliko bolj modro je, še bolj poglobiti razcep med baasovcl, ki so si tako že v laseh. Ta težnja jc prišla do izraza tudi Džavada. Razkol v baasovsklh vr- državami, kar pa ne velja stan se bo s tem najbrž še po- nosc s Sirijo. Arabci pa ne poo globil. njujejo vpliva, ki bi ga utegn Po sestavi nove iraške vlade le imeti bagdadski primer na sosc - i prvi pogled razvidno, da njo Sirijo, kjer trdnjavo oWa? ze na ima vlada vojaško hrbtenico. Vse najvažnejše položaje v vladi so Vlada vojakov ska se je te nevarnosti zavedala, ker se je počutila ogrožena in iz-podrinjena od nalog, ki jih mora izpolnjevati sleherna vojska. Ra- pri sestavi nove iraške vlade. Ka- zadržale vojaške osebnosti. Od 21 kor nagiašajo, se v vključitvi ne- ministrov, kolikor jih Je prišlo v katerih baasovsklh ministrov v novo vlado, jih je 13 sedelo že v v vlado kaže želja vojske, da ne prejšnji vladi. Toda ta podatek drži še vedno v rokah stranka BAAS. Kljub zboljšanju odnosov med Kairom in Bagdadom P»J£ pričakujejo, da bodo stvari začele teči »po maslu«. Zadnje mesece se ie utrdilo prepričanje, m •> spričo velikih razlik goSpodarsKc. politične jn socialne narave pr zgodaj govoriti o ustavni enotnosti na podlagi trojne zveze aprilskega sporazuma. Težko je tudi napovedovati, mi Irak po zadnjih dogodkih rdlh vlad. Poca zen tega je treba še dodati, da se bi frontalno nastopila proti stran- sam zase še ne pove ničesar. Stari v Iraški vojski že po tradiciji zbirajo najnaprednejši družbeni sloji, ki so bili že večkrat v preteklosti nosivci naprednih teženj. Posredno je bil udar vojske uperjen tudi proti političnim ciljem stranke, ki je bila v Iraku ki BAAS, ampak izključno proti mllltarlstlčnl organizaciji nacionalne garde kot orodju stranke. Izbor baasovsklh voditeljev v novo vlado odkriva, da novi ministri pripadajo zmerni frakciji bivših izgnanih ministrov šebiba in ministri so zadržali manj važne naloge v vladi, medtem ko so na glavnih položajih vojaške osebnosti. Zadnji dogodki v Bagdadu bodo prav gotovo pripomogli k zboljšanju odnosov z arabskimi razdobje bolj ttu»« • .g katl moramo vsaj tako dolgo, bo razvidno kakšne politične m so stopile na oder in kakšno m° imajo. Prav tako moramo se koliko nočakati, da bomo SP0Z"* družbenopolitični profil nove v. de. Irak je po svojem PO11"*",!;, bistvu še vedno zelo r««*?"f Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ZDRAVKO TOMA2EJ Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in dor~>& Na proslavi bodo sodelovali tudi tuji študentje Krapj — Družbeno-političnc organizacije na Zlatem polju In domska skupnost dijaškega doma v Kranju pripravljati skupno proslavo v počastitev dneva republike. Danes bo proslava v prostorih dijaškega doma za prebivavce Zlatega polja, v torek, 26. novembra, pa bo samo za dijake doma. Na obeh proslavah bodo izvedli bogat program, na katerem bodo s svojim programom nastopili tudi azijski in afriški študentje, ki so v dijaškem domu. Tako bodo Kranjčani lahko videli in slišali pesmi in plese ter spoznali kultu me običaje nekaterih afriških in azijskih držav, Po programu oz. proslavi pa bo skupna zabava. - R. Elektropeč dosegla letni plan Jesenice — S 467 saržo je v sredo ob 9. uri dopoldne dosegla elektropeč Železarne Jesenice svoj letni plan proizvodnje. Proizvedla je 14.008 ton jekla, v nadaljnjih dneh do konca leta bo proizvedla predvidoma šc 1000 ton, tako da bo letni plan presegla za 7 ali celo več odstotkov. Ob predčasno doseženem letnem planu gre vse-kako priznanje članom kolektiva in njihovi delovni disciplini in tudi organizaciji dela v obratu, ki naj bi bila vzgled članom kolektiva ostalih obratov in organizaciji dela v ostalih obratih Železarne. U. Šele v prihodnji zimski sezoni Podjetje »Hudournik« Iz Ljubljane urejuje cesto iz Jesenic do Planine pod Golico. Speljali so več ovinkov in zgradili škarpe in jezove, da bo cesta lažje preVozna. \adaljevanje stran Primanjkuje kurjave in gradbenega materiala jjrvehl polletju konec oktobra je bil izpolnjen s 64 odstotki « J pričakovati, da bo konec 1«» polnjen 1 82,6 odst. MlmOgJ* bi poudarili, da bo »rttojfjj pa dukt celotnega gospodarstva v ^ muni v primerjavi z lanskim tom za 31,6 povprečni staž v o^J^clji Pa 8,5 let. V zadnjem Bove?; SC -'e števil° č,ansU'a Bosr Va'° predvsem zaradi za-UjstltVe novih delavcev — komu- - ^valo predvsem zaradi za e novih delavcev — komu °str Ugotovitev pripisujejo ^ln6 kriterijem za sprejem, »ti tudi Preiria'hni aktivno- njo šolo, 6 z visoko kvalifikacij 'Vsi komunisti skupaj imajo in 11 s kvalifikacijo. Med delavci 767 različnih zadolžitev, vendar je med njimi 112 takih brez zadolžitev. ' Prispevki k razpravi so bili vsi po vrsti tehtni in zanimivi. Nerazveseljive ugotovitve Mnoge težave je prav verjetno mogoče pripisati slabi strokovni zasedenosti posameznih delovnih mest v tovarni. Pred kratkim so izvedli analizo, ki je odkrila, da imajo na 224 mestih, ki zahtevajo visoko izobrazbo, le 26 visokošolskih strokovnjakov, na 291 mestih za delavce s srednjo strokovno izobrazbo pa le 43 z ustreznimi šolami, namesto 702 visoko kvalificiranih delavcev jih imajo 202. Primer gospodiirsko-tchnične-ga sektorja: potrebovali bi 15 delavcev z visokošolsko izobrazbo, 62 s srednješolsko, 18 visoko kvalificiranih delavcev in 43 kvalificiranih, vendar pa nimajo niti enega s fakulteto in le 4 s srednjo šolo, 6 z visoko kvalifikacijo v tej enoti jih je več s Šolami brez zveze s sedanjim delom (z glasbeno, fizkulturno, obrtno frizersko in sedlarsko ter podobno). Čeprav tem delavcem ni mogoče očitati, da si pri delu ne bi prizadevali, jim strokovnosti le močno primanjkuje. Zato je upravni odbor že sklenil, da ha mesta, ki zahtevajo srednjo strokovno izobrazbo, zaposluje le delavce, ki imajo tako izobrazbo, ali pa tistim, ki že delajo na takih mestih, omogoči, da to izobrazbo dosežejo. Priprave za izdelavo statuta Več govornikov se je dotaknilo vprašanja nastajajočega statuta podjetja. Eden izmed njih je obrazložil razprave o organizaciji podjetja, ki se bo predvidoma povečalo na več kot dvajset tovarn. Komisija za vprašanja borcev NOB pripravlja predlog, da bi s statutom borcem zagotovili motnost, da lažje prihajajo do boljših delovnih mest. , ^ Posebno pozornost zahteva uvajanje 42-urnega delavnika. Razen tega, da bo ta sprememba zahtevala dvig produktivnosti, drugačno razporeditev delavčeve aktivnosti in spremembe v načinu življenja, obstajajo nevarnosti, da olajšava ne bo služila prepotreb-ni, koristni in zaželeni rekreaciji. S. M.' Največ dela s krajevnimi cestami Vsakokrat po nekaj tov* ^a zadn-ii »Ji TURISTIČNEGA DRUŠTVA KRANJ so veliko v8eiria o razglednicah, ki so v prodaji. Ugotovili so, da so pri ki t pr°dajavcih razglednic na območju občine v prodaji tudi take, ^Ottto ^so ve^ za ProdaJ°- Take razglednice so posneli številni ^°8rafi in založniška podjetja iz vseh krajev države. Sklenili so, s^ take razglednice ne bodo prodajale. *Rn? Ze nekai časa potekajo priprave za IZDELAVO BARVNEGA Ure EKTA KRANJSKE OBČINE. Skrb in delo za izdelavo tega fljj ?°trebnega prospekta je prevzel zavod za turizem občine Kranj, Poskrbel tudi za izdelavo barvnih razglednic za vsa turistič-^ oruštva v občini. Osnutek prospekta so že izdelali iiv-,upamo, ~? tudi kmalu v prodaji. iHj • DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU in družbene organiza-83j.v4ŠENČURJU so organizirale šolo za starše. Predavanja so v Btid m domu. Za Šolo je med starši veliko zanimanje, saj jih * na predavanja tudi do štirideset, (raz Pri vseh VZGOJNO-VARSTVENIH USTANOVAH V KRANJU ki V vrtcu »Tugo Vi#nar«) so se pričele večerne šole za starše, »ka 'e s Pomočjo uprav vrtcev oz. zavodov organizirala Delav-Vsa. univerza v Kranju. Predavanja so dobro obiskana, saj je na IjivCm Podavanju več poslušavcev, predvsem moških. Nerazumni 3.e samo, zakaj starši, ki imajo otroke v vrtcu »Tugo Vid-^Dr in seveda tudi drugi niso pokazali zanimanja za tako šolo, VrJt ^e bila organizacija faka kakor po vseh drugih vrtcih. Tri- _So jih predavatelji zaman čakali. S0 '.Na minuli seji SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BRNIKI £?Jveč razpravljali o vzdrževanju cest in poti ter o sredstvih, tuJ1.1 Jih potrebovali za prihodnje leto. Ceste in poti so na obojem skuP"osti izredno slabe in jih imajo 12 km. Ceste so v zad-Ce8t času preobremenjen« zaradi gradnje letališča. Najslabša je t0rla Šenčur—Lahovče, kjer je letos vozilo tudi po več sto mo-bj** vozil na dan, predvsem težkih kamionov. Menili so tudi, da Up^esto IV. reda Zg. Brniki do ceste Kranj—Kamnik, prevzela met • za ceste. Cesta je zaprta za tovorni promet, vendar pro-tjJnih znakov nihče ne upošteva in jo uporabljajo kamioni in JS0na Vozila. Prihodnje leto bodo samo za vzdrževanje cest rabili lij/ Običnih metrov gramoza, kar jih bo stalo okoli 2 in pol mi-l^la.. dinarjev. Za ostale izdatke pa bi skupnost potrebovala še J°n dinarjev. Mavčiče — Svet krajevne skupnosti v Mavčičah je na minuli seji obširno obravnaval proračun skupnosti. Vse leto so namreč hranili sredstva, da bodo sedaj v jesenskih mesecih lahko popravili krajevne ceste, ki jih imajo skupno 21 km in pol. Najslabša cesta je sedaj od Podreče proti Smledniku, zato so sklenili, da bodo skupno s KS Medvode popravili cesto. Od 400.000 dinarjev, kolikor so jih na seji namenili za ceste, so razdelili kar po vaseh. Za Podreco so določili 180 tisoč, za Mavčiče 65.000, za Praše 60.000, za Jamo 40.000 in Breg ob Savi 55.000 dinarjev. Sklenili so tudi, da bodo obvestili KG Kranj, naj prisipeva svoj delež za popravilo ceste od Meje proti škof j i Loki, ker je v tako slabem stanju, da je vožnja po njej nevajna. Sklenili so tudi, da bodo z novim letom nastavili rednega honorarnega cestarja. Izračunali so, da bodo za vsa pota potrebovali nad 700 mJ gramoza. Ob tej priložnosti so izdelali tudi plan dela za prihodnje leto. Izračunali so, da bi za trenutne potrebe potrebovali kar 4,940.000 dinarjev. Od tega največ, in to kar 2 in pol milijona za adaptacijo krajevne gostilne v Podreči. Za dotacijo in nova društva bi potrebovali okoli 700.000 dinarjev, za kulturni dom in ureditev krajevne pisarne v tem domu 550.000, za ureditev in izpopolnitev javne razsvetljave na Bregu in vzdrževanje javne razsvetljave na območju skupnosti 260.000 dinarjev itd. Krajevni urad imajo sedaj v Prašah. Ze nekaj časa pa se skupnost zavzema za to, da bi v kulturnem domu uredili prostore in pisarno krajevnega urada prestavili v Mavčiče, če bo šlo vse po sreči, bo to že prihodnje leto. — R. Mreža prodajaln kruha v Kranju Je zelo slaba, zato jo bo Pekarna dopolnila z večjimi sodobnimi kioski za prodajo kruha. Prvega, manjšega postavljajo nasproti restavracije Park, drugega pa oh novem mostu čez Kokro. Skupaj bosta veljala 9 milijonov dinarjev'. V pogodbi je določeno, naj bi bila oba dograjena do konca tega meseca. iMiiimniiiMiimi Slavnostna seja v Radovljici Razen mnogih manjših prireditev, akademij, razstav in tekmovanj, ki jih pripravljajo razni kolektivi in druge organizacije po radovljiški občini za praznovanje 29. novembra, bo ta dan tudi slavnostna skupna seja občinske skupščine z vsemi drugimi družbenimi in političnimi organizacijami občine. Po seji bo osrednja akade-mja. # RADOVLJICA — V sredo s odprli v spodnjih prostorih bodočega kluba razstavo mladinskega tiska. Razstava ima namen popularizirati dobro knjigo med mladimi bravci. Zastopane so različne založbe z enakim namenom: širiti krog mladih bravcev in jih pridobiti za dobro knjigo. Pobudnika te akcije sta komiteja mladine — radovljiški in jeseniški, sodelovali pa sta knjigarni na Bledu in v Radovljici. -Razstavo so priredili v mesecu mladinskega tiska. V Radov- 91 jici bo odprta do nedelje, nato pa jo bodo prepeljali na Jesenice. # BOH. BISTRICA — Svoboda »Tomaž Godec« pripravlja skupen posvet s političnimi organizcijami ter društvi o ustanovitvi kluba v Bohinjski Bistrici. Prostore za ta namen so predvideli v poslopju krajevnega urada. Nameravajo ga primerno urediti in opremiti, poskrbeti za klubski program, kupili pa bodo tudi televizor. O RADOVLJICA — Pred dnevi se je sešel na prvi posvet novoimenovani upravni odbor Delavske univerze. Med drugim so pregledali izvajanje letošnjega programa, sprejeli nekatere dopolnitve in izvolili predsednika upravnega odbora. Delo upravnega odbora bo vodil Franc Jazbec, direktor gostinskega šolskega centra na Bledu. # BLED — V sredo se je sešel na redno sejo upravni odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev za območje Bleda. Pogovarjali so se o letošnjem pranozvanju dneva armade — 22. decembra. Sklenili so, da bo na Bledu v festivalni dvorani slavnostna akademija. Združenje priprav-i Ija gostovanje umetnikov iz Ljubljane s sodelovanjem delavske univerze. Pred dnevom JLA se bo zvrstilo tudi več športnih tekmovanj. iiiiiiiiiNtiiiiiniuiiiiiiniiiiiiiiiMiimimiiiiiiiii • RADOVLJICA — Tu pripravljajo ustanovitev počitniške zveze. Ustanovna skupščina bo v nedeljo, 24. novembra, v Radovljici. Pred nedavnim" so izvolili iniciativni odbor, ki je poskrbel, da so v delovnih organizacijah ustanovili družine. Doslej so oblikovali že osem takšnih družin, ki združujejo 120 mladih članov. Obenem pa bo pri kmetijski zadrugi Jelovica konferenca za ustanovitev mladinskega aktiva. V Tržiču za praznike TRŽIČ -- Kakor v drugih občinah se tudi v Tržiču marljivo pri-' pravljajo na praznovanje letošnje jubilejne dvajsetletnice zgodo-' vinskega zasedanja AVNOJ in rojstva nove Jugoslavije. Organizacije SZDL, sindikalne organizacije in razna društva v skupnem sodelovanju že dlje časa pripravljajo razne prireditve, športna tekmovanja, akademije in podobno. Športni klub Tržič je pripravil posebno razstavo posvečeno 29. novembru. Delavska univerza je zbrala gradivo za razstavo pod naslovom »Večer partizanske grafike. Hkrati pa so njihova redna predavanja usmerili na tematiko AVNOJ in rast nove dfžave. , TVD Partizan, ki proslavlja letos 60-letnico svojega delovanja, je del svojih prireditev vključil v program teh praznikov in organiziral razna srečanja v rokometu, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, kegljanju in podobno. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Je pripravil posebno akademijo, ki bo na večer pred praznikom.1 Tudi krajevne organizacije SZDL pripravljajo posebne akademije, kurjenje kresov po hribih in srečanja šahistov. Posebne priprave so po vseh šolah, kjer hočejo zlasti letošnjemu sprejemanju cicibanov v pionirske organizacije dati poseben poudarek. Krajše slavnosti po delovnih kolektivih, zlasti večjih, pripravljajo samostojno sindikalne organizacije. Osrednja občinska slavnost pa bo 28. novembra popoldne s skupno slovesno sejo občinske skupščine, občinskega komiteja ZK, SZDL, sindikalnega sveta, mladine in ZB NOV. Po seji bo akademija. Tudi njihov lokalni radio je vključil v svoj program govore o dvajsetletnici razvoja naše republike. K. M. Janez Jecif Krajevna samouprava Kal II. °ge krajevne skupnosti j P/eden bi prikazali haloge,, ki naj bi jih, vrševala krajevna skupnost, je primerno, če Sotovimo, kakšne zadeve so obravnavali krajev-, J1 odbori na podeželju in stanovanjske skupnosti tnestu. . • ■ • • . . . Krajevni odbori so obravnavali: družbeni plan 9 Proračun sredstev s posebnim pogledom na azdelitev sredstev, razna komunalna vprašanja Posipavanje in ureditev cest, javna razsvetljava, kanalizacija, vodovodi, snaga, telefonsko omrežje, vprašanje gramoznic), urejevanje in upravljanje pokopališč, predloge na področju šolstva, gradnjo novih šol, stanovanj za vzgojno osebje, vprašanje vzdrževanja kulturno-prosvctnih domov in celo gradnjo novih, predloge za socialne podpore, predloge za postavitev skrbnikov in druge skrbstvene zadeve.predloge za davčne olajšave, stanovanjske zadeve, priprave za zbore volivcev itd. Aktivnost krajevnih odborov je bila velika in vsestranska. To kažejo tudi statistični podatki za leto 1961 in 1962: Leto 1961 1962 Štev. sej KO Skupno Število točk dnev. reda Obravnavana vprašanja kmet. kom. zad. iz drugih področij gospodar. z soc. zdrav, politike * iz kul. ture in prosv. ostala vprašanja 116 124 338 354 8 25 144 95 21 68 76 36 15 12 74 80 ' t**, tis te i ?-8ornjc tabele lahko povzamemo določeno fa 4CO razvoja. Delo krajevnih odborov se je Url e,° Predvsem zaradi tega, ker so skupnosti ^oivale več sredstev, razen tega pa so občani Poznan da lahko svoje dnevne življenjske po-Vti. zadovoljujejo prav prek svoje skupnosti. ti, m.° tudi, da se je povečal interes za kme-Jstvo, predvsem pa za moderno in ekonomično {L, 'Gradnjo na tem področju. Upadla pa so ko-|unalna in zdravstveno-socialna vprašanja, ker s,ri,a družbena skupnost zaradi svojega ekonom-»ve8a napredka že lahko v večji meri zadovoljil- Q Potrebe na teh področjih. Vedno bolj pa nj.Plraio vprašanja, ki so pomembna /a nad! Jl lazvoj komunalne samouprave. Ne smei se alj-memo prezreti, da je eno takih razvoj turizma v tistih krajevnih skupnostih, ki imajo za to ugodne pogoje. V teh skupnostih se že več let opaža težnja, kako razviti turistično dejavnost. Stanovanjske skupnosti so reševale neposredne probleme posameznikov, družine in gospodinjstev ter številne probleme komune. Iz zapiskov stanovanjskih skupnosti v Kranju za 1962 je razvidno, da so: izvrševale razna opravila za svoje servise; vzdrževale in urejale stranske in poljske poti, za kater ne skrbi Komunalni servis Kranj; skrbele za vzdrževanje zelenih površin; vzdrževale igrišča; razdeljevale ozimnico; urejale razna socialno-varstvena vprašanja. ' Za uspešnejše delo so pri skupnostih imenovane posebne komisije, kot npr. komisija za komunalne in gospodarske zadeve, komisija za socialna vprašanja, komisija za varnost in vzgojo v prometu, komisija za varstvo, vzgojo in čistočo, komisija z-i pobiranje prostovoljnih prispevkov in zbiranje ljudi za udarniško delo, komisija za prireditve itd. Ponekod se je ugotovilo, da te komisije niso bile aktivne, predvsem tiste, ki so reševale splošna vprašanja. Zato so se skupnosti odločile, da naj bi izdelali programe konkretnih nalog komisij. Na ta način je bilo omogočeno poglobljeno delo stanovanjskih skupnosti na vseh področjih družbenega življenja. Posebno zanimiva je ugotovitev, iz kakšnih sredstev so se finansirale omenjene dejavnosti stanovanjskih skupnosti. Glavni viri so bili dotacije ljudskega odbora, dohodek servisov ter 3 odst. pobranih stanarin in 5 odst. od pobranih najemnin za poslovne prostore. Ni pa razvidno, da bi kaj prispevale delovne organizacije in pa sami sta-novavci. V enem primeru je bilo pri prebivavcih oajeto kratkoročno brezobrestno posojilo. Za opravljanje raznovrstnih uslug skrbijo servisi. Tako imata stanovanjski skupnosti Huje-Planina-Čirčc in Vodovodni stolp vsaka svojo Pralnico, center ključavničarstvo in pralnico, v Stražišču imajo 3 servise, kemično čistilnico, Pralnico in finančni servis. Opravljajo naslednje dejavnosti: mizarstvo, Pleskarstvo, kleparstvo, vod. inštalaterstvo,-tlek-troinštalaterstvo, krovstvo ter knjigovodstvo za skupnost, otroški vrtec in 25 hišnih svetov. V letošnjem letu predvidevajo, da bo opravljeno 48.764 ur dela, pri čemer naj bi se dosegel bruto dohodek V znesku 31,495.000 din. Devetmesečna realizacija znaša 22 milijonov dinarjev, kar kaže, da bo predvideni plan dosežen. IZ tega posnetka nalog krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti bi se lahko sestavila lista pravic, ki jih ima krajevna skupnost. Pri tem je treba po eni strani upoštevati, da ustava pooblašča krajevno skupnost, da organizira zadovoljevanje dnevnih potreb občanov, pri čemer ne sme posegati na delovna področja drugih organov -in organizacij. Po drugi strani pa ne moremo enostavno našteti vseh nalog dosedanjih krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, ker ni razloga, da bi se za vsako ceno iskalo nekaj novega. Treba bo le proučiti, katere naloge lahko posamezne krajevne skupnosti glede na svoje možnosti in potrebe izpolnjujejo. Toda vrsta teh nalog bo sprejeta v krajevnih skupnostih, ker ni razloga, da bi se za vsako ceno iskalo nekaj novega. Treba bo le proučiti, katere naloge lahko posamezne krajevne skupnosti glede na svoje možnosti in potrebe izpolnjujejo. V krajevnih skupnostih se ustanavljajo tudi poravnalni in potrošniški sveti. Poravnalni sveti imajo nalogo, da skušajo poravnati manjše spore med občani v stanovanjskih zadevah in glede kaznivih dejanj, za katera se storivec preganja na predlog ali posebno tožbo (obrekovanje, razžalitev, opravljanje). O sporih iz pogodbenih razmerij pa. svet ne more odločati. Poravnalni sveti so se s svojim delom uveljavili, saj sedaj uspešno rešujejo okoli 70 odstotkov sporov. Potrošniški sveti — Na območju trgovine je posebna družbena kontrola potrošniških svetov. Ti sveti imajo pravico vpogleda v poslovne knji- podjetij, v formiranje cen, lahko pregledajo poslovne prostore ih blago, vplivajo na porabo rezervnega sklada itd. V občini Kranj so ustanovili potrošniške svete leta 1956 in 1958, vendar je njihovo delo zamrlo. V letu 1559 se je delo preneslo na stanovanjske skupnosti, ki v tem pogledu tudi niso bile aktivne. Kot osnovni razlog za nedelavnost teh svetov se je navajalo, da nimajo ekonomskega vpliva na podjetja. Pravi razlog pa jc verjetno v tem, da je treba postaviti primerno organizacijo svetov in da se mora z. njimi delati, doklrr se ne uveljavijo in postanejo trajno sredstvo občanov za nadzor nad poslovanjem podjetij. Obstaja tudi stališče, naj se sveti ne bi ustanavljali samo pri trgovskih in gostinskih podjetjih, ampak povsod, kjer se opravljajo usluge, kot npr. pri komunalnih delovnih organizacijah, pri zdravstvenih in veterinarskih ambulantah itd. SOBOTA, 23. novembra D* G iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših kom un • iz naših komun 25 let jeseniške industrijske šol« POKLICNA ŠOLA ŽELEZARNE JESENICE praznuje letos 25-let-nlco svojega delovanja. V šolskem letu 1938/39 so pričeli z vzgajanjem železarjev. Od takrat pa do danes je šola vzgojila že 15.000 poklicnih delavcev — železarjev. Iz skromnih začetkov se je razvila V sodobno industrijsko šolo. Huda nevihta je prejšnjo sobotopovzročila večjo škodo na nekaterih objektih, posebno pa je prizadela gozdove Bivša Kranjska industrijska družba je leta 1938 pričela z vzgajanjem poklicnih delavcev železarske stroke. Odločila se je za ustanovitev tovarniške šole, ki je pričela delovati s šolskim letom 1938/39 pod vodstvom inž. Bandla. Izmed 50 mladih kandidatov so sprejeli v prvi razred na podlagi psihotehničnega izpita le 18 učencev. Učenci stari 18 let so delali dopoldne v podjetju, popoldne pa so obiskovali šolo. Iz zasilne učilnice v spodnjih prostorih Kazine so dobili že naslednje leto učilnice v spodnjih prostorih Kaste in uporabljali so konstrukcijsko delavnico za praktični pouk. Pozneje so preuredili v učilnice gornje prostore Kaste in uredili šolsko delavnico v jer-menarni. Po osvoboditvi se je preselila (| šola v barake francoskega tabori- ' šča Podmežakljo, modernejše delavnice pa si je uredila v jeklo-vleku. Novo samostojno šolsko poslopje POKLICNE ŽELEZAR- SKE SOLE pa je bilo dograjeno leta 1949 in služi železarskemu izobraževalnemu centru. Največ zaslug za izgradnjo novega šolskega poslopja je imel pok. Slavko Smole j. Ob 25-lctnem jubileju je šoli lepo priznanje dejstvo, da ni vzgojila le vrsto poklicnih železarjev, marveč tudi vrsto vodilnih uslužbencev jeseniške Železarne in drugih podjetij. Naštevati vrsto tistih, ki so nadaljevali študij na je- Ok Sam Dolinki seniškem delavskem tehaw, ali tehniški srednji šoli mi»J na fakulteti, bi bilo odveč, cepr je dejstvo, da jim je dala osn in možnost za nadaljnji štumj seniška industrijska šola.J*^* ,-----absolventi jes«^ klicna da zasedajo industrijske (današnja po* fl šola) vidna mesta v industrij** ,fl družbeno-političnem področju celo v JLA, je najlepši dokaz^ lidnega delovanja šole, ki P^j. nuje danes svoj četrtstoletni J lej. Proslava v počastitev niče šole v čufarjevem %tem* in današnja dejavnost ^e pa. trjujeta, da šola v pravi•smcrl a daljuje leta 1938 pričeto dejo področju načrtnega vzgajanj* seniških železarjev. — P. **• Sprehod po razdejanju sobotnega neurja Sobotno neurje, ki je posebno besnelo na Vršiču in na Podkorenskem sedlu je povzročilo ogromno škodo Gozdnemu i gospodarstvu Bled in zasebnim lastnikom gozdov, komaj pokritemu novodograje-nemu Tičarjevemu domu na Vršiču in starim ter novim objektom na Podkorenskem sedlu. 2e Ob novo asfaltirani cesti proti Vršiču, ne daleč od hotela Erika, priča o silnem neurju v višini 4 metrov odlom-ljena smreka, j|remera 80 cm. Ob cesti proti "^Vršiču je podobnih in manjših smrek polomljenih in izrovanih še več. še v ponedeljek je bilo na Vršiču nevzdržno. V gosti megli jc nosil silen vihar po zraku konce desk, pločevine in lesa bivše strehe Tičarjevega do-doma. V petek zvečer je bila stavba šele pokrita, že v soboto zvečer pa je silen vihar odtrgal južno stran strehe, jo dvignil visoko nad električno napeljavo in vrgel nekaj sto metrov ' stran. Delavci podjet- S sodišča ja Remont iz Bovca skušajo pod najhujšimi pogoji stavbo pred snegom vsaj zasilno pokriti, da bi je zimsko vreme ne uničilo preveč, vendar silen mraz in burja delo naravnost onemogočata. Poškodovanih je tudi več manjših poslopij in podrtih nekaj kozolcev. Silno razdejanje pa je tudi ob cesti proti Podkorenskemu sedlu. Ob cesti leže številne polomljene in izruvane smreke, medtem ko sp podrte drogove telefonske napeljave le zasilno obnovili. Na nekem predelu je podrtih kar 16. smrek. Pa tudi na samem Podkorenskem sedlu so še vidne posledice silnega sobotnega neurja, ki je razkrilo tamošnjo menjalnico, delno oba perona in poškodovalo glavni obmejni objekt ter garažo. Razumljivo je, da morajo kloniti pred neurjem, ki lomi 80 cm debele smreke, tudi še tako močne novograjene stavbe, kakor je bilo to primer na Vršiču in Podkorenskem sedlu. Poskrbimo, da se standard občanov bo slabšal ne Na zadnji seji občinske skupščine škofja Loka je v razpravo posegel tudi poslanec organizacij sko-po-litičnega zbora skupščine SRS STANE BIZJAK. Iz njegove razprave, v kateri se je dotaknil razvoja obrti, turizma in možnosti za raziskavo notranjih rezerv v podjetjih ter zniževanja cen, povzemamo samo naslednje. Ne glede na to, da je vsa naša dežela lepa ima tudi škofjeloška komuna Izredne možnosti za razvoj turizma. Zato bi mogli razvoju turizma posvečati več pozornosti. Ugotavljamo, da obrtna podjetja v zadnjem času vse bolj prehajajo na industrijsko proizvodnjo in opuščajo opravljanje obrtniških uslug, čeprav ustvarjajo izredno visok dohodek (v škofjeloški komuni se je netoprodukt na zaposlenega v družbenem sektorju obrti v primerjavi z lanskim letom povečal za 48,2 odst. ozi- Obravnava proti Rajhardovi Pred senatom, okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval predsednik sodišča Ivan Repinc, se je morala danes zagovarjati pet-intridesetletna Magdalena Rajhard s Planine, ki je bila obtožena goljufije na škodo A. O. iz bližine Kranja, od katere je izmamila z obeti, da ji bo s posredovanjem »duhov« pokojnikov, s katerimi ima »zveze« pričarala kremo, ki jo bo pomladila za 20 let, okrog 900.000 dinarjev gotovine, razen tega pa še raznih vrednostnih predmetov in oblačil v vrednosti prek 100.000 dinarjev. izkazujejo »duhovi« prek M. Rajhardovo. Glas iz groba je vdovi zabičal, da mora izpolniti sploh vse, kar terja od nje Rajhardova, je zaigral vdovi to pošastno bur-ker sicer ne bo nikoli srečna. Kdo ko, se ni dalo ugotoviti. Duhovi pošiljajo »pomlajevalna« sredstva Obravnava je razkrila Rajhardovo kot izredno pretkano žensko, ki je do skrajnih mej zlorabila lahkovernost vdove in dopustila, da se je ta še visoko zadolžila, da bi mogla izpolniti neprestano se ponavljajoče" in vsak dan višje zahteve »duhov«, ki so preskrbovali »pomlajevalne maže«. Na drugi strani pa je obravnava pokazala, da se kljub vsem dosežkom naravoslovnih ved v današnji Obtoženka ne prizna krivde Navedli bi sicer lahko še nekaj Tako se je obtoženki posrečilo podrobnosti o »čarovnijah«, ki jih sodiščem že petič zaradi goljufij •epričati vdovo, da ji pošiljajo je uganjala Rajhardova z vraže- z vedeževanjem in izkoriščanjem \m1n ioonlnn. rflC C d m i H11. _______ ___1____ '____l'_____• 1 •___ «,-»^1^K-. „-----* --------TU^A 1»M-, Pismo na krpah z zahtevami za denar roma Je v devetih mesecih znašal 733.540 dinarjev), vendar kljub temu obrtniških uslug ne bi smeli tako zanemarjati. Bolj bi jih morali približati občanu. In še glede cen. Vidimo, da so cene v letošnjem letu izredno porastle, čeprav Je trgovina na debelo manjša, a na drobno dosti večja, kar pa gre nezadržno naprej. O vsem tem bi bilo potrebno čimprej bolj temeljito razmišljati in podvze-tl določene ukrepe, da se ne bi slabšal standard občanov. Rajhardova obsojena Sodišče pa je na podlagi prepričljive izpovedi opeharjene vdove in več posrednih pričevanj spoznalo Rajhardovo za krivo v celoti kvalificirane goljufije po 2. odstavku 258. člena kazenskega zakonika in ji je prisodilo z upoštevanjem preklicane pogojne obsodbe za enako kaznivo dejanje iz leta 1962 enotno kazen treh let in šest mesecev strogega zapora. Naložilo ji je tudi plačilo dela povzročene škode. Pri tem jc še ugotovilo, da je stala Rajhardova pred prepr pomlajevalne maže res sami du hovi iz »onstranstva«, da ji pošiljajo pisanja na krpah, kot jih je prejemala z zahtevami po denarju za te maže, da se oglašajo s takimi terjatvami celo po telefonu in seveda tudi prek obtožen-ke osebno. Slednja je pa znala razen vseh prihrankov in posojil, ki jih je najemala oškodovanka za zadovoljitev vedno zahtevnejših »duhov«', izmamiti od zapeljanke tudi še razne vrednostne predmete »atomski« dobi, še vedno najdejo kot zlatnino, porcelan ter vse ti-ljudje, ki nasedejo raznim vražam ste pohištvene predmete, ki »ovi- »sreče« do njene verno vdovo, vendr pa mislimo, da že vse povedano zadostuje. Povedati je treba le še, da obtoženka ni hotela priznati nobene krivde in da je preprosto trdila, da si je oškodovanka vso zgodbo izmislila. Priznala je le toliko, da je oškodovanki nekajkrat prerokovala iz črne kave, da pa še zato od nje ni ničesar zahtevala. Iz kakšnih interesov naj bi jo oškodovanka obremenjevala, pa ni znala pojasniti. podobne vraževernosti, kot je bila z njo obremenjena današnja oškodovanka. Sodišče je moglo upoštevati kot olajševalno okoliščino le obtoženkino skrb za štiri otroke, hudo pa jo je nasprotno obremenjevalo trdovratno ponavljanje umazanega početja z lahkovernimi osebami in okolnost, da tega početja ni opustila, čeprav so ji dala sodišča z odložitvami izvršitve zasluženih kazni zaradi otrok dovolj prilike, da se poboljša. rajo« dostop osebe. Sestanek z duhovi na pokopališču vStražišču Višek brezvestnostl do Faib Okič oproščen zaradi pomanjkanja dokazov KRANJ 22. novembra — Pred glavi. V prepir se je vmešala tu-svoje okrožnim sodiščem v Kranju je di pokojnica, zato jo je Okič od- in iščejo »srečo« pri osebah, kakor, je obtoženka, namesto da bi jo iskali v zdravem družbenem ok')'ju in pri sebi samih. A. O. je na obravnavi nazorno pojasnila, kako se je spoznala z Rajhardovo, kako jo je ta navezala s prerokovanjem iz črne kave in kako je slednjič prišlo do žrtve je pa pokazala Rajhardova bila danes zaključena obravnava rinil in je Ropoševa padla po niz-<>pomlajcvalne« kreme, ki jo bo s tem, da jo je upeijala v polnoč- proti Faibu Okiču, ki je bil ob- kih stopnicah, udarila z glavo ob < krbela obtožena s svojimi po- nih urah dvakrat zapored na po- tožen, da je aprila letos na Je- betonski pod ter dobila hude po sebninAj zvezami z »duhovi pokoj- kopališče v Stražišču, kjer je im-ii Lahkoverna vdova je sicer provizirala razgovor vdove z »du-!/p. vedaia, da je sprva dvomila v hom njenega pokojnega moža«, ni 'i e zvl/c z «onostranstvom», da Vdova je morala ogovoriti »duha« j > je pa znala ta prepričati o nje- s čarobnimi besedami »Sukartu nih mističniji odnosih s pokojniki mangu vrakar«, kar naj bi po senicah iz malomarnosti ubil Jo- škodbe na gl^vi, zaradi katerih je žefo Ropoša. naslednji dan umrla. Usodnega večera sta se Jožefa Sodišče . današnji razpravi Ropoša In njen mož Franc Ropo- ugotovilo, da obtoženec ni imel ša na pot! s Plavža ustavila v go- namena da potko**}« Ropoševo, stilni Herman kjer je nato sled- m ni { predvidevati tako ii ;i je tako uspelo, da jo je vo- menilo v ciganskem jeziku :Pro- nji vzel s peči steklenico žganja, nude ^5]^^ svojega dejanja ctfla vedno bolj za nos. Raj- -sim pridite (kar pa v resnici ne ki je bila last obtoženca. Ko je upoštevalo je tudi da obtoženec pomeni ničesar) Na te besede se obtoženec to opazil, je pohitel za k -a dejanja m 'oznal m da je je, kot je povedala oškodovanka njima m zahteval ob Franca Ro- bil prostor k{er se je uboj do. *Vot iz groba« zamolkel glas, ki poše naj mu steklenico vrne. di, ^^^^ temen< na obravnavi, res takoj odzval Ropoša mu je odvrnil, da je ni- ji je očital najprej neke pregre- ma, vendar jo je obtoženi vseeno Sodišče je obtoženega Faiba ške, potem pa postavil novo za- našel v njegovem žepu in ga je Okiča zaradi pomanjkanja do-htevo za plačilo uslug, ki jih ji zato nekajkrat rahlo udaril po kazov oprostilo. ' !rrn../a jo jc presenetila s te-7n »lj r 1 poznanjem vdovinih dru-žirskm razmer, njenih družinskih čl i.jv — živih in pokojnih — in v..' ta je tudi vse podrobnosti o njenem sinu, ki je na delu v Zapadni Nemčiji. / uimiiiimiiiiiMiiiiiiiiN......ni......itiiimimimint i I • NA PODKORENSKEM SEDLU za praznik republike novodograjenega obmejnega poslopja ne bodo izročili namenu. Se vedno niso uspeli dobiti cisterne za mazut, s katerim bodo ogrevali prostore poslopja. Otvoritev pa je odložena zato, ker je sobotno neurje razkrilo oba perona in delno poškodovalo glavni objekt in stranski objekt, to je garažo. Po sedanjem stanju dvomijo, te bo objekt popravljen in dokončno urejen do konca leta. • V KRANJSKI GORI po- stvaljajo paviljon za prodajo sadja in zelenjave. Paviljon s prodajno površino 65 kv. m bo stal med hotelom Razor in med gasivskim domom. Gradnjo paviljona, ki ga bodo odprli za praznik republike, je odločilo trgovsko podjetje Agrarija iz Kranja. • V MOJSTRANI j^ že od 1. novembra zaprt hotel Triglav kot zdravilišče. Odprt pa ima vsako popoldne bife Za zunanje goste. Z 29. novembrom, ko bodo pričeli sprejemati goste-invalide na zdravljenje, bo zdravilišče zopet normalno poslovalo. To je pomembno tudi zaradi zimskih turistov — smučarjev, ki kaj *radi zahajajo v Mojstrano. Razen smučarjev pa pričakujejo v zimskih počitnicah tudi nekaj skupin dijakov. • NA HRUŠICI pogrešajo avtobusno postajo. Krajevna skupnost Hrušica se je odločila za postavitev avtobusne postaje. Z gradnjo so/že pričeli in računajo, da bo posta-, ja dograjena v 14 dneh. Posta-' ja bo podobna postajališču na parkirnem prostoru pred jeseniško Železarno, le da bo manjša. Gradnja avtobusne postaje bo stala okoli milijon dinarjev. • NA JESENICAH je mnogo mladincev iz Bosne, Srbije, Makedonije in od • dru**^. so zaposleni v Železarni.^ tožujejo se, da nimajo v skem domu, kjer stanuj nobenega razvedrila. ^°fafi? glavnem spijo ali pa gred ^ čer v kino .Želijo P*.51^!-splošne in strokovne nitve. Radi bi WskovaU ^ ne tečaje in večerno osn šolo, pa jim dela slovenj prevelike težave. Povsem Qj, vičeno so predlagali, da ^ ganizirali za njih PoS ^oV* čaje za pridobivanje str ,^ ne kvalifikacije in splosn , brazbe v srbohrvatskem j, ku. Predlog* je prav Vbil° utemeljen. Primerno hi: 0 nuditi tem ljudem Prl {t$. razvedrilo in jim razefl0inje-omogočiti možnost izP°P vanja na splošnem in str fla. nem področju. Ne bi 01 Jtvi pak razmišljati o ustatio društva, ki bi vključevalo ^ jj, dince iz ostalih repub"^^ skrbelo za njihovo razve .0j. kulturno izživljanje ter sp .a. no in strokovno uspos uspos^3; nje. O stvari bi seveda nIŠki najprej razmišljati tova ^ komite ZMS in upošteva"^ Ije mladincev iz drugih rev lik. •j™ JESENICAH^^ pričele proslave v v°\\ ostale šole, medtemt* osrednja na večer P**£tJ|in* nikom. Program so n?**^ in H člani Jseniške Svob°\t pr Cufarjevega gledališča P? misli Jožefa Varla. -*" PODALJŠANJE REGISTRACIJE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL ZA LETO 1964 Veljavnost prometnih dovoljenj poteče imetnikom moto in priklopnih vozil v občini dne 31. decembra 1963 in bo rni11 odde^ za notranje zadeve občinske skupščine Kranj v mesecu decem al 1963 od 8. do 12. in od 14. do 16. ure veljavnost teh podal3^'.^ pisarni oddelka — soba št. 47/11 (stara zgradba) po nasledi vrstnem redu: 1. za avtomobile, traktorje in priklopnike dne: 2. 12. 1963 od št. KR 10-01 do KR 12-50 3. 12. 1963 od št. KR 12-51 do KR 14-60 4. 12. 1963 od št. KR 14-61 do KR 16-80 5. 12. 1963 od št. KR 16-81 do KR 19-20 6. 12. 1963 od št. KR 19-21 do KR 21-80 9. 12. 1963 od št. KR 21-81 do KR 23-00 10. 12. 1963 od št. KR 23-01 do KR 25-40 • 11. 12. 1963 od št. KR2541 do KR 27-70 12. 12. 1963 od št. KR 27-71 do KR 30-00 13. 12. 1963 od št. KR 30-01 do KR 32-00 16. 12. 1963 od št. KR 32-01 do KR 34-00 17. 12. 1963 od št. KR 34-01 dalje U10-01 dalje 2. za motorna kolesa: 18. 12. 1963 od št. KR 10-011 do KR 10-210 19. 12. 1963 od št. KR 10-211 do KR 10420 20. 12. 1963 od št. KR 10421 do KR 10-630 23. 12. 1963 od št. KR 10-631 do KR 10-840 24. 12. 1963 od št. KR 10-841 do KR 11-050 ' 25. 12. 1963 od št. KR 11-051 do KR 11-260 26. 12. 1963 od št. KR 11-261 do KR 11^380 27. 12. 1963 od št. KR 12-001 dalje U10-001 dalje , Obrazce za podaljšanje registracije in pojasnila dobU0 senti v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj ali Prl Kranj. Poseben čas za zamudnike ni določen. je **" Lastniki motornih vozil, ki ne bodo prosili za podalj . tftffi gistracije, morajo v času določenem za registracijo — n }^ce ju pa do 31. 12. 1963 — vozilo odjaviti, oddati registrske prometno dovoljenje v sobi št. 47/11 občinske skupščine . tad«v# Iz pisarne odd. za notranle občinske skupščine Kr»lU Je Dhračal se sMbm SOBOTA 23. novembra 1961 ^Pešernovl hiši v Kranju razstavljajo gorenjski likovniki (L. Ravnikar: Bohinjsko jezero) Gimnazijski zbor v Sisku Mladinski zbor gimnazije Kranj ie preteklo soboto priredil koncert v Sisku. To je bilo že Četrto srečanje gimnazijskega zbora iz Kranja z gimnazijskim /borom iz Slskn. Kranjski zbor je oh loj priložnosti zapel 10 skladb: od renesančnih do modernih. Homogenost, tonska barvitost, precizna dinamika in odlična Interpretacija zbora so navdušili mnogoštevilne poslušavce v dvorani, zato. so ti z , burnimi dolgotrajnimi aplavzi nagrajevali mlade pevce in .dirigenta. To je bi! ponoven velik uspeh našega mladinskega zbora, ki ga upravičeno u\ ršeamo med najboljše mladinske /bore v nosi republik:. Na koncertu je sodeloval tudi komorni trio, ki ga sestavljajo: Peter SkerjanC, Alojz Drnovšek in Hrane Markič. Za svoje občuteno izvajani Havdna in Smetane so mladi izvaiavci poželi prisrčno priznan je. Podobnih srečanj naših mladin-1 cev / mladinci sosednjih republik! si zeljmo čimveč, saj ob njih globoko občutimo in utrjujemo bratstvo med našimi narodi. — M. B. i Pfiroer tovariša Koprivice j^Kranj, 23. novembra — Sinoči je postno gledališče Ljubljansko v ^fernovem gledališču uprizorilo »fttt0 drugo letošnjo premiero ZKIMER TOVARIŠA KOPRIVI-fa!: De*o, ki je v Mestnem gle-r^isču doživelo svojo krstno ju-jj^Iovansko odrsko uprizoritev, je •pisal Bogdan Jovanović, preve-u., *n priredil za oder pa ga je Mikeln. Ob stoletnici Narodne čitalnice v Kranju Druga velika beseda Igravska skupina Prešernovega gledališča v Kranju je /a svojo prvo predstavo v letošnji sezoni pripravila DRUGO VELIKO BESEDO. S tem je želela počastiti stoto obletnico Narodne čitalnice v Kranju. Prva uprizoritev je bila preteklo soboto zvečer, delo pa bodo uprizorili še trikrat; danes, jutri in v torek. Prvo veliko besedo je pred šestimi leti uprizorilo tudi poklicno Prešernovo gledališče. Predstava, Qj> razstavi gorenjskih likovnikov v Kranju Presenetljivo dober izbor s* i dr ^ -~tno nekaj splošnih ugotovitev ,QrUgi razstavi gorenjskih likov- 4j *v v Kranju bo morda že tu-ja sPOdbuda in pohvala ustvar-^^cem samim. Prva ugotovitev je, 5taJe sec*ar,i' izbor in sploh raz-leI,V- takšna, kakršno smo si že-ob 26 Prvič. Takrat smo zapisali jj.. Pni razstavi v Kranju v ju-^ tega leta, da razstava ni bila , otHa. Danes je razstava takšna, w,e 7 majhno napako, ki pa je "V* *ag, jovniki vseh liv" *a?rešili ne prireditelj in ne *AQ*— i .galerijski prostor v ka?ViUKi: še vedno nam ne po* ■ ustvarjavcev Gorenj-za j^- sončno jih tudi ne more, vi h7 ■ ls!yje miniaturen in bi bila ^j.^'čujoea razstava lahko še 1 in pregled ustvarjanja še ki bi jih marsikdo imel proti takemu združevanju poklicnih in amaterskih delavcev na likovnem področju, ta združitev ni slaba. Tako prvi kot drugi bi prenesli ob ocenjevanju stroga merila. Sedanja razstava v Kranju je torej nekakšen ponoven izbor iz blejske razstave in tako smo dobili tokrat v Kranju tudi nekaj ali bolje kar precej novih razstavljavcev (Ples ten jakova, Torkar, Ravnik, Lanc, tsubic. Belec, Toma« zin, Polajnar, Bergant in P. Mi-helič) razen tistih, ki so sodelovali že na prvi razstavi v juniju (Baltista, Marchel, Simončič, Tu-šek). In tokrat je tudi ugotovitev o prevladovanju abstraktne smeri, ki smo jo izrekli na prvi razi ta* 1 in neokrnjen, če bi bilo na! vi, drugačna. Vsi ali skoro vsi šo- la^ . ' UCUK «&°IaEo več prostora. In ta mi- delujoči so se med letom predsta- vnost je edino, skoro edino, I vili občinstvu s samostojnimi raz-^ sedanjo razstavo krni in ji ne, stavami, tako da bo tokrat ocena t J^oČa monumentalnosti. Hkrati SeV(5e^tvi'° prostora, ie Vj]0 .. tudi število del in omeieno „ tudi šl.e- jj^slikarjev. To pa ovira, kot že V-, .^ano, uveljavitev same razsta- »„n. Prečen i tcv uspeha samih raz-*«vi >rv; 6oveč Uavcev. a razstava v Kranju jc bila v anem obsegu prikazana tudi g, ko v v testiva*m' dvorani. Lah U b' jo imenovali repriza jJnitvami, ki so M tako z iz- glavni larek na združevanju prizadr-s'ika *a^£0 akademsko izobraženih ^ik V kakor tudi amaterjev in Kr^Y-Nekaj tega je prišlo tudi v n.l in kljub vsem pomislekom, posameznikov odpadla. Drži pa, da postavlja ta razstava marsikatero razočaranje na prvi razstavi v ugodnejšo luč, ker je tudi kot celota razstava sama kompaktnejša in tako mesto razstavljavca v okviru likovne tvornosti Gorenjske točneje določeno. Ne moremo pa na koncu mimo že tolikokrat ponovljene misli: sednji prostori v Prešernovi hiši so za take razstave premajhni in končna sodba o likovni umetnosti Gorenjske bo točneje podana lahko šele takrat, ko bo možno združiti na razstavi še tiste likovnike, ki niso sodelovali ne na tej ne na oni razstavi. — A. P. ki je sestavljena iz krajših iger. deklamacij in petja ohranja kolikor je mogoče vzdušje, kakršno je prevladovalo pri prireditvah slovenskih rodoljubov pred stoletjem (pa tudi nekoliko prej in nekoliko pozneje). V to nas uvaja že sam lepak, ki vabi na predstavo »se usoja najuliudneje vabit; vse mile domOrodkinje in verle domorodce". Med drugim najavlja: »Pridejo Sokolci i/ Ljubljane. Dr. Bleivveis tudi utegne priti. Vidili in slišali bodetc še knj dfuZigd: dve imenitne mramorne podobe, alegorični simbolni nastop deklic, mnogo dekiamova.nja pa petja, postavljanja vganovk in pripovedovanje šaljivih prigod. Tudi kupico i/verstnega vina bodetc mogli ser-khilj (kar pa ob tokratni prireditvi ni bilo res.) Pri igrah »Jamska Ivanka«, -Ro-/a< in »To sem bil jat« ter pri drugih točkah so sodelovali domala vsi elani igfavsfce skupine. Naj jih naštejemo: Nace Rej, Mila Valrnčieeva, Biba UrSičeva, Franci Juvan, Tone Markun, Ivan Hrast, Tone Dolinar, Andrej Kraj-cer, Srećko Kopoiv. Irena šilin-gova. Boris Valenčič. Vlado Ur.šič, Tone Gogala, Polonca Mesec, Marjan LofflbaF, Minka Batietova, Milena šmajdova, Jane/ Zupan, Jul-ka Mandeljčeva in drugi. Napovedoval je Laci Cigoj, re/.irali pa so Miroslav Mahnlč, Boris Valenčič in Ado Klavora. —- S. Veliko zanimanja m malo prostora Center za estetsko vzgojo pri I Ker center nima svojega pro-pionirski knjižnici v Kranju ima | štora, se lahko omejuje le na letos dovolj mladih obiskovavcev. i manj zahtevne naloge, kar poseb-Sicer pa je bila začetna vnema | no velja /a likovne skupine, kar ni večja, kot je sedanji obisk, ven-j v skladu i njegovimi koncepti. V dar mora biti vodstvo centra kar j centru naj bi namreč nudil; do- zadovoljno, saj dejavnost zelo omejuje pomanjkanje ustreznega prostora. V začetku leta se je v razne krožke vpisalo več kot 400 pionirjev, sedaj obiskuje likovni krožek okoli 100 pionirjev, angleški krožek okoli 70 in literarni in lutkovni po 35 pionirjev. Načrti centra pa tudi zahteve, ki naj bi jih izpolnjeval in želji naših najmlajših ljubiteljev vsega lepega, močno preraščajo sedanje pogoje dela. Center za svojo dejavnost uporablja prostor pionirske knjižnice, kadar je. ta zaprta, pred kratkim pa jc začel uporabljati še en manjši prostor v delavskem domu. ki ustreza le /a silo. nolnilno znanje tistim učencem, ki se. /a to ali ono snov i/redno zanimajo in si želijo razširiti v šoli pridobljeno znanje. Zal, v centru ugotavljajo, da s temi prizadevanji vse prepogosto naletijo na nerazumevanje, ©ogodilo se je. tla jc celo profesor angleščine na roditeljskem sestanku odsvetoval pošiljanje otrok k angleškemu krožku, eeš tla se otroci v šoli dovolj naučijo. Ko bo center dobil svoje pro* StOra, morda že v prihodnjem letu, bodo ustanovili še več krožkov, iako za filmsko vzgojo, za likovno vzgojo predšolskih otrok, za pouk tujih jezikov za predšolske otroke in podobno. — M. 109. Ko sla se oče in sin spuščala po neki precej prometni ulici, se je mali Zoran ustavil pred izložbo, v kateri je bila rumena nogometna žoga. Ko sta šla mimo, ga je oče vprašal: »AH ti nogomet ugaja? Kaj igraš v moštvu?« — »Golmana,« je veselo odgovoril sin. »V domu sem bil najboljši golman!« — »Golman si? Jaz pa sem igral levo krilo,« je rekel oče. »Zelo rad sem dajal gole.« — »Veš kaj, oče, v prihodnje bom tudi jaz igral levo krilo. Z levo nogo znam čudovito streljati,« je rekel mali Zoran. 110. Inženir svojemu sinu ni odgovoril, marveč se je samo zadovoljno smehljal in ga pobožal po glavi. Mimo je šel čislivec Čevljev in si žvižgal. V rokah je nosil zaboj s ščetkami in kremami za čevlje. Zoran je tedaj naenkrat vzkliknil: »Oče, misnica!« Oče misnice ni nikjer videl, zato je vprašal: »Kje jo vidiš?« — »Ah ne, oče, misnico je žohar imenoval racijo. To je takrat, ko zaprejo vso ulico in pregledujejo legitimacije. Takrat iščejo Žide in bandite,« mu je pojasnjeval sin. 111. Inženir Novak sc je hitro obrnil, toda bilo je prepozno. Misnica je bila že zaprta. Policaji so s svojimi motorji zaprli vso ulico. Inženir jc pograbil svojega sina in odhitel z nJim vzdolž ulice. Sin mu jc prigovarjal: »Oče, pripravi legitimacijo, saj ti lrnaS nemško izkaznico. Te so glavne. Moja je dijaška, iz doma, poglej. Vidiš tistega, ki prihaja za nama z motorjem? Tistega v civilu? To jc gotovo kakšen šef, glavni za misnico. Njemu ne more nihče pobegniti.« Strep0r°čiiiK bOltibOV je pograbil Vasica /a zapestje. Mimo so med zjL'^njem. bežali vojaki in za njimi, v nočni temi, so med drevesi $ W . ognjeni snopi svetlečih se krogel. Vojaki so se sklanjali in med tekom. Hov č ic [zlrZa] roko' V kateri je držal samokres - toda Golu- vj™. - j»- ituu« iwiw, \. n.mv.11 j>.- v....^. ------ ta ea ie krepkejc siisnil. Mimo so pritekli trije vOjakl. Srednji, ^ko H5"' je skakal po eni nogi, ter oklepal soseda okrog vratu, oa. sta ga skoraj nosila. **th tako zdai ne bi m°£el vcč stre]iatii kaiti t0 bi Pomenil° 0m°r. S samokresom v roki je zbežal kot poslednji. ^spusti me!« je dejal Vasic. ka[ r,ed tekom od drevesa do drevesa je opazil, da ga je povsod ča-brj, TO'obov. Izpraznil je šaržer svojega samokresa. Z vratu je strgal tj3trelko. Za drevesom je pomeril in s kratkimi rafali streljal fia saj- kjer je vider pobliske. Potem se je spet sklonjen umaknil, krajci plašča brisal po snegu, iti jjV sneženem, gostem smrekovju je Vasic spet zbral vojake »j'J Popeljal proti severozahodu. Na zemljevidu, ki ga je nosil ^$t 1 ki torbici, je bil zarisan Jc droben rob tega gozda — pod-Ve;;- kJer so jih pričakali Nemci v zasedi, jih pregazili In prodrli. Pa zemljevid ni kaza'. ^JlJK Je vodil vojake pO kompasu. Vojaki, ki so mu vdano sloj 1% slutili, da jih vodi na slepo srečo. To je vedel le Išenko, ki |L.moIča'- Vasic je hodil soredaj, še bolj sklonjen kot sicer, ko It« y~*J breme poraza na njegovih ramenih. Kadar se je obrnil, se lubov 1 src£al z začudenim, resnim in sprašujočim pogledom Go-^S-?' s Pogledom dečka, ki bi mu — četudi bi želel — ne mogel ar Pojasniti. Golubov je vselej naglo odmaknil pogled. Vasic je vodil preostanke topniškega oddelka vse dalje si ran od streljanja. Hodili so za nemškimi črtami. V globini njihovih obrambnih položajev; tamkaj, vstran od glavnine napredujočih sil, je bilo zanje najvarneje. Vojaki so nosili ranjence in njihovo orožje. Kot poslednji je hodil Bagradze in nosil v roki podolgovato poino belo vrečo. Celo V trenutku, ko so prodrli do gozda in je izgubil ->vojo brzostrelko, tako da mu ie ostal le samokres na bobnič, se Bagrad/e ni mogel ločiti od vreče. V njej so bili. zaviti v zamaščen papir, pečena kokoška, pečena hravina, kruh, nekaj trdo kuhanih jajc. in v ploščati škatlici celo sol. Bagradze je na pasu nosil nemško čutarico, v kateri je klokotala vodka. Vse to je prenašal za tovariša poveljnika. Bagradze je hodil torej kot zadnji in se večkrat ozrl; še vedno jc upal in ni mogel verjeti, da bi major Ušakov ne bil več med živimi. Škrlatni plameni gorečih tankov so to noč dolgo plapolali v vetru. Nejasni odsevi so razsvetljevali polje in gozdni rob pa utripali na snegu, na drevesnih deblih in obrazih ter plaščih mrtvecev. Bitka se je vse bolj oddaljevala, toda tukaj je bilo od časa do časa se slišati eksplozije in tedaj so V zrak primili plameni in iskre. Potem so plameni ugasnili. Gozd in polje, sta tonila v temo. Vendar je žareča kovina še svetila v temi. Z zgorelih tankov se je dvigal dim in sneg in se je talil na zemlji. Vendar se ni talil na mrtvih obrazih. Prebujeni iz. sna v toplih čumnatah, kjer so po mnogih dnevih in nočeh bojev prvič spali slečeni in v čistem perilu, pa v'snu čutili mir in toploto, prestrašeni sredi noči spričo preplaha, so se V isti noči nadaljevali v snegu svoj sen, sen do konca, svoj večni sen med žvižganjem sne/nega meteža. In veter jc tulil, nenehno tulil, otožno, zimsko. Visoko na nebu. za oblaki, je po svoji poti plul hladni mesec, ki jim je še pred kratkim svetil na poti; polje pod njimi pa je bilo zdaj svetlo, potem spet temno. Sneg je nosilo in pometalo med drobnimi, v ledenem vetru zamrznjenimi kopicami nad mrtveci. " ' ŠESTO POGLAVJE Vasic in Golubov sta previdno vtaknila daljnogleda iz smrekovja pa opazila črno piko, ki se jima jc počasi približevala. Zasnežena ravnina je, zavita v molčanje, ležala pod nizkim zimskim nebom. Bilo je pozno jutro, sonce pa -se še ni pokazalo. Le od časa do časa ie bilo skozi oblake čutiti njegovo toploto in tako je postal tudi sneg svetlejši in jc bilo jasneje videti premikajočo se črno piko. Vasica je zeblo v noge. Premikal jc prste v ozkih škornjih. Golubov se je premikal poleg njega. Zaradi lakote mu je zamolklo krulilo v želodcu. Tedaj se je vselej boječe obrnil vstran, namerno glasno posmrkal in podrgnil z roko po majhnem borovcu, tako da mu jo sneg padal po čepici in hrbtu. Predvsem pa ga je ttpinčila neizmerna želja po kajenju, tako da je imel polna usta sline. Pljuval je v sneg in znova del daljnogled k očem. Črna pika je postajala večja in se razdelila v dve polovici, ki sta se skupaj bližali. V snieri, od koder sta prihajali, je bila prek polja na drogovih napeljana telefonska žica. Kabel jo bil zelen, nemški. Tudi pri nas so uporabljali tako žico, Nemcem so zaplenili kabel. Preostalo jc le slabotno upanje, da gre za dva lastna, ruska telefonista. Daleč zadaj, na robu polja, sta zaslišala brnenje motorja. Približevalo se je in zemlja je pričela drhteti. Onstran snežnega nameta je z globokim hrumenjem pripeljal mimo težko obložen tovornjak, vendar ga od tod ni bilo videti; le ma iheriN sne/ni oblaček, ki BO ga vzvrtinčila kolesa, se je dvigoval nad grebenom in zakril oba telefonista. Ko se je razpršil, je bilo v snegu razločno videti dve človeški postavi, ki sta se večkrat zaustavili, stopili druga k-drugi, se zlili v eno pa potem spet ustvarili med seboj drobno, lesketajočo se svetlobno špranjo. Brnenje motorja jc zamrlo v daljavi. Tovariš stotnik,« je zašepetal Golubov i modrikastimi ustnicami, »dovolite, da tole dvojico pograbimo? Le žico jc treba prerezati, pa nam bosta sama pritekla v naročje.« Vasic ga je pogledal. Obraz Golubova je postal sivo rjav od mraza, tvnat koder las mu je visel prek trepalnic, stlačenih pod čepico. Mlad in zdrav fant — pa ga takole zebe, je pomislil Vasic. »Lezi,« je dejal Vasic. Za dva nemška vojaka ni mogel tvegati življenja vseh svojih mož. Oba bi kaj lahko ujeli, toda za njima bi prišli drugi in pred njimi je bil še neskončno dolg dan. Spodaj, skrit ta snežno ogrado, je spet pritulil mimo avtomobil in zemlja je vzdrhtela. Ko se je avtomobil v premikajočem se, snežnem oblaku spet prikazal, je bil že tako daleč, da ga nista mogla natančno pogledati. r CJ H « A $5________SOBOTA, 23. novembrajg šport 9 šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport © šport • šport 6 šport • šport #JjP{! Najboljši gorenjski športniki v letu 1963 | • Samo še danes ves dan imate čas od- jj dati v naše uredništvo predlog petih najbolj- j] 5ih gorenjskih športnikov v letošnjem letu in jp si tako ustvariti možnost, da prejmete eno iz- gj med sedmih lepih denarnih nagrad. 0 Eden izmed tistih bravcev, ki bodo predlagali pet nj športnikov in bodo le-ti vsi med prvimi petimi v končni i| desetorici, bo izžreban in bo za to prejel 10 tisoč dinarjev j UP 0 Drugo nagrado v znesku 3 tisoč dinarjev bomo Iz- gg žrebali med tistimi predlogi, katerih avtorji bodo imeli jI »svojih pet športnikov« med prvo desetorico. 0 Razen tega smo pripravili tudi pet nagrad po TISOČ špS DINARJEV, ki jih bodo prejeli izžrebani ostali udeleženci na- je— gf&dnc Ankete* wflpl • Letos nagradno anketo IZBERITE NAJBOLJŠE GO- ~ RENJSKE ŠPORTNIKE razpisujemo že osmič. V njej lahko so- H delujejo vsi bravci, tako da predlagajo pet gorenjskih športnikov, =m ki so si z uspehi v letošnjem letu zaslužili ta naziv. • Tako kot vsako leto bomo rezultate ob- fp lavili v slavnostni številki ob DNEVU RE- jj PUBLIKE, ko bomo NAJBOLJŠEMU §| GORENJSKEMU ŠPORTNIKU iz- p ročili tudi prehodni pokal našega uredništva, jjf H Sobotni razgovor z Milanom Bavcem Prvak z zelenim pasom Judoist kranjskega Triglava MILAN BAVEC Je na nedeljskem državnem prvenstvu zmagal v konkurenci borcev z zelenimi pasovi (pasovi v Judu pomenijo kvaliteto tekmovavca). 21-Ietncga borca težke kategorije smo obiskali v telovadnici kranjske gimnazije, kjer vsak teden dvakrat vodi tečaj za nove judoiste. Ko je novince učil osnove Juda, smo ga zmotili In odgovoril nam je na nekaj vprašanj. Q> Kdo je bil zate največja zapreka do osvojitve naslova državnega prvaka? »Zmagal sem v vseh borbah, vendar sem Imel največ dela r. Malešem Iz Novega Sada. Z zma- go sem s| priboril modri pas. (Naslednji po jakosti je rjavi pas, ki mu slede črni DAN pasovi; nosijo jih mojstri Juda).« 6 Kateri met najraje uporabljaš v borbah? Kako bi se ubranili razsula TTmnrmrniiiii......nuni Lestvica strelcev gorenjske nogometne lige # 13 golov — Lotrič (Železniki) #) 12 golov — Mežek (Tržič) # 11 golov — E. Rant (Škofja Loka) ff 10 golov — Bahun (Tržič), Petrovič (škofja Loka), Tavčar (Železniki) # 8 golov — Demšar (Železniki), Arsovski (Mladost) # 7 golov — Krašovec (Tržič), Erzin II (Svoboda), Pajk (Naklo) I 6 golov — Tišlcr (Tržič), Stojanovič (Škofja loka), šturm (Železniki), fikerjanc (Svoboda). Tcpina, Nikolič (Triglav B) 0 5 golov — Stojcevski (Mladost), Urbančič (Tabor) . 0 4 goli — Jagodic (Tržič), Pire (škofja Loka), Bajželj (Mladost), Polak (Naklo), Zaje (Bled), Sovič (Lesce) # 3 golt — Hnbernik, Pehar (Škofja Loka), Oman, Zupan (Naklo), Mejak, Hribar (Tabor), Mlakar (Železniki), Zalokar (Bled) f§ 2 gola — Cehu!j (Tržič), J. Rnnt (Skorja Loka), Jakšič, Kožar (Triglav B), Fajan (Naklo), Kacar, Vidovič. Ljusič, Ko-rnel (Jesenice), Potočnik (Bled), Primo/ič, Pavlin, Vidic (Lesce), Cotman (Svoboda) itd. LESCE — Tukajšnje nogometno i moštvo že dalj časa preživlja I krizo In doživlja v gorenjski HrI poraz za porazom. Vzrokov za to. je več. j Pred dvema letoma je imel klub, v tekmovanju tri moštva — člane, i mladince in pionirje, izmed ka-1 terih so bili mladinci gorenjski prvaki, člani in pionirji pa v svo- ] jih skupinah ne najslabši. Od tedaj se je stanje kar naprej slabšalo. Zaradi pomanjkanja klubskih rekvizitov so morali lani odstopiti .od tekmovanja najprej pionirji, nato pa še mladinci, ki pa letos spet tekmujejo v, ligi. Čeprav je v klub včlanjenih več kot 70 nogometašev, je trenutno najbolj aktualno vprašanje njegovega obstoja. Zakaj? — Klub nima ne denarnih sredstev ne rekvizitov in prostorov. Tudi pomoči, ki so jo bili doslej deležni od občinske zveze za telesno kulturo, tovarne verig in drugih podjetij, ne dobijo več, zakaj vs\ se sklicujejo na njehove tekmovalne neuspehe. Nesmiselno bi bilo tako močan klub razpuščati, ker ga v prihodnje zlepa ne bo moč na novo usta-noviti. Glede uspehov so funkcionarji in igravci prepričani, da bo spomladi, ko se bodo iz JLA vrnili štirje stalni igravci moštva, že bolje. Tako bo člansko moštvo doka i pomjajeno, kar se bo nedvomno odrazilo tudi na živahnosti jn pri rezultatih. Da je to res, smo videli že v nedeljo, ko je pomlajeno leščansko moštvo premagalo v jesenskem delu še neporažene nogometaše Triglava B. — Slabo mesto je bil v moštvu tudi vratar; to pa so sedaj že uredili. Mladinec Humer se zadnji čas prav dobro uveljavlja pred mrežo in bo z malo treninga (voljo za to ima in je tudi marljiv) prav gotovo postal dober vratar. Uprava kluba una, da bodo vsaj podjetja, v katerih so zaposleni nllhovl člani In mladinci, priskočila na pomoč In Jim tako omogočila nadaljnje tekmovanje. — F. P. Mednarodna hokejska tekma JESENICE : ROSENHEIM (ZAH. NEMČIJA) 12:2 Tokrat odlično Vabilom na prijateljsko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu med Jesenicami In Rosenhel-mom iz Zahodne Nemčije so se ljubitelji hokeja z Jesenic in okolice radi odzvali, saj priznano nemško moštvo že poznajo. Nad 2500 gledalcev je v četrtek zvečer napolnilo tribuno, z zanimanjem sledilo lepi tekmi In jo nagradilo z močnimi aplavzi In medklici. Sicer boljši domači so zmagali z 12:2 (1:1, 6:1, 5:0). mali oglasi • mati •oglasi prodam Prodam žensko Rogovo kolo s prestavami. — Planine, Jezerska c. 42, Kranj Prodam več tisoč kosov rabljene strešne opeke — bobrovca. Trboje 70 4344 Prodam peč za kopalnico, banjo ln umivalnik. Katarina Stri-tih, Tržič, »Pri kolodvoru« 4363 Prodam skoraj nov kombiniran otroški voziček. RatfTer, Kranj, Gosposvetska 13 4364 Prodam dobro ohranjeno klop zraven kmečke peči in kuhinj- . > mizo. Jamnik, Zabnica, Dor-je 3 . 4365 rodam kravo, ki bo decembra ( igič teletila. Zg. Brniki 7, Cer-kije 4366 Prodam večjo količino suhih butar. Marija Jane, Križe, Ziganja vas 45 4367 . Prodam dobro ohranjen 50-IItr-t •' kotel za kuhanje žganja. Na-.>!ov v oglasnem oddelku 4368 Prodam 40 m bakrone žice, 10 kvadratne In štedilnik, primeren za priključek. Cerklje 141 4369 Prodam zelo poceni dve peči, železno obložene. Sempctrska 1 4370 Prodam v dobrem stan'u št?dil-nlk »Goran« In moško ko'n. Udovč, Kranj, Jezerska 7 4371 Dve leseni baraki (ena v Za vrtcu v Jelovici, druida v gramozni jami prj šobcu) nrodamo na lav. ni dražbi v sredo, 27. novembra 1963. Kmetijska zadruga »Jelo";. ca«, Radovljica 4372 Prodam novo kuhinjsko pohištvo zaradi selitve. Zg. Brniki 57 4373 Prodam nov kontrabas. Besnica, Podblica 22 4374 Prodam FIAT 600, letnik 1960. Ogled 24., 29., 30.1. dopoldne. Dr. Ažman, Kranj, Kokrškega odreda 2 4375 Prodam dva po 100 kg težka prašiča za pitanje. Podbrezje 12 4376 Prodam nov rezervoar za gorivo za moped T 12. Anton Zavrni k, Praše 12 4377 Prodam bika ln tellco, primerno za nadaljnjo rejo. Naslov v oglasnem oddelku 4378 Prodam kravo In telička. Varel. Podnart, Cešnjica 17 4379 Prodam krompir »blntje«. Srednja vas 36 « 4380 Prodam dobre suhe plohe in deske 50 mm In 25 mm ter garažo na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku 4381 Prodam 2000 kosov nove strešno ooeke folc. Luže 12 4382 Prodam železen plus: obračalnik, rtcko-ičnl »Slpfrld« ln enovprožnl ž