Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driinh. Velja sa TM Ido.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inoiemstvo celo leto... $7.00 cw. «gy AtrraamizKP by m act or ootobke c ifiT. on nu at th» foot office of mw tom. h. y. gy orfer mu* pmt a. a. Bnrieeon, p. GLAS NARODA List slovenskih delavcem v Ameriki. Th* largest Slovenian Daily In the Unit »d State«* ~ Issued every day except Bnsdayf and legal Holidays. W 75,000 Readers. "W TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered at Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 223 — ŠTEV. 233. NEW YORK. WEDNESDAY. OCTOBER 5, 1021. — SREDA, 5. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXXX. — LETNIK XXIX PROPAGANDA FRANCOSKIH KOMUNISTOV VELIK NEMIR MED DELAVSTVOM PREDSTAVLJA UGODNA TLA ZA KOMUNISTIČNO PROPAGANDO V FRANCIJI. — RAZREDNO SOVRAŠTVO KOT POLITIČNI KAPITAL. Pariz, Francija. 4. oktobra. — l.incnski komunisti «.« j*.služijo |Miniapalc prejšnjemu mornariškemu inžinirju na temelju, «ia Iti s«» N.ik«- faze v zadržali Francije, Matry-ja ne smel obhoditi radi izustijo razredno sovraštvo ter Im»-I kljueno političnega yl«<<*ina. raz- ven <"•«• hi se istotak » \ rjrlo v jrfo Vf.e urednike komunistienih imzi-lanj. Nadaljno primero, kako si znajo francoski komunisti pridobiti Javne simpatije, j*- najti v izklju-eenju Marte Bi«jot. s'K-ijal'stke, i/, seznama francoskih učiteljic. Alatiama Rigot je j;odpisala pro-ii-st proti vpoklicanju razreda HH'J ;n»d zastave, d:i služi v okupacijskem zemlju in Ruhr dolini. J'oja i ,l:i j«' svoj«» akcijo z i/.ja-\o. da je pacifistka da pa nuna iiikakih stikov z boljševiki. K-h-'-i »oditelji so se zavzeli za njeno «io v teku naslednjih par let dobili veliko za»top«t\ i v francoskem parlaiuci.tu, č» ne bo mopo-<« najti do i daj i.-šitve za delavske težko-'.' v l(>ubaix. Lil le. Hurvning i»» prav jwt*«-bno v tek-•-lilri'h industrijah Yygez:h. OI>-staja velika možnost, da bo ^ku-p na skrajne levic*' nevurno oja-čet* celo pr hI božiči m i volitvami. — V*cga tega |»a ne sme vz-ti '/a znak, da bo postala Francija I o|j.še\ iška, kajti francoski komunizem ni kljun svojim radikalnim n teti.|HTaineittnim izjavam ^osto nič drugega kot zahteva, tla | stvar ter poživljajo proletarijat. uvede »oeijalne reforme ter j na j pokaže svojo moč ter zahteva uveljavi višje plae ■•. To je take zopetno nastavi jen j - madaine Bi-vi te komunizem ko* si je prido- pot, prav kot da je ona eden izbi! pred dvajsetimi leti v Ameri-! ined prptežiraneev komunistične I t velike simpatije. Edina ne- stranke. '»most le/i v dejstvu, da izjav-j-- Ijajo francoski komunistični vo-' »iitelji, da so del moskovske in-temacijonale in ker jkj menja mo- k-.vska inte, nacijonala rdečo ' j a IJCDDCDT UfinUCDICKI revolucijo, morajo hiti pni. ki skn- j O flLnULll I HUU VLilJCm t -t jo rešiti ta problem, zelo oprez- j ___ t.i. da pre,..- .jo nepotrebno »tež-1predsednik United Mine Workers !(.tibai\. j. obrnila pozornost ' Indianapol s, Ind., 4. um. — vstran od r •volueijonarnih idej. 'Ker se bliža konvencija United j - , ... , , . . .-..ij\eejo senzacijo je vzbudila tu- nja prohibieijskc po-tave Tekom 1 Miti khuli mahan .1 » rdečo ra. Mine Workers of America svoje- h, - . •• . , .... ? .tjii kijuo m a nan j u z rum, za- kaj aretacija zveznega niolub - obravnav" se i,- dokazalo tavo od nI rani Caehma. Frossar 11,11 Konen. J** predsednik Lewis - .t., in drupih komunistov, so stav- v7*rai t,,k:,J oh^v \ da *e bo , -v i ! odgodenju kon\rncije napotil v karj. sami preprieajti. da um skn- ... .. . . , . VS ashinpton. kjer bo prisostoval,.. >- . - ... . . itv je dokazalo, da je cijskepa načelnika v državi. Tho- l upila njt'«ro\ a žena kotel za ku-mas McAuliflc-a. .Moža dolžijo. tla lianjc žp«ii:ja. ua postav la v klet je jemal graft na desno in levo svoje hiše, pričela izdelovati ž--a ' V poročilu Intereliurch World M«»vrmeiit komisije, ki je preiskovala razmere v jeklarskih okrožjih. kjer se je vršila stavka, je j izrecno rečeno, da so bila poročila _ (> stavkarskem položaju izmišlje-, na. — Poročilo temelji n^ 400 izjavah . m imilt easopisov. tiskar.;h v an-• plehkih listih, izhajajočih v Pitts-lurphu. Ti listi so natisnili na tisoče ■ lankov o štrajku, toda izkazalo ^ se je. dogovora bilo euti en saiu rvvolueijonarni vnaprej Ti!e«l unijskimi voditelj ' /Iti k in ne da bi se razbil*, eno 1'*r premogarskimi baroni, da ne lilo okno v tvorna ah. To se je "»»"reč uveljavljena nobena /podilo kljub (irizadevanjeni prihodnje spomla-j skrajnih rde.-karjev ki so poživljali stavkarje naj zatro bogate t ar rede ter pttiglaa«* svojo j»role-' tarsko miprcmaeijo. lodajalei pogajali gletle nove plačilne lestvice. Mr. Lewis je rekel, da ni dobil j še nobenega direktnepa obvest la itesiiieni boljševiki v Parizu pa pn.dloUa trpovskega tajni- skušajo. dobiti nazaj \s;ij nekaj ka. sogla>no s katerim naj bi se sklenilo dogovor vnaprej vojc izpublj-ne sile. ko bo v ne- sklenilo dogovor vnaprej, da ne de|jo kandidiral za z< petno izvo- bo prišlo do iiikakih stavk tekom Idev \ poslansko zbornico Andre pogajanj plede nove plar-ilne lest- Martv. komunistični upt»rnik. ki ^ «ce in radi tega tudi ni hotel J za | m »čel sijajno idejo, da prd rtizpravljati nadalje o tem pred l*>ji z boljševizmom celo franco- ®f,u- • inornari<--». Mart; je odsedel . . ~ " ,> tri leta od kazni dvajsetih let, kajti spoznan je bil krivini vele-l/daje. Hdeei so ž>» izslikali ži- vano sliko, kako bodo podrli vrata jetnišniee v slin aju. da bo Marty v resnici izvoljen. Celo če bo izvoljen Marty, pa to ne b«> pomenjalo komunistične zrnate, kajti druge skupine so pretekli teden sklenile, da bodo proliihicijskeitm ravnatelju denar cm: iz svojih mokrih dobičku*. Vsi _ Mož je načelnik družine ter trije so bili stavljeni pod jamšči- iTOJ1 pravico vladati svojo hišo. do-po *ir,.(XX). - ločati izdatke, sprejemati obiske Senzacija je tem večja, ker so ;iIi jih zavračali ter sploh določati bili že pretekli teden aretirani celo življenje družine, glavni detektiv Klehardsoii m c]las H Silchs in John Davi-drugi, katerim je bila poverjena solK delavska člana anpleškega izvedba prohibieijske postave, ker parlamenta, sta se dalj časa mu-mj bili v najtesnejših .stiskali, z .ijla v Združenih državah, da pro-butlegarjt. učita jioložaj glede prohibieiie. Lansing, Mich., 4. oktobra..— ( 0ba angleška delavska politika. Najvišje sod šče v Michigan je ki sta proučila vprašanje brez. včeraj v neki odočitvi uveljavilo, pristranosti. sta prišla do >.\i je mož gospodar v svoji hiši nasledi.jega zaključka: — Ame-in da je vsled tega tudi kriv kr- rjški narod je sicer lahko hva-Šenja postave, če j. njegova žena i.-žen za odpravo salonov, a Ame- z njegovo vednostjo izvršila v lil ši kako nepostavno dejanje. Otlloeitev je bila izrečena ob priliki potiditve neke razsodbe rika je postala izza uvedbe pro-. hibieije pravi paradiž za skrivne proilajalce žganja ter ".speakeasy" špehinke. Izvedba prohibi- NAJMOGOČNEJSI TOP NA SVETU. Washington, 1). C.. 4. oktobra. Na Aberdeen. Md., prelskusiiein polju bodo v petek preiskusili nov šestnajst-inčni top, o kat<-rem se glasi, da je silnejši kot katerikoli, kar jih je sedaj \ rabi. Preiskusilo se bo nadalje nove lipe tankov, raznih izstrelkov in višinskih bomb, ki tehtajo po štiritisoč funtov. STAVKA BERLINSKIH NATAKARJEV. Berlin, Nemčija. :{. oktobra. — V skoro vseh tukajšnih r stavra-vracijah so natakarji zastavkali ili sicer n«* iediea so morali po dolgem čakanju oditi Waco, Texas. 3. oktobra. — če- j lice mesla in ko prav je p »tek o že 24'ur izza rasa, j mask i rani na glavni ko je prišlo v Loreno, 14 milj južno od Waco, do u^odepolnega boje med šerifi in člani Ku Klux Klana ter" njih pristaši, se ni ven- si» s»* pojavili -ti. — bilo jih je nakako petdeset. —se j«-stavil na sredo pota t« r ukazal našemljenim. da naj se ustavijo. Ko j« skušal nato t epa je resno ogrožen je morale naroua in prav posebno bo trpe-la v cija. U la led te«»a naslednja genera pa eneraeijii : -». , dar še ničesar izvedelo o kakem j dvipnitP ma-ko z lica človeka, ki koraka okrajnega pravdništva alil^r "»»ii križ, je počil strel in še- Potni listi. Pe najnevejii odredbi belgraj-•ke vlade dobč Jugselovani potne liate aame tedaj, ako prinesejo • a*a jr bila stoplava dtlegacija "odličnih" meščanov tako drzna, da je prišla k okrajnemu pravdniku Tiery ter zahtevali uvedbo kazenskega postopanja proti šerifu Ituchananu in ptjrpožnemu šerifu Burtonu. ker ita si ta dva drznila nastopiti proti teroristični demonstraciji Klana naperjeni proti črn-< em in potovim belim prebivalcem. ki so prišlio* nemilost pri enega svojih pomočuikov na smrt ranjen v bolnici in osem nadalj-nih oseb je bilo manj nevarno poškodovanih. "Kakorhitro je izvedel šerif, da namerava Ku Klui Klan organizacija vprizoriti nočni pohod po ulicah kraja, je sklenil ugotoviti identičnost kolovodje ter razbiti parado. Podal st je v spremstvu dveh svojih pomočnikov na je ravno "naslednja radi katere ve je pogumn; uradnik amerisucmu narodu vsililo prohibiei jo. Al se *e odpravilo škodljiv.' salone /;t to. da se nudi 11a-roiiu mesto tega še bolj škodljivo nepo ,tavie». skrivno prodajali je žganja? Oba angleška delavska vodite-orožjem. Buchanan jc bil zadet ,ja Ma imuMlja da hit ameriškl Od dveh strelov. Člani Ku Klux v kratkem zahteval proda- jo piv a in lahkih vin. rif je padel na tla. To je bil signal za divji boj. v katerega je posegla sodrpa z vsem mogočim PRIDELEK PŠENICE. Klan parade so bili vsi iz Loreno j.li siKejJnjih krajev. Na tisoče ljudi je prihitelo iz sosednjih kraji v. ko so izvedeli, da se bo vrši- ( - la parada. Razpolo/nje med pre- Washington, 1». i\. 4. okt. — bi valst vam je deljeno. Poljedelski depart meri t je obja- Ko je šerif skoro prosil, naj mu vil. da je bil pridelek pšenice po razkrijejo ideiitiču » ;t voditelja, j celem svetu v tekočem letu izvan-je dobil odgovor, da ne sme nikdo ^redno dober, čeprav jc bilo vreme razkriti "profanim"' iKi-eiii skriv- izvanredno nezanesljivo. Soglasno nosti organizacije. I z departmentom je pričakovati le- Waahington, D. r., 4. okt. — J t:ne. ki bo presegala ono pretek-Komitej za poslovni red v ]»oslan-1 lepa leta za 157,000,00a bušl je v. ski zborniei bo priporočil kongres- Temu nasproti pa je pridelek dru-no preiskavo^ plede delovanja Ku gib sadežev trpel in sicer radi Klux Klan organizacije. V krat- mraza, kar je čudno za leto, v ka-J.em bo tukaj zaslišan 'p lkovnik* ■ tereni je prevladovala velika vro-Simimons. ustanovitelj te tajne or- čina, ki pa je seveda nastopila že-ganizacije. i le v sredini poletja. iačni proti domu. Lastniki restavracij so bili prisiljeni zapreti svoje lokale. Skoro edina reMa-\ racija, ki je ostala odprta, je bila v hotelu Adlon. kojega vodstvo se rajše ukloni zahtevam uslužbencev kot da bi ne postreglo članom medzavezniške komi-s,je. ki stanujejo v hotelu. V ČEGAVI SOBI JE UMRL LINCOLN? Baltimore, Me.. oktobra. — y rs. Paulina Wenbiiig je označi-lf kot neutemeljeno trditev v New Yorku v največji bedi živečega Thomasa Proctir, da je predsednik Lincoln umrl v njegovem stanovanju v Washington!! in njegovi postelji. Stara zenica, ki je sedaj stara sedemdeset let. trdi, da je bila stara štirinajst let, ko ji bil ustreljen Lincoln in da ve pozitivno, da so umirajočega predsednika prenesli v stanovanje njenega očeta, Williaina Petersona, ki se je nahajalo v neposredni bližini gledišča, v katerem je bil vprizorjen atentat na predsednika. Pravi, da je ona samo pomagala zdravnikom ter znašala stva-ti skupaj. TUDI KALMIKI OBČUTIJO LAKOTO PRIŠLI SO V ASTRAHAN TER PROSILI ZA ŽIVILA TEKOM KA-LININOVEGA POTOVANJA PO VOLGI NAVZDOL — VAŽNO PRISTANIŠČE PROPADA. Poroča Mary Heaton Vorse. Moskva, Rusija, i. oktobra. — Potem ko je oddelek predsednika Kalinica zaoustil Caric, je bilo potovanje jk> Volgi navzdol kot potovanje skozi deželo nepoznanih na roti o v. Koče, slične ptičjim gnezdom, so predstavljale " asi, a lepi 'budi-stovski templji so blesteli v stdn-cu. To je bila dežela Kalmikov, dvjega plemena mongolskega iz-\ ora. JSuša je zadela tudi te ljudi. Na posušenih južnih stepah poginja-jO konji in govedi in kjer pogi-nja domača žival, tam pogin ja tudi narod. Komaj smo pristali v Astraha-nu, na severo-zapadnem bregu Kaspiškega morja, ko je prišla na krov delegacija Kalmikov, 11a čelu ji predsednik kalmiške republike. Prišla je, da govori o stiskah svojega naroda ter naprosi centralno vlado, naj da na razpolago živil in denarja. Astrahan je največje važnosti -a rusko ekonomsko življenje, 're 1st a vi ja namreč vrata za Baku »etrolejski okraj ,za pridobivanje soli in za ribarstvo. Ker je take ažnosti, je mesto najbolj trpelo ekom bojev v državljanski vojni. Številne razvaline kažejo še sedaj. da je bii;» mesto več kot enkrat izpostavljeno artilerijskemu »gnju. Izročeni pomanjkanju ter plenu* roparskih tolp v okolici, so se prebivalci mesta utlali v svojo usodo ter čakajo konca med svojimi razvalinami. Trgi so bili polni grozdja ter malo okusnega .»uidja. Drugih predmetov ni bilo videti razven kuhinjske posode 111 trg je vsled tega izgledal kot velika starina, kjer so naprodaj najbolj obrabljene stvari, vključno stare, zarjavele žeblje. Kot povsod je tudi tukaj videti ženske in bedne otroke, ki posedajo po trpih in ulicah. Neka žen- in Čehoslovaški (Tusar Zastopajo mn.enje. da je število -socijalističnih poslancev preveliko za opozicijo in da j'* njili zgodovinska dolžnost, da vstopijo v vlado in da sodelujejo. Fašisti izkoriščajo to '" opasnost koalicije soc i j ali sto v in klerikalcev, da ponovim pridobe za s^he industrijske krojre. ki so jim obrnili hrbet, ko ie minula nevarnost socijalne revolucije in okupiranja tvornic. Zato vodijo svoj pokret na nova pota in nove pohode. Iz Slovenije. Redek slučaj. V Zifornji Šiški je p«»r«tdila ga. Godee (!. ^ept. dvojčka-sinčka. tež-ka vsak po kif. Novorojenčka sta popolai« in a zdrava in ila. potrebe, toda na drusi strani je tndi preskrbljeno, da ne more no-bila vera izrabljati državne p« .1-pore. Pa tudi govorice o brezver-j»ki šoli so popolnoma brez vsake Peter Zgaga Amerika ima veliko problemov; na daljnem vzhodu in v bližnji Zapadni Virpriniji. * Amerika je temeljita. Tri leta po začetku vojne se je vmešala v vojno in tri leta po koncu vojne je sklenila mir. * a * — Proklet« stave — se je hu-doval možak. Vse sem izgubil. Nikdar več ne stavim. — E. tako hudo pa tudi ni — mu je prigovarjal prijatelj. — Se boš stavil, še. — Koliko staviš, da ne? . * * * Konferenca glede razoroževn-nja bo zborovala za zaprtimi vrati. Po mojem mnenju sta pa pogla- ^ugnslmumska Ustanovljena 1. 1898 Stalni. 3tei>twfa Inkoruoriran i ]. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. I J S P I J O N I. so jra v ljubljansko bolnišnico. Ameriška cerkvene družbo so pred meseci imenovale komisijo, katere namen in nrilojra sta biln preiskati razmere v zadnjem jeklarskem strajku. Porodilo-je precej pozno zagledalo beli dan in sej !>avi v prvi vrsti s spi ioni v jeklarski industriji. j Surov fižol pogoltnila. riaui komisije so jasno dokazali, da imajo ameriški! Angela Beriič. hči posestnika iz kapitalisti v vseh d.la'vskil, organizacijah svoje imajo jih pa tudi med neorganiziranim delavstvom, li l ^ nehote pogo]tn;ia ljudje opravljajo najgrso službo. Vsako gibanje med|t#»r j; ,v*tal v a,r\n. Prepeljati delavci očrnijo pred svojimi gospodarji ter ga svojim postopanjem že vnaprej zatro Neka detektivska agentura je priznala, da je tekom jeklarske stavke poslala med šrrajkujoče petsto sv« »jih ** uslužbencev"\ Štrajkarjem so prigovarjali, naj se vrnejo na delo. ščuvali so razna plemena drugo proti drugemu ter dokazovali, da št raji ne more biti dobljen. Neki uradnik take detektivske agenture se je celo ]»divalii. da "naši'IjudjeZ poslujejo kjut uradniki v mednarodnih zadrugah" ter da je "na nasi plŽeilni listi urad- '^ipari]a nik narodnega strankarskega odbora**. pad vodstvom Janeza Ivovš-ta in Pristavil je tudi, da se vsak organizator A. F. of „i>a poškodovala. Nasilni lx>vše je Labor, ki pride v Akron, oglasi pri zastopniku detektiv- bil aretiran šele potem, ko sta o-vke družbe I - -- ' rožnika dobila j>omoč. Izsledeni so , Ke uiuzi*. * . , * i - - , tudi ostali sokrivci, ko so psovah Spijoni so dobili izrecno nalogo, naj se skušajo \ s p4-top,ei in drugimi zriniti v unijo, pa naj bodo stroški se tako veliki. psovkami. Lovše je komunist. Na isti slbd so prišli rudi že razni tfrrugi preiskoval-j ei in l iani dihigih komisij, ki so preiskovali to smrdjivo "Prctiverska" ustava. podlage. V členu 16. ,}e namreč Nesreča pri delti. j rečeno: •• Verski pouk se daje po V železniškem kamnolomu pri (želji roditeljev, odnosu o varuhov, pn^tn.ii Smeskn na bohinjski prrt-iločeno po vero izpovedan jih in v gi je padla pri nalagrnju kSme- soglasju z njih v kimi načeli. l nja z grmiika velika »kala in >. v usta^ ^^ 1 .. . i v - katerem je prepovedano obceva- volji, tam stopijo industrial m >pijom v akcijo.^ Jsaj- iije fikofo;. z Rimam Zai>et drugod govore, da jt* po ustavi prepovedan v šoli verski pouk otrok. In. lirže ni nikjer nobene organizacije, bodisi industrijalne bodisi politične, v kateri bi ne bilo večjega ali manjšega Števila industrijalnih spi ionov in privatnih detek-Jna tihem se šepeče prav rado, ka- •:o je naša ustava {>rot i verska in zategadelj zgrešena. Vse te gf»vo-j pa važno določilo, tičoče verskega pouka v šoli. Ustava veleva namreč, da morajo "vse šole ra-zvijati duh verske strpljivost iTo moderno določilo moramo samo pozdravljati'. ker verski boji se ne smejo obnoviti, ( v daje ustava veram pravice, je pa tudi čisto naravno. da jim nalaga gotove dolžnosti. In ena izmed teli glavnih dolžnosti je obsežena v takozva-nem " kancelparagrafu", ki se i glasi: "Svoje duhovne oblasti ne smejo verski predstavniki pri bogoslužju ali s sestavki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljati v sitrankarske namene."' Kdo izmed poštenih in za Kristusove ideale ;-es vnetih duhovnikov more nasprotovati tej določbi?! , ... * . j- i • + j . . , Neko ixiroeilo pravi, da se ie Kdo je za to, da bi izrabljal sveto L. _r , vero v strankarske namene ' \li ^ ork 2natn° lzbo,Jsal- da ne zasluži tak človek, da se ga ka-l Vel,k° bo,j moraleD-zmije. in ali ni pravilno, da proti takemu človeku nastopi država .' bcljSevalnieah manj vlačug. P« stenja ki, prehodite in izrecitei Kolikor manj jih je v poboljše-svojo sodbo! C'e pa ščiti ustava1 valnicah. toliko več jih je na ce-popolnoma vere. pa je na drugi stah. strani tudi potrebno, da ščiti po-' * * * ^lnreznika. In tudi to nalogo iz-J Domžalsko veličanstvo je zida-. poln ju je ustava v polni meri, ko ]Q v Domžalah palačo z zlatimi iz-pravi: "Nihče ni dolžan javno iz- posojenimi kroncami. po ved o vati s. oje versko prepriča-, 8edaj ,ko -4as . nje. Nilice ni dolžan sodelovati i - , . . . , , , i eila. ho<-e poplaeati izposojen«* si pri verozakonKkih dejanjih, ^veča- ♦ • , • , nostih, obredih in • - J svoto. z ozirom na sedanjo valuto. Oh. kako je na.tem sveti! še pred dvemi tremi leti Čila je na osmi štrasni nni j se oklepala, . skebinje pretepala. Zdaj pa sama Cila sk^ba. No. še tega je potreba. • . Nekdo je vpraša! naše uredništvo za svet, če na^e banke loti. Da bo imel uspeh, naj piše Tro-štu in naj si da dotično njegovo žlezo sebi vcepiti, * * * Sedaj, ko so vstanovili nekateri gospodje po silnih bliskih in grmenju jugoslovansko republiko, so prišli v Ameriko vedrit. Statistika dokazuje, da je v po- Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, K. 185th St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOCIS bAY^ANT, Box Pearl Are, Loraln, O. Tajnik: JOSEPH PI6RLER, Eljs iUiin. Blagalnik: GEO. L. BRUZICH, Eij, 211ail Blagajnik neizplačanih smrtAin: JOHN MOVERX, L>J4 E. L'nd Ave, W. Duluth, Mixia. VrhovnS u^mik^ Dr. JCS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, X.S., Pltteburifli, Ps. Nadxprb( fdbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 8"2, Sprin«* \Vyo. MOHOR MLADIČ, ^003 So. I.av,ndaie Are., CLicsgo, HL FAA.NK SKRABEC, 4S22 Wasiiingron St., Denver, CUo. Porotni odbor: LEONARD SLARODXIK, Box 480. Eiv. Min«. GREGOR J. POR EXT A, Box 170, Blac» Diamond Waah. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O Združevali 1 odbor: VAI-EXTIX PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, 111. PA T "LIN K KRMEN C. 539 — 3rd Srr.-ov. I -ii S«lle, IU. JOSIP STERLE, -104 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. AXTOX CELARC, 706 Market Street. Waukegan, I1L - Jednotino uradno plašilo: "Oiaa Xaroda". ^—--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJa-tvo naj se iwsiljsjo na glavnega tajnika. Vat? pritožbe uaj se pošilja na predsednika iKjrotne^i- odt>ora. Prošnje za sprejem novih Slanov bolniška spričevala unj se pošilja na vrhovnega zdravnika. JugosIot-ansVa Katoliška Jednota se priporom vuem Jugos'ovi-nom za obilen pristop. Kdor želi postfi Olan tc orn«niza«ije. naj »e zplasi tajniku bljižnegn društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ua gl. tajnika. Xcvo društvo se laltko vslanovl % a flan* ali članicaiul. Madžarsko gospodarstvo. diža\nili praznikih in tremi dolarji. de- ti v« »v. V vsaki veliki tovarni prislužkuje ta svoj at laveein ter ]*oroča ya\ .judeževe «e sproti vsak večer, kar doživi in slisi. , . . Pritoževati se na tem. kot to delajo cerkveni možje, ("•isto nie ne pomaga. Proti temu sistemu se mora vrniti neizprosen boj. vajah razen ob svečanostih r ^ in kolikor to odredi zakon za ose-' * he, ki so podložno očetovski, var-j V Downtown Prihaja iz starega stveni iu vojaški oblasti." Ta do-jkin-ia PreceJ vdov- Jočba je silno potrebna za vsako! Pravijo, d^i se jim prav dobro državo, ki hoče veljati za svobod-! Čestitam, no. Že Hog je dejai, ne sodite, daj * * * ne vrši J Mladi jet ni.šk i paznik je vodil ne boste sojeni, in če kdo nič drugega, kakor^vojih verskih dolžnosti, je tf> le] starega zakrknjenega zločinca iz-neoprofitljiva nevednost ali pa stvar njegove vetsti in ne skrb dr-; protl sodnika po dolgem, temnem gr da laž. Ustava je bila razglase- /-ave. t e se sili koga k verskim ob-j hodTiiku v ječo vsled tega raill° omeniti še neko določbo u kljllh špijonstvn, kljllh policiji in državnim konštabler- z "stavi. Da pa ^ave, ki > naravm^t državna po- 1 *' .11 .1 Kbncamo vendar enkrat za vselej «'m sicer določbo, da se nihče jem ter disri-m. kljub razrednim postavam in razrednim so- Političen poožaj v Italiji. Današnja vlada Bonomi.ia. v k.»t«-i i nahajajo reformisti. li-beralei n klerikalci in^a ^ ižno .lalogo obnoviti avtoriteto države, l atere danes v Itali.fi ni. li -nomi je prevs&el v xtsnici t»žko breme na *»\ oje rame in zato njeg«»v t »-ud prilično le s1h!m» uspeva. Sponi med ljudskimi arditiV* komunisti in fašisti v notranjosti države so z»-lo |K>t_'osti, a često*pVTde <1o n^miVov tudi med fašisti in republikanci. Republikanci sn v Italiji preeei nepopularni in imajo v rimskem parlamenaii le s poslancev, ki predstavljajo zmerno nacijonalistič-«o stranko, tako da jij« danes v sretlini med nacijonalizmom in soeijalizmam. A sredine imajo v l«d>i največjega nered;t in strasti le malo vpliva in nade na zm^igo. Da^iašnja vla]M>darslu*m življenju Italije, nov način pojmovanja državne uprave.^gospodarstvi in )*>titjike jalističnih poslan- 106 klerikalcev. S republikancev in 4 tirolski Nemci bi imeli v pa rla metlic večipo, ki bi v gospodarskem in socijalne m programu bila priliTrjf. homogena. Doc i nj^k a žejo klerikalci voljo za vstop v tako vlado, najdemo laed »o<*ijalisti večine zelo iunojio odločnih naspi*otnikov take vlade. ()ni nagjašajo', da je^ socijalintičr.h stranka med avetovoo vojno o-itala čista, ni postala " pat:ijotična". ni glfpivala za vojna posodila in valed tega laii ne sme prevzeti grozne dedščine vojne v dr-hmem gospodarstvu Državni dolg, pasivnost v proračunu, pasivnim trgovine, nezaposelnost. preobložen birokratki aparat, velik vpliv veleposestnikov in prunitivixem koloni j, vse to ne more nav-duiiti aoeijaliatov aa vstop v vlado , I »"UU1H.U » jeco na že pred več tedni, tako da je redom, ni to nič drugega, kakor!__Pazite _ i-pkM tniroi imel pač vsakdo prilike in čas« vzgajanje hinavcev Končno mo ] t , * - / , u.volj, jo prečita t i in vsled tega ~mo omeniti še neko določbo u-!ff dVe Stopn7,C1' d:l ne ' taknete. — Ti dve stopnjiei sem jaz pola ž i o proti verski ustavi, hočemo »e more oprostiti svojih držav-j/na,*'"~ se -iasil «dgovor, — -lanes navesti, kaj naša ustava U«ns.kih in vojaških dolžnosti in|ko stti vi v zibe,ki ležali, clede vervtva in ver določuje._obveznosti, sklicevaje se na pred-Čleo 12. ustave pravi: "Svoboda pis«1 vere. Zašli bi naravnost v vete in vesti je zajamčena. Usvo- auarhijo, če ne bi bilo te določbe, jena veroizpovedanja so enako-jRazlrtSK smo vse gla\me določbe pravna »pred zakonom ter smejo ustave., ki se tičejo posameznih svoj veroaakon javno izpovedova- ver- Iz njih mora vsakdo izprevi-tL Usvajajo -e one vere. ki so v/^eti, da so veram zajamčene po-kateremkoli delu kraljevine že f»0lna svoboda. enakopravnost, pridobile zakonito priznanje." Pri avtonomija, svobodno občevanje nas je usvojena vjra rinickokato- z verskimi poglavarji -tudi izven liška. S tem sta nam veri priznani državnih mej, da je tako za verski] popolna svolnxla in popolna ena- pouk v šolah, kaker tudi za gmot--Jcopra\-no«l. Zaradi tega določuje fthstoj ver preskrbljeno, da pa,- Troje poljubov, ustava, da "osvojene in priznane j'1 tudi v«aka zloraba vere onem o-; Poljubov troje vsakdo izmed nas v ere urejajo samostojno svoje no- gečena. S* 1,0 vedno vsaki , a!f t ran je verske posle ter upravljajo dansko ljudstvo, če je naša usta- Pa riaJ bn k«Jo sp tak in tak. vse troj<-zaklade in fonde v mejah va res tako brejrverska. kakor la-i P°'jutK>v dode,!I° mu 'Jutro" piše: Našit soseda Madžarska, ki nam kolikortoliko konkurira na zunanjem žitnem in živin-kem trgu, st->toje med agrarne države Madžarska je najrodovitne.jšii iležela Evrope, vsled čt-sar bi bilo sklepati, da ji je usnjeno blagostanje in bogastvo. Vendar ta rodovitnost zemlje ne pridi* vedno do veljave, kor je klima zelo neugodna za polja. Klima 1 podnebje> kaže vse znake tipične ^topne klime; zime so zelo mrzle, poletja nad mero vroča. Klimatične raomiere so bile le-tosizredno puvoljne za žito. a zv. druge poljske rastline zelo nepi-voljne. Po uradnem izkazu -e je pridelalo letos: pšenice 12 milj:>-nov 160 tisf-č, rži o miljonov 1«M> ršsoč :il2. ječmena 4 miljone 511 ti.'-oč f>wa 2 miljona T4-'{ tis č S48 metrskih stotov. Po <;tlračnnanjn domače j>otrebe bi mogla Madžarska po teh p« datkih izvoziti even-tuelno do 6 miljonov metrskih stotov žita. kar hi madžarsko labo valuto precej < krepilo. Izvozu i>;i ?e stavijo nasproti izredno težke ovire, ker se madžarski kmet ne navdušuje preveč za izvoz. Ker je v parlamentu* kmetska večina, si V New York prihajajo mladi slovenski fantje, ki še vedno mislijo. da so na ruski ali pa na laški fronti. Za preveliko bojaželjnost je v miroljubni Ameriki določena kazen od petih d odesetih let. Ko jo bo enkrat eden izkupil, bodo menda drugi mirovali. svoje žejo nekateri, ker «o vsled stran-i-"fomnis i.rveKa. ki si ukra.iei z listen in |»i«»fi njo ■ r«n!t-l zakona". S tem je torej zajamče................■ - L^ popolna avtonomija cerkve. kar«ke strasti pr^abili na resico! na In sedaj poslušajte, srosipod. do-1 hrovski župnik, kako grtlo nere<;-) nieo -^e natvezili svojim ovčicam. V občini Celje okolica je vršila na .podlagi sklepa de- ter SepHa! bfppde — strastna, vrrtf«*? A ona je !>e±ala. «la »e zjače v doti«-j še- nepoznani, f-udni slasti. Ej, brate — je lepo poljube krasti! si l.il df-T*»ž.-*n. ko sta )«> samot-i ma sprehajala se roko Naenkrat je obstala in v roki. globoki IVti odstavek člena 12. ustave se želne vlade volitev 4 sveitovalcev, J Poljuba drugega v poletni ntn i namreč glasi tako-le: "1'svojene ker je bila prvotna izvolitev 6 in priznane vere smejo vzdrževati s vetovalcev, razen dveh, ki srta bi-zveze s svojimi vrhovnimi verski- la pravilno izvoljena, anulirana (ni poglavarji tudi izven državnih Za nove volitve so sklenili kleri-mej. kolikor to zahteva jo duhovni kalei in socijalni demokrati pakt predpisi posameznih veroiapove- in fJta bila izvoljena klerikalca datij. Način, kako se vzdržujejo Gologfane in Glinše-k fer stK'ijiili-te zveze, se uredi z zakonom." sta Martinčič in Lapornik. Raz-(iovorjenje torej, dd prepoveduje merje v starešinstvu je sedaj sle-UKtava škofom občevanje -s pape- tleče: 3 f.ocijalisti (župan in 2 svežem, je grda laž. Ustava pa skrbi tovalca). 2 klerikalca (podžupan tudi, da moreje posamezne vere in 1 svetovalce), 1 demokrat in 1 gmotno uspevati, ker pravi: "V narodni ^">cijalist, kar tudi t>dgo-kolikor so v državnem proračunu varja moči strank v obč. odboru, določeni za vero zakonske svrhe izdatki, se morajo med posamezna Tatvine, usvojena in priznana veroizpove- V Tržiču je neznan tat ukradel danja deliti sorazmerno s številom trgovcu Ivanu Dovjanu 18,000 K. njih vernikov in z dejansko doka- Na mariborski sodni ji se v go- zdihljaji so povesili j[ glavo, oči profile so: ".Va. pij za stavo!-* In ti si pil. da Flednjič ves omoten si šel zamislit re v kot samotefc. Najboj strašanski je poljub bil tretji!.. Nekoč si videl v varnem jo zavetji in trepetal... Na glas se je wnejala — pod roko Dosedaj je odnesel že •par brkalk, eno suknjo, več klobukov, bluz, steklenic in par galos. Dve deklici utonili V Renčah sta utonili dve deklici : 191etna Julka Sikncic in 201et- na Matilda Krpan.* Vozili sta se zano potrebo.'' S tem je priznano, lovih presledkih redno pojavljaj v čolnu; ki pa'se je nagnil m pre-Soeijalistični reform tati. T ura 11 i, Modigliano in del socijaliatie- da mora država skrbeli za verske tat, ki krade vse, kar ma pride obrnil. Obe sta utonili. bo vlad; težko upala .p odvzet i energične i!ie**e v interesu izvoza. Ministri in poslanci kmetske s.' ranke -o odločno proti pospešenemu izvozu žita. češ. da je letina < stalili poljskih pridelkov slaba rr. se bo več žita Wonia potrebovalo. Vendar se z druure strani trdi, da bo letina krompirja lolika, da bo vsaj krib; domače potrebe. Žit!«i izvoz iz Madžarske pa j«1 končno v veliki meri odvisen od koruzne letine, ki za enkrat ne obeta dobro. Ako se bo pritielalo malo koruze, bo kmet prisiljen hranui piaŠ^e preostalim žitom. bi povzročilo porast <'t*n r vinj-skega me«a in masti, obenem pa sploh onrnntgoeilo žitni izvoz. Odvisen je žitni izvoz torej od jesen- ke letine, ki pa je odvisna od \t" io*na. P«.voljno vreme in dež še lahko mnogo koristita, trotovo je. da bo madžarska vlada kolikor le mogoče trudila pospešiti izvoz poljskih pridelkov v in-1» re-u vuje slabe valute, kar bi preeej vplivalo na znižanje naših cen. ki ^o vi-fd;o nad madžarskimi, ker Madžarska svoje preostanke izvaža večinoma v isrte države. kakor mi. f I FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vaeh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik. Kotor, Kranj, LJi bljana. Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poreni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avst-iji. IZDAJAMO reke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vokoe liste na vse kraje in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke. plačljive v efektlrrum zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako nI na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslufujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižno. KADAR STE NA POTU v staro domovina in se nahajate v New Yorku, se Vam bo Izplačalo, ako se zglaaite glede v redi t ve Vaših deriarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas aH ste ga mogoče že kupili drugje. _ Denar nam je poslati n&jbolje po Domestic Money Ord'-r ali pa po New York Bank Draft. Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, Id bodo velike koristi za vse one, ki se je ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opoaorijo na ta naš oglas svoje znance j z Hrvatske* Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Črnegore. -- Frank Sakser State Bank GLAS NAHODA, 5. OKT 1921 Lov na tigra — ljudožrca. Poroča C E. }Valkey. l*red nekaj ieti sem bil zaposlen j l:a neki obmejni plantaži v indiji ler .se tam u«*-il, kak > pripravljati ! • aj, katerega pije Anglež vsako jutro, streljati, igrati polo in drupe koristne stvari. Nekega jutra, ko sem sel nav-rdol proti čajnim nasadoiu. sem r.apa/il \ svoje veliko presenečenje eelo tropo žensk, ki so vrele nazaj iz vrta. Nekatere r.<, nosile košare, v katere so nabirale liste ••;.ja, druji«* so bile brez njih. a \ no kričale ter razmetavale pav-m,d naokrog nabran ■ liste. Sirdar ;:li nadzornik je bil prav tako preplašen kot ženske, a nekoliko I »olj pri zavest«, in od njejra Rem izvedel, kaj *e je pripetilo. Že pred nekaj tedni se nam je sporočilo, da se jiotika po okraju tiger - ljudožree. Ta zver je umorila v zadnjem času d.anajst ljudi v okrožju dvanajstih milj. Po-i avadi mora biti nekaj jrorenito napačnega z bengalskim tigrom, če se loti odnašanja ljudi. V tem slučaju je hi I tiper star šele nekako tri leta. a je zadel slučajno na oddelek domačinov, kojih eden je vrpel vanj svoj težki dolpi nož. Tiper je l.il na sprednji šapi tako močno ranjen, da ui mopel skočiti na svojega sovražnika. Splazil «se j« zopet v svoje gnezdo, in kc je okreval, je pričel z delom osveUs. Tiper je postal pravi teror za eelo okolieo. čeprav ni do omenjenega jutra prišel v bližino naših ljudi. Povest, katero mi je povedal nadzornik in kot so |o izpolnili pozneje še nadaljni oči videt dopodka j-* bila naslednja : — Te ženske bde poslane ven da pobirajo eajeve liste na neki plantaži .preet-j oddaljeni od tovarne. Ta plantaža se je nahajala približno le dvesto jardov od roba pasu post • džungle, Med ženskami in to džunglo j«* bilo par moških. zaposlenih z okopavanjem novepa čajnepa nasada. Naenkrat hrez vsakepa svarila, pa so videle ,enske meti onimi delavci velikega tigra. Delavci so kot en mož dvignili svoje inotik«* ter pričeli kričati na zver, in žival se je u-maknila. Nesreča pa hotela, da .e le par pardov tal roba džungle delal neki človek sam zase in teca itbopepa človeka je ubil tiirer s strašnim udareein na jrlavo. Ta adaree mu je razdrobil črepinjo kot jajčjo lupino, enske so se prestrašile ter kri«"-«' pobepuile proti domu. Moški, eeprav ne jn-i:aški. pa so obrnili nazaj ter vrnili na delo. Videli so. kako je v grmovje, se pozneje zop«*t poka-zal s truplom ter ga zavlekel na rob resnične džunple. Nato pa so tudi moški pobegnili. Kakorhitro sem z" ral vs«^ posameznosti. sem poslal kulija po svo-jega tovariša, ki je bil zaposlen na drugi strani vrta. a Jaz sem odšel v bungalov. da se pripravim na ek>pedieijo proti tieru. Bil sem zelo razburjen, kajti če prav so bili gonili dneh tigri pre-eej običajni v dotičnem delu Indij«?. so bili vendar t Ipri - Ijudo-/rei preeej redka prikazen in številni ljudje, ki so bili dolpa let* v deželi, niso bili tako srečni, da iii videli enega, še manj mu pa sledili. Ko je prišel Bavnee. moj tova-l iš, sem bil že pripravljen. Vzela s\a par ponijev, kajti za goapoda se ne spodobi hoditi peš, ter dvoje fantov, prvega, da nosi naše puške, in drupe^a. do odvede |»onije nazaj. Odšli stno po najkrajši poti do mesta, kjer je bil delavec ubit. po slali nato ponija nazaj ter pričeli z lovom na tipra. NajprvTrsmo preiskali neko plo-belj pred džuntrlo. ker smo mislili, da se je mogoče tiper vrnil tjakaj a ni pa bilo tam. Vsled tepa smo sledili sledu, katerega je napravil, ko je vlekel truplo svoje žrtve, dokler nismo prišli do džungle. Tam smo slovesno s jiomočjo nov-ca določrti. kdo bo šel prvi in kdo zadnji. To je bilo potrebno radi-tepa. ker napade ti«»er v skoro vsa kem slučaju zadnje«.^moža v skupini ter si zagotovi s tem varno u-mikanje. To častno mesto je pripadlo Baynesu in jaz sem šel prvi. Ker ni bilo nobene steze, smo se morali spustiti na kolena in roke ter si priboriti f*»t naprej z nožem. Obenem pa smo potiskali naprej "svoje puške. Čeprav nismo nič govorili, smo vendar delali več fušča kot je pametno. Mislili pa smo si — in pozio-je se je izka-zaM to kot resnično, — da je tiger zelo lačen in da w ne more na-ha jati njegovo ležišče daleč proč. te mislim nazaj na te dopodke. se čudim našeuiu pogumu, ali boljše rečeno predrznosti, a mi smo bili trdni v svojem sklepu, da ubi-jerno dotičnepa tigra. Slediti odraslemu tigru - ljudožreu. ki je ravno umoril človeka, peš. brez domačih gonjačev ter skozi pošto J in bodeče grmičevje, zahteva dobre živec, a ni*i Baynes niti jaz ni-4>va ob onem času .mislila n«_ to. V razdalji desetih jardov od odprtega polja in čajnega nasada smo zadel; na kri in. par pardov naprej na kos obleke umorjenega človeka. Po dvajsetih ali tridesetih jardih smo zadeli na uadaljue kose obleKe in zop«-: na sledove krvi in kmalu smo lahko čuli, kako je tiyrer vlekel truplo naprej ter pri tem težko hropel, čeprav nismo mogli ničesar videti. To je bil zelo razburljiv položaj. Spomi-njam se, da sem mislil takrat, da bi bilo veliko boljše, če bi bil Baylies spredaj, kajti bil je bolj izkušen lovec kot jaz in tudi boljši strelee. a ker to ni bilo mogoče, sem potiskal naprej, rezal grmičevje in trnje ter iniil naši roko odprte oči. Končno, povsem nenadno, pa je šum spredaj prenehal ln tudi jaz sem za trenutek obstal popolnoma nepremičen. — Le naprej — sem <"*ul plas za seboj in potisnil sem naprej. Tedaj pa sem prišel v odprto džunglo z dobro stezj, vode-čo naravnost naprej, a nikjer ni bilo videti nobenega sledu o tipru. Kje je tičal ! Ali je skočil na stran ter čakal na priliko, da nas nasko-či.' Lahko vam rečeni, da sem bil za kake pol minute najbolj preplašeni in prestrašeni človek na svetu, a nato sem zapazil par jardov pred seboj nadaljno belo liso in t;ikoj sem spoznal, da je tiper v neposredni bližini. Tedaj pa .smo se dvignili ter se pričeli ozirati naprfj in naokrog. Tako poste so bile krone dreves nad našimi glavami, da smo mogli videti jasno le nek i iko štirideset jardov naprej, čeprav je bilo sredi solnčnega dneva, a naenkrat je rekel domači dečk' . ki .naju jt. spremljal ; Poplejte. sahil> (gospod) ! Sledil sem smeri njegovega prsi a ter končna nejasno razločil te-ii'eji p redile t na stezi pred seboj. Kn smo se p imaknili naprej, smo spoznali, da je to truplo nes.*ečne-«_a kulija in šele tedaj srno lahko presodili presenetljivo silo tipro-*.e šape. Ena stran plavc ubogega eloveka je izgledala kot zdrobljena od velikanskega kladiva. Stali smo ter zrli za trenutek na truplo. v. se nato hitr » pripravili na posel. Vsem nam je bilo jasno, da je moral biti tiger strašno izstradan, kajti drugače bi gotovo ne zavlekel trupla tako daleč, ko je vendar dobro vedel in čutil. da ga mi zasledujemo. Vprašanj* pa je bilo. zakaj je izginil ter pust i! svoj plen na lieu mesta ! Se do danes ne mo-icm pojasniti lega obnašanja tigra in te njegove preudarnosti, če ,«e sploh mogoče govoriti o tem. Sli Ntno naprej, tako polahko k<»t le mogoče, porezali par debelih bambusov v sredini odprtine, kier je ležalo truplo umorjenega ter pustili zunaj stoječe bambusove stebre tako. d;, so tvorili nekako oporo za "krviiiški oder". Nekako dvanajst čevljev od tal je najin spremlja/a lee postavil o-der, ki je lahko držal i|ps tri povsem udobno. Xa ta oder bin o splezali vsi trije ter se postavili tako, da se je vsak jKisameznl oziral v drugo smer. Tam smo t-edeli ter čakali na povratek tigra. V inanj kakor četrt uri sem slišal na svoji levi strani n"ki šum. kot ga povzroča človek, ki se pomika naprej skozi vejevje. Obrnil sem plavo. in ravno ko sem storil to, je oddal Baynes dva strela. Videl sem za trenutek, kako je švipnilo skozi temo neko rmenkasto telo. približno v razdalji tridesetih čevljev. Dotična senca je obstala ea trenutek na mestu ter nato izginila v temi. — Prokleta sreča ! — je mrmral Baynes. — Zprešil sem ga! — Ne. sahib. — je rekel fant. ki naju je spremljal. — Zadeli ste pa dvakrat. Prvič v vrat in dru-pič niwl pleča. Se sedaj si ne morem predstavljati kako-je mogln človeško oko videti in spoznati kaj takega, na temnem mestu in v hipu ene sekunde. I)a je bila njegova izjava resnična, smo spoznali pozneje. l>ahko je bilo slediti zveri po njegovi sledi, dokler ni bila ranje: na. a povsem drupače je bilo, slediti ji, ko je bila zver ranjen^. Razne vesti. Resen položaj v Indiji. |la predlog Balfourja. — O tej za-Times" poroča ir. Kalkute. da devi poroča Presbivo; Svet Zveze je položaj v Indiji jafeo resen. — j.narodov je v nenficijelni seji za-Vstaja ni več lokalna. Londonska 'slišal albanska obtožbo, v kateri ! \ lada se posvetuje .i indijsko via-Is** T>"»li. tla \prizarja kraljevina juo o obširnih ukrepih v svrho. da j^rbov. Hrvatov in Slovencev nere-se zaduši revolucija. Revolucijo-j Y severni Albaniji. Naš zastop-narno gibanje se je razširilo tiidl'11'^ Jovanovič. poslanik v Bernu. na Indiji sosedne države. Afpani- ugotovil na ]>od1api note miri-stanska vlada je sklenila s perzij- :<«»tske vlade, da pr i tu za skupno ■sko pogodbo, ki je v protislovju z Vstajo kristjanov, ki zahtevajo ne-:-hišk in da natn je tdcJil. ko je čul da smo odšli na lov na tigra. Mislil je. da je vse le šj.l-t ter pustil svojega konja in psa v našem bunpalovu. Kakorhitro pa je prodrl v goščavo ter videl na različnih mestih kri. se je pričel zavedali nevarnosti ter i" kričal, dokler ni zapazil nas. Dve uri pozneje, v spremstvu več oboroženih mož ter velikega števila domačinov, k! s« delali s svojimi i.ištrnmer.ti velikanski — itrtišč. smo se vrnili ne i ice mesta. Počasi in previdne smo šli na-j prej. Končno sem se jaz ustavil in ! dvignil svojo desnico. Celi spre-| vod se je tako., ustavil. D* ^et jar-!dov od nas je ležal tiirer. z glavo j na obeh šapah, opaznjoč nas. vsaj navidez. Eden naših tovarišev je : imel pripravljeno svojo puško, po-; kb-knil. pomeril skrlmo ter ustrelil. Ničesar s,* ni zgodilo, kajti ti-ger je bil mrtev ter skoro mrzel Ko smo ga preiskali, smo pronašli 0 italijanskih inženirjev, ki so imeli svoj kongres v Trstu; koopera- tivno sf> se pola*Ii. rcete |ireva- • i jugoslovansko javnost, ki že tuli nestrpno pričakuj-1 konea te ne-ramne itaiiji.nske igr, z Reko in Jugoslavijo. Prvi avtonomaši prišli do spoznanja, da so*se dali r«>pyl voditi z."i n<-s. ko so se prepričali. da je bila njihova "Guar-oa Nazionale", ki ,ie sprejela Ba-"oš iz rol. a rdite/, sestavljena od samih Italijanom iz kraljevine in ia sta med njimi s;;7iio dva Reča-na. AvTonom;v",i so /aradi tega že oriredili nekaj protestnih demon-■ T-;o-ij proti 1 *»j melainorfozi. iz-vršeni na <»nosta**en rta ';n: faši-•ti in a rdi i ^ so se samo preobleki! v uniform" reških gardistov. Med tem časom se je mogoče £e tudi jugoslovanska javnost zopet prepričala, da se italijanska ' lada svesto drži gesla, katerega je general Caviplia v ^svojem po-voru v rimskem sena i u o italijansko - jadranski politiki postavi? -kot direktivo za italijansko politiko proti Jugoslaviji z besedami: — Še vedno bi se Ialtko'vjaedaleki bodočnosti nekaj pripetilo namreč v Jugoslaviji), kar bi bilo v pril og Italiji. — Te direktive se iaška vlada točno drži in od tod njena mojstersko - perfidna poli-t'ka zavlačevanja laži in varan ja v reške min sploh v jadranskem *. prašanju. Da je finale brezvestne komedije. katero igra Italija s tem, od nje na smrt obsojenim mestom, naravnost nedogleden. sklepamo tudi iz govora, katerega je sedanji komandam italijanskih čet na Reki peneral Amantea naslovil šefom rešBkih civilnih oblasti. Dejal je približno sledeče : — Jaz kot vojak nimam strokovne sposobnosti. da bi dalje časi načeloval reški civilni administraciji. Zagotavljam vas pa, da bo skoro dospel iz Rima višji uradnik za civilno administracijo. ki bo prevzel reorganizacijo reške kvesture. — Torej bance. ki so pričakovali drugega nastopa. Svet Zveze narodov se ni mogel odločiti, kaj naj stori v tem vprašanju in je sklenil, da izroči to vprašanje plenuiuu Zveze narodov. Proglas tretje internacionale. Kakor por/lajo i/, llelsingforse. je izdala tretja int<*rnaeionala — proglas na svetovni proletariat. \ katerem pravi, da hočejo zavezniki pod pretvezo pomoči gladni Rusiji uničiti sovjetsko vlado. —. Proglas napada p»*edvsem Fran-nejah i.i zahteval, da teijo. kateri očita, da pošilja v Gr. Slezijo vojašt\o in munieijo za napad na sovjetsko Rusijo. Proglas poživlja svetovni proletariat, naj prepreči pošiljanje čet in munici-je v Gornjo Slezijo i.i naj organizira akcijo za pomoč Rusiji. Albanske meje. Na sejLsvet.i Zveze narodov, kateri je predsedoval kitajski delegat Wellington Ko. so pretresali albansko vprašanje. Angleški zastopnik Balfoui je obširno poročal o albanskih ostanejo take, kako/ jih je določila poslanska konferenca v Londonu leta 1913. Nato je svet Zveze narodov zaslišal albanskega delegata škofa Nolija. ki je izjavil, da se strinja s poročilom delegata Balfourja. Zastopnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Mi- ! demenceau poslanski kandidat ljutin .Jovanovič. jugoslovanski po cblaščeni minister Bernu. je za-' Pariza Javljaj«, da bodo vse stopal stališče naše vlade, ki pri- jstra,lke v Meteu r<>men- staja na mejo iz leta 1913.ii ki za- ■ hteva popravke meje pri Debm. Prizrenn in Ska d ru. llkrati-je izjavil, da jugoslovanske čete niso Komunizem v Švici, zasedle albanskega oy^m'ja. tem-| Bazelska komunistična centra-več so zasedle demarkaeijsko čr- la je na strankini skupščini skleni- eeaua za kandidata na .zpraznje-no poslansko mest^. to, ki je bila določen i v premirju. Zveza narodov je soglasno spreje- la ustanoviti neodvisno komunistično stranko. Rojaki in rojakinje! v Se nikoli ni bilo slišati da je v Ameriki slovenska tvomica za pristne kranjske Piano-role, po katerih so naši rojaki in rojakinje vedno popraševali — in sedaj so gotove. Te "Jugoslavia" slovenske piano-role izdelujeta Vaša rojaka, poznana kot glasbenika širom Amerike, in v to svrho smo naredili role, katere so v poduk in zabavo, znane slehernemu, bodisi za petje ali ples. Sledeče piano-role so sedaj gotove: LJUBCA MOJA KAJ SI STRILA........z besedami VSI «0 PRIHAJALI ..................... z besedami MLADI VOJAKI .................. slovenska koračnica H0LZHAKER ................................... marš DONAVSKI VALOVI ............................valček ČREZ VALOVE ................................ valček Cena role brez besed $1.00 Cena role z besedami $1.25 Te •'Jugoslavia" slovenske piano role se edino pri nas dobi, in nikjer drugod. Tvomica je v tu v Conemaugh kjer izdeljujemo role. Zaloga je velika, in zator ij bomo blago takoj odposlali, kakor hitro bomo prejeli naročilo. Rojaki in rojakinje: — Naročite si te krasne komade takoj. Pri naročilu blagovolite priložiti denar za rote, in 50 centov posebej za poštnino. Vsa naročila naslovite na: Navinšek - 331 Greeve Street Potokar Co. Conemaugh, Pa. (imamo veliko zalogo najboljših, najnovejših glasovirjev Opomba: .(Self Player) po jako nizkih cenah. (Pišite za pojasnila. GLAS NAROD A, 5. OKT. 1921 Čudoviti beg Roy fiardnerja. -— Velika Mrrna ra McNel) otoku je pričela tuliti. Pričele so pokati pp*kr stražnikov v stolpih največje j**tnišk«* trdnjave Združenih držav. Tu je [Ktuien ial«> signal /.a zunanji svet, da je Rov Gardner zopet t-ukrat tiael. Gardner jr bil znan jett iškim madnikom kot najbolj spolzki jetnik. kar -o jih ktlaj 'itieli v rokah Postavljal se j«', da se dosedaj še ni izumilo želecja za none, ki bi «r« m<-gh» držati in \ia tudi ne more drsati nobena ječa. * ■ Dvakrat tekom «»v«»j«* kriminalne karijere je ušel Gardner najbolj prebrisanim mož-m, katere je mogla najti vlada, da ga spremljajo na js.ti v ječo. Dvakrat se j.' smejal detektivom, katere je ukle-ml ter jih napravil j-tnikoai mesto samega sebv*. Dvakrat pa se je • udi smejal, ko /ji|m*1 ujeli. Mislil je, da so njegovi begi dobri dovtipi na račun uradnikov. Tako j«- |*istal Gardner najbolj zastraženi ji-taik v najbolj za-siražeui je t rnšno-i striea Sama. Stražili ga niso 1" kam«,v. Privadil s<* j»* že življenju v je-ri ter pi^al s\-.ji /.-n«, da dohro postopajo ž njim. Govoril je patetično o dnevu, ki je bil odda! i* n petdeset let. ko ho oproščen ter prišel zopet k njej tt-r k svo.i mali hčerki .letnišk1 uradniki s.# bili skoraj prepričani, a kljub t*-mu strogo stražili jetnika. (V|ir»v pa so močno opazovati, »»a niso niti polovico toliko Kakor j»* Gardner <>. bar je Gardner zahteval, in to je tudi povedat. Na Delavski praznik >■> jetnik' opazovali base-balt igro. Nahajali so se na dvorišču utoišniee ter bili odrezani od prostosti z viso-ko ograjo u. bodeče žiee. Na obeh koncih ograje pa sta stala .er pa j«- letel naprej. Stražniki s«) pozneje rjavili da j«- i»-kci t. ko hitro, da lo ga krogla nt- mogla dohiteti. Iv., jt* «»stalkaznjencev na jetnišničnem dvorišču videlo odprtino v ograji, so vs planili proti njej k«»t divje živali, ki hočejo priti na prosto. Stražniki s,, jim prestreči i pot t»r jim zapretili. da bodo ustrelili vsakega, ki bi stop«! !«• en korak naprej. Kaznjenci so s.- umaknili, a medtem je p-jteklo ze par minut, nakar s< je šele pričel !o\- na Gardnerja. Otok krije približno 12 kvadratnih milj ter je zaraščen z gostim lesom. Stražniki mi prižgali og"iij v grmičevju, da pravijo Gardnerja i? skrivališča, a ta ogenj mu j«' le pomagal, ker | je napravil zastor iz dima. Odposlani mi bili čulni. da kr ožijo okrog otoka in zaslede Gardner ja, če hi skušal plavati ra celino. Nekateri so trdili, «la je bil Gardner ranjen in dr ni mogel priti daleč. Varden Moloney |»a je bil mnenja, tla se skriva p« »beg I i Kaznjenec še na otoku in «la ga h< 'lo ujeli, ko bo iskal hrano. Na in način so najboljši človeški lovci Strica Sama vprizorili že tretji lov lia Roy Gardnerja. Zadnje sredstvo je bilo. o detektivi strogo opazovali i.jegovo ženo, kajti ob obeh prejšnjih prilikah so ga ujeli, ko je sku.sal stopiti v zvezo ž njo. Ko je dobiiu Mrs. Gardner obvestilu, da je .1 jen uio. zopet pobegnil, je odšla z neke renče, na kateri je živela, v San Kraneiseo, da izve kaj o svojem možu Tak o Gardner s.nu kol n^gov« žena izjavljata, da je njegovega kriminalnega nagona kriva jx.-kodba, katero je dobil Gardner pre«l več h-ti tekom neke nesreče v rudniku, v katerem je bil zaposlen. On nosi srebrn«, plošč i v svoji lobanji in govorilo s«* je že o operaciji, ki naj b: ga uzdravila njegovih kriminalnih nagnjenj. Gardner je izvršil več majhnih tatvin, a splošno pozornost je o-bruil nase. k<» je dne l»k aprila 192U ob belem dnevu napadei poštni \oz Združenih držav v šan Diego. I'al. Popolnoma sam u v polni lucvni lu< 1 je bandit ustavil poštni voz. katerega j«- vozil neki Havmouo Stock po obljudeni cesti in jm,-begnil je .s pol d ilea* a vrečam? registrirane pošte. Voznik je dal d«i-ber o p is- haiidita in otdasti >u pa brez posebnih težkoč zasledile in aretirale. On je zanikal zločin, a na prigovarjanje svoje ž«ne. je priznal, da je kriv. Gardner je bil -adi tetra napada obsojen r zveznem okrajnem sodišču na let jtK" na McNeil otoku. Rad bi stori! to da ugodim sodniku. — je rekel smehljaje. _ a meni se /.li. da me ne bo McNeil nikdar videl ali vsa 1 !e za kratek *'as. -9 Ki Gardnerja so spravili Pullman voz nekega vlaka, ki je vozil iz San Frajicisca v T tcoiua. Wash. Dva zvezna uradnika sta bila v vozu. da s!lazita. V istem vozu sta se nahajala tudi dva kitajska jetnika na poti proti severu. Garlner je bil priklenjen na enega iz-med Kitajcev. Ta Kitajec j«» pogoVo govoril sam s seboj ter gle«lal .skozi okno. — On gotovo misli, da izgleda dežela kot na Kitajskem, je rekel Gardner proti enemu izmeti detektivov. Slednji se je bbrnil ter I »ogled a I skozi okno. Ko se obrnil, mu je posegel Gardner za pas ter potegnil ven revolver. — Sedaj pa lahko oba dvigneta roke! — je rekel Gardner ter nameril revolver na «.bp detektiva. Detektiva sta dvignila r«.ke in Kitajec je med tem posegel v žep enega izmed detektivov ter %zel m n ključe, s katerimi je odprl verige. Gardner in Kitajec sta nato priklenila oba «letektiva na drugega Kitajca. Gardner je nato vzel dtugemu Kitajcu dvajset dolarjev ter zapustil voz, katerega je zaklenil za tebe j. On in Kitajec sta odšla nato skozi vlak ter skočila z njega, ko je pričel bolj počasi voziti, ko se je bližal East Portland postaji. Oba detektiva sta medtem klicala na pomoČ. in ko so ju oprostili, sta takoj vprizorila lov na Gardnerja. Neumorno iskanje oh celi paci-' fični obali ni imelo nobenega uspeha. Nato so pričeli detektivi opazovati njegov dom v bližini Napa, (> 1. Navrtali so tudi telefonsko žico, vodečo v hišo. kjer je živela Gardnerjeva žena. Detektivi so ga culi govoriti z ženo, a ko so prišli na mesto, »nikoder je telefoniral, ga ni bilo nikjer. Skupina oboroženih mož je bila hitro sklicana in pr« iskali so natančno eelo okolico. Končno, na renči nekega O'Kelli. osem milj proč, so videli Gardnerja, ko je ravno pohitel v gost les. Skupina je obkrožila ves gozd. a ko se je končno znašla v središču gozda, je videla, da je Gardner ušel iz pasti. Še vedno so pazili na Gardnerja, ko se je.v noči IT..maja poka-. Pismo iz Celovca. Vsa avstrijska politika se vrti (»krog ene točke, okrog kreditov, kateri naj bi zboljšali naj finančni položaj in rešili krono neizogibnega poloma. Vsak dan razpravljajo nemški ča*ipisi o kreditih, danes se poroča, da so krediti zagotov- čineem se ne skrivi lasu. Dobro je znan zločinec, ki je streljal 11a dekana Ijimpelna. a hodi prosto o-krog. Tudi se vlada ne briga, da bi uvedla preiskavo zoper napadalca 11a župnika poslanca Po-ijanca, ki je bil v vlaku napaden. POD VARŠČINO NA PROSTEM. Slika nam kaie prizor v sodišču, ko je bil postavljen Fatty Arbu ckle, ki je povzročil smrt igralke Virginije Rappe, pod pet tisoč dolarjev varščine izpuščen na pro sto. — Arbuckle sedi v prvi vrsti zadaj v sredi. Zgodovinarji dose daj še niso mogli dognati, če se bo kdaj vršila proti njemu obravnava ali nt. jI jem, jutra zoper se vse skupaj, Največjo moč imajo socijabii de-jdeuientira (s&atuka), da slednjič mokrati, ki se naslanjajo na ob-|nihče več ne verjame, da bi en- oroženo silo na Bundeswehr. ob-tenta imela resno voljo finančno stoječo ^z delomržnih elementov. I podpreti Avstrijo in jo rešit i po-[pravcata soldates-ka. križ in bre-;!• uia. Trenotno krona zopet bli- n,e Celovčanov, posebno gostilni-jskonta pada in je dosegla tako čar je v. Zavedajoč se svoje moči, j nizko stopinjo kot še nikdar po- pijejo po celovških gostilnah po .prej. In posledica je zopetno ob- starem cenenem receptu "Mice j čutno podraženje živil, poiaebno:Kovačeve" -. če v tramva ju zahte-1'noke m masti. Da so pri nas ne-|va sprevodnik denar za vožnjo, se vzdržljive razmere, se razvidi že iz mu smejejo v obraz in slednjič tega. da medtem, ko na svetovnem'mora biti še vesel, da ga ne vržejo trgu cene padajo, se v Avstriji iz voza. Značilno za njihovo disoi-jvse podražil je — posledica naše'plino je. da so na Dunaju šli de-,ničvredne valute. (H> koncu leta monatrirat in psoVat ministra za ; >o državni primanjkljaj najmanj vojne zadeve Vaugoina. ko ho-s - enkrat toliko velik, kot >10 ga'tel polagoma uvesti zopet nekoli-(toločih v državnem proračium.'ko discipline, da bi zopet pozdrav-| Na 1 več gre na konto "prehrane", jijali častnike, kateri * nimajo po-I ker živi tri četrtine prebivalstva polnoma nobene veljave in so I na državne stroške. Pasivno bi- brez moči. stroške. Pasivno bi- j brez moči. Agitacija za priklopi-j laneo rzkazuje vse: država, Želez-Jtev k Nemčiji je bolj živahna kot I nice, pošta, uprava monopolov 'prej. seveda le bolj na skrivaj in avtonomna mesta, občine itd. Dr-1pod drugo krinko. Otvorili . zava išče novih dohodkov, a od- terega ni bilo izhoda in kjer bi ga < ijski agent, ki je stal bolj na lahko zajeli. Sto in petdeset mož strani, je hotel skočiti na Gardner-je bilo v deležen ih pri tem lovu in ja. Tedaj pa je slednji potegnil Kot literarni historik se je prosla-l-o so končno prišli skupaj, niso revolver iz pasu Muihalla ter ga ' vil Jensen z delom "Gundnlič in našli drugega kot raztrgano po- nameril na zastopnika suš«'. Tudi r jego v Osma n"', ki je eno na j več- ta je dvignil roke. nakar je rekel UgO KriUKO. Mivorui so promet z Nemčijo, nemški vozijo večkrat celo v Celovec.^ Polagoma, sedaj nekaj od-j pravijo, drugič zoj»et korak na- štno vrečo, iz katere i»- vzel Gard- ner le najbolj dragocene jiošiljat- Gardner l3 ve, nakar je izginil na prav tako skrivnosten način kot ob drugih prilikah Nekaj časa pozneje so oblasti izvedele, da igra v bližini Rose-•ville neki človek za visoke svote. Detektivi so odšli na lice m«*sta in ko so stopili v igralnico, so r.iišli Gardnerja sedečega za mizo. s kartami v rokah. V 1 -111 slučaju ni bilo nobene prilike /n beg ali za boj. Gardner ni niti trenil z očmi. — Le naprej, gospoda ! — je rekel prijazno. — Jaz čakam na vas. Gardner je priznal svojo iden- vronu. l-aj pridel do! ter odklene verige. To se je zgodilo in Gardner j«' vklenil oba n-radnika z istimi verigami, s katerimi j<* bil prej sam vklenjen. — Gardner je nato odšei ven ter skočil z vlaka. Pyron pa ni imel železnih živcev Gardnerja in skočil je skozi okno. meslo da bi sledil Gardner-ju. Na ta način >c j. izvedelo za pr«isf gosevega "Gorskega venca*' in j '•<"«1 jih vzeti? Davki so zvišani do| vlaki Mažuraničevega "Cenčič - age". | vrtoglave višine, da ni več mogoče še kaj iztr-cniti. in bi bila nevarnost da industrije, popolncma za- prej. tako upajo, da se bodo zedi- nili nekoč v objemu matere Nemčije. Teden za t »sinom prihajajo pruski gostje v Celovec, naprav-ljajo , m1 t od izlete v Rež in Pod-. _ juno, pojejo ^Deutsehland »iber je izključno s J časopisi: to in to «e ,y>odr;rži za 100 Alles", celovški a a!i 200 odstotkov. Pa vse to za- .jih literarno - historičnih esnitvi dubrovniškega pe- stane. Lstotako bo tudi kmet fež-ko plačeval visoke davke in oddajo premoženja. Zvišanje niono- siiika. Leta 1911 je napisal Jensen polov. p«.-šte in tobaka je na dnev-znamenito kulturno delo "Habs-|neni redu. Vsak teti en poročajo burg". v katerem kulturnega stališča dokazoval, da je obstoj habsburška dinast/je in monarhije nemogoč, ker nimata nobenih kulturnih zvez s svojimi luirodi. Pokojni Jansen se je rodil 20. septembra 1s.~iM v Luntlu na Sved- nemei pa imajo izzivajoče govore. Splošni fi-tlosTuje niti za vzdrževanje na-|nančni in gospodarski položaj .je stavijencev in uradnikov, katerim tak, da vsak Čuti, da se tako ne mora vlada vsled naraščajoče dra- more dolgo držati. Vsi smo pre-ginje redno zviševati plače, et njegova žena. ki j Tam se je nastanil v nekem ho-mtt je prigovarjala, naj govori re-j telu. a hoteiirki «» takoj posvetu rn-'klopitvi .ščini. a nato srbo - hrvaščini in slo ; Rurgenlanda k Avstriji, pa na to \en.ščinl. Ril je neka j časa profe- J nobeden trezno misleči politik i;*r opazovale sor. a nato se je poda4 na potova- | resno ne misli. Avtorit .te ni 110-Randit pa j»' nje po slovanskih pokrajinah. Bil bene, sodnik z ozironi na javnost ,;e park rat tudi v Ljubljani kot |si ne lipa objektivno soditi. Zl<> er»st pesnika Aškerca. K«i se je os- ------ 1 nova! v Stoekholmu Nobelov in-i Poleg Francoza Denisa je bil stitut. je postal Jensen njegov tajnik in referent za slavist iko. Jensen oni. ki j»* seznanjal širni svet z lepoto naše književnosti. Pacific Flier je ravno pričel počasneje voziti in ]>oštni uradnik. Ralph Decker, ki je imel vrata svojega voza napol odprta, je bil zaposlen s pošto. Decker je čul za seboj neki šum ter se obrnil. V istem trenutku je planil Gardner nanj kot panter ter ga pričel daviti. Ko je Decker izgubil zavest, je izbral Gardner i> pošte par registriranih pisem ter skočil z vlaka. Kakorhitro je prišel Decker k sebi, je pričel klicati na pomoč in kmalu se je pričela gonja, katere so se vdeležili zvezni, državni in krajevni uradniki v družbi številnih prostovoljcev. Uradniki so našli sled Gardner- ja v bližini Lincolna ter ga poča- zal v bližini New Castle. Southern.'si pregnali v neki kanjon, iz ka- seve takoj dvignil roke, a prohibi-iske književnosti sta prevoda Nje- boljše priznati kot pa priti pred sodišče ter biti znova obsojen. Gardner je priznal Ter bil t.b-s'»jen na naslednjih 2-~> let ječe na McNeil otoku. To je bilo V celem "P let. Ko mu je maršal Ilolohan pomignil, naj mu siedi. je rekel Gardner: — Moja dolžnost je. posvariti vas. gospod maršal. d.a n«* bom šel na McNeil. I'šel bo m prej. Odvedli so ga naU> v okrajno jt tnišnico v San Franr-iseo, dokler bi ga ne poslali pro i i severu. Ko .je prišel ."-as za t«». .i * TK SK.RABEC, 4822 Wafcb. St. Dearer. Ooto. Za planika r: HUBERT BOBLECK. Sta. 0, Poetolo. Coio. U lavni blagajnik: JOSIP VTDETlC. 4486, Losu St. Dearer, (Ma EavpnU; FRANK ZAITZ, 11« W. Omtnat Bt, Lednim, NADZORNI ODBORi Prwtwdnii: JOHN GERil, 617 Eart C St. MIHAEL. KAPSCH, 006 N. Spruae BU Colo. Spri OBOBUI PAVLAJtOVICH, 4717 Grant St, Dearer. (Ma - PORCTNiODBORt Predsednik: ANTOr KOCHfiVAR, 1206 Benrlnd Ara^ Foablo, JOHN KOCMAN, 12G3 liahren Are^ Poetolo. Colo. FRANK CAN J AR, 600-001 — 48 Ar«.. Denver, Gol«. XbKrtWiI.Nl ODBOS: Predsednik: FRANC BOTTZ, Ril. 2. 182. Poetolo. Goto. n; ANK M A ltTTIi.I A K. R«x f-G/. J«Aiiitan City, Tli. PBTEB ORSHRIX, 4Ma Wub. Su, Denver. Owa VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R R BURIfl't 4487 Washington SC, Denver, CM*. •LAS NARODA, 82 Gortlandt Street Ne* Tort. N. X Vas denarna nakasdce ln vaa oimm stvari as poU^ifo aa «L altta. prttoflLa na predaadnJka «L nadaorneca odbora, aa aredaednlka aUvaeca pordOMR adbon._ Zapisnik 8ESTEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA ZAP. SLOVAN. ZVEZE, pričenil »e 15. avgusta, 1921, v Pueblo, Colo. nakar brat Orni •h ill lersm Brat >knl pr«-dlapa in r»rat Ko- T kdo naj plači dnevnice in vožnjo lium podpmi. da t-*• ta to.-ka » . strošk»- konvencije, za kar naj s«j ri.zpiš** posebni a*esnient za vse r*lain* »-nako. Predle«? sprejet. i sf stroškovni **kla«i «# j >»i—t i »mejšeffa t-asa. t len :i0. strah tiw'ka t r«-tj;» ■ <^rta t«-r s«- io nadomesti / no\» Brat Skrulydc. .poudarjat, da. kvr niso še praviia popolnoma končana, se to do\ rši najprej, nakar predlayra. naj se vpošteva pravi: nik kot se ie dosedaj. Vridetieh podpira. Predlo«; sprejet. Brat Skri'.bec predlaga, da na; <1 vrhr.vneff-i zdravnika, ki ima pravico, odoh riti ali zavreči te prošnje. Klur. j odpira. Prediop sprejet. Deset minut odmora. Po odmoru. Brat Geshel poroča, da i< spisal točko — Glasilo — in da j* pripravljen o isti poročati, nakar poroča sledeh««: 1. Zapadm Slovanska ,Zveza izdaja svoje lastno clasilo v obliki revije. 2. V smislu na<"elne izjave in ustave priobču je ajritatieno poučno in zabavno čtivo kakor tudi r^rlase in vse dmjre zareve, tikaj •e se Zvez«1 in društev. Glavni odbor- izvoli na seji meseca januarja 1322 upravnika urednika v eni osebi. Za to naj st v prvi vrs-'i vpošteva "lavno uradnike. J List sprejemajo vsi člani i:* odborniki, za kafere«ra plaeujej« n« 10 eentov nesečno. List se lahko pošilja n*vlanom in sicer n-"/'.50 letne naročnine. Brat Skrabee predlaga. da se člen o Glasilu sprejme kot čitar dodatkom, da ima glavni odbor moč modificirati nr.ročnino za list. Brat Grahek podpira. Predlo« je sprejet. Ker so končana pravila, no vzorne brat Peketz besedo ter se v i-menti pl^NTie^a odbora, delegatov in delegatinj lepo zahvali društv m a Slovan in Zapadna zvez.ta z-i n.iih gostoljubnost, ki sta jo jirc ivkazala tekom konvencije ter prt peroča. naj deje«arje nikar ne po zabijo nekaj ukreniti v pomoč rojakom v Pueblu, prizadetim vsled povodnji. Kos »rlavni odbornik ne želi predlagati, zato celo zadevo prepušča deleiratoni; Brat Starestnieh predlaea, na; v to svrho daruje vsoto si^OCK C(\ Podpira brat Geshel. Predlo« jprejet. Brat Skrabec predlaga, naj s" «-ek napravi ita Pueblo Jugoslav Relief. Frank Grahek. bla«ijnik > naj se istesra izroči delepatu f-rahku, ki je obenem tudi bla«aj Nato predsednik' zaključi sejo j tajnik $100.00 mereČne plače, za Pneblo .< iposlav Reliefa. — « h dvanajsti uri v>akih nada'jnih mo novih Manor 11^redH« vsestransko podpiran m Osma seja sestega glavnega zfco- mese«*-no več in to do svote —j sprejet, rovanja ZSZ. 18. avgusta, 1921. j £150.00: irlavni blagajnik 4>75.d«, j popoldne. Brat predsednik otvori sej ) to<" 11 •«'• k o, kater.< iv ki se j*lasi: j** upraviiVri šestih spiš«: brat K«H'hevar C la n. k; je 'mlan. do rele ]»»dpore za ■iieserev. AXo j»* š'* Brat Geshel spiš * v tr svrno po-sebno točko, ki se jrlasi: — Glavnemu odboru, delegatom in dele-jra^injam se plača za zamudo ča-dalje h<>lan. •• mu plača p«dovie«» j s;. vsb»d konvenei je p«» -"M.00 na f ».Inišk.- (mmI,«.!«* a nadaljoih t> «lan. Konvencija ima j>a pravico uies»-eev. Ako pa tak član ozdravil modificirati to. k;.kor okolščiuc čez čas tofiet zboli f;i eno *u isu» . zahtevajo, (x.leznijo. ni ta alan •l»'l«*/.«'n joi»e-j Pole« tega se plača «lavnennj i «- holnišk«- podpore «1«» pretekle-1, ^j»oru in dele«ato n (injani) audi »-n>-!za leta. Ak«» pa je član l»< |%l,zti<' stroške, kat«-re se pa plača L n /a neozdiavljivo boleznijo, s«-1 \r st roškovn^sa sklada Zv«-ze. mu plača po 15 dolarjev na 'uesec I to svrho ima jrlavni odlioi mo d«.kler je btdan. Tak i'lan pa im® ' razpisati pos-oni asesment v stro-pr.ivic«! pohoti i t i s«* za trotovo svo-; škovni sklad, enakomeren za vsa-t-. / glavnim ■•dbor««m k«it odprav-j ."lHna Zveze. «ih se pokrijejo nino za bolniško p-dporo in to b ^troiki konvencije, m. i/ka/ana spri. evala od treh! Xatr» se vname debata radi Gla-;'dravnikov. i sila. Po dalji «l«d»ati brat Grahek Predlagan jh> bratu Koehevarjr. J predla«a in Geshel p«wlpira, da se vsestransko nodpiran. ^e ta ( določi odbor štirih mož, in sicer predlotr spi.-; ne. {dva iz Denve ja in dva iz P«:ebla. se informirajo, ali bi bilo mo- K členu stran 4ti, t<»čka se«' lita, s«* na predlo« del«*trat in je Prijatelj »n podpiran od deletrutin je Grum, d*»da : - v slučaju d.vojč-1 kov se pla<*a dvojna nairrad i. V členu iiO stran 48 se črta pi;; toe r*a«iome«ti s sledečim ; bi se ukrenilo v slučaju, da bi bilo odstavkom : - Samski umoholni poročilo omenjenega odbora ne-člani, ki niimijo nikogar, ki je oti { praktično za Zvezo, da bi pričel*; vist-n o«l njih. nis<» del« žni n- bei • v svojim lastnim plasilom. Brat j «Hlp«»r»*. ak.» se nahaja i«» v urno- Boblek nato predli|?a in Pr-tek«'l bolniei. Zve/ i pla a le asesment i podpira, da se da «lavnemu ^>dbe glavnih odbornikov. Po kratKi de-točka. kater«« ravn«»kar pre«"»i I bat i se določijo sledeče plače glav-tal. sprejme. TIrat Blatnik podpi ' nim odbornikom: — Glavni pred-ra. Predlo« snn jet. 1 sodnik $50.00 letne plače: glavni ^15 nagrade. VsieAtranaiio podpi-rrno in sprejeto. Nato pride na dnevni red volitev «rlavrie«a odbora. • Brat Grahfk predlapa. .la se! rooiinira ja\no in voli tajno. —' Predlog vsestransko podpiran m ' prejet. "fflgir Stmr v mestu New York. Pak«»r znano, ljudske ali el«'-mentarne šole >-■> temelj Za jwedxednika so predlagani nadaljnega šolanja, ki si g:a uče-in p4>dpirani sledeči delejratje: — nec hoče izbrati ,po dovršitvi ijtui-Geshel in Anžiček Brat vSeshel st:ih šol. Ker je pouk v ljudskih Za zgradbo uiadniških hiš. AIii'i> tr-tvo za soeialn«> p ilitiko: zahteva od tinančm-ira iikinistra kre*iir Tmi miljonov .i tiradurskih his v -ej Ju-1 1 gotilaviji. AD VERTISffiMTOTS. NAZNANILO. Oirard, Ohio. N's-.-m tielničarjeiii Sh>venskega dobi 12 jrlas«jv, Apžichek 16; brat šolah prisiljen za vsakogar, radi- Dtma naznanjam, da h«» višala Anziehek je izvoljen za glavnega tega je njihov učni program 'Alo-'re^na seja Slov. Dcma dne 9. okt. predsednika. ^no znan Ker ni nadaljna stopnja i ob >, uri popoldne. Na dnevnem Za prve«a podpredsednika sta šolanja v«em znana in ker nudi'ret]u j,. zel>> važniii t«..'k. Pri-' pred1a«aoia Frank Mohar in Fr priliko raznr.vr--'n? izobrazile. ne;.jjT,. • Hoitz. Pri volitvi dobi Boitz 19 in l»o odreč. da se o trm. zimi o4>| Xa lalje naznanjam, da ni-najo Mohar 9 glasov. Prat Boiu: ie izfs-.toni času. nekaj sprejrovori. rui .,arz »či \>i . 1-eki. \oljen prvitn podpredsednikom. Drvršeni nčenec Ijod^ke i le -i trnvtees. «ospo.l;r «!a je umrla MARIJA MARTINŠEK. Preminula .i«- dtie 17. septembra «•!» 1" uri «1< :>okdtie po mučni in Itzni. P» dlejrla j«* operaciji \ We rinore!and bolniŠJiiei v (Ji eC-ii. ■ >urgu ll;i l*«»k« ' >iili vlilo jo iue 1'». Nt-pt. po katoliških obredih na Export. Pa. n:;rodu< ai po-kopališču. T«'iii t • *' m v,- pre*.r*in ' u.š! \« m SX1M. jlljclllo Cnm- j rokom enoglasno. Predlog sprejet, i l. AkadeniWno srednjo Brat Mohar-izvoljen za dr*i«rega ' (Aeadeniie High SchooH. podpredsednika. j 2. Trgovko srednjo šolo" PVank G-rahek nato predlaga, 'mereial High SohooP. . la se izvoli brata T-rank Skrabea j o Tehnično srednjo šolo d vr-č delegatov in sprejt t. Brat Videtich je izvoljen za glavnega blagajnika. Za pretlsednika nadzornega odbora sta predlagana brata Geshel :r Okoren. Brat Okoren doni"" 16 g!asov, brat Geshe: 12. Frank O-koren je izvoljen predsednikom i.adzornega odbora. ,Za drugega nadzornika dobi I i n/.iiiin i u J jki jih sme pohajati učenee, ki je} dovršil ljudsko Šolanje tra-'. ja štiri leta. Academic High) Sehool je v glavnem pripravljal-: na šola za •'College" (kolegij) j dočim trgovske in tehnične srednje šole pripravljajo dijaka za na-j daljne ?tndije v istih strokah ali! }>a za takojšnjo kari.ieio v trgov-} skem svetu. V tnes-tn New Vorkuj pripravljajo De Witt Clinton! Higii Sehool (za dečke> in Washington Irving Hi«»h Sch<»ol za; dekleta") učenee za študije v col-led«e in univerzi. Pripravljalni brat Kapsh 12 in Geshel 14 glasov, {tečaji v teh šolah zadostujejo, da Brat Geshel izvoljen za drugega jvspofcobljajo dijake, ki so položili nadzornika. j končni izpit, da nadaljujejo studi Brat Germ nato predlaga, da seje za zdravniški, pravniški, pro- brat Kapsh enoglasno izvoli za Iretjega nadzornika. Predlo« vsestransko podpiran n sprejet. Brat Kapsh je izvoljen 'a tretje«a nadzornika Za prvega porotnik? str. kan oidirala brata Koehevar in Staresinieh. Brat Koehevar lobi 17 gl sov, brat St?i/esinich 10. torej ,yi Anton Koehevar izvoljen predsednikom pohotnega odbora. Brat Roblek pmllaga in vse- fesrrski in slične poklice v višjih šolah, namreč v college in univerzi. Tehnične rednje šole kakoi na pv. Stnyves'iut Hi«rl> še!i nadaljevati svoje ŠHi-Sterbcnk enoglasno izroli za dru /dije v viS|ih ,;olH|t ali ii> učiti se inženerstva, aihitekture gega porotn'ki. Predlog sprejel ir brat Sterbenk je izvoljen za drugega poro*nilra Za tretjega porotnika sta kar.-uidirala delegat Klun in delega-linja Prijatelj. De!e«a*inja Prijatelj dobi 17 g"asov. brat Klun 10. hestra Prijatelj je izvoljena kot tretja porotnica. Predsednikom združeval, odbora je izvoljen Robert Roblek z 19 glasovi. Za drugeea združevalnega odbornika je enoglasno izvoljen brat Kocman in za tretjega jj izvoljen brat St iresioich. Vrhovnim zdravnikom je izvoljen dr. Frank J. Kern iz Clerelan kemije, rizike itd. Imajo t udi posebne tečaje za one, ki ne nameravajo nadaljevati študije v višjih šolah. Trgovske srednje šole (kakor n. pr. High School ot' Commerce za dečke in Julia Richmond High School za dekleta) pripravljajo učence za trgovsko Dijakinje smejo pohajati akademske in trgovske srednje šole (rriyrh Schools^, ali se ne sprejemajo v tehnične. da. O-, s 25. tria sovi. J Iz Jugoslavije Ker je dnevni re,I l^rpan. h™! Ceškoflovflška prepovedala avoz no ob poldveh i^op««!«^«-. Navzo'-i ' nika ; prvi nadzornik $50.00 letne s'i » plače drugi in tretji nadzornik Nadaljuje ^e s pravili. Pri točki i vsak po $10.00 letne plače in pred-- Odškodnine — len 31. se vn>.- sednik porotnega odbora $5.00 let-no krl'ka debata. Tirat Skill pred ne plače. Brat Roblek stavi pred-l:«gu in hrat Skrabee podpi:a. d:: log, ki je vsestransko podpiVar. s** plača za :z«ubo vina na enem da se plača glavnemu tajniku — očemi svota 50. Predlog sprejet, j $100.00 na mesec prične s priče*-Brat Anzienek predla«a in brat1 kom prvega septembra in to vsled Skrabee podpira, da se plača zn 1 tega. ker se bo takoj pričelo z de-i/«ubo treh prstov (kazalec, sre- lom za Mladinski oddelek. Pred-dinec in prstanec1! sveta $100. —t lo« sprejet. Predlog sprejet. i Nato se prečita io brzojavke, in Brat Koehevar predla ir a in brat i sicer od Josip Jarcn, Demve«-, Co- predsednik zaključi sejo ob dveh popoldne s prošnjo, naj se delegati vrnejo ob politi* lh nazaj da s«; potrdi zapinsik. Po odmoru. Brat Germ predlaga, da .^e prihodnja konvencija vrši v Denver, sliv. ("e.ška je prepovedala uvoz ^liv in pekmeza. kar hudo zadene produkcijo v Jugoslaviji. Češka j** na podlagi pogodbe upravičena izdajati uvozne prepovedi ravno talvan-ske Zveze za velikodušno darilo v prid prizadetim Slovencem '.n Slo-\cnom v Pueblu. Brat Germ predlaga in Jersin podpira, da se ne določi nobene-«i odmora, dokler ni volitev glav. odbora končana. Predlog sprejet. Na dnevni »*ed pride se qflavbi urad. Ker nimamo sedaj nobenega pripravnega urada, se po kratki debati da poln«» inoč glav. od-l oru, da preskrbi tistega, ici o«* edgovarjal zahtevam. Hrat- Roblek predlaga, da «5C bratu Skrabeu plača nasradr pisanje provizoričnih pravil Is i a sestavo novih pravil v slovenščini. Delegati*! ja Prijntelj podpi ra. Predlog sprejet. Brat Shusiar predlaga, la se d? moč glavnemu odboru najet; a an m sprejet. Brat Lesar predlaga in brat Shustar podnira. da se naloži članom in članicam ZSZ izvanredu! i Ukraden mrlič v Slavoniji, asesment za pokritje stroškov kon j V nekem gozdu pri Belovaru so vencije in drugili naraslih stro-jnašli te dni truplo starejšega mo-škov. in sicer v zresku $1.50 oa škega. Zadeva se jc naznanila dr-osebo. Ta svota pa mora biti pla- jžavnemu pravdnlštvu, da izvi-ši cana najkasneje 1. januarja, ^pl^d na licu mesta. Ko je prišla 1922. Predlog sprejet oblast na določeno mesto, je mrlič Brat Germ predlaga in Roblek izginil brez sledu. Oblast je odre podpira, da se plača $25 za dvora- ,dila strogo preiskavo, da-se pojas-r.o glavnega rborovanja. Pr«>dlo« t«i misteriozni dogodek. sprejet. !• - Brat predsednik nato zaključi {Sterbenk. Ely. Minn.: 3. porotnik. sesto glavno zborovanje Zapadne Mary Prijatelj. Denver. Colo. Ker zbornica ni se rešila točke v Pueblu. lo.. in dr. Roberta S. Burketta. — '"rli o v neg a zdravnika Zveze. Obema se zakliče trikrat Slava. Brat predsednik zaključi sejo «»b polšestih zvečer. Deveta seja šestega glavnega zborovanja ZSZ. 19. avgusta, 1921. Predsednik otvori sejo Jočno ob osmih zjutraj. Navzoči so vsi ra-zfn brata Moharjd, kateri se oprosti. C'ita se zapisnik včerajšnjih sej. Brat Skul predlaga in Klun pod pira. da se zapisnik sprejme. — človeka za sestavo pravil v an-Brat Okoren apelira na konven- 'gleščinL Vsestransko podpirano in cijo, da ukrene kaj za pomoč pri- sprejeto. zadetihi rojakom vsled povodnji Brat Videtich predlaga, da v ca kon venčnemu predsedniku Slovanske Zveze v Pueblo. Colo . dne 19. avgusta, 1921. Frank Bo rta, kor.venč. predsed. John Qerm. zapisnikar. Robert Boblek, zapUnikar. Glavni odbor za prihodnja št i-i lea t je sledeči-: Giav. predsednik: Adolph Anziehek. L^enver. Colo.: 1. podpredsednik; Frank Boitz. Pueblo,-Co k .; 2. podpredsednik--. Frank M»-h ar. Leadville. Oblo. Glavni tajnik: Frank-Skrabee. Denver. Colo.: glavni blagajnik-Jos. Videtich, Denver, Colo 1. nadzornik: Frank Okoren Denver. Colo.; 2: nadzornik r Pc '.tr Geshel. Victor. Colo.; 3. nadzornik: Mike Kaush. Colorado Springs. Colo. 1. porotnik: Anton Koehevar. Pueblo, Colo.; 2. porotnik: Frank Predsednik združ. odbora : Rob. Roblek, Pueblo, Colo.: 2. odbornik: John Ko?man. Pueblo, Colo.; 3. odbornik: John Staresinieh. Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. F. J Kern,.Cleveland. Ohio. Prihodnja konvencija se vrši v Denver ju. Colo. Frank Kramar. 1022 N. State • Dr. Koler SLOVENSKI ZDEAVN* 638 Penn Ave. Pittsburgh Pa. Dr. Kol v fc> maj-«tar«y! ilovemk* ■dravrlk JpeeJ* Hat » ritttNvKiJ'v ki laaa M-l»vm pnjuo ▼ Mlra.vi*«-oju wk -Bollclk kotwnL Sutrui.i^t]> tr H mdr\ rt m rt* MftUpft JO«. Id jm l«tm»l r*i. yryJ. ■Grlich- C> imkto inMot^ «11 m<-ar-a«r WlWB. V t rtu, lsp** t« Vo HHD lUCtl«. V«® jftoii* bol«sn* »d-TTlo r-J d Ar*toCi. K«'. - hitre roulti Tam prwsbdL : -j.hvJ*. ne cak«} t*erv«e prldlt« tU Jifa rui r* ■opot poimai | Fyrofcoo vJ? vojno tli« «,*-rafe la de«: "i>»t op«;tct}« ! Beton:' R.«brt]a, ki poskroft«*.i »■> i-otK t krita :n brb*i» ip '.'mb n-f Liri paA£u;u »o^ c {jttU, I R»vm»« .xcm, t"X»nJa. brvMfn« o-9ritf*M r^ete, i* t*- ft In Oruffe kc kit* U'l »o le**»t i N«kat rt d,-rji zdi„vntrl rabijo tot WE*. Ja »•» rifumejo. Ja- idi0 v 1» vtAJVar« k^Jm. atto v»r la.«]« lHrtrfm. kar w runniw r;ovar%Wx l'rad na ur*: ob lalavnOdfc >4 I. (r L '*»> o4 t lo f. zahva- t 2V2. SDPZ. vdele-za- - v. Alojzija remu je po- ;'vi m \OJIIil H.» » i.* »v. W -',17 In -VlO. Ir-.ii ^r. !< in 2U. katera žil;' .. x.:r>"ta'vauii. P« '•val j'.ljt l:. > »h o^.! vu ,;r. 57 JSKJ., h kan ]> io.-iTlala in kateri* ji je na-...ieo. ki .'<• 'irraia žal«»-'Tink*' »vtvlu .< /.adn.H*nni nir»"itku. 1«v;:!r t"«U r-lan«'in društva i vi;, št. 1J(» JSK-I. Posebni« t* zahvaljuj« iih> -esir: p*»kojne Ivanki K*-rž:<- i;i lira:;: p«»kojne • lakobu t iabi ;>v.šek, katera sta j>ri-hitflu i/. I.ittb* Fall-. S V i- naji za !ir.i.7 JSK-I. Iru/ir," i**. K. »vš< k. družini F °eiu ur ' ! -1 D: ž»');?Ti. Zahvaljuj*'- • v>c .i vd»'lfžene*'iii iz t'la-; id»e. Pa.. Pl,*:»v'lit Valley. Pain J.Miiis'«n. Pa. ter v-.-!-; >ue7oik"in. kati-ri su r-ilaži i in izkazali za«l?ij«» '"-a^i j»«»ki>jni. 'i%*!i jia. naša mati <.-z:roma ^ ,nt-ira. tv«»ja sit-vdna druži- la /adnji ]»'i/.drav. da viilimo /•»li.-: t.-iiii nad zvezdami! čalujoei ostali.-An*on Martinšek. soju >»p Jc:ip, Anton. Louis. Frank in Edvard, >in- vi. M:ir;jd. Pnvliiifi. Jtilka hi Rozika, hier.-. Kxpurt. Pa., 'i", -fpt. i;»21. t .vi;- io V odgovor. Ponovno naananjamr: vhem rojakom in rojakinjam, da prave. Elgin jarantirane mofke in ienskne ure čisto zlate prstane, veriiice. priveska in vso dru^o zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in J5LOVSN3KE FL03ČE prodaja ?n razpošilja po celi Ameriki tnani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite niu po cenik, pošlje g a Vam brozplačno. ZASTAVE RecaUJe In »e inittr* ne putreb&lna. Gara-jtlraM dela la M» go. Izdeluje po nMilk ecub vm& rojak VICTOR NAVINSEK, 331 6reeYe St., C0NEMAU6H, Pi PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste tal:oj ozdravljena Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 ccntov vam bo trajala za vedno. Izrežite la knpot. prldetat* pcMeoet oentor t znamkah tor tra pofljiU: ■isfejA^lf Ti.l rr^r prijatelj uciavca PAINEXPELLER TToraUkoiMKkAM«. f »mL mr. Zdw. dr. 8Uren ie vri kot 50 1*1. GUJt« sa traraik« «a SIOEO. Slovenia Publishing Co_ 93 Cortlardt S4., Nyr York. Cenjeni: Za priloženih pe'-iea^t eentov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime ................................... Naslov ................................. Država ................................ ROJAKI, NAROČAJTE 8£ HA "QLAfl NARODA". HiJ. VKČJI SLOVmC DMKVSiX V ZD&. DBlAVAJL GLAS NAKOPA, 5. OKT. 1931 Vdova Leruž.SpisalE Gabori"1- Prevedel z* "GIm Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. Kako so naši ljudje rušili Avstrijo. I govoril, če 1»i bile vesti otročarijo, j Odvetnik dr. Hricin : — Koliko j Tasa pre. Romunijo si prišel v Rusijo? Priča dr. Haein : — Prišel ,<-n mesec pr-*d napovedjo romun- pri v carski stan tri tedne pred 29 < Nadaljevanje.) _ Človek, o katerem govorim. — je nadaljeval sodnik, — je še vedno mlad in bogat. On bo nad vse srečen, da dobi Klan. tudi brze vsaked ote. On ne bo !e odklonil vsake preiskave, glede uprave njenega j»r*'iii<-»ž..;!nt. temveč v; s tudi y.afozil z vsemi sredstvi, da »e Lznebite vseh dolgov na vašem posestvu. — Za P«»ga. - je rekla stara markiza. — Vi nist:. slab prijatelj. y«»spod Osi bil roll. _ ( V hočete letna izplačila, vam .\«h bo preskrbel uotični. Mene pozna»e takega človeka. zakaj mi ga nist*- š** predstavili? - Nisem >i upal. ma Ikiua. Bal sem _Hitro. povejt" mi. kdo je ta občudovanja vreani človek? Kaburon ? — Govoril sem .esnieo, — je zamrmral Daburon — Potem ste z»-lo bogat človek 1 —- Po svoji materi dobivam po dvajset tisoč frankov na leto. Eden mojih stricev j" umrl približno pred enim letom ter mi zapustil sto .soč frankov. Moj oce je vreden več kot en miljon. Ce bi ga jutro prosil za polovieo. hi mi jo dal. Dal bi mi celo svoje premože-iije. če bi bilo potrebno za mojo s-rečo. Stara madama ga je ustavila Več kot pet minut je razmišljala ter rekla konečno: — t'ujte me. Ce bi bili vi tako drzni ter stavili ta predlog očetu Klare, bi on j»ok!ical svo je služabnike ter vas vrgel skozi vrata, .laz pa sem stara, zr.puščena in uboga. Hodočnost Moje vnukinje me vznemirja. To je edini vzrok, da ne nastopim kot bi nastopil oče moje Klare. No, moram pa sama govoriti s Klaro glede te strašne mtsalijanse. To j«- vst, kar vam morem obljubiti .Jaz ne bom proti vam. Odloči naj Klara sama. <*e bo rekla "da", n« bom jaz rekla " »le - Dahuron. ves prevzet od sreče, bi bil objel staro žensko, če bi si upal. Nikdar ni sanja• kako*laliko bo v resnici premagati to ponosno dušo. polno predsodkov. Bil je omamljen. — t akajte. — je rekla stara dama. — vaša stvar še ni izvoje-vana. Res je. da je bila vaša mati iz rodu Cottevose in jaz ji moram oprostiti, da se je tako nesrečno poročila. Vaš oče pa je gospod Daburon. To ime, moj d.-agi prijatelj, je smešno. Ali mislite, da bo mogoče zaviti v ime Daburon d« klico, kj j** skozi osemnajst let imenovala de Arlanž Ta ugovor ni vznemiril sodn'ka. — Vaš oče si j.« pridobil deklieo iz rodu Cot te vise, — je nadaljevala markiza in vi si lahko pridobite deklico iz rodu de Arlanž. Na temelju zveze z d-klico iz-rodu. v katerem ji* plemstvo dedno izza davnih časih, bodo mogoče p itali Daburoni plemeniti. Kdo ve. S«- en nasvet. Vi misiite, da je Klara taka kot izgled;«, — boječa, sladka, pokorna. Nik;* rte ..<• varat i prijatelj moj. Kljub svetniškemu izrazu ter zunanji delikatnosli je odločna in trmoglava, kot je bil njen oče. marki ki je i>i 1 v tem oziru podoben mu-i iz Overna. Vidite, jaz vas svarim vnaprej. Midva sva se dogovorila. Molčiva od ».*Uaj naprej «» Ihm predmetu. Želim vam ves uspeh. Ta prizor je stal tako živo pred njegovo dušo. ko se je sedel I:rog polnoči \ svoji lastili hiši v naslonjači, da se mu je dozdevalo kot da še vedno sliši glas markiz;?. Prav posebno pa mu je zvenela v ušesih beseda "uspeh". (Konec). iNIkdo ni tega na rJas rekel, toda Priča dr. Gregor Žerjav-; Z Bre | a sa jugoslovanska kolonija je b:- zigarjem sva bila - kupa j v pre is- ' b; z Brezigarjem solidarna. . . . . ... , . , . , „ - r»- , • • i i vojne m moje poročilo kavi zaradi veleizdaje. Pozneji Tudi gospodje iz -Jugosiivans * - . . , , • i . . - - j * . sh v carski stan tri tedn sem lul v (i>iiund« nu koih miran. il.ega kluba so vsi čutili, aa je tak | . ... . - , , , . , .napovedjo vojne. Poročilo .ie bito uia zadeva zadaj, ki je v oni sme 1 ' _ . ... . .'. - .taksno, da v moglo omajoti *t<. i « v kateri se gibi >e nasa politika, t .. n . ,, . . . ti, il'sce avslroHov v Romnnt p. k.*? 1 izneje je dr. Korošce sam Uil -za . , . . . .. 1Y . - , , j j i> je dokazalo, da je aktivni romuu bi! na Dunaju pri Žitnem zavodu to. da pride dr. r.rezigar na ei o • ' . . .. . ~ , ' .....! . * , . , .►ki minister podknpljen z si vst m •r. se te prišel k meni v Gmundeo najvišjih nacionalnih mest. kar^go-> ... . . 1 , , , , ' i - i . mi.- i . skim denarjem in ca je sani po«l posvetovat, kako li se moglo pc.-j tovo ne bi bil storil, zlasti ne gleue . . ..... . .. .7 . ' i r. . , . - , i knpljal s tem denarjem žitne ko lfm zver. ki nh lr^a. škoditi Av- l.rezigarja. ki ne pripada kom- ; .»..J .. ......: ...... ,1.. . . . . v . - C. v . . ,!niisije. Ves romunski ma sinji 111 njeni vojni sili. Prines-1 seevi stranki, ce bi Korosf^ >i. . , , • ii- - i j - . . , , . i,,, - j - sem dobival izklju -no od dr. Br«- ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo- iz New Yorka. kamor sem prišel "z vojaškega za pora. V Gmundenn je Brezigar z pet iskal zv.'ze z ir.enoj. Tacaš " 1 mi je jHidatke o prehrani n po-4witke. ki so se tikali Romunije. Z Brezigarjem sva se tak«;,t oh sirilo posvetovala, kak,') naj hi se vedel, da v vsej zadevi ni prav ni rt'sar, kar bi bilo zmožno Brezigar-,i:i difamirati. Predsednik: — Kakšne važno- podatki. k> so večje važnosti. — sti je bil materija!, važen, ali reci*' iju-z.igarja. Priča Andrej Jug. i bivši ira*4- i:ik v dunajskem trgovinskem i.m- "strstvu'i : — Delali smo vsi za k: spravili čez mejo. Jaz takrat nisem mogel sodelovati, ker se nis-^m m«u g€' suniti iz Gmundena ker sem bd pod strogim nadzorstvom. Leta 191G sem še', k vojakom. ;a ko sem bil prost, sem prišel v Gradec. odkode" sem začel isknti novih zvez predvsem zopet z Brezigarjem. Pozneje smii šel na Dunaj. kjer so s* nakiepi nadaljeval1' Ivazpredli smo vei ko špijonažno rkcijo v prid antmiti in na škoete Avstrije, da se na ta načir; vid.. - u- so se popisovale kujige za Švico . Žerjav — Mi smo mi'M;' » 1 . le nekak« Dr vpogled v akte vojnega ministrstva. Iin<*li smo stalno mesečno ra-poredbo avstro - ogrske armade, deloma tudi za Nemčijo, vse po datke o prehranjevalnem gtanju kar je velikanske važnosti, ker j" pravzaprav tu ležala zmaga, po j Um kolosalno važne artilerijske i*11 J1 -, ^ rocaniem v rsvico. la aru r.ovotanje. sest/ve novih topov. iti --ii i i - •__* : • i 11 "tem. ko ]e bil dr. Brezigr koliko ph bo. kakšen je materija! 5' . J .„ , _ , - . . + . + - i varnosti. un:'*il. Sevjgal sem ar in koliko jr» surovin, matematični » , 'od 10. ure zvečer do 2. ure popol formule za portee novih topov. — -največjo važnost pa smo polagali na pline, n jih kemične formule, podatke o obrambi proti novim strupenim plinom, podatke gled»- i Poleg mene sta pomagam pisat I dva Brezigarjeva brata. Z»«-in ii-»Primož. S pošilja t vam i knjjg s< b'li združeni stroški, to se rna. — Zdi se mi. da je dr. Brezigni.nosi* vse te stroške. Tudi kurirji sr pi < -'r.nšali poročila. Jaz sem hranil tu-|di arhiv, ki je bil zdmžen s p<^-Švico. Ta arh*v sem ezignr v n hi i« o CARMANIA S ckt. — Cherbou-g I AORIA1 IC 2 nov. Cherbourg ROTTERDAM okt. Boulogne PARIS 2. r, iv. - Havre OROPESA 8 okt. Hamburg ARABIC * nov. — G.noa CARMAN t A 11 ekt. — Cherhour^ CARVANIA 5 nov — Cherbourg CENTEN STATE 11 okt, — Bremen "iN LAND 5 nov. — C-ierbcxjrg LA SAVOIE 12 okt. — Havre OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg FRANCE 15 okt. — Havre MINNEKAHDA S nov. — Hamburg OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg WASHINGTON 6 n ». — Cherbourg PRES. WILSON 15 okt. — Trst ROCHAMBEAU 8 nov. - Havre ZEELAND 15 okt. — Cn^rbcurg ORBITA 12 nov. — I'amburg RYNDAM 15 okt. — Boulogne AQUITANIA 15 nov. — Cherbourg •HUD SO N 15 OKt. — Bremen GOTHLAND 17 nov. Genoa LA TOURA1NE 19 Okt. — Havre LA *OURAIN6 IS nov. - Havre leopoldina 20 Okt. — Havre ZEELAND 19 nov. i— Cherbourg 3ERENGARIA 2D okt. — Cherbourg Argentina *.9 nov. — Tf»l KROONLAND 22 Okt. — Cherbourg POTOMAC 19 nov. Breman LAFAYETTE 22 okt. — Havre LAFAYETTE 19 nov. - Havre N. AMSTERDAM 22 okL — Buulonnt MANCHUR.A 23 nov. — Hamburg ORDUNA 22 ■okt. — Hamburg PARIS n nov. — Cherbourg PR. MATOIKA z> okt. —- Bremen KROONLAND 23 nov. H z vre AQUITANIA 25 okt. — CiTbo'j'o OROPESS. 26 nov. — H amburg MONGOLIA 25 okt. — Hamburg AMERICA 29 nov. — Bremen CRETIC 28 okt — Genoa ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg LAPLAND 2""1 nkt. — Cherbourg LAPLAUO ? dec. — Cherbourg LA LORRAINE 2y JKt. — Havre CARMANIA 3 dec. — Cherbourg NOOROAI4 29 okt. — Boulignf PRES. WILSON \ dec — Tr»t SAXOMIA 29 -kt. — Hi.nb-irg ARABIC 6 dec — Cherbourg ITALIA 29 okt. — Yrst FIIMLAh O 10 dec. —Genoa AMERICA 1 nov. — Cherbourg ARGENTINA Jan. — Trst 3ELVEDERE 1 nov. Trst S A ¥ C N1A 13 (<»C, — C.ierboti. 3 Glede cen za vozne Ustke in vse drape pojasnila, obrnite se us tvrdko: FRANK SAlvSK.K STATE RANK. ' 8S Cortland- St., New York proti Avstriji. Povsod smo pošilja gibanja Čet, zaradi novih ofr-nziv. li svoje ljudi, da nagovarja jo ljud zaradi koncentracije' čet itd.. t» stvo. naj ne la državi žita in nnj rej podatke največje važnosti, s ga drži doma. Tudi smo započei. katerimi so -i nasprotniki Avstr»-agitacijo, da se naši fantje rešijo je lahko mnogo pomagali, vojaščine. Dr. Natlačen : — Kdo je b.l du V mnogih, zlasti vojaških ura- Sevni vodite!j vsega tefea ? «.'ih smo iskali in našli zveze in Dr. Žerjav; — Jaz sem hil šef dobivali od njih podatke, s kat^»- jugoslovanske maffije, Štepane^ limi smo mogli pomagati ententi. p" češke maffije.. mi smo se i<- Brezigar je živel ob svoji plači popolnjevali. ki je bila dovolj nizka, jaz sem de- - Dr. Natlačen: — Kakšno vlogo h val kot žurnalist ;n imel 1000 K mesečne plače. Zato smo skušali na vse moči. da spravimo odkod kaj denarja skupaj. Obračali smo s" na ljudi, ki kaj imajo, pa mnogo pomoči nismo našli, drugi so nam obetali, tudi banke, dale pa r so nič. Pravega zanimanja z;< j.1 imel pri tem delu dr. Brezigar ■ Dr. Žerjav: — Dr. Brezigar j( hI med prvimi voditelji in sot rudniki in je prevzel ves špijonižni i:i prehranjevalni oddelek. Priča dr. Janko Hacin (načelnik oddelka za izvrševanj.* mednarodnih pogodb pri min. pred. \ sivar ni bilo. tudi se bali, da s'' Belgradu) : — Ko sem prist 1 leta zaplete jo v nevarnosti, ker so bi!" ! 1916 na Dunaj, sem se razgovarjal taki časi. in naza Inje so se nas j " dr. Brezigarjem o prehran jeval :z strahu in previdnosti izogibal' j nem stanju Avstrije, o rumunsk Za princip in svojo častno dolJ- nevtralnosti in romunskem uvoz. nost na smo vzeli načelo, da od ei*. j živil ter ti potrebi, da se pošlie ktl« ente ne vzamemo nobenega d--)" Švico s poročili. Dr. Brezigai larja. Tudi Cehi so nam denar j me je pros J, naj jaz za to posodin ponujali, toda odgovorili smo jim, denar. .Taz sem denar prispeval i: da bi nam ne bi bilo ljuba, če b" se nam kdaj kasnrje moglo reči. da delamo za denar. Predsednik: Pa bi bili vendar mogli vzeti. Dr. Žerjav; — Da. mogli bi b* li mnogo, toda drugače izgleda, a ko je delo opravljeno iz lastnega nagiba, kakor pa če prihaja de r.arna pomoč od tiste strani, ki je interesirana. Predsednik: — Kdo je prise! n r misel, da .-e prodaja moka! Dr. Žerjav; — Brezigar je bii takorekoč oče dunajskih Slovencev. Vsi so več ali Manj gladova' On jim je vedno šel na r iko in Zmagoslavno je odšel hiše madaiiie de Arlanž, v katero je bil stopil s srcem, jiolnipi strahu« Nosil je ghivo pokonci jer vdihaval sveži zrak. Kako srečen j.* ' il! Nnebo * ■ mu je zdelo bolj modro in solnce l.olj blesteče. Resni sodi:,k ^e j * komaj premagal, da ni ustavil t,-a ali one~a j jim Je zlastl Preskrboval r.10k na cesti ter mu rekel. ° { ela dwl-a V1*sta ki so a i: ,t i, - i • ... , h-vali od njega moko. le male k — All ze \este. ,- mogoče načine prizadeval, da predstavlja nekaj v njenem življenju. Skušal je premagati svojo bo- ječnost ter govoriti s to ljubljenko svoje duše, _ konvenrirati z njo ter vzbuditi v n jej zanimanje. Iskal je vsakovrstne nove s t vati. da jo zabava, ("ital ji je vse nove knjige ter ji prinaša! nadaljne. ki so se mu zdele primerne za njo. Polagoma se mu ,ie posrečilo ukrotiti to divjo grlico. Videl je. da je njen strah pr. ti njim vkor«, popolnoma izginil in da ga ne sprejema več z mrzlim in ošahn.m izrazom, ki ga je toliko časa dlžal v razdalji od nje. C util je. da mu vedno bolj-zaupa. Še vedno je zardela, kadar je govorila z njim. a se ni več obotavljala našlo- | viti prvo besedo nanj. Včasih mu je celo stavila vprašanje. 'Cula je o neki igri katero je hotela vei let i. kako se jo igra. Daburon se je takoj informiral, spravil pojasn.la na papir ter jih poslal Klari po pošti. Vranih mu ."■« zaupcla tud: kako majhno naročilo, katerega bi Daburon ne zamenjal s poslaništvom najbolj mogočne tuje drža ve. Neko. si je drznil poslati ji sijajen šopek. Sprejela ga je z izrazom pritajenega nemira ter ga prosil«, naj ne ponovi te pozornosti. Solze so mu prišle v oči in odšel je iz njene navzočnosti ranjen. — najbolj nesrečni človek na svetu. Tri dni pozneje pa ga je zopet dvignila iz obupa, ko ga je pro-«11 la, naj ji preskrbi gotove cvetke, ki so bile takrat v modi, kajti hotela jih je imeti n« uvoji majhni gredici. Poslal jih je toliko, da i*i u*polnile hišo od kleti pa do podstrešja. k ________iD»l>i prtlodnj*.) j.*."' „ — 3 uit ličine. Koliki moke je dobival dr Brezigar, ne vem, po mojem mne- Dunaju so vsi vedeli, da je ta mo-!:?i v zvezi z Brezigarjevo pozicijo f>ri Žitnem zavodu. Moko so VSi. kolikor vem. med njimi tudi ja r.. plačali po običajni dnevni cer.s Nekateri, ki so dobivali moko. so nam dajali 'i protiuslugo infor- n.acije. ]>odatke 'n akte. Ko «o Brezigar ja prijeli, sem bil ra Dunaju. Dr. Korošcu sem takoj povedal. da je za to aretacijo zadaj diuga stvar. P.rezigar mi je že pr j.' povedal, da je moka odnosro voril na vsa vprašanja, ki mi j-i aotičnik je odšel v Švico. Pozne i« sem izvedel, da je to Birsa. Veko liko kasneje, meseca junija 1911 sem v sporazumu r dr. Bre/igai jem odšel na fronlo z namenom da pobegnem z materijalom, sem ga sam zbral in ki mi ga j t dal dr."Brezi gar, to je o aproviz«! eiji Avstrije in o pogodbi r. Rr-muni.jo. Dne 16. julija 191 <> sem prešel preko liniie. Prišel .;pm k štabu komandanta generala Brusilo va, kjer so Rusi pripisovali v*1 liko važnost mojim poročilom. — Častnik pri diviziji, rodom Čeh in poznejši general v Rusiji mi j? rekel: — Še deset^lakšnih poroči in v dveh mesecih ?mo na Dunaju Poročilo, ki sem ga napisal, je bi lo poslano s posebnim kurirjev v carjev stan. Pozneje me je gro Ignatijev. šef ruske špijonaže v Parizu, dal poklicati k sebi in mu poslal iz Petrograda preko Škan-d.- na vi je, Anglije. Francije, v Švico. odkoder sem na doerovorjen račin potom knjig In nevidne pisa-,ve kores]>ondiral z dr. Brezigar jem po dogovorjenem ključu ter dobival od njega poročila tolike važnostiT da jih je vsakokrat p seben ruski kurir odnesel na švicarsko mejo in od tam francoski v Pariz. Dr. Brezigar je izčrpno odgo- f-arte. stvar, s katero se da lobiti (■»nar za naš namen. Razmišljali smo. ali ,gre to ali ne. Bili smo pa Minenja,' da 5 to stvarjo ni nihče oškodovan, kvečj -mu le prehr;« njevalna politika Avstrije, kar pa fmo smatrali za dobro. Mislim, da od te akeije dena:-I ji on sploh ni dobil, ker se lii posrečila. Iz sebičnosti tega sploh n? delal, o tem spi ih ne mor» biti govora. Riziko pa ,;e bil kolosalen. ker smo živeli ves eas med življenjem in smrtjo. S kakšnim fanatizmom se je delalo, se da pres-v uiti po tem. da smo živeli vsi j.i ko skromno, nič zapravljali, nič pili in slieno. Ce bi bil sebičen namen. je jasno, da bi bili najprej st bi in svojem vsaj kakšna olaj-š.;vo privoščili. Takrat je Sila Brezigarjeva af.--ta splošno znana po vsem Danaja v političnih krogih. Dr. Korošec se je aanj jako potrudil. Vsi so videli, zakaj gre, v glavnih potezah SArNTAl CAP-SUL-CS MIQY Lakira M mm* — kitrr VNETJU | MEHURJA Vaška pifalfc (j?DY Vtriit* wpnntiwH j« ententa stavila. Predsednik: — Torej so 'jili ti odgovori važni, in ne čenče. kako» pravi "Slovenec''? Dr. Hacin: — Tako v-džie, da dvomim, da je tekom vojne še kdo tako važne stvari dajal. Šef ruske špijonske organizacije mi je pozneje rekel, da od nobene strani ni dobil podobnih poročil. Če bi bile same čenče, bi ne bil gref Ignatijev po en izvod vsakega poročila poslal Fochovemu generalna n.u štabu, kakor je vedno take j storil. Važna je le druga stvar. Ko Je bilo moje delo že končano meseca jidija 1918 in sem dobil od dr. Brezigarja karto, da je prišel it zapora, sem se spoznal z italijanskim generalom, šefom špijonaže v Švici, ki sem mn pokazal mat?-rijal od dr. Brezigarja in on je rekel, da mi dj^zg. nadaljevanje t-: ga dela na razpolago denarja kolikor hočem. Dvomim, da bi bil tako' »MMMHMMMMMMMM roei. Odvetnik dr. IT.aein : — 7, ozi-rem na to. da je "Slovenec" gb-silo stranke g. ministra dr. Korošca, polagam posebno važnost n-njegovo izpovedb >. Vztraj im d« se ga zasliši kot pričo. Vztrajam ludi na tem. da se ;-asliši o važno ft I poslanega materi iala grof Ig-» atijev. dalj.1, da so zasliši tudi g. Štepanek. sedaj češkoslovaški p. slanik v Washington!!, in Rudolf Giunio. publicist v ,Zagrebu. P> daljšem posvetovanju odklo>.i sodil' stol predlagane priče dr. Korr šca. Štepanko in druge, z ob razi o zrnjem, da je dovolj dokazano, kakšno delo je, opravi jal *lr. Brc gar v jugosTov politične.n življenju pred prevratom in kako važna naloga mu je primdla. .Ie sodni stol odklonil dr. Hacinovr predloge. Zlasti so ^letle t1'-. Kf rošca podatki razni a ve že dogna-'i da je dr. Brezigarju zannal ir. g.*! po zadevnem dunajskem zapo :u imenoval za tajnika Narodr.r ga sveta. Ob ?. se i«1 razprava prekinila in nadaljevala ob 4. Na poldanski razpravi vpraša pred sodnik strank1, ali bi no bil amog ■'fi poravnava. Zastopnik obtožite-l.ia dr. Brezi'_rarja zahteva izjavo obtoženca s prekl'eom neosnnvr,-r-ih očitkov. Obtoženec Moškei-*-izjavi, da je *sa stvar zadeva vodstva SLS in ne uredništva, riram tflj je na podlagi rezultatov rar. rrnve pripravljen podat-i častno izjavo. 01e-"f prevzeti ntkalro odgovornosti, ker ni v opoldanski pavzi našel nobenega zastopnika stranke, k: hi imel pravico pooblastiti ga ir; poravnavo tudi glerle stroškov. Odvetnik dr. Hacin : — > .1111 je v prvi vrsti na tem. da se je ugo tovila resnica, da so neosnovari ^n krivični očitki zavrnjeni in da ložitelj dobi s striktno izjavo javno zadoščenje. Nato poda v sporazumu strani: obtoženec sledečo izjavo; Mih' Moškerc. odgovorni urednitr list» •'Slovenec'', izjavlja, da »e je v o» itki. ki jih vsebuje inkriminira na notica, delala krivica dr Miku Brezigarju. in izjavlja. 1a se v tej zadevi, vkolikor je v ijego- vi moči,-v "Slovencu** v te»'; zm. slu ne bo več pisalo. Vsled te izjave umakne ■ btozi-telj v sporazumu z obtovencen obtožbo. POZOR, JUGOSLOVANKE! Rad bi se seznonil s Slm-enk«. ali Hrvatico v ^ari/-iti od 2<> do :{C let. ki ima do .'1000 dolarjev. Jaz (Deg& ;i*ta, 'li-fitneed lltfta. ZEELAND , Plymouth 1 0,1 , . , , kroonland ' ' 22. okt.ldoii,ovinskeja lista oziroma voja- lakLAN D I Cherbc urg FINLAND ' Alltveri.trii SAMLAND (HairiLurK, I.iLuva in (Samo 3. rftzretl.i 19 i MONGOLIA iv Vi^'*. Cherbourg UumLurs Gdansk) 26. okt. MINNEKAHCA t J ll^muurs in (Juansk) 5- nov. MANCHURIA (Ilainljuig in (Jdan.sk pitku CberlTiitirg) 23. r.ov. VSE VCONE PROGE DO FOLJ!»KE. BROADWAY ali jiri lokalnih agentih. \ 291 okt- 'ških ali delavskih bukv»? iz stare- J S. nuv. ^a kraja. 2. Oai, ki nimajo nosnega Ui-Ueva dokuui?nta, ae moiajo obrniti na p "is L oj ne oblasti v etaiem kraja trr ^ih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega (Ista '^oha-zM »-nepa jromj-h do4\unea- ;ov, Kr dobil potni hat kn.Mo po-^WklWW Cya9 !tem, ko m• bo z^IacH ;»a konzulatu. dlAJi 3. Or: n&ii državljani, ki zel« iLVMPic j v Cherbourg ' is. okt. takoj odpelo v« t i t stari kraj, pa ADRIATIC S H«itna.ii|.toi» V 2. nov. pri r >ki flCga ?0mjih Iz New Yorka, Napoj in Genovo: I """•J" v . . 30THLAND o-amo a. razi.--!) iz. nov. ducziLientov, morajo imeti potrdi- NGibraltar. Na^Tn če^ podV^h d^lftčV, kate-cretic .................... 22. oktobra eldni so. V ^otiddih mora biti evropskimi ui kraijcT^n« Srbov, Hrvatov INTERNATIONAL MERCANTILE Slovence^. VT takiu slu?fiji"n pa uo MARINK COMPANY morda kinzulM smalral za potreh- 120 parnlkov — 1.2-i S.'w? . . new yoRX n0' iskati posnbnejii dovoljenja od ininisirstv^ runanjih zadev za danjt, potnega lista. To se noaeb-oc tifte onih oseh, a kate^h »e sami, da so ie državljani kake druge iržave. 4. Vsi oni državljani, ki so i«-d&U prošnje z^ potne liste, in potom kateria je bilo nanrošeno zo-nf'n^e mir'jtrstvo, d^ jih j* mogo-!e< jzdati, jia bodo dobili, kakor-hitro se pri te-n «onzulalu. To se tiče priglaaii^v vložerih do 25 aaja t^ga >\a. ( K^r v več slučajih naSi držav- ljani kupujejo iifkarte za parn;ke katere jim je priporočil ta ali oai I agent, ne oziraje se rn to, kakiui so (i parniki, kan plovejo, pnpo-ročaiuo, naj nihče ne kupi prej Pctovanje v Jugoslavijo preko I .kart, uok'er o tem'd® pcixve pri Boulogne, Sur-Mer «n Rotterdam. | i^ra„k Sakser Ftate Bank, V«I parniki, ki odpiujejo Is. New I , A ... xr v Yorka so na dva viiaka. 1 Cortland M.. New i ork, N. Y. ROTIERE AM ..........8. okt. RYNDAM ............ 15. okt, NIEIAV AMSTERAM . 2Z. okt. NOORDAM .......... 29. okt. Vsi parniki Imajo za tretji razred **>"oe ia t. 4 In 6 o*eb. Cena za 3 razred iz N«w Yorka do Ljubljane »lOO. do Zii^reba »101 ter $5 vojnega davka-Za pojasnila in cene vprašajte pri: HOLLAND-AM ERICA UNI. 81-24 State Street New Yerk HAMBURG naravnost «io Gdanska in Varšave •/. novimi pa.riiiki OROPESA .......... a. ORDUNA .......... 22. okt. ORBITA ............ 12. nov. Zaprte kabint 7.a ženske In otrok«. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street, Chicago ali lokalni yotniftkl a«ontL Revmatizem. Značilno domač* zdravljenje — da ga oni. ki ga ima. V letu l^M m<- je naj.ailt-1 musku-larni in subakumi revmatizem. Trpel sem Iri leta tako hut M-do le oni. ki na imajo. I'oskt".5aI sem več zdravil. n"ek:itt-ri me«l njimi }«■» bili stari že od 71 -lo SO let. "Ostre bolečine so kot strele švigale skozi moje sk epe". Želel bi. tla bi vsak. kdor trpi vsled muskularnejpi ali »uh-akdt-nepa d>t«klin v sklei!«kušal rednost izlioljš mesu '"Damačpgs zdravljenja" *sled zdravilne in<»'i. NV pošljite < enta: |»ošlji-te ime ni naslov iti jaz bom poslal brezpla<'-(iu Zii p<*hku>lj>». Ko se b«» Izkazalo. ošljite en dolar. Zapomnite vi. da jaz no>l&£na pomo»l? f.botrivljajte se. pišite danes. Mark H. Jarkson. 3::;U1 DnrstonBids.. S>"raruse. N. Y. COSULIOH ČRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trat. pnes vilson .......... ir. okt. BFLVCnERE ............ I. row. ARGENTINA ......................nov. PRES. WILSON .......... 3. dec. Cene za T^st In Reko a«: Pres, Wilson »115 In $5 davke. Argentina In Pelvec'ere $103 In tč dl-'Ul- Pjlom li.slWv ixdaidh za vs* kraje v Jugoslaviji In Ftazk<»*ine ugodnosil prv« i-«, om- »jr-ga In tretjegr razreda. Potniki tretj»-^a razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Pi»«enoer department 2 West Street New York Najvedjl. najhltreiil parnlkl mm •vetu. izborna postrežba potnUcfn. V rfsiem mestu all bllllnl I« lokal- ni noenu V Jugoslavijo t Bolgarsko , Rumunsko in Madžarsko pr'ko Dubrovnika, Trsta in Reke ITALIA - - 29. okt. Šifkarte $103- — Davek $5. Preko Cherbourg] in Southampton«: C ARM AN IA .......... 11. Okt. BERENCARIA ...... 20. okt. AQUITANIA ........ 25. Okt. ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLA3 NAHODA'* NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.