.»KtiAj H A STUD!JSKA
TRST, torek 3. julija 1956
Leto XII. - Št. 154 (3392)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
S-. Penicoaf'llT ESE	STlT.	Tel«[on*3M38 ^cSi/S & \#sak ^	t^a^a
i in Sir ni stolpca, trgovski 80. fmančno-uptavn! 120, osmrtnice 90 Ur . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban
. četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
FAMFaMUEM DIREKTIFfl SE SPREMI1VIJ9 V ODPRTJE UFA PESMI)
Demokristjanska župana Rima in Genove izvoljena z monarhofašisticnimi glasovi
Pretep na Kapitolu in protesti komunistov, socialistov, socialdemokratov in liberalcev - Razgovori Segni-Adenauer v senci vatikanskik želja
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Kot se je moglo že pred tedni predvidevati se je v največjih italijanskih mestih začelo Fanfanijevo za' piranje na levo in desno spreminjati dejansko v odpiranje na desno. Demokristjanska župana v Rimu in Genovi sta bila dar.es izvoljena z glasovi fašistov in monarhistov. Ob podpori monarhistov je bil izvoljen demokristjanski župan in demokristjanski občinski odbor v Pescari.
Občinski svet glavnega mesta, ki se je sestal, danes na slavnem Kapitolu v dvorani Julija Cezarja, šteje 80 občinskih svetovalcev, med katerimi so tudi vodilni parlamentarci vseh strank kot Tupini, Saragat, De Marsanich, Na-toli in drugi. Tako imenovana »bratovščina smrti demokratičnega centra«, kot imenuje vladno koalicijo Nenni, šteje le 34 svetovalcev (KD 27, PLI 3, PSDI 3 in PRI 1) in ji torej manjka 7 glasov do večine. Fašisti in monarhisti imajo 16 svetovalcev (MSI 10, PNM 4 in MPM 2), komunisti in socialisti 29 ter radikali 1.
Seja je bila že od vsega začetka burna. Fašistični svetovalci so namreč predložili resolucijo, v kateri se ugotavlja, da komunistični svetovalec D’Onofrio ne bi smel biti izvoljen. To je vzbudilo živahen prepir med desnico in levico. ki se je končal s pretepom. Tupini je sprožil sirene. nastopili so občinski stražniki in orožniki, ki so vzpostavili red. Fašistični predlog pa je Tupini takoj odklonil kot protizakonit. Seja se je nadaljevala čez četrt ure.
2e ob prvem glasovanju se je izkazalo, da je izvoljen za župana znani desničarski demokristjanski poslanec Tupini s 50 glasovi proti 20 komunista Natolija in 10 glasovom neodvisnega Comandinija. Postalo je jasno, da za Tupinija niso glasovali niti komunisti niti socialisti in da je bil zaradi tega izvoljen s pomočjo glasov fašistov in monarhistov. Prvi je vstal Saragat, ki je takoj pozval Tupinija. naj odkloni giasove desnice. Socialist Lizzadri in komunist Na-toli sta obžalovala sodelovanje štiristranske koalicije z monarhofašisti. Toda Tupini se je izgovarjal, češ da ima pravico po pravilih demokracije sprejeti glasove kogar koli. Dodal je. da je preteklost pač preteklost in da glasov ne more odbiti. Sejo so nato prekinili, da bi dosegli sporazum. do katerega pa ni prišlo in so nato nadaljevanje seje odložili za jutri zvečer.
Rimsko vodstvo PSD! je takoj obsodilo manjšinsko štiri-stransko koalicijo za odbor glavnega mesta, ker nasprotuje sklepom rimske federacije PSDI, ki se je izrekla proti kakršemu koli zaprtju proti socialistom. Tudi predstavniki socialistične enotnosti bodo takoj zahtevali sklicanje izrednega kongresa. Če bodo torej socialdemokrati tudi jutri vztrajali pri svojem, do sestave odbora ne bo moglo priti in izvoljeni župan Tupini bo ostal le do imenovanja komisarja. kajti tretja rešitev je le ta. da postane demo-kristjansko monarhofašistični
župan ne pa več župan štiristranske koalicije, kar pa je zelo verjetno, da ne bo hotel storiti. Pozno zvečer so namreč tudi trije liberalni svetniki poslali Tupiniju pismo, v katerem trdijo, da monarho-fašistični glasovi, s katerim je bil izvoljen, predstavljajo zmedo in posledice, ki ne bi bile v skladu z dobro upravo. Zato novemu županu sporočajo, da ne bodo sodelovati v odboru, ki bi bil rezultat zmedenega položaja, ki je nastal z današnjim glasovanjem, ki skriva jasen politični manever.
Voditelj socialdemokratske levice Zagari pa je izjavil, da so bili v naprej predvideni desničarski glasovi za Tupinija in da je bila edina možna pot za sestavo rimskega občinskega odbora ti-.vta. ki jo je nakazala rimska federacija PSDI, to je sporazum s socialisti, ki pa ga socialdemokratski svetovalci niso uresničili.
Tudi v Genovi so danes izvolili demokristjanskega župana Pertueia, ki je bil prav tako izvoljen z .glasovi štirih strank in z glasovi monarhistov in fašistov. Prejel je 41 glasov proti 38, ki jih je dobil levičarski kancidat Ma-eaggi. Tudi tu je torej prišlo do sodelovanja socialdemokratov z desnico kljub izrecni prepovedi vodstva. Izvoljen je bil tudi enobarvni demokristjanski občinski odbor, ki je sestavljen iz 14 odbornikov in 4 namestnikov. Predvideva se torej, da bo vodstvo PSDI interveniralo tudi v Genovi in razveljavilo sodelovanje svojih pristašev z monarhofašisti.
Medtem je bil danes prvi sestanek zahodnonemške delegacije pod vodstvom Adenauerja z italijansko, ki jo vodi Segni. Na današnji seji so proučili med drugim vprašanja nemškega zedinjenja, o čemer bo poslal Adenauer posebno noto zahodnim silam. Govori se. da bo predložil sestanek štirih velikih, ki naj bi bil pr.nodnje leto. ’ Nadaljnje vprašanje, o katerem so razpravljali, je bila razširitev atlantskega pakta na ekonomiki sektor s pomočjo sondiranj, ki jih je začel odbor »treh modrih«. Delegaciji bosta razpravljali se o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, ter o združitvi Evrope.
Politični opazovalci menijo, da si Adenauer išče zaveznikov za svoje napore proti kakršnim koli neposrednim pogajanjem za zedinjenje z vzhodnonemško demokratično republiko. Zato opozarjaio rimsko vlado na nevarnost pristanka na kanclerjev predlog samo zaradi skupne demo-kristjanske ideologije, ki veže obe stranki, ki sta na oblasti. in zaradi tega ker takšno politiko podpira Vatikan, ki bi hotel ovirati rešitev vprašanja nemškega zedinjenja s tem, da spravlja problem v okvir protikomunistične dogmatične nepopustljivosti. Poleg tega pa bi bila podpora Rima Adenauerju v škodo i-talijanskih odnosov s Francijo in Veliko Britanijo, če upoštevamo pri tem v prvi vrsti komplicirano vprašanje
Fašistično izzivanje ob dopuščanju oblasti
Res ne vemo, ali policija ni videla ali ni hotela videli, kaj se je v nedeljo dogajalo na zborovanju v kinu »Arcobale-no», kjer je govoril znani taši-stitni zločinec Valerio Borghe-se. Po zakonu je poveličevanje tašizma prepovedano in kaznivo, a j« policija kljub temu dovolila:
1. da je bila na javnem zborovanju govorniška miza prekri. ta z zastavo vojaških formacij proslulcga režima;
2. da so zborovalci s fašističnim pozdravom in stoje počastili spomin Benita Mussolinija, in to prvič, ko je bilo izgovorjeno njegovo ime;
3. da so med vsem zborovanjem z vzkliki in taoističnimi pozdravi izražali svoje fašistično prepričanje;
nem ItJ0 pr‘r*l«‘ Po končanem zborovanju na ullc, j
manifestacijo ko so v
špalirju na obeh straneh ceste
od kina «Arcobaleno» do uHce
Carflucci z dvignjenimi rokami
pozdravljali Borgheseja, ki se
je v odprtem avtomobilu, v za
Mussolinija značilni drži peljal
skozi množico in ji odzdrav-
ljal;
5. da so s poveličevanjem na-cifašizma žalili spomin antifašistov, ki so padli v borbi za svobodo bodisi na bojnih poljanah bodisi v nacifašističnih ječah in taboriščih.
Policija ni intervenirala, čeprav so številne politične stranke, gibanja in organizacije odločno zahtevale, da policija prepove to zborovanje, ki je pomenilo nesramno provokacijo In izzivanje demokratičnih in antifašističnih množic Trsta, in ko Je do izzivanja dejansko prišlo, ko je bilo očitno, da pomeni zborovanje apologijo fašizma,
policija ni intervenirala in je celo dopustila poulično manifestacijo, ki je vzbudila med ljudmi, ki so bili slučajno v bližini, gnev in ogorčenje.
Medtem ko se dopušča, da fašisti Javno poveličujejo svoje propadle voditelje, ko se dopušča, da provocirajo in obljubljajo, da bo postal Trst nova odskočna deska za fašizem v Italiji, ko se dopušča, da Bor-ghese Javno obljublja tržaškim neofašistom vso svojo pomoč za nadaljnjo uveljavitev, sedijo ikedenjski antifašisti še sedaj v zaporu. Čeprav bi morali biti že pred časom izpuščeni iz za-porpv, saj je dr. Palamara uzakonil člen 6 Londonskega memoranduma, ni videti, da bi se oblasti hotele poslužiti tega člena in škedenjske antifašiste izpustiti na svobodo, ter na ta način uveljaviti tudi v odnosu do antifašistov ono strpno politiko, k) so Jo pokazali do neo-fašistov.
V imenu tržaških Slovencev, demokratov in antifašistov, v imenu vseh tistih, ki so v borbi proti nacifašizmu darovali svoja življenja ter v imenu vseh žrtev fašizma odločno protestiramo proti takemu ravnanju, ki globoko žali antifašistična 'čustva Tržačanov. Fašistična izzivanja, ki so se lahko vršila samo zaradi strpnosti oblasti, prav gotovo ne morejo doprinesti k pomlrjenju med tukajšnjim pre-bivalstvom, posebno se ker so škedenjski antifašisti *’e vedno v zaporu in ker ni bilo doslej storjeno ničesar, da bi se osvet lili vsaj nekateri od številnih zločinov, ki so jih v času osvobodilne borbe zagrešili fašistični kriminalci skupno s svojimi na cifašittičnlmi gospodarji.
razorožitve, ki ga hočejo z nemškim vprašanjem vedno povezovati.
Trdi se dalje, da bodo nemški in rimski demokristjanski voditelji povezali svoja hotenja tudi s poznanjskimi dogodki v smislu dokazovanja, da je prav sedaj nujno potrebna okrepitev vojaškega aparata na Zapadu, ko ((začenja svoboda trkati na vrata komunizma«. Adenauer se bo sestal tudi — razen uradnih obiskov — s Fanfanijem, s katerim bosta razpravljala o novi usmeritvi levice po tajnem poročilu Hruščeva.
V poslanski zbornici, ki se bo jutri ponovno sestala, bodo govorili o poznanjskih dogodkih. Stališča posameznih strank so sedaj znana, ker je Di Vittorio v današnji «Uni-ta» dovolj jasno obrazložil
mnenje CGIL, ki jo vodita obe levičarski stranki Mnenje strank centra in desnice pa je bilo znano že pred dogodki samimi.
A. P.
GETTY SBURG, 2. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je javil, da bo podpredsednik Nixon, ki sedaj potuje po Daljnem vzhodu, obiskal 7. julija Cangkajša na Formozi. V Tajpeh ga je povabil Cang-kajšek in Eisenho\ver mu je svetoval, naj vabilo sprejme.
PARIZ, 2. — Bivši kamboški kralj Norodom Sihanuk je odpotoval iz Pariza v Moskvo, kjer bo do ponedeljka gost sovjetske vlade.
Jutri stavku železničarjev
RIM, 2. — Poročilo sindikata železničarjev (CGIL) javlja. da bodo v sredo, 4. julija tehniki, delavci in težaki, dodeljeni električnim napravam in uradom za kolavdacije pri državnih železnicah stavkali v vsej državi 24 ur iz prostesta. ker niso bile sprejete njihove zahteve, zlasti kar se tiče prilagoditve in razširitve dnevne premije.
Hammarskjoeld v Moskvi
MOSKVA, 2. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel nocoj y Moskvo, kjer bo ostal tri dni, To je Hammarskjoel-dov prvi obisk v SZ. odkar je prevzel svoje sedanje mesto v OZN.
Ob prihodu v Moskvo je Hammarskjoeld izjavil, da je prišel v sovjetsko prestolnico, da naveže osebne stike s sovjetskimi voditelji, kakor je to napravil z drugimi voditelji držav članic OZN.
REKA. 2. — Danef je odpotovala z Reke na Finsko delegacija sindikatov pomorščakov Jugoslavije. Delegacija se bo udeležila kongresa sindikatov pomorščakov Finske. Potem bo obiskala Švedsko in Norveško.
Izjava centralnega komiteja KP ZSSR o nastanku in razvoju Stalinovega kulta
Odkrit upor proti Stalinu v tedanjih pogojili kapitalističnega obleganja ni bil mogoč - V čem obstaja Stalinova tragedija - Odgovor To. gliattiju glede vprašanja o nekaterih oblikah degeneracije v sovjetski družbi - Obtožbe proti Zl) Amerike, da finansirajo sabotažna dejanja
MOSKVA, 2.	— Današnja
«Pravda» objavlja izjavo CK KP SZ, v kateri centralni komite odgovarja na vprašanje: «Kako je mogel Stalinov kult nastati in se razvijati v deželi sovjetov?» ((Upoštevati je treba, pravi poročilo, zgodovinske pogoje, v katerih se je gradil socializem v SZ. in či-nitelje, ki se tičejo Stalinove osebnosti. Sovjetska zveza je bila prva, ki je poskušala graditi socialistično družbo. Četrt stoletja je bila kakor oblegana trdnjava in nevarnost, ki ji je grozila, se je še povečala, potem ko je Hitler prevzel oblast. Spričo resne nevarnosti nove vojne je odklonitev zahodnih držav sovjetskih predlogov o kolektivni varnosti prisila Sovjetsko zvezo, da mobilizira vse svoje sile, da zagotovi svojo obrambo in da se bori proti spletkam kapitalističnega ob-
TUNIZIJA	IN	MAROKO
UMIK FRANCOSKIH
Splošna stavka na področju Agadir v MaroKu zaradi premikov francoskih čet - Oster napad tunizijskega radia na Francijo - Kongres SFIO odobril politiko vlade in to pozval, naj da večji poudarek političnim in vojaškim reformam v Alžiru
RABAT. 2. ■— Na vsem področju Agadir se je danes začela splošna stavka iz protesta zaradi premikov francoskih čet na tem področju. V stavki sodelujejo vsi maroški uradniki in delavci državne uprave, industrije in kmetijstva.
Zaradi protesta maroške vlade nad izzivalnimi premiki francoskih čet na področju Agadir je francosko poslaništvo v Rabatu objavilo poročilo, v katerem pravi med drugim, da veljavni sporazumi omogočajo francoskim četam v Maroku svobodo kreta--nja in manevriranja na vsem ozemlju. Izjava navaja nato vrsto incidentov med 24. in 29. junijem in pravi, da ie poslaništvo opozorilo maroško vlado na številne tatvine v zalogah orožja. Na koncu pravi izjava, da francoske čete niso začele nobene posebne operacije
Medtem javljajo, da so neznanci danes zjutraj umorili v bližini Marakesa predsednika maroške zbornice za kmetijstvo v Marakešu.
Francoska vlada proučuje tudi besedilo izjave, ki je bila podana včeraj po tunizijskem rad ju, in ki jo imajo za »zelo resno«. Tunizijski radio je obtožil Francijo hinavščine, tiranije in despotizma, kar se tiče alžirske politike. Komentator je pripomnil, da ((Francija kapitulira samo pred vojno in kivio. kakor je to bilo v Siriii, Libanonu, Indokini, Tuniziji in Maroku«, ter je na koncu poudaril, da «Alžir ni in ne bo nikoli francoski«.
O tej zadevi bodo razpravljali s tunizijskim ministrskim predsednikom Burgibo, ki je sedai v Parizu.
Tunizijska vlada pa uradno zahtevala postopen umik okoli 40.000 francoskih vojakov, ki so sedaj še v Tuniziji. Uradno glasilo maroške stranke Istiklal «A1 Alme« pa je v zadnji številki poudarilo, da je umik francoskih čet iz Maroka, kjer je se kakih sto tisoč vojakov, nujno potreben za ohranitev dobrih odnosov med obema deželama, Burgiba je s tem v zvezi med drugim izjavil; «Mi se nismo borili proti kolonializmu in nismo dosegli naše neodvisnosti, da bi zdaj meni nič tebi nič privolili v to, da bi našo deželo okupirala tuja vojska za daljše obdobje ali celo za vedno.« Zagrozil je s prekinitvijo sedanjih franco-sko-tunizijskih pogajanj, če ne bo francoska vlada pokazala razumevanje za stališče Tunizije. Ostro je tudi obsodil izjave francoskih ministrov, med njimi tudi zunanjega ministra. da bo francoska vojska ostala v Severni Afriki.
Kongres francoske socialistične stranke v Lille je včeraj sogla?ho sprejel resolucijo, v kateri slovesno poziva alžirske upornike, naj sprejmejo poziv z.a opustitev sovražnosti in naj odgovorijo na poziv vlade, ((katere politika jim jamči resnično osamosvojitev v okviru bratske fran-cosko-alžirske skupnosti«.
Nad štiri sto delegatov je sprejelo to resolucijo pomočnika generalnega tajnika stranke Pierra Coinina, v kateri je izražena tudi zahteva, naj vlada naveže »neposredne uradne stike z alžirskimi uporniki, da bi prenehale sovražnosti«. Francoski socialisti v resoluciji razen tega zahtevajo, naj bi dobili domorodci v novi francotko-alžir-ski skupnosti široke avtonomne pravice, ki bi jim zajamčile vodstvo v izvršilni in zakonodajni oblasti v Alžiru. V resoluciji je izraženo priznanje tudi vladni politiki v Al-
žiru, vendar pa je kongres pozvkl vlado, naj z večjo odločnostjo in vztrajnostjo vklju či v svoj program poudarek na političnih in vojaških reformah.
Resolucija Andreja Philipa, ki je predlagal pripoznanje »alžirske narodne osebnosti« ter ureditev odnosov med Francijo in Alžirom v obliki federacije, ni dobila večine. Za to resolucijo so se izrekli prvaki Daniel Mayer, Edou-ard Dupreux, Andre Philip, Robert Verdier in Marceau Pivert.
Kar se tiče splošne vladne politike, je kongres soglasno izrekel zaupnico Guy Molle-tu. Program vlade je opredelil v več resolucijah. Na notranjem torišču vztrajajo socialisti zlasti na socialnih reformah, dalje na povečanju socialnih pravic delavcev in uslužbencev in na cavčni reformi. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija o vladni politiki v prekooceanskih deželah, kjer naj bi začeli kmalu uveljavljati ukrepe za u-stanovitev pokrajinskih skupščin in vlad, v katerih bi sodelovali domorodci.
V resoluciji o zunanji politiki vlade je rečeno: «Našim prijateljem in zaveznikom o-stanemo zvesti, želimo pa. da bi bili odkritosrčni prijatelji, ne pa sateliti.« Zunanjo politiko je kongres opredelil po programu ministra Pineauja, v katerem je zlasti poudarjeno. da so »zadnji dogodki v Sovjetski zvezi povzročili globoke in temeljite spremembe v splošni mednarodni politiki« in da je zato nujno potrebno, da zahodne države opuste nezaupanje nasproti Sovjetski zvezi, s katero je treba v prihodnje ustvariti čim tesnejše sodelovanje za ohranitev svetovnega miru. Kongres je pooblastil vlado, naj nadaljuje pobude za u-blažitev mednarodne napetosti. Podprl je tudi načrt ministra Pineauja o ustanovitvi svetovne gospodarske agenci-
je. ki bi pod okriljem OZN gospodarsko, finančno in tehnično pomagala nezadostno razvitim d«želam. Izrekel se je za nadaljnje napore za o-hranitev miru na Bližnjem vzhodu in proti vojaški pomoči deželam, katerih ekspan-zionistične skomine utegnejo pomeniti nevarnost za mir. Zunanjepolitični	program
stranke terja nadaljnja noga-janja za pogodbo o euroato-mu.
Ob zaključku kongresa je bil ministrski predsednik Guy Mollet ponovno izvoljen za generalnega tajnika stranke.
Tudi Vzhodna Nemi® bo zmaniSala oborožene silo
BF.RLIN, 2.	— Vzhodno-
nemška vlada je objavila komunike o zmanjšanju svojih oboroženih sil za 30.000 vojakov. Dalje je v njem rečeno, da bo vzhodnonemška vojska po demobilizaciji stela namesto dosedanjih 120.000 le še
90.000	vcjakov pod orožjem. Poudarjeno je tudi, da bodo vojake rekrutirali na podlagi prostovoljnih prijav.
Vlada pravi v komunikeju da je zmanjšanje mednarodne napetosti omogočilo, da je prišlo v ospredje vprašanje razorožitve, ki je najpomembnejša naloga v zvezi z zagotovitvijo in utrditvijo splošnega miru. Poudarjeno je tudi, da je zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil pokazalo, da je splošna razorožitev možna.
V zvezi s tem odlokom je sekretar vzhodnonemške Enotne socialistične stranke Wal-ter Ulbricht poslal predsedstvu zahodnonemške Socialdemokratske stranke pismo, v katerem pravi, da želi Vzhodna Nemčija s tem ukrepom vnovič dokazati, da se iskreno trudi za ublažitev mednarodne napetosti. Dejansko popuščanje napetosti v Nemčiji,
je rečeno v pismu, je zdaj odvisno od sporazuma med obema nemškima delavskima strankama in nemškimi sindikati.
Predstavniki Kambodže na obisku v SZ
MOSKVA, 3. — Princ Norodom Sihanuk iz Kambodže, predsednik vlade Khim Thit ter predsednik ljudske skupščine Kambodže Oum Sheang Sun so prispeli na uraden obisk v Moskvo. Pri prihodu so jih sprejeli predsednik vlade Buiganin, podpredsednik Malenkov ter številne druge sovjetske osebnosti ter predstavniki diplomatskega zbora.
BEOGRAD, 2. — Na poti iz Sofije v Rim je danes jjrispel v Beograd podpredsednik indijske vlade dr. Rada Krišnom Na zemunskem letališču, kjer se je Rada Krišnan 'u-stavil pol ure, sta ga pozdravila podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub C«-lakovič in državni podtajnik Srdjan priča.
Rada Krišnan je na svojem potovanju obiskal doslej več evropskih držav. Sedaj pa je na poti v Afriko, kjer bo obiskal Nigerijo, Tanganiko, U-gando in Zanzibar, kjer so večje kolonije Indijcev. Rada Krišnan je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji leta 1953.
NEW YORK, 2. — V nekaterih južniji ameriških mestih drugopolto prebivalstvo še vedno bojkotira avtobusne cružbe. ki uveljavljajo plemensko zapostavljanje. Spričo bojkota sta morali dve družbi ustaviti poslovanje. Družba v mestu Talasyju je objavila, da bo ustavila promet za nedoločen čas zaradi izgub, ki so nastale spričo posledic bojkota.
128 mrtvih pri letalski nesreči
7o je doslej najVečja nesreča V zgodovini civilnega letalstva - Ponesrečeni letali sta najbrž trčili drugo V drugo
WINSLOW (Arizona, ZDA), 2- — V noči od sobote na nedeljo je prišlo do doslej najhujše nesreče civilnega letalstva. V Grand Canyon sta se zrušili cve veliki potniški letali, ((Superconstellation«, s 70 osebami ter »DC-7« z 58, ki sta po vsej verjetnosti trčili drugo v diugo. Ko se letali dalj časa nista javili, se je najprej upalo, da gre le za kako okvaro, toda včeraj zjutraj je neko izvidniško letalo opazilo v globini Grand Canyon5i ostanke letal.
Organizirali so reševalne ekspedicije z vojaškimi helikopterji. Letalo ((Superconstellation« je treščilo na neko konico, kamor je dostop po tleh nemogoč. Zdravnik, ki je bil v skupini, ki je s helikopterjem prišla do ostankov letala, je izjavil, da so trupla vseh 70 oseb zoglenela in da jih ni mogoče identificirati. Drugo letalo. #1>C-7», je pa na neki drugi konici, 500 m više
Danes so skupine s helikopterji ponovno odšle na žalostni posel, da bi zbrale ostanke trupel. Nekaj ostankov 128 trupel so zbrali in spravili v gumijaste vreče. Z le-
talom jih bodo prenesli v Flagstaff (Arizona), kjer jih bodo poskušali identificirati.
Reševalne skupine v Grand Canyonu nadaljujejo svoje delo, medtem ko skušajo zvezni funkcionarji ugotoviti vzroke nesreče. Helikopterji se nameravajo dvigniti iz globin Grand Canyona. vendar pa zaradi vetrov ni gotovo, če jim bo to uspelo in zelo možno je, da bodo morali kar tam prenočiti.
Dve eksploziji v atomskem laboratoriju v New Yorku
NEW YORK, 2- — Danes sta nastali v nekem atomskem laboratoriju v Queensu v New Yorku dve močni eksploziji. Pri tem je bilo ranjenih 9 oseb, od katerih 5 zelo hudo. Zvezna komisija za atomsko energijo, ki je u-vedla preiskavo, je sporočila, da «izven tovarne ni nevarnosti atomskih izžarevanj«.
Obe eksploziji sta nastali v presledku nekaj sekund in
sta uničili drugo nadstropje metalurškega laboratorija družbe «Sylvania Electric Products Company». Domnevajo, da je ta družba začela z izvajanjem programa za raziskovanje o miroljubni u-porabi atomske energije. Vzroki eksplozij ge niso znani.
Gozdni požar na Cipru
NIKOZIJA, 2. — Nocoj je nastal v gozdovih blizu Pafo-sa požar, kakršnega do sedaj še ni bilo. Iz gozdov se dvigajo gosti oblaki dima in prihajajo nad mesto, kjer letijo na strehe tudi iskre. Požar je že uničil 4 kvadratne milje gozda in ga niso mogli še o-mejiti. Ko so že mislili, da bodo požar pogasili, se je nenadoma menjala smer vetra In požar se je znova razplamtel, Neko vas, ki so jo prej izpraznili, je požar uničil. Do sedaj ni bilo človeških žrtev. Ciprsko prebivalstvo zatrjuje, da so požar zanetili angleški vojaki, ki si ne upajo v gozdove. kjer jim prebivalstvo nudi odpor.
kroževanja: te spletke so bile toliko bolj nevarne, ker se je v notranjosti nadaljevala razredna borba. Zapleten mednarodni in notranji položaj je terjal železno disciplino, stalno budnost in strogo centra-lizaeijo: to je moralo vsekakor imeti negativen vpliv na razvoj demokratičnih ustanov. Med ostro borbo proti vsemu imperialističnemu svetu je bila naša dežela prisiljena sprejeti nekatere omejitve demokracije. Partija in ljudstvo sta jih imela za začasne in sta mislila, da jih bosta okrepitev sovjetske države ter napredek socializma v svetu odpravila. Ob ugotavljanju u-spehov v socialističnem redu je ljudstvo zavestno sprejelo te začasne žrtve«.
(iKo je bil z drugimi tovariši na vodstvu partije, nadaljuje poročilo, se je Stalin aktivno boril proti Trockemu in drugim deviacionisloin. Na ta način si je priboril velik ugled in veliko popularnost. Vendar pa so se mu napačna začele pripisovati v.se zmage, ki sta jih dosegla stranka in ljudstvo, in ta hvala mu je zlezla v glavo. V tem ozračju je začel zadobivati oblike kult osebnosti, h kateremu so sicer prispevale tudi nekateri poteze Stalinovega značaja, ki jih je Lenin že osvetlil z negativnega stališča«.
»Stalin, nadaljuje poročilo, je iz omejitev v sovjetski demokraciji napravil načelo, na katerega jč naslanjal življenje partije in države. In njegova teoretično zgrešena formula zaostritve razredne borbe je rodila začetek brutalnih kršitev socialistične zakonitosti in množičnih zatiranj. Varnostni organi so uživali zasluženo zaupanje zaradi zaslug za stvar revolucije, toda stvari so se menjale, ko so se varnostni organi odtegnili nadzorstvu stranke in vlade in so prišli pod osebno Stalinovo oblast; položaj se je še bolj poslabšal, ko je bila zločinska tolpa Berje na vodstvu varnosti«.
»Dvajseti kongres in vsa politika centralnega komiteja po Stalinovi smrti očitno kaže, da je v centralnem komiteju bilo jedro leninističnih voditeljev, ki ' so se zavedali nujnosti, ki so se porajale bodisi v notranjosti kakor v mednarodnem merilu. Ni mogoče re. či, da ni bilo nobene reakcije proti negativnim dejanjem povezanim s kultom osebnosti.
Predvsem s-o v nekaterih razdobjih, na pr. med vojno, bila nekatera enostranska Stalinova dejanja omejena in negativne posledice nezakonitosti in samovolje znatno o-šibljene. Znano je, da so prav med vojno nekateri člani centralnega komiteja in nekateri znani vojaški poveljniki prevzeli nekatere dejavnosti na fronti in v notranjosti dr-*' žave. sprejeli sklepe, in so ob sodelovanju z organizacijami partije in «i krajevnimi oblastmi vodili sovjetsko ljudstvo k zmagi.
Vprašali bi se lahko, čemu se niso ti ljudje odkrito dvignil proti Stalinu čemu ga niso odstavili z vodstva? v tedanjih pogojih ni bilo mogoče tega napraviti. Dejstva dokazujejo nedvomno, da je Stalin kriv številnih nezakonitosti zlasti v zadnjem razdobju svojega življenja. Ne sme se pa hkrati pozabiti, da je sovjetsko ljudstvo videlo v Stalinu človeka, ki je vedno branil Sovjetsko zvezo proti njenim sovražnikom, človeka, ki se je vedno boril za socializem. V tej borbi se je večkrat posluževal nevrednih metod in je kršil Leninova načela. X tem je bila Stalinova tragedija. Toda zaradi vsega tega je bila zelo težavna borba proti nezakonitosti, ki je takrat vladala. Ljudntvo ne bi razumelo neposredne akcije proti Stalinu; ni šlo torej za pomanjkanje poguma. Očitno je, da vsakdo, ki bi se dvignil proti Stalinu, ne bi imel podpore ljudstva. Predvsem bi se ta akcija razumela, kot da je naperjena proti graditvi socializma, kot atentat na enotnost partije in taka akcija je bila skrajno nevarna v pogojih kapitalističnega obleganja.
Dodati je treba končno, da se je o mnogih dejstvih, zlasti kar se tiče '-rš:tvp spni.-tj. stične zakonitosti, zvedelo šele po Stalinovi sum,, .n »o predvsem zaradi odkritja delovanja Berijeve tolpe in zaradi vzpostavitve nadzorstva partije nad organi državne varnosti.
Nedvomno je kult osebnosti napravil resno škodo komunistični stranki in sovjetski družbi. Toda bila bi groba napaka priti do zaključka, da je zaradi tega kulta v preteklosti prišlo v socialnem režimu v Sovjetski zvezi do kakršnih koli sprememb, ali pa iskati početke tega kulta v sami naravi sovjetskega režima. Ce se misli, da bi osebnost. tudi taka kakor je bil Stalin lahko spremenila na.š socialni in politični režim, se pr;de v globoko protislovje z dejstvi, z marksizmom, z resnico in se zaide v idealizem«.
Med posledicami kulta osebnosti navaja centralni komite Stalinove napake pri vodstvu poljedelstva, pri organizaciji obrambe države ob fašističnem napadu in pri «brutalm
samovolji, ki je privedla do konflikta v Odnosih z Jugoslavijo«. »Te napake so zavirale razvoj sovjetske družbe. toda je niso odvrnile od piave poti, ki vodi v komunizem«.
Izjava poudarja, da je sama zgodovina o razvoju sovjetske države v protislovju s trditvami sovražnikov SZ, češ ha Stalinov kult izhaja iz samega sovjetskega sistema in iz pomanjkanja demokracije. «2e samo dejstvo, da je partija sprožila to vprašanje, pravi poročilo, dokazuje, da partija bdi nad ohranitvijo leninizma in socializma, komunizma ter nad spoštovanjem zakonitosti ter interesov .n pravic držhvljanov in narodov«.
Centralni komite poudarja nato, da so ((bratske partije« odobrile obsodbo Stalinovega kulla, in navaja med drugim pozitivne ocenitve kitajskega komunističnega lista «Jen Min Jeu Pao« ter izreka mnenje, da v Togliattijevem intervjuju reviji «Nuovi argumenti« gredo nekateri skrajno važni in pravilni zaključki vzporedno z zgrešenimi dejstvj. »Me<l drugim, pravi izjava, se n mogoče strinjati glede vprašanja, ki ga je sprožil Togliatti, in, sicer ali ni sovjetska družba prišla’do nekaterih oblik degeneracije«.
V zadnjem delu svoje izjave pravi eentialni komite, da je delo komunistične partije za premaganje kulta osebnosti dalo pozitivne rezultate, in navaja za sovjetsko .ljudstvo sledeče naloge;
1. Spoštovati teze marksistično - leninistične znanosti, ki pravi, da je ljudstvo ustvarjalec zgodovine ter materialnih in duhovnih dobrin človeštva, ter poudarja odločilno vlcgo marksistične stranke v borbi za komunizem. 2. Bdeti nad ohranitvijo kolektivnega vodstva v vseh instancah partije in spoštovati določbe partijskega statuta z razvijanjem kritike in samokritike. 3 v celoti vzpostaviti načela sovjetske socialistične demokracije, ki jih vsebuje ustava, in v celoti izbrisati vse kršitve zakonitosti. 4. Mobilizirati kadre, vse komuniste in množice za uresničenje petletnega načrta.
Kar se tiče mednarodnega delavskega gibanja, poudarja poročilo, da razpustitev Kominterne in Kominfo"fma nikakor ne pomeni, da sta »mednarodna solidarnost in potreba po stikih med bratskimi revolucionarnimi strankami, ki ostanejo na pozicijah komunizma - leninizma, zgubila svoj interes«,
»Bolj kot kdaj koli morajo marksistične stranke delavskega razreda ohraniti in okrepiti svojo ideološko enotnost in mednarodno bratsko solidarnost v borbi proti nevarnosti nove delitve, v borbi proti silam kapitalističnih monopolov, ki skušajo zatreti vsa napredna in revolucionarna gibanja«.
Centralni komite ugotavlja, da morajo «v sedanji konjunkturi vse komunistične stranke .-prejeti za izhodiščno podlago nacionalne posebnosti vsake države, s tem da na najboljši način tolmačijo narodne interese svojega ljudstva ob ohranitvi sodelovanja med strankami, zavedajoč se, da je borbo za interese delavskega razreda, za mir in za narodno neodvisnost istočasno delo vsega mednarodnega proletariata«.
«Ta ideoioška enotnost je toliko bolj potrebna, ker kapitalistični monopoli ustvarjajo napadalna zavezništva, kakor so NATO, SEATO in bagdadski pakt, ki so naperjena proti miroljubnim narodom, proti gibanjem za narodno osvoboditev, proti delavskemu razredu in proti življenjskim interesom delavcev«.
Nato omenja izjava, da so
ZDA v preteklosti nakazale sto milijonov dolarjev za sa-betažna dejanja v ljudskih demokracijah in v SZ in da so sedaj nakazale drugih 25 milijonov v ta namen, «ki ga cinično imenujejo:	spodbuja-
nje k svobodi o.nstran železne zavese«, in dodaja; «Očitno je ha primer, da so se pro-tiljudske demonstracije v Poznanju plačale iz tega vira. Toda izzivači in agenti plačani z denarjem z onstran o-ctana so imeli pogum samo nekaj ur. Poznanjseki delavci so odgovorili na izzivanje in na sovražne udare. Na e-nak način bo doživelo neuspeh sabotažno dejanje v državah ljudskih demokracij, čeprav ga ameriški monopoli obširno finansirajo. Lahko se reče, da se denar zaman trosi. Vse to dokazuje, da ni dopustno zanemarjanje budnosti pred novimi spletkami imperialističnih agentov, ki skušajo prodreti v socialistične države, da sabotirajo pridobitve delavcev. Sile reakcije skušajo spraviti delavce s prave poti v borbi za njihove interese zastrupiti njihovo dušo z nezaupanjem do dela partije in socializma.
Kljub vsem spletkam ideologov kapitalističnih monopolov bo delavki razred pod vodstvom prednje straže nadaljeval svojo pot, ki ga je pripeljala k zgodovinskemu u-spehu socializma in ki ga je pripeljala k novim zmagam miru, demokracije in socializma«.
Na koncu pravi izjava: »Sovjeti so upravičeno ponosni nad tem, da je naša partija odprla pot, ki vodi v socia-
l.zem. Danes, ko je socializem postal svetovni sistem, ko sta se vzpostavila med državami bratsko sodelovanje in medsebojna pomoč, so u-stvarjeni novi in ugodni pogoji za razvoj socialistične demokracije. za nadaljnjo okrepitev podlage za materialno proizvodnjo, za stalni dvig življenjske ravni delavcev za razvoj novega človeka ki bo gradil komunistično družbo. Prepuščamo buržoaznim ideologom sestavljanje bajk o krizi komunizma, o zmedi v vrstah komunistične stranke. Ni prvič, da smo priča podobnim zarotam naših sovražnikov. Njihova napovedovanja so se razblinila kakor mehurčki«.
Ameriški 'državni departma je v zvezi 7. obtožbami o finansiranju sabotažnih dejanj objavil izjavo, v kateri zanikuje te obtožbe in pravi, da je bilo sto milijonov dolarjev določenih «za podporo beguncem iz onstran zelezne zavese«. Nakazilo 25 milijonov dolarjev pa so predložili senatu v odobritev šele v soboto, t. j. po dogodkih v Poznanju in »bo sluzil predvsem za finansiranje kulturnih izmenjav«.
Iz Rima pa poročajo, da je list «Paese Sera« v zvezi s kritiko centralnega komiteja CK K P SZ Togliattijevih izjav. objavil članek, v katerem odgovarja, da kritika Togliattiju nima nobene podlage, iri se sklicuje na drugo mesto v Togliattijevem intervjuju, kjer ta pravi, da «se bistvo socialističnega režima ni zgubilo, ker se ni zgubila nobena od prejšnjih pridobitev. in zlasti ne podpiranje režima po delavskih množicah, kmetih, intelektualcih, ki sestavljajo sovjetsko družbo. To podpiranje kaže, da je ta družba kljub vsemu ohranila svoj temeljni demokratičen značaj«. List poudarja, da je vprašanje, ki si ga je zastavil Togliatti, ali ni sovjetska družba prišla do nekaterih oblik degeneracije, že dobilo negativen odgovor v omenjenem intervjuju.
MOSKVA, 2. — Zunanji minister Sepilov se je danes vrnil v Moskvo s svojega potovanja po Srednjem vzhodu.
Ministri Commonwealtha razpravljali o Kitajski
Azijske države za izboljšanje odnosov med ZDA in Pekingom - Sporazum za odpravo angleških oporišč na Ceyionu
kritiko do nekaterih domi-nionov, katerih notranja gospodarska politika pomeni pc njegovem mnenju zrahljanjs vezi z drugimi državami šter-linškega področja.
Danes so tudi javili, da bO' do pred zaključkom konference objavili skupno angle-ško-cejlonsko izjavo, ki bo ja vila, da Anglija sprejema zahteve cejlonskega ministrskega predsednika Bandaranaiks za izpraznitev pomorskih ie letalskih oporišč.
Na tiskovni konferenci je danes Bandaranaike izjavil da ima pripravljen načrt za regionalni pakt, ki naj bi združil države Jugovzhodna Azije. V tem paktu naj bi bi-le Indija, Pakistan Cejlon, Burma, Indonezija in Malaja. To ne bi bil vojaški, pač pa nenapadalni pakt in morda tudi pakt o medsebojni »o-moči,
LONDON, 2. — Na današnji seji Com,monwealtha so ministri govorili o bodočih odnosih s Kitajsko, o položaju na Formozi in o vprašanjih šteriinškega področja. Glavni del debate je bil posvečen Kitajski in sprejemu pekinške vlade v OZN, položaju v Formoški ožini in o-tokom ob kitajski celini ter trgovini s Kitajsko. Zatrjujejo, da je ministrski predsednik neke azijske države poudarjal važnost, da se napravi vse mogoče za izboljšanje odnosov med Kitajsko in ZDA.
Angleški finančni minister Mac Millan je podal poročilo o finančnem položaju v šter-linikem področju. To poročilo bo baje podlaga za določitev finančne politike držav šteriinškega področja v prihodnjih dvanajstih mesecih. I Mac Millan ni baje štedil »1
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 26,4. nai-nit.ja 19.3. ob 17 23,7 st., zračni tlak 1009.2 pada, veter 11 km na uro severozah., vlaga 75 odst., dež 0,5 mm, 7 des. pooblačeno, morje skorai mirno.
W7
r~j					A IH" \l		
r /	■						tf p	**
m	t: m				I p ,11 ilf		fc
Danes, TOREK 3. julija
Heliodor, šk., Nada Sonce vzide ob 4.20 in zatone od 19.58. Dlžina dneva 15.38. Luna vzide ob 0.09 in zatone ob 14.52. Jutri, SREDA 4. julija Berta, dev., Belizar
ŽIVAHNA DEJAVNOST V OKVIRU 8. TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA
AVSTRIJSKI GOSroDMSKr PREDSTAVNIK kritizira povečanje pristaniških stroškov
Grof Puce ugotovil, da so povišanja pristaniških tarif in drugih uslug že narasla za 18 odst. in da bodo kmalu dosegla 25 odst. povišanja v primerjavi z lanskim letom
Včeraj ob 10. uri dopoldne so se jugoslovanski gospodarski predstavniki, ki se mudijo v Trstu v okviru tržaškega velesejma, sestali na vabilo Slovenskega gospodarskega združenja s predstavniki slovenskih gospodarskih krogov. Sestanku so prisostvovali me l drugimi dr. Ive Barbalič, predsednik zunanje-trovinske zbornice iz Beograda, inž. Vehovar, predstavnik trgovinske zborn:ce iz Slovenije, dr. Ples, predstavnik iunanje-trgovir,-ske zbornice na velesejmu, B. Premelč, gospodarski ataše jugoslovanskega predstavništva v Trstu in druge osebnosti. Gosta sta sprejela predsednik Slovenskega gospodarskega združenja inž. gturm in tajnik združenja Marij Kocjančič, prisostvovali pa so ostai. čiani izvršnega odbora in številni uvozniki ter izvozu.ki. Na sestanku so razpravljali r. nekaterih konkretnih vpraša njih, ki se nanašajo na zu-nanje-trgovinski promet.
Zasedanje o lesu
Ob 11. uri dopoldne je bilo na velesejmu zborovanje posvečeno trgovini z lesom, Zbo-rovanje je organiziralo na pobudo uprave tržaškega velesejma tržaško združenje zainteresiranih trgovcev pri trgovini z lesom. Na zborovanju so bili poleg številnih operaterjev prisotni med drugimi tudi:	avstrijski	konzul dr.
Schullern, sef avstrijskega zunanjetrgovinskega urada v Trstu grof Pace. direktor zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Avstrijo Thue-riedl, generalni tajnik jugoslovanske Zvezne zunanjetrgovinske zbornice dr. Ive Bar-balič, tajnik lesne sekcije pr. zunanjetrgovinski zbornici Borivoj Guteša, predstavnik trgovinske zbornice iz Beograda Ivan Vuletin, direktor nacionalne federacije trgovcev z lesom dr. Trippoda in druge osebnosti.
Po pozdravnih besedah predsednika velesejma inž. Sospi-sia je imel daljši govor predsednik tržaškega združenja zainteresiranih pri trgovini z lesom dr. Gunaluchi, ki je poudaril pomen lesa v pristaniškem prometu, saj dosega les 30 odstotkov celotnega prometa tržaškega pristanišča. Dr. Gunalachi je nato orisal razvoj lesnega pristanišča in dejal, da so že zahtevali od vladnega generalnega komisarja 300 milijonov lir, s katerimi bi lahko dokončno u-redili pristanišče, ki ui na ta način lahko služilo ob vsakem vremenu, in bi bilo najbolje urejeno pristanišče v Evropi.
Ob zaključku svojega poročila pa je predsednik združenja trgovcev z lesom napadel delavce pristaniških družb, ki naj bi po njegovem mnenju povzročile da se plačajo delavci v pristanišču trikrat preveč, zaradi česar so na to že opozorili oblasti in se menda že razvijajo razgovori, s katerimi naj bi spremenili pciožaj.
Na vprašanja nekaterih novinarjev je dr. Trippoda, direktor nacionalne federacije o-risal svetovni lesni položaj in dejal, da znašajo potrebe po mehkem rezanem lesu v Evropi okrog 16-18 milijonov kubičnih metrov, medtem ko ponudbe presegajo to povpraševanje. Po njegovem mnenju Rusija ne bo povzročila resnejših	težav	na lesnem	trži-
šču, kljub temu da njena proizvodnja lesa dosega že sedaj 380 milijonov kubičnih metrov na leto in se bo kot se z.di dvignila na pol milijarde.
Obširneje je nato razpravljal o trgovskih odnosih z Jugoslavijo. ker je prisostvoval v Beogradu razpravam mešane vladne komisije, ki je podpisala obnovljeni trgovinski sporazum, V tem okviru so poudarili	pomen izvoza	jugo-
slovanskega lesa. saj predstavlja les,okrog 50. odst. celotnega italijanskega uvoza z Jugoslavije. Po njegovih podatkih	se	je	v zadnjih	dveh
letih obseg uvoza jugoslovanskega lesa v absolutnih številkah znižal in je pad-1 za okrog	60	-	70.000 ton.	med-
tem ko s» vrednost ni bistveno izpremenll* in se še vrti okrog 10 milijard lit letno. faradi tega bi morala , o
njegovem mnenju jugo- ov -skM izvozna podjetja znilau
C*"*ede ostalih vprašanj. ki
na osnovi izkušenj tržaške trgovinske zbornice, ki ima glede tega vprašanja že dolgotrajno tradicijo, saj so prve uzance nastale {irav v Trstu. Poleg tega bi bilo treba obnoviti arbitražo, katera ima prav tako stoletno tradicijo in je priznana po vsem svetu To vprašanje bi bilo treba seveda rešiti soglasno tako z Avstrijci kot z Jugoslovani. Ureditev arbitraže bi bila nedvomno zelo koristna, saj je reševanje sporov s pomočjo sodišč dolgotrajno in drago.
Tajnik sekcije za les pri zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu Borivoj Guteša ie nato izjavil, da so cene jugo-slovansk h izvoznikov v soglasju s stanjem na mednarodnem trgu. Vprašanja asortimenta pa bo lahko rešiti, ker jugoslovanska podjetja proučujejo posebne standardne mere za Italijo, kar je bi lo že upoštevano v omenjenemu sporazumu. ki je bil podpisan v Beogradu. V zaključku svojih izvajanj je predstavnik zunanjetrgovinske zbornice izrazil svoje prepričanje, dr bo mešana komisija, do katere ustanovitve naj
bi prišlo čimprej. prav gotovo lahko pripomogla do vskla-ditve vseh različnih stališč in tako odstranila vse zapreke.
Na vprašanja prisotnih predstavnikov je dr. Pilia, šef trgovskega oddelka državnih železnic povedal, da ne more zagotoviti, kakšen vpliv bodo imela bodoča povečanja železniških tarif, pa vendar pričakuje. da ne bodo bistveno vplivala na trgovino z lesom. Pozitivno pa se je izrazil o predlogu, da bi podvojili do sedaj dovoljeni čas za zadrževanje vagonov, ki čakajo na raztovarjanje, ker zaradi posebnih potreb lesnih izvoznikov ni mogoče v večini primerov vagonov raztovoriti v predvidenih 24 urah. Glede 50-odstotnega povišanja takse za kv. m prostora v lesnem pristanišču pa je pripomnil, da se ta taksa nanaša na železniške usluge in da taksa ne pokriva realnih stroškov železnice
Zanimiva so bila izvajanja šefa avstrijskega zunanjetrgovinskega urada grofa Pa-ceja, ki je pozdravil zasedanje v imenu dr. Milota, predstav-
z Dunaja in ugotovil, da so avstrijski krogi, ki so zainteresirani za trgovino z lesom zaskrbljeni zaradi stalnih povečanj pristaniških in drugih stroškov v Trstu. Avstrijski predstavnik je tako ugotovil, da so se v zadnjem letu povečale spedicijske tarife, tarife javnih skladišč in da se sedaj predvideva še povečanje železniških tarif. Vsa ta povečanja so do sedaj dosegla 18 odst. in bodo v kratkem narastla na 25 odst. v primerjavi z lanskim letom. V tej zvezi je avstrijski predstavnik poudaril, da v tem času v ostalih konkurenčnih pristaniščih ni prišlo do nikakih povečanj tarif odnosno do nobenega povečanja pristaniških stroškov.
Sestanek Zveze jadranskih pristanišč
V nedeljo je bilo v okviru tržaškega velesejma zasedanje Zveze jadranskih pristanišč. Na dopoldanskem zasedanju, ki se je pričelo ob 9.15, je imel obsežnejši referat prof.
nika Bundessholzvvirtschafrat 1 Gino Luzzatto iz Benetk, ki
je podrobno opisal zgodovino pomorskih zvez jadranskih pristanišč in ugotovil, da razpolagajo sedaj jadranska pristanišča komaj s 13,5 odst. vseh ladij državnih pomorskih družb, medtem ko je 58 odst. rezerviranih za tirenska pristanišča in služi ostalo ladjevje pristaniščem obeh morij. Državne subvencije pa so razdeljene takole:	za jadranska
pristanišča 13 odst. prispevkov zakladnega ministrstva, za tirenska 74 in ostalih 13 odst. za pristanišča obeh morij. Trditve, da so jadranske pomorske zveze manj ugodne od tirenskin, so po dokumentiranih ugotovitvah prof. Luz-zatta netočne, saj prav v zadnjem času številne tuje družbe ustanavljajo v vedno večji meri nove pomorske zveze z jadranskimi pristanišči.
Po zaključku tega zasedanja ie bil v občinski palači sestanek Zveze jadranskih pristanišč, kjer so bili prisotni župani Benetk. Barija, Ancone, Ravenne in Trsta ir, številni predstavniki tržaških oblasti. pomorstva, trgovine itd. Na zasedanju je pozdravil navzoče tržaški župan, nakar ie govoril župan Benetk odv. Tognazzi, ki je podčrtal pomen delovanja Zveze jadranskih pristanišč. .
Po pozdravnih govorih o-stalih županov je orisal dosedanje aelovanie zveze prof. Roletto, ki predseduje skup-nemu študijskemu centru omenjene zveze.
Današnji dan je posvečen Zapadni Nemčiji. Ob tej priliki bo priredil ob 11. uri predstavnik zapadnonemškega konzulata v Milanu dr. Matz-ke v sejni dvorani Palače narodov tiskovno konferenco.
ZA MEZDNA IN NORMATIVNA IZBOLJŠANJA
Popolnoma uspela stavka delavcev lesnih podjetij
Včeraj so se delavci sestali na skupščini, jutri pa se sestane odbor sindikata lesne stroke
Stavka delavcev podjetij | lesne stroke, ki sta jo enotno | napovedala oba sindikata, je popolnoma uspela ob stoodstotni udeležbi delavcev. Delavci so protestirali s stavko proti delodajalcem, ki nočejo sprejeti njihovih mezdnih in normativnih zahtev. Stavke se niso udeležili delavci podjetij Scasso. S. Giusto in Va-scon, ki so že podpisali sporazum, s katerim so podjetja priznala delavcem njihove zahteve. Včeraj pa je tudi podjetje Florit sklonilo z delavci podoben sporazum.
Včeraj dopoldne so se lesni delavci zbrali na skupščini v Ul- Zonta 2. Na skupščini so z zadovoljstvom ugotovili uspeh stavke in sklenili, da se bodo borili vse dotlej, dokler ne bodo delodajalci u-godili njihovim zahtevam. Mezdno gibanje teh delavcev se nadaljuje in še vedno ne opravljajo nadurnega dela.
Jutri ob 18. uri se sestane sindikat te stroke nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2. Razpravljal bo o nastalem položaju in o nadaljevanju stavkovne borbe, in sicer sporazumno z drugo sindikalno organizacijo.
STALIŠČA POSAMEZNIH STRANK DO VPRAŠANJA IZVOLITVE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
OBČINSKI ODBOR, KI NE BO USMERJEN NA LEVO se lahko obdrži na oblasti le s pomočjo desnice
Levičarske in opozicijske stranke ne morejo in ne bodo mogle žrtvovati svojib naprednih načel in programov samo zato, da preprečijo imenovanje komisarja
zadevajo izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo, pa je generalni direktor nacionalne federacije za les dejal, da 'o med razgovori v Beogradu sklenili ustanoviti itahjansko-Jugoslovansko mešano komisijo ki bi delovala do istih načelih kot že deluje slična komisija med Avstrijo in Ita-l-io. Ta komisija na) bi proučila vsa vprašanja in predst« vila obema vladama konkretne predloge. V nadaljevanju »e je predsednik ustavii se pri vprašanju uzanc ter ugotovil, da 'e metana komisija u-stanovljena na Dunaju že pričela proučevati revizijo uzanc katere so bile »prej« '	l»r>2
leta. Nekaj shčnega so r»' nravljali z Jugoslovani, za ka ie bile že več zasedanj v /.a • rehu. Ljubljani in Vidmu Predsednik tria-skega združenja dr. Gunalachi je nato Diedlagal dva ukrepa, ki b, do njegovem mnenju v n? men reSila vsa vpraiania-V prvi vrsti bi bilo treoa urediti prav vprašanje u»at»3
Po zadnjih vesteh se zdi, da se bo tržaški občinski svet sestal 10, t. m., pokrajinski pa dan prej, To so sklenili tudi ua sobotnem zasedanju pokra-inskega sveta Krščanske demokracije, ki ima v obeh svetih relativno večino glasov in je zato prevzela odgovornost, da predlaga sestavo občinskega in pokrajinskega odbora. Resolucija pokrajin-kega sveta ki) predstavlja zaključek dolgotrajnih razprav med takoimenovano sti-ristransko koalicijo, ki se je na zadnjih volitvah dejansko lazbila. Hkrati pa so demo-kristjanski sklepi glede sestave oDčinskega in pokrajinskega odbora veren dokaz, da je dosedanja politika »demokratičnega centra«, popolnoma propadla zaradi njene dosedanje nedemokratične in proti-delavske smeri. Tega so se še posebno zavedali socialdemokrati in celo republikanci, ki nočejo več deliti odgovornosti v javni upravi s KD in z liberalci, ker so ugotovili, da Trstu ni mogoče nadaljevati s »sredinsko« neučinkovito go-podarsko in socialno politiko.
Sedaj je zanimivo pogledati, kakšno stališče so do sedaj zavzeie posamezne stranke oziroma skupine, ki imajo svoje svetovalce v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Da ne bomo delali zmešnjave med občinskim in pokrajinskim svetom,^ bomo govorili samo o občinskem svetu, ki je najvažnejši in kjer so največje težave za sestavo odbora in izvolitev župana. Začeli pa bomo s Krščansko demokracijo, ki bo predlagala sestavo občinskega odbora.
KRSCANSKA DEMOKRACIJA Stališče KD je razvidno iz naslednjega stavka resolucije: «Po podrobnem proučevanju in po potrditvi prejšnjih sklepov, ki izključujejo kakršno Koli usmeritev na desno ah na levo, pokrajinski svet meni, da je še vedno možno se-taviti občinski odbor v okv.-ru demokratičnega centra. Zavedajoč se dejstva, da mora Krščanska demokracija na a-snovi relativne večine glasov, ki jih je dobila, preprečiti komisarsko rešitev, poudarja - če bi vsaka druga rešitev propadla — da se ne bo iz-ognrla odgovornosti in da bo dala mestu enobarven demokratični odbor«. To pomeni, da bodo demokristjani predložili občinski odbor sestavljen iz samih demokristjanov. Hkrati pa so že mnogokrat izjavili, da bodo predlagali za župana . dosedanjega župana Bartolija.
SOCIALDEMOKRATI Stališče socialdemokratov do nove občinske uprave je naslednje:	Usmeritev občin-
skega odbora na levo s politično prisotnostjo PSI-UP. Nasprotujejo štiristranskemu občinskemu odboru in nočejo v nobenem primeru sodelovati z liberalci. Tudi do Bartolija ne gojijo posebne simpatije. Niso proti komisarski u-pravi za vsako ceno in že sedaj napovedujejo, da bodo v primeru imenovanja prefek-turnega komisarja in novih volitev predlagali enotno socialistično fronto med PSDI, PSI in drugimi sorodnimi organizacijami.
REPUBLIKANCI Republikanci so sklenili, da ne bodo sodelovali v občinskem odboru. Hkrati pa so sklenili tudi, da bodo podprli občinski odbor od časa do časa in to samo tedaj, če bodo sklepi ustrezali njihovi gospodarski, socialni in nacionalni politiki.
LIBERALCI
Ti se (krčevito držijo štiričlanske formule in so pripravljeni podpirati vsak občinski odbor, ki ne bo usmerjen na levo. Podprli pa bi tudi enostranski demokristjanski odbor.
NACIONALNO GOSPODARSKO GIBANJE (MEN)
A To gibanje je izjavilo, da se ne bo odločilo za eno ali drugo rešitev glede sestave^ občinskega odbora. Tudi oni bodo podprli odbor od časa do časa, in sicer samo tedaj, ko bo predlagal sklepe,	ki bodo
ustrezali njihovemu	programu.	„
slovenska demokratska ZVEZA
Ta stranka se je	izjavila
za odbor tako imenovanega demokratičnega	centra,
gi pa je zaradi	stališča
socialdemokratov in	republi-
kancev ie propadel. Ni pa izključeno, da dr. Agneletto ne bi podprl tudi enostranskega demokristjanskega odbora.
NEODVISNA SOCIALISTIČNA LISTA Svetovalci NSL bodo v občinskem svetu podprli samo tak odbor, ki bo usmerjen na levo z naprednim programom, ki mora zagotoviti mestu gospodarski in socialni napredek ter spoštovanje manjšinskih pravic.
KOMUNISTIČNA PARTIJA V volilnem programu je KP zahtevala izboljšanje gospodarskega stanja in socialnih razmer celavstva in narodnostno enakopravnost, zahtevala pa je hkrati usmeritev občinske uprave na levo. To svoje stališče je v svojem tisku ponovila tudi po volitvah.
ITAL. SOC. STRANKA IN UNITA' POPOLARE Kot ostale levičarnke stranke in skupine so tudi pred stavniki te skupne liste izja-
vili, da zahtevajo usmeritev občinske uprave na levo in da nasprotujejo štiristranskemu odboru ter usmeritvi na desno.
ITAL. SOCIALNO GIBANJE (MSI)
Tržaški neofašitti predlagajo usmeritev občinskega odbora na desno. Podprli pa bodo tuci enostranski demo-kristjanski odbor. Se posebno so naklonjeni izvolitvi Bartolija za župana. Predlagali pa so odbor za »obrambo italijanskih nacionalnih vrednot«.
MONARHISTI
Tudi monarhisti se zavzemajo za desničarski občinski odbor. Pripravljeni so sodelovati v občinskem odboru skupno z demokristjani in liberalci. Podprli pa bi tudi e-noštranski demokristjanski odbor. Hkrati pa so naklo-
njeni izvolitvi Bartolija za župana.
Iz gornjih stališč je razvidno, da je možnost sestave šti-ristranskega občinskega odbora propadla, da demokristjani izjavljajo, da ne bodo šli ne na levo in ne na desno, da predlagajo svoj enostranski odbor. Zato pričakujejo, t'a bo KD na prvi seji občinskega sveta predlagala za župana Bartolija in odbor iz svojih svetovalcev. Kakšen program bo imel ta odbof,' ni še znano- Vemo pa že danes, da so takšnemu enostranskemu odboru naklonjeni predvsem fašisti in monarhisti, socialdemokrati, ki predlagajo usmeritev na levo, pa mu nasprotujejo. Ni dvoma, da tudi druge levičarske stranke ne bodo mogle podpreti enostranskega demokristjanskega odbora, če
IZPRED POROTNEGA SODISCA
ZASLIŠANE	ZAD
na razpravi	pro
Mnenje zdravnika o injekcijah, ki jih je dobila Vogliaccova od obložene babice • Proces se nadaljuje
StavkavCRDA
Na podlagi načrta, ki sta ga izdelala oba sindikata kovinarjev za borbo v ladjedelnicah in v Tovarni strojev, so včeraj vsi delavci CRDA v Trstu in Miljah zapustili za pol dneva delo ter s tem nadaljevali protestno akcijo proti ravnateljstvu, ki noče nič popustiti v sporu glede akordov. Sindikata sta se dogovorila o podrobnostih stavke šele dopoldne. Stavka je popolnoma uspela.
Včeraj popoldne je bila v Ul. Madonnina skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev, na kateri so proučili položaj in se dogovorili o nadaljnji stavkovni akciji.
Po so’dnem ogledu na Opčinah in včerajšnjem zasliševanju zadnjih prič, je sodišče praktično zaključilo proces proti bivšemu podčastniku civilne policije Aldu Salsaniju, ki je glavni obtoženec in proti Antoniji Voghacco, ki sicer obtožuje Salsanija, a se mora tudi ona kot babica Francesca Stupar zagovarjati zaradi splava. V naslednjih dneh bo spregovoril tožilec in nato obramba, nakar bo sodišče izreklo razsodbo.
Včeraj je kot prva priča stopil pred sodnike dr. Milan Starc, ki je bil 16. aprila 1950. leta, ko so Vogliacco-vo pripeljali v bolnišnico, dežurni zdravnik na sprejemnem oddelku bolnišnice. Op je tudi podpisal diagnozo, ka-ter: je dodal, da je ženska v samomorilne namene skočila skezi okno. Predsednik je hotel vedeti, kdo mu je to izjavil in zdravnik je pojasnil, da mu je tako povedala Vo-gliaccova. Slednja se je seveda sklicevala, da se ničesar ne spominja, ker je bila v omotičnem stanju, vendar je dr. Starc še enkrat potrdil, da je Vogliaccova govorila, kajti v nasprotnem primeru bi ' brez nadaljnjega napisal, da je bila v omotičnem ali kakem drugem resnejšem stanju.
■i,;' ■ i - 'A
P Uk,3
f , s:-# a	■<
<?.. at- - -
'0;
P
-S : ■! ■
Z zasedanja posrečenega trgovini z lesom. V lastnem predsedstvu sedijo od desne proti levi- Ivan Vnlelin predstavnik beograjske trgovinske zbornice, Borivoj Guteša, predsednik sekcije za Ies Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, dr. Trippoda, direktor naeto-imtns federacija trpoucer z lesom, dr. Pilia, šef trgovskegu oddelka delavnih železnic in graj Paee, »tj avstrijskega zunanjetrgovinskega urada v Trstu
O isti zadevi sta prišla pričat tudi policijska podčastnika, ki sta bila tistega dne dežurna v policijskem uradu bolnišnice. Čeprav se je tudi pri teh Vogliaccova izgovarjala, da se ničesar ne spominja, sta podčastnika potrdi-da sta oi poskusnem samomoru izvedela prav od nje. Kasneje je to potrdil tudi Sal-sani, ki jo je spremil v bolnišnico.
Pred dnevi smo že pisali, da je sodišče želelo zaslišati kakega izvedenca v zvezi z injekcijami, ki jih je Stu-parjeva dala Vogliaccovi in ki sta ji povzročili, vsaj tako trdi ženska, splav. .Stuparjeva je že med zasliševanjem zanikala, da bi kakorkoli pripomogla k splavu.
G teh injekcijah je spregovoril dr. Egone Golliman, ki je pojasnil, da imenovane injekcije ne prekinejo temveč celo pospešujejo nosečnost. Zdravnik je nadalje pojasnil, da s pogledom v oči ni mogoče ugotoviti nosečnosti, kakor je težko verjetno, da bi lahko z injekcijo v mišice povzročili splav. Po njegovem je šlo pri Vogliaccovi le za zakasnitev perila in nič drugega, ter da o splavu ni mogoče govoriti.
Proces se bo nadaljeval danes zjutraj.
Preds-; Rossi, tož.; Maltese, za p is n.; Magliacca, obramba: odv. Morgera in Caravelli.
so demokristjani izjavili, da ne bodo šli na levo, Toda samo dejstvo, da desničarske stranke ne nasprotujejo enostranskemu odboru dokazuje, da bo ta odbor nujno zašel na desno in da bo lahko živel samo ob podpori desnice. Tudi njegov gospodarski in socialni program ne bo mogel zadovoljiti levičarskih strank, ki . so že za časa volilne kampanje zahtevalč takšne gospodarske in socialne reforme; ki jih Krščanska demokracija odklanja.
Mi smo že mnogokrat napisali, da je edina demokra tična in napredna rešitev novega občinskega odbora v u-smeritvi na levo. Vsaka druga rešitev, ki jo predlagajo demokristjani. ima namen obdržati v tržaški občinski in pokrajinski upravi monopol določenih oseb. ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so volivci na zadnjih volitvah obsodili njihovo dosedanje delovanje, da zahtevajo odločne gospodarske in socialne reforme in da ne marajo več ljudi, ki so glavni krivci sedanjega _ obupnega gospodarskega položaja mesta. Zato menimo, da levičarske in opozicijske stranke in skupine ne morejo in ne bodo mogle žrtvovati svojih naprednih programov ramo zato. da bi preprečile imenovanje prefektumega komisarja in nove volitve. Res je, da bi imenovanje komisarja zakasnilo rešitev mnogih gospodarskih in socialnih vprašanj najmanj za eno leto. Res pa je tudi, da bi potrditev enostranskega demokristjanskega odbora izročila tržaško občino za štiri leta v roke ljudem, ki so jo že upropaptili in ki bi v prihodnjih štirih letih dokončali svoje uničevalno delo.
Od včeraj matura
Včeraj se je na slovenskih srednjih šolah v Trstu začela matura• Maturantov je letos 72, in sicer 24 na realni gimnaziji, 12 na klasični gimnaziji, 15 na trgovski akademiji in 21 na učiteljišču. Vsekakor lepo število, ki je porok, da se bodo vrste slovenskih akademikov letos močno povečale.
Včeraj so maturantje pisali prvo in najvažnejšo pismeno nalogo — nalogo iz slovenščine. Če dobi dijak za to pismeno nalogo zelo nizko in negativno oceno, ni pripu-šČen k ustnemu izpitu. Sicer se to zelo redko dogaja, kajti dijakovo nalogo popravlja kolektivno podkomisija za literarne vede, medtem ko o izključitvi dijaka od ustnega izpita odloča profesorski zbor.
Maturant lahko izbira med dvema nalogama, in sicer med nalogo literarnega ali pa bolj splošnega značaja. Našo javnost bo prav gotovo zanimalo, kaj zahtevajo od slovenskega maturanta, kajti v slovenski nalogi dokaže kan
SNG
za Tržaško ozemlje
odpoveduje zaradi tehničnih ovir predstavo komedije
Joseph Kesselring
Arzen in stare Čipke
napovedano za danes v Skednju.
* Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami na razpolago Članom vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar)) obvešča vse pevce m pevke, da bo danes ob 20.30 pevska vaja za bližnji nastop.
Iz teti
Slovensko prosvetno urustvo »Slavko Škamperle« - Sv. Ivan
priredi dne 15. julija izlet za člane in prijatelje, v Trbiž in k Belopeškim jezerom (Laghi di F usine).
Vpisovanje na sedežu društva, stadion «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. do sobote od 20. do 21.30 ure.
Darovi in prispevki
Družina Kobol daruje namesto cvetja na grob. pok. F. Pahorja 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Pahorja daruje Slovensko planinsko društvo v Trstu 1.000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
HOJ ST V A* SMRTI IN POROKE
One 1. in 2. julija se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 16 oseb
UMRLI SO: 55-letni Santo Su-bani; 61-letni Carlo Ongaro, 47-letna Maria Degrassi, 65-letna Maria Sirol por. Scadich. 48-letni Vittorio Genarto. 69-letna Gio-vanna Tallone. 69-letni Marino A Hran, 43-letna Nerina Cescutti por. Medeotti. 86-letna Amalia Cippico. 51-letni Ivan Vesnavet, 50-letna Pina Furlani por. Levici,
66-letni Guglielmo BerinUArchi, didat svojo zrelost in znanje.' Gabriella Opeka stara 4 mesece,
miile in citafte
fhimoHiki dnevnih /
Na realni gimnaziji so morali kandidatje izbirati med nalogama: <(Voda in ogenj dobro služita človeku, toda slabo gospodarita» in «Pregelj je eden od najzanimivejših pripovednikov — prikažite njegove vsebinske in obhikpv-ne značilnosti)).
Nq klasični gimnaziji: «Slika iii ustvarjena za samega slikarja, temveč za druge (razmišljanje o modernih smereh v umetnosti))) in nOsebna vest Cankarjevih junakova.
Na trgovski akademiji: «Prepletanje roiruantike in realizma v Kersnikovih in Tavčarjevih delih)) in v,Razprava o pomenu mest».
In končno na učiteljišču: «Učitelj naj bo kot prižgan svetilnik, ki kaže pot zaupani mu mladini in n,aj bo vzor omike)) ter ^Finžgar, najboljši ljudski dramatik — navedi dela in ideje, ki jih je zagovarjal)).
Kot vidimo, odgovarjajo naloge različnemu temperamentu in seveda tudi znanju. Dodajamo še seznam dijakov, ki letos maturirajo na že o-menjenih šolah:
Realna gimnazija: Cebulec, Dane v, Furlan, Jerič, Sturm, Volk, Kralj, Koritnik, Čuk, Cunja, Delfar, Derasimovlč, Gec, Kozler, Lakovič, Martelanc, Pahor, Samsa, Tonon, Benulič, Guštin, Gruden, Ker-šev/in, Križnič.
Klasični licej:	Cibic, Gru-
den, Dež jot, Fabjan, Fonda, Rolli, Mljač, Mužina, Vremec, Bekar, Košuta, Javornik.
Trgovska akademij,a:	Kan-
ciani, Ferluga, Resina, Tavčar, Volpi, Vremec, Zacčhi, Čok, Pertot, Poropai, Reggente, Simonič, Slugu, Tence, Volk.
Učiteljišče: Peloza. Poropat, Purger, Boštjančič-, C,arli, Giorni, Kralj, Remec, Šuligoj, Živec, Lenardon, Martelanc, Mezgec, Mislej, Podobnik, Smotlak, Spekonja, Starc, Švara, Terčon.
87-letni Andrej Sluga, 1 leto stara Wanda Sau. 45-letni Vittorio Anton az.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Alla, Maddalena, Ul. Istria 43; Pizziil-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azy-urra Ul. Commercia!e 26; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju.
Exceis!or. 16.00: «Junaki so trudni«, Y. Montand, M. Felix. Fenice. 16.00: «Puščica v prahu«, S. Ha.yden, C Gray.
Nazionale. 16.00; «Slavm podvig«,
G. Cooper. A. Leads. Filodrammatico. 16.30: «Pekler*9ka
legija«, P. Douglas, R. Roman. Supercineraa. 16.00: «Nasilje na tovorni ladji«, A. Steel. D. Ci-lento.
Arcobaleno. 16.30: «Leta. ki se ne vrnejo«. G. Philipe, M. Cor-doue.
Astra Rojan. 16.00: »Dolina rdečih mož«, L. Bali, J. Craig. Capitol. 16.30: «Vražji general«, C Jurgen. M. Koch.
Cristallo. 16.30:	«Modri angel«,
M. Dietrich, E. Jannings. Grattacielo. 16.30:	«Magičn<i o-
gen.j«. Y. De Carlo, V. Cortese. Alabaraa, 16.oU: «Na dnu steklenice«, V. Johnson, Jv Cotten. Armonia. 15.00:	»Vohun rdečih
jopičev«, R. Montgomery. Aurora. 16.30:	«Vroča kri«. R.
Miichum, J. Sterling.
Garibaldi. Samo ob slabem vremenu ob 16.30: «Voor Mongol-cev«. A. Blyth, D. Farrar. Ideale. 16.30:	«Pril.iubliena pe-
sem«, M Vitale, G. Sandri. Impero. 16.30: «Totd odneha ali nadaljuje?«. M. Bongiorno. Italia. 16.00: «Guga>lnica iz rdečega žameta«. R. Milland, J. Collins.
S. Marco. 17.00: «Sakali». R. Cal-houn, J. Adams.
Kino ob morju. Danes zaprto. Moderno. 16.00: «Božja levica«,
H. Bogart. G. Tierney.
Savona. 16.00: «Kraljica piramid«,
J. Havvkins, j. Collins.
Viale. 16.00: «Leopardovi sledovi«. J. Sheffield, B. Garland. Vittorio Veneto. 16.15: «Lepa Ote.
ro», M. Felix, J. Bethier. Beivedere. 16.30:	((Bobnenje na
jugu«.
Marconi. 16.30: «Ukradli so tramvaj«,A. Fabrizi, C. Campanini. Massimo. 16.30: «Ognjeno obzorje«, J. Hudson. J. Tay!or. Novo cine. 16.00: ((Niagara«, M.
Monroe. J. Cotten.
Odeon. 16.00: «Toto in Carolina«,
A. Ferrero.
Radio. 16.30: «Rdeče in črno«. R.
Rascel, W. Chiari.
Venezia. 15.30: «Triie gusarji«, E.
Manni. B. Fkirian.
Skedenj. 18.30: «Serif brez pištole«.
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 20.30: «Princ študent«, A. Blyth. E. Purdom. Ariston. 20.45: ((Zadnjič ko sem bil v Parizu«, V. Johnson. E.
Taylor.
Armonia. 19.30:	«Vohun rdečih
jopičev«, R. Montgomery. Va-rieto.
Garibaldi. 20.15: «Kentuckyjanec».
B. Lancaster, D. Lynn.
Marconi. 20*30: «Ukraan so tramvaj«. A. Fabrizi, C. Campanini.
Paradiso. 20.15: «Pony Express»,
C. Heston, R. Fleming.
Parco delle rose. 20.00: ((Skrivnosti v črni džungli«.
Ponziana. 20.15: «v ljubezni gre-š'ta dva«. C. Greco.
Rojan. 20.30: «Lord Brummell«, S. Granger, E. Taylor,
Skedenj. 18.30: «Serif brez pištole«. Tecnicolor.
Stadio. 20.45:	«Največja ljube-
zen«. R. Walker. V. Heflin. Valmaura. 20.30:	((Robinzonove
dogodivščine«, J. Ferr1ardez.
Izžrebani dobitki na velesejmu
Včeraj so bili izžrebani na velesejmu naslednji dobitki:
I dobitek sesalec prahu — št. 37.435 Clara Craus, Ul Laz-zaretto vecehio 22.
2. dobitek fotografski aparat «Rondine» s torbico — št. 35.990 Primo Cancellieri, Videm. Ul. Codroipo 14-11.
3. dobitek likalnik — št. 38 350 Cosimina Bianco, Pen-dici Scoglietto 2fi.
4. dobitek svetilka —- št. 37.257 Maria Morteani, Ske-dtnjska ulica 176.
5. dobitek zabojček tipičnih pridelkov «Isolabella» — št. 35.823 Oscar Bresciani, Ul. Sartin, Mestre.
Bolničarska služba INADEL
Od včeraj do 30. avgusta je urnik bolničarske službe pri ambulatoriju INADEL v Ul. Pondares 8 naslednji; od 8. do JI. in od 17. do 20. ure. Stranke se sprejemajo do 19.30.
Usoden padec
Zaradi nerodnega padca po stopnicah se je 43-letna Ernesta Pahor por, Gentilcore .z Ul Gozzi 3 včeraj popoldne pošteno udaril« v glavo, zaradi česar so jo sprejuli s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku.
GROZEN ZLOČIN V CER A J DOPOLDNE V UL. DEL BOSCO
Sin z nožem ubil mater
V navalu blaznosti je nesrečnež pograbil nož in z njim prerezal vrat materi, ki je z življenjem plačala svojo usmiljenost
S solitrno kislino si je vzel življenje
S' pridržano prognozo so morali sprejeti včeraj na III. kirurškem oddelku 41-letnega Biuna Todona iz Ul. Commcr-cUe, ki je v samomorilne namene spil nekaj solitrne kisline, katero je zmešal s četr-tmko vina. Uro in pol pozneje nesrečnež podlegel hudim notranjim poškodbam.
Nezgoda na delu
Med delom v tovarni AFA v Zavljah se je 23-letni Adolf Horvatič iz Zavelj št. 7-c pošteno porezal po nogah, zaradi česar ie je zatekel na 1. kirurški oddelek, kjer to g« pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh.
Včeraj okoli 11. ure je 33-ietni Soiferino De Martin stopil v pisarno policijskega komisariata v Ul. Caprin, vrgel na mizo šou okrvavljenih ključev in žepni nož ter mirno dejal:	«Ubil sem mater.
Več ne bom povedali). Ker so bili navajeni njegovih čudnih izjav, saj so ga poznali kot slaboumncža, mu spočetka skoraj niti verjeli niso, a krvavi nož ter krvavi madeži na vetrnem jopiču so bili dokaz resničnosti njegovih besed.
Dežurni častnik je poslal v mladeničevo stanovanje dva agenta in eden od teh je nato telefonsko sporočil, da so izjave De Martina resnične. Kmalu zaiem so bili preiskovalni organi že na mestu. Ob vstopu v stanovanje, ki je v prvem nadstropju hiše št. 50 v Ul. del Bosco, so agenti šli naravnost v kuhinjo, kjer so našli 70-letno Solferinovo mater Tereso Della Flora por. De Martin že mrtvo.
Preiskava je ugotovila, da je mladenič v navalu blaznosti z nožem napadel mater v spalnici ter ji prerezal vrat in tudi sapnik. Zenska se je sicer branila, kar dokazuje ne-
red na divanu, vendar ni dala od sebe niti glasu. Da bi se rešila je stekla iz sobe v kuhinjo in se pognala proti balkonu nad dvoriščem, a na pragu se je zgrudila ter izdihnila.
O tragediji so takoj obvestili moža pokojnice, ^ci je bil v preteklih letih zaposlen pri baronu Economu, kamor je šel tudi včeraj. Domov ga je pripeljala skupno z duhovnikom baronica, a možu niso povedali resnice ter ga niso pustili niti v notranjost. Kasneje je odšel s sinom Rudijem, ki stanuje v Rojanu, medtem ko so truplo njegove žene odpeljali v mrtvašnico splošne boinišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Blaznega morilca so skušali zaslišali, a iz njegovih ust so prihajale le čudne in nerazumljive besede, zaradi česar so ga najprej poslali v koronejske zapore in nato v svetoivansko umobolnico.
Soiferino De Martin je bil že 1953. leta v umobolnici, a njegova mati, kateri se je siti zelo smilil, ga je na lastno odgovornost vzeia, v odsot-
nosti njenega moža, domov. To’ svojo materino ljubezen in usmiljenje je sedaj plačala s svojim življenjem. Mladeniča so se vsi stanovalci hiše bali in slednji, ki je bil eden od sedmih sinov in hčera pokojnice, je bil edini doma: vsi drugi sp se odselili. Eden je odšel po sporu s Sol-ferinom v Avstralijo, drugi pa so se razpršili po raznih mestih: ena izmed hčera živi v Londonu, druga v Pordenonu. medtem ko sta dva *sina v Trstu, tretji pa živi v Rimu. Pri starših je ostal samo •Soiferino, ki je včasih delal kot vratar pri prireditvah na gradu, na stadionu in podobno. Mladenič je bil res slaboumen, a nihče ni pričakoval takega napgda blaznosti. Se uro pred tragedijo je pokojnica pokazala svoji sosedi slike sina, ki jih je poslal iz Avstralije in nato očistila preproge ter izobesila perilo. To je bilo njeno zadnje delo: nekaj silovitih sunkov z nožem in mati je postala žrtev sina, ki ga je rešila umobolnice in katerega je morda prav zaradi njegove bolezni, najbolj ljubila.
'lOKtR, J. JUllja iSau ■l.lt.-iT f«S I AJA A
11.30	Igra	orkester Cergoli;
12.00 Iz gospodarskega sveta: Industrija na Siciliji: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture:	12.55	Operetne melodi-
je; 17,30 Plesna glasba; 18.00 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 2; 18.33 Dvorakove samospeve poje baritonist Marijan Kos; 18.53 Igra orkester St»nley	Black:	19.15 Zdravniški
vedež; 19.30 Pestra glasba: 20.00 20.05 Liszt:	Madžarska rapsodi-
ja št. 2; 20.30 Lahke melodije v izvedbi orkestra Zacharias;
21.00 Jurčič-Kersnik-Delak: «Ro-kovnjačin. igra v 7 slikah, na. stopajo	člani	Radijskega odra;
23.00 Poje tenorist Jussi Bjoer-ling.
’i’ it s i' t.
14.30 Tržaška kulturna kronika:	18.30 Spored za otroke;
19.00 Igra trio RDM: 21.05 Ciganske melodije; 21.30 Koncert komornega orkestra, dirigira Lui. gl Toffoio
u 4i i’ i; it
5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored iz Ljubljane; 6.10 Jutranja glasba; 7.00-12.00 Spored iz Ljubljane;
13.40 W. A. Mozart: »Figarova svatba«, 3. dejanje; 14.20 Zabavna glasba; 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke: 17.15 Iz jugoslovanskega življenja; 17.25 Glasbeni oder; 18.011.
19.00 Spored iz Ljubljane: 19.15 Veseli godci nam zaigrajo; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Harry James in njegov orkester:
22.40 Igra ansambel «Beriozka» iz Moskve; 23.10 Veseli motrvi.
> . O *	»	I	.1	A
7.10 Zabavni zvoki; 8,00 Kmečka godba in Štirje fantje vam igrajo; 8.30, Radijski roman . Jan de Harlog: «Th»iassa», VII : 8.50 Glasba ne pozna rrieia; 9.30 Miroslav Krleža:	Balade	Petriče
Kerempuha; 10.00 Spomini na partizanske skladatelje (Glasbena oddaja s komentarjem): 11.05 Malo od včeraj In majo od danes; 11,45 Cicibanom _ dober dan! (Andjelka Martič: Mali konjevo-dec); 12.00 Partizanske in narodne pesmi; 13.15 Zabavna glasba; 13,35 Pester operni spored; 14.30 Gospodinjski omnibus; 14.40 Želeli ste - poslušajte! 15.35 Pred mikrofonom je kvintet «Niko Štritof«; 16.00 Utrinki iz literature - Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku; 16.20 J. Brahms: Koncert za violino m orkester v D-duru: 17.15 Pozdravi in čestitke za dan vstaje;
18.00 Športni tednik: 18.30 Sklad, be slovenskih avtorjev pole Mariborski komorni zbor; 20.00 Aka-demi|a v počastitev dneva vstaje jugoslovanskih narodov; 20.45 Simfonična dela Jugoslovanskih skladateljev. ■»
Mali oglasi
MOTOGUZZI! Ekonomični «Gran-turismo«. motorni tricikli z no-«io 350. Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, ve-tige. prstani v cilindru, ventili, razpliniači Deilorto. MONDIALP1STON za Automoto-uiesel. Specializirana delavnica, ratificiranje, brušen ie glav itd. Cremascoli, Trst, razstava Ul. Fabio Severo 18.
VOJNA SKODA
V KMETIJSTVU
Pomoč — Dokumenti Splošni upravni po>li
PRODAJE
NAKUPI
A T A Ul- s- Nicoio 3 a Tel. 38-733
Italijanska pot v socializem
2.
Socialisti so komunistične stranke označevali (in jih še vedno označujejo) kot točen in določen izraz stalinistične politike. In dejansko, kdor pomisli na nemško ali angleško komunistično stranko, more rnirne duše zaključiti, da gre le za skupino »kremeljskih agentova (izraz, ki ga povzemamo iz socialdemokratskega slovarja, ne vsebuje nobene ocene glede dobre ali slabe vere poedincev), in da se v teh deželah zgodovina delavskega gibanja razvija mimo komunistov. Drugačna pa je zadeva z italijansko komunistično stranko. Razkol leta 1921 se je izvršil in je imel za ozadje velike ruske dogodke iz tistih, let. hkrati pa je imel svoje korenine v lastni problematiki italijanskega razrednega gibanja. Ta razkol je pomenil dejanje dokončnega preloma s teorijo in prakso reformistične struje. Obsežna frakcija delavsk--ga gibanja se je že prilagodila institucijam, notranji logiki in splošnemu ravnotežju buržoazne družbe.
Ta usmerjenost je imela til tipične značilnosti. Reform.-stična struja se je predvsem odrekla organiziranju razredne stranke. Svojo glavno dejavnost je prenesla v parlament, medtem ko se je stranka po vzoru meščanskih slrank. omejila na neko določeno število sekcij, ki so tih obiskovali maloštevilni člani. Razstop med vpisanimi in volivci je bil zelo velik, kar ie delavskemu razredu jemalo vsakršno moč in moč pritiska. Po drugi plati pa je reformistična struja težila k temu. da bi omejila področje svoje dejavnosti na tako imenovano delavsko aristokraciio velikih industrijskih središč na Severu, ki jo je buržoazi-ja vključila v «svoj» korporativni blok in jo ločila od ostalega razrednega gibanja; reformisti so se celo v praksi predstavljali kot predstavniki delavske aristokracije in poroki korporativnega bloka. Proti temu stanju je leta in leta usmerjal svojo briljantno in hkrati globoko kritiko Gae-tano Salvemini. Končna posledica reformistične politike e bila, naravno, opustitev ((južnega« vprašanja in dejstvo, da so se reformisti odpovedali organizaciji in vodstvu kmečkega proletariata na Jugu. Komunistična stranka, ki je nastala iz razkola v Livornu, se je postavila v ostro nasprotje s teorijo in praksa rar formizma. toda po ter -potr je morala takoj obračunati t. maksimalizmom ki se je v svojih različnih odtenkih do tedaj upiral reformizmu. Ma-ksima'isti so ostro polemizirali z «reformicami» svojih nasprotnikov, dejansko pa so ponavljali njihove številne teoretične in praktične napake z obtežilno okoliščino, da so oni, v klanjanju pred prazno frazersko revolucionarnostjo, zaničevali tudi koristno praktično dejavnost, ki so jo reformisti skušali razviti v okviru obstoječih ustanov. Z maksimabsti se je italijanski proletariat znašel v usodi Bu-ridanovega osla. ki je, kgt je zrano, v neodločnosti glede tega, ali naj pije ali naj je (v našem primeru, ali revolucija. ali reforma), umrl od žeje in lakote. Ta struja je
bila vedno zelo glasna, in njeni predstavniki so imeli pogosto revolucionarne govore, toda v praksi so zanemarjali organizacijsko delo, niso proučevali vprašanj in so ignorirali vprašanje Juga. Neka čudna zvrst maksimalizma pa je prevladovala v ostalem tudi v komunistični stranki sami v prvih letih njenega obstoja: v mislih imamo Bordl-go. Bordiga in njegovi prijatelji so se ločili, da tako rečemo od klasičnega maksimalizma po večji teoretični doslednosti in sposobnosti; toda. zaničujoč prazno govorniško razkazovanje starih maksimalistov, so se zapirali v pasivno pričakovanje velikega dne proletarske revolucije, četudi so to pričakovanje zavijati v zapleteno laži-zmnstveno dokazovanje. Bor-digovci so bili prepričani, da bo revolucionarni moment nastal neizbežno z zgodovinskim razvojem in da je bila naloga komunistov v tem. da pripravijo na ta moment delavski razred, predvsem pa njegove «kadre», opustivši vse ono. ki s tem ne bi imelo najtesnejše zveze. Proti reformizmu. maksimalizmu in proti Bordi-govi struji, se je postavila po robu skupina mladih komunistov, ki so jo sestavljali Gramsci, Togliatti, Terracini. Tasca, Silone. Važno je podčrtati še posebej, da se je komunistična stranka, pod vodstvom te skupine, razvila in se oblikovala vprav kot stranka ideološke in praktične reforme razrednega gibanja v zvezi s starimi tendencami. Do takrat, ko je fašizem uničil 1 svoboščine, in ukinil stranke — in tudi pozneje, v ilegali in celo v zaporih — so komunisti vodili vztrajno in stalno borbo, da bi delavskemu razredu dali neko novo ideologijo, da bi marksizem, obogaten z veliko leninistično izkušnjo, uveljavili v konkretnem italijanskem položaju. Medtem pa so se druge struje delavskega gibanja v naši deželi razkrajale v impotentnosti.
Proti maksimalistični abstraktnosti in proti reformističnemu prilagajanju meščanski družbi je Gramsci branil tezo soudeležbe delavskega razreda v zgodovinskem razvoju dežele Razredno gibanje sc mora namreč izogniti splošnim nasprotovanjem nič manj kakor ideološkim odpovedim, in si z dneva v dan, na praktičnem terenu postavljat nalogo, da vodi zgodovinski razvoj; razredna stranka mora biti. na vsakem pod ročju zahtev najbolj pristen in neposreden izraz po novem, ki se javljajo v okviru obstoječe družbe. V nekem določenem , zgodovinskem položaju more biti ((parlamentarna pot» tista, ki jo mora delavsko gibanje slediti; toda to more napraviti pod pogojem, da parlamentarni od nosi sil niso le posledica volilnega mehanizma, ampak odražajo obstoj, velike in moderne razredne stranke, ki se izraža hkrati tudi ž velikimi bitkami, ki se začenjajo in vodijo v «stvarni deželi«. Pristanek na ((parlamentarno pot» ni torej dogma, ampak izbira zgodovinskega značaja in ne more nikakor pomeniti pristanka na notranjo logiko in na institucije buržoaznega sveta. Od tod velik pomen, ki se ga pripisuje stran-
ki in brezkompromisni borbi proti staremu pojmovanju, v katerem je stranka bila nekaka volilna agencija. V. Gram-sci.ievi zamisli mora biti stranka «svet», »svet# delavskega razreda, ki svoje strukture, svoj dinamizem in svoje probleme postavlja konkretno proti strukturam, di-namizmu in problemom buržoazne družbe. Razredno gibanje mora že v fazi opozicije izoblikovati svoje institucije, in to ne v ((reformistični# prevari, da bi le-te mogle danes rešiti probleme delavcev, ampak kot anticipacija socialistične družbe, kot konkretna alternativa in orodje enotne borbe.
V ta okvir spada tudi sugestivna izkušnja tovarniških svetov v Turinu. Poskus, da se stranka približa zgodovin-sk’ stvarnosti, vodi neizbežno tudi do odločnega ponovnega vrednotenja nacionalnega činitelja. Staro maksimali-stično trditev (ki je izhajala iz potvorbe nekega mesta v ((Manifestu#), da ((proletarci nimajo domovine#, Gramsci zamenja s pojmom, da mor? delavsko gibanje, v zvezi s svojim naraščanjem in razvojem. «ponovno pridobiti# svojo narodnost in postati vodi-teij naroda, kajti ne upoštevati nacionalni zgodovinski razvoj bi pomenilo ne upoštevati stvarnosti in se zateči k ideološki praznini. Cilj — piše Gramsci — je mednarodni, ampak izhodišče je narodno. Vprašanje Juga, če ga postavljamo pravilno, kot nacionalno vprašanje, ostane bistveno vprašanje borbe razredne stranke: samo tako — pojasnjuje Gramsci v nekem svojem znamenitem delu — je mogoče razbiti tradicionalno fronto italijanske buržoazije. ki temelji na zavezništvu med južnimi agrarci in severnim korporativnim blokom. Razredna stranka v Italiji — teza,f ki so jo komunisti prvič zagovarjali — temelji na zavezništvu med delavci na Severu in kmeti na Jugu. V okviru tega zgodovinskega postavljanja razredne borbe, je po,mu ((diktatura proletariata# Gramsci dodal (in morda delno nadomestil) pojem »hegemonija#, tudi če te ideološke teze ni izpeljal do kri.a. S pojmom hegemonije je razumljivo, da prehoda od kapitalizma k socializmu ne more urejevati preprosta in formalistična igra večine in manjšine; kakor po drugi strani prevladujoči položaj — ki ga dosežemo mehanično, z materialnim nasiljem — ne m c re tudi če ga oblečemo v formulo »diktatura proletari it.i» rešiti glavnega vprašanja. Pravilno upoštevanje zgodovinskega razvojnega procesa v luči odnošajev med strukturo in nadzgradbo (to je med ma-tciialnimi pogoji proizvodnje in zavestnim dejanjem ljudi) nam pove, da je za del.k skl razred vprašanje v tem. da se vzpostavi njegova politično-ci-v lno-kulturna hegomonija, hegemonija njegovega sveta, nad svetom, ki umira. Oblike in načini, s katerimi se delavski razred polasti oblasti in se izvrši prehod od kapitalizma k novemu redu, so torej relativno postranski, povezani z nepredvidenimi in od dežele
do dežele različnimi zgodovinskimi pogoji. Kar je važno, je stopnja ustvarjalne in, v širšem pomenu, organizacijske
sposobnosti, ki jo delavski razred doseže.
To težko in ovirano oblikovanje vprašanj — ki so vprašanja ideološke obnove italijanskega socializma ■— je, v nekem določenem trenutku zadušil stalinizem in njegove semplicistične sheme, ki smo jih opisali v prejšnjem članku. Vodilna skupina italijanske komunistične stranke — nad katero se je, med drugim, znesla jeza fašistične represije — se je razkropila, ali pa izginila v novi sovjetski birokraciji. Toda ie se je italijanska komunistična stranka mogla aktivno udeležiti protifašistične in partizanske borbe in se pozneje uveljaviti kot velika avantgardna stranka, zakoreninjena v stvarnost naše dežele, je bilo to mogoče prav zato, ker sta v njej dve naravi: pod stalinistično skorjo je še nadalje deloval nauk Antonia Gram-scija. In danes, ko stalinizem razpada in se ponovno stav-ljajo na diskusijo vsa vprašanja postaja Gramscijeva misel in težnje, ki so pred 35 leti spremljale nastanek komunistične stranke, v celotnem delavskem gibanju (od KPI, do PSI in PSDI), nujna izhodiščna točka za nadaljnjo pot.
(Se nadaljuje) LUCIO LIBERTINI
(Iz «Risorgimento socialista)
mmm.
Sodelovanje socialistov
v deželah Latinske Amerike
Pred kratkim so imeli v Egiptu volitve za novo ustavo in predsednika republike; na sliki navdušenje ob zmagi predsednika Naserja
mehanično prenašati izkušnje
evropske socialne demokracije. In verjetno vprav zaradi tega tema dvenja strankama doslej ni uspelo, da bi se bolj uveljavili v delavskih množicah.
Ze dolgo časa so se pri ne-
Socialisti dežel ' Latinske ] in “Urugvaju prav' tako ob-Amerike so storili prvi kor^k*j stajata socialistični stranki, ki k vzpostavitvi tesnejšega med-1 pa skušata v svojih deželah
sebojnega sodelovanja. Sredi, maja letos so se v Montevideu sestali predstavniki, socialističnih strank Argentine.
Urugvaja in Cila. Ob zaključku konference je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem se poudarja, da je med prisotnimi prišlo do soglasja o potrebi vzpostavitve stalnega centra za izmenjavo informacij med socialističnimi strankami Latinske Amerike. V istem poročilu je bila objavljena ustanovitev posvetovalnega odbora tajništva socialistične internacionale za Latinsko Ameriko.
To je vsekakor važen dogodek v razvoju mladih socialističnih gibanj latinsko-ameri-ških dežel. V vseh teh teželah namreč obstajajo močne težnje po politični in gospodarski neodvisnosti. Pobudniki teh teženj so razna napredna gibanja in stranke, ki so po siojih političnih nazorih precej različna. Kar se tiče izrazito socialističnih strank, so te za sedaj v večini latinskoameriških dežel še vedno premalo moča politični činitelj, seveda razen socialističnega gibanja v Cilu. V Argentini
poziva je socialistična internacionala pozvala socialistične stranke Iatinsko-ameriških dežel, naj ■ se priključijo socialistični internacionali. Nekaj pozneje, oktobra lani, je bilo na sestanku biroja socialistične internacionale sklenjeno, da se v Montevideo vzpostavi sekretariat socialistične internacionale za dežele Latinske Amgrike, Predvi-
katerih socialističnih gibanjih j deno da bo ta sekretariat
Latinske Amerike kazale težnje, da naj bi se osnovalo tako posvetovalno telo. To je posebno prišlo do izraza pri Narodni socialistični stranki Cila, ki je, kot smo že rekli, sodelovala tudi na konferenci v Montevideu. Predpostavlja še lahko, da je vprav zaradi tega socialistična internacionala, ki zbira v glavnem evropske socialdemokratske stranke, naslovila lansko leto s svojega IV- kongresa v Londonu poziv delovnemu ljudstvu Latinske Amerike, v katerem izraža solidarnost z njihovo borbo za gospodarsko enakost, socialno demokracijo in svobodo ljudstva. Kongres socialistične internacionale je prav obsodil ((pomoč, ki jo ZDA dajejo vojaškim in diktatorskim oblastem in vojaškim režimom# v teh deželah. Na koncu tega
PO TOČNIH NAPOVEDIH SOVJETSKIH STROKOVNJAKOV-GEOLOGOV
Kako
odkrili
ruski
1 v • v v
lezisca
raziskovalci
diamantov
Prve diamante so Rusi odkrili že pred več kot sto leti, vendar je bilo to le bolj naključje-Pred nekaj leti pa so se lotili načrtnega dela in po izrednih naporih jim je sedaj uspelo odkriti bogata ležišča
Letalo posebnega letalskega odreda se je nekega sončnega aprilskega dne spustilo na ledeno površino jezera Dea-haa. «Sedaj boste videli prestolnico slavne raziskovalne skupine,# je rekel poveljnik letala, ko smo se vzpenjali po v snegu utrti poti ob strmi obali, ki je bila porasla z grmovjem. Nismo mogli takoj opaziti hišic, ki so zgrajene iz hlodov in ki so razvrščene ob vijugavem toku reke, To je osrednje naselje ali. kot so ga sami imenovali, »prestolnica raziskovalne skupine#.
Sedaj vsi vedo, da ni več daleč dan, ko se bo v snežni deželi Jakupov razvila močna industrija za pridobivanje diamantov
* * *
V ZSSR so prve diamante našli na Uralu. Bilo je to pred več kot sto leti. Proti koncu prejšnjega stoletia so ruski raziskovalci prvič videli sijaj diamantov v bazenu Jeniseja. Stotine ljudi je od tedaj prebrodilo uralske in sibirske tajge, ni jim na u-spelo odkriti takih ležišč diamantov. ki bi bila primerna za industrijsko izkoriščanje. Sele pozneje so na Uralu odkrili nahajališče diamantov,
ki sicer ni bogato, ki pa je vendarle dovolj dobro za industrijsko eksploatacijo. Vsi dotedanji neuspehi pa niso zlomili upornosti sovjetskih raziskovalcev
*■ * *
Ko so ruski znanstveniki pozorno proučili geološko strukturo diamantskih področij na Zemlji, so prišli do zaključka, da morajo biti tudi v ZSSR osnovna ležišča tega tako dragocenega minerala. Se več, sovjetski učenjaki so celo določili področja, kjer naj bi začeli z raziskovanji. In v brezkončno ja-kutsko tajgo so se napotili, pogumni in podjetni ljudie,' Iskalci diamantov so morali preživeti mnoge težkoče in —• tudi razočaranja. Njihova želja po uspehu pa jih je končno le privedla do zmage. V jakutskem področju so odkrili bogate zaloge diamantov.
# * *
«Spustili smo se k reki. Na robu gozda so se pasli jeleni. le malo dlje, ob robu naselja. pa so se že dvigale lesene zgradbe, ki so na zunaj kazale svoj zhačaj «tovarn». K njim so stalno prihajali močni avtomobili znamke ZIS, ki so bili do vrha nato-
Tržaško vprašanj e v Tarchianijevih spominih
i.
Pred kratkim je -objavil pod naslovom »Dieci anm tra Roma e VVashington# Alberto Tarchiani svoje spomine na desetletje 1944-o4. ko je bil italijanski poslanik v Wa-shingtonu. Pretežni del njegove dokaj zajetne knjige se nanaša na tržaško vprašanje; zaradi tega zasluži tudi naso pozornost.
ij problemom tržaškega vprašanja po drug; svetovni vojni so z italijanske strani vezana zlasti tri imena: Al-cide De Gasperi, ki je bil najprej zunanji minister, a nato ministrski predsednik Carlo $forza, ki je pet let vodil italijansko zunanjo politiko, ter Alberto Tarchiani. ki je od konca leta 1944 do Londonskega sporazuma leta 1954 zastopal Italijo v vodilni zahodni državi, v ZDA. De Gaspgri’ je iz,el iz vrst aktivnih politikov. Sforza ie bil Poklicni diplomat, a Tarchiani je zaslovel kot žurnalist ln Publicist. Prvima dvema n' bilo usojeno, da bi dočakala rešitev tržaškega vpra-*snia z Londonskim sporazumom. tretji pa je s tem spo-•azumom zaključil svojo diplomatske službo Tarchiani je bil od vsega začetka antifašist in je bil uolitični begunec od 1»-dalje ena najmar-ineiših osebnosti, ki so z* **"rale okoli lista dOiusti-j . In Linertfi# v Parizu. Te-„,Je "rišel tudi v stike s
predstavniki slovenskih emi-an ov s Primorskega in se je tako neposredno lahko se-nam z njihovimi težavami ■n težniami. Ker ni bil kom-
kot
t« 1925 kantr
prom it.ran
s
7A m um m je f prvo svetovno novnem
fašističnim * re
iz dobe pred vojno pt>	op-
,	r-r. A	bivanju	po-
znal	ZDA,	sta	ga kon.ee	1944
tedanji e italijanski ministrski predsednik Ivanoe Bonomi in zunanji minister De Gasperi (čeprav ta šele po daljšem o-klevamu) izbrala za predstavnika Italije v ZDA. Na tem mestu je ostal deset let. le po zaključku pariške mirovne konference mu je konec 194H grozila' nevarnost, da ga tedanji italijanski zunanji minister, socialist Pie-tro Nenni premesti s tega mesta. Toda že v začetku 1947 je Nenni zaradi secesije v lastni stranki moral podati ostavko kot zunanji minister in njegovo mesto je prevzel grof Sforza, Tarchiani pa je ostal dalje poslanik v Wa-shingtonu.
Od omenjenih treh glavnih italijanskih akterjev sta dva napisala svoje spomine: Storža in Tarchiani. Oba zagovarjata italijansko nacionalistično stališče in oba skušata čimbolj poudarjati svoje zasluge pri reševanju vprašanj z Jugoslavijo. Vendar je velika razlika med obema. V Sforzovih spominih je kar preveč samohvale in premalo stvarne vsebine. Tarchiani
že manj poveličuje samega sebe, a prinaša več manj znanega in tudi docela neznanega gradiva; njegovo prikazovanje pa izdaja spretnega in izurjenega publicista Skoda je. da ni mogel izpolniti svojega prvotnega nn-mena, namreč sestaviti sistematični prikaz svojega desetletnega diplomatskega delovanja 2 bogato dokumentacijo. Opustil je to misel, ker bi bilo delo preobsežno, in se je bal zamere vseh «živih in mrtvih#. Vendar tudi v sedanji obliki vsebujejo njegovi spomini marsikaj zanimivega v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja.
chiani že v marcu 1945 imel [ pripravljeni priti do oblasti
razgovor s sovjetskim poslanikom v VVashingtonu Andrejem Gromikom. Ta mu je prav odločno izjavil, da je tržaško vprašanje že rešeno in da mora Trst pripasti Jugoslaviji. če ne za drugo že kot povračilo za vse, kar so morali tržaški Slovenci pretrpeti pod fašizmom. Ko ga je Tarchiani opozoril, da sodelujejo v vladi, ki jo on zastopa, tudi socialisti in komunisti. med njimi sam Togliatti, mu je Gromiko x zmrdo in gesto z roko na prav zgovoren način pokazal, kako »zaničuje ljudi, ki so kakor koli zapleteni v tako herezijo#.
Seveda je Tarchiani tudi nasproti Gromiku zamolčal, podobno kakor je to storil, kot sam priznava, v razgovoru z ameriškimi žurnalisti ob svojem prihodu v Ameriko, da so namreč Američani pripeljali Togliattija v Italijo in da so oni sugerirali sodelovanje s komunisti. To Tarchainijevo trditev potrjuje tudi Dino Philipson, ki je bil podtajnik pri ministrskem predsedstvu v Badogliovi vladi v Brindisiju in Salernu Svoj prikaz o tej vladi v letošnji pomladanski številki revije »Rivista di Studi poli-tici internazipnali# zaključuje z besedami:	«• . • predstavniki
zaveznikov so šli h kralju in zahtevali novo vlado, češ da so v Italiji antifašisti samo komunisti in socialisti ... A-meričani so zahtevali Togliattija v vlado.#
Zanimivo je v tem pogle du tudi pismo, ki ga je pisal Sforza v začetku aprila 1944 pomožnemu tajniku za zunanje zadeve ZDA Adolfu Ber-leju in ki ga objavlja Tarchiani v izvlečkih. Tam pra
Tako izvemo, da je Tar-1 vi Sforza: «Komunisti ..,
tudi s kraljem in Baido-gliom#. Njemu (Sforzi) ponujajo predsedstvo vlade s pogojem, da prepusti zunanje ministrstvo komunistom. Zaradi tega roti Barleja, naj pojasni Rooseveltu, Cordellu Hullu in v Londonu, «da bi prvi sovjetski uspeh v Italiji pomenil razširitev tega sistema v Franciji, na Balkanu itd. . . .» in »da je edina rešitev močna protikerenska demokratična vlada v Italiji#, Gromikova izjava glede Trsta pa ni mogla Tarchianija posebno presenetiti, saj mu je le nekaj mesecev prej tedanji triumvir poveljstva i-talijanskih partizanov v Severni Italiji Fcrruccio Parri priznal, da je v Osvobodilnem odboru za Severno Italijo. (Comitato di Liberazio-ne delTAlta Italia) bilo splošno prepričanje, da bi bili srečni, ako bi na mirovni konferenci mogli ohraniti mejo ob Soči. Razne vodilne o-sebnosti v Ameriki, s katerimi se je Tarchiani sestal, med njimi tudi »edanji new-yorški župan Fiorello La Guardia, so mu jasno dali razumeti, da so za prosto luko in za internacionalizacijo Trsta.
Zanimivo je tudi Tarchia-nijevo razkritje, da maršal Harold Alexander še 5. maja 1945 predlaga Churchillu, da «naj dobi Tito zagotovilo, da bo smel Trst priključiti Jugoslaviji. brž ko bi ga on (A-lexander) ne potreboval več kot bazo za svoje čete v Avstriji#. Churchill je ostro zavrnil ta predlog, češ da more o tem sklepati . samo mirovna konferenca, in je Inko sprožil akcijo, ki je dovedla do razdelitve Primorja v dve coni. Tedaj in tudi še v juniju je Tarchiani močno ur-
giral pri ameriški vladi, naj prisilijo Francoze, da zapuste od njih zasedeno ozemlje v Severni Italiji, ker bi sicer to dalo nov pogum Jugoslovanom pri njihovem upiranju v Trstu.
Tarchianijeve spomine na dobo same mirovne konference bom preskočil, čeprav vsebujejo marsikatero zanimivo nadrobnost, saj je potek teh dogodkov tudi pri nas že dokaj dobro znana, in se bom rajši dlje ustavljal pri pogajanjih, ki so dovedla do Londonskega sporazuma. i
Po Tarchianiju izvemo, da ima tristranska izjava z dne 20. nyirca 1948 svoj izvor v ZDA. Ze proti koncu 1947 so se ZDA ukvarjale z mislijo, da predlagajo Varnostnemu svetu spremembo mirovnih določb o Trstu.1 Po državnem prevratu na Češkoslovaškem pa so se bali, da ne bi tudi Trst postal komunistična baza. Ta predlog pa naj bi bil tudi prijateljska gesta Italiji na večer pred volitvami v rimsko zbornico, posebno še, ker so se bali prijateljske geste s sovjetske strani Izjava je bila prvotno zamišljena kot dvostranska, le pozneje so pritegnili še Francijo. Ko je bila izjava skoraj gotova, so se 12. marca razgovori pretrgali spričo nejasnega stališča Italije nasproti Zahodnoevropski zvezi. Kriza je jla mimo, toda ko je bila 20. marca 1948 objavljena tripartitna izjava, ni bilo med državami podpisnicami več prvotnega navdušenja. To navdušenje pa je še bolj splahnelo, ko je kmalu nato prišlo do spora med Jugoslavijo in Kominformom ter Sovjetsko zvezo.
L. C.
(Konec jutri)
vorjeni z dragoceno rudo.#
* * *
Prvi raziskovalci diamantov so se napotili k reki Niž-nja Tugunska leta 1947. E-den izmed članov prve ekspedicije je moral leteti na malem športnem letalu v smeri kraja, ki so mu ga določili za raziskavanja. Pot je vodila vprav tja, kjer je padel znani tungunški meteorit. Omenjeni član ekspedicije je zanimanjem opazoval relief ih si vse to beležil. Do cilja je preostajalo komaj uro leta, ko se je nenadoma zaslišal strašen tresk. Nekaj je zletelo v zrak in takoj nato je nastopila tišina. Letalo se je začelo spuščati. »Kaj se je zgodilo?# je iznenadeni član ekspedicije vprašal p-lo-ta Kunicina. «Nič posebnega enostavno smo izgubili propeler,# je mirno odgovoril pilot..
Pilot je skušal najti kraj. kjer naj bi zasilno pristal. Povsod je iz zemlje štrlelo visoko listnato drevje in minilo je nekaj kratkih, vendar zelo mučnih trenutkov, preden je b’l°t našel primeren prostor in lethlo se je spustilo v močvirje. Zanimivo pri tem je. da sta pilot in član ekspedicije pristala popolnoma nepoškodovana, seveda z letalom brez propelerja. Pobrala šta z letala orožje in hrano in- nadaljevala pot kar peš. Do najbližjega pasel.ia je bilo okoli 100 km, to se pravi pet dni hoda po močvirnati tajgi.
•* * *
»Kje je sedaj pilot Trofino-vič Kunicin?#
»Umrl je pri izvrševanju svoje naloge. Z njim smo izgubili krasnega človeka 'n zelo talentiranega pilota. Bilo je to zgodaj spomladi leta 1948. Pilot Trofimovič je u-smeril svoje letalo po že poznani poti proti jugu. Bil je lep, jasen dan in mirno vreme. Nihče ni mislil na nevarnost. Poleg njega je bil v kabini tudi nekdo, ki je pripravljal ekspedicijo. Na pol poti pa je letalo zašlo v veliko neviht)), ki je pridrvela z ju-gozapada. Kljub vsem naporom in strokovni sposobnosti pilot ni mogel prebiti snežnega plašča. Izgubil je orientacijo, vendar mu je uspelo, da je srečno pristal na ledu, ki je pokrival malo reko v tajgi. Pilot se je prevalil, ker je zamenjal to reko z reko, ki je tekla ob znanem naselju. Ko je nevihta ponehala, pa je opazil, da motor ne deluje, in se je skupno s svojim sopotnikom napotil s smučmi proti središču. Toda napotila sta se v nasprotno smer, v neprehodno Tunguško tajgo. To je imelo usodne posledice, ker so ljudje, ki so se napotili njim na pomoč, izgubili sled za njima rie računajoč, da bi Se mogel on napotiti v nasprotno smer.
Kopneči se spomladanski sneg se je vdiral pod njun> m‘ nogami. Kljub temu, jima je uspelo priti do bregov druge reke. Tu sta sklenila, da počakata na kopnenje ledu na reki ter da se nato spustita s splavom ob reki navzdol. Zalo sta si zgradila še zasilno leseno zaklonišče in si razporedila že itak skiomne Zaloge hrane; nekaj
masla,	in	dva	hleba	kruha.
Pilot je imel	pri sebi tudi
samokres, vendar le tri naboje. S tem orožjem je ubil m adega jelena, in tako sta se zelo skromno hranila. Dokler sta imela nekaj hrane in sta bila še pri moči, sta si zgradila še splav. Dnevi pa so minevali in pilotovega tovariša je napadla huda bolezen,	tako	da	mu je	ta odstopil	.še	del	svoje	hrane.
Vse to pa mu ni pomagalo. Po nekaj dneh je preminil. Njegov tovariš pa je dočakal, da je led skopnel, in se s splavom spustil po reki s svo. jim mrtvim kolegom poleg sebe. Po nekaj dneh so ljudje ob bregu našli splav z enim mrtvim in z enim nezavestnim človekom na njem. * » *
Tu smo opisali eno izmed napornih ekspedicij ruskih raziskovalcev v iskanju diamantov. Leta 1948 pa so raziskovalci dejansko prišli do prvih diamantov in zato se je delo še bolj pospešilo. Mi-n.li so meseci in raziskovanja so se nadaljevala. V ta dela
so se vključili tudi moskovski in lenigrajski zavodi, ki so se specializirali za to delo; predvsem za raziskovanje geoloških sestavov Sibirije. Geologi so delali dosledno in načrtno. Najprej so v vzhodnem delu Sibirije odkrili nenavaden kompleks svetlikajočih se mineralov, ki so nakazali nadaljnjo pot del. In 'o odkritje je potrdilo drzno predpostavko o obstoju diamantskih ležišč v Sibiriji.
e * *
Prvo ležišče diamantov so imenovali «Zarnica», to je strela. Drugo diamantno žilo so našli v nekoliko bolj oddaljenem področju in jo imeno* val’ »Pipo miru#.
Ce se bodo aela nadaljeva la v tej smeri, bodo jjrav gotovo odkrili ie nova ležišča in nove diamantske žile, kajti povsem razumljivo je, da bodo sovjetski raziskovalci, ki so kljub žrtvam načrtno sledili napovedim svojih znanstvenikov, šli po tej poti in odkrili nova ležišča. To namreč potrjuje že dejstvo, da so bile prve napovedi točne.
služil kot središče za izmenjavo informacij in zvez med socialističnimi strankami latin-sko-ameriških držav.
Kot je bilo že poudarjeno, je pri nekaterih socialističnih strankah latinsko ameriških dežel že obstajala težnja, da se na tej celini osnuje podobno telo kot na konferenci azijskih socialističnih strank, ki je neodvisno od socialistične internacionale. Zdi se, da ta razvoj ni bil pogodu določenim krogom v socialistični internacionali in da so z osnovanjem omenjenega sekreta-liata v Montevideu želeli preprečiti osnovanje tega telesa, ki bi bilo izven vsake njene kontrole.
Čeprav je bila konferenca v Montevideu sklicana na iniciativo omenjenega sekretariata socialistične internacionale, skupno zaključno poročilo vendarle kaže, da je novo o-snovano telo — posvetovalni cdbor sekretariata socialistične internacionale Latinske A-merike, ((predstavljalo striktno organizacijo Latinske A-merike#, kot je rečeno v tretji točki skupnega zaključnega poročila.
Smatramo za potrebno poudariti tudi četrto točko skupnega zaključnega poročila v Montevideu, v katerem je rečeno. da bo ((posvetovalni oo-bor deloVal v okviru postavljenih smernic, ki predvidevajo, da zaradi latinsko-ameri-škega značaja te organizacije določena stranka ni primorana pripadati socialistični internacionali -— kot je to na primer z Narodno socialistično stranko Čila — da bi postala član organizacije#. V zvezi s tem se v šesti točki orne-rjena poročila ugotavlja, da je ((posvetovalni odbor z velikim zanimanjem proučil predlog, ki ga je predložila Narodna socialistična stranka Cila in po katerem naj bi kongres demokratskih strank Latinske Amerike javno proučil in obsodil despotske režime mnogih, dežel Latinske Amerike, kakor tudi notranje in zunanje politične sile; ki jih podpirajo#.
V zvezi s tem in zaradi dejstva, da se v poročilu niti v pozitivnem niti v negativnem smislu ne omenjajo komunistične partije njihovih dežel, je jasno, da kažejo socialisti Iatinsko-ameriških dežel močno tendenco po politični in ideološki širini. To pomeni, da oni ne odklanjejo sodelovanja s komunisti.
Potemtakem je upravičeno, da pričakujemo pozitivne rezultate delovapja tega posvetovalnega telesa socialističnih strank Iatinsko-ameriških de-že.
Razstava
rojanske
rocm
strok.
ih del
sole
I
II
V petek zvečer se je zaključila razstava ročnih učencev in učenk na slovenski strokovni šoli v Rojanu, ki je ves teden od olvoritve stalno privabljala obilno občinstva. Velik obisk te razstave Je bil povsem upravičen, kajti ze gornji sliki nam dovolj Jasno pričata, da so se učenci in učenke te šole zares potrudili. Zal nam pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi objavili slike vseh letnikov
PRODUKCIJA GM V NABREŽINI
V petek, 29. junija popoldne je bil v kino dvorani v Nabrežini nastop gojencev podružnice Glasbene Matice v Nabrežini. Snoje pridobljeno znanje so nam pokazali harmonikarji Colja Vojko, Caharija Miranda, Vol-pi Milena, Sirca Ivan, Ru-dež Bogomir in Mihelič Milan; pianisti Pernarčič Katja, Rudei Danica, Terčon Marinka, Logar Jasna in Brezigar Bojan; ter violinisti Petelin Aljoša, Semec Božič in Furlan Maja. Violiniste je stremijo! no klavirju Svetlič Herman. V drugem delu sporeda so nastopili nekateri gojenci iz Trsta in sicer violinista Hrvatič Zurko in Berginc Darij. ki so ju spremljali Hrvatič Mario in Furlan Lija; pianist Podgornik Bruno in Bizjak Laura na harmoniki• Produkcijo je zaključil mladinski zbor Glasbene Matice, ki ga vodijo gojenci zborovskega tečaja. Kot dirigenti so nastopili Valetič Frida, Vrabec Neva, Turk Glavko, Svab Edvin in Ver-ginella Albin.
S kakšnim zanimanjem in simpatijo spremlja delovanje Glasbene Matice in še posebej njene podružnice v Nabrežini n asa javnost je najbolje izpričalo občinstvo, med katerim je prevladovala vprav mladina. Ce prav deluje podružnica Glasbene Matice v Nabrežini šele drugo leto, so gojenci pokazali že lepe uspehe, Nabrežin-c i so svojo hvaležnost prgf. Oskarju Kjudru, ki vodi to podružnico, pokazali tudi na viden način. Prireditev je pokazala, da se je podružnica glasbene šole že dobro zasidra la v zavesti Nabre-iincev in da je Glasbena Matica z usta aotdl ni jo te podružnice zudostila resnično občuteni potrebi.
' ...............................................
zahtevi; kovinah,iev iz uuuklka umsa v thZiskih i adjeuelnieah
PROIZVODNJO PREUSMERITI NA IZDELA VO
traktorjev	za	domačo	upo
Združene jadranske lalje-delnice v Tržiču so sestavljene iz treh oddelkov: oddelka za gracnjo ladij, oddelka za gradnjo železniških vagonov ter elektromehaničnih delavnic- V zadnji številki smo objavili stanje v oddelku za gradnjo ladij, danes pa objavljamo zahteve izvršnega odbora kovinarjev pri Delavski zbornici za delavce oddelka za gradnjo železniških vagonov.
V tem odcelku naj bi izdelali organski načrt za proizvodnjo. ki naj bi zagotovila zaposlitev vseh delavcev ter zaposlitev ustreznega števila vajencev; ta organski načrt naj bi se pripravil v skladu z reorganizacijo podjetij IRI-F1M. Po podatkih krajevnega tiska je bilo doslej določenih 500 milijonov lir za okrepitev proizvodnih sredstev v o-menjenem oddelku (OMFA). Vendar prec videna vsota po mnenju sindikalnih voditeljev ne zadoetuje za dosego tega cilja; potrebna so nadaljnja finansiranja, da se proizvodni proces čim bolj modernizira, da- bo lahko uspešno konkuriral na domačem kakor tudi na inozemskem tržišču. Poiščejo naj se naročila za gradnjo železniških vagonov za c omači vozni park in za inozemstvo. Proizvodni proces naj bi se izpopolnil s proizvodnjo traktorjev, ki jih v Italiji potrebujemo za mehanizacijo kmetijstva, zlasti za mehanizacijo kmetijftva v bližnji Furlaniji. Traktorje bi mogli z uspehom prodajati tudi v inozemstvu, zlasti na Kitajskem, kjer je italijanska delegacija industrijcev pred časom sklenila dobre pogodbe,
Ker je modernizacija proizvodnega procesa privedla do povečanja cobička v podjetju, medtem ko ni prišlo do ustreznega povečanja mezd in plač, je izvršni odbor kovinarske stroke pri Delavski zbornici predlagal za omenjeni oddelek nekatere zahteve ,ki jih je predložil delavcem v diskusijo in izpopolnitev.
Predvsem naj se za veliki šmaren izplača nagrada v znesku 100 celnvnih ur, povečajo naj se mezde delavcem tistih kategorij, ki preiemajo izredno nizke plače, zniža naj se delovni čas zlasti delavcem, ki so zaposleni pri škodljivih delih ne da bi se pri tem znižale mezde, izboljša naj se hrana v menzi ter naj se poveča doklada za menzo na 180 lir- V odbor proti nezgodam naj ve vključijo tuc i predstavniki delavcev. Delavci podjetij, ki so zaposleni v oddelku, naj prejemajo enake mezde kot delavci CRDA. Delavcem, oddaljenim nad 4 km od tovarne, naj se prizna doklada za prevoz.
-4______
Priprave KPI in PSI na upravne volitve
Kot opazovalci so se na povabilo sestanka udeležili tudi napredni Slovenci in socialdemokrati
Včeraj je bilo v Gradiški posvetovanje, ki sta ga organizirali KP in PSI. Namen posvetovanja eo bile bližnje upravne volitve. Kot opazovalci so bili na sestanku pokrajinski svetovalec tov. Viljem Nanut, sovodenjskj župan tov. Jožef Ceščut, občinski svetovalec PSDI v Gorici prof. Zucalli tter predstavnika PSDI iz Gorice Pontini in prof. Anversa.
Poročilo o stališču do volitev je podal pokrajinski taj-
nik KP{ Poletto, zaključne misli pa je, povzel pokrajinski tajnik PSI Grassi, ki je pozval socialdemokrate in druge demokratične prebivalce, naj sodelujejo pri sestavljanju skupnih demokratičnih list v občinah s pod 25.000 prebivalci.
V obsežni diskusiji so kritično obravnavali delovanje posameznih občinskih uprav, pri čemer so številni govorniki pokazali veliko prakso, ki so si jo pridobili v zadnjih letih v občinskih odborih ali pa v klopeh opozicije. Zanimivo je bilo poročilo predstavnika neke furlanske občine, ki je omenil, da nameravajo sestaviti enotno kandidatno lisdo volivcev, v kateri naj bi našli mesto vsi sposobni občani, ki želijo delati za napredek občine.
umna je Pavla cei
Po daljši bolezni, ki jo je zadnje mesece priklenila na posteljo v goriški bolnišnici, je v nedeljo za vedno zatisnila oči 74-letna Pavla Cej, žena goriškega književnika in colgoletnega odgovornega u-rednika Soče Damira Feigla-Pokpjnica je med goriškimi krogi bila zelo znana, saj je pripadala znani družini Cej s placute. Naj ji bo lahka domača zemlja! Možu ter sorodstvu izrekamo sožalje.
PRAPOTNO V BENEČIJI
Skoraj 10 milijonov za cesto v Celo
Hranilnica in posojilnica je sporočila novemu županu Li-nu Cossonu, ki načeluje levičarski občinski upravi v občini Prapotno, da je odobrila posojilo v znesku 9,800.000 lir za gradnjo ceste v vas Cela, ki je na skrajnem severnem delu te obmejne občine; Vas doslej ni imela nobene cestne zveze z občinskim središčem in z drugimi vasmi. Zaradi tega bo vaščane vest prav gotovo razveselila.
Nevaren padec starega kmeta
Ko je včeraj ob 17.30 uri 78-ietm kmet Teodoro Bernardini iz Ul. Garzaroli v Gorici skušal piekoračiti Ul. Vittorio Veneto, je iz neznanih razlogov padel in se hudo potolkel. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov in več ran po glavi. Pridržali so ga na opazovanju.
Nesreča Tržačana v Jugoslaviji
55-letni Alojz Mozetič iz Ul. Torrebianca 17 v Trstu je včeraj popoldne po neereči padel s kolesa v Jugoslaviji. Pri padcu si je ranil ustnice, zaradi česar ga je jugoslovanski Rčeči križ pripeljal do obmejnega bloka pri Rdeči hiši, od koder ga je v bolnišnico Brigata Pavia pripeljal rešilni avto Zelenega križa. V bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč.
Umrl za poškodbami prometne nesreče
V bolnišnici Brigata Pavia je v nedeljo ob 13.30 umrl 35-letni Otlavio Marcozzi iz Loč-nika, ki se je ponesrečil pri prometni nezgodi v petek ponoči. Ko se je Marcozzi pri-
peljal z. motorjem iz Ločnika proti Goiici je na cesti med Majnico in mostom IX. avgusta iz neznanih vzrokov povozil kolesarja 15-ietnega A-lojza Zavadlava iz Štandreža. Pri nesreči je motociklist zadel z glavp v asfalt ter si pretresel možgane in poškodoval po glavi.
Pri pečenju rib se je opekel
Zaradi opeklin prve in čru- . ge stopnje je rešilni avto Ze- 1 lenega križa odpeljal v sobo- j to zvečer v bolnišnico Briga- , ta Pavia 52-letnega Feliciana Sigona iz Ul. Seminario 7 v Gorici. Ko je Sigon okrog 19-ure prišel domov, si je hotel ocvreti ribe, zaradi česar je postavil na štedilnik ponev j z oljem. Se preden si je pri- i pravil jed, pa se je ponev f prevrnila in vroče olje se mu je polilo po levi roki. O-zdravel bo v 1Q dneh.
VANONIJEV DAVEK
2000 davkop'ačevalcev bo plačalo 25 milijonov lir
Po podatkih, ki so objavljeni v seznamu za Vanonijev davek, je v Gorici podvrženo plačevanju davka 2036 davkoplačevalcev, ki so skupno prijavili 70,420 000 lir obdavčljivih dohodkov. Od te vsote bodo plačali okoli 25 milijonov lir davka.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
Zaključen pouk v otroških vrtcih
V soboto so se za dobo poletnih mesecev zaprli otroški vrtci. Malčki, ki so se med letom pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljic naučili tudi marsikaj koristnega so ponekod razstavili svoja dela in tako staršem pokazali svoje sposobnosti in obenem koristnost otroških vrtcev.
— KINO —
CORSO. 17.00: »Zlata čelada«, S. Reggiani.
VERDI. 16.30: »Čas besa«, J. Leicht in E. OBrien.
CENTRALE. 17.00:	»Tišina:
na streljanje«, M. Britt.
VITTORIA. 17.00:	»Ujetnica
usode«, v barvah.
MODERNO. 17.00: »Mala beračica«.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Z GLASOVI VEČINE SPREJELI predlog nadškofije o upravi zavoda
Čeprav bo zavod «Duca d Aosla» v Gradiški pod pokrajinsko upravo, ga bo vodila oseba, ki jo bo določila goriška nadškofija
Na sobotni izredni seji goriškega pokrajinskega sveta le bila najvažnejša točka dnevnega reda razprava o končni upravni pripadnosti zavoda za sirote in nezakonske otroke «Duca d’Aosta» v gradišk; pokrajinski upravi. Kot znano je bil ta zavod za otroke go-riške pokrajine ustanovljen že pred prvo svetovno voino in sicer na pobudo nekaterih cerkvenih in laičnih osebnosti. Zaradi tega je bil njegov juridični status vedno precej pioblematičen. ker sta si tako cerkvena kakor posvetna oblast delili upravo nad njim. Končno je gorižki nadškofijski urad sporočil pokrajinski v.oravi, da lahko prevzame popolno upravo nad zavodom, vendar mora pri določanju o-sebe, ki bo zavod vodila upoštevati njegove zahteve. Nadškof je namreč zahteval od pokrajine naj izmed treh o-seb, ki jih bo predložil, izbere upravnika zavoda «Duca d'Aosta.
Proti temu predlogu odnosno zahtevi se je v pokrajinskem svetu uprl predstavnik KPI, ki se je sicer izrekel za pokrajinsko nadzorstvo nad zavodom, vendar je bil mnenja, da pokrajina pri določanju funkcionarja, ki bo vodil zavod ne bi smela upoštevati zahtev goriške nadškofije. Zavod ima veliko socialno funkcijo, njegov direktor pa je predvsem državni uradnik. Predstavnik MSI je predlagal, naj bi nadškofijski urad predlagal še tri osebe, če prve tri ne bi odgovarjale zahtevam pokrajine. Končno so pokrajinski svetovalci prešli na glasovanje; vsi so glasovali za predlog predsednika pokrajine dr. Culota za prevzem uprave nad zavodom «Duca dtAosta« v Gradiški; s 15 glasovi proti 4 (glasovi leve opozicije) pa je bil sprejet tudi drugi del predloga, ki govori o določanju uprav-
nika zavoda na osnovi zahteve goriškega nadškofa.
Zatem so svetovalci razpravljali o raznih upravnih vprašanjih manjše važnosti. Odobrili so sklep ožjega odbora pokrajinskega sveta o preureditvi ogrevalnih naprav v zavodu »Duca d’Aosta» v Gradiški, kar bo znašalo 5.000.000 lir Za zidanje stanovanj za osebje pokrajinskega zavoda za pomoč najmlajšim so svetovalci odobrili vsoto 17 milijonov lir. Odobrili so tudi 6 štipendij za študente agronomije iz goriške pokrajine. Zatem so svetovalci odobrili več denarnih prispevkov raznim pokrajinskim zavodom in šolam, med njimi 150.000 lir šoli za industrijsko obrt v Gorici. 100.000 lir bo prejel tud pokrajinski poljedelski inšpektorat za tekmovanje goriških kmetom v boljšem pridelovanju koruze.
Ko je prišlo do odobritve milijon lir za popravilo zvonika tržiške cerkve, je med pokrajinskimi svetovalci prišlo do diskusije o potrebi večje gospodarske povezanosti med Gorico in Tržičem.
+
Sporočamo žalostno vest. da je v nedeljo zvečer v psihiatrični bolnišnici preminila J 74. letu starosti
Pavia Cel aor. Feioei
Pogreb bo danes ob 14.30 iz bolnišniške kapele na mirensko pokopališče.
Žalujoči: mož Damir, brat Ciril, sestra Helena, por. Komel, svak Emil Komel, nečakinji Pavlina in Hela ter ostalo sorodstvo
Gorica, 3. julija 1956
Spo-ia, srt-,'
- -
1
i * lili iii >
"	r	''
1 1 *
Pretekla nedelja je bila za šport dokaj zanimiva: v nogometu nekaj tekem med državnimi reprezentancami, tekme za srednjeevropski pokal, tekme za Latinski pokal in za nas je še zanimiv finale na mladinskem nogometnem turnirju na Reki.
V lahki atletiki, so bila tudi številna tekmovanja, ki so prinesla prvovrstne čezultate, tako ameriško izločilno tekmovanje 'a olimpiado v Melbournu, mednarodno tekmovanje v Milaqu, v Beogradu, lahkoatletski dvoboj, med Finsko in Francijo v Helhin kih itd.
V Franciji je-bila veliki avtomobilska dirka v Reim-su, pc cestah Veneta so vozili kolesarji na drugi dirki, ki šteje za italijansko državne prvenstvo, v Avstriji pa dirkajo amaterski kolesarji na etapni dirki po Avstriji.
NEDELJA ZANIMIVIH MEDNARODNIH PRIREDITEV
BRAZILIJA JE PREMAGALA ITALIJO Z 2:0
JONES (ZDA) IZBOLJŠAL SVETOVNI REKORD NI 400 H
Ponziana na drugem mestu na kvarnerskem turnirju
V Rio če Janeiru so nastopili italijanski državni repre-zentantje proti brazilski nogometni reprezentanci. Na velikem stadionu Maracana je bilo kakih 200.000 gledalcev. Kot je v Braziliji navada, se je pričela tekma v strahotno hrupnem ozračju med vzklikanjem in streljanjem z mož-narji. Posebej na to tekmo je prišel iz Italije tudi igralec Fiorentine Montuori, ki prejšnjo nedeljo proti’ Argentini ni igral. Toda kmalu se je pokazalo, da tudi njegova navzočnost na tej tekmi ni bila posebno koristna. Montuori je nekaj čar.a dobro in. inteligentno igral, toda kmalu je tudi on popustil, bodisi ker je imel nasprotnike, ki so mu bili dorasli bodisi ker je i-gral v vse premalo sposobni sredini. Virgili je bil namreč popolnoma odrezan . in ko je zgrešil nekatere odlične priložnosti za gol. ga je verjetno to še bolj strlo. Edini del moštva, ki je bil kot po navadi na mestu, je bila obramba, ki pa ji ni ufpelo. da bi slabotni’ napad učinkovito zrinila naprej.
Brazilci so igrali dobro, vendar so bolj tehniki in celo žonglerji kot pa uspešni strelci na gol- Ce bi namreč znali bolje streljati; bi gotovo lahko čosegli .višji rezultat. \ endar je tudi zmaga z 2:0- (1:0). dovolj zgovorna.
Italijanska reprezentanca se torej vrata z južnoameriške tilTneje z dvema porazoma; prvega je naifireč' doživela prejšnjo nedeljo v .tekmi z Argentino 1:0. Tolaži se morebiti lahko s lem, da je na domačih tleh premagala tako Argentino kot Brazilijo z išjim rezultatom.
V Kopenhagnu sta nastopili nogometn. reprezentanci Danke in Sovjetske zveze. Danska je bila pred dvema mesecema v Moskvi premagana s 5:1 in tako je marsikdo od
50.000	gledalcev mislil, da bo v nedeljski tekmi prišlo do povratne zmage; kar se pa ni zgodilo. Rusi so igrali zelo praktično in odlikovali so se tudi z dovršeno, skupinsko igro. Danci so v, prvem polčasu še vzdržali pritisk nasprotnikov (1:1), medtem ko so v drugem polčasu popolnoma popustili in Rusi so zmagali s 5:1.
Srednjeevropski pokal
Dunajski Rapid je doživel
v tekmovanju za srednjeevropski poka! poraz po Bratisla
vi s 3:1, vendar bo šel v naslednje kolo. ker je v prvi tekmi zmagal s 3:0. Moštvo Vasas iz Bučimpešfte, ki je v prvi tekmi premagalo moštvo UDA iz Prage z 2:0, je v povratni tekmi v Pragi doseglo neodločen rezultat 2:2 in se tako tudi plasiralo v naslednje kolo. Jugoslovanski prvak
Crvena zvezda je izločen iz nadaljnjega tekmovanja, ker je v nedeljo v Budimpešti izgubil tekmo z Voros I-obogo s 5:3 (2:2). Crvena zvezda je igrala dobro in krivdo za poraz nosi vratar Beara. ki je zakrivil kar štili gole, dva sta bila celo avtogola Tasiča in Spajiča. Ce bi bil v golu katerikoli povprečni vratar, bi Crvena zvezda lahko zmagala. .V moštvu Beograjčanov je bil zelo dober Mitič, ki je to pot igral namesto srednjega napadalca. Beograjski Partizan je igral tudi drugo tekmo z dunajskim Wackerjem 1:1 (0:0). Moštvi bosta odigrali danes še tretjo medsebojno tekmo v nekem jugoslovanskem mestu.
V Milanu je v nedeljo moštvo Bilbao iz Španije premagalo Nico z 2:0 (2:0). Včeraj zvečer bi morala biti tudi tekma med Nico in Benfico. Toda zaradi dežja, ki je padal skorj ves dan, tako da je postalo igrišče zaradi tega neuporabno. bo ta tekma danes zvečer pred tekmo Milan -Bilbao.
Kvarnerski mladinski turnir
V soboto so na Reki odigrali polfinalni tekmi kvarnerskega turnirja. Budimpeštanski Vasas je premagal Hajduka z 2:0 (1:0), medtem ko je tržaška Ponziana dosegla velik uspeh, ko je po rezultatu prvega polčasa 0:1 v drugem polčasu izenačila in celo prešla v voastvo. ki ji ga domačini niso mogli odvzeti niti z enajstmetrovko, ki so jo za-streljali. Ponziana je tako premagala Rijeko z 2:1 ter postala finalist tekme za prvo in drugo mesto. V nedeljo je torej lgikla proti budimpe-štanskemu Vasasu ter izgubila s tesnim rezultatom 3:2 C2:1). Madžari so dosegli prva dva gola že kar v prvih 10 minutah, vendar pa so Tržačani zmanjšali rezultat v 17’, v 9’ drugega polčasa pa so celo izenačili. Končno pa je Madžarom le uspelo doseči Zmagoviti gol. Tekma med Rijeko in Hajdukom se je končala neodločeno (1:1), vendar si je osvojila tretje mesto Rijeka, ker je pri streljamo enajstmetrovk dosegla tri. Hajduk pa le dva gola.
Lahka atletika
Po odličnih rezultatih, ki so jih dosegli Američani prvi dan izbirnega tekmovanja za
Melbourne, so dosegli lepe uspehe tudi drugi dan, zlasti v teku na 400 m, kjer je Lou Jones s časom 45,2 dosegel nov svetovni rekord, ki je za dve desetinki sekunde boljši od rekorda, ki ga je on sam postavil lani na panameriških igrah. Skoraj gotovo je, da so Američani na kratkih progah absolutni favoriti za olimpiado v Melbournu, saj lahko izbirajo za te discipline med atleti, od katerih je skoraj vsak posebej sposoben zmagati pred vsemi atleti ostalega sveta.
Drugi aan omenjenega tekmovanja je bil najprej na sporedu finale v teku na 800 m. Zmagal je Courtney s časom 1’46”4. kar je nov ameriški rekord, medtem ko je prejšnji pripadel Powellu z 1’46"7; drugi je bil Sovvell. tretji Spur-rier, Whitfield pa je bil s časom 1'49”3 šele peti.
Na 200 m je zmagal Mor-ro\v z odličnim časom 20”6,
2.	Baker 20”7,	3. Stanfield
20”8, 4. Blair 21”2.
V teku na 110 m z zaprekami niti fotografija ni mogla določiti nikake prednosti med novim svetovnim rekorderjem Jackom Davisom ter Calhou-nom; obema je bil prisojen čas 13”8, ki je še zlasti odličen, če se upošteva, da je pihal nasproten veter. Sledili so 3. Shankle 14”1, 4. Campbell 14”2. 5. Pratt 14”2, 6. Dil-lard 14”3.
Na 1500 m z rezultati, kj so jih to pot dosegli, Američani ne bi mogli biti Evropejcem posebno nevarni. Zmagal je Walters s 3’47"6.
V finualu na 400 m sta se zopet srečala velika nasprotnika Lou Jones in Jim Lea. Zmagal je zopet Jones in to pot v času novega svetovnega rekorda 45"2. Lea je drugi s časom 45'8, 3. Jenkins 46”1,
4.	Mashburn 46’’5.
Tudi pri metalcih diska Američani niso v zadregi; tako je na tem tekmovanju Gor-dien zagnal disk 57.21 m Oerter 54.44. Drummond 54,06 0'Brien 53,10 in Banlum 51.66,
Pri skoku s palico so Američani dokazali, da pri izbiranju atletov za olimpiado ne odloča nikak sentimentalizem ter nobena negotovost. Tako je bil Bragg, ki se ni počutil najbolje, izločen, pa čeprav je pred kratkim dosegel drugi najboljši rezultat vseh časov na svetu. Bob Richarda je skočil 4.597 m, Mattos 4,533 in Graham 4,483.
V metu krogle Američani prav tako nimajo tekmecev
VATERPOLO V ZAGREBU
JUGOSLA	VIJ
ZAGREB, 2. — Ob velikem zanimanju občinstva je bila danes prva tekma v vaterpolu med Jugoslavijo in Sovjetska zvezo, medteiu ko bo druga jutri v Ljubljani. Jugoslovani so danes igrali preveč taktično in premalo aktivno,, medtem ko so bili gostje na splošno boljši in predvsem tudi boljši plavalci. Tekma se Je končala brez zmagovalcev m brez poražencev z 2:2; tudi prvi polčas se je končal neodločeno 1:1.
TENIS
LONDON, 2. — V osmini finala wimbledonskega teni-
škega turnirja so bili doseženi tile rezultati:
Anderson (Avstral.) - Pie-trangeli (It.) 9:7, 3:6, 6:3, 4:6, 6:2; Richardson (ZDA) - Segal (Juž. Afr.) 7:5 odstopil; Seixas (ZDA) - Forbes (Juž. Afr.) 6:2, 6:1, 8:6: Fraser (Avstral.) fi:2-	7:5i	Rosewall
(Avstral.) - Larsen (ZDA) 7:5, 7:5,	6:3; Schmidt (Sved.) -
Ayala (Cile) 7:5, 5:7. 6:4, 6:2.
Danes so bili v četrtfinalu sledeči lezultati:
Rosevvall (Avstral.)-Schmidt (Sved.) 6:1, 6:3, 6:2; Hoad (Avstral.) - Anderson (Avstral.) 4:6. 6:1, 6:1, 6:1, 13:11; Seixas (ZDA) Morris (ZDA) 13:11, 6:0, 6:3.
za prva mesta. Tako so na tem izbirnem tekmovanju že v soboto dosegli sledeče rezultate:
1.	0’Brien 18,54 (izenačen svetovni rekord). 2. Bantum 18,15,
3.	Nieder 17,71.
Na tekmovanju v Milanu je Giusi Leone tudi v teku na 200 m pokazala, da je v odlični formi, saj je kar dvakrat izboljšala svoj dosedanji državni rekord; že v predteku je dosegla 24.5, kar je čas novega rekorda, v finalu pa je bila še za dve desetinki boljša.
V Beogradu je bilo mednarodno lahkoatletsko tekmovanje s sodelovanjem atletov iz Bolgarije, Grčije, Turčije. Poljske. Romunije, CSR, Anglije. Nemčije in Jugoslavije. Prvi dan ni bilo posebnih rezultatov; Lorger je na 110 m ovire s 14 "4 premaga' Romuna Opri-sa (14"6). Na 80 m ovire je Wagnerova (Poljska) s časom 11"3 zmagala pred Jugoslovanko Babovičevo (11”4); v metu krogle je zmagal Škiljevič s 15.57. Odlična rezultata pa sta dosegli Romunka Balagi ter Angležinja Hopkins, ki sta skočili v višino 170 cm.
Mugoša 3 44" na 1500
Drugi dan je bi! pomemben, ker je Mugoša postavil na 1500 m nov jugoslovanski rekord z odličnim časom 3’44”0. čeprav je bil drugi za Cehom Jungwirthom. ki je dosegel 3’43”6; tietji je bil Jugoslovan Murat 3’46”8, 4. Brandt (Nemčija) 3’4’i”6 itd. Na 400 m je zmagal Grk Siliš z 48”6 isti čas je imel Turek Ozgiden. tretji pa je bil Jugoslovan Alimpijevič z 48"7. Mirko Vu-jačič je vrgel kopje 69.98 m.
Včeraj pa je bil v Beogradu važen razgovor v zvezi z organiziranjem balkaniade, k' bo 20. do 22. julija. Udeležili se je bodo atleti iz Bolgarije, Grčije. Romunije. Turči je in Jugoslavije. Borba za prvo mesto bo med Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo.
Prvega dne dvoboja atletskih reprezentanc Finske in Francije v Helsinkih so bili doseženi naslednji boljši' rezultati: 400 m Helsten (Fin.' 46.7, krogla:	Koivisto (Fin.)
16,17, Thomas (Fr.) 16,10 (nov franc, rek.); 100 m: Lisenko (Fr.) 10.6, 5000 ip: Tuomals (Fin.) 14:19,0; višina: Salmi-nen 2.00, Fournier (Fr.) 2,00; 110 m ovire: Roudnilska (Fr.) 14.5: daljina: Porrasalmi (Fin.) 7,62 m.
Privlačnost drugega dne je bil nastop rekorderja enega tedna v metu kopja Nikkine-na. Moker teren in pa mogoče vest, da mu je Poljak Sidlo že odvzel rekord, sta vplivala, da je Nikkinen dosegel »le« 75,74 m ter prepust'l prvo mesto Francozu Macquetu, ki je bil za 2 m boljši: 77,68. Tretji je bil Finec Sillanpaeae s 74.68 m. Vsi ostali rezultati
so bili zaradi razmočenih tal razmeroma slabi za ti dve reprezentanci.
Iz Berlina pa je prišla vest, da je evropski prvak v metu krogle Ceh Skobla še izboljšal svoj rekord z metom 17,57 (prej 17,54).
Kolesarstvo
Druga kolesarska dirka za italijansko državno prvenstvo (Giro del Veneto) se je končala z zmago Albanija, ki si je priboril prvo mesto v končnem spt-intu. Maule pa se je povzpel na vrh kvalifikacijske lestvice za državno prvenstvo.
Vrstni red na cilju:
I. Albani Giorgio, ki je prevozil 267 km v 7.42T2”, povprečno 34.685;	2. Maule, 3. Zamboni, 4. Boni, 5. De San-ti Guido. 6. Defilippis, 7. Fal-larini. 8. Fabbri, 9. Rossello, 10. Moser;
II. Martini po 40”, 12. Pado-van 7’49”. 13. De Rossi Mino, 14. Grassi. 15. Falaschi, 16. Favero, 17. Giudici, 18. Fer-lenghi, 19. Chiarone, 20. Ra-nucci, 21. Baffi, vsi s časom Padovanz itd.
Klasifikacija za državno prvenstvo:
1. Maule 16 točk. 2. Zamboni 14, 3. Albani 11. 4. Minardi 10, 5. Boni, Baffi, De San-ti 6.
Na kolesarski dirki »Po Avstriji«, ki se je začela v soboto, sodeluje 82 vozačev iz Anglije, Belgije Poljske, Švedske, Jugoslavije in Avstrije. V prvi etapi od Dunaja do Gradca je zmagal Avstrijec Ignjatovič. V drugi etapi od Gradca de Beljaka pa je bit prvi Šved Stroem, drugi pa Avstrijec Posti; v istem času je prispela še manjša skupina. v kateri je bil tudi Jugoslovan Bajc. ki je bil po drugi etapi četrti v skupnem plasmaju. Vodil je Avstrijec Tripold.
V Reimsu je bila velika avtomobilska dirka, na kateri so se premočno uveljavili stroji Ferrari, ki jim je pripadlo prvo. drugo in četrto mesto, na tretjem, petem, šestem in sedmem mestu pa so bili stroji Maserati. Zmagal je Anglež Collins pred Caste-lottijem. Behrajem, Fangiom, Stirling Mossom, itd.
ootovorm ureaniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi
letni hiim v Šhetlnju
predvaja danes 3. julija ob 13.30 in ob 20.30 na prostem Warner Bros Tecnicolor film:
Šerif brez pištole
Titnc na O
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. ia ob 20.30 uri na prostem film RKO:
UNIČITE TOLPO
Igrajo: CHARLES Mc GRAW. ADELE JERGENS in WILLIAM PALMAN
Vse mesto vidi, bere in govori o tem.
Ukradenih 300 milijonov.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Na ((se$ro)) sv. Antona v liceji
'ruge hiše v 'vasi, ki kopičijo druga nad dru-so povečini bolj revne, kupu jih je kakih 40 do druge pa so raztresene jko gor po brežinah. Vse-skupaj je okrog 80 hiš 80 prebivalci; tako mi je edala cerkovnica in to držalo.
ajprej hočem povedati ne-o početku te vasice Po jčilih starejših pokolenj so tli semkaj prvi prebival-pred kakimi 400 leti in bili planšarji iz Osojanov, pa so takrat samo posta-staje za poletje, ko so gnali semkaj svojo živina pašo, ki je bila soč-obilna in izdatna. Tako je to planšarjenje ponav-lo vej let zaporedoma, zneje se le gotovo kdo očil za stalno bivanje gle-na ugodne okoliščine. Za m je prišel še kdo drug
RIHARD OREL
in tako je polagoma nastalo malo naselje. Saj tudi druge vasi so po tej pokrajini nastajale na tak način; tako na primer Breg in Flipan, kar sem že enkrat omenil. Nekateri potomci teh prvih naseljencev so se priučili rokodelstvu, posebno zidarstvu in odhajali potem v tujino na boljši zaslužek. Ko so se vrnili domov so si polagoma sezidali hiše in ustanavljali družine. Mnogi so zahajali pred prvo vojno v Avstrijo, saj je bila zelo blizu. Povezani pa so bili vedno s svojo prvotno vasjo, z Osojani, kamor so tudi spadali cerkveno, čeprav so zelo oddaljeni. Tudi priimke nosijo takšne kot v Osojanah, na primer Fiega. Buttolo in Di Lenar-do. Seveda so jim jih že davno potujčili. Toliko iz njihove preteklosti.
Ko smo izstopili iz avtobusa, sem si začel takoj ogledovati to naselje ter šel pri
tem v najbolj zakotne ulice. Pri tem sem opazil, da nimajo nekatere hiše po starem običaju dimnikov in se zaradi tega vali dim kar pri hišnih vratih na prosto. Zato so tudi podboji pri vratih vsi okajeni. Ugotovil sem tudi, da v teh kilah stanujejo in kuhajo samo pozimi. Poleti ali pa sploh, ko ni več hudega mraza, kuhajo kar na prostem. Ce je blizu kakšna skala, je vdolbena vanjo duplina, kjer je ognjišče. Kjer pa ni v bližini hiše skal, so narejene lope iz desk s pločevinastim pristrešjem, Tu je ognjišče kar pri tleh in na njem kuhajo mlade ženske kosilo in večerjo. To delajo zato, da jim ni treba netiti v hiši in se s tem dušiti v dimu. Sicer pa je to le še v malo hišah, ki polagoma izginjajo. Take hiše brez dimnikov se še tu pa tam vidijo po Beneškem, posebno kjer so bolj revne vasi.
»k' »<*■■■»*s*> *
Kmečki ljudski ples v dolini Rezije, ki ga plešejo domačini že več stoletij
Druge hiše pa so običajne in tudi bolj čedne.
Ker je bila že kmalu 11. ura, to je čas, ko bi se morala začeti cerkvena slovesnost, se je začelo ljudstvo zbirati okrog cerkvice, ki leži na istem pobočju kot vasica in je od nje oddaljena kakih 5 minut ter vodi tja dobro izhojena steza. Okrog cerkve je tudi nekaj hiš. Zunanje stene cerkve so bile
pred kratkim obnovljene, njen zvonik je nizek, za njo pa je pokopališče. Od tu je lep razgled na hribe gornje Soške doline. Vasi pa ni videti nobene, ker zastira pogled greben Stola.
Pred cerkvijo je le majhen raven prostor, kjer se ljudje zbirajo in pogovarjajo, preden se začne cerkveno o-pravilo. Na tem prostoru je že bila zbrana pestra družba
ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Med njimi so bili Rezijani, nekaj tujcev iz Tar-čenta in skupine rojakov z Bovškega, zlasti pa z Zage. Fantje in dekleta so prišli 'sem čez mejo na shod, ker imajo tu gotovo kakšno znanje zlasti sedaj, ko je odprta meja, Tam ob strani je razstavil kar na tleli mlad Rezijan iz Osojan kmečko orodje, kakor kose, osle za bruše-
nje in druga rezila. Vse to je privlekel čez hrib v oprtniku, Tu lahko vidimo, kako bo trdo prislužen mali dobiček, ki ga bo imel od izkupička prodanega blaga. Drugi pa prodajajo kolače in razno sladkarijo.
Po končanem cerkvenem o-pravilu so se začeli ljudje razhajati, saj je bilo že čez poldne in je marsikoga že-jalo ter se je napotil v krčmo. Tja sem se napotil tudi jaz z beneškim Slovencem iz Zavrha in naletel sem na znanega ljudskega pesnika iz Zavrha, bivšega trošarinske-ga uradnika. Začel sem se razgovorjati z njim o njegovih priložnostnih pesmih. Tudi za «Matajur», je kakšno napisal. Saj ga je tudi že nekdo izmed naših jezikoslovcev z druge strani obiskal in naročil mi je, naj ga lepo pozdravim. Ko smo se tako razgovarjali, sta prisedla h koncu mize poleg drugih tudi dva mlada fanta in prisluškovala razgovoru; seveda nista mogla vsega razufneti. Ravno sem omenil nekatere rezijanske pesmi, ki sem jih pred časom nabral in zapisal v Teru in Podbrdu in ki so izvirale ravno od tu, to je iz Učeje. Gotovo pa je, kot so mi tudi povedali ,da se je priženil kdo na tersko stran. In ko sem začel recitirati besedilo ene izmed teh,
ki se je glasila: »Ta džu, ta džu, ta biela nunica...«, je večji izmed teh fantov, ki sta pazljivo poslušala, začel ugovarjati, češ da se ne reče «Ta džu« temveč #Po džo, po dž6» itd. To mi je ugajalo in ko sem začel prepevati to pesem, je pričel tudi on z menoj in nadaljeval do
konca. Nazadnje mi je še povedal, da je to pastirska pesem, ki jo dečki ali deklice še vedno pojo ko so na paši na planinah in se s tem kratkočasijo ter vesele lepe narave. Tu navedem to pesem z besedilom in napevom celotno, ker je zanimiva, čeprav zelo preprosta.
. Grede	_________________________
Po dio.podiott bte-lo mu-ni■ a, 'm po-se ou ■ ce.
pej ko-ti.
M mn-ti mti-ke - c* ». nu ki -fe,
Torej je res, kakor sem prej omenil in bral v malem snopiču, (ponatis iz Etnologa o folklorni anketi v Furlaniji in Beneški Sloveniji v letu 1946, ko so učitelji pozvali tudi slovenske učence, naj naberejo pri domačinih narodne pesmi in pri teih o-značijo, katere imajo tudi napeve) da so v Ter in Podbrdo zanesli nekatere pesmi iz Učeje, o čemer sem se prepričal, ko so mi pred nekaj leti naročili, naj zapišem z napevom tiste, za katere je v tem snopiču označeno, da ga imajo. Omenjena pesem je ravno ena izmed teh. Mnogo sicer ni, vendar se V glavnem ogibljejo tujih
plagiatov. Do" Tera in Podbrda pa je ta joesem lahko prišla in se tam uveljavila, ker se v tamkajšnjem narečju dobe tudi mali rezijanski odtenki. Res, da sta ti dve vasici precej oddaljeni od U-čeje, vendar sta ji najbližji.
Na . lepaku, ki je razglase* val ta shod in ki je bil razširjen tudi po Terski dolini, je bilo zapisano, da bodo popoldne tudi neke folklorno zanimivosti, in sicer neki rezijanski plesi z godbo. Nisem pa vedel, ali bodo prišli iz Rezije same, ali pa bodo poskrbeli za nastop domačini iz Učeje.