Moškričeva značka letos drugače
Občinska zveza prijatetjev mladine in osnovna šola Jože Moškrič sta 2. marca v telovadnici šole pripravili prireditev v počastitev dneva šole in zaključka tekmovanja pionirjev za Moškričevo značko. Po krajšem kultumem programu so pionirji, ki so na posameznih šolah napisali najboljše spise o Moškričevih dramskih in pesniških stvaritvah, prebrali svoja dela. Letos je ta tradicionalna pionirska prireditev v naši občini, tekmovanje za Moškričevo značko, potekalo drugače kot prejšnja leta; deloma zaradi denarja, predvsem pa zaradi iskanja novih oblik tej prireditvi.
»Naš odbor za Moškričevo značko je vse od začetka iskal bolj primerne in zaniraive načine tek-movanja, saj vsaka stvar, če se večkrat ponavlja, postane dolgo-časna. Tako smo od kviza prešli na vprašanja, letos pa smo se od-ločili, da pionirji v sedmih in osmih razredih namesto odgovar-janju na vprašanja, pišejo proste
spise na temo Jože Moškrič in njegov čas,« je povedal Stane Ke-ber, predsednik odbora za Moš-kričevo značko pri naši občinski zvezi prijateljev mladine.
Da bi bilo pionirjem sedmih in osmih razredov naših osnovnih šol lažje pri pisanju, so si še pred tem v Šentjakobskem gledališču ogledali   igro   Jožeta   Moškriča
Razkrinkana morala. Pionirji pe-tih in šestih razredov pa so tudi letos še vedno odgovarjali na vra-šanja iz iste teme, iz katere so njihovi starejši vrstniki pisali pro-ste spise. Pika na i tekmovanja za Moškričevo značko pa bo izlet, ki ga bo občinska zveza prijateljev mladine pripravila verjetno konec prihodnjega meseca, udeležili pa se ga bodo pionirji, ki so se v tek-movanju za Moškričevo značkn najbolje odrezali.                    L) j
# Eden najboljših spisov
NE BODO ME STRLI, NE BODO ZLOMILI
Ponedcljek   '
Danes je zame zelo pomemben dan, čeprav nc vescl. Zvedel sem namrcč, da zacnkrat ne smem sprejemati obi-skov. Ta novica me je zelo potrla, saj sem ugotovil, da me hočejo na tak ali drugačen način streti, zlomiti mojo voljo. Ampak oni ne vedo, da tcga nc morcjo storiti. Reveži, začenjajo se mi smiliti. Sreda
Ko sem se včeraj zbudil, scm začu-deno pogledal v odprta vrata, ki so tne vabila v svobodo, v tako težko priča-kovano prostost. Le za kaj so to sto-rili? Mar je to nova past, ki mi jih vsc bolj postavljajo iz dneva v dan? Vstal sem in ko sem se hotel približati vra-tom, sem se spomnil, da imam rojstni
dan. Ali je mogoče, da so sc tudi oni spomnili in mi za darilo ponudijo pro-stost? Stopil sem na hodnik poln strahu in nekakšne tesnobe v srcu. Ozrl scm se levo in dcsno in ker niko-gar niscm videl, sem srekel pohod-niku. Naenkrat je prcd mano zrasla ograja, visoka približno dva metra. Skočil sem nanjo in... Zbudil scm se danes zjutraj v sobi, ki mi jc bila poplnoma ncznana. Pogledal sem na-okoli in zagkdal moža v bclem, ki je nekaj pisal. Ko je opazil, da sem se zbudil, je poklical orožnikc in ti so me odpeljali v mojo celico. Povedali so mi, da sem bil v šoku, ker me jc strcsla elektrika. Naro šo šli.
Četrtck
Imel sem strašne sanje. Bil cem ra-njen in četa belogardistov me je odpe-ljala v svojo postojanko. Mučili so me in me zasliševali, a ničesar nisem iz-dal. Po dolgem trpinčenju so me ustrelili. Vidcl sem tudi Pepco v sol-zah in sina Marjana, kako jo tolaži. Ko scm se zbudil, scm razmišljal in na misel mi je prišlo nekaj nenavadnega: »Napisal bom pesem.« Takoj sem se lotil dela in nastalo je tole:
Ne bodo me strli, ne bodo zlomili, nove sile se v meni bude. Sla po življenju rastc v meni, želja po boju mc jekleni. GORAN BREŠCANSKI, 8. c, OŠADOLFJAUHEL