‘Primk 0 St. 6 (15.734) leto LIH. 7096 aa 60090201 6001 i'-01 '•••' _________________ —.m*] ^imoggbl-Tel. 0481/533382 1^^ P CEDAD-UI.RIstOfl 28-Tel. 0432/731190 ■ 1U2NA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA 1500 LIR SREDA, 8. JANUARJA 1997 Ko volk menja samo dlako Vojko Coua Pompozno bizantinsko bogoslužje ob praznovanju pravoslavnega božica ni uspelo Sirom Srbije odpraviti občutka zbeganosti, ki je zavladala med verniki, potem ko je tudi srbsko pravoslavje obrnilo hrbet »svetemu vodji«. V politiki nepoučenega Sumadijskega kmeta pa bo pop z lahkoto prepričal, da je vodja »skrenil s svetle poti«, kot se je to zgodilo Vuku Brankoviču, ki je kriv za srbski poraz na Kosovu. Prispodobo o izdajalskem Brankoviču pozna vsak Srb, ker ga s kosovskim mitom in z drugimi miti krmijo od rane mladosti. Vuk Brankovič je navsezadnje izdal tistega kneza Lazarja, Cigar posmrtne ostanke so popi nosili od Gazimestana do Bosne in Knina, da bi s pozivi ljudstvu, naj se maščuje za Kosovo, podprti krvoločno Mi-loševicevo osvajalno politiko. Dokler si je Miloševič z ognjem in mečem prisvajal »srbska ozemlja« na Hrvaškem in v Bosni, mu je pravoslavje torej stalo ob strani. Ko pa je v bistvu izgubil vse in je moralo veC kot 400.000 hrvaških Srbov zapustiti svoja »tisočletna ognjišča«, ko so druga za drugo padle »srbske trdnjave« od Knina do Jajca, je bilo le vprašanje Časa, kdaj bodo Miloševiča prekrstiti v Brankoviča. Pravoslavje je torej zapustilo potapljajočo se MiloSe-vičevo barko, ki je trčila v Ceri študentskega in opozicijskega protesta. Kot vedno pa pravoslavje ne prizna svojih preteklih napak. Miloševič ni kriv za pokole, ni kriv za gorje, Id je prizadelo milijone, kriv je, ker mu ni uspelo uresničiti blodne zamisli o Veliki Srbiji, ker je izdal srbske interese. Tudi opozicijska trojka DraškoviC, Dindič in PeSiCeva, ki sedaj zahteva demokracijo in Miloševičev odhod, ni brez krivde. Se več, z izjemo Pesičeve sta bila tako DraškoviC kot Dindič zagovornika Cosi-čeve velikosrbske politike in sta bila Se glasnejša od Miloševiča, ko sta opravičevala srbsko osvajalno vojno na Hrvaškem in v Bosni. Prav zato oba spreobrnjenca sedaj ljudi krmita le s frazami o demokraciji in svobodi, a se izogibata vprašanjem miru in iskanja krivcev za zločine, ki so Srbe oblatili pred celim svetom. LOTERIJA ITALIJA / RAZVELJAVILI 5. NAGRADO Nesrečna loterija je neznancu odvzela dve milijardi lir Namesto njega se bo dobitka veselil lastnik listka 1771131 NEMČIJA / SREČEN KONEC Bosanec preusmeril avstrijsko letalo LUKS. < v ' "“V \> OjL NIZ. NEMČIJA Berjin j Avstrijsko letalo, namenjeno na Dunaj, se je po ugrabitvi vrnilo v Berlin. P0USK Smer poleta :RANCIJA mm ŠVICA m. A ,Af ITALIJA Dunaj AVSTRIJA SLOV. HRV. X DUNAJ - Včeraj dopoldne je neki bosanski državljan prisilil posadko potniškega letala MD-87 avštriske letalske družbe Austrian Airlines, da se je med poletom iz Berlina na Dunaj vrnila v nemško glavno mesto. Po pristanku se je ugrabitelj takoj predal nemški policiji. Letalo MD-87 je vzletelo z berlinskega letališča ob 11.15 namenjeno na Dunaj. Na krovu je bilo 28 potnikov in petčlanska posadka. Ko se je letalo nahajalo nad Češkim ozemljem, je eden od potnikov vstopil v pilotsko kabino in pilota z nožem in palico prisilil, da se je vrnil v Berlin. Nemška policija ni sporočila imena ugrabitelja. Kot se je izvedelo, je letalo preusmeril, ker je hotel ostati v Nemčiji in tu zaprositi za politično zatočišče. RIM - Starka »befana« mu je sicer na čislani novoletni loteriji prinesla milijardno zmago, a so mu jo državni uslužbenci neusmiljeno odvzeli »zaradi tehnične napake«. Vodstvo državnega monopola je namreč vCeraj razveljavilo 5. nagrado loterije Italije v višini dveh milijard lir, ki jo je prvotno prejel listek serije U 527243 (prodali so ga v kraju Jesi pri Anconi), ker naj bi med žrebanjem tega listka prišlo do okvare na elektronski žari, iz katere so se zakotalile sreCne loterijske kroglice. Nov dobitnik 5. nagrade je tistek serije I 77131, ki so ga prodali v Milanu. »Peklenski stroj«, ki je nesrečnega neznanca iz Jesija prikrajšal za dve milijardi, jo je zagodel tudi med včerajšnjim žrebanjem listkov za »tolažilne nagrade« v višini 50 milijonov lir, zaradi Cesar so ga zamenjali. Prvo nagrado (7 milijard lir) je osvojil tistek serije B 815799, ki so ga prodali v Rimu. Druga nagrada (4,5 milijarde) je šla v Recco z listkom R 666683; listeTc T 623723 (prodali so ga v Bologni) bo prejel 3 milijarde; listek R 542470 (Verona) bo prejel 2,5 milijarde), šesto nagrado (milijarda tir) pa je prejel listek AJ 089801, ki so ga prodali v Bariju. Na 2. strani Danes glasovanje o mandatu Drnovšku LJUBLJANA - Danes bodo poslanci na prvi izredni seji državnega zbora med drugim opravili glasovanje o kandidatu za mandatarja, ki bo sestavil novo vlado. Kot je znano, je to predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek. Sicer pa morajo poslanci na današnji seji med drugim konCno oblikovati tudi komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Na 4. strani AVTOMOBILIZEM / VCERAJ V MARANELLU Predstavili novi ferrari ftlOb V Ferrarijevem taboru pričakujejo dokaj uspešno sezono Včeraj so v Maranellu predstavili novi ferrari f310b, od katerega se v tej sezoni v formuli 1 veliko obetajo. Na 12. strani Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo podjetje IMSA IMPEX Srl. iz Gorice. Vsi, ki ustvarjamo časopis, se mu najtopleje zahvaljujemo. Ustavno sodišče o referendumih RIM - Ustavno sodišče bo danes začelo s preučevanjem 30 referendumskih vprašanj, ki so jih povečini predstavili Pannellovi pristaši, nekaj pa tudi razne italijanske dežele. Ustavni sodniki bodo morali ugotoviti, ali so predlagani referendumi dopustni. Referendumska vprašanja so najrazličnejše vsebine in gredo od odprave novinarske zbornice do pravice dežel do lastne zunanje politike. Na 2. strani Podtajnik Pizzinato na obisku v FJK TRST - Vladni podtajnik Antonio Pizzinato je med včerajšnjim obiskom v Trstu prižgal zeleno luC za izvajanje t. i. teritorialnih paktov za delo in zaposlovanje. Pizzinato je skupno z deželnim odbornikom za delo Ludovicom Sonegom vodil sejo deželne agencije za delo. Dežela je na tem področju prevzela vse pristojnosti države. Na 3. strani Centralsped: likvidacija in preporod TRST - Za Centralsped so sprožili likvidacijski postopek sled težav, ki so nastale po polomu Tržaške kreditne banke. Dela znanega slovenskega špediter-skega podjetja pa niso prekinili: goriški del je prevzelo tamkajšnje prevozno podjetje Look, tržaški sedež s podružnicami v Milanu in na mejnih prehodih pa prevozno podjetje Cunja prek svoje družbe Eurocar. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Kongresi tržaške DSL Članstvo Demokratične stranke levice se pripravlja na pokrajinski kongres, ki bo konec tega meseca. Stran 5 Srbsko-pravoslavni božič Kot vsako leto je krajevna srbska skupnost v cerkvi sv. Spiridiona tudi letos svečano praznovala pravoslavni božic. Svečani obredi še danes in jutri, Stran? »Ljudska« Istra nekdaj V zbirki italijanskega centra za preučevanje zgodovine iz Rovinja je izšla obsežna študija, ki jo je Roberto Starec posvetil življenju nižjih slojev v Istri od 16. do zaCetka 20. stoletja. Stran 8 Protest tržiškega župana Zupan TržiCa Adriano Persi je vCeraj suspendiral svoj občinski odbor iz protesta zoper vladni odlok, ki doloCa krčenje števila odbornikov. Stran 10 Bruto proizvod narašča Italijanski notranji bruto proizvod je v tretjem trimesečju 1996 narasel za 0, 6% v primerjavi z drugim trimesečjem in za 0, 7% v primerjavi z istim obdobjem leta 1995. Stran 11 NOVICE Od jutri v Rimu vsedržavni kongres Ljudske stranke RIM - V rimski kongresni palači se jutri začne tretji vsedržavni kongres Ljudske stranke. Po zelo živahni predkongresni razpravi bo osrednja tema kongresa identiteta stranke, ki da ne čuti več nobene »nostalgije do stare Krščanske demokracije«. Prav tako v ospredju razprave bodo odnosi stranke po eni strani z Oljko oziroma znotraj nje, po drugi strani pa s sorodnimi katoliškimi silami, ki so se z razliko od LS opredelile za zavezništvo z desnico. Kongres bo moral tudi izvoliti novega tajnika, saj je Gerardo Bianco ponudil odstop. Za tajniško mesto se potegujeta nekdanji sindikalist Franco Marini, ki je doslej favorit za zmago, in Pierluigi Castagnetti, za čigar kandidaturo so poteguje predvsem bivši minister Beniamino Andreatta. V primeru pat pozicije pa ni izključeno, da bi bil ponovno izvoljen Gerardo Bianco. Kovinarji napovedujejo razčlenjene stavke RIM - Združenje Finmeccanica, ki združuje delodajalce kovinarskega sektorja, je spet zavrnilo predloge Prodijeve vlade za obnovo delovne pogodbe kovinarskih delavcev. Zaradi tega strogega zadržanja so sindikalne zveze kovinarjev takoj proglasile nove razčlenjene stavke in to še pred formalnim pričetkom pogajanj z 5|| zastopniki Finmeccanice. Danes pa se bodo nadaljevala pogajanja za delovno pogodbe uslužbencev prevoznih in avtobusnih podjetij. V primeru razbitja pogajanj je pričakovati nove stavke šoferjev in uslužbencev mestnih avtobusnih podjetij. »Padania« - novi dnevnik Bossijeve Severne lige MILAN - Z zgovornim naslovom »Padania« bo danes izšla prva številka novega dnevnika Severne lige. V začetni fazi bo štel 20 strani, v njem pa je zaposlenih 22 novinarjev (vsi so mlajši od 40 let), povečini bivših novinarjev dnevnikov »Ldndipendente« in »La Notte«. Uredništvo je v Ul. Bellerio v Milanu, odgovorni urednik pa je 39-letni Luca Marchi. Uvodnik za prvo številko je seveda napisal sam Um-berto Bossi. Marchi pravi, da je namen časopisa »na jasen način orisati stališča Severne lige, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni, ne da bi pri tem postali strankarski bilten, ki bi bil nečitljiv.« POLITIKA / USTAVNE REFORME Predsednik vlade Prodi: Začenja se obdobje velikih reform REGGIO EMILIA -»Začenja se obdobje velikih reform,« je zagotovil včeraj predsednik vlade Romano Prodi na manifestaciji v Reggio Emibji ob 200-letnici italijanske zastave. »Italija,« je nadaljeval, »mora vstopiti v Evropsko unijo, ne da bi se odrekla niti delu svoje identitete, mora pa se tudi lotiti velikanskega procesa reformiranja lastne ureditve in same oblike države in vlade.« V svojem govoru je italijanski premier večkrat poudaril pojem enotnosti države in med drugim zagotovil, da »vlada ne bo nikoti dopustila secesije«. V tej zvezi je tudi dejal, da »nimajo bodočnosti tisti, pa naj bodo posamezniki, skupine ah skupnosti, ki bi bili pripravljeni se odreči lastni zgodovini in celo spremeniti ime samo zato, da ne bo plačali žrtev, ki jih sedanji trenutek terja.« Glede same vsebine reform je Prodi naglasil predvsem reformo javne uprave, ki se mora povzpeti na evropsko raven, nujnost spremembe oblike države pa je utemeljil z ugotovitvijo, da oblika, kakršno je zarisala repu-bhška ustave, ne dovoljuje izražanja različnih deželnih in krajevnih posebnosti. O vsem tem mora odločati parlament, je še dejal Prodi, ki je potem novinarjem pojasnil: edino ustrezno sredstvo za reforme je dvodomna parlamentarna komisija. Proti dvodomni komisiji in za konstituanto pa se je včeraj ponovno izrekel li-der Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki pa je tudi zanikal, da nasprotuje dvodomni komisiji zaradi strahu pred morebitnim dogovorom med Berlusconije in D’Alemo. Fini je tudi pozval Pol svoboščin k enotnosti proti dvodomni komisiji. D’Ale-ma, je dejal, terja od nas dvojno odpoved: odpoved ustavodajni skupščini in torej direktnemu sodelovanju javnega "mnenja pri pripravi reform, pa tudi odpoved predsedniškemu sistemu, ki je ena od bistvenih točk programa Pola svoboščin. Dve odpovedi naenkrat, je dejal Fini, pa sta zares preveč. V dvodomno komisijo ne verjame niti Severna U-ga: predsednik njenih senatorjev Francesco Spero-ni je prepričan, da parlamentarna komisija ne bo mogla izvesti korenite reforme države. Severna h-ga pa se zavzema za spremembo ne samo drugega dela ustave, ampak tudi prvega, v prvi vrsti pa hoče spremembo člena 5, ki določa »enotnost in nedeljivost« republike. _____RIM / USTAVNO SODIŠČE_ Referendumska vprašanja od danes pod drobnogledom RIM - Sodniki Ustavnega sodišča bodo začeli danes pravi mrtvi tek za ugotovitev dopustnosti tridesetih referendumskih vprašanj, od katerih so jih 18 predlagali (in zanje zbrali podpise) Pannellovi Federalisti, 12 pa razne italijanske dežele, med njimi tudi Furlanija - Julijska krajina. Ustavno sodišče se bo sestalo danes ob 9.30 pod predsedstvom Renata Granate ter bo prva dva dni zasedanja posvetilo zasliševanju pobudnikov referendumov. Te fazp se ne bo udeležilo Državno pravobranilstvo, ker je vlada sklenila - kot se je zgodilo tudi v prejšnjih podobnih primerih - da ne poseže v sedanjo razpravo. Prav tako ne bodo prisotni predstavniki raznih organizacij in združenj, na primer onih, ki so pomagala pri zbiranju podpisov, saj je samo Ustavno sodišče že večkrat razsodilo, da imajo pravico do besede samo pobudniki referendumov in eventualno še vlada. Po zaključku preliminarne faze se bo v petek začelo pravo posvetovanje. Sodniki bodo poslušali poročila 13 po- ročevalcev, ki so preučili referendumska vprašanja in ki bodo za vsakega predlagali sprejem ali zavrnitev, o čemer pa bo moralo sklepati Ustavno sodišče z večino glasov. Pri svoji odločitvi bodo morali sodniki upoštevati, ali so bila vprašanja dovolj jasno formulirana in so torej za volivce razumljiva in ali ni prišlo do spreminjevalnih ukrepov v snovi, ki jo referendumska vprašanja obravnavajo. Nekateri predlagani referendumi niso novi. Vprašanje o lovu, ki naj bi ukinilo pravico lovcev do vstopa na tuje parcele brez privoljenja lastnikov, je bilo na primer že predmet referenduma in je celo doseglo 92 odstotkov pritrdilnih glasov, vendar je bil rezultat razveljavljen, ker se referenduma ni udeležilo dovoljšnje število vo-Uvcev: za veljavnost referenduma je namreč potrebno, da se ga udeleži najmanj 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev plus eden. Dva od zdaj predlaganih referendumov sta bila zavrnjena že leta 1980: namreč ona o legalizaciji lahkih ma- mil in o demilitarizaciji finančne straže. Leta 1995 se je Ustavno sodišče že ukvarjalo z nekaterimi zdaj ponovljenimi referendumskimi vprašanji, kot na primer s predlogom o prepovedi reklame po Rai, o ukinitvi neposrednih davčnih odbitkov iz plače odvisnih delavcev, o kriterijih izvolitve nekaterih članov Višjega sodnega sveta, pa tudi o ukinitvi pro-porčne kvote na volitvah za senat in poslansko zbornico. Slednja dva predloga je Ustavno sodišče takrat zavrnilo z utemeljitvijo, da so referendumi o volilnih zakonih sicer dopustni, vendar le v primeru, da so referendumska vprašanja »homogena in odraz racionalno enotne matrice«. Referendumi, ki jih predlagajo dežele, pa zadevajo ukinitev nekaterih ministrstev in departmajev: za turizem, prireditve in šport in za kmetijstvo. Prav tako dežele terjajo večjo avtonomijo, po eni strani z odpravo nekaterih državnih kontrol, po drugi pa s priznanjem pravice do vzdrževanja mednarodnih stikov mimo državne zunanje politike. PREDNAROCNINE 1997 PrimorsKi Id dnevnik Jf Vsem naročnikom Primorskega * dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnina lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika ŠKANDAL / ZARADI OKVARE MED ŽREBANJEM Loterija Italija: razveljavili listek za dve milijardi lir Namesto listka U 527243 bo nagrado prejel listek 1771131 Leo Gullotta in »peklenski stroj«, ki jo je zagodel nekajurnemu dobitniku 2 milijard lir RIM - Škandal pri žrebanju milijardnih listkov novoletne loterije Italije. Vodstvo državnega monopola je včeraj razveljavilo peti izžrebani listek serije U 527243, ki so ga prodali v Jesiju pri Anconi, in sicer zaradi tehnične napake pri žrebanju. Nesrečni lastnik listka je bil tako - potem ko se je že veselil velikega bogastva - ob dve milijardi lir. Novi milijarder bo lastnik listka I 771131, ki so ga prodali v Milanu. Ta listek so včeraj dopoldne izžrebali kot prvega med tako imenovanimi »tolažilnimi nagradami«: namesto prvotnih 200 milijoov lir velja sedaj 2 milijardi. Do »napake«, ki bo verjetno doživljenjsko zagrenila enodnevnega milijarderja, je prišlo v ponedeljek zvečer med žrebanjem srečnih številk na sedežu državnega monopola. Na sedmi elektronski napravi, iz katerih so izžrebali posamezne kroglice, je prišlo do okvare. Naprava je spustila v »elektronsko žaro« le šest od desetih kroglic (od 0 do 9), preostalih štirih tako dejansko »ni bilo v igri«. Na sedežu državnega monopola se ni napake zavedel nihče, niti notarji, niti nadzorniki, pa tudi igralec Leo Gullotta, ki je komentiral žrebanje za oddajo Raffaelle Carra »Carramba che sor-presa«, ne. Sele ko so začeti televizijski gledalci telefonsko protestirati zaradi nekorektnega žre- banja, so zasumiti, da pri vsej zadevi nekaj ni bilo v redu. Pregledati so televizijski posnetek, in tako ugotovili nepravilnost. Malo po poldnevu so prekinili žrebanje »tolažilnih nagrad«, razveljavili listek pete nagrade in s tem dejansko uničili sanje lastnika nesrečnega listka. Kaj mu lahko sedaj še preostane? Najbrž prijava sodstvu, saj je bil, če že ne drugega, vsaj moralno oškodovan. Za nekaj ur je bil milijarder, verjetno je že sanjal, kaj bo lahko počel s tolikšno vsoto denarja, sedaj pa se je znašel brez denarja in brez sanj. DEŽELNA SKUPŠČINA / PRVA SEJA V LETU 1997 DEŽELA / OBISK VLADNEGA PODTAJNIKA ZA DELO PIZZINATA Cmder računa na zaupnico sveta Proračun bo nared šele sredi februarja Kaj bodo naredili svetovalci »Fona Italia«? »Pakt za zaposlovanje« kmalu končno na startu Deželna uprava prevzela vse pristojnosti države TRST - Na prvi seji v letu 1997 bo deželni svet danes vzel v pretres program nove deželne vlade levosredinske Oljke, ki ji predseduje Giancarlo Cruder (Ljudska stranka). V razpravi bodo, kot vedno, sodelovali številni svetovalci, glasovanje o zaupnici pa je napovedano za zveCer, morda pa celo za jutri popoldne. Cruderjeva vlada je manjšinska, zaradi križnih vetov leve in desne opozicije pa je pričakovati, da bo dobila zaupnico deželnega sveta. Zanimivo je stališče, ki ga bo do odbora zavzela Stranka komunistične prenove, pričakovanje pa vlada tudi za zadržanje Berlusconijeve stranke. Slednji, kot znano, pripada novi predsednik sveta Roberto Antonione in zato ni izključeno, da se bodo svetovalci »Forza Italia« vzdržali ali morda celo podprli Cruderjevo koalicijo. Dežela Furlanija-Julij-ska krajina posluje brez rednega proračuna in torej v izrednih fiančnih razmerah. Bilanca za tekoče leto bo nared šele sredi februarja in bo prvi preizkusni kamen za novo vlado. Politične zaplete pa zna sprožiti tudi nedavni sklep družbe »Autovie venete« (vodi jo zastopnik Severne lige), ki je brez posvetovanja z deželnim odborom sprejela nekaj zelo pomembnih sklepov na področju telekomunikacij in postavljanja optičnih kablov vzdolž deželnih avtocest. Predsednik nove deželne vlade Giancarlo Cruder Prispevki za Stori na muhi desnice TRST - Delovanje slovenskih organizacij je Se vedno trn v peti desničarskim silam, še posebno pa, če te organizacije prejemajo podporo iz javnih skladov. Deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Adriano Ritossa se na primer huduje nad dejstvom, da je dežela namenila Slovenskemu raziskovalnemu institutu 450 milijonov lir, češ da on že nekaj let sedi v deželnem svetu, a še ni imel priložnosti, da bo ocenil morebitne študije ali raziskave tega inštituta. Ritossa je to svoje nepoznavanje priznal v svetovalskem vprašanju deželnemu odboru: v njem sprašuje, na osnovi kakšnih kriterijev in ob upoštevanju katerih raziskav in publikacij je namenil Sloriju najvišjo možno vsoto, ob tem pa še postavil zahtevo, da bi mu bila dana na ogled dokumentacija, ki jo je Slori v podkrepitev svoje prošnje po prispevku predložil deželni vladi Furlanije - Julijske krajine. Novinarska konferenca podtajnika Pizzinata in deželnega odbornika Sonega TRST- Dežela Furla-nija-Julijska krajina, ki je z novim letom dobila od države vse pristojnosti na področju zaposlovanja, bo v kratkem začela uresničevati tako imenovane »pakte za zaposlovanje«. Ti projekti sodijo v sporazum o ceni dela in zaposlovanja, ki ga je vlada sredi leta 1993 sklenila z delodajalci in sindikati. S tem dogovorom, ki ga nekateri krogi Confindu-strie danes sicer postavljajo v dvom, so si zadali tri cilje: zajezitev inflacije, rast produkcije in nove zaposlitvene možnosti. Prva dva cilja se postopno uresničujeta, tretjega pa so začeli izvajati. Na osnovi sporazuma iz leta 1993 sta vlada in parlament odobrila vrsto zakonov in odlokov, ki mnoge pristojnosti na področju zaposlovanja oziroma iskanja prve zaposlitve predajajo deželam. Furlanija-Julijska krajina je tako z novim letom dobila vse pristojnosti (in osebje) uradov za zaposlovanje, sedaj pa je tudi safna pričela izvajati vsedržavni sporazum o ceni dela izpred štirih let, ki jih nalaga nove pristojnosti in odgovornosti. Doslej je za vse to skrbel Rim z ogromnimi stroški in slabimi rezultati, v načrtovanem prehodu iz centralistične v federalistično državo so te dolžnosti sedaj poverili deželam. Novo deželno politiko na tem področju je včeraj »blagoslovil« vladni podtajnik na ministrstvu za delo Antonio Pizzinato, ki tudi predseduje deželni agenciji za delo. Bivši generalni tajnik CGIL, ki ga je spremljal deželni odbornik za delo Ludovi-co Sonego, je po srečanju z novinarji vodil sejo omenjene agencije, ki je začela z izvajanjem državnih dekretov in zakonov na tem delikatnem in hkrati zelo obsežnem področju. Vlada levosredinske Oljke je s pomočjo parlamenta začela poenostavljati zapleteno in preobširno zakonodajo, z nekaterimi deželami pa je že podpisala t. i. »pakte za zaposlovanje«. Sedaj je na vrsti Furlanija-Julijska krajina, ki, kot je povedal vladni podsekretar, potrebuje predvsem finančne spodbude ter olajšave za srednja in mala podjetja. Konkretnih dogovorov še ni, pričakovati pa je vsaj dva razvojna projekta: enega za Trst in najbrž tudi Posočje, drugega pa za Furlanijo. Novost teh sporazumov je tudi v tem, da bo Dežela sklepala dogovore z enim samim subjektom, s čimer bodo odpravili zmedo in birokratske zaplete, ki so marsikdaj onemogočili izvajanje tudi najbolj enostavnih gospodarskih posegov na teritoriju. Pizzinato je bil glede tega optimist, čeprav je decentralizacija oblasti, ki jo obljublja Prodijeva vlada, še na ravni obvez in obljub. Vladni predstavnik in Sonego (oba pripadata Demokratični stranki levice) sta omenila tudi potrebo po izvajanju tako imenovanih družbeno koristnih projektov, ki jih v Furlaniji-Julijski krajini še niso zastavili. Gre za projekte npr. na področju ekologije in spomeniškega varstva, pri katerih pridejo v poštev predvsem mladi diplomiranci, ki so seveda brez dela. Na tem področju je Jug aktivnejši od Severa, čeprav je treba povedati, da je v južnih deželah zaradi večje brezposelnosti večja potreba po novih zaposlitvenih načrtih. Naša dežela je z novim letom sprejela pod svoje okrilje vse uslužbence (bivših) državnih uradov za zaposlovanje in iskanje prve zaposlitve. V štirih pokrajinah jih je vsega skupaj 263, ki imajo pred sabo dve možnosti: ali prestop v deželno upravo ali pa v druge državne sektorje. Odbornik Sonego je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je velika večina teh uslužbencev doslej izbrala Deželo. PO POLOMU TKB / KRIZA SLOVENSKIH PODJETIJ, PA TUDI NOVE ZASEBNE REŠITVE Likvidacija Centralspeda, delokrog prevrela prevoznika Cunja in Look Najeli so dele špediterskega podjetja, uslužbencem zagotovili delovno mesto TRST - Posledice poloma TKB občutijo pri marsikaterem podjetju, nekatera pa je kriza že pričela brisati. Tako se dogaja z enim od najbolj znanih slovenskih podjetij - Cen-tralspedom, za katerega so te dni pričeli likvidacijski postopek. Ob tej slabi vesti pa je treba zabeležiti tudi pozitivno informacijo: dela te ugledne in uspešne špe-diterske hiše, ki so jo verjetno pokopale finančne napake drugih, pa ne bodo prekinili. Od včeraj na telefonski številki dosedanjega Centralspeda namreč odgovarja novo podjetje: Eurocarsped. Uradnih informacij sicer še ni, izvedeli pa smo, da so novi partnerji prevzeli dve veji oz. dela dosedanjega podjetja z vsemi uslužbenci vred. Manjši del, goriško zastopstvo Centralspeda s sedmimi uslužbenci, je prevzelo tamkajšnje prevozno podjetje Look, večji del podjetja t.j. tržaški sedež ter izpostave v Milanu, na Fernetičih, na Pesku in pri Rabojezu s skupnimi 38 uslužbenci pa je prevzelo podjetje Eurocar prek svojega oddelka Eurocarsped. V obeh primerih gre za začasni prevzem dejavnosti v obliki najema dela dejavnosti (ramo d’azienda). Eurocar, ki je nastalo pred časom na pobudo madžarskega prevoznega podjetja Hungarocamion, je pred dvemi leti in pol prevzelo tržaško prevozno podjetje Cunja in se je sedaj odločilo za prevzem dosedanjega Central- speda z namenom, da ojači svoj delokrog. Nedvomno pozitivno je dejstvo, da bo špediter-sko delovanje dosedanjega Centralspeda ostalo v slovenskem okolju, v okviru katerega delujeta tako goriško podjetje Look kot tržaško prevozno podjetje Cunja. Lahko bi rekli, da se je delo Centraspeda preprosto »preselilo« s t.i. »družbenega« manjšinskega gospodarstva v delokrog zasebnega gospodarstva, vendar je ostalo zasidrano v slovenskem okolju z dodatnim jamstvom, da gre za uspešno zasebno podjetništvo. Tudi zato, da bi jasno ločili dosedanje delovanje in odgo- Nov predlog za reformo deželnega volilnega zakona TRST - Deželni svet je na dnevni red današnje seje vključil tudi predlog CDU za reformo volilne zakonodaje. Osnutek (prvi podpisnik je Alberto Tomat) predvideva proporčni volilni sistem, a s tako imenovano »večinsko nagrado« za zmagovito volilno koalicijo. To je edini način, podčrtuje Tomat, s katero lahko deželna skupščina revidira dosedanji volilni zakon in to mimo stališča parlamenta, ki pa je edini pristojen za spremembo deželnega statuta. To je nujno potrebno, če se bo Dežela odločila za večinski volilni sistem. varnosti, so se v Trstu pri vodstvu prevoznega podjetja Cunja odločili, da bo novo podjetje delovalo z novim imenom Eurocarsped. Kaže, da so tudi uslužbenci sprejeli z zadovoljstvom rešitev, ki omogoča nadaljevanje dela in ohranjanje znanja, profesionalnih in komercialnih stikov, ki so jih ustvarili z uspešnim delom v vsem povojnem obdobju. Seveda pa s tem še niso rešeni vsi problemi dosedanjega Centralspeda, z velikimi težavami pa se bo moralo spopadati še marsikatero podjetje, ki je doslej delovalo v okviru manjšinskega »družbenega« gospodarstva in ki ga je polom TKB omajalo do temeljev. »Nova kreditna«: jutri najbrž prehod iz starega v novi denarni zavod TRST - Novi lastniki še niso uradno sporočili javnosti, kdaj bo »Nova Tržaške kreditna banka« začela dejansko poslovati. Tega niso sporočili niti uslužbencem in sindikalnim predstavnikom, kot nam je popoldne potrdil tajnik bančnih uslužbencev CGIL Giorgio Uboni. Govori se le, da bodo jutri novi lastniki Ban-ce Antoniane popolare veneta iz Padove podpisali z likvidatorjema Banke Italije sporazum za prehod iz stare v novo banko. Vest je še neuradna, tudi zato, ker so iz Padove že konec prejšnjega tedna napovedali uradno izjavo o tem vprašanju, ki pa je do sinoči še niso objavili. Morda bodo to naredili danes. Ravnatelj »Nove TKB« bo Enzo Ortolan, direktor osebja pa Rigoni, ki že vodi osebje tukajšnjih podružnic padovanskega banke. Sindikati, ki so že dokaj naveličani neuradnih, nepotrjenih in polovičnih informacij o novi banki, upajo v čimprejšnje razčiščenje, da bodo lahko na najboljši način prispevali k pogonu novega bančnega zavoda, ki je za sedaj v stoodstotni lasti Bance Antoniane. V gospodarskih in bančnih krogih pa včeraj ni bilo zabeležiti reakcij na sklep Banke Italije, da zavrne prošnjo Nove Ljubljanske banke za odprtje tržaške komercialne agencije. LJUBLJANA / DANES Državni zbor bo glasoval o mandatu Janezu Drnovšku Se vedno ni dogovora o sestavi parlamentarnih teles LJUBLJANA - Danes bodo poslanci na prvi izredni seji državnega zbora med drugim opravili glasovanje o kandidatu za mandatarja, ki bo sestavil novo vlado. Kot je znano, je to predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek, ki je po pogovorih predsednika države Milana Kučana z vodji poslanskih skupin, predsedniki parlamentarnih strank ter predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom dobil prvo priložnost, da se preizkusi pred parlamentom. Sicer pa morajo poslanci na današnji seji med drugim končno oblikovati tudi komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), ki bo opravila vse postopke v zvezi z oblikovanjem delovnih teles. 2e na ponedeljkovi seji kolegija predsednika državnega zbora so člani kolegija skušali oblikovati konkreten predlog za sestavo delovnih teles, s katerim bi prišli pred parlament, žal pa se je zataknilo že pri vprašanju, kdo naj bi po novem predsedoval KVIAZ. Kot je znano, se tako imenovane stranke slovenske pomladi (SLS, SDS, SKD) potegujejo, da bi KVIAZ vodil poslanec iz vrst Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), medtem ko največja poslanska skupina - Liberalna demokracija Slovenije (LDS) - zahteva predsedniško mesto zase. Na to temo je včeraj za zaprtimi vrati potekal tudi delovni sestanek, na katerem so se vodje poslanskih skupin skupaj s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poskušali dogovoriti o konkretnejšem predlogu za oblikovanje delovnih teles. Vendar pa je bilo tudi tokrat največje jabolko spora vodenje KVIAZ. Po zaključenih pogovorih smo poklicali predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki nam je povedal, da so se včeraj vodje poslanskih skupin poskušah dogovo- riti o oblikovanju predloga za oblikovanje delovnih teles za današnjo sejo. »Dogovori so bili do zdaj neuspešni, zato smo se odločili, da se ponovno sestanemo ob 20. uri in skušamo rešiti predvem vprašanje vodenja KVIAZ«, je povedal Podobnik in dodal, da se bodo poskušali dogovoriti vsaj to, da bi oblikovali KVIAZ le za potrebe druge seje državnega zbora. Prav tako je povedal, da so razpravljati tudi o celotnem predlogu za oblikovanje delovnih teles, ki ga je oblikoval, in se že skoraj dogovoriti tudi o sestavi nekaterih delovnih teles, vendar pa je vprašanje vodenja KVIAZ prekinilo nadaljno razpravo. Sicer pa v primeru, da se vodje poslanskih skupin ne uspejo dogovoriti, pričakuje, da bodo poslanci danes najprej opraviti glasovanje o kandidatu za mandatarja in nato pred drugo točko dnevnega reda poskušati ponovno doseči dogovor okrog oblikovanja delovnih teles. Vesna Vukovič Protest poslancev SDS zaradi poskusov podkupovanja Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je včeraj izrazila javni protest proti poskusom predstavnikov Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki naj bi skušati z velikimi vsotami denarja podkupiti poslanca SDS Pavleta Ruparja, da bi na današnjem glasovanju podprl kandidata LDS za mandatarja dr. Janeza Drnovška. Poslanci SDS so sporočili, da njihova načelnost in predvolilni program nista naprodaj in izražajo ogorčenje nad sprevrženo moralo stranke, ki na vsak način skuša s podkupovanjem nadomestiti manjkajoče zaupanje votilcev. Včeraj smo o tem skušati dobiti pojasnilo Liberalne demokracije Slovenije oziroma izjavo od podpredsednika stranke Igorja Bavčarja, ki pa kljub večkratnim poskusom ni bil dosegljiv. Hruševica pri Štanjelu se počasi obnavlja V Hruševici, ki spada v krajevno skupnost Štanjel in v kateri prebiva približno 130 prebivalcev, so že pred petimi leti dokončali pokopališče, pred dobrim mesecem pa so na pokopališče napeljali še vodovod in električno napeljavo v dolžini 280 metrov. Po besedah predsednika vaške skupnosti Ivana Žvoklja so vaščani opravili vsa gradbena dela in urediti okolico. Sedaj pa teče akcija kritja vaške cerkve Sv. Jožefa in zakristije. Obnavljajo leseno konstrukcijo strehe, strešno kritino in žlebove. Pre-draCunska cena obnove strehe in žlebov znaša približno 2, 2 milijona tolarjev. Sedaj pa tečejo razgovori z Zavodom za spomeniško varstvo iz Nove Gorice za ureditev fasade in pročelja cerkve. Vaščani pa bi radi zamenjali tudi okna in kasneje tudi obnovili strop. V vaškem domu pa obnavljajo električno napeljavo in sanitarije.»Dela na športnem igrišču, ki smo jih pričeli pred dvema letoma, pred denacionalizacijo, pa stojijo zaradi denacionalizacijskega postopka. Vaščani, pa tudi drugi, se vozijo v našo vas po razširjeni in na novo preplasteni cesti od Štanjela do Hruševi-ce,« je še pripomnil Ivan Žvokelj. Olga Knez LJUBLJANA / SKODA ZARADI LEDENEGA DE2JA IN 2LEDU Slabo vreme ohromilo slovenski elektroenergetski sistem Več kot 2000 gospodinjstev včeraj še brez elektrike LJUBLJANA - Zaradi ledenega dežja in žledu, ki je v prvih januarskih dneh prizadejal hudo škodo na slovenskem elektroenergetskem sistemu, je bilo včeraj dopoldne brez elektrike še vedno preko 2000 gospodinjstev, predvsem na območju Notranjske, Gorenjske in Primorske. Vzdrževalnim ekipam Elektro Slovenija (Eles) je uspelo vnovič vzpostaviti 220-kilovoltno daljnovodno povezavo med Klečami in Divačo, tako da je osrednja Slovenija energetsko znova povezana s Primorsko in Italijo. Iz nuklearne elektrarne v Krškem, ki je zaradi okvare na ventilu zaustavljena že od novoletnega jutra, pa so sporočili, da bodo nuklearko ponovno priključili na omrežje danes opolnoči. Z odpravo okvar na daljnovodu med Klečami in Divačo se je bistveno izboljšal tudi položaj preskrbe ljubljanskega območja z električno energijo, hkrati pa je začel vnovič obratovati tudi 400/220 kV transformator v Baričevem, s čimer je ta daljnovodna povezava tudi zaščitena in varnejša. Elesovi vzdrževalci so to delo opravili v izjemno težavnih zimskih razmerah, saj so se morali do daljnovoda prebijati po visokem snegu in večinoma peš.Delavci Elesa so se lotili tudi popravila drugega poškodovanega daljnovoda, 400-kilo-voltne povezave med Be-ričevim in Divačo, ki pa je huje poškodovan. Dela bodo skušali pospešiti v sodelovanju s Slovensko vojsko oz. Upravo za zaščito in reševanje, ki bo dala na voljo helikopterje za prevoz težkih tovorov in pilote, izurjene za delo v težavnih raz-merah.Na območju širše okolice Ljubljane je tre- Po prvih, grobih ocenah sta sneg in žled na slovenskem telekomunikacijskem omrežju v minulih dneh povzročila za okrog 215 milijonov tolarjev škode. Najhuje so poškodovana nadzemna krajevna in medkrajevna kabelska omrežja na Goriškem, Notranjskem, Primorskem in Gorenjskem, so sporočili s Telekoma Slovenije. V minulih štirinajstih dneh se je skoraj štiristo vzdrževalcev Telekoma Slovenije trudilo sproti odpravljati napake in prekinitve na telekomunikacijskem omrežju. Skupaj je bilo ugotovljenih okrog pet tisoč prekinitev na telefonskem omrežju, ki so v glavnem že odpravljene. V Telekomu Slovenije se trudijo, da bi še danes, najkasneje pa v tem tednu, zagotovili telefonske zveze še preostalim, približno petstotim naročnikom, ki so zaradi vremenskih nevšečnosti ostali brez telefona.Telefonske linije so popravljene le za silo - toliko, da naročniki niso brez telefonskih zvez, medtem ko bo dokončna sanacija omrežij prišla na vrsto kasneje, ko bodo to omogočale vremenske okoliščine. Takrat bo možno tudi dokončno oceniti škodo, so sporočili s Teleko-ma Slovenije._________________________________ nutno izven obratovanja 41 transformatorskih postaj, tako da je brez elektrike približno 1800 odjemalcev. Zaradi poškodb, ki jih je žled povzročil na elektroenergetskem omrežju, je bila včeraj na Notranjskem in v Ljubljani onemogočena preskrba z električno energijo nekaterih krajev na območju Zirov, Logatca, Cerknice, Vrhnike in Črnuč. Brez elektrike so bila gospodinjstva, ki se napajajo iz transformatorskih postaj Rovte, Trate, Zakolk, Lučina, Ulovka, Roženija, Zajele, Petkovec, Osoje in Potok na območju Zirov, Grudna, Ravnika, Hotedršči-ce, Novega sveta, Za-polja in Zaplane na območju Logatca, na Cerkniškem pa ni delovala transformatorska postaja Rakov Škocjan ter postaja v bližini avtocestnega izvoza na Uncu. Kot so sporočili iz di-spečerske službe Elektro Ljubljana, so bili na območju Črnuč brez elektrike prebivalci Katarine, Črnega vrha, Smolnika in Pustega vrha. Elektro Ljubljana na območju poslovne enote Kočevje z agregati napaja 13 transformatorskih postaj, med drugim tudi mejni prehod Pirče s Hrvaško. Na Gorenjskem so bili včeraj brez električne energije še prebivalci nekaterih krajev v Poljanski in Selški dolini. Skupaj je bilo na tem območju brez elektrike približno 525 prebivalcev, še vedno pa se pojavljajo nove okvare, tako da obstaja nevarnost izpada še kakšnega daljnovoda, je povedal Boštjan Vogelnik iz Elektro Gorenjska. Ekipe, ki si prizadevajo zagotoviti elektriko krajem Topolje, Lavtarski vrh, Krivo in Jarče brdo v Selški dolini ter Logu, Gabrški gori, Tešarju, Visokem, Botoveljski grapi in Gabrovem v Poljanski dolini, so na delu, pomagajo pa tudi enote iz Žirovnice, Medvod in Kranja, kjer nimajo ok- KOROŠKA / NA GOLDECKU Hudi nesreči botrovale zastarele vlečne naprave CELOVEC - Vzrok za hudo nesrečo v koroškem smučarskem centru Goldeck pri Spitalu ob Dravi, pri kateri je bilo v nedeljo težko ranjenih pet oseb, ko je pri eni od sedežnic skočila vrv iz valjca, je znan: opravi-telj naprav, ki se je z deželo Koroško pogodbeno obvezal izvesti modernizacijo povsem zastarele opreme, ni namreč storil ničesar! Zastarele sedežnice in vlečnice je že leta 1988 kupil koroški podjetnik Hans-Peter Haselsteiner od dežele Koroške in sicer za simbolično vsoto enega šilinga. Hkrati se je obvezal, da bo najkasneje do konca leta 1996 izvedel obnovo celotnega omrežja sedežnic in vlečnic. Investicija naj bi po takratni oceni znašala 214 milijonov šilingov. Za primer, da investicije ne bodo izvedene, pa je med Haselsteinerjem na eni ter deželo Koroško in R. Avstrijo na drugi strani bil podpisan dogovor o plačanju penale v višini 50 milijonov šilingov. Podjetnik, ki je hkrati tudi poslanec Liberalnega foruma v avstrijskem državnem zboru, dogovora ni izpolnil. Kljub temu se je dežela Koroška ob izteku roka odpovedala penah, ker je podjetnik podpisal garancijo, da bodo naprave obratovale vsaj do leta 2001, za modernizacijo vlečnic pa da bo investiral 30 milijonov šilingov. Drugače R. Avstrija: le- ta se svojemu deležu oz. penah ni odpovedala... Na kraju nesreče medtem že deluje preiskovalna komisija. Prvo, kar je ugotovila, je, da je vlečnica, kjer se je zgodila nesreča, povsem zastarela. Sporen pa je tudi način gradnje t. i. ovinkaske vlečnice. Kaj je konkretno privedlo do »iztirjenja« vrvi s posledico, da je pet smučarjev vrglo iz sedežev in so padli več kot deset metrov globoko na dno, pa še ni znano. Pri tem so smučarji, med njimi dva turista iz Nemčije, ostali so biti domačini, imeti veliko srečo: padli so v nad meter debelo snežno odejo in le tako preživeti globok padec. Vlečnico so takoj po nesreči zaprli, ostale naprave pa še naprej obratujejo. Po prvih ocenah odgovornih za turizem v regiji, bo nesreča negativno vplivala na nadaljnji potek turistične sezone. Vodja turističnega urada je sporočil, da so v turističnih podjetjih že soočeni s številnimi odpovedmi, s tem pa se bo zmanjšal tudi dohodek iz obratovanja vlečnih naprav, ki znaša na sezono med 15 in 20 milijonov šilingov. Zadnja huda nesreča v nekem zimskem turističnem centru na Koroškem se je zgodila leta 1993 na Mokrinah. Takrat se je odtrgala vrv neke štirisedežnice. Nesreča je terjala štiri človeška življenja. Ivan Lukan PISMO UREDNIŠTVU O dveh pohodih V ponedeljek, 6. januarja 1997 je bil v Trstu 10. mestni pohod za mir brez rasizma. V Trstu ima taka mirovniška manifestacija posebne značilnosti: lepake se sicer natisne tudi v slovenskem jeziku, toda, kot je opozorilo s posebnim tiskovnim sporočilom društvo Edinost, gorje jih nalepiti tudi v mestu, la z demokratičnim županom vred slovenskih lepakov ne trpi. Na čelu povorke je bilo nekaj transparentov v mavričnih harvah z napisom PACE, da bi poskrbeti vsaj za en tak transparent z napisom MIR, pa, kot vse kaže, ni mogoče pričakovati. Strpnosti in antirasizma se gredo v Trstu s črnci, avtohtoni Slovenci pa so v glavnem uporabni le kot nema čreda. Odlomek iz znamenite pridige msgr. Ukmarja, ki bi ga z večjim haskom prebrati enojezičnim someščanom v italijanskem jeziku, pa so prebrali v slovenščini. V povorki, ki jo je organiziralo več kot trideset organizacij, društev in združenj (med temi Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev in Zveza slovenskih kulturnih društev) je bilo, če se nismo pomotiti pri štetju, 297 oseb. Slovenski radio in televizija sta poročala, da je bila še posebno opazna in prepoznavna slovenska prisotnost. Tega nikakor ni mogoče reči za sprevod, za katerega smo že povedali, da je imel le na začetku nekaj italijanskih napisov, slovenskega pa nobenega. Slovenska prisotnost je bila opazna in prepoznavna zaradi proti-manifestacije pripadnika društva Edino- st Primoža Sancina, ki je nekje izvedel, da je vidna predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev izjavila, da v sprevodu ne bo slovenskih napisov, ker ni denarja in časa, da bi jih naredili. Dan poprej, v nedeljo 5. januarja 1997 je družbeno politično društvo Edinost organiziralo drug, veliko zahtevnejši in uspešnejši pohod. Kot protest proti malomarnosti državne poticije, ki takoj po volitvah za tržaški pokrajinski svet ni preprečila skrunitve spomenika po Gor-tanu prvih ustreljenih antifašistov Ferdinanda Bidovca, Zvonimira Miloša, Franja Marušiča in Franja Valenčiča, ki so biti ustreljeni 6. septembra 1930 na bazovski gmajni na osnovi razsodbe posebnega sodišča za zaščito države, je družbeno politično društvo Edinost organiziralo po 85. redni mesečni protestni manifestaciji na trgu Zedinjenja Italije pohod do 10.870 metrov oddaljenega oskrunjenega spomenika. Čeprav so slovenska množična občila izredno okrnila tiskovno sporočilo društva o nameravani protestni manifestaciji, se je te udeležilo 17 oseb (če bi se pohoda za mir udeležilo za vsako organizacijo toliko oseb, bi bilo na pohodu znatno več kot 520 oseb). Poleg tega so se slovesnosti ob spomeniku, ki se je zaključila ob 15.45, udeležiti najmanj 4 orožniki, 5 državnih policajev in 4 občinski policaji. Nismo pa opaziti niti časopisnih, ruti radijskih ati televizijskih časnikarjev slovenskih množičnih občil. za d.p.d. Edinost Samo Pahor ŠOLSTVO / ZAČETEK VPISOVANJ ŠOLSTVO / ŠOLA FRANA VENTURINIJA Vpis v šolo otrok rojenih leto 1991 Vrtce bo junija zapustilo 150 malčkov Novo leto v prenovljeni osnovni šoli v Boljuncu Poslopje prenovila dolinska občina - Začasno bili v Borštu Na osnovnih šolah in v državnih otroških vrtcih so se vCeraj začela vpisovanja otrok v prve razrede oziroma v prve letnike. Starši imajo sedaj do sobote, 25. januarja, Cas za vpis svojih sinkov in hčerk. Od števila vpisov ne bo odvisen le obstoj naše šole, kot smo zapisali ob včerajšnji predstavitvi vpisovanj, paC pa (in predvsem) vzgojno-izo-braževalna pot novih šolarjev, njihovo počutje v šoli in skratka njihov šolski razvoj, kot je pripomnila profesorica, ki že skoraj dve desetletji pozorno sledi našim šolskim zadevam. Ob vsakoletnih institucionalnih šolskih terminih, kakršen je navsezadnje tudi rok za vpis otroka v šolo, se namreč dogaja, da posvečamo veliko pozornost »količini«, ki naj zagotovi obstoj naših šol, manj pa je govora o »kakovosti«, po kateri bi morali primarno stremeti na vsaki šoli. Vprašanji sta, seveda, tesno povezani: učiteljice vedo povedati, da je težje doseči kakovostni pouk v enoraz-rednicah kot v navadnih samostojnih razredih, eno-razrednice pa so le posledica skromnega vpisa. V tem začaranem krogu se vrtimo že dobro desetletje. Septembra bodo stopili v prve razrede osnovnih šol otroci rojeni leta 1991. Slovenske državne in občinske otroške vrtce v tržaški pokrajini obiskuje letos 150 otrok letnika 1991. Ti so naši potencialni prvošolčki. Ko bi se vsi vpisah v slovenske osnovne šole (in bi se jim pridružil še marsikateri slovenski otrok, ki ne obiskuje vrtca), bi zabeležili vpis, ki bi bil večji od števila lanskih prvošolčkov (in tudi Vrtce bo junija zapustilo 150 otrok OTROŠKI VRTCI letnik 1991 Sv. Jakob 4 Skedenj 4 Sv. Ana 4 Sv. Ivan (obe.) 11 Dijaški dom (obč.) 3 Lonjer 3 Greta (obe.) 4 Barkovlje 3 OpCine 19 Bazovica 4 Gropada 4 Trebče 4 Prosek 10 Križ 9 Repentabor 8 Nabrežina 4 Devin 7 Mavhinje (obe.) 5 Sempolaj (obč.) 9 Gabrovec (obč.) 11 Dolina 7 Mačkolje 0 Domjo 0 Ricmanje 2 Boršt 2 Boljunec 5 Milje 4 SKUPNO 150 od vpisa izpred dveh let, ko je prvič prestopilo šolski prag 135 uCencev). NajveC malčkov bo zapustilo openski vrtec (19), najmanj borštanskega (2), medtem ko iz mačkoljan-skega vrtca ne bo letos prestopil v šolo noben otrok. Na tajništvih didaktičnih ravnateljstev so vCeraj opozorili, da prestop iz vrtcev v šole ne bo »avtomatičen«, saj se bo verjetno tudi letos dogodilo, da se bodo malčki, ki so obiskovali vrtec v enem didaktičnem ravnateljstvu, vpisali v solo drugega. Zaradi tega je sedaj še težko predvidevati, Vpisi v prve razrede v šolskem letu 1996/97 OSN. SOLE 1996/97 l.r. Sv. Jakob 6 Ul. Donadoni 5 Skedenj 0 Sv. Ana 4 Sv. Ivan 9 Barkovlje 0 Rojan 4 Katinara 8 Opčine 11 Bazovica 5 Gropada 0 Trebče 7 Prosek 10 Križ 5 Repentabor 7 Nabrežina 6 Devin - Sesljan 8 Slivno - Sempolaj 7 Zgonik -Salež 11 Dolina 1 Mačkolje 0 Domjo -Ricmanje 11 Boršt 2 Pesek 0 Boljunec 8 Milje 9 SKUPNO 144 kolikšni bodo vpisi na posameznih šolah. Iz podatkov, ki jih objavljamo na drugem mestu vsekakor izhaja, da bo največ otrok zapustilo vrtce openskega didaktičnega ravnateljstva (58); sledijo nabrežinsko ravnateljstvo (36), svetoivansko (24), dolinsko (20) in svetjakobsko (12). Iz osmih vrtcev (državnih in občinskih) obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev bo prestopilo v šolo skupno 36 otrok, to je 24 odstotkov vseh otrok letnika 1991, ki bodo junija zapustili vrtce. Boljunškim uCencem osnovne šole Frana Venturinija je novo leto prineslo lepo presenečenje: vrnitev v matično šolsko poslopje, ki jih je sprejelo v povsem novi preobleki. Zanje in njihove učiteljice, ki so bili od začetka pouka začasno nameščeni v borštanski šoli, se je vCeraj dejansko začelo novo šolsko leto, vsaj tako so zatrdili nekateri, ko so se zagledali v prenovljene prostore. Dolinska občina je namreč šolo v Boljuncu popolnoma prenovila, ker je bilo poslopje potrebno popravil. Vse prostore, učilnice in hodnike so sveže prepleskali, lesen pod so lakirali, dotrajana lesena okna zamenjali z aluminijastimi, prenovili so tudi vsa stranišča. Dela so - kljub neljubemu vremenu - med božičnimi in novoletnimi počitnicami dokončali, in pretekli Četrtek je občina sporočila didaktičnemu ravnateljstvu, da se bo lahko šola F. Venturinija spet vselila v svoje poslopje. Učiteljice so poskrbele, da je bilo vCeraj pripravljeno za sprejem uCencev; oboje, šolarje in šolnike, je ob prihodu pozdravila didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila. Učenci so bili zadovoljni, učiteljice tudi. Nova, lepša, urejena šola jim bo dala novega elana, da bi bilo njihovo delo v novem okolju Cim bolj uspešno, za kar ima seveda zaslugo dolinska občina, ki je poskrbela za prenovitev. Učenci šole Frana Venturinija v prenovljenem šolskem poslopju v Boljuncu (f. KROMA) SODIŠČE / 2E DVE LETI ZASIDRANI SREDI ZALIVA Ukrajinski ladji ne bosta odpluli Nepopoln predlog za prevzem turbinskih kontejnerskih ladij Ukrajinski ladji, ki sta zasidrani v Tržaškem zalivu že skoraj dve leti, ne bosta še odpluli, kot je kazalo pred kratkim. Včerajšnje zasedanje tržaškega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Vincenzo D’Amato, ni prineslo nobene posebne novosti glede usode ladij in njunih posadk, ponudba pomorske družbe Marisarda, da bi začasno prevzela tovorni ladji na svojih progah po Jadranskem oz. Tirenskem morju, pa še ni dokončno izdelana in je torej sodišče še ni moglo vzeti v pretres. Včerajšnje zasedanje je sprožilo državno pravobranilstvo v imenu tržaškega pristaniškega poveljstva, za katerega predstavlja večletna prisotnost »Kapitana Smimova« in »Inženirja Jermoskina« sredi Tržaškega zaliva nevarnost za plovbo, pa tudi vrsto živih stroškov za pomorske oblasti. Sodnik je priziv zavrnil, tudi ker imata izključno oblast nad ladjama njuna poveljnika, vsaj dokler ne predstavljata stvarne nevarnosti za pomorski promet. Na sodnem zasedanju je zastopnik agencije S amer, ki predstavlja brodarja, ukrajinsko pomorsko družbo »Black See Company«, pojasnil, da so te dni izplačali elanom posadke 50 tisoC dolarjev zaostalih dohodkov: Ce računamo, da je skupno na obeh ladjah približno 50 mornarjev in častnikov, med katerimi so tudi 4 ženske, odpade na vsakega poldrug milijon lir, dolgujejo pa jim 5 mesecev plaCe. Nadalj-nih 50 tisoč dolarjev bi morali prejeti v najkrajšem, da bi lahko tankali gorivo, ki je potrebno za minimalno obratovanje turbinskih strojev. Verjetno bo v prihodnjih dneh Marisarda predstavila svoj dokončni predlog za prevzem ladij, ki ju je sodstvo zaplenilo pred dvema letoma zaradi neplačanih računov brodarja. NAVODILA TRGOVINSKE ZBORNICE Prošnje za »deželni« neobdavčeni bencin Postopek za dodelitev deželnega bencina po znižani ceni še ni povsem jasen, vendar se je konCno premaknilo z mrtve točke izvajanje zakona, po katerem bodo raztegnih na vso deželo bencin po znižani ceni, in sicer v neomejeni količini in po ceni, ki bo sorazmerna z oddaljenostjo bivališča od meje: lastniki vozil bodo plačali nižjo ceno, Ce imajo bivališče v občini ob meji, višjo pa, Ce so bolj oddaljeni od Slovenije. Pravico do »deželnega« bencina imajo vsi lastniki vozil, ki imajo stalno bivališče v Furlaniji -Julijski krajini, predstaviti morajo predvideno dokumentacijo in plačati 10 tisoč lir pristojbine. Na Tržaškem je Trgovinska zbornica pristojna za dodelitev »novega« bencina po znižani ceni in že danes bodo pričeli deliti zadevne formularje, ki bodo na razpolago na Borznem trgu ter pri Ustanovi za bencin v Ul. Valdirivo 2. Pri tem pa opozarjajo javnost, da morajo izpolniti te formularje samo oni lastniki vozil, ki še nimajo elektronske bencinske kartice oz. ki niso nikoli pred-ložili prošnje za dodelitev »tržaškega« neobdavčenega bencina. Formularje bo treba predstaviti do 8. februarja na okencih na Hipodromu vsak delovnik od ponedeljka do petka (razen srede 15. januarja) od 8.30 do 13. ure ter od 14.30 do 19. ure. Vsem onim, ki pa že imajo elektronsko kartico za bencin, bodo dodelili kasneje pravico do »deželnega« bencina. Medtem pa jim že od začetka leta pri prvem tankanju avtomatično vpišejo na kartico novo količino bencina po znižani ceni za leto 1997. ČRN A KRONIKA / ZARADI OBILNEGA DE2JA NOVICE Na Reški cesti popustil zid Na srečo ni bilo mimoidočih pešcev, zasulo je parkiran avtomobil Od danes radijska oddaja »Občanovo okence« Po RAIevem deželnem radijskem kanalu Radio 1 bodo zaceli danes ob 15.15 oddajati »Občanovo okence«, to je serijo oddaj o »vsem tem, kar bi radi vedeli o javni upravi, a si niste nikoli upali vprašati«, kot je podnaslov oddaje, ki bo na sporedu vsako sredo popoldne in je bila izdelana v sodelovanju s tržaškim občinskim uradom za stike z javnostjo. Občinska uprava želi na ta način seznaniti javnost z vsemi svojimi službami in uslugami, hkrati pa želi vzpostaviti z občani tvoren dialog. Oddajo bosta vodila Mario Mirasola in Maila Za-rattini, poslušalci pa se bodo lahko vključili po telefonu (St. 167217129 ali fax št. 040-7784441). Mostarske sirote na obisku Sindikalna organizacija upokojencev CGIL bo gostila večjo skupino mostarskih sirot, ki bo jutri prispela iz Padove v družbi spremlkevalcev v naše mesto. Gre za 30 otrok med 6. do 12. letom starosti, ki jim je vojna pobrala starše. V Trstu jih bo sprejelo predstavništvo sindikata upokojencev in oiganizacije Auser, jim pripravilo obed ter jih nato popeljalo na ogled železničarskega in pomorskega muzeja. Zaradi močnega deževja zadnjih tednov je vCeraj zjutraj popustil oporni zid na Reški cesti in je zasulo parkiran avtomobil (na sliki, foto Balbi/KROMA). Bilo je nekaj pred 10. uro ko je na križišču Reške ceste z Ul. Rio Corgnole-to zagrmelo. Na sreCo ni bilo pešcev, tako da je velika masa kamenja, in blata zasula samo parkiran avtomobil vrste alfa romeo, v katerem ni bilo potnikov, škoda na vozilu pa je precejšnja. Na kraj so prihiteli gasilci in mestni redarji. Slednji so do popoldanskih ur urejali izmenični enosmerni promet, gasilci pa so pospravili s cestišCa kamenje in blato, zatem pa je poseglo zasebno podjetje, ki je pričelo obnavljati porušeni oporni zid. Obnavljanje izkaznic za prevoze invalidom V uradih pokrajinske uprave v Ul. S. Anastasio 3 obnavljajo civilnim in vojnim invalidom izkaznice za brezplačne avtobusne prevoze. To službo je doslej opravljalo Podjetje za zdravstvene službe v Ul. Fameto, kjer pa so se običajno oblikovale neskončne vrste. POLITIKA / SEKC1JSK1, NATO POKRAJINSKI KONGRES PO PRAZNIKIH / POVSOD »ZNIZANE CENE« DSL pred zahtevno kongresno preizkušnjo Novega tajnika bodo izvolili šele pozno spomladi Začele so se razprodaje Prednosti in nevarnosti ponudbe V Demokratični stranki levice so v polnem teku sekcijski kongresi, na katerih člani med drugim volijo delegate za pokrajinski kongres, ki bo 24., 25. in 26. tega meseca. Na skupščini ne bodo izvolili pokrajinskega tajnika, ki ga bodo v skladu s strankarskim statutom izbrali po vsedržavnem kongresu, to se pravi pozno spomladi. Danes ob 18. uri bo na pokrajinskem sedežu v Ul. S. Spiridione 7 predkongresna skupščina o reformi socialne države, katere se bosta udeležila pokrajinski tajnik CGIL VValdi Catalano in član strankinega pokrajinskega Maurizio Pessa-to. Jutri ob 18. uri bo kongres de-vinsko-nabrežinske sekcije DSL. Skupščina bo na sedežu sekcije na glavnem trgu v Nabrežini. V petek bosta na programu dva kongresa. Ob 16. 30 se bo v Ul. S. Spiridione 7 zbrali člani mestne sekcije, ob 20. uri pa bo na Brdini na Opčinah kongres sekcije Hrasta za Opčine in Bane. V soboto ob 15. 30 bo kongres Šentjakobske sekcije (na sedežu v Ul. della Guardia), pol ure kasneje pa se bodo na sedežu na Rocolski cesti 79 zbrali člani sekcij za Sv. Ivan, Kja-din in Rocol. Z vidika krajevne politike bo kongres DSL pomemben v pričakovanju jesenskih občinskih volitev, ki jih bodo morda odložili na pomlad leta 1998, ko bodo deželne volitve. A ne glede na to, bo zanimivo videti, kako bo članstvo D’Alemove stranke ocenilo delo Illyjevega odbora in morebitno kandidaturo sedanjega župana, ki je že skoraj stoodstotna. Illy, kot kaže, čaka Se na politično privoljenje DSL in Ljudske stranke, ker stalno govori o Cimvečji enotnosti pa očitno računa tudi na podporo nekaterih sredinskih sil, morda celo Liste za Trst in »Forza Italia«. Hrast je doslej lojalno podpiral župana in mestni odbor, precej nezadovoljni z Illyjem pa so nekateri občinski svetovalci, začenši z načelnikom svetovalske skupine Giorgiom De Roso. Pokrajinskega tajnika bodo, kot rečeno, izvolili po vsedržavnem kongresu. Stelio Spadaro se bo skoraj gotovo spet potegoval za tajniško funkcijo, za katero ostaja najresnejši kandidat, čeprav se v stranki širi nezadovoljstvo nad njegovim vodenjem. Precej kritična do Spadara je od vedno t.i. komunistična ali levičarska komponenta, ki jo vodi nekdanji podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel. Tajniku npr. očitajo, da se je prenaglil tako v zvezi s problematiko fojb, kot tudi pri obravnavi ezulskega vprašanja. Kritike pa se pojavljajo tudi v krogih, ki so Spadaru od vedno zelo blizu. V mislih imamo bivšega evropskega poslanca Gior-gia Rossettija, bivšega tajnika CGIL Roberta Treua in bivšo tajnico stranke Perlo Lušo. Vsi so sicer »bivši«, ohranili pa so še velik vpliv v stranki. ŠEMPOLAJ / POBUDA KULTURNEGA DRUŠTVA VIGRED Zanimiva razstava starih slik V šempolajskem kulturnem društvu Vigred se stalno nekaj dogaja. Podjetni in iznajdljivi člani društva so svoj zadnji trud posvetih pripravi zelo zanimive razstave starih fotografij, ki gredo od konca prejšnjega stoletja do leta 1975 in ki so jih zbrali po hišah v Sempolaju, Praprotu, Prečniku, Trnovci in S livnem. Otvoritev razstave je bila v ponedeljek, odprta pa bo do nedelje, vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo pa tudi od 11. do 12. ure. Z zbiranjem slik je društvo začelo zato, da bi izdalo koledar, kar je tudi storilo (koledar je še v prodaji, izkupiček pa bo šel za popravilo »štalce«), ker pa se je nabralo ogromno slikovnega gradiva, je sklenilo, da pripravi razstavo. Razstava na preprost a nazoren način prikazuje utrinke nekdanjega vaškega življenja. Poleg običajnih družinskih slik, ki nas popeljejo v preteklost, so razstavljene tudi fotografije posameznih krajev, hiš, pejsažev ipd. Pri zbiranju tega fotografskega gradiva so seveda naleteli na precejšnje težave, zlasti pri določevanju letnic nastanka posameznih fotografij, pa tudi pri identificiranju ljudi in krajev na slikah, zaradi česar razstava nima napisov in posebnih razlag. Je pa kljub temu pomemben prispevek, zlasti za mlajši rod, ki bo ob tem prikazu bolje spoznal, kako je včasih potekalo življenje v teh krajih. Takoj po praznikih so na vrsti razprodaje. Gre že za povsem zakoličeno tradicijo, na katero računajo tako trgovci kot odjemalci. Letos so se sicer prodaje po precej znižani ceni na tiho začele že v soboto, se pravi pred praznikom svetih treh kraljev, ki so mejnik med prazniki in razprodajami. Bila je namreč sobota, ko v mestno središče že tradicionalno pride več ljudi, in v številnih trgovinah niso počakali na uraden začetek razprodaj. Nestrpnost gre pripisati tudi dejstvu, da praznični nakupi v splošnem niso bili tako bogati, kot bi si trgovci želeli. Res pa je tudi, da se odjemalci decembra zelo brzdajo ob nakupovanju oblačil in obutve, ker vedo, da bodo že v prvi polovici januarja za manj denarja dobili iste artikle. Na to igro so navajeni že tudi tržaški trgovci, ki v prvi sezonski razprodaji leta predvsem znižajo cene blaga, ki sodijo še v kakšno sezono nazaj. Zato je previdnost nakupovalca pri izbiri zaželenega blaga povsem na mestu. Previdnosti seveda ne manjka niti trgovcem, ki si - glede na predviden obseg prodaje - ne založijo s preveč bogato zalogo. To pa pomeni, da velikokrat ni lahko dobiti prave številke obleke ah čevljev. Ker pa je poceni, se potem kupec odloči na nakup nečesa povsem drugega. Ko bi kupil v sezoni, se pravi s polno ceno, bi bil mogoče v tem primeru - konec koncev - kupec bolj zadovoljen, ker bi vsaj imel blago, ki si ga je želel ali rabil. Sicer pa so razprodaje oz. napisi »znižane cene« tako vabljivi, da se jim ni lahko upreti. VPISOVANJE ŠE DANES / V UREDNIŠTVU NOVOLETNI KONCERT / V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU Zanimanje za izlete dnevnika Prostih še nekaj »dodatnih« mest za Nizozemsko in Madžarsko Proti zaprtju kina Lmniere Med naročniki in bralci Primorskega dnevnika vlada še vedno veliko zanimanje za izlete, ki jih razpiše naš dnevnik v sodelovanju s poptovalno agencijo Aurora. Tako so že včeraj, na prvi dan vpisa, oddali že vsa predvidena mesta za izlet na Nizozemsko in skorajda zapolnili tudi že drugo skupino, ki jo bodo dodali prvi. Prva skupina bo na Nizozemsko gotovo odpotovala 23. aprila, medtem ko bo točen datum odhoda druge skupine znan v tem tednu. Možno je, da bosta skupini potovali istočasno, kakor je tudi možno, da bo šla druga skupina na pot teden prej ali teden kasneje za prvo. Kot že rečeno, bodo prijavljene! za drugo skupino izvedeli za točne datume potovanja v tem tednu, za to skupino sprejemajo še prijave, saj je na voljo še približno osem mest. Za junijsko turo na Madžarsko pa je na voljo še kakih 10 mest. Predvidena sta bila namreč dva avtobusa izletnikov, že takoj so bila oddana mesta za poldrugi avtobus, z nadaljnjimi prijavami pa je bil skorajda zapolnjen že drugi. Vsi interesenti se lahko še danes dopoldne, od 9. do 13. ure, zglasijo v našem uredništvu za vpis in vse informacije. Mala kinodvorana Lumiere v tržaškem gosto naseljenem predelu v bližini nogometnega igrišča - skrita je v mali prečni utici ob prometni Ul. Flavia - je poseben pojav. Nekdaj tipičen predmestni kino se je že pred časom prelevil v skorajda esejsko dvorano, v kateri si je bilo kmalu po premierskih projekcijah mogoče ogledati zelo kakovostne filme. Nekateri filmi, ki so jih nagraditi na mednarodnih festivalih, so biti v Trstu na ogled samo v mali, nekoliko odročni dvorani. Med prednosti predstav v tej dvorani sodi tudi cena vstopnic, ki je seveda nižja kot v glavnih tržaških dvoranah, ob tem pa prodajajo tudi abonma za deset predstav po izredno ugodni ceni. Zato je povsem razumljivo, da je vest o skorajšnjem zaprtju kinodvorane razburila tako prebivalce predela kot tudi nasploh ljubitelje filma. Ustanoviti so poseben odbor, ki se je odločil, da bo v soboto, 11. tim., organiziral protestni shod v kinu. Nanj so povabiti tudi župana Illyja in podžupana Damia-nija, ki je tudi odbornik za kulturo. V posebni noti odbor ugotavlja, da bi z zaprtjem kinodvorane obsežno območje ostalo brez vsakršne tovrstne strukture, istočasno pa je kinodvorana Lmniere že del tržaške zgodovine. Sobotni shod se bo pričel ob 11.30. Proseška godba navdušila V ponedeljek je kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža uspešno izpeljalo svoj prvi celovečerni novoletni koncert. V športno kulturnem centru v Zgoniku se je zbralo res presenetljivo število ljudi, da bi prisluhnilo zvokom godbe na pihala godbenega društva Prosek pod vodstvom mladega kapelnika Aljoše Starca. Uvodne besede ter voščila ob novem letu je vsem prisotnim izrekla predstavnica domačega društva Debora Stegel. Nato je godba začela svoj koncert s Huckebyovo overturo. Med eno skladbo in drugo je v imenu godbenega društva Prosek spregovoril Bruno Rupel, ki se je najprej zahvalil organizatorjem za povabilo, nato pa orisal pot in uspehe godbenega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1904 in je razen med vojno nepretrgano delovalo. V preteklem letu je s tridestimi nastopi in petimi celovečernimi koncerti doživelo veliko uspeha. Priznanje za prvo mesto pa je prejelo na deželnem tekmovanju godb v Bertiolu. Rupel je tudi predstavil novi program godbe ter orisal vsako skladbo posebej. Tako so v prvem delu konceta zaigrati Giste-lovo Fiesta della costa, Courtovo New Horizons ter Schneiderjevo Rock simfony, katero je na klaviature spremljala Karen Kante. Tudi v drugem delu je godba segla po melodijah svetovnega lahkega in klasičnega repertoarja. Med temi naj omenimo Gruberjevo božično Sveta noč kot voščilo za leto 1997, Peetrsovo My wai, ki jo je ovekovečil znani Frank Sinatra ter Stru-clovo Zlatorog, ki je postala že ta-dicionalna skladba proseške godbe in s katero se je uradni del programa tudi zaključil. Ob vsesplošnem navdušenem ploskanju in vzklikanju publike pa so godbeniki spet stopiti na oder in slavnostno zaključili svoj koncert. Organizatorji so biti z uspehom te novoletne prireditve res zadovoljni, godbeno društvo Prosek, ki šteje precej mladih in obetavnih sil pa prav gotovo pričakuje lepo in uspešno prihodnost. (bis) SRBSKO-PRAVOSLAVNA SKUPNOST Božič v cerkvi sv. Spiridiona Praznični obredi še danes in jutri Tržaška srbska pravoslavna skupnost je tudi letos svečano proslavila pravoslavni božic. Osrednja verska svečanost je bila vCeraj dopoldne v cerkvi sv. Spiridiona (foto KROMA), popoldne pa so bile večernice. Pravzaprav so se praznovanja začela že 6. januarja, na dan, ko katoliška Cerkev slavi svete tri kralje. Tudi v ponedeljek je bila v cerkvi do- VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 8. januarja 1997 SEVERIN Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 16.27. Jutri, ČETRTEK, 9. januarja 1997 JULIJAN VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,4 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb raste, veter 24 km na uro vzhodnik severovzhodni, burja, vlaga 72-odstotna, nebo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Domini-que Devide, Doris Ruocco, Paolo Rotter, Stefano Bo-gliandi, Sara Totto, Simone Craglietto, Sara Folla, Mat-teo Abbrescia. UMRLI SO: 85-letna Rosa Biagi, 60-letni Giulio Taverna, 72-letna Vittoria Romano, 64-letni Luciano Teccolo, 96-letni Luigi Sa-baz, 84-letna Margherita Brignone, 76-letna Daniza Stojan, 82-letni Francesco Presti, 74-letna Angela Mrakic, 67-letni Stelio Ov-sez, 75-letna Pia Mikolik, 90-letni Aldo Pellican, 89-letna Giulietta Milanese, 90-letna Mercede Zorze-non, 82-letna Vanda Gelli-ni, 84-letna Elena Nairetti, 75-letni Oreste Gardel, 88-letna Maria Luigia Pellegri-ni, 80-letna Anna Editta Steiner, 77-letni Silvano lust, 91-letna lolanda Go-das, 84-letna Beatrice Zini, 97-letna Maddalena Stener, 77-letna Ortensia Piol, 81-letni Salvatore Surace, 74-letni ClaudioVanzini. U LEKARNE Od PONEDELJKA, 6., do SOBOTE, 11. JANUARJA 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. _____________KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estrada. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Spiri-ti nelle tenebre«, i. Mi- chael Douglas, Val Kilmer. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dayli-ght - Trappola nel tunnel«, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05. 22.15 »Solu-zioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fan-tozzi - il ritomo«, i. Paolo Villaggio. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Corpo grosso«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -16.30, 18.15, 20.20 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE -17.00,19.30, 22.00 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Nee-son, Julia Roberts. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Segreti e bu-gie«, r. Mike Leigli. il PRIREDITVE MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na 20. božični koncert v soboto, 11. t. m. ob 20.00 v boljun-sko cerkev. Sodelovali bodo cerkveni pevski zbor iz Boljunca, tamburaši KD Prešeren, mešani pevski zbor iz Bazovice in štru-mentalno vokalna skupina Nomos. Božično misel bo podal gospod Zvone Stru-belj. Med večerom bo tudi nagrajevanje božičnega ex-tempore. KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju 2 plesna tečaja: salsa-merengue in mambo boogie-vvoogie, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje na tel. št. 572595 ali 53420. SKD VIGRED vabi na ogled razstave Crnobelih slik iz preteklega Življenja okoliških vasi (Praprot, Prečnik, Sempolaj, Slivno in Trnovca) v društvenem SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostovanje KD Španski borci - Ljubljana Bogomir Veras MIHA, MINKA IN GLEDALIŠKA ŠMINKA V nedeljo, 12. januarja, ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA! TELJSTVO V NABREŽINI vabi starše bodočih prvošolcev, da se udeležijo informativnega sestanka v ponedeljek 13. t. m., ob 17. uri v prostorih nabrežinske OS V. SCek. Et EB*a VPISOVANJE: danes, 8. januarja od 9. do 13. ure v uredništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6 (II. nadstropje) poldne liturgija, popoldne pa veCemice. Svečani obredi v lepi cerkvi sv. Spiridiona se bodo nadaljevali še danes in jutri, vsakič pa bodo dopoldne in popoldne. Praznovanje pravoslavnega božica priklice vsako leto v cerkev veliko vernikov in obiskovalcev, saj je srbski pravoslavni obred med najbolj mističnimi in opremljen z izredno glasbo. proštom v Sempolaju. Razstava bo odprta od 17. do 19. ure, v nedeljo 12. t. m. tudi od 11. do 12. ure. Toplo vabljeni. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo na Opčinah gostovala godba na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina Marsica bo predvajala izbran spored skladb iz modernejše zakladnice. Toplo vabljeni. IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne! Id OBVEŠtilA GLASBENA MATICA vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. ANSAMBEL TPPZ P.TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. t.m, ob 19. uri vaja orkestra v Partizanskem domu. Istega dne bo ob 20.30 seja novoizvoljenega odbora. V petek, 10. t.m., ob 20.30 pa bo vaja za celotni ansambel, zbor in orkester ter recitatorje. V BARKOVLJAH bo v župnjiski dvorani jutri, 9. t. m. ob 16. uri rajonski svet o problemih pokopališča v Barkovljah. Prisotni bodo občinski upravitelji. ZSKD vabi predsednike in predstavnike včlanjenih društev, zborov, godb in skupin na razširjeno sejo pokrajinskega odbora za Tržaško, ki bo nocoj, 8. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu so pregled dela in predlogi za možno reorganizacijo Zveze. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina). NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV.JAlKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m.Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na št. 773411 (gospa Francka). V zvezi z zapadlostjo vpisov za šolsko leto 1997/98 bodo informativni sestanki za 1. razred osnovne šole jutri, 9. t. m. ob 16. uri na OS v Skednju za vrtec Sv.Ana in Skedenj ter 10. januarja ob 16. uri na OS J.Ribičič za vrtec sv.Jakob. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v l. razred OS za šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 228282 (gospa Bruna). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne šole na Katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne šole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30. DIDAKTIČNO RAVNA- MALI OGLASI tel. 040-7796600 22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. št. 200882. FRIZERSKI SALON CE-CILLA v Boljuncu bo od 15. t. m. dalje deloval po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote (razen ob sredah) neprekinjeno od 9. do 19. ure. AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297. TELETA stara dva meseca (teža približno 100 kg) prodajamo. Cena po dogovoru. Tel. na št. (040) 228932 - Draga 31. PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682. PRODAM licenco trgovine jestvin (kategorija I, VI, XIV) v devinsko-na-brežinski občini. Tel. na št. 0338-7419219. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 m x 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na št. 040/422836. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357. PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. št. 229219 ob uri obedov. IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventuelno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih mah. PIVNICA ra. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 25. t. m. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in PRISPEVKI Ob smrti sosede Marije Vidoni daruje Josip Vergi-nella z družino 30.000 lir za Dekliški zbor Vesna. V spomin na gospo Berto Protti daruje družina Amf Paola-Kocjan Edith 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 za cerkev sv.Jemeja na Opčinah. V spomin na pok. Ferdinanda Danieli darujejo nosilci krste 300.000 lir za SD Kontovel. Združena v življenju in smrti. V dneh 4. in 6. t. m. sta nas mimo zapustila NONO Emilio Prassel in NONA Giovanna Brezzel (MARICA) Pogreba bosta v petek, 10. t. m. ob 12.15 v kon-tovelski cerkvi ter v ponedeljek 13. t. m. ob 10. uri na pokopališču v Barkovljah. Posebna zahvala domu ostarelih »Villa del sole« v Repnu. Žalostno vest sporočajo sin Emilio z Dinoro, ljubljena vnuka Andrea in Didi z Maurom, bratje, sestre, nečaki ter ostalo sorodstvo. Trst, 8. januarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustil nas je naš dragi Bruno Pieri Pogreb bo v petek, 10. t. m. ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ul. Pieta v mavhinjsko cerkev. Žalujoči brat Alojz, sestre z družinami, vnukinja Sonja ter ostalo sorodstvo Cerovlje, 8. januarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob nenadni izgubi dragega Bruna Perica se pridružuje žalovanju brata in sester SKD Cerovlje-Mavhinje Nenadoma nas je zapustil naš dragi Danilo Succi Pogreb bo v petek 10. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v pro-seško cerkev. Žalostno vest sporočata mama in sestra z družino BrišCiki, 8. januarja 1997 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796600 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure Balinarji SK Kras sočustvujejo s svojci ob bridki izgubi dragega danila Suca. 20. 1. 1977 20. 1. 1997 Ob 20. obletnici smrti Antonije Berce se je z ljubeznijo spominjajo vsi njeni Opčine, 19. januarja 1997 ŠTUDIJE / ROBERTO STAREC NARODNO-ZABAVNA GLASBA Prikaz materialne kulture in »ljudskega« življenja v Istri Obsežna knjiga obravnava obdobje od 16. do začetka 20. stoletja 45-letnica ansambla Beneški fantje Gre za najstarejšo skupino Majhna, toda vsestransko raznolika. Taka se z raznih vidikov kaze Istra, ki je sicer najvecji polotok v Jadranskem morju, vendar pa vsega obsega 4.000 kvadratnih metrov. Ce je že z morfološkega vidika razgibana, pa je z jezikovno-kulturnega še bolj. Tako uvodoma pravi Roberto Starec, avtor obsežne študije o materialni kulturi in vsakodnevnem življenju podrejenih slojev v Istri. Njegovo preučevanje obsega dolgo obdobje od 16. do začetka 20. stoletja. V omenjenem obdobju je prišlo do številnih sprememb, ki so seveda pogojevale tudi vsakodnevno življenje prebivalcev. Obsežna knjiga Mon-do popolare in Istria - Cultura materiale e vita quotidiana dal Cinquecento al Novecento je pred kratkim izšla v zbirki dokumentov italijanskega zgodovinskega centra v Rovinju na pobudo Italijanske unije z Reke, tržaške Ljudske univerze in dežele Veneto. Kot piše v kratkem slovenskem povzetku (pripravili so ga tudi v hrvaščini), knjiga opisuje in analizira stvarnost istrskega ljudskega življa v predindustrijski dobi ter sledi z diahroniCnega vidika njegovemu razvoju od 16. do začetka 20. stoletja, skozi arhivske vire in zgodovinska pričevanja, ustno pripovedovanje ter pregledovanje dokumentov, ki jih hranijo muzeji ah so še na terenu. Roberto Starec je knjižne vire izpopolnil z raziskavami na celotnem istrskem območju, ki je danes razdeljeno med tri države: Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Sestavni in nepogrešljivi del knjige so fotografije, ki- jih je avtor zbral med gradivom, ki ga je pripravil med obi- skom osemnajstih muzejev, v katerih hranijo zanimiv material o istrski kulturi (od krajevnih v Istri do Trsta, od Zagreba do Rima). Nekatere zanimive posnetke pa je dobil tudi v številnih krajih po vsej Istri, pa tudi med zgodovinskimi slikami, ki jih hranijo številne javne in zasebne zbirke. Tematsko je knjiga razdeljena v tri poglavja, ki podrobneje obravnavajo specifična vprašanja bivanjskega prostora, oblačenja in roCne spretnosti. Prvi del Bivanjski prostor -Kraji in načini vsakdanjega bivanja je posvečen domu in življenju v njem. Opisana je kakovost naselbin in družbena organizacija (struktura družine in družbenih institucij). Ljudski bivanjski prostori so klasificiram po tipologiji, in sicer tako na podlagi strukture kakor tudi oblikovnih sestavin. Prvine so analizirane v prvi vrsti pri vodnjakih in portalih, opisani si prizidki (krušne peci in podobno), še p oseb j pa zasilna zavetišča. Notranjost bivanjskih prostorov je preučena na podlagi ohranjenih izdelkov, pa tudi po seznamih (popisi dot in oporoke) iz 16., 17. in 18. stoletja. Tako je opisana kuhinjska oprema, orodje, posoda, kakor tudi priprava kruhain hrane sploh. Med predmeti sobne opreme pa je avtor posebno pozornost namenil skrinjam in starim svetim podobam. V drugem delu Pokrivaš se, da se pokažeš -Oblike in znamenja oblačenja je nazoren opis krajevne produkcije tkanin in številnih noš, ki so bile značilne za posamezne etnične skupine istrskega prebivalstva. Posebne pozornosti je ' deležno obdelovanje konoplje in lanu in način njune priprave za predivo. V tem delu knjige so opisana ženska in moška oblačila tako Italijanov (s posebnim poudarkom na prebivalcih južnih istro-romanskih središč) kakor tudi istrskih Hrvatov in Slovencev. Pri tem so upoštevane različice, ki so bile zabeležene v vsaki etnični skupini. Avtor je na osnovi razpoložljivih virov sledil razvoju ljudskih noš od 16. -17. stoletja do opustitve. V marsikaterem kraju se je to zgodilo že v prejšnjem stoletju, vendar so" bili še kasnejši pojavi oblačenja ljudskih noš tja do druge svetovne vojne. Tretji del je posvečen orodju in ergološkim postopkom. Pod naslovom Ročna spretnost - Orodje in delovna tehnologija prinaša opis značilnosti tal, pridelovalnih metod in delitve lastnine, temu opisu sledi prikaz živinoreje, seCnje, prevoznih sredstev in vrst voz, kmečkega orodja in dela, posebej še vrst plugov. Podrobno sta opisana pridelovanje in obdelava žita za pripravo moke, posebna pozornost pa je bila dana vodnim plinom. Poglavju »žito« sledi popis obdelovanja vinskih trt in oljenih nasodov z vsem orodjem in postopkom za pridobivanje in hranjenje vina in olja. Nato se preučevanje preseli na morje: po splošnem orisu ribolova in morske plovbe so navedene vse vrste domačih plovil, jader, vetrnic, mrež in drugih naprav za ribolov. Zadnji poglavji skušata osvetliti pridobivanje soli in trgovanje z njo in pa nekdanjo domaCo obrt. Glede tega je avtor še posebno pozornost namenil oblikovanju lesa, kamna, železa, gline in tkalstvu. Gre vsekakor za obsežno študijo, ki se po-bliže spušča v obravnavo številnih specifičnih vprašanj. Ob zaključku pa je naveden tudi dolg seznam bibliografskih virov, iz Cesar izhaja, da je avtor upošteval celo vrsto gradiva, obdelanega pred njegovo študijo. V letu, ki se je komaj začelo, bo ansambel »Beneški fantje« slavil 45-letni-co delovanja. V letih od 1950 -1957 je bila na sporedu Radia Ljubljane redna tedenska »Oddaja za beneške Slovence«, v kateri je bil beneški glasbenik Anton BirtiC stalni sodelavec. In prav za tisto radijsko oddajo, da bi se hitreje širila med poslušalce, je BirtiC leta 1952 ustanovil prvi narod-no-zabavni ansambel in mu dal ime »Beneški fantje«. Vodi ga še dandanes in tudi nastopa v enakem sestavu petih izvajalcev: harmonika,' kitara, bas in dva pevca. Leta 1953 se je oglasil »Gorenjski kvartet«, iz katerega je pozneje nastal »Ansambel bratov Avsenik«. Leta 1954 so se pojavili »Veseh planšarji«. Zatem pa je zra-stlo narodno-zabavnih an- samblov kot gob po dežju, kar se beneškemu Antonu BirtiCu sploh ni moglo niti sanjati, da bo njegov »pionirski zarodek« obrodil toliko ansambelskih naslednikov. Trajna moC in vrednota ansambla Beneški fantje je bodriti in širiti narodno zavest med beneškimi Slovenci, širiti med množice spoznavanje Beneške Slovenije in njenih »pozabljenih« slovenskih rojakov na južni strani Matajurja. Vsi nastopi skupine v letu 1997 bodo zveneh v obeležju radostnega praznovanja 45-letnice obstoja. Ob tej priložnosti se elani ansambla toplo zahvaljujejo vsem dosedanjim sodelavcem in poslušalcem ter se priporočajo, da bi njihovo delovanje podpirali še v bodoče. Pred kratkim se je na Ljudski univerzi v Sežani pričela šola diatonične harmonike, ki ga že peto leto zapored organizira Klub Kraška harmonika pri ZKO Sežana. Solo vodi priznani mojster, svetovni prvak na diatonično harmoniko Zoran Lupine iz Sempolaja, obiskuje pa jo preko 20 godcev, ki bodo izpopolnjevali svoje znanje na začetnem in nadaljevalnem teCaju vse do zaCetka pomladi. Veliko zanimanje za izobraževanje pomeni tudi velik interes posameznikov za igranje na »frajtonarico« na Krasu in Brkinih. Po besedah dolgoletnega predsednika kluba Ludvika Žiberne in prizadevnega organizatorja Stojana Klajica ta podatek priča o temu, da se širi interes za igranje na tovrstnem ljudskem inštrumentu, tako da klub Kraška harmonika združuje preko 65 elanov. V letu je klub organiziral že 11. izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna, ki se je odvijalo junija v Skocijanskih jamah in s tem so obeležili 10-letnico vpisa tega naravnega in kulturnega spomenika v seznamu svetovne in naravne dediščine pri Unescu. Sežanski harmonikaši so sodelovali na vsakoletnem srečanju v Majcnih, ob tradicionalnem prazniku Pastirske igre v Senožečah in za Martinovo v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani. Olga Knez RAZMIŠLJANJE IN VABILO Kako se lahko danes približamo glasbi Danes začenjamo z objavo daljšega prispevka Naravna pot do glasbe, ki ga je napisal Miloš Pahor. Prispevek o načinih, kako se lahko približamo glasbi, smo razdelili v štiri nadaljevanja, ki jih bomo objavili zaporedoma v tem tednu. Uvodne misli Glasbi se lahko približamo na veC načinov. Stara glasba lahko predstavlja - vsaj s tistimi skladbami, ki so bolj enostavne in ljudski glasbi blizu - idealen pristop h glasbi nasploh. Vendar je ta koncept večkrat težko sprejemljiv. Največkrat zaradi neinformiranosti in slepe zaverovanosti v tehnični napredek. Razlikovati pa moramo med pojmoma napredek in razvoj. Naj nam zadostuje primer Stradivarija! VeCrat prav tisti glasbeniki, ki se posvečajo stari glasbi, omejujejo njeno vrednost: vzamejo jo kot specializacijo, vso pozornost posvečajo stilu, zanemarjajo pa njene splošne vrednote. S tem naredijo glasbi kaj slabo uslugo - v vseh Časih so bili dobri in slabi glasbeniki, vendar niso poznali problema stila, ker so vedno izvajali le glasbo svojega Časa. V slovenščini ima pa že sam izraz stara glasba nekoliko neprijeten prizvok. Izraz je gotovo nastal pod nemškim vplivom; Ce bi se prepustili raje angleškemu vplivu bi imeli nekoliko bolj vzpodbuden izraz zgodnja glasba. Ko priporočamo to pot do glasbe, bi se (bolj omejevalnemu kot pa pojasnjevalnemu) izrazu stara glasba raje izognili. Prav tako zavračamo oznako specializacije: Ce se glasbenik glasbi nekega obdobja posveča z instrumenti in načinom igranja, ki so za to obdobje primerni, ostaja predvsem glasbenik. Specializacija bi lahko pomenila omejevanje na določena obdobja in na določen naCin igranja in zavračanje sodobne glasbe. Vse to pa bi privedlo do negativnega odnosa do glasbe. Osnovni pojmi Otroka nauči govoriti njegova mati. S slovnico in teorijo svojega jezika se sreCa šele v šoli. Tu je pouk primeren stopnji njegove zrelosti in je glede na stopnjo šole (osnovna šola, srednja šola, univerza) zelo diferenciran. Logično bi bilo, da bi ta načela uporabljali tudi pri pouku glasbe. Glasba izraža z zvoki Čustva, razpoloženje; ali pa nam da vsaj estetski užitek. Zvoki, ki ničesar ne izražajo niso glasba: imenujemo jih lahko akustika. Ali pa še slabše: .zvočno onesnaženje. Igralec mora imeti določeno tehniko, da lahko nastopa na odru; atlet mora imeti določeno teh- niko, da lahko tekmuje. Tudi otrok uporablja določeno tehniko, tako za govor kot za tek; to tehniko lahko imenujemo osnovna ali naravna. Te misli nam - pre- nesene v glasbeno vzgojo - narekujejo, Cernu moramo dajati prednost: 1) izražati z instrumentom že s prvimi zvoki, 2) iskati različne načine (tehnika), kako to dosežemo, 3) s teorijo „uredimo” stvari, ki smo jih praktično že obdelali. Izbira glasbe Sodobna tehnika (radio, televizija, plošCe) ne sme nadomestiti živega muziciranja. To mora biti osnova glasbene vzgoje. Zato pa moramo skrbno izbirati tako glasbo, ki bo tehnično in vsebinsko primerna otroku. Ne smemo popustiti logiki „prej tehnika, potem glasba” -že prvi zvoki na instrumentu morajo biti glasbeno doživetje. (To je možno seveda le z nekaterimi instrumenti!). Glede izbire glasbe pa bi mogoče lahko sledili - seveda z vsemi možnimi izjemami - sledeči razpredelnici: otroštvo - svet pravljic -minueti in gavote (stara glasba) mladeništvo - prve ljubezni - romantična glasba zrelost - življenjski problemi - sodobna glasba (disonance!) Miloš Pahor Na sliki: učilnica tržaške šole Glasbene matice v Ul. R. Manna (foto KROMA). (1. se nadaljuje) ______SRBIJA / RUŠENJE MILOSEV1ČEVEGA RE2IMA SE STOPNJUJE_ Pravoslavni božič je dal še večji zagon protestu Policija ni posegla in preprečila protestno obarvano versko slavje | PERU / ČAKANJE : Spet streli na zasedenem japonskem veleposlaništvu BEOGRAD - Na predvečer pravoslavnega božica se je v srbski prestolnici na shodu, ki sicer načelno ni bil politične narave, vendarle pa je bil protestno obarvan, zbrala po ocenah tujih poročevalčev najvecja množica ljudi doslej. Več sto tisoč Beograjčanov se je udeležilo verskega obreda na ploščadi pred cerkvijo Svetega Save, kjer je maševal patriarh Pavle, pred tem pa se je velikanska množica na Čelu z opozicijskimi voditelji Drasko- vičem, DindiCem in Pesičevo sprehodila skozi srediSCe mesta. Policija je bila sicer prisotna, a se tokrat ni vmešavala. Režim je tokrat smotrno ugotovil, da bi bil morebitni policijski ukrep skrajno nevaren. Srbsko pravoslavje je namreč jasno obrnilo hrbet režimu in tega ne skriva, kar je za Miloševiča bolj porazno kot manifestacije opozicije, saj bo sedaj o Miloševičev! izdaji srbstva seznanjen tudi zadnji vernik v najbolj zakotni srbski vasi. Pravo- slavje namreč ne more preboleti, da so Srbi izgubili svoje Krajine na Hrvaškem in da so se morali umakniti tudi iz Številnih krajev v Bosni. Praznični večer pa vendarle ni minil povsem brez incidentov. Okrog devetih zvečer je namreč v Beogradu na sedežu pro-režimske Jugoslovanske združene levice, ki jo vodi soproga srbskega predsednika Mirjana Markovič, eksplodirala bomba. Tiskovna agencija Beta je poročala, da je pri tem na- stala le manjša gmotna Skoda, poškodovanih pa ni bilo. Vodja opozicije Vuk DraskoviC je prek neodvisnega radia Index levico obtožil, da je sama podtaknila eksplozijo, zdaj pa namerava krivdo naprtiti svojim nasprotnikom. Sicer pa se je opozicija po večtedenskih množičnih demonstracijah in avtomobilski blokadi Beograda odločila za novo obliko protesta. Svoje privržence je včeraj pozvala, naj z nenehnimi telefon- skimi klici blokirajo telefonske zveze vseh ministrstev in državnih medijev, hkrati pa je napovedala nadaljevanje protestnih manifestacij. Zveza Skupaj je sporočila tudi, da namerava vložiti ovadbo proti srbskemu notranjemu ministru Zoranu Sokoloviču, njegovemu namestniku Radovanu Stojičiču in dvema visokima policijskima funkcionarjema. Skupaj jim oCita, da so 27. decembra lani ukazali nasilno akcijo varnostnih organov v civilu proti mirnim demonstrantom in pešcem v Beogradu, v kateri je bilo ranjenih vec deset nedolžnih oseb. Eden od voditeljev srbske opozicije Zoran Dindič pa je pozval Zahod, naj pritisne na srbskega predsednika in tako podpre boj opozicije za priznanje izidov lokalnih volitev. Za nemško radijsko postajo iz Posarja je Dindič izjavil, da je mednarodni pritisk najverjetneje edino, kar bi lahko trenutno odlocilneje vplivalo na Miloševičevo ravnanje. Dindič je obenem navedel, da mora to Zahod storiti v roku desetih dni, ker bi bilo kasnejše ukrepanje le gašenje požara, ki ga bo Miloševič zanetil, samo da bi ostal v vodstvu. Dekani devetih fakultet beograjske univerze so včeraj pozvali srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj izpolni zahteve študentov, ki protestirajo. Domnevno poneverbo volilnih izidov so dekani v svojem pozivu previdno označili za »nesporazum«, ki je povzročil veliko politično, gospodarsko in moralno škodo. LIMA - Včeraj pred zoro so v japonskem veleposlaništvu v Limi odjeknili streli in nato še močnejša detonacija. Kaj se je v resnici zgodilo, pa so ves dan le ugibali. Nekaj podobnega se je zgodilo pred dnevi, ko naj bi neka žival sprožila minsko past, ki so jo postavili gverilci gibanja Tupac Ama-ru. To je bila včerajšnja edina novost z zasedenega vedeposlanistva, kjer gverilci še vedno zadržujejo 74 talcev, seveda Ce izvzamemo nekaj perujskih i vraCev in šamanov, ki so v svojih živopisanih -oblekah poskušali izgnati zle duhove iz veleposla- ' ništva in doseči osvoboditev talcev (na sliki AP). : O nadaljnjem razpletu ali zaletu se kot kaže odloča drugje. Japonski premier Hašimoto, je napovedal ustanovitev tihooceanskega protiteroristic- -nega pakta, japonska vlada pa je kot lažne demantirala Časopisne vesti, da so ugrabitelji za osvoboditev japonskih talcev najprej zahtevali 100 in nato 30 milijonov dolarjev. Gverilcem se kot kaže ne mudi. Japonsko veleposlaništvo naj bi bilo pravi bunker, tako da bi se vsak napad tragično konCal. Po pričevanju osvobojenih talcev gverilci razpolagajo s protitankovskimi raketami, razpršilnimi bombami in avtomatskimi puškami kalašnikov. Vsak gverilec ima še plinsko masko, napravo za infrardeče nočno viziranje, za pasom pa eksploziv. Da bi bila mera polna, bi se ob napadu gverilci s talci lahko zatekli v urad veleposlanika, ki ima blindirane stene in vrata. VREME / PO SEVERNI POLUTI SO NEURJA ZAČELA PESTITI TUDI JUŽNO POLUTO V ZDA in Braziliji katastrofalne poplave, Francijo je zajelo novo zimsko neurje VVASHINGTON, PARIZ - Val slabega vremena, ki že nekaj dni pesti ZDA, je poleg dvajset mrtvih terjal skoraj eno milijardo dolarjev gmotne škode. Najhuje je v Kaliforniji, kjer so katastrofalne poplave terjale 775 milijonov dolarjev škode. Pod vodo so se znašla najbolj rodovitna območja, ki bi lahko prizadela ameriško prehrambeno industrijo. Predsednik Clinton je kot od naravne katastrofe prizadeto območje proglasil poleg Kalifornije še Nevado in Idaho. V Nevadi je katastrofalne poplave povzročila nenadna odjuga, kar zgovorno prikazuje naša slika iz Veringto-na, kjer se zasnežene strehe dvigujejo nad poplavljeno pokrajino (Telefoto AP). V Oregonu, zvezni državi Wa-shington, v Severni in Južni Dakoti pa se ubadajo z debelo snežno oddejo in celo s snežnimi plazovi. Vsi upajo, da se bo tu nadaljeval strupen mraz, ker bi bile posledice nenadne odjuge zaradi ogromnih količin snega dobesedno dramatične. V VVashingtonu, kjer je pred enim letom zaCela snežna nevihta stoletja, pa so zabeležili neobičajno visoke temperature, tako da je ameriško glavno mesto v cvetju. Se slabše kot v ZDA pa je v brazilskih zveznih državah Minas Gerais in Rio de Janeiro, kjer je prvo poletno neurje z izrednimi padavinami in katastrofalnimi poplavami terjalo že veC kot 120 Človeških življenj. Brez strehe nad glavo je ostalo 70 tisoč ljudi, 160 tisoč prebivalcev pa je zaradi naraslih rek in porušenih mostov odrezanih od sveta. V Evropi pa je bil premor kratkotrajen. Včeraj je Francijo zajel nov val slabega vremena, ki se bo postopoma razširil na vso zahodno in srednjo Evropo. S temperaturami, ki so se v Franciji sukale od -2 do -8°, so se ponovno ubadali z ledenim dežjem in snegom. Poslabšanje naj bi Italijo zajelo šele v noči na Četrtek, povzročilo pa naj ne bi takih zapletov kot v Franciji. V glavnem naj bi le deževalo, snežilo pa nad 800 metri nadmorske višine, obenem padavine naj ne bi bile tako izrazite. Pogojnik je za letošnjo zimo skoraj obvezen, ker je situacija tako dinamična, da se spreminja iz ure v uro. NOVICE TRŽIČ / PROTEST ŽUPANA ŠTMAVER / KONCERT BOŽIČNIH PESMI Tržiška policija na sledi metalcev kamnov na vlake Železniška policija in osebje tržiškega komisariata nadaljujejo preiskavo, da bi izsledili metalce kamnov, ki so v prejšnjem tednu dvakrat obmetavali s kamenjem vlaka na progi Trst-Be-netke. Kot smo poročali včeraj, so taka dogodka zabeležili v nočnih urah prvega dne v letu, nato pa spet dva dni kasneje, obakrat pri San Polu, kjer je ob železnici tik pred stičiščem s progo proti Gorici in Vidmu nekaj metrov visok nasip, ki so se ga poslužili metalci kamnov. Medtem ko prvič škode ni bilo, je v drugem primeru večji kamen razbil šipo enega od potniških vagonov. Prav za ta primer pa policija razpolaga z opisom domnevnih storilcev, ker je strojevodja lahko opazil vsaj dve osebi, ki sta bežali. Slo naj bi za mlajše vendar odrasle ljudi in ne najstnike, ena od dvojice pa naj bi bila plavolasa Zenska. Spričo alarma, ki ga v tem času povzroča bedasto in neodgovorno pa tudi skrajno nevarno metanje kamenja na vlake in avtoceste, tvegata storilca, če ju izsledijo, dokaj strogo kazen. ■ Predstavitev uspešnice o življenju Leonarda Sciascie Na pobudo kulturnega združenja Sicilijancev v Gorici in pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave bodo v soboto, 11. t.m., ob 17.30 v pokrajinskih muzejih na gradu predstavili knjigo Mattea Collure “II maestro di Regalpietra - Vita di Sciascia”. Knjiga je v treh mesecih po izidu pri založbi Longanesi doživela že tretji ponatis. Collura je napisal življenjepis Leonarda Sciascie, pri čemer se je izognil akademskemu pristopu in knjigo sestavil kot roman, ki osvetljuje življenje pisatelja pa tudi Sicilijo v krempljih mafije in fašizma. Collura je tudi skušal poiskati kulturne korenine Sciascie, s čemer daje bralcu instrumente za razumevanje še nerazkritih odtenkov znanih Sciascievih del. Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval tudi literarni kritik in pesnik Gilberto Finzi. Fotografi krožka CIFI razstavljajo na pošti Na glavni pošti je odprta tematska fotografska razstava članov Goriškega fotografskega krožka CIFI. Na štiridesetih fotografijah je prikazan objekt glavne pošte. Palačo so zgradili ob koncu dvajsetih let (otvoritev je bila leta 1932) in jo tudi opremili z različnimi in času seveda primernimi umetniškimi deli. Razstavo so pripravili Santino Cartolano, Antonio Fabris, Carlo Tava-gnutti in Giovanni Viola. Na ogled bo do 18. januarja. ■ ■ H| ■ BB 1 ■ ■z, tPmmmmmm 1 r m H VPISOVANJE: danes, 8. januarja od 9. do 13. ure v uredništvu Primorskega dnevnika v Drevoredu 24 maja 1 Občinski odbor suspendiran Razlog je vladni odlok o krčenju števila odbornikov Tržiški župan Adriano Persi je včeraj suspendiral občinski odbor iz protesta proti vladnemu odloku, po določilih katerega naj bi se število občinskih odbornikov v Tržiču zmanjšalo od 6 na 4. Odlok štev. 669 je vlada sprejela v okviru paketa varčevalnih ukrepov minulega 31. decembra. Včeraj je bila v Tržiču prva letošnja seja občinskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki DSL in Zelenih. Župan Persi je vzel na znanje določila novega odloka in opozorilo občinskega tajnika, da bi morebitni sklepi, ki bi jih odbor sprejel v dosedanjem sedemčlanskem (vključno z županom) sestavu, utegnili biti neveljavni. Zaradi tega je Persi prekinil sejo in suspendiral ves občinski odbor v pričakovanju pojasnil. Poleg tega je tržiški župan poslal brzojavke prefektu, predsedniku vlade, ministroma za notranje zadeve in javno upravo ter deželnim in državnim organom zveze občin An-ci. V njih utemeljuje svoj protest. Persi ugotavlja, da bi nenadno krčenje števila odbornikov spravilo v težave občinsko upravo. Pomisleke ima tudi, ker je določilo vsebovano v dekretu: če ga parlament ne odobri v dveh mesecih, bo ukrep razveljavljen. Zato predlaga, naj se število odbornikov zmanjša ob koncu mandata, ki je za Tržič itak blizu, saj bodo občinske volitve letos spomladi. GLASBA / SEZONA LIPIZER Poklon Schubertu Nastopil bo pianist Roberto Cappello Glasbeno združenje Rodolfo Lipizer bo po lepem uspehu dveh silvestrskih koncertov z violinistko Tanjo Becker Bender ob spremljavi romunskega simfoničnega orkestra že v tem tednu nadaljevalo z redno koncertno sezono. V petek, 10. t.m., bo v Bra-tuževem centru v Drevoredu 20. septembra ob 20.30 klavirski koncert Roberta Cappella. Predstavil bo spored Schubertovih skladb in to V počastitev dvestoletnice skladateljevega rojstva, ki poteka letos. Cappello, ki je svojo glasbeno pot začel kot “en-fant prodige” (prvič je koncertiral kot 6-letni otrok), poučuje na konservatoriju v Parmi. Veliko koncertira v Italiji in tujini, posnel je precej plošč in prejel nagrade na raznih pomembnih natečajih, pri čemer velja še posebej omeniti prvo nagrado na prestižnem mednarodnem klavirskem natečaju F. Busoni v Boc-nu. Vstopnice za koncert so v predprodaji v agenciji Appiani. Organizatorji še vedno priporočajo tudi vpis abonmaja: do konca sezone je namreč še 14 koncertov, zato se abonma še vedno izplača. KRESOVI / PREDSINOCI ZAGORELI "PIGNARUI" IN "FUGARELE Kljub deževnemu vremenu spoštovana tradicija kresov Kot dan prej no Tržiškem izgledi zo novo leto niso najboljši Kljub dežju in vlagi so v ponedeljek zvečer marsikje na Goriškem zagoreli tradicionalni kresovi “pignarui” ali “fugare-le”, kot jim pravijo v vaseh z izrazitejšo furlansko tradicijo in kulturo. Tako kot dan prej na Tržiškem tudi tokrat izgledi za novo leto nisi bili ravno spodbudni, saj je dim večinoma ubiral smer proti zahodu, kar naj ne bi prineslo nič dobrega, v najboljšem primeru pa je taval sem ter tja in napovedoval skrajno negotovo leto. Nekatere kresove so sicer odpovedali zaradi dežja, drugod pa so kljub vsemu spoštovali tradicijo. Tako je bilo v številnih okoliških vaseh pa tudi v nekaterih predmestnih predelih same Gorice. Kres so predsinoči prižgali tudi v goriškem rajonu pri Sv. Ani (foto Bumbaca) Vatikansko odličje prof. G. Devetaku Priznanje zo življenjsko delo no glasbenem področju mu je izročil msgr. Oskar Simčič V cerkvi v Stmavru so ob prazniku svetih treh kraljev priredili že tradicionalni koncert božičnih pesmi. Koncert je priredilo domače kulturno društvo Sabotin v sodelovanju z župnijo sv. Mavra. Spored je bil kar bogat in kvaliteten. Najbolj je izstopal nastop mešanih pevskih zborov Rupa-Peč in Miren v skupnem sestavu pod vodstvom dirigenta Zdravka Klanjščka. Poleg tega so na koncertu sodelovali tudi pevci domačega zbora Sabotin pod vodstvom Nadje Kovic, ki je dirigirala tudi skupni nastop mladih pevcev mladinskega zborčka in St-mavra in mladisnkega zbora Rupa-Peč. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z zasluženim toplim ploskanjem. Koncert je ponudil priložnost tudi za podelitev pomembnega priznanja profesorju Gabrijelu Devetaku, dolgoletnemu pevovodji prav štmaverske- ga zbora. Za življenjsko delo na glasbenem in pedagoškem področju ter za zasluge pri uveljavljanju cerkvenega petja so mu namreč iz Vatikana podelili visoko papeško odlikovanje “Pro ecclesia et pontifice”. Priznanje je prof. Devetaku izročil msgr. Oskar Simčič. Na slikah (foto Bumbaca): nastop zborov Rupa-Peč in Miren; spodaj: prof. Gabrijel Devetak KINO GORICA VITTORIA 1 16.50-18.40-20.30-22.15 »II gobbo di Notre Dame«. VValt Di-sney. VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00»Spiriti nelle te-nebre«. I. Michael Douglas in Val Kilmer. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fantozzi, il ritomo«. I. Paolo Villaggio. H] OBVESTILA SPDG obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave sprejemajo ob sredah od 11. do 12. in četrtkih ob 19. do 20. na sedežu, tel. 33029. s_____________IZLETI SPDG - SMUČARSKI ODSEK priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zoncolan. Prijave na sedežu društva do jutri. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkirchheim. Prijave pri Brunotu. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: 9.30, Valeria Berginc por. Onesti iz hiše žalosti v Ul. Cocevia 15 v stolnico in na glavno pokopališče; 10.00, Nella Rossi vd. Gaiardo iz splošne bolnišnice v Tržič; 10.15, Gisella Cusma vd. Marussi iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 10.15, Rosaria Messina vd. Castro iz bolnišnice Janeza od Boga v Messino; 11.00, Bmno Bregant iz splošne bolnišnice v Ločnik; 13.15, Triestina Molinari vd. Colussi iz splošne bolnišnice v Krmin; 13.15, Isidora Zamar vd. Mian iz splošne bolnišnice v Moš. PROMET / ZARADI IZKOPOV Ulica Carducci ponovno zaprla Težave še nekaj mesecev Po nekajtedenskem premoru najprej zaradi Andrejevega sejma in nato ob božičnih in novoletnih praznikih bodo z današnjim dnem ponovno zaprli prometu Carduccijevo ulico, kar bo predvidoma spet povzročilo dokajšnje prometne težave. Zapora je potrebna, ker mestna podjetja za storitve nameščajo na tem območju nove vodovodne, plinske in električne napeljave. V jesenskih mesecih so podobna dela že izvedli na delu Travnika in pred škofijo, sedaj pa bodo nadaljevali na Carduccijevi ulici med križiščema s Seme-nisko in Favettijevo ulico. Župan je v ta namen podpisal odredbo z vrsto določb o preureditvi prometa na tem območju. Ob samoumevni prepovedi vožnje in parkiranja na Carduccijevi ulici bo prepovedano parkiranje tudi na Semeniški ulici. V veljavi ostane tudi odredba, ki dovoljuje avtomobilski promet po ulici svetega Ivana in Ascolijevi in sicer v smeri od Verdijevega korza proti Pacassijevemu trgu. Preusmerili bodo tudi vožnje avtobusov na progi štev. 1: v južno smer bodo avtobusi peljali po Ul. Brass in Semeniški, v severno pa bodo s Travnika zavili skozi predor do Giu-stinianijeve in nato čez Rabit in po Ul. Corsica spet na redno progo na Sveto-gorski. Navedene določbe bodo ostale v veljavi do zaključka del, ki bodo predvidoma trajala par mesecev. Treba bo plačati davek Iva tudi na državni prispevek za nove avtomobile _________ ITALIJA / PODATKI ZAVODA ISTAT ZA LETO 1996_______ V tretjem trimesečju lanskega leta je nacionalni biuto proizvod narasel za 0,6 % Naraščata uvoz in izvoz, potrošnja in investicije pa zastajajo RIM - Na državni prispevek za nakup novih avtomobilov bo treba plačati davek Iva. Pojasnilo je prišlo s finančnega ministrstva včeraj, torej na dan, ko so začeli izvajati vladni sklep, po katerem bodo dodelili 2 milijona lir za nakup novih avtomobilov z več kot 1.300 kubikov oz. milijon 500 tisoč lir za vozila z manj kot 1.300 kubiki, ob pogoju, da kupec istočasno da v odpad svoj več kot 10 let stari avtomobil. Ministrstvo je pojasnilo, da se po veljavnih predpisih davek na dodatno vrednost zaračuna potem, ko prodajalec odbije popust (v istem znesku kot državni prispevek), in preden se odšteje državni'prispevek. V nasprotnem primeru, ko bi namreč zaračunali davek Iva na končni ceni, bi kupci prihranili nadaljnih 285 oz. 380 tisoč lir. Tak postopek je po zakonu obvezen, izpade pa precej nerazumljivo, zakaj bodo morali kupci novih avtomobilov plačati davek tudi na državni prispevek. RIM - Italijanski notranji bruto proizvod je v tretjem trimesečju prejšnjega leta narasel za 0,6% v primerjavi z drugim trimesečjem in za 0,7% v primerjavi z istim obdobjem leta 1995. V prvih 9 mesecih preteklega leta so zabeležili porast bruto proizvoda za 0,9%, kar je povsem v skladu z vladnimi predvidevanji, po katerih naj bi leta 1996 porast dosegel 0,8%. Podatke je včeraj objavil vsedržavni statistični zavod Istat, ki je med drugim zabeležil tudi porast uvoza (+1,1% v primerjavi z drugim trimesečjem, potem ko je že 3 trimesečja stalno upadal) in izvoza (+2% po dveh trimesečjih upadanja in dveh trimesečjih zastoja). Zastajajo pa notranja potrošnja (+0,2%) in investicije (+0,2%). Glede slednjega podatka je treba ugotoviti, da so izvedenci predvidevali zmanjšanje investicij potem, ko ni več v veljavi zakon Tremonti o fiskalnih olajšavah, kar pa se ni zgodilo. Podatek, ki ga je včeraj objavil Istat in ki popravlja novembrska predvidevanja (+ 0,5%) DETROIT / MEDNARODNI AVTOMOBILSKI SALON Evropa je s coupeji hudo načela ameriško trdnjavo Po VW in BMW ima tudi Mercedes zelo ambiciozne cilje DETROIT - Evropske avtomobilske hiše nadaljujejo z obleganjem ameriške »trdnjave«, potem ko jim je pred leti s coupeji uspelo načeti obzidje. Na napad Mercedesa, BMW, Audija, Volk-swagna in Volva se ameriška podjetja branijo z novimi modeli in nizkimi cenami, medtem ko so Japonci v defenzivi in predstavljajo predvsem naravi prijaznejše avtomobile. Mednarodni avtomobilski salon v Detroitu, največja tovrstna prireditev v Severni Ameriki, si je letos nadel povsem novo obleko. Nemške avtomobilske tovarne so v Detroit prispele s spodbudnimi rezultati pri prodaji luksuznih avtomobilov. Mercedes, ki je lani prodal 86 tisoč avtomobilov, 20% več kot leto prej, računa, da bo letos prodal več kot 100 tisoč avtomobilov. To naj bi Mercedesu uspelo po zaslugi terenca razreda M, ki ga bodo od marca proizvajali v Alabami, predvsem pa po zaslugi novega coupeja CLK, ki bo zapolnil praznino med malim coupejem SLK (na sliki AP), ki so ga proglasih avto leta, in večjimi avtomobih razreda CL. Mercedesove cilje pa je medtem že dosegel BMW, ki je lani v ZDA prodal 105 tisoč avtomobilov in seveda Volkswagen, ki je lani prodal kar 136 tisoč avtomobilov. Med italijanskimi avtmobilskimi hišami je prisotna le ferrari s svojim F-133. Na evropski napad je ameriška Chevrolet odgovorila z novim modelom športnega corvette. Medtem Japonci čakajo in brusijo svoje orožje, ki bo kot kaže novi alternativni Mit-subishijev avtomobil, ki bo za gorivo rabil vodik. približuje italijanski trend ostalim razvitejšim državam Evropske unije: v istem obdobju so namreč v Veliki Britaniji zabeležili porast bruto dohodka za 0,7%, v Nemčiji za 0,8%, v Franciji pa za 0,9%. Bolj zmeren porast pa so zabeležili v ZDA (0,5%), skorajda zastoj pa na Japonskem (+0,1%). Tudi porast uvoza po daljšem obdobju zastoja kaže na pozitivni zasuk v gospodarskem razvoju, Italija pa še ni popolnoma prebrodila kriznega obdobja, kot dokazuje zastoj potrošnje. Na tem področju je nekoliko znatneje narasel samo nakup oblačil in obutev (+1,1%), medtem ko se je nadaljevalo krčenje nakupov vozil in gospodinjskih strojev (-1%). Istat je tudi ugotovil, da se je v preteklem letu zmanjšala marža podjetij. V prvih treh trimesečjih so se povečali proizvajalni stroški in to predvsem zaradi porasta cene delovne sile (1,7%, 1,0%, 0,5%), medtem ko so bile cene surovin relativno stabilne (0%, -0,1%, +0,1%); sled tega je marža zaslužka za podjetja bila manjša od splošnega porasta bruto proizvoda, saj je v prvih dveh trimesečjih dosegla samo 0,1%, v tretjem pa 0,2 - 0,3%. Podatke o osnovnih pokazateljih italijanskega gospodarstva je z zadovoljstvom komentiral predsednik vlade: »Številke o bruto dohodku niso slabe in dokazujejo, da smo na pravi poti,« je dejal Romano Prodi, ki je tudi izjavil, da ne bodo januarski podatki o inflaciji tako dobri, kot prejšnje mesece, ker so lanskega januarja zabeležili zelo nizko inflacijsko stopnjo. »Pač pa bo inflacija znatno nižja prihodnjega februarja,« je še pristavil vladni predsednik. NOVICE Podjetja iz Veneta se selijo na Koroško BENETKE -14. februarja bo v Celovcu prvi sestanek v okviru pobude »Life Italia«, katere namen je delna ah celotna sehtev podjetij iz Veneta na Koroško zaradi prevelikega davčnega pritiska, ki bremeni podjetja v Italiji. Baje se je k pobudi priglasilo že kakih 300 podjetij, ki jih je privabilo dejstvo, da v Avstriji plačujejo podjetja davke v višini 34 odstotkov dohodka, medtem ko je v Italiji obremenitev dvakrat večja. Poleg tega so storitve v Avstriji zelo dobre, medtem ko, po ocenah organizatorjev te pobude, Italija zaostaja za celih 30 let. Nova pocenitev poletov RIM - Italijanski letalski prevoznik Alitalia je uvedel nove cene poletov na mednarodnih progah za Evropo in ZDA. Kampanja ima naslov »Vi vohamo fehci«, nove zelo ugodne cene pa bodo v vsljavi od 16. januarja do 15. marca letos. V Nemčiji nižji porast BONN - Porast gospodarstva v Nemčiji bo v letošnjem letu nižji od predvidevanj. Tako ocenjuje inštitut DIW, eden najpomembnejših v tej državi. Po teh ocenah naj bi porast gospodarstva letos ne presegel 2 odstotkov, medtem ko so še jeseni lanskega leta napovedovah 2,5-odstotni prirastek. Po teh ocenah obstaja torej nevarnost naraščanja brezposelnosti od sedanjih 4 miliojonov na 4,5 mihojo-na brezposelnih v začetku leta 1998. Tudi državni primanjkljaj naj bi narastel in bi v tem primeru dosegel 3,4 odstotka bruto domače proizvodnje. Manjša poraba elektrike RIM - V decembru 1996 je v Italiji padla poraba elektrike. V primerjavi z istim mesecem leta 1995 se je poraba zmanjšala za 1,8 odstotka. Največji padec (2,7 odst.) so zabeležiti v severovzhodni Italiji, medtem ko so na Jugu zabeležiti celo prirastek. V vsem letu 1995 se je v Italiji poraba električnega toka povečala za pol odstotka. 7. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +0,96 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.074 -1,64 Mediolanum 14.145 -1,21 Bca di Roma 1.190 +0,59 Montedison 1.079 +2,66 Bca Fideuram 3.257 -0,94 Olivetti 574 +4,55 Benetton 18.608 +1,11 Parmalat 2.350 +2,08 Comit 2.695 -1,24 Pirelli Spa 2.815 -0,35 Čred it 1.639 +0,18 Ras 13.644 -1,59 Edison 9.431 +0,24 Rolo 14.505 -1,64 Fiat 4.294 -2,87 Saipem 6.991 -0,44 Gemina 742 +2,09 San Paolo To 9.199 -0,97 Generali 27.915 -1,60 Sirti 9.829 +2,78 Imi 13.065 +0,88 Štet 6.574 +2,36 Ina 1.906 -2,50 TIM 3.904 +2,41 Italgas 6.491 +1,67 Telecom Ita 4.026 +1,02 La Fondiaria 5.259 -0,58 Mediaset 6.966 -0,12 Mediobanca 7.786 -1,48 1 7. JANUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1535,010 EKU 1906,180 nemška marka 982,530 francoski frank 290,650 funt šterling 2600,310 nizozemski gulden 875,450 belgijski frank 47,686 španska pezeta 11,682 danska krona 257,620 irski funt 2562,390 grška drahma 6,248 portugalski eskudo 9,793 kanadski dolar 1127,440 japonski jen 13,305 švicarski frank 1135,280 avstrijski šiling 139,650 norveška krona 237,730 švedska krona 220,370 finska marka 327,150 7. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1518.00 974.00 286.00 861,00 46,85 2552.00 2518.00 253.00 6,06 1104.00 1117.00 137,35 10,80 1548.00 992.00 296.00 886.00 48,65 2632.00 2613.00 263.00 6,66 1139.00 1142.00 141,85 11,25 7. JANUAR 1997 v LIRAH S valuta nakupni prodajni se < m M ameriški dolar 1515,00 1560,00 nemška marka 972,00 992,00 *** N funt šterling 2575,00 2630,00 5 d švicarski frank 1116,00 1146,00 1*1 KI O ZAGREB -2/1 O '<26^ Slovenija: Na Primorskem bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, najvišje dnevne okoli 0 stopinj C. Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo, ob severnem Jadranu precej jasno. — BI0PR0GN0ZA Vremenska obremenitev bo sredi dneva prehodno ponehala, ponoči pa se bo ponovno okrepila, zato bo spanje vremensko obcutljivh moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 2.32 najnižje -18 cm, ob 8.25 najvišje 53 cm, ob 15.16 najnižje -68 cm, ob 21.50 najvišje 39 cm. V, 1: ob 3.15 najnižje -20 cm, ob 9.03 najvišje 53 cm, v 15.50 najnižje -70 cm, ob 22.26 najviš)e 43 cm. TEMPERATURE V GORAH °C . °C 500 m -9 2000 m -4 1000 m -7 2500 m -6 1500 m 0 2864 m -8 JUTRI ° GRADEC -4/0 TRBIŽ CELOVEC O -3/0 MARIBOR O ,4/0 M. SOBOTA O -4/0 ČEDAD KRANJSKA GORA 5/0 TRŽIČ -3/1 O KRANJ GRADEC -3/0 PTUJ OVIDEM 5/7 CEUE O .4/0 ^N. GORICA GORICA Q 4/7 O °UUBUANA -2/1 POSTOJNA '2n KOČEVJE ZAGREB .2/1 O CRNOMEU O Slovenija: V četrtek bo oblačno, predvsem v južnih krajih bodo občasno manjše padavine, v petek se bo na Primorskem zjasnilo, pihala bo zmerna burja, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Uvoz in izvoz stekla, strojev in proizvodov za steklarstvo IMSA lmpex s.r.l. 34170 Sovodnje ob Soči - Gorica - Italija Ul. Čase Sparse, 78 Tel. (0481) 521383 - Fax (0481) 521388