Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje M Informativno glasilo občine Dobrepolje QU letnik XXV. št. 4 april 2019 Slika zgoraj: V vsej občini je v soboto, 6. aprila, približno 500 občanov sodelovalo na skupni čistilni akciji. Slika levo: Za nami so velikonočni prazniki. Naj vas veselje preveva tudi v prihajajočem mesecu. AVTOKtCPAH S^tfO VULKAWIZ£R5-VQ T: ilt 7B07 065 K 041 963 KOUPOljC iT »enEPOLK > • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S FIZIOTERAPIJA % KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inio@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: mM NOVO! ZOBOZDRAVNIK NA DOMU Pacientom, ki iz zdravstvenih razlogov (huda bolezen, invalidnost) ne morejo priti v zobno ambulanto, ponujamo možnost zobozdravstvenih storitev na domu. O vseh podrobnostih se svojci lahko predhodno dogovorite z zobozdravnikom v ambulanti ali pokličite na telefonsko št. 01/ 320 4741 in hkrati določite termin obiska na domu. Do konca meseca maja 2019 potnih stroškov ne obračunavamo. KG-DENT ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE Hlebce 6,1315 Velike Lašče 01/ 320 47 41,031673159 www.zobozdravnica-katja.si Nudimo vam paleto zobozdravstvenih storitev, ki bodo rešile estetske kot tudi zdravstvene težave vaših zob. USTNA HIGIENA ZOBOZDRAVSTVO VARNA ODSTRANITEV AMALGAMA ORTODONTIJA ENDODONTIJA PROTETIKA SNEMNA PROTETIKA RENTGEN MOSTIČKI PREVLEKE IMPLANTI DELO NA TERENU Vabljeni po nov nasmeh! 3 Naš kraj ■ april 2019 Spoštovani bralci Našega kraja, dovolite, da se na začetku aprilske številke nekoliko ozrem nazaj na dogajanje v preteklih tednih. Za nami so že velikonočni prazniki, ki so bili letos pozno, zato pa smo jih lahko preživeli v idiličnem vremenu. Se še komu zdi, da so še posebej letos velikonočni prazniki nekako sovpadali s čistilnimi akcijami? Mar ni velikonočni čas neke vrste čistilna akcija za naše misli, srca, duše? Se ne nabere med tekanjem za vsakodnevnimi opravki med letom tudi veliko »smeti«? Niso pred velikonočnimi prazniki naše misli podobne površinam ob cestah, na katerih ležijo različne smeti? Mar ne smetijo našega življenja razne zamere, negativne sodbe o kom ali čem, opravljanja ...? Tako kot plastenke in pločevinke naših zelenic. Ne prihaja vstali Kristus za verujoče kot rešitelj? Nas različni velikonočni obredi, ki so v naših dveh župnijah pod vodstvom župnikov Franca Škulja in Marinka Bilandžiča še posebej slovesni in zgovorni, ne nagovarjajo k razmisleku o »smeteh« v našem življenju? In prav o obsežni čistilni akciji v naši občini si v aprilski številki lahko preberete obsežnejše poročilo, sestavljeno iz prispevkov predsednikov vaških odborov. K akciji so pristopili tudi v vrtcu, šoli in občinskem Karitasu. Po statistiki, ki jo je vodila občinska uprava, je dobrepoljsko okolje čistilo približno 500 občanov, kar je res velika številka. Zal se bo očitno vedno našlo tudi dovolj tistih, ki delo prostovoljnih čistilcev in ljubiteljev čistega okolja omalovažujejo z vedno novim in novim odmetavanjem smeti in z drugimi načini uničevanja našega lepega okolja. Pred nami so že novi prazniki, po njih pa se bo za mnoge začel najlepši mesec v letu. Maj bo tudi letos zagotovo postregel z mnogimi zanimivimi dejavnostmi in opravili. Starši boste svoje otroke lahko vpisali v glasbeno šolo, še prej pa jih pripeljali na preizkus. Vabilo in razpored najdete v številki. Izrabljeno, iztrošeno in pokvarjeno električno in elektronsko opremo bomo lahko spet oddali na posebnem odvozu, ki ga organizira JKP Grosuplje. Izkoristimo vsi to možnost, gozd ni primeren prostor za odlaganje tovrstne opreme. Zadnji majski konec tedna se bomo lahko spet podali na volišča. Tokrat so pred nami volitve poslancev v Evropski parlament. Skoraj neverjetno se zdi, da te volitve uspejo nagovoriti le približno četrtino volilnih upravičencev. Leta 2004 je bila volilna udeležba v Sloveniji 28,35-odsto-tna, leta 2009 28,37-odstotna, leta 2014 pa le še 24,55-odstotna. Kljub temu da imamo večkrat občutek, da sedem slovenskih poslancev v ogromnem Evropskem parlamentu ne more storiti veliko, pa nas bi lahko že državljanska vest opominjala, da je volilna pravica obenem tudi dolžnost, ki jo ima vsak od nas pri upravljanju države oziroma v tem primeru združene Evrope. Na naslednjih straneh boste člani političnih strank in volilnih štabov našli informacijo o oglaševanju kandidatnih list v naslednji številki Našega kraja, ki bo prav zaradi predvolilnih vsebin izšla teden prej, kot bi sicer. V aprilski številki Našega kraja si lahko preberete dve zanimivi poročili o potovanju v Miami in v Bruselj. Vesel sem, da se naši bralci odločijo in svoje vtise s potovanj delijo z drugimi občani. Tudi za v bodoče vabim bralce, da pošljejo kak vtis s kakega zanimivega potovanja. Ena zadnjih vasi, v kateri sem preverjal utrip občine, je vas Hočevje. Gre za vas, ki je zaradi velikega priseljevanja v zadnjih desetletjih nekoliko drugačna od ostalih dobrepoljskih vasi. Svoje doda še oddaljena lega. Verjamem, da boste prispevek še z večjim zanimanjem prebrali. Zanimiv je tudi prispevek o novem projektu, ki naj bi zaživel v naši občini. Projekt, s katerim se poskuša starejšim občanom omogočiti prevoz in spremstvo do različnih zdravstvenih in drugih ustanov, bo vsekakor dobrodošel, zato vabljeni zainteresirani prostovoljci. Več informacij boste našli v prispevku o projektu PROSTOFER. Mlajši, predvsem tisti, ki imate željo po sodelovanju na poletnih kolonijah, ne spreglejte razpisa Rdečega križa. Tudi starši, ki želite vključiti otroka v poletno kolonijo, si lahko preberete razpis. V vrtcu in šoli so bili tudi v preteklem mesecu zelo dejavni, vtise z raznih tekmovanj in projektov pa so tudi tokrat vestno zbrali za bralce Našega kraja. Posebej velja izpostaviti uspeh šolskih folklornih skupin, ki tudi letos sodijo v sam vrh skupin na državni ravni, in učenke Eve Česen, ki je na Cankarjevem tekmovanju osvojila zlato priznanje na državnem nivoju. Ljubitelji športa ste ob koncu aprila ponovno vabljeni na igrišča po naših vaseh, saj se bo v petek, 26. aprila, začela dobre-poljska futsal liga, ki bo letos zacvetela v polnem sijaju, saj bo tekmovalo kar 12 ekip. Vsak tekmovalni večer bo tako na sporedu kar šest zanimivih tekem. Številni ljubitelji tenisa pa boste gotovo veseli začetka lige, ki bo tudi letos potekala po sistemu piramide. Lepo vreme bo gotovo privabilo ljubitelje odbojke na mivki v prenovljeni rekreacijski center Gmajna. Nove in obnovljene poti na komasacijskem območju vabijo na tek, označene poti na Kamen vrh, Stari grad, Grmado in Sveto Ano pa na pohodniške užitke. Zdaj ni več izgovorov, da ne bi prvomajskih praznikov in celega maja preživeli športno in tudi drugače dejavno. Zelim vam prijetno branje ter lepe praznične in majske dni. Urednik Bojan Novak Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1370 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 23. maja. Rok za oddajo prispevkov je 14. maj 2019. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila.................................14 Kultura.....................................20 Zdravje.....................................22 Utrip občine.............................24 Iz vrtca in šole..........................26 Iz društev.................................39 Politične stranke.......................53 Šport........................................54 Pisma bralcev...........................56 Zahvale....................................58 4 Naš kraj ■ april 2019 Zupanova stran G. župan, začniva ta pogovor s praznično vsebino. Za nami je velika noč, za kristjane največji praznik v letu. Koliko vam pomeni in kakšen pomen ima lahko na življenje v naši občini, državi? Moram priznati, da velike noči dolgo nisem jemal kot največji praznik, saj je dejansko božič bolj »prazničen«. Takrat se več dogaja, če gledamo s posvetnega vidika. Ko človek postane starejši, pa se stvari spremenijo. Če bi dojeli in živeli sporočilo velike noči vsak dan, potem bi bilo na svetu lepo. Jezus je umrl, a je smrt premagal in živi z nami. Mi smo dejansko že v večnosti in si tukaj sami delamo pekel ali nebesa; potem bo prišel trenutek fizične smrti, takrat se bo življenje spremenilo, a bo teklo dalje. Če zdaj nismo v miru sami s seboj in z vsemi drugimi, tudi po smrti ne bomo. Zato se moramo tega zavedati zdaj. Kot župan vidim, da nekateri ljudje vse stvari vidijo samo črno, iščejo le napake. A to ni smiselno. Treba je iskati dobre stvari in delati pozitivno. Nima smisla izgubljati življenja za to, da poleg sebe živciramo še druge. Prvi konec tedna v aprilu so po celi občini kljub nekoliko slabšemu vremenu potekale čistilne akcije. Vas je presenetilo, da se jih je udeležilo toliko občanov? Presenetilo me je in vesel, pa tudi ponosen sem, da je bila udeležba tako velika. Vsem udeležencem sem od srca hvaležen, ker vidim, kako veliko ljudem je mar, v kakšnem okolju živimo. Posebej sem vesel ob spoznanju, kako so vsi ti ljudje velikodušni. Pospravljajo za drugimi! To ni majhna stvar! V prejšnji številki sva že govorila o tem, da težko razumemo, kako se lahko v naravi nabere toliko smeti. Kljub temu da poskušamo preko različnih kanalov vzgajati občane, državljane ... o ekološki zavesti. Tudi tokrat je bilo pobranih smeti res veliko, kajne? Prepričan sem, da nihče od tistih, ki pospravljajo za drugimi, ni tako neodgovoren, da bi onesnaževal naravo, ki nam jo je Bog dal v upravljanje oziroma gospodarjenje. Končno je pomembno tudi to, da ta akcija stane nekaj tisočakov - ob vestnem ravnanju vseh bi ta denar lahko namenili kam drugam, npr.: pomoči starejšim, ki jih je v naši družbi vse več. Ni pa dovolj, da o tem govori samo župan in da pospravljamo le takrat, ko je organizirana akcija. Pri tem povabim vse, da ste občutljivi na te pojave, da napišete kakšen prispevek, razmišljanje, svoj pogled v časopis Naš kraj. Da govorite brezvestnim ljudem, da onesnaževanje ni pošteno in primerno. Ob tem pa obstaja še ena velika težava, o kateri sem govoril tudi z inšpektorjem - pri nas je nenavadno veliko (več kot v sosednjih občinah) odlaganja gradbenih odpadkov v doline, vrtače in požiralnike. To pa je najbolj zaskrbljujoče ob dejstvu, da smo poplavno absolutno ogroženi. Ne morem verjeti, da so nekateri lahko taki »frajerji«, da sem jim žvižga za to, kar počnejo. Ko zasuješ eno dolino, lahko s tem ogroziš eno ali več hiš, ki bodo po nepotrebnem poplavljene, če spet pride do visokih voda! Prosim vas, občanke in občani, bodite pozorni na takšna početja in jih prijavljajte inšpekciji. Če si za boljše življenje ne bomo prizadevali vsi, potem ga ne bomo dosegli. Počasi se zaključuje projekt izgradnje in sanacije komasacijskih poti v osrčju naše občine. Nekaj je bilo tudi nezadovoljstva, kajne? Kakšni so predvideni koraki do zaključka projekta? Res je, zaključuje se. A smo Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prosili za podaljšanje. Nezadovoljstva je bilo kar veliko. Pri ljudeh in pri meni. Sploh si ne znam predstavljati, kako so se lotili projekta. Na terenu ljudje niso vedeli, kaj naj bi se delalo, kako in zakaj. Jaz pa sem ob prevzemu županovanja verjel, da je to projekt, ki teče in ga je treba le pripeljati do konca. A je bil docela neizdelan in zlasti površno pripravljen. Če bi ga hoteli dobro izvesti, bi zahteval 100 % več sredstev. Skratka, še en primer priprave projekta brez upoštevanja ljudi, ki poznajo situacijo v vasi in okoli nje. Da ga bomo sploh lahko izpeljali, bo potrebno kar veliko prerazporeditev denarja v proračunu. To pa seveda na račun izvedbe nekaterih drugih zamišljenih projektov. Preprosto povedano, ne bo možno izvesti vsega, kar so si ljudje po vaseh zamislili. V prejšnji številki sva govorila tudi o novem direktorju občinske uprave. Lahko zdaj poveste že kaj konkretnejšega o izbranem kandidatu? Na žalost se je ena neizbrana kandidatka pritožila, tako da še ne morem Naš kraj ■ april 2019 5 ničesar novega povedati. Očitno smo Dobrepoljci mojstri za komplikacije. V kar nekaj občinah so javne natečaje za izbor direktorja začeli precej za nami, pa že imajo direktorja; mi pa se spet lovimo okoli osi in izgubljamo čas. In denar. Še ena ovira na poti doseganja rezultatov. Načrtoval sem, da se bo novi direktor začel takoj ukvarjati z odpravo posledic katastrofalnih ugotovitev računskega sodišča, pa iz tega očitno ne bo nič. Bo to pač še ena naloga, ki bo prišla v veliki meri name, kar se bo poznalo na drugih stvareh. Človek lahko naredi v določenem času neko količino dela, ne more pa ga opraviti dvakrat toliko. Čisto preprosto. Se je na področju gradnje nove športne dvorane v zadnjem mesecu zgodilo kaj, kar bi radi delili z občani? V bistvu nič novega. Gradnja se nadaljuje v predvidenem tempu, edino kar je, še vedno ne vem, koliko sredstev bo ta dvorana zahtevala za dokončanje. To pa me seveda močno skrbi in živcira. Ta dvorana je sicer ogromen finančni zalogaj za našo Občino, še zdaleč pa za našo občino ni tako pomemben projekt, kot ga nekaj ljudi želi prikazati. Za naše splošno boljše življenje je veliko pomembnejših nekaj drugih stvari. Npr.: obrtna cona, zdravstveni dom, ceste ... Ob koncu zime je spet opaziti večje razpoke in luknje na naših cestah. Državna cesta od Vidma do Strug, ki je nekaka glavna prometna žila v občini, je v zelo slabem stanju. Koliko lahko na Občini naredite, da bo čim prej sanirana, saj velja tudi po varnostnem kriteriju za cesto smrti? Ze v predvolilni kampanji sem slišal, kako da je ta cesta nevarna, in ljudje so me spraševali, kaj bom naredil, da ne bo več. Odgovarjal sem enako kot zdaj: cesta ni nevarna, nevarni smo tisti, ki se vozimo po njej. V avtošoli so nas učili, pa tudi policija nas vsak dan opozarja na to, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram. Potem cesta ne bo nevarna! Vsak naj se vpraša, zakaj je letos na slovenskih cestah dvakrat toliko mrtvih kot lani. Ampak kljub težavam, o katerih sem govoril v prejšnjih vprašanjih, in številnih, o katerih sploh nočem govoriti, smo tudi na cestnem področju dokaj dejavni. Imeli smo že kar nekaj razgovorov s predstavniki Ministrstva RS za infrastrukturo in direkcije za ceste in tudi dva njihova obiska v občini. Država je pripravljena priti na pomoč. Najprej bomo začeli z rekonstrukcijo južnega dela ceste od Strug (Pri cerkvi) do Vidma, predvidoma v treh etapah. Časovno še ni možno povedati, kdaj, a pomembno je, da smo uvrščeni v državni program. Pa tudi nekaj domačih nalog imamo v zvezi s tem. Letos si bodo na direkciji prizadevali najti tudi rešitev (morda pa tudi izvedbo) za križišče na Rašici. Potem pa sledi reševanje prometa v Zdenski vasi. Tukaj pričakujem ustvarjalen in ne preveč sebičen odziv občanov, da bomo lahko hitro našli ustrezno rešitev, ki bo izboljšala situacijo v celoti. Boljše prometne povezave so tudi priložnost za nove zaposlitve v domačem kraju, kar je zelo pomembno. Sicer nas bo država spet dala na stran, na čakanje. In drugi nas bodo prehiteli, mi pa bomo spet tarnali, kaj in kako bi lahko, če le ne bi takrat . Življenje me je naučilo, da nikoli nima smisla razmišljati, kaj bi lahko bilo, če bi enkrat prej ravnal drugače. Dejstvo je, da je v sedanjem trenutku situacija takšna, kot je, in jo je treba rešiti. Vse drugo je metanje denarja, časa, energije in še česa skozi okno. Kdor le more in hoče, ga povabim, da pomaga svoji občini oziroma okolju, v katerem živi. Bi želeli na koncu najinega pogovora še kaj dodati? Če spremljate naše medije, ste gotovo slišali, kakšni problemi so v slovenskem zdravstvu. Glede na to, da kaže, da so odgovorni v tem sistemu nagnjeni k temu, da stvari ne bi rešili, bo v tem sektorju še nekaj časa velika zmeda. Zato smo lahko veseli, da imamo dva družinska zdravnika. Ne želim reči, da ju ne smete čisto nič pokritizirati (še zlasti, če je kakšna stvar res problematična), ampak bodimo potrpežljivi z njima in jima hvaležni za delo, ki ga opravljata. Prepričan sem, da se bo sčasoma vse uredilo, da bomo prišli tudi do boljših prostorov in pogojev za delo. Gospod župan, hvala za pogovor in vse lepo pri vašem delu. ■ 6 Naš kraj ■ april 2019 Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 10/2019) razpisal volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 26. maja 2019. Dragica Urbas, tajnica OVK Grosuplje Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor. 1. Volilna pravica državljanov Republike Slovenije Volilno pravico za volitve v Evropski parlament v Republiki Sloveniji ima vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Izjemoma ima pravico voliti, ne pa tudi pravico biti voljen, državljan, ki mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podalj šana roditelj -ska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost pred 9. avgustom 2006, pristojno sodišče pa posebej ni odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Pravice voliti in pravice biti voljen pa nima državljan, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev, sodišče pa je v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanja roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Prav tako nima volilne pravice za volitve v Evropski parlament državljan Republike Slovenije, ki je na podlagi lastne zahteve vpisan v volilni imenik v drugi državi članici Evropske unije. 2. Volilna pravica državljanov drugih držav članic Evropske unije Volilno pravico za volitve v Evropski parlament v Republiki Sloveniji ima vsak državljan druge države članice EU, ki: • je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti, • ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije ali veljavno potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče na območju Republike Slovenije, • je vpisan v evidenco volilne pravice v Republiki Sloveniji na podlagi zahteve za vpis in zanj ob preverjanju volilne pravice v matični državi niso bili podani zadržki za vpis v volilni imenik v Republiki Sloveniji. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 26. maja 2019, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih določa zakon: - Po pošti v Republiki Sloveniji lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja v bolnišnici ali v socialnovarstve-nem zavodu za institucionalno varstvo, v priporu ali zavodu za prestajanje kazni, tako da najpozneje deset dni pred dnevom glasovanja sporočijo okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na tak način. Zadnji dan za posredovanje obvestila je sreda, 15. maj 2019. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo Državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo invalida o stalnem glasovanju po pošti velja do preklica. - Na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 21., v sredo, 22., in v četrtek, 23. maja 2019, med 7. in 19. uro lahko glasujejo volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje okraja. Predhodna prijava ni potrebna, volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom. - Na domu na dan glasovanja 26. maja 2019 lahko glasujejo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, in bodo najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 22. maja 2019, sporočili Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 910 ali 7810 942, da želijo glasovati na tak način. - Na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja, 26. maja 2019, od 7. do 19. ure lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede, 22. maja 2019, to pisno sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije in bodo na dan glasovanja v Republiki Sloveniji ter želijo glasovati na volišču v Sloveniji, morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere uresničujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE (4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ) Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 910, 7810 942, faks: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONCA MARJETIC ZEMLJIČ NAMESTNICA PREDSEDNICE: MATEJA HREN ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ SVETEK ČLAN: ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNICA ČLANA: ANA ZUPANČIČ ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK ČLANICE: NEJC KOLMANČIČ TAJNICA OVK: DRAGICA URBAS NAMESTNICA TAJNICE: MARUŠKA SEVER NAMESTNIK TAJNICE: ROK IHAN Naš kraj ■ april 2019 •• Iz občine •• 7 Na podlagi 4. in 19. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 -uradno prečiščeno besedilo, 41/07 - ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17), 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 73/17) ter Odloka o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 10/2019) je Okrajna volilna komisija Grosuplje na 1. seji 4. marca2019 sprejela naslednji S K L E P o določitvi volišč in njihovih območij Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo 26. maja 2019, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji 4. marca 2019 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm -Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm, Zdenska vas da 2. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje da 3. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica da 4. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice da 5. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje da 6. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve da 41. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje 21., 22. in 23. maja 2019 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom; • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom, glasuje se v nedeljo 26. maja 2019. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polonca Marjetic Zemljič, univ.dipl.prav., PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Pravila za oglaševanje pred volitvami evropskih poslancev 2019 Volitve poslancev v evropski parlament bodo potekale v nedeljo, 26. maja 2019. V skladu z določili Odloka o ustanovitvi glasila Naš kraj je izdajateljski svet sprejel naslednja pravila za oglaševanje kandidatov in kandidatnih list: Volilni propagandni material bo objavljen v redni majski številki Našega kraja, ki bo izšla v četrtek, 23. 5. 2019. Za vsakega kandidata ali kandidatno listo se brezplačno nameni ena stran prostora v glasilu. Če bo posamezni kandidat ali kandidatna lista želela več prostora, se zakup tega obračuna po veljavnem ceniku. V skladu z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji mora biti pri vsaki predstavitvi naveden naročnik. Bojan Novak, urednik 8 Naš kraj ■ april 2019 Čistilna akcija Dobrepolje 2019 V soboto, 6. aprila, je po naši občini potekala skupinska čistilna akcija. Pogled na onesnaženo naravo, predvsem ob cestah, je na čistilno akcijo poslal okrog 500 občanov. Čistilne akcije so koordinirali vaški odbori skoraj vseh naših vasi. Pridružile so se še nekatere druge skupine (šola, Karitas, gasilci). Lahko smo ponosni na odziv in na opravljeno delo. A ponos ne bo pravi, če ga ne nadgradimo z ekološkim delovanjem in ozaveščanjem sovaščanov, ki še niso slišali za skrb za lepo naravo ali pa jim je ta skrb povsem nepomembna. V prispevku so zbrani vtisi iz akcije. Zbral Bojan Novak Z Občine Dobrepolje so sporočili, da je bilo za čistilno akcijo prijavljenih 384 občanov. Akcije so se že v četrtek in petek udeležili tudi šolarji in otroci iz vrtca (60 šolarjev in 60 otrok). Skupno je bilo torej udeležencev približno 500. Razdeljenih je bilo 260 črnih vreč, 340 rumenih vreč, 43 rdečih vreč, 44 zelenih vreč in 1200 rokavic. Iz Javnega komunalnega podjetja Grosuplje so sporočili, da je bilo iz čistilne akcije v naši občini odpeljanih: • 1520 kilogramov mešane embalaže, • 2622 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov (510 kg v JKP Grosuplje, 2112 kg na RCERO), • 340 kilogramov kosovnih odpadkov, • 200 kilogramov odpadnih gum in • dva hladilnika. HOČEVJE V vasi Hočevje se je na čistilni akciji zbrala pestra medgeneracijska druščina, ki je štela okroglih 30 udeležencev. Zelo smo bili veseli udeležbe večjega števila mladih družin. Kljub nekoliko hladnemu jutru smo se dobre volje odpravili na delo. Očistili smo vse večje gozdne poti in kolovoze ter glavno cesto v smeri Krke in Zdenske vasi. Lahko rečemo, da je bilo letos smeti spet za odtenek manj, a še vedno preveč. Posebna pohvala za manjšo količino smeti gre tudi nekaterim okoliškim sprehajalcem, ki čez celo leto opravljajo mini čistilne akcije. Upam, da se naslednje leto spet zberemo v tako lepem številu. Tri dni po čistilni akciji pa se je na očiščenem odseku glavne ceste Hočev-je-Zdenska vas že pojavilo novo »darilo« enega naših občanov. Franci Starbek in VO Hočevje PODGORICA V Podgorici se nas je zbralo 12 odraslih in šest najmlajših vaščanov. Lepa številka za majhno vas, kot je Podgorica. Pobirali smo vzdolž glavne ceste čez našo vas od Vidma do Zagorice, na stranskih cestah (cesta proti šoli in cerkvi, cesta do Ratik) in v gozdu za vasjo ter v dulu pri kapelici. Večinoma so še vedno to kakšne prazne pločevinke in ovitki od sladkarij, se pa zdi, da je stanje/zavedanje ljudi iz leta v leto bolšje. Primož Šporar in VO Podgorica KOMPOLJE V Kompoljah nas je sodelovalo okrog 50 ljudi, vključeno je bilo tudi gasilsko društvo. Čistili smo ob državni cesti od odcepa za Bruhanjo vas do začetka Stru-ške doline, ob vseh lokalnih cestah in poteh, po hudourniških strugah in suhi poplavni strugi, ob robovih gozdov ter zaraščenih predelih in grmadah sredi polja. Ker že nekaj časa na tem območju ni bilo tako obsežne čistilne akcije, nam je zaradi obilice odpadkov kmalu zmanjkalo vreč, ki smo jih dobili na občini. Pomagali smo si s svojimi vrečami in odvozom s prikolico. Na zbirnem mestu pri gasilskem domu se je nabral neverjetno velik kup raznovrstnih odpadkov. Človek ne more razumeti primitivizma ljudi, ki skozi okno avtomobila odmetavajo ne samo posamezne pločevinke in plastenke, ampak kar polne polivinilaste vrečke. Ali pa tistih, ki po pikniku kar v naravi pustijo vso embalažo in smeti ... Ob gozdni cesti proti Sveti Ani smo poleg drugih odpadkov, ki jih ljudje vozijo Naš kraj ■ april 2019 9 in odmetavajo ob cesti v gozd, nabrali za prikolico razmetanih oblek in čevljev, ki jih je nekdo ne dolgo nazaj razmetal ob cesti. Nekateri puščajo plastiko, vreče od gnojila in drugo navlako kar v grmadah konec njiv. Ob gozdni cesti smo našli tudi ogromne odslužene gume, ki jih zaradi velikosti nismo mogli odpeljati. Osebno sem bil presenečen nad velikim odzivom ljudi, ki jim je mar za čisto okolje in so nesebično žrtvovali sobotno dopoldne, da so čistili nesnago za tistimi, ki zaradi nezrelega odnosa do narave in družbe tudi sami postajajo nesnaga za družbo. Brane Brodnik in VO Kompolje VODICE Sobota, prijetno sveže jutro, ob dogovorjeni uri se nas je zbralo sedem vaščanov in dogovorili smo se, da bomo šli skupaj po poti do »kurjega britofa« in naredili krog do bajerja. Ker smo nabrali kar veliko embalaže že po dobrem kilometru (plastenk, pločevink, kantic od olja, polivinila, traktorsko »steklo«), smo bili veseli voznika, ki je bil pripravljen to odpeljati do ekološkega otoka. Pot smo nadaljevali po makadamski cesti, ki vodi proti Cesti, in pridno pobirali smeti, v kotanji ob cesti smo pobrali kar nekaj vreč, ki so bile raztrgane, kaj je bilo v njih, bo vedel tisti, ki jih je odvrgel, pred časom so bile še polne. Imeli smo srečo, saj smo srečali prijazna fanta s štirikolesnikom, ki sta nam priskočila na pomoč in k svojim dodala še naše polne vreče. Ker so vaščani Ceste že očistili pot do bajerja, smo se vrnili in šli še po novi gozdni poti skozi vas do bajerja. Tam smo nabrali kar precej kovinskih kantic, konzerv in stekla. Vse smo odnesli do zbirnega mesta, največ je bilo embalaže, pa tudi stekla ter nevarnih in mešanih odpadkov. Žal je opaziti, da kljub temu da je za odvoz odpadkov dobro poskrbljeno, nekateri še vedno odlagajo tja, kamor ne sodijo, in s tem kazijo prelepo naravo. Tudi če odlagamo na svojem, pomislimo, kaj bo z njimi čez čas, in da dalj časa kot bodo tam, težje jih bo odstraniti ... Privoščili smo si malico in kavo ter združili prijetno s koristnim. Vas in okolica bosta vsaj za nekaj časa lepši za vse, in če bodo tisti, ki odlagajo odpadke, imeli vsaj kanček slabe vesti in v prihodnje razmislili, kam jih odlagajo, smo dosegli cilj. Gozd veliko ljudem daje kruh in je dom živalim, zato delajmo z njim skrbno, da bo tako tudi v prihodnje. Katja Černivec in VO Vodice VIDEM Na področju Vidma nas je čistilo sedem. Pobirali smo vse, kar je prišlo pod roke, od embalaže, stekla, papirja do nevarnih odpadkov. Samo čiščenje je zajemalo središče Vidma in obcestne pasove do krajevnih tabel, ki označujejo začetek oz. konec Vidma. Odpadke smo pobirali v obcestnih predelih, sprehajalnih poteh in soseski ter jih dostavili na zbirno mesto, od koder so jih z vozili odpeljali na deponijo. Tako na primer je bilo v samem središču po tleh zaznati znatno količino cigaretnih ogorkov in lističev, ki iz bankomata padajo v predprostor banke, nato pa ob odpiranju vrat prosto vsepovsod po okolici. Na pomanjkanje košev za smeti v samem središču kažejo tudi poškodovane svetilke, ki na nek način služijo odlaganju vseh vrst odpadkov. Glede na omenjena dejstva se na pogostih lokacijah predlaga namestitev dodatnih košev za smeti, za katere pa je treba poskrbeti, da se redno praznijo. Treba je omeniti, da so se na predelih, ki smo jih temeljito očistili, pred tednom dni znova pojavile nove smeti. Pri tokratni čistilni akciji udeleženci ugotavljamo, da namen čistilne akcije ni le čiščenje okolja, temveč ima veliko večji pomen ozaveščanje o preprečevanju odlaganja raznovrstnih odpadkov v naravi in ločevanju odpadkov na njihovem izvoru. Tovrstni okoljski izziv zahteva takojšnjo krajevno pozornost, da se v nadaljevanju z ozaveščanjem in pravilnimi ukrepi prepreči nastanek odpadkov v okolju, in sicer na način, da takšne akcije v prihodnje ne bodo več potrebne. V prihodnje želimo tudi zvišanja števila udeležencev tovrstnih akcij, saj je bilo tokrat navijačev kar nekaj, igralcev pa manj, kot bi si želeli. Aleš Babnik in VO Videm BRUHANJA VAS Tudi vaščani Bruhanje vasi smo se udeležili čistilne akcije, ki jo je organizirala Občina Dobrepolje. V soboto, 6. aprila 2019, smo se ob 8. uri dobili v rekreacijskem centru Gmajna. Dogovorili smo se 10 Naš kraj ■ april 2019 o lokacijah čiščenja. Razdelili smo vreče za smeti in rokavice. Skupino za pobiranje smeti ob komasacijskih, gozdnih in glavnih poteh je vodil Alojz Kuplenk. V tej skupini so pod taktirko Lojza mladina in otroci počistili vse okoliške poti. Nabrali so več kot deset vrečk embalažnih odpadkov, nekaj stekla in oblačil in čevljev, ki niso več služili svojemu namenu in jih je neodgovoren lastnik odložil kar v naravo. Druga skupina pa je odšla k luži, kjer so očistili vejevje in odpeljali veje od obrezanih jablan. Očistili so tudi površje požiralnika, posekali nekaj poškodovanih dreves in očistili brežino luže. Iz zaraščene travne ruše so potegnili ven kamnito korito, ki je včasih služilo za napajanje luže in pranje perila. To korito bomo v prihodnosti očistili in ga postavili med lužo in požiralnikom. V organizaciji gasilcev PGD Videm pa so požgali brežino luže. Vaščani imamo še veliko idej in zamisli, kaj je treba še postoriti, da bo vas urejena in čista. V tednu po čistilni akciji so si lastniki gozdov s podjetjem Grandovec uredili vaško vlako in s tem poskrbeli, da varno in dostopno pridejo do svoje parcele v gozdu. Poslanstvo skrbnega ravnanja do okolja ter odnosa do njega prenašamo med svoje družine, prijatelje, znance ter s svojim zgledom navdihujmo vse generacije, ki nam sledijo! Janez Lohkar in VO Bruhanja vas CESTA V soboto, 6. aprila, smo se najbolj zagreti vaščani Ceste zbrali pri vaškem domu. Prišlo je 22 prostovoljcev, od tega štirje s štirikolesniki. Opremili smo se z vrečami in rokavicami ter lahkih nog odšli naokrog. Očistili smo okolico vasi, gozdne poti in kar tri divja odlagališča. Vse nabrano, česar res ni bilo malo, smo s štirikolesni-ki (po predhodnem dogovoru) odpeljali na zbirališče v Zdensko vas. Sledila je malica. Ker pa so bili nekateri še zagreti za delo, smo pospravili tudi vaški dom in njegovo okolico. Sledilo je druženje ob ognju. Za dobro razpoloženje so poskrbeli donatorji Boštjan Zupančič, Tone Grandovec in Toni Zupančič. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali k letošnji čistilni akciji in pripomogli k temu, da bo tudi naša vas z okolico lepša in prijaznejša. Roman Omahen in VO Cesta STRUGE V soboto, 6. aprila, se je vsakoletne občinske čistilne akcije, kot ponavadi na pobudo struških gasilcev, udeležilo več kot 50 krajanov, ki smo poskrbeli, da se je Naš kraj ■ april 2019 11 pobralo največ, kar se je dalo, res raznovrstnih smeti, ki ob cestah in vsepovsod drugje onesnažujejo in kazijo naravo in lepote naše doline in vzpetin, ki so nam tako pri srcu in na katere smo tako ponosni. Pisna vabila so privabila tudi že več ozaveščenih krajanov, ampak pri današnjem tempu in načinu življenja je tudi ta udeležba razveseljiva. Še bolj pa je bil razveseljiv pogled na starše, ki so na čistilno akcijo pripeljali zelo majhne ali malo večje otroke, kar je izrecno poudarilo tudi vabilo, saj je bistvo čistilne akcije ozaveščanje. In verjemite nam, da vsak otrok, ki se je pol dneva plazil po strminah, grmih in trnju ter pobiral vso to nesnago za »človeškimi svinjakar-ji«, sam ne bo odmetaval smeti nikoli v življenju. No, se je pa vse ob osmih zjutraj začelo tako po struško, po domače. S kavo, čajem in pecivom v gasilskem domu. Čistilno akcijo je odlično skoordiniral naš zavedni Marjan Ferkulj. Tako smo se razdelili v dvojice, trojice, četvorke ali skupinice, odvisno od zahtevnosti terena in onesnaženosti, ter se podali po vaseh in na tiste konce doline, ki jih vsak najbolje pozna. Tako smo prečesali in pobirali smeti po celi dolini in Tisovcu, hkrati pa očistili tudi struge in požiralnike poplavnih voda. Z razliko od začetkov čistilnih akcij, ko smo sanirali tudi vsa divja odlagališča, se zdaj z leta v leto ponavlja enaka zgodba, da se resnično iz avtomobilov odvrže vse, kar je in kar ni mogoče. Poleg pločevink, plastenk in cigaretnih škatlic so nov trend tudi lončki za kavo na poti. Še bolj neodpustljivo pa je, da brezvestni ljudje tako odvrže-jo tudi vse mogoče odpadke in smeti iz gospodinjstev, domačij oziroma karkoli jim doma ne pride prav in jim je v napoto. Nedoumljivo. Tako da se na koncu vprašaš, kdo je večji kreten - tisti, ki odvrže, ali tisti, ki za njim pobere. No, našli smo celo denarnico, vendar je bila na žalost prazna. Morda bi bilo dobro razmišljati tudi v tej smeri, da bi se osnovnošolci namesto kakšne poučne ekskurzije udeležili čistilne akcije, ker bi pri tem podmladek spoznal marsikaj poučnega o prehranjevalnih, pivskih, gospodinjskih navadah ter še kaj o navadni, lokalni, če ne kar narodni men-taliteti. Le spolno vzgojo bi bilo treba še dodati, ker za razliko od pionirskih let čistilne akcije kondomi ne ležijo več na obronkih kolovoznih poti in skritih kotičkih. Kakor koli že, modrost pravi, da sveta ne moremo spremeniti oziroma ga lahko le na ta način, da spremenimo sebe. Delavci Komunalnega podjetja Grosuplje so nas pohvalili, da smo pobrali največ smeti, pa ne vemo zagotovo, če naj si to štejemo v čast ali sramoto. Vse pomisleke v zvezi s tem pa v trenutku izbriše komentar in misel Tisovča-nov, ki znajo še posebej držati skupaj in ki si znajo vedno v zgledni medsebojni povezanosti katero koli dejavnost pričarati v duhu koristnega s prijetnim: »V sklopu letošnje čistilne akcije se je v Tisovcu uredilo tudi vaško središče. Mamice in otroci so se odpravili na lov za odvrženimi pločevinkami in drugimi smetmi in lahko rečemo, da je teh odpadkov manj kot pred leti. Otroci so pokazali veliko skrb za čisto okolje. Možje in fantje so na vasi popravili poškodovano korito in očistili zunanjost vaške štir-ne ter cerkveno obzidje, ki je cvetelo od mahu. Ob delu in čiščenju ni manjkalo dobre volje in enotni smo bili: drugo leto smo ponovno na čistilni akciji.« Zatorej se zmenimo takole: delajmo, ozaveščajmo in vzgajajmo tako, da se bomo prihodnja leta na organiziranih čistilnih akcijah veliko več družili ali počeli kar koli drugega družbeno koristnega kot pa pobirali smeti in navlako. Z gasilskim NA POMOČ! PGD Struge in VO Struge - Tisovec MALA VAS Čistilne akcije v Mali vasi se je udeležilo sedem vaščanov. Skupaj smo očistili pot od luže do Zdenske vasi ter poljsko cesto proti Vidmu. Nato smo očistili območje na in ob cesti z Vidma proti središču Male vasi, nismo pa pozabili tudi na cesto proti Zagorici. Nabrali smo deset vreč smeti in tako naredili kar nekaj reda in čistoče v zares prečudoviti Mali vasi. Menim, da je čistilna akcija uspela in da jo bomo ponovili čez leto dni. Miha Jakič in VO Mala vas PREDSTRUGE Predstruge so imele letos rekordno udeležbo na čistilni akciji. Pred tremi leti se je je udeležilo pet vaščanov, letos kar 45. S skupnimi močmi in dobro voljo smo vas in širšo okolico (ceste do Videmskega hriba, proti Cesti, delno proti Ponikvam 12 Naš kraj ■ april 2019 in delno proti Vodicam) očistili smeti, požagali razrastlo grmovje, skurili po-žagane veje, odstranili pesek in navozili novega okoli kapelice in spominskega obeležja, uredili ekološki otok, obrezali in obžagali rastje okoli spominskega obeležja, pometli okolico železniške postaje, sanirali in prebarvali klopi ob igrišču, počistili prostore ŠD Predstruge, uredili okolico okoli igrišča ... Tako številna udeležba je lep dokaz, koliko se lahko postori s skupnimi močmi, hkrati pa se vaščani povezujemo med seboj. Hvala vsem sovaščanom za ves trud in pripravljenost narediti nekaj dobrega za vas in okolico. Hkrati pohvala tudi drugim občanom, ki jim ni vseeno za naše okolje. Boris Kaplan in VO Predstruge PODPEČ Tudi v Podpeči smo se odzvali vabilu Občine in narave na letošnjo čistilno akcijo. Za majhno vas se nas je zbralo zavidljivo število: 26 vaščanov, pretežno mladih. Opazili smo, da se večje količine smeti pojavljajo ob gozdnih cestah, zato smo se podali na čiščenje tja in počistili vse, kar je ležalo v naravi. Žal je smeti še vedno veliko, preveč. Upamo, da s svojim zgledom pripomoremo k dvigu ekološke ozaveščenosti svojih sovaščanov in so-občanov, da nekoč take akcije ne bodo več potrebne. Jože Zrnec in VO Podpeč ZDENSKA VAS Na čistilno akcijo v Zdenski vasi se je odzvalo lepo število vaščank in vaščanov. Za čisto in urejeno okolje je svoje moči združilo 31 parov zagnanih rok. Veseli nas predvsem to, da je k akciji zavzeto pristopil tudi mlajši rod, na katerem se gradi skrb za varovanje okolja in pomen ločevanja odpadkov. Mladi po srcu pa so Naš kraj ■ april 2019 13 z njimi po skupinah skrbeli za prijetno s koristnim. Čistili smo na območju proti Hočevju, proti Čušperku skupaj z godbo, čez vas in ob poti do Vidma. Zajeten kup vreč s smetmi je imel zborno mesto za odvoz skupaj z vasjo Cesta na vrhu klanca. Prijetno delovno sobotno dopoldne smo zaključili z malico in prijaznim občutkom za skupno dobro. Zahvala vsem prostovoljcem. Davorin Babič in VO Zdenska vas DOBREPOLJSKA KARITAS Med etična načela Karitas spada tudi skrb za okolje. Sodelavci Karitas se vključujemo v skupna prizadevanja za varovanje in ohranjanje okolja. Spoštujemo stvarstvo kot skupni dom vseh ljudi in se zavedamo, da je to dediščina prihodnjih rodov. Prav zato smo se aktivno vključili v čistilno akcijo Občine. Nekaj mladih sodelavcev iz karitativne birmanske skupine, animatorka Anja in mentorica Marta smo se zbrali na Vidmu in pobrali smeti okoli župnišča, cerkve in pokopališča ter v središču Vidma. Zgroženi smo bili nad tem, kako ljudje puščajo vse mogoče odpadke ob koritu z vodo na pokopališču in kako slabo ločujejo odpadke. V zabojnikih za biološke odpadke je veliko plastike, ki bi jo lahko preprosto odvrgli v zabojnik za embalažo, ki stoji zraven. Ob koncu akcije smo se še fotografirali z g. županom Igorjem Ahačevčičem in skupino z Vidma in se okrepčali z zasluženo malico. OŠ DOBREPOLJE Tudi na centralni šoli JVIZ Dobrepolje in obeh podružnicah smo z veseljem pristopili k občinski čistilni akciji. Večina razredov je imela v planu akcijo izpeljati v petek, 5. aprila, vendar nam jo je zagodlo slabo vreme. Enako je bilo 12. aprila. Nekateri razredi so čistilno akcijo izpeljali že 4. aprila, za vse druge pa bomo akcijo speljali do prvomajskih počitnic. V akciji bo sodelovalo več kot 230 učencev in učiteljev. Vtise bomo objavili v majski izdaji Našega kraja. Andrej Škantelj, vodja akcije VRTEC RINGARAJA Tudi vrtec se je pridružil čistilni akciji. Starejše skupine so se v četrtek, 4. aprila 2019, kljub slabemu vremenu in rahlemu dežju odpravile proti središču Vidma in po poteh v okolici vrtca. Otroci so zelo kritični do onesnaževanja narave s smetmi. Kamor koli gremo, takoj opazijo smeti na tleh. Onesnaževalce pa večkrat poimenujejo, da so packi, in res je tako. Večkrat smo opazovali, kako je središče Vidma polno smeti, sploh na igrišču, ob igrišču, zadaj za Občino, zdravstvenim domom in Jakličevim domom. Otroci so si na kraju mesta čiščenja nataknili rokavice, odpadke pa smo sortirali v različne vrečke, ki smo jih dobili na Občini. Napolnili smo kar nekaj vrečk. Majhne roke otrok so poiskale vsako plastično navlako, pa čeprav je bila še tako skrita pod listjem, vejami, rastlinami. Ne razumemo, kako ste nekateri tako neodgovorni do narave. Otroci iz vrtca vas prosijo, da ne smetite vse naokoli, bodite jim zgled in čuvajte našo prelepo dolino. Smeti pa odlagajte v koše, kajti igrišče je namenjeno igri, druženju, gibanju, ne pa da je na njem polno smeti, plastenk, stekla in druge plastične embalaže. Mateja Lohkar za vrtec Ringaraja m^mm i < i i «Sf, " . »g , ■■-■ ■ ■-'-:■ \ 1 ' v* Jt Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje za leto 2019. Rok za oddajo prijav je 17. maj 2019. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 14 Naš kraj ■ april 2019 Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj s podjetjem ZEOS d.o.o. organizira odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Dobrepolje, ki bo v soboto, 11. maja 2019. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je treba na dan odvoza ob določenem času pripeljati do zbirnega mesta in neposredno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivamo, da na prevzemno mesto prinesete le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bomo sprejemali. Javno komunalno podjetje Grosuplje NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS POSTANKA, ura STRUGE parkirišče pred cerkvijo 7.30-7.45 KOMPOLJE parkirišče pri gasilskem domu 8.00-8.30 ZAGORICA parkirišče pri starem igrišču 8.45-9.00 PONIKVE parkirišče pri gasilskem domu 9.30-10.00 PREDSRUGE parkirišče nasproti Iskre 10.15-10.30 CESTA prostor na igrišču 10.45-11.00 VIDEM parkirišče pri gasilskem domu 11.15-11.45 ZDENSKA VAS parkirišče pri gasilskem domu 12.00-12.15 HOČEVJE parkirišče pri gasilskem domu 12.30-12.45 Brezplačno usposabljanje za hišnika V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, ki je namenjen vsem s srednjo poklicno ali nižjo izobrazbo in so starejši od 45 let, vas vabimo na usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo HIŠNIK. HIŠNIK brezplačno usposabljanje od 7. 16. majfl 2019 na CPU Projekt: kom peten« 45+ Sonja Novak, CPU HIŠNIK - priprava na NPK je tečaj, ki omogoča kandidatom, da pridobijo ustrezna znanja, ki jih ni mogoče pridobiti v formalnih izobraževalnih programih. Tečaj Hišnik - priprava na NPK omogoča kandidatom, ki imajo veselje, smisel in željo opravljati dela hišnika, da pridobijo certifikat o pridobljeni poklicni kvalifikaciji »hišnik/hišnica«. Kandidati nadgradijo znanja za spremljanje stanja nepremičnine, o opremljenosti in vzdrževanju nepremičnine z napravami ter instalacijami in za izvajanje del, potrebnih za normalno uporabo in obratovanje stavbe ali naprave. Teoretično in praktično znanje obogatijo tudi s predpisi, ki se nanašajo na graditev, urejanje prostora, stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in varstvi pred požarom ter pri delu in varstvo okolja. Poklicno usposobljenost »hišnik/hišnica« pridobijo kandidati s postopkom potrjevanja in preverjanja NPK (nacionalne poklicne kvalifikacije). Za uspešen rezultat pri preverjanju znanja organiziramo tudi priprave, na katerih se kandidati seznanijo z znanji in spretnostmi ter nalogami za preverjanje. Termini za brezplačno usposabljanje: 7., 8., 13. in 16. maj 2019. Dodatne informacije: Sonja Novak, 01 5897 668, sonja.novak@cpu.si. ■ Naš kraj ■ april 2019 15 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE Zdravstveni dom Ivančna Gorica SREDA: 12.30-19.00 DR. ŠTEFANA ČAMPE DELAVNIKI PONOČI (19.30 do 6.30) - ČETRTEK: 11.00-15.00 (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) Zdravstveni dom Ivančna Gorica PETEK: 12.30-19.00 PONEDELJEK: 12.00-19.00, naročanje: Telefonska številka dežurne službe: 11.00-12.00 031 656 000 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA TOREK: 12.00-19.00, naročanje: 11.00-12.00 TOREK: 18.00-20.00 SREDA: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30-10.30 ČETRTEK: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 PONEDELJEK: 12.30-19.00 PETEK: 7.30-13.30, naročanje: 7.30-8.30 TOREK: 13.00-19.30 POŠTA - VIDEM Telefonska številka: 01 78 07 220, SREDA: 7.00-13.30 PONEDELJEK: 14.00-18.00 elektronska pošta: info@zd-videm.si. ČETRTEK: 7.00-13.30 TOREK: 9.00-14.00 PETEK: 7.00-13.30 SREDA: 14.00-18.00 AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. ČETRTEK: 9.00-14.00 BARBARE MOROVIČ ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA PETEK: 9.00-14.00 (DELUJE V ZDRAVSTVENIH POSTAJAH VIDEM IN PONEDELJEK: 8.15-13.00 SOBOTA: 9.00-12.00 STRUGE) SREDA: 12.00-17.00 PONEDELJEK: 9.00-13.00 (Videm) POŠTA - STRUGE TOREK: 9.00-14.00 (Struge) LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM PONEDELJEK: 11.00-13.00 SREDA: 13.00-19.00 (Struge) PONEDELJEK: 7.30-14.30 TOREK: 11.00-13.00 ČETRTEK: 13.00-19.00 (Videm) TOREK: 12.00-19.00 SREDA: 11.00-13.00 PETEK: 9.00-14.00 (Struge) SREDA: 10.00-17.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 Naročanje po elektronski pošti naročanje. ČETRTEK: 12.00-19.00 PETEK: 11.00-13.00 drmorovic@ambulanta-videm.si in zadnji PETEK: 7.30-14.30 dve uri ordinacijskega časa na novi enotni KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM telefonski številki 070 410 171. FIZIOTERAPIJA KRAJNC PONEDELJEK: 7.00-16.00 Opredeljeni pacienti lahko obiskujejo Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30-10.00 TOREK: 7.00-16.00 ambulanto na Vidmu ali v Strugah. (na delovni nalog). Samoplačniki po dogovoru. SREDA: 7.00-16.00 ČETRTEK: 7.00-16.00 OTROŠKA AMBULANTA ZD Grosuplje OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE PETEK: 7.00-16.00 (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 SOBOTA: 8.00-12.00 PETEK: 7.00-13.00 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 07.00-08.00: kurativa - bolni PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE 08.00-10.00: sistem. pregledi, posvetovalnica (Videm 36) 10.30-13.00: kurativa - bolni UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, PONEDELJEK: 15.00-17.00 MATIČNI URAD VIDEM TOREK: 10.00-12.00 ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 PONOČI - dežurna služba MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT (Videm 34) SOBOTA 7.00-14.00 - Zdravstveni dom KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM ČETRTEK: 8.00-9.00 Grosuplje PONEDELJEK: 12.30-19.00 SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 - TOREK: 8.00-15.00 16 Naš kraj ■ april 2019 PODJETNIŠKI KOTIČEK O & M O C N A ^^^B OUTNO-PODJETHISM PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijave na www.ooz-grosuplje.si, kjer lahko preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Dobrepolje: • Brezplačno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE« s Tadejo Bučar, davčno svetovalko na OZS, v petek, 31. maja 2019, Dom obrtnikov v Grosuplju. Projekt bo izveden v okviru SPOT Osrednja slovenska regija. • TOKRAT V DOBREPOLJU: Seminar »PREDSTAVITEV NOVEGA GRADBENEGA ZAKONA, s poudarkom na obveznostih iz novih gradbenih predpisov, vezano na izvedbo del na gradbenih objektih (vpis v imenik vodij del)«, v sredo, 5. junija 2019, ob 17.00, Modra dvorana Jakličevega doma na Vidmu. Predavatelj: Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbene stroke na OZS. Obvezne predhodne prijave preko www.ooz-grosuplje.si. • Ali veste, da se morate vsi, ki se ukvarjate z gradbeništvom, tudi monterji stavbnega pohištva, steklarji, fasaderji, elektroinštalaterji, inštalaterji centralnega ogrevanja in drugi, do 31. maja 2020 vpisati v imenik vodij del? Katere pogoje morate podjetja izpolnjevati za vpis ter druge novosti Gradbenega zakona, ki je začel veljati že 1. julija 2018, boste izvedeli na tem zelo aktualnem seminarju, ki ga organizira OOZ Grosuplje v sodelovanju z Občino Dobrepolje. • USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, v sredo, 12. junija 2019, in petek, 14. junija 2019, ob 15.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Dragi podjetnik oz. podjetnica! Ste pri svojem poslovanju naleteli na težavo in ne veste, kako jo rešiti? Morda o podjetniški poti šele razmišljate in ne veste, na koga se obrniti? V skladu z dogovorom z Občino Dobrepolje smo vam na Območni obrtno-podjetniški zbornici Grosuplje na voljo za vaša vprašanja poslovne narave. Z nami lahko stopite v stik preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ ozs.si, po telefonu 01 786 51 30 ali se v času uradnih ur kar osebno oglasite v pisarni OOZ Grosuplje v Domu obrtnikov v Grosupljem. Vabljeni. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Začetek cenzure interneta? Zadnje tedne je bilo v medijih zaznati veliko, tudi nasprotujočih si informacij o sprejemanju direktive o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu. Evropski parlament je omenjeno direktivo sprejel v drugem branju s 348 glasovi za in 274 proti. Več o tej temi si lahko preberete v prispevku, mnenje pa ustvarite sami. Zbral Bojan Novak; prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Računalniške novice Svetovni splet je po naravi svoboden in odprt medij. Zaradi »odprtosti« in »obsega« ter razmaha tehnologije se ga pravzaprav ne da nadzirati. Zato so začele države po vsem svetu množično uvajati cenzuro svetovnega spleta. Sedaj obstaja bojazen, da se bo cenzura svetovnega spleta začela tudi v Evropski uniji, saj so evropski poslanci na nedavnem glasovanju plenarnega zasedanja v Strasbourgu s 348 glasovi za in 274 proti podprli novo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pri pravkar sprejeti direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je zdaleč najbolj sporen 13. člen, saj ponudnikom spletnih vsebin neposredno nalaga odgovornost, da vzpostavijo filter za preverjanje, ali različne vsebine Naš kraj ■ april 2019 17 in dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, morebiti kršijo avtorske pravice. To bi v praksi lahko pomenilo celo cenzuriranje spletnih vsebin, ki ne kršijo avtorskih pravic, saj bo delovanje algoritma pod nadzorom ponudnikov spletnih vsebin. Poleg tega bi bilo to tudi veliko finančno breme za ponudnike, še zlasti pa za manjše spletne platforme, saj las- ten razvoj tovrstnih filtrov ne bo ravno poceni, kar bo veljalo tudi za tuje rešitve. Avtorji bodo na podlagi nove direktive lahko končno zahtevali ustrezno poplačilo za uporabo svojih del, vse pa bo bolj kot ne odvisno od tega, kako bo direktiva vgrajena v nacionalno zakonodajo. Države članice imajo za implementacijo novih pravil v lokalno zakonodajo dve leti časa, postopek implementacije pa bo v Sloveniji vodilo ministrstvo za gospodarstvo. Ker časa na razpolago ni ravno veliko, se bo javna razprava glede implementacije novih pravil kmalu začela. ■ 'aftunalniške novice www.raCTninlTi1iflTfnioTioe.ooni Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. S SRCEM NA POTI - brezplačni prevozi za starostnike Prostofer je projekt zavoda Zlata mreža. Namenjen je starostnikom, ki imajo težave z zagotavljanjem prevoza izven mestnih središč. Projekt je več kot dobrodošel tudi za naše občane, zato si o njem preberite naslednjo predstavitev. Bojan Novak Prostofer je skovanka iz besed »prostovoljni« in »šofer«. Prostofer je projekt zavoda Zlata mreža. PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa to pomeni dodatne stroške, kar je za številne prevelik finančni zalogaj, zato tovrstnih prevozov ne uporabljajo. Komu je namenjen PROSTOFER Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. Upoštevati pa moramo, da se dejavnost opravlja predvsem na območju občine, smiselno pa bi se bilo dogovoriti za prevoz do Grosuplja. PROSTOFER fROSTOVOl JNI ŠOFER Kako deluje PROSTOFER Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani občine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. Kdo je lahko PROSTOFER Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki - svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje. Kako postati PROSTOFER Vozniki, ki želijo postati prostoferji v občini DOBREPOLJE, naj pokličejo go. Metko Tegel na tel. št. 041 722 430 ali pišejo na e-naslov: marija.tegel@gmail.com. Zakaj je PROSTOFER družbenokoristen projekt S t. i. prostoferstvom se povečuje udeležba starejših v cestnem prometu in izboljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se izboljšuje varnost v cestnem prometu in povečuje socialna vključenost starejših na splošno, obenem pa povečuje cenovna dostopnost prevozov. V zadnjem času postaja projekt prostoferstva tudi ekološki oziroma prijazen do okolja, saj stremimo k temu, da prostoferji uporabljajo električna vozila. Zakaj bi k projektu PROSTOFER morala pristopiti vsaka občina Glede na to, da se dviguje starostna meja in povečuje število starostnikov, postajajo potrebe po skrbi za starejše vse večje. Prostofer je eden od projektov, ki na celovit način rešuje problematiko mobilnosti starejših občanov, zato k projektu z velikim veseljem pristopa tudi naša Občina, saj s tem želimo svojim starejšim občanom olajšati življenje in ponuditi možnost brezplačnih prevozov, ko jih nujno potrebujejo. Za izvajanje storitve bo naša Občina zagotovila električno vozilo, ki bo imelo parkirno mesto pri občinski stavbi. Dodana vrednost najema vozila za prostoferstvo pa je lahko tudi uporaba tega vozila za kake druge občinske namene, ko je vozilo prosto. Več informacij na www.prostofer.si. ■ 18 Naš kraj ■ april 2019 Licitacija vrednejšega lesa Licitacija vrednejšega lesa je namenjena prodaji najkakovostnejšega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Namen licitacije je povezati lastnike gozdov in kupce lesa, ustrezno ovrednotiti visokokakovostni les, da bo z ustrezno predelavo dosegel visoko dodano vrednost in dvig zavesti javnosti o pomenu lesa iz slovenskih gozdov. Hlodi za prevoz na licitacijo. Foto: Emil Turk Dan odprtih vrat, 13. februarja 2019. Foto: Špela Logar Franc Dejak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje Zelo kakovosten les lahko prodamo od-kupovalcem, lahko pa hlode visokoka-kovostnega lesa ponudimo na licitaciji lesa in poskušamo dobiti večji izkupiček. Na licitaciji različni specializirani kupci iščejo les točno določene kakovosti in lastnosti ter so zanj pripravljeni odšteti veliko denarja, saj ta les uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu zelo visoke cene (npr. furnir za opremo letal, jaht in godal ...). Na dražbi lesa se prodaja les različnih drevesnih vrst izjemne kakovosti, ki ga lahko pridobimo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali v sadovnjaku. Poleg lesa gozdnih drevesnih vrst se prodaja tudi les domačih vrst, kot so slive, jablane in hruške. Na licitaciji najvišje cene dosegajo gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti in češnja. Dosežene cene so v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost licitacij je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi lesa (sadno drevje, okrasno drevje). Prodaja lesa na dražbi predstavlja tudi določeno tveganje. Les se morda ne bo prodal, saj zanj ne bo zanimanja, lahko pa doseže nižjo ceno od pričakovane, ki morda pokrije le stroške sečnje in spravila, prevoza ter stroške licitacije. V Sloveniji enkrat letno poteka licitacija lesa v Slovenj Gradcu. Organizator je Zveza lastnikov gozdov Slovenije skupaj z Društvom lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zavodom za gozdove Slovenije. Licitacija običajno poteka na začetku leta, priprave pa se začnejo že jeseni predhodnega leta. Sodeluje lahko vsak, ki ima v lasti drevesa oz. les izjemne ka- Najdražji hlod licitacije. Foto: Pavle Košir kovosti. Najprej je treba prepoznati drevo ali drevesa, ki imajo visokokakovos-ten les in so primerna za sečnjo. Pri tem lahko pomaga revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije, ki svetuje tudi, kako naj se les pri sečnji pravilno skroji, da bo vrednost lesa čim večja. Dovoz hlodov na mesto licitacije poteka v obdobju približno mesec dni pred licitacijo. Kupci imajo nato približno 14 dni časa za ogled ponujenega lesa. Ponudbo za hlode, ki jih želijo kupiti, podajo v zaprti ovojnici. Na odpiranju ponudb uspe tistemu kupcu, ki je ponudil najvišjo ceno. Na dnevu odprtih vrat si javnost lahko ogleda hlode in se seznani z doseženimi cenami. Na voljo je tudi katalog sortimentov. Nato imajo kupci en mesec časa, da kupljene hlode plačajo in odpeljejo. Prodajalci dobijo denar nakazan v osmih dneh po plačilu kupca. Hlodi, ki niso bili prodani, se še enkrat licitirajo. Če tudi v drugo niso prodani, kmetijska zadruga ponudi odkup po tedaj veljavnem ceniku. 13. licitacija lesa v Slovenj Gradcu -2019 Letošnja licitacija vrednejših lesnih sor-timentov je bila rekordna. Na dražbi lesa je sodelovalo 566 lastnikov, ki so ponudili več kot 3700 hlodov. Kupci so kupili Naš kraj ■ april 2019 19 3421 hlodov, neprodanih pa je ostalo 285 hlodov. 39 kupcev (18 iz Slovenije, deset iz Avstrije, štirje iz Nemčije, štirje iz Italije, dva iz Hrvaške in en iz Madžarske) je za hlode odštelo 1.177.000 €, največ za hrast graden, in sicer dobrega pol milijona evrov. Najbolj prodana drevesna vrsta je bil graden, sledila sta gorski javor in smreka. Ponovno se je pokazalo, da kakovostni hlodi sadnih vrst, kot so jablana, hruška in sliva, dosegajo lepe cene. Večji del slovenskih kupcev je les kupoval za uporabo v Sloveniji, nekaj pa za tuje kupce. Največ prodanega lesa bo odpe-ljanega na Kitajsko, saj je eden izmed slovenskih kupcev kupoval za kitajskega partnerja les gorskega javorja, hrasta in jesena. Povprečen hlod je meril 1 m3, najvišjo ceno po kubiku je z 9.275 €/m3 dosegel gorski javor rebraš. Hlod gorskega javorja rebraša iz okolice Velikih Lašč je bil prodan za 15.389 € in je bil najdražji hlod na licitaciji. Od drugih drevesnih vrst je najvišjo ceno dosegel hlod oreha, in sicer 6.799 €. Na območju Zavoda za gozdove Slovenije, OE Kočevje, lahko revirni gozdarji pomagajo pri izboru lesa za licitacijo, organizira se skupen prevoz hlodov, lastnik pa plača delež prevoza in stroške licitacije. Oboje skupaj znese pribl. 40 €/m3. Lastniki lesa so s prodajo bolj ali manj zadovoljni, odvisno od pričakovanj lastnika in povpraševanja. Letos je bilo na licitacijo organizirano odpeljanih 88 kosov lesa (hrast, javor, brest, jesen, kostanj, oreh, huška in jablana) v izmeri 88 m3. Za les so lastniki iztržili 64.507 € oz. 736 € m3, kar je precej več, kot je bilo povprečje licitacije. Neprodanih je ostalo le pet kosov (trikrat javor, jablana in sliva), za katere se pričakuje, da bodo prodani v drugem krogu prodaje. ■ Živahna pomlad v Bruhanji vasi V Bruhanji vasi se je v preteklih tednih veliko dogajalo. Vsako pomlad se vaščani in nekaj članov ŠD Dobrepolje zberemo v rekreacijskem centru Gmajna in ga pripravimo na prihajajočo sezono. Tudi letos ni bilo nič drugače, med delom pa smo naredili tudi načrt za čistilno akcijo. Bojan Novak V nedeljo, 31. marca, se nas je približno 30 zbralo v Gmajni. Po skupnem zajtrku smo se razdelili v skupine in opravili veliko dela. Opravili smo popolno obnovo lesenih miz in klopi, odrezali propadajoče dele in vse zbrusili in prebarvali. Prebarvali smo tudi oba gola na nogometnem igrišču, odpravili posledice zime na zaščitnih mrežah ter prebarvali nosilce za mrežo na odbojkarskem igrišču. Zamenjali smo ves leseni del otroških igral ter počistili gozd okoli koče. Ker nismo bili zadovoljni s kakovostjo nove poti do centra, smo pot dodatno poravnali in popravili. Kot se za tako veliko delovno akcijo spodobi, smo pripravili tudi skupno kosilo, po njem pa postorili še nekaj malenkosti, da je naš rekreacijski center, kjer se bomo zbirali in družili skozi celo poletje, pripravljen. Pri vhodu v park smo namestili še novo informativno tablo, na katero smo zapisali vse potrebne informacije o pravilih v rekreacijskem parku. Vabljeni tudi vsi občani, željni rekreacije in druženja v lepem, naravnem okolju. Prosimo vas le, da upoštevate naša prizadevanja in pravila. Med delovno akcijo smo naredili načrte za prihajajočo čistilno akcijo, o kateri si lahko več preberete na drugem mestu. V zadnjih tednih smo naredili tudi gozdno vlako v Listnikih in nakladalni plato za les z obračališčem za tovornjake. V dobri družbi, kjer se vedno lahko zanesemo drug na drugega, je delati prijetno, zato se tovrstnih akcij vsi veselimo. Tako kot druženja ob prihajajočih večerih ... ■ 20 Naš kraj ■ april 2019 jjjP Iz naše knjižice Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Četrtek: od 11.00 do 15.00. Knjige nam pomagajo, da ne hitimo Jasmina Mersel Sušteršič Takšen naslov nosi letošnja poslanica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki smo ga obeležili 2. aprila, napisal pa jo je uveljavljen litovski otroški pisatelj Kestu-tis Kasparavičius. Med drugimi navaja, da nas mnogokrat prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost, pomagajo nam, da ne hitimo, nas učijo opazovanja in vabijo, da se umirimo in sedemo. »Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe,« je zapisal pisatelj v svoji poslanici. Mednarodni dan knjig za otroke praznujemo že od leta 1966, in sicer 2. aprila, na rojstni dan danskega pisatelja Hansa C. Andersena, saj so ravno njegove pravljice številne popeljale v čarobni svet knjig. S praznovanjem tega dne pa želimo po vsem svetu poudariti pomen branja za otrokov in mladostnikov razvoj. Zatorej, dragi starši, preživite čim več skupnih trenutkov s svojimi otroki tudi ob knjigi in seveda povabljeni v knjižnico tudi na pravljične urice, ki bodo potekale še do konca meseca maja. Lahko pa se udeležite delavnic »Razgibajmo možgane s šahom« ali programa Beremo s tačkami pomagačkami, ko otroci berejo izšolanemu terapevtskemu kužku. Pravljično-ustvarjalne urice v knjižnici potekajo vsak petek ob 17.30 še do konca meseca maja. April je pravzaprav mesec, ki mu lahko rečemo tudi mesec knjige, saj obeležujemo še svetovni dan knjige in avtorskih pravic ter noč knjige. Unesco je za svetovni dan knjige razglasil 23. april, saj sta na ta dan umrla velika pisatelja Miguel de Cervantes in William Shakespeare. Po številnih mestih v različnih državah na ta dan potekajo dogodki, ki na prvo mesto postavljajo knjige. V knjižnici Dobrepolje smo se praznovanju pridružili s predavanjem alpinista Vikija Grošlja in otroško gledališko predstavo Muca copatarica. Razstava »Svet drugačnih občutenj« V sodelovanju s knjižnico za slepe in slabovidne Minke Ska-berne smo ob svetovnem dnevu knjig pripravili razstavo z naslovom »Svet drugačnih občutenj«, kako brati, ko gradiva niso dostopna našim očem. Namen razstave je ozaveščanje in izobraževanje, saj nas seznani z zgodovino razvoja pripomočkov za branje slepih in slabovidnih, od izuma pisave za slepe Louisa Brailla do današnjih sodobnih tehnik, pripomočkov in gradiv. Razstava »Svet drugačnih občutenj« bo na ogled v prostorih knjižnice do sredine meseca maja. Naš kraj ■ april 2019 21 Predavanje in predstavitev knjige »DEMENCA, MOJA UČITELJICA« Na začetku meseca aprila smo v knjižnici gostili prof. Ano Cajnko, ki nam je predstavila svojo knjigo Demenca, moja učiteljica. Pogovor z avtorico je vodila Desa Muck. Ana Cajnko je diplomirana socialna delavka s specializacijo iz gerontologije in skupinske dinamike, profesorica likovne umetnosti in slikarka. Predvsem pa je odlična poznavalka demence, ki jo je občutila, ko je ta bolezen doletela njeno mamo. Svoje izkušnje in poglede na urejenost tega področja je med drugimi zapisala v knjigi. Zgolj informacije niso dovolj, da se sprijaznimo, sprejmemo in pomagamo ljudem z demenco, pravi avtorica. Potrebujemo znanje. Knjiga predstavi 20 let izkušenj in praktične nasvete za pravilno ravnanje ter sporazumevanje z ljudmi z demenco. Ana Cajnko je tudi predsednica društva RESje, ki se ukvarja s prostovoljstvom na področju demence in požrtvovalno nudi pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Napisala je več priročnikov z naslovom »RESje potrebujemo/ jo pomoč«. Za svoje delo je bila nominirana za Slovenko leta in je prejela zahvalno listino za humanitarna delovanja posameznikov »Ljudje odprtih rok«. ■ »Knjiga je kot človek, ki ga imaš rad. Priraste v tvoje življenje - na lep način.« Maurice Sendak Vabimo vas na delavnice »RAZGIBAJMO MOŽGANE S ŠAHOM«. Delavnice bodo v prostorih knjižnice Dobrepolje potekale ob sredah, od 17.30 do 19. ure: • 8. maja, • 22. maja. Pridružite se vsi, ki imate radi šah in radi bistrite svoje sive celice. Delavnice so namenjene vsem starostnim skupinam in so brezplačne! Potekajo pod vodstvom mentorja. Lepo vabljeni! Koledar prihajajočih dogodkov -maj 2019 Petek, 26. 4. prvi krog dobrepoljske futsal lige (Predstruge, 18.00) Petek, 3. 5. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sreda, 8. 5. šahovska delavnica (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 10. 5. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 10. 5. drugi krog dobrepoljske futsal lige (Kompolje, 18.00) Sobota, 11. 5. odvoz odpadne električne in elektronske opreme (po razporedu) Sobota, 11. 5. tretji krog dobrepoljske futsal lige (Struge, 18.00) Petek, 17. 5. dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dobrepolje (Videm, pred občinsko stavbo, 9.00 do 14.00) Petek, 17. 5. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 17. 5. četrti krog dobrepoljske futsal lige (Predstruge, 18.00) Sobota, 18. 5. sprejemni preizkusi za glasbeno šolo (Jakličev dom, 9.00 do 13.00) Nedelja, 19. 5. srečanje 80-letnikov in bolnih (Jakličev dom, 13.00) Sreda, 22. 5. šahovska delavnica (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 24. 5. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 24. 5. peti krog dobrepoljske futsal lige (Kompolje, 18.00) Sobota, 25. 5. sprejemni preizkusi za glasbeno šolo (Jakličev dom, 9.00 do 13.00) Sobota, 25. 5. strokovna ekskurzija Turističnega društva Dobrepolje (Videm, 7.00) Sobota, 25. 5. izlet društva upokojencev v Italijo Nedelja, 26. 5. volitve poslancev v evropski parlament (po voliščih, 7.00 do 19.00) 22 Naš kraj ■ april 2019 Kazalniki zdravja v naši občini Nacionalni inštitut za javno zdravje je vzpostavil portal, imenovan Zdravje v občini. Na portalu prikazujejo podatke o posameznih zdravstvenih kazalnikih v vseh 212 slovenskih občinah. Podatke je možno primerjati s slovenskim povprečjem in povprečji upravnih enot ter regij. V pregledu tokrat odkrivam nekatere kazalnike za našo občino. l□'D\U OVrf-/? 3D r3^3>a- Povzel Bojan Novak Avtorji portala so zapisali, da želijo s prikazom zdravstvenega stanja po občinah spodbuditi deležnike na lokalni ravni pri njihovih dejavnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Nekaj primerjav naše občine glede na slovensko povprečje: 1. Zdravstveno stanje in umrljivost Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil bli- zu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,4. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. 2. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva Telesni fitnes otrok* je bil blizu slovenskemu povprečju. *Z zdravjem povezan telesni fitnes osnovnošolskih otrok in mladostnikov opisuje, kakšen delež otrok med 6. in 15. letom starosti v posamezni slovenski občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Temelji na štirih gibalnih sposobnostih, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja, to so: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost. Stopnja prekomerno prehranjenih otrok je znašala v letu 2017 29,8 odstotkov, kar je nekoliko več kot v sosednjih občinah. Še bolj zaskrbljujoče je stanje pri odraslih, saj je tu stopnja čezmerno prehranjenih in debelih kar 71,3-odstotna, kar je precej več kot v sosednjih občinah in celo ena najvišjih v državi. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5. Tudi vse sosednje občine imajo stopnjo nižjo. Delež prometnih nezgod z alkoholi-ziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju (9,3 %). Odzivnost v Programu Svit - preseja-nju za raka debelega črevesa in danke -je bila 62,6 %, v Sloveniji pa 62,7 %. Presejanost v Programu Zora - prese-janju za raka materničnega vratu - je bila 71,7 %, v Sloveniji pa 71,8 %. Vir: www.obcine.nijz.si. ■ Naš kraj ■ april 2019 23 ZDRAVJE V OBČINI 2019 KazaLniki zdravja v občini: DobrepoLje Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov zdravja za občino v primerjavi z upravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Graf kaže primerjavo kazaLnikov na ravni občine z državnim povprečjem. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števiLa dogodkov lahko pričakujemo večja nihanja vrednosti kazalnikov med posameznimi leti. Definicije, dodatni podatki in grafični prikazi so dostopni na NIJZ spletni strani • ▲ ■ T Položaj občine glede na povprečje Slovenije (I) in glede na razpon vrednosti po občinah od najnižje do najvišje ( ). Pri kazalnikih, kjer ni oznake, v opazovanem časovnem obdobju ni bilo pojava (n). Barve in oblike oznak pomenijo: Zelena - občina je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. Modra - občina je statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenje, želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. ▼ Rdeča - občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije. Rumena - občina se statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije, o Bela - vrednost izbranega kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva. Kazalnik Občina UE Regija SLO Enota Manj od povprečja Več od povprečja to 1.1 Razvitost občine 1,09 / / 1,00 indeks C CL =5 (/) C. 1.2 Prirast prebivalstva 2,8 14,2 4,9 0,5 %o A 1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,4 5,9 5,4 5,2 % □ o 1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) 15,8 12,4 12,3 15,2 % > Q_ 1.5 Stopnja delovne aktivnosti 64,5 67,1 63,6 61,6 % A 1.6 Delovne migracije 56 67 128 100 indeks □ 2.1 Telesni fitnes otrok 47,7 49,4 51,7 50,2 indeks E? ro O) 2.2 Prekomerna prehranjenost otrok 29,7 24,3 20,6 24,3 % ▼ 2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah 2,4 1,6 1,7 1,5 sss/1000 T "E iS 2.6 Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 9,3 9,3 7,9 9,1 % a? o 2.9 Prekomerna prehranjenost odraslih 71,3m 60,3 53,4 58,4 % T 2.10 Hrupno okolje 20,4m 21,3 27,6 23,8 % I 3.1 Odzivnost v Program Svit 62,6 64,6 64,6 62,7 % CL 3.2 Presejanost v Programu Zora 71,7 72,9 71,6 71,8 % 4.2 Bolniška odsotnost 19,0 15,1 14,3 15,3 dnevi ▼ 4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let) 0,5 1,1 1,3 1,1 sss/1000 4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,0 1,6 2,0 2,0 sss/1000 4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 6,6 5,9 4,8 5,2 sss/100 □ 4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka 24,1 23,3 21,3 23,2 sss/100 E* iS 4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 12,3 11,9 11.2 11,9 sss/100 4.8 Srčna kap (35-74 let) 2,2 1,7 1,4 2.1 sss/1000 o C 0 > S (TJ 4.9 Možganska kap (35-84 let) 2,5 2,1 2,1 2,6 sss/1000 4.10 Novi primeri raka 626 563 600 560 sss/100.000 4.15 Novi primeri raka debelega črevesa in danke 93 71 72 73 sss/100.000 4.16 Novi primeri raka pljuč 96 66 70 65 sss/100.000 4.17 Novi primeri raka dojke 130 106 134 118 sss/100.000 4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) 7,9 7,2 6,7 6,4 sss/1000 4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 15,0 13,6 13,8 14,9 sss/100 4.13 Pomoč na domu 3,6 1,7 1,5 1,7 % A 4.14 Klopni meningoencefalitis 37,0 14,4 9,4 9,7 sss/100.000 T 5.1 Umrljivost po stalnem bivališču 964 893 826 930 sss/100.000 to O 5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) 105 81 63 80 sss/100.000 > E D 5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) 191 158 153 164 sss/100.000 5.7 Umrljivost zaradi samomora 11 13 16 20 sss/100.000 Legenda: /: kazalnik na tej administrativni ravni ni smiseln: sss: starostno standardizirana stopnja na 100. L000 alj 100.000 prebivalcev, na slovensko populacijo L7.2014.': spremenjen izračun po stalnem bivališču namesto po običajnem je pojasnjen v 'Opisi kazalnlkov'v 'Metodološka pojasnila'na spletni strani. m: Podatki temeljijo na statističnem modelu. Pojasnilo h kazalnikom: Prebivalci In skupnost: 11: leto 2017:1.2: leto 2017:1.3: leto 2017. stari 80 let in več: 14: leto 2017. stari 25-64 let: 15: leto 2017. stari 15-64 let 1.6: leto 2017. Dejavniki tvegala za zdrahe: 2.1: leto 2017. otroci in mladostniki, stari 6-14 let: 2.2: leto 2017. otroci in mladostniki, stari 6-14 let: 2.5: povprečje 2013-2017:2.6: povprečje 2013-2017:2.9: leto 2016:2.10: leto 2016. Preventiva: 3.1: leto 2017: 3.2: povprečje 1.7.2014 - 30.6.2017. ženske, stare 20-64 let Zdravstveno stanje: 4.2: leto 2017. zaposleni prebivalci: 4.3: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 0-19 let 4.4: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, starejši od 15 let: 4.5: leto 2017: 4.6: leto 2017:4.7: leto 2017:4.8: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 35-74 let 4.9: povprečje 2013-2017. bolnišnične obravnave, stari 35-84 let; 4.10: povprečje 2011-2015, novo odkriti raki razen nemelanomskega; 4.11: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 65 Let in več: 4.12: leto 2017: 4.13: leto 2017, stari 65 let in več: 4.14: povprečje 2008-2017: 4.15: povprečje 2011-2015: 4.16: povprečje 2011-2015: 4.17: povprečje 2011-2015. UmrUivost: 5.1: povprečje 2013-2017:5.2: povprečje 2013-2017, stari 0-74 let; 5.3: povprečje 2013-2017. stari 0-74 let 5.7: povprečje 2013-2017. Viri podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Statistični urad Republike Slovenije. Ministrstvo za finance. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Fakulteta za šport (UU. Register raka. Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo: 24 Naš kraj ■ april 2019 Utrip občine - Hočevje V drugi najstarejši vasi v občini, ki je zaradi odmaknjene lege malce posebna in mnogim občanom tudi manj poznana, me je pričakala večja skupina vaščanov. V sodobnem in pred kratkim obnovljenem gasilskem domu so vaščani povedali marsikatero zanimivost. Ne vem, če ste vedeli, da je število ljudi, ki so si dom našli v nekdanjem vikend naselju, že večje od števila vaščanov, ki živijo v starem delu vasi. Pomembneje pa je, da so prebivalci obeh delov iste vasi našli način za medsebojno sodelovanje. Bojan Novak Predsednik vaškega odbora: Franci Starbek Sogovorniki: Franci Starbek, Igor Smr-ke, Lucija Laharnar Mesojedec, Boštjan Pajk, Luka Perhaj, Cveto Starina, Valentin Štih, Pavle Perhaj, Pavle Gregorka. POVEZANOST VAŠČANOV: Društva in organizacije, v katerih se vaščani združujejo: V Hočevju delujeta dve društvi, PGD Hočevje in Društvo gobarjev Štorov-ke Šentrumar. PGD Hočevje deluje od leta 1924 in trenutno šteje približno 60 članov, prav vsi so iz Hočevja. Od tega je približno 20 žensk. Veseli smo, da je vključenih veliko otrok. Nekaj let je bilo zatišje, sedaj pa je med otroki kar velik interes. V naši vasi je veliko priseljenih vašča-nov, nekateri so bili že pred priselitvijo vključeni v gasilska društva, zdaj pa nadaljujejo tu. Kakih drugih dejavnosti v vasi ni, gasilsko društvo je vsekakor najmočnejša povezovalna sila. Gasilci PGD Hočevje niso dejavni le v vasi, ampak tudi v reševalnih in gasilskih akcijah ši-rom Slovenije in izven nje, saj se vedno odzovejo na klic pomoči (Kras, Italija, Štajerska, Črnomelj). V gobarsko društvo je vključenih manj vaščanov, ima pa društvo kar številno članstvo iz sosednjih vasi in tudi pokrajin. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005, zdaj pa združuje približno 75 članov. Društvo deluje v javnem interesu, ukvarja pa se pretežno z izobraževanjem o različnih vrstah gob, s prirejanjem gobarskih razstav in podobnih dogodkov (novoletni pohod, čistilna akcija v maju, Primožev pohod). V Hočevju prirejajo tradicionalno gobarsko razstavo, pri organizaciji katere pomagajo tudi člani PGD Hočevje in vaščani. Za vas je go- barska razstava velik dogodek, neke vrste okno v svet, saj vas obišče veliko ljudi od drugod. Društvo dobro sodeluje z vsemi društvi in z Občino Dobrepolje. Sodelujejo tudi z osnovno šolo in vrtcem Dobrepolje, OŠ Stična, podružnično šolo Krka. Ponosni so na čezmejno sodelovanje in na tesno sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije. Veliko članov je vključenih v obe društvi. Tako se društvi dopolnjujeta in medsebojno bogatita. Drugega ljudem odmaknjene vasi niti ne preostane. Prostori, kjer se vaščani združujejo: Daleč najpomembnejši objekt je gasilski dom PGD Hočevje. Je središče vasi, notri pa se srečujejo ne le gasilci, ampak tudi vaški odbor, mladina in volivci na volitvah. Gasilski dom je zadnja leta dobil nov prizidek in zunanjo preobleko. Ob pomoči Občine Dobrepolje jim je uspelo pridobiti zemljišče in vso potrebno dokumentacijo, da so lahko prizidali novo garažo. Z delom so pomagali gasilci. Na objektu je od lanskega leta tudi de-fibrilator, kar je velika pridobitev. Izvedli so tudi že tečaj na temo oživljanja. V gasilskem domu stojijo kombi in gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov ter druga gasilska oprema. Drugi pomembni objekt združevanja je gobarski dom na Šentrumarju. Koča je odprta ob nedeljah, do nje pa pridejo tudi številni turisti, ki se peljejo mimo Naš kraj ■ april 2019 25 naših krajev. Omeniti moramo še cerkev sv. Jožefa, ki stoji nad starim delom vasi. Predvsem ob žegnanju in večjih cerkvenih praznikih se v cerkvi in ob njej zbere veliko va-ščanov. Interesi, ki združujejo vaščane: Poleg potrebe po druženju in dobri volji je treba omeniti skrb za pomoč v vasi. Pripadniki gasilskega društva skrbijo, da se ob morebitnih nesrečah in nezgodah v vasi nudi pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Množično so gasilci pomagali predvsem ob vetrolomu, raznih požarih, pozimi, kadar je potrebno komu kaj splužiti. Tudi za kako pomoč v gozdu najdejo čas. Tudi vaščani, ki niso gasilci, si pomagajo med seboj, tudi pri delu na kmetiji. Glede na to, da je vas obdana s prelepo neokrnjeno naravo, vaščane druži tudi ljubezen do gozda. Ob pripravi vsakoletne gobarske razstave vas stopi skupaj, saj gre za edino večjo prireditev v Hočevju. načrt za nekdanje vikend naselje, ki je z novim prostorskim načrtom postalo stanovanjsko naselje. Tudi z urejanjem obcestne razsvetljave smo se ukvarjali, a ta še ni v celoti končana. Katere cilje in načrte ima Vaški odbor Hočevje za naprej? Vsekakor si želimo zaključiti postavitev manjkajočih luči javne razsvetljave. Ker je vas zelo perspektivna (zadnja leta se je priselilo veliko mladih družin z otroki), bi si želeli urediti skupni vaški večnamenski prostor, nekakšno igrišče, podobno tistemu v Podpeči. Ta prostor bo služil otrokom za igro, gasilcem za vaje, gobarjem za pomožno lokacijo, vsem pa kot vaško središče za srečevanje. Lokacija imamo (ob gasilskem domu), projekt je vključen v načrt razvojnih programov, zdaj pa si najprej želimo priti do projektne dokumentacije. Velik problem v vasi je promet. Zadnja leta zelo občutimo jutranjo in popoldansko prometno konico. Skozi vas vozi tudi vedno več velikih kamionov. Želimo si ureditve ceste preko rednega investicijskega vzdrževanja, saj gre za občinsko cesto, ki je na nekaterih mestih precej zdelana, povečini pa preozka za zdajšnje potrebe. Kar nekaj ovinkov je tudi slabo preglednih in zato nevarnih. Do sprejetja podrobnega občinskega prostorskega načrta je onemogočen razvoj novega stanovanjskega dela. To območje je večje od starega dela vasi, v njem pa je še nekaj nepozidanih parcel, ki so zazidljive in nudijo dodatno možnost priseljevanja. Velike težave predstavljajo nezgrajene ceste, saj trenutno do nekaterih hiš ne more priti niti rešilec. Podobno je s tovornjakom za odvoz smeti in z zimsko cestno službo. Glede na to, da je telefonski signal v vasi zelo šibek, v nekaterih delih pa ga celo ni, si želimo postavitve novega oddajnika ter zagotovitve optičnega omrežja. V vasi ni avtobusnega postajališča, zato šolski avtobus ustavlja kar na cesti. Želimo si označiti dve lokaciji kot avtobusni postajališči. ZNANI, POMEMBNI VASCANI: Vsi predsedniki in poveljniki gasilskega društva so pustili pomemben pečat, prav tako predsedniki vaških odborov. Sicer pa so se v preteklosti ljudje v Ho-čevju ukvarjali z izdelovanjem suhe robe (košare, grablje, zobotrebci ipd.). DEJAVNOST VAŠKEGA ODBORA: S čim se je Vaški odbor Hočevja ukvarjal v zadnjih letih? Zadnja leta so bila posvečena gradnji prizidka pri gasilskem domu in zaključnim delom (fasada). Prizadevali smo si tudi, da bi se uredil podrobni prostorski 26 Naš kraj ■ april 2019 Za kateri cilj si želite, da se najprej realizira? Vsekakor je to izgradnja večnamenskega vaškega prostora (ograjenega igrišča). Druga stvar pa je dograditev javne razsvetljave, saj menimo, da ne gre za drago investicijo. KATERE SO GLAVNE TEŽAVE, KI PESTIJO VAŠO VAS? Zadnje čase že omenjeno povečanje gostote prometa. Večina prometa proti Ivančni Gorici, ki se je industrijsko precej odprla, gre skozi našo vas. Ceste se zato precej uničujejo, saj niso bile grajene za tovorni promet. V te ceste se že dolgo ni vlagalo. KAJ BI V VAŠI VASI POKAZALI TURISTU, KI PRIDE K VAM? Turista najprej peljemo na Šentrumar (677 m n.v.). Tam ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto gostimo člane različnih kulturnih društev (KD Krka), ki pripravijo kulturni program. Včasih smo tesneje sodelovali s Tu- rističnim društvom Dobrepolje, sedaj pa je tega manj. Menimo, da bi bilo treba društva, ki se ukvarjajo s turizmom, tesneje povezati in narediti nek prepoznaven turistični artikel ter ga oglaševati. Vse več turistov, predvsem iz mestnega okolja, si želi oddiha v mirnem naravnem okolju, zato bi jim ponudili sprehod po urejenih gozdnih poteh in poljih v okolici naše vasi. VAS KAKŠNA ZNAČILNOST LOČI OD VAŠČANOV DRUGIH VASI? PO ČEM STE HOČEVARJI ZNANI? Menimo, da smo zaradi geografske odmaknjenosti bolj povezovalni kot va-ščani drugih dobrepoljskih vasi. Medtem ko se lahko vaščani preostalih vasi obrnejo na pomoč k širšemu krogu ljudi, tudi izven matične vasi, moramo mi pomoč in sodelovanje iskati znotraj vasi. Drugi dejavnik pa je sožitje med prebivalci starega dela vasi in prišleki, ki so svoj dom v Hočevju našli v zadnjih desetletjih. Trudimo se lepo sprejeti prišleke in jim ponuditi, da se kar najbolje vključijo v življenje vasi. Je pa seveda stvar osebne odločitve vsakega prišleka, do kakšne mere se želi vključiti v našo skupnost. Novi sovaščani prihajajo iz različnih okolij, zato vas z novimi izkušnjami in idejami bogatijo. Kot zanimivost je mogoče ob koncu treba omeniti, da je naša vas druga najstarejša v občini. Najstarejši ohranjen zapis imena vasi izhaja iz leta 1178. Kljub temu pa smo zelo pozno dobili vodovod (2011). K vasi spada tudi zaselek Hrib Hočevje, ki je bil vedno del Hočevja, a žal zaradi oddaljenosti nekoliko manj povezan z vasjo. To se sedaj izboljšuje. Posebnost zaselka je, da so od tu otroci v preteklosti hodili v šolo v Grosuplje in da v 21. stoletju še vedno nimajo dostopa do telefonije. Tam trenutno živita dve mladi družini, v kraju pa je tudi manjša počitniška hiša. V vasi smo veseli vsake pridobitve, obenem pa se trudimo, da je življenje v vasi lepo predvsem zaradi tistega, kar največ šteje - zaradi dobrih odnosov, druženja in občutka, da ti je vedno nekdo pripravljen priskočiti na pomoč. ■ Ekobranje za ekoživljenje Tudi v letošnjem šolskem letu 2018/2019 smo si v vrtcu Ringaraja želeli, da bi z branjem še naprej na najučinkovitejši način, preko ustvarjalnega mišljenja, krepili ekološko zavest s pomočjo knjig. Tanja Tegel, dipl. vzg., vodja projekta V današnjem času raznovrstnih infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij je ohranjanje odnosa do knjige še posebej nujno in pomembno. Zaradi široke naravnanosti nam projekt ekobranje za ekoživljenje nudi veliko možnosti za ustvarjalnost. Pomeni eno od poti za vzpodbujanje otrok in staršev k branju tovrstne literature z ekološko tematiko in s tem prispeva k razvoju okolj-skega izobraževanja. Vzgojiteljice posameznih skupin smo skupaj s knjižničarko glede na starost otrok presodile, kako so se otroci zmožni seznaniti s skrbjo za naravo. Po pogovoru o tematiki, ki so jo doma s starši spoznali s pomočjo knjig, so družine na izbrano temo poustvarjale iz ekomaterialov (zamaški, plastenke, ška- tle, reklamni papir) in iz tega naredile kaj ponovno uporabnega. Uspešen zaključek projekta pomeni prikaz osvojenega znanja skozi pogovor, zapis kratkih zgodb oz. obnov in ustvarjalnih izdelkov (risba, sporočilni plakat, zgodbica, kiparski izdelek, razstava izdelkov na razpisano tematiko okoljske problematike). Razstava ekoizdelkov, ki so jih izdelali starši in otroci skupine Medvedkov, je na ogled v krajevni knjižnici. ■ Naš kraj ■ april 2019 27 Ekovrt v vrtcu Ringaraja Umestitev ekovrta v vrtec Ringaraja je bila vsekakor želja zaposlenih, vodstva in tudi otrok. S tem hočemo pridobiti neposredno izkušnjo vrtnarjenja, da lahko z lastnimi čuti in rokami izkusimo, kako pridelujemo hrano v sodelovanju z naravo, kako je naše življenje povezano z zemljo, soncem, vodo in vsemi živimi bitji. Vrtčevski otroci bodo s tem spoznali pomen lokalne in ekološke pridelave hrane ter znali ceniti okusno zelenjavo in sadje, ki sta izjemno pomembna za naše zdravje. Mateja Lohkar, koordinatorica ekovrta Med zimo smo načrtovali, kam umestiti ekovrt, v kakšni obliki in velikosti. Ekovrt mora vsebovati tudi kompostnik, zbiralnik deževnice, nekaj sadnega drevja, ja-godičevje, hotel za žuželke, vrtno lopo za orodje in čutne poti. Pri načrtovanju nam je bila v strokovno pomoč ga. Jožica Fabjan, brez katere ekovrt ne bi bil to, kar bo. Ga. Jožica nam je izdelala idejni načrt za gredo v obliki cveta in nam prikazala postopek izdelave grede z umestitvijo materialov (karton, zemlja, listje, gnoj, slama). Na delovno soboto smo strokovni delavci s pomočnico ravnatelja go. Cvetko Košir in hišnikom Petrom izdelali gredo v obliki cveta, postavili smo visoko gredo za zelišča, na vhodu vrtca smo ob robniku odstranili travno rušo, kjer bomo posadili 80 sadik sivke. Na zelenico smo umestili tudi prostor, kamor smo z otroki posadili lipo, ki nam jo je podarilo podjetje Grandovec. Umestili smo tudi prostor za sadna drevesa, kot so češnja, ringlo, hruška in jablana. Sadno drevje bomo posadili skupaj z otroki in go. Jožico Fabjan. Še v zimskem času smo skupaj z otroki posejali različna semena, ki so lepo vzklila, in imamo že kar nekaj sadik, za katere lepo skrbimo in jih bomo v maju prenesli na prosto. V nastajanju je tudi saditveni načrt. Kupili smo tudi leseno vrtno hiško, ki nam bo služila za shrambo vrtnega orodja in zbiralnico deževnice, ki se bo iz strehe iztekala v zato namenjeno posodo. V maju načrtujemo popoldansko delavnico s starši, kjer bomo posadili sa- 28 Naš kraj ■ april 2019 dike, umestili prostor za 60 sadik malin in drugega jagodičevja. Postavili bomo tudi kompostnik, vrtno hiško in zasadili balkonsko cvetje, ki bo krasilo okna na vhodu vrtca. Ekovrt je pomemben vzgojno-izobra- ževalni vidik za otroke, ki bodo s tem imeli neposredni stik z naravo in tudi s pridelavo hrane. S pomočjo ekovrta se bodo približali naravi, naučili medsebojnega sodelovanja in dobili zavest in spoštovanje do vloženega dela, ki je potrebno, da iz semena dobimo hrano. Spoznali bodo tudi, kako hrano pridelujemo na ekološki način, s spoštovanjem narave in okolja. ■ Talne igre v vrtcu Ringaraja Z velikim navdušenjem smo se v mesecu septembru vselili v novi vrtec Ringaraja. Prostori so čudoviti, veliki in svetli. Počasi notranjost stavbe dobiva dušo in čarobnost. Ugotovili smo, da nam tudi hodniki ponujajo, zaradi svoje velikosti, dodaten prostor za igro, druženje in gibanje. Tanja Tegel za kolektiv vrtca Ringaraja Odločili smo se, da jih opremimo s talnimi igrami. Ideje so kar deževale in s pomočjo ge. Mojce Krivec, ki je izdelala nalepke in nam pomagala pri lepljenju, smo skupaj opremili hodnike z različnimi talnimi igrami. Otroci in starši so navdušeni in že navsezgodaj zjutraj priskakljajo do igralnic. Namen talnih iger je, da z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, torej dobrega počutja. Z gibanjem otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo položaja smeri, razmerja do drugih. Z gibanjem otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in čas (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003). Vabljeni na ogled in preizkus talnih iger. ■ Naš kraj ■ april 2019 29 Projekt Medimedo v vrtcu Ringaraja Ideja za projekt Medimedo je nastala pred več kot petnajstimi leti, ko so nemški študenti medicine opazili, da ima veliko otrok zelo negativen odnos do zdravnikov in zdravstvenega okolja. Odločili so se to spremeniti. Slovenski študenti medicine so prenesli idejo tudi v slovenske vrtce in leta 2001 ustanovili projekt Medimedo. Petra Usenik za kolektiv vrtca Ringaraja Medimedo je prostovoljen neprofiten projekt, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) in Društva študentov medicine Maribor (DŠMM). Ker želijo, da so delavnice čim bolj razgibane in zanimive, sodelujejo tudi s študenti dentalne medicine, farmacije in psihologije. Na delavnicah so študenti medicine skozi igro otrokom predstavili obisk pri zdravniku. Seznanili so jih z osnovnimi deli in organi človeškega telesa. Skupaj so se postavili v vlogo zdravnikov in pozdravili njihove igrače. Ker so bili otroci aktivno vključeni v proces zdravljenja in se ob tem zabavali, so po koncu delavnice dobili bolj pozitivno predstavo o bolnišnicah ter zdravstvenem osebju. Delavnica je namenjena otrokom, starim od treh do šestih let. Otroci so bili razporejeni v pet skupin. Prostovoljci so na dan delavnice s prvo skupino začeli ob 9.00, skupine pa so se menjavale vsakih 30 minut. Otroci so imeli o obisku »zdravnikov« zelo pozitivne pohvale in so aktivno sodelovali. ■ 30 Naš kraj ■ april 2019 Tretješolci JVIZ OŠ Dobrepolje obiskali stavbo Državnega zbora Republike Slovenije V ponedeljek, 25. marca 2019, smo z učenci tretjih razredov JVIZ OŠ Dobrepolje obiskali stavbo Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959 in jo je zasnoval arhitekt Vinko Glanz. Mateja Hočevar in Tina Škrjanec Navdušil jih je že prihod v stavbo, ker so jih preiskali varnostniki in so morali iti skozi rentgen. Zbrali smo se v osrednjem prostoru, kjer smo oddali nahrbtnike, oblačila, se razdelili v dve skupini in začeli voden ogled po stavbi državnega zbora. Ogledali smo si vhodni portal, ki sega do polovice prvega nadstropja, kipe kiparjev Karla Putriha in Zdenka Kalina ter štiri vhodna hrastova vrata. Ogled smo nadaljevali v preddverju velike dvorane. Vodička je pojasnila državne simbole, razložila pomen slovenske in evropske zastave ter povedala zanimivosti o njeni uporabi. Učenci so z navdušenjem spremljali opis freske Slavka Pengova z naslovom Zgodovina Slovencev od naselitve do danes. Vodička je bila presenečena nad zanimanjem učencev ter vprašanji, ki so jih vseskozi postavljali. Nazadnje smo se odpravili v veliko dvorano, kjer potekajo seje državnega zbora. Sedeli smo na udobnih stolih ter izvedeli marsikaj novega. Zahvalili bi se radi gospe Barbari Oz-mec Strah, ki nam je ogled omogočila in nas pogostila z rogljički in sokom. Vtisi učencev: Všeč so mi bili kipi, ki so bili pred vhodom v stavbo, in slike, ki so prikazovale zgodovino Slovencev. Bil sem v veliki dvorani, polni sedežev, to je bila dvorana, kjer zaseda državni zbor. Gal Ajdišek Laharnar, 3. a 25. marca smo si ogledali parlament. Vstopili smo skozi velika vrata. Tam so nas že čakali dva vodiča in ga. Barbara Ozmec Strah, mama od sošolca Vida, ki nam je organizirala ogled. Ogledali smo si sejno sobo. Bila je zelo velika. Tiho smo spremljali snemalce, ki so snemali enega izmed poslancev. Dobili smo malico. Zala Marolt, 3. a Ogledali smo si parlament. Vodil nas je prijazen gospod. Popeljal nas je v dvorano, v kateri zaseda državni zbor. V predprostoru so razstavljena darila, ki so jih podarili predstavniki drugih držav, ki so obiskali Slovenijo in našega predsednika. Na koncu so nas postregli z rogljički in okusnim sokom. Alja Lenarčič, 3. a Všeč mi je bila razstava predmetov, ki so jih Sloveniji podarili predstavniki drugih držav. Všeč mi je bila tudi dvorana, v kateri zaseda državni zbor. Zanimive so bile slike v preddverju, ki prikazujejo zgodovino Slovencev. Nejc Čmrlec, 3. a 3. a razred 3. b razred »Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno.« Marion Howard Naš kraj ■ april 2019 31 Območno srečanje otroških folklornih skupin V četrtek, 28. marca 2019, je v dvorani Jakličevega doma potekalo Območno srečanje otroških folklornih skupin. Na njej se je predstavilo šest skupin iz območne izpostave Ivančna Gorica. Uspešno so nastopile tri skupine iz JVIZ OŠ Dobrepolje. Mateja Hočevar, Martina Prhaj in Tina Škrjanec, mentorice Mlajša OFS se je predstavila z odrsko postavitvijo Na poti po mleko, Starejša OFS (5., 6. razred) s postavitvijo Korlovc gre in Starejša OFS (7., 8., 9. razred) s postavitvijo Možila bi se rada. Folklornih vaj se udeležuje skupno 60 učencev, vaje so potekale enkrat tedensko, zadnjih 14 dni pred nastopom pa vsak dan. Nastop si je ogledalo veliko število gledalcev, med njimi največ staršev folklor-nikov, tako domačih kot gostujočih skupin. Vse prisotne na prireditvi je pozdravil ravnatelj, gospod Ivan Grandovec, ki je izpostavil velik pomen prenašanja ljudskega izročila na mlajše rodove, saj se na ta način bogati in ohranja vedenje o življenju naših prednikov, hkrati pa lahko skozi to dejavnost črpamo moč in modrost za zadovoljno življenje. Srečanje je spremljal strokovni spremljevalec gospod Marko Pukšič, ki je po ogledu vseh folklornih skupin podal kratko mnenje o izvedenih nastopih. Sredi meseca aprila smo bili obveščeni, da vse tri naše folklorne skupine po njegovem strokovnem mnenju presegajo območni nivo in dosegajo regijskega. Iskrene čestitke vsem folklornikom. Sicer pa se je s folklorno dejavnostjo gospod Marko Pukšič srečal pri Folklorni skupini Destrnik leta 1988. Od leta 2001 strokovno vodi otroške folklorne skupine 32 Naš kraj ■ april 2019 v Destrniku, z nasveti pomaga tudi nekaterim drugim skupinam na Štajerskem. Več kot deset let je plesal pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru. Kratko bi vam predstavili vsebino odrskih postavitev naših skupin. Na poti po mleko Otroci se igrajo različne igre z vrvmi. Pridružijo se jim otroci, ki gredo s kan-glicami po mleko. Kanglice postanejo pripomoček pri plesu. Med plesom se spomnijo, da so pozabili iti po mleko. Ko se nekateri vrnejo nazaj z mlekom, želijo to mleko poskusiti. Mleko se polije in Janezek se jokav in s težkim srcem odpravi še enkrat po mleko. Ob vrnitvi nazaj skupaj s prijateljem utrujena zaspita, otroci ju nagajivo zvežejo in zbežijo. Korlovc gre Otroci prestrašeno pridejo v gozd, ker se bojijo Korlovca. To je mož, ki po pripovedovanju starejših straši nagajive otroke. Starši so govorili: »Le pazi se Korlovca, da te ne odnese.« Bil je tudi dober ribič. Ko otroci spoznajo, da Korlov-ca ni v gozdu, se prepustijo igri, plesu in petju. Sredi plesa jih prestrašita otroka, ki predstavljata Korlovca, vendar otroci kmalu prepoznajo prevaro. Možila bi se rada Dekle bi se rado omožilo, zato se skupaj z drugimi samskimi dekleti odpravi na semenj k svetemu Antonu. Tam veliko deklet od fantov kmalu prejme lectovo srce, ona kljub prošnjam še ni uslišana. Naposled pa tudi njo opazi preprost kmečki fant. V postavitvi smo predstavili stari ljudski pesmi, ki nam ju je predstavila in zapela gospa Ančka Lazar, ko smo jo obiskali na njenem domu v Ljubljani. ■ Dva para učenk nastopila na tekmovanju v hip hopu Že nekaj let učenke in nekaj učencev naše šole in PŠ Kompolje zelo radi obiskujejo zelo priljubljeno plesno dejavnost hip hop. Da je priljubljenost še večja, jo vodi zelo priljubljeni trener in nekdanji član pevske skupine Game over, Denis Vučak. Matej Kalan Svojo priljubljenost je Denis v zadnjem obdobju še povečal, ko se je začel učiti plesnih korakov v zelo gledani oddaji na POP TV, Zvezde plešejo. Tako se je trener odločil in poslal dva para na plesni Pokalni turnir v Litijo: Gajo Svetec z Ali-no Muminovic, ki hodi k nam trenirat iz okolice Ljubljane, ter Nino Lumbar z Ano Žnidaršič. Prvi par je nastopil v soboto, 23. marca 2019, drugi par pa v nedeljo, 24. marca 2019. Oba para sta se potrudila po svojih najboljših močeh. Velja jim čestitati za pogum, da so se kosale s tako uglednimi klubi, kot je npr. Bolero. Iskrene čestitke tudi trenerju Denisu, ki dela z velikim žarom in prenaša svoje bogato plesno znanje na najmlajše. ■ Naš kraj ■ april 2019 33 Šestošolci JVIZ OŠ Dobrepolje sodelovali v 7. Unescovem projektu Menjaj branje in sanje Osnovni cilj projekta je vzbuditi večje zanimanje za branje in knjigo med mladimi. Vodila pa so tudi želja po izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanje odgovornosti do sočloveka, medgeneracijsko druženje, učvrstitev povezovanja med posamezniki in pomembno spoznanje, da nam knjige podarjajo intimne trenutke samo zase. vseh štirih dni, namenjenih knjigam in branju: 19. marca - dneva pripovedništva, 21. marca - dneva poezije, 2. aprila - dneva knjig za otroke, ko smo si knjige tudi izmenjali, in 23. aprila, ko si želimo te lepe misli izmenjati ali jih z branjem še komu podariti. Od organizatorja smo že prejeli zahvalo in pohvalo za ustvarjalno sodelovanje na 7. Unescovem projektu Menjaj branje in sanje. Zahvaljujem se staršem za podporo, učencem za ustvarjalno sodelovanje in knjižničarki Jasmini Mersel iz Mestne knjižnice Grosuplje, enote Dobrepolje, ki je pripravljena s svojo srčnostjo ter ljubeznijo do bralcev in knjig vedno priskočiti na pomoč. ■ Ema Sevšek Ko sem učencem razložila namen in cilje 7. Unescovega projekta Menjaj branje in sanje, so bili navdušeni. K pouku so prinesli knjigo, na katero niso preveč čustveno navezani, da jo vzame nekdo, ki bi mu bila ljuba. In vzamejo drugo v trajen spomin, da jo bodo prebrali in spletli sanje po prebranem. A knjig si nismo zgolj izmenjali. Pustili smo domišljiji prosto pot in ideje so se kar vrstile. Izbrali smo »knjižničarko«, ta je knjige nekaj časa posojala domov. Eno uro smo namenili intimnemu druženju s knjigo. Neverjetna tišina, toplina sta zaveli po razredu, ko smo se osredotočeno zasanjali v branje in si na koncu ure zaželeli, da tako uro še kdaj ponovimo. Eno uro smo iz knjig izpisovali lepe misli, ki človeku pomagajo preživeti v težkih trenutkih bivanja, mu dajejo spodbudo, da zopet vstane. Z vsemi dejavnostmi smo se spomnili OŠ pobrepoüe OSNOVNAŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210 E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si Objava potreb po študentskem delu Razpisujemo potrebo po študentskem delu v poletnih mesecih: Delovno mesto čistilec/-lka v vrtcu Ringaraja: tri delovna mesta 1. zaposlitev od 26. junija 2019 do 2. avgusta 2019, od 14. do 22. ure, starost najmanj 18 let; 2. zaposlitev od 26. junija 2019 do 19. julija 2019, od 18. do 22. ure; 3. zaposlitev od 5. avgusta 2019 do 30. avgusta 2019, od 16. do 22. ure, starost najmanj 18 let. Delovno mesto čistilec/-lka v šoli: eno delovno mesto 1. zaposlitev od 5. avgusta 2019 do 30. avgusta 2019, od 6. do 14. ure, starost najmanj 18 let. Neto izplačilo za razpisana dela je 4,13 €/uro. Ravnatelj Ivan Grandovec 34 Naš kraj ■ april 2019 EVA ČESEN dosegla ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE Letošnje državno tekmovanje iz slovenščine je potekalo 9. marca 2019 v Ljubljani. Z naše šole se ga je udeležila učenka 9. razreda Eva Česen, ki je na šolskem in regijskem tekmovanju dosegla že bronasto in srebrno Cankarjevo priznanje. Sonja Lenarčič, mentorica Na državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje se uvrstijo najboljši učenci iz cele Slovenije. Letošnja tema je bila povezana z naslovom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Tako so morali učenci prebrati dve knjigi, in sicer Vinka Moder-ndorferja: Kit na plaži ter Ivana Cankarja: Moje življenje. Eva se je poglobljeno pripravljala na tekmovanje. Spoznavala je ne samo vsebino knjig, ampak je o knjigah razmišljala na dru- gačen način. Povezovala je delo Cankarja s sodobnim časom Moderndorferja ter izku-šenjskim in medbesedilnim svetom mladega bralca. Eva je več kot odlično razumela in interpretirala vsebino ter avtorja, za kar je prejela zlato Cankarjevo priznanje. ». slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja,« so besede Ivana Cankarja, s katerimi se ob takšnem dosežku naše učenke Eve Česen danes še kako strinjamo. Evi iskreno čestitam in ji želim še veliko užitkov pri branju ter raziskovanju knjižnega sveta. ■ Struški učenci in učitelji v Domu svete Terezije »Mama je tista oseba, h kateri greš, ko se vsi ostali obrnejo proti tebi. Čaka te tam, kjer si jo videl nazadnje, odprtih rok in odprtega srca. A pride dan, ko se nekoč spet vrneš na isto mesto po njen objem in ugotoviš, da mame ni več tam. Od takrat dalje je življenje žalostno, saj v njem ni več osebe, ki te je imela najraje pod soncem. Spoštuj svojo mamo, nekega dne je ne boš več našel na mestu, kamor se sedaj vračaš k njej po nasvet, topel objem in ljubezen.« Mojca Pugelj in Karmen Kljun V torek, 26. marca 2019, dan po materinskem dnevu, smo obiskali varovance doma svete Terezije in jim dopoldanski čas popestrili s krajšo prireditvijo. Kot vsako leto smo bili sprejeti z odprtimi rokami tako s strani osebja kot varovancev. Kako lepo in ganljivo je videti iskrice v očeh starejših ljudi. Gotovo so jim misli odtavale v njihova otroštva in brezskrbne dneve, med njihove družine in vnuke . Veseli smo, da so podali tudi nekaj vtisov o naši prireditvi: Ana Mustar: »Name so naredili zelo dober vtis. Obisk v našem domu so dobro pripravili. Všeč mi je bilo, da je bila vmes tudi harmonika.« Julijana Prijatelj: »Bilo je zelo zelo lepo. Nekateri učenci so bili še tako majhni, pa so tako dobro nastopali in plesali. Zelo lepo so prepevali in govorili. Kako so se lahko vse to naučili? Krasno je bilo, res.« Slavka Batič: »Prepevali so lepe pesmi. Na koncu so nas obdarili s tulipani. Prireditev je bila zelo lepa. Obogatila je naš dopoldan.« Veseli smo takih srečanj in drugo leto zagotovo zoper pridemo. Hvala za pogostitev in hvala županu za tulipane, ki so prinesli pomlad v dom. Hvala tudi učiteljicama Petri in Luciji ter učitelju Janezu za pomoč pri izvedbi prireditve. ■ Naš kraj ■ april 2019 35 Popoldanske delavnice v PŠ Struge Znan afriški pregovor pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. Vlogi mame in očeta pri vzgoji otrok se dopolnjujeta. Mame se z otroki več pogovarjajo, jim pojejo, očetje pa se z njimi raje valjajo po tleh. V PŠ Struge smo razmišljali, kako bi lahko preživeli prijetno popoldne z očeti. Karmen Kljun, Mojca Pugelj in Lucija Pustotnik Mame in očetje se tudi drugače igrajo z otroki. Igra z očetom je nepričakovana in nepredvidljiva, medtem ko se mame raje držijo rutine. Razlike se kažejo tudi pri spodbujanju. Mame ponavadi spodbujajo k previdnosti, medtem ko očetje pozivajo k junaštvu in neodvisnosti. In otrok potrebuje oboje. Mamice so razmišljale o ideji, da bi ob materinskem dnevu organizirali delavnico, kjer bi očetje s svojimi otroki izdelovali čestitke. In ideja je obrodila bogate sadove. V goste smo povabili gospo Mir- jam Cimerman in pod njenim budnim očesom so izpod očetovih spretnih prstov ob pomoči otrok počasi nastajale prelepe čestitke. Mirjam, iskrena hvala za ves tvoj trud, potrpežljivost in iskrenost. Očetje in otroci so ob koncu delavnice občudovali svoje posebne čestitke. Cvetovi v njih so bili unikatni, narejeni iz srca. V imenu mamic, vaših otrok, v imenu učiteljice Mojce in učiteljice Lucije ter v svojem imenu se vam iskreno zahvaljujem za lepo popoldne. Hvala tudi pogumni babi in prijazni sestrici, ki sta se ravno tako udeležili naše delavnice. Otroci so še nekaj dni z iskricami v 36 Naš kraj ■ april 2019 očeh pripovedovali, kako prijetno jim je bilo v vaši družbi. In kaj jim je bilo všeč? Gal: »Ustvarjanje z očijem in sestrico Evo.« Jože: »Ko sem barval rožico in sva jo potem z atijem zlagala skupaj.« Adam: »Ko sva s Tamaro izdelala čestitko in se ob tem zabavala.« Jaka: »Čestitka, ki mi jo je naredila Mirjam, mi je bila zelo všeč.« Mateja in Jožko: »Ko smo z babico krasili čestitko za mamico.« Lovro: »Ko sva z atijem ustvarjala.« Ajda: »Ko je moj ati ustvarjal za mamico.« Florijan: »Ko sva z atijem skupaj ustvarjala.« Nuša: »Ko sva z Anjo delali čestitko, najin ati pa nama je pomagal.« Gašper: »Ko mi je bratec izdelal čestitko, ker sem bil bolan.« David: »Mirjam, hvala, da si mi izdelala čestitko.« Eva: »Bilo mi je zanimivo, ker so nastali zelo lepi izdelki.« Maša: »Bilo je zelo zabavno. Všeč mi je bilo, ko smo delali in barvali rožico.« Nik: »Bilo mi je všeč, da so prišli tudi naši atiji.« Anja: »Na popoldanskih delavnicah je bilo veliko ljudi in prav vsi so se zabavali.« Vid: »Ko sem z očijem delal čestitko za mamico.« Jakob: »Meni je bilo všeč, da je bil moj ati šaljiv.« Matevž: »Lepo mi je bilo, ker je vse naredil ati.« Klemen: »Vse mi je bilo všeč.« ■ Moja mamica - prireditev na PŠ Struge 25. marec je materinski dan, je dan, ko praznujejo vse mame, babice, prababice in praprababice. Mojca Pugelj in Karmen Kljun Vsi vemo, da ženska podpira tri vogale hiše, četrtega pa še pomaga, vendar družine, tiste prave, ne bi bilo, če ni poleg prisoten še oče. Pri vzgoji otrok sta pomembna oba, oče in mama. Med seboj se dopolnjujeta ter podpirata v težkih trenutkih in v težki vzgoji današnjega časa. Lahko bi torej rekli, da je materinski dan praznik staršev. Mama in oče sta skupaj kot angel, angel, ki ves čas bdi nad svojimi otroki, vsak od njiju je eno krilo, uspešno pa lahko angel poleti, ko delujeta obe krili. V petek, 22. marca 2019, smo učenci in učitelji PŠ Struge skupaj s krajevno organizacijo RK Struge pripravili prireditev za materinski dan. V goste smo povabili ansambel Razgled z domačinko Katarino Ramač, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Po uvodnem pozdravu vodje šole Mojce Pugelj in strnjenih mislih ob materinskem dnevu je navzoče pozdravil tudi župan Igor Ahačevčič. Prireditev sta povezovali Zala in Martina. Na oder sta priklicali naslednje nastopajoče: šolski pevski zbor, učence razredne stopnje s spletom ljudskih plesov, petja in iger, Naš kraj ■ april 2019 37 učence 6. razreda in Andraža, Luko in Martina z recitacijami o ljubezni in pomladi, učence, ki obiskujejo glasbeno šolo Vida, Evo, Martino in Matevža ter Luko skupaj z ansamblom Razgled. Za smeh so poskrbeli učenci 8. razreda s skečem in župnik Marinko z Janezom. Prireditev se je nato nadaljevala z gosti večera. Res je bilo veselo vzdušje in tistim, ki jih ni bilo, je lahko žal. Na prireditvi smo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad in KORK Struge. Hvaležni smo vam za vaš dar. Podelili pa smo tudi priznanja krvodajalcem jubilantom. ■ Prireditev ob materinskem dnevu na PŠ Kompolje V četrtek, 21. marca 2019, smo v dvorani gasilskega doma v Kompoljah pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Predstavili so se vsi učenci podružnične šole. Mamice, babice in drugi obiskovalci so uživali ob raznolikem programu, ki smo ga pripravili učenci in zaposleni. Petra Andoljšek Žagar, vodja šole Vsak razred se je predstavil s točko v angleškem jeziku pod mentorstvom Marije Hočevar in Urše Oblak. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so popestrili prireditev z glasbili. Maja Ašič je igrala saksofon, Gabrijel Turk je igral kitaro, Tim Mustar Usenik pa je zaigral na harmoniko. Ksenja in Nejc Mustar sta recitirala pesmico Sredi noči. S folklorno točko so se predstavili učenci dramsko-plesnega krožka, ki so poskrbeli, da so vse nas zasrbele pete. Predstavili so se s točkama Rašplja in Špicpolka. Njihova mentorica je učiteljica Špela Bobnar. Učenci 4. in 5. razreda so prikazali dramsko igrico Z naslovom Bi se gnetli na tej metli? pod mentorstvom učiteljice Petre Andoljšek Žagar. Z zanimivim plesom so se predstavili učenci 2. in 3. razreda pod mentorstvom učiteljice Špele Bobnar. Skozi vse točke programa sta nas odlično vodili Vita Hočevar in Maja Ašič. Za ozvočenje je poskrbela ekipa Soundlighta. ■ 38 Naš kraj ■ april 2019 Orffovski Maribor Orffove skupine so posebno doživetje tako za izvajalce kot poslušalce. Carlu Orffu je namreč uspelo preko igre in prilagojenih inštrumentov za tovrstno glasbo navdušiti generacije od najmlajših do najstarejših. Tanja Tomažič Kastelic Na 4. državnem srečanju Orffovih skupin glasbenih šol Slovenije smo imeli učenci in učiteljice Glasbene šole Grosuplje in njenih podružnic priložnost prisluhniti Orffovim skupinam. V petek, 18. januarja 2019, smo se zbrali ter odpravili v Maribor, kjer je organi- zatorka Glasbena šola Antona Martina Slomška skupaj z drugimi 12 skupinami drugih glasbenih šol predstavila kar 35 različnih glasbenih točk. Kljub temu da smo uživali kot poslušalci, se jim želimo morda kdaj pridružiti tudi na odru. Glasbena šola Grosuplje je namreč v preteklosti že premogla Orffovi skupini na dveh podružnicah in celo organi- zirala podobno srečanje v Grosuplju. Takratni dogodek je obiskala tudi prof. Ida Virt, idejna vodja Orffovih skupin. Njenemu spominu je bilo posvečeno sedanje srečanje v Mariboru. Dan je bil razgiban in polni vtisov smo se v poznem popoldnevu vrnili med prijetne domače griče. ■ Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2019/2020 Objavljamo razpise in termine sprejemnih preizkusov za vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 2019/2020. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej Predmetnik www.gsg. si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejmejo kandidati/-ke z boljšimi rezultati. Namen sprejemnega preizkusa je ugotoviti, ali ima kandidat/-ka primerno razvit posluh, čut za ritem, sposobnost glasbenega pomnjenja ter fizične in zdravstvene sposobnosti za učenje instrumenta. Na sprejemnem preizkusu kandidat/-ka zapoje pesem po lastni izbiri, posnema tone različnih višin ter melodične in ritmične motive. Sprejemni preizkusi za šolsko leto 2019/2020 bodo potekali v soboto, 18. in 25. maja 2019, od 9. do 13. ure na naslednjih podružnicah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje; • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje; • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta občine Hirschaid 3, 1295 Ivančna Gorica; • Škofljica: Osnovna šola Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Posebna priprava ali predhodna prijava nista potrebni. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa bodo starši kandidatov/-tk pisno obveščeni na domači naslov (Vpis www.gsg.si). IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni treba opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare pet let. Pouk poteka enkrat tedensko po 60 minut. Program traja eno leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare šest let. Pouk prav tako poteka enkrat tedensko po 60 minut in traja eno leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (www.gsg.si). Nina Kaufman za Glasbeno šolo Grosuplje Naš kraj ■ april 2019 39 Izobraževanje članic GZS 13. aprila 2019 je v dvorani Jakličevega doma na Vidmu potekalo izobraževanje članic iz celotne Slovenije, ki ga je pripravil svet članic v sodelovanju s članicami iz Gasilske zveze Dobrepolje. Uroš Gačnik Na samem začetku so zbrane pozdravili: predsednica sveta članic Elizabeta Čam-pa, podpoveljnik GZS Klemen Repovš, predsednik regije Ljubljana II Uroš Gačnik, predsednik GZ Dobrepolje Jože Prijatelj in poveljnik GZ Dobrepolje Hren Boštjan. Uvodoma se je z odrsko postavitvijo s plesom, glasbo in petjem predstavila priznana Folklorna skupina Ponikve, ki nas je z glasbo in plesom popeljala v poznejša predavanja. Prvo predavanje je imela Elizabeta Čampa, ki je predstavila novo gasilsko obleko, ki je bila potrjena na zadnjem plenumu, ki je potekal v Tolminu. Podala je tudi navodila za nošenje ter poudarila, da bodo članice, ki ne bodo oblečene v skladu s pravilnikom, odstranjene iz postroja. Izjava je požela aplavz, ki kaže na to, da članice želijo enotno in v skladu s pravili tudi navzven častno zastopati gasilsko organizacijo. Naslednje predavanje je imel Gregor Vidrih iz NMP Postojna, ki je podal zanimive poglede na reševanje množičnih nesreč. Gregor je bil kot reševalec prisoten na treh množičnih nesrečah, ki so se primerile v zadnjih letih na slovenskih avtocestah. Večkrat je izpostavil močno vez in sodelovanje med gasilci in reše- valci, saj le skupno delo reši marsikatero življenje. Med odmorom smo se okrepčali in izkoristili čas, ko so nam člani Turističnega društva Dobrepolje predstavili kraj, pokazali so spominsko sobo Frana Jakliča, dela umetnikov bratov Kralj, Toneta in Franceta. Povabili so vse prisotne, da še obiščejo Dobrepolje. Nadalje je sledilo predavanje Uroša Gačnika, poveljnika GZ Dobrepolje 2008-2018, ki je predstavil večje in večdnevno trajajoče elementarne nesreče, ki so se zgodile na območju občine Dobrepolje. Klemen Repovž in Martin Drnovšek sta preko zanimivih slik izpostavila sodelovanje med gasilci in kriminalistično policijo. Predvsem sta poudarila pomen in problematiko fotografiranja interventnih dogodkov. Slike, ki jih pridobijo od gasilcev, so jim v veliko pomoč pri rekonstrukciji npr. požarov in lažjega določanja vzroka in žarišča požara. Sodelovanje kriminalistov in gasilcev je zgledno. Podala sta tudi navodilo, da naj gasilci po zaključenem gašenju počakamo s sanacijo in odstranitvijo poškodovanih, uničenih sredstev, saj morajo kriminalisti navadno opraviti pregled in jim očiščen prostor ne poda dovolj informacij. Ob samem zaključku so bile podane še informacije za pohod članic GZS, ki bo letos potekal 6. julija v organizaciji GZ Trebnje in dolenjske regije. Ker je bila na izobraževanju prisotna 40 Naš kraj ■ april 2019 prejšnja predsednica sveta članic Vlad-ka Bučevec, je bila pozvana, da pozdravi zbor. Zahvalila se je za pomoč pri delu ter zaželela uspehov tudi v prihodnje. Na koncu se je Elizabeta Čampa zahvalila za pomoč pri organizaciji doma- čim članicam (iz GZ Dobrepolje so bile na posvetu prisotne tri članice iz PGD Ponikve in dve članici iz PGD Videm). Zupanu se je zahvalila za brezplačno uporabo dvorane, folkloristom za popestritev izobraževanja, prav tako pa se je zahvalila predavateljem za res odlična predavanja. Izobraževanje se je zaključilo ob 13.20. Članice so se še zadržale v preddverju dvorane in v neformalnem druženju miselno obnovile kakšno gasilsko prigodo. ■ Rak pri gasilcih precej verjetnejši! Gre za naslov članka multimedijskega centra RTV SLO, v katerem ameriški znanstveniki navajajo, da gasilci premalo pozornosti namenimo čiščenju operativne obleke in varovalne opreme. Namen spodnjega sestavka ni ustvarjanje panike, pač pa je oblika vzpodbude odgovornih za požarno varstvo v občini Dobrepolje, da aktivno pristopijo k preventivno naravnanemu delovanju, ki dolgoročno prinese želene rezultate. Gačnik Uroš Čistost obleke in zdravje operativnega gasilca sta dokazano (različne študije in statistične raziskave po svetu) pogojena in medsebojno povezana. Eden izmed večjih sovražnikov zdravja je nedvomno umazana oprema, ki je posredno kriva za najrazličnejša rakava obolenja. Bolezen se lahko razvije zaradi produktov gorenja, ki se vpijejo v obleko in opremo. Mikrodelci, ki so prisotni v dimnih plinih, se usedejo na zunanje plasti, na zadrgo, odprtine na vratu, odprtine na rokah ter prodirajo na podobleko vse do kože. Ne samo dim, v sodobnem času tudi kemikalije in toksini, ki nastanejo pri izgorevanju različnih snovi, ogrožajo zdravje gasilca. Kot je znano, gasilci pri opravljanju najzahtevnejših del uporabljamo zaščitno obleko, ki nas deloma ščiti pred opeklinami, nevarnimi snovmi, delno zadrži dim in saje ter prepreči odrgnine oz. vreznine. Vemo, da je obleka po intervenciji umazana, preznojena, mokra. Smiselno in zdravju priporočljivo bi bilo, da se te obleke nemudoma pripravijo na naslednje posredovanje. Glede na vrsto in pogostost uporabe je nujno potrebno, da se zaščitna obleka kot tudi druga varovalna oprema čisti. V prvi vrsti poznamo mehansko čiščenje, ko odstranimo zunanjo umazanijo (npr. blato, zemljo), ki se očisti najbolje, ko je obleka suha in se samo skrtači. Obleko lahko tudi mokro skrtačimo, s čisto vodo izperemo površinsko nesnago. Nadalje se (če je to treba) obleka očisti - ustrezno opere (glede na navodila pro- Vir fotografije: www.rosenbauer.si izvajalca). Ze tu nastane problem, saj doma nimamo ustreznih pralnih strojev, najbližja čistilnica pa je v Grosuplju. Na obleko je navadno treba čakati kar nekaj dni, pa tudi finančni strošek ni zanemarljiv. Ta čas gasilec NIMA obleke za posredovanje in tako NE MORE ustrezno posredovati. Smiselno bi bilo, da se pristopi k nakupu tako pralnega stroja kot sušilno-dezinfekcijske omare, ki bi pripomogla k boljši zaščiti zdravja gasilca. Te naprave stanejo več kot 2000 EUR, kar je za društvo velik finančni zalogaj, bi bilo pa racionalno s strani Občine, da se kupi ali pa naredi ena, ki je stacionira-na v centru ter je na voljo vsem drugim gasilcem. Še k boljši preventivi bi vsekakor pripomogli z nakupom in uporabo zaščitnih podoblek, ki kakovostno ustavijo umazanijo. Gasilci pa se med drugim moramo držati spodnjih priporočil. 1. Uporaba izolirnega dihalnega aparata od začetka do konca (pospravljanje) intervencije. 2. Grobo čiščenje zaščitne opreme in druge opreme opravimo na kraju intervencije. 3. Z vlažnimi robčki čim prej očistimo umazanijo z obraza, rok, vratu, pod-pazduh . Z vodo speremo usta in grlo. 4. Po prihodu v dom se takoj preoblečemo, podobleko damo v pranje. 5. Očistimo čelado, rokavice, škornje, podkapo, obleko. 6. Očistimo in dekontaminiramo opremo, ki smo jo potrebovali na intervenciji. 7. Doma sledi temeljito tuširanje s toplo vodo in ustreznimi šamponi. 8. Prenehamo z uporabo tobaka. 9. Uredimo primerno hidracijo telesa s pitjem vode. Z upoštevanjem teh priporočil bomo pomembno prispevali k varovanju zdravja ter tako ohranili ne samo življenje in imetje posameznikov, pač pa bomo že DANES naredili tudi nekaj za sebe. ■ Vir fotografije: www.webo.si Naš kraj ■ april 2019 41 Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje V četrtek, 28. 3. 2019, je bila v prostorih PGD Kompolje redna letna skupščina Gasilske zveze Dobrepolje. To je bila prva skupščina v novem mandatu. Jože Prijatelj Predsednik GZ Dobrepolje Jože Prijatelj je pozdravil delegate skupščine, predstavnika Gasilske zveze Slovenije in regijskega poveljnika Boruta Lončareviča, poveljnika štaba Civilne zaščite občine Dobrepolje Aleša Strnada, predstavnike gasilskih zvez Regije LJ II in gasilskih zvez Regije LJ I, člane upravnega odbora in poveljstva GZ Dobrepolje ter druge prisotne. Župan občine Dobrepolje se skupščine ni mogel udeležiti zaradi bolezni. Po izvolitvi organov skupščine je predsednik predstavil dejavnosti zveze na organizacijskem in poslovnem področju v prejšnjem letu, poveljnik zveze Boštjan Hren pa je podal poročilo z operativnega in izobraževalnega področja. Poročilo o delu in dejavnosti mladine, članic in veteranov so predstavili predsedniki komi- sij za mladino Rok Klinc, za članice Mojca Perhaj in za veterane Jože Lenarčič. Finančno poslovanje in poslovno poročilo je predstavil blagajnik zveze Marjan Prijatelj. Delovanje zveze skozi celo leto je spremljal in na koncu tudi pregledal celotno dokumentacijo nadzorni odbor, ki je podal pozitivno poročilo za 2018. V nadaljevanju so gasilci potrdili pro- gram dela in finančni načrt za tekoče leto 2019. Po besedah predsednika zveze so v razgovoru z županom za sklenitev nove pogodbe o javni gasilski službi in, kar je zelo razveseljivo, tudi o dolgoročnem financiranju nabave potrebnih vozil v naši zvezi. Na pomoč! ■ Predavanje Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje o gobah Gobarjenje je med Slovenci izredno priljubljena oblika rekreacije v gozdu, ki pa se lahko konča precej žalostno, če smo nabrali in zaužili strupene gobe. Zato ni naključje, da smo za letošnje predavanje izbrali temo zastrupitve z gobami, gobe pomladi in poletja. Gerta Gregorka Aprila 2019 smo člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje v mali dvorani Jakličevega doma na Vidmu že tradicionalno organizirali predavanje o gobah. Predavala je članica našega društva ga. Veronika Tratnik - determinator samostojni svetovalec. Gobe rastejo čez celo leto, v pomladanskem, poletnem, jesenskem in zimskem času. Res je, da pozimi rastejo lesne gobe, ki so manj opazne. Ga. Veronika je predstavila veliko vrst užitnih, pogojno užitnih, strupenih in smrtno strupenih gob, ki rastejo od pomladi do pozne jeseni, in podrobno opisala zna- čilnosti nekaterih gliv, da ne bi prišlo do usodne zamenjave. Mi bomo iz njenega predavanja povzeli le nekatere, nam bolj poznane gobe. Predstavnik najbolj strupenih gob, ki raste spomladi, od marca do maja, je pomladanski hrček. Raste na peščenih tleh, v iglastem gozdu, redkeje v listnatem gozdu. Njegov sorodnik, orjaški hrček, ki raste v istem obdobju kot pomladanski hrček, je ravno tako strupen. So pa nekateri hrčki užitni, vendar pri hrčkih velja velika previdnost. Nam bolje poznane gobe pomladi, ki jih radi nabiramo, so smrčki ali mavrahi (užitni smrček ali užitni mavrah, koničasti smrček, visoki smrček . ). Smrčki so pogojno užitne gobe, to pomeni, da jih je treba pred pripravo kuhati na temperaturi nad 80 °C vsaj 15 minut. Omenili bomo le nekaj vrst mušnic. Knežja mušnica ali karželj je užitna goba, ki pa je ne smemo nabirati, ker je zaščitena. Lahko jo zamenjamo z rdečo mušnico, ki je strupena. Strupena je tudi panterjeva mušnica. Pogosta v naših gozdovih je smrtno strupena zelena mušnica. V enem samem klobuku je smrtna količina strupov za odraslega človeka. Koničasta mušnica, ki je bele barve, je strupena, enako smrtno nevarna kot zelena mušnica. Tudi kukmaki niso vsi užitni. Karbolni kukmak, ki raste na vrtovih, v parkih, ob poteh, na travnikih, v listnatih gozdovih, je strupen, povzro- 42 Naš kraj ■ april 2019 Udeleženci predavanja ča prebavne motnje. Previdnost velja tudi pri grivah. Bleda griva in tribarvna griva sta strupeni. Že v majhnih količinah delujeta močno odvajalno. Pogojno užitne so rdeča griva, zlata griva, rumenkasta griva, krvobetna in rumena griva. Nekatere vrste golobic so neužitne, ker grenijo. Če jih zares dobro ne poznate, se izogibajte rdečih golobic. Tudi nekateri gobani so pogojno užitni. Med strupenimi gobani naj omenimo vražjega gobana, med neužitnimi gobani pa težkega gobana, leponogega in grenkega gobana. Previdnost ni odveč pri štorovkah. Malo štorovko lahko zamenjamo za smrtno strupeno obrobljeno kučmico. Ravno tako bodite previdni pri nabiranju mo-karice, ki jo lahko zamenjate s strupeno pobeljeno livko. V listnatem, iglastem ali mešanem gozdu, v višjih ali nižjih legah, na peščenih tleh raste smrtno nevarna poljska koprenka. Goba je zelo strupena zaradi orelanina, ki povzroča okvaro in nazadnje odpoved ledvic. Prvi znaki zastrupitve se pojavijo šele 3-14 dni po zaužitju gob. V nadaljevanju je ga. Veronika predavala o gobah pomladi in poletja. Najbolj znana in ena prvih pomladanskih gob je marčna polževka, po domače tudi marčnica. Raste od februarja do maja v iglastih, listnatih, najraje pa v mešanih gozdovih, pod listjem, posamezno ali v skupinah. Je užitna goba in je ne moremo zamenjati z nobeno drugo gobo, ker v tem času ne raste nobena njej podobna goba, ne užitna ne strupena. Čeprav je splošno znano, da spomladi ni posebej strupenih gob, pa le ni čisto tako. Prav med smrčki se skriva njim podobna, vendar strupena zamenjava, pomladanski hrček, ki smo Udeleženci predavanja pred nabranimi marčnimi polževkami - marčnicami (Hygrophourus marzuolus) ga že omenili. Za gobarje pri nabiranju smrčkov torej velja previdnost, če jih res dobro ne poznate, jih pustite v naravi. Spomladi se, predvsem na sadnem drevju, pokaže živo rumena goba školjkaste oblike, to je žvepleni lepoluknjičar, ki je pogojno užiten. Na splošno velja, da če nismo dobri poznavalci gob, se izogibaj-mo nabiranju in uživanju belih gob. Na žalost se že spomladi, ko se je gobarska sezona komaj začela, pojavijo bele smrtno strupene gobe iz rodu mušnic - pomladanske mušnice. Na srečo pa je pomladanska mušnica pri nas bolj redka. Od pomladi do jeseni raste tudi več vrst kukmakov. Travniški in hostni kukmak spadata med užitne gobe. Opozoriti vas moramo na karbolni kukmak, ki je po videzu podoben travniškemu kukmaku, vendar nas že vonj po karbonu opozori, da z njim nekaj ni v redu. Če vas mika, da bi si privoščili pravo tintnico, ki je ne smemo uživati skupaj z alkoholom, naj vas opozorimo na njej zelo podobno strupeno tintnico, ki pa povzroči hude težave. Ko se pomlad prevesi v poletje, nas bo razveselil poletni goban, po domače tudi jurček. Med užitnimi gobani boste našli še rumenega gobana in brezovega turka. V naravi pustite žolčaste-ga grenivca in grenkega gobana, ki sta neužitna, ker sta grenka. Kraljevi goban je sicer užiten, vendar ga ne smete nabirati, ker je zaščiten. Smo pa že omenili strupenega vražjega gobana. Mlečnice z oranžno rdečim mlečkom so užitne in jim pravimo sirovke. Rasti začnejo tudi golobice, lisičke in mokarice. Ker je navadna mokarica zelo okusna goba, je dobro, da jo do podrobnosti spoznamo, saj obstaja kar nekaj podobnih in hudo strupenih vrst iz rodu livk. Naj omenimo kolobarčasto livko, ki ji pravimo tudi pobeljena livka in je smrtno strupena. Še veliko zanimivih gliv nam je na predavanju predstavila ga. Veronika. Če vas gobe zanimajo in se vam letošnjega predavanja ni uspelo udeležiti, se nam pridružite naslednje leto ali nas obiščite na tradicionalni vsakoletni razstavi gob tretji konec tedna v septembru v vasi Ho-čevje. ■ Naš kraj ■ april 2019 43 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Za letošnje aprilsko vreme držijo vsi vremenski pregovori. Dež in hlad sta nas že dodobra zdolgočasila in komaj čakamo na sončen maj. No, skupina dopustnikov se je zdrava in zadovoljna vrnila domov. Teden je hitro minil, saj so nas vsak dan posebej animirali. Tudi tokrat nas je s svojim obiskom in prelepim petjem razveselila ga. Marjetka Popovska. Radi z njo zapojemo, saj poje samo stare slovenske pesmi. Letos je povabila v goste tudi otroke iz vrtca, ki so ljubko zapeli in zaplesali. Navdušila nas je tudi koroška moška skupina sedmih pevcev, ki je prepevala prelepe dalmatinske pesmi. Prijeten večerni koncert pa je pripravil tudi MePZ društva upokojencev iz Vuzenice. Na dopustu smo proslavili materinski dan. Zbrali smo se v hotelski kavarni in Mirko je raztegnil svoj meh, Gabrijela je povedala svojo pesem o mami in tudi kakšen vic nam je prišel prav, da smo se le malo nasmejali. Za konec pa smo si privoščili prigrizek - pico. Bil je prijeten večer. Prodajalka sivkinih izdelkov nas je navdušila z raznimi izdelki iz te dišeče rastline. Nekaj odpustkov smo si tudi privoščili, da nam sedaj lepo diši tudi doma. Poleg kopanja pa so pustili na nas svoj pečat tudi pohajkovanje po Izoli, vroča čokolada, kavica in seveda šoping. Skratka bil je res lep dopust, ki je kar prehitro minil. Tekmovanje v pikadu (slika zgoraj) se je odvijalo 4. aprila 2019 V Grosupljem. Naši tekmovalci so se uvrstili na osmo (moška ekipa) in na deveto mesto (ženska ekipa). Ni slabo za začetek. Pravijo, da bodo vadili naprej, da bo rezultat na prihodnjih tekmovanjih boljši. Čestitke za pogum, da so se tekmovanja sploh udeležili. Najlepši prazniki v letu so za nami, upam, da smo jih vsi lepo doživeli v krogu svojih domačih in prijateljev. Kaj bomo delali v prihodnje? V nedeljo, 19. maja, bomo skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa organizirali srečanje 80-letnikov in bolnih. Srečanje se bo začelo ob 13. uri v naši dvorani v Jakličevem domu. Prosim vse tiste, ki se boste odločili, da se odzovete našemu povabilu, da svojo prisotnost sporočite poverjenikom iz vasi ali na telefonski številki, ki ju boste dobili na va- bilu. Vsi, ki ste še pri močeh, lepo vabljeni! VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI. Ze naslednjo soboto, 25. maja, gremo na prvi letošnji izlet. Pot nas bo vodila proti Marijinemu svetišču na Vejni nad Trstom. Svetišče je leta 1959 Papež Janez XXIII. posvetil Mariji Kraljici miru. V Ogleju si bomo ogledali Poponovo baziliko, ki hrani največje starokrščanske talne mozaike. Tu si bomo s pomočjo slušalk v slovenskem jeziku ogledali baziliko in kripto fresk. Pot bomo nadaljevali do Gradeža, ki je znan kot otok sonca. Tu imajo obilo letoviških kapacitet, zaradi ene najlepših in najbolj priljubljenih italijanskih plaž. Obiskali bomo Trst in si ga ogledali deloma z vožnjo z avtobusom, deloma pa peš. Seveda z vodičem. Za mesec maj bo to kar dovolj, na vas pa je, da se obeh dogodkov udeležite v čim večjem številu. Vabljeni in lepo pozdravljeni! ■ 44 Naš kraj ■ april 2019 Sončni EKO april in GROŠ-eva skrb za okolje V mesecu marcu je v Študentskem klubu GROŠ potekal prav poseben projekt, namenjen mladim staršem, z naslovom GROŠ-eve mamice in očki. Za tako uspešen projekt pa se želimo zahvaliti vsem okoliškim podjetjem, ki so sodelovala: Baby center Grosuplje, DZS Grosuplje, Nastasia photography, Apoteka Natura, Apolon vadbeni center in Večgeneracijski center Skupna točka. Neža Androjna, ŠK GROŠ Zelo bliskovito se bliža tudi čas mature, zato smo v našem klubu organizirali projekt GROŠ-evi maturantje, ki je namenjen dijakom in v okviru katerega potekajo vsako sredo v aprilu v Mestni knjižnici Grosuplje priprave na esej, vse do 15. junija pa bodo naši člani v prostorih kluba nudili tudi inštrukcije za posamezne predmete. Ta mesec pa se je v našem klubu odvijal tudi malo bolj eksotičen dogodek. V petek, 12. aprila, nas je v prostorih kluba obiskal Rožle Reven, ki nam je predstavil svoje 150-dnevno potovanje s kolesom, v katerem je prekolesaril 10.000 kilometrov, prečkal 15 držav in naposled priko-lesaril v kazahstanski Almaty. Kolesaril je približno dve tretjini časa, druge dni pa je namenil počitku in ogledovanju znamenitosti. Mesec april pa je letos med našimi člani bolj znan pod imenom EKO april. 12. in 13. aprila smo v okolici Grosuplja in Šmarja - Sapa organizirali čistilno akcijo in poskrbeli za malce čistejšo okolico. V duhu skrbi za okolje pa je od 19. aprila dalje v Grosupljem potekala tudi razstava otroških risbic na temo Skupaj za naravo. Poleg skrbi za okolje pa nam veliko pomeni tudi skrb za sočloveka, zato smo v tem mesecu sodelovali na krvodajalski akciji z Rdečim Križem Grosuplje. Pod našim okriljem pa bo 26. aprila v prostorih kluba GROŠ potekala tudi delavnica z imenom Jaz na poti do manj odpadkov, na kateri se bomo skupaj naučili, kako bolj ekonomično ravnati z odpadki oz. kako bi jih proizvajali čim manj. Vsebina delavnice je za današnji čas zelo aktualna, zato vas toplo vabimo, da se nam pridružite in da skupaj poskrbimo za boljšo prihodnost. V prihodnje pa nas lahko obiščete tudi na Škisovi tržnici, kjer bomo 9. maja med drugim tudi GROŠ-evci imeli svojo stojnico. Več informacij o prihajajočih dogodkih lahko izveste na GROŠ-evih uradnih urah, ki potekajo v ponedeljek, sredo in petek od 18.00 do 20.00, preko spleta na našem uradnem Facebook profilu ali na spletni strani www.klub-gros.com. GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ »Sreča je sama zadostno opravičilo. Lepe stvari so prave in resnične; torej so lepa dejanja tista, ki ugajajo bogovom. Modri ljudje imajo notranji občutek za to, kaj je lepo, in največja modrost je zaupati tej intuiciji in se ji prepustiti, da te vodi. Odgovor na bistveno vprašanje, kaj je prav, tiči v človekovih prsih. Zaupaj si!« Aristotel Naš kraj ■ april 2019 45 Devetdeset let je dopolnila Karitas gospa Marija Novak iz Kompolj Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm V marcu je praznovala 90 let gospa Marija Novak (Strokova mama) iz Kompolj. Franci Strah, predstavnik Rdečega križa, in Marta Šuštar, predstavnica Karitas, sva jo obiskala prav na njen rojstni dan in se zadržala v prijetnem klepetu z njo in njenimi domačimi v topli kmečki kuhinji. Bili smo že stari znanci, saj smo pred petimi meseci voščili za 90 let njenemu možu Francu, s katerim sta v zakonu že 65 let. Marta Šuštar Prosila sem go. Marijo, naj mi kaj pove o svojem življenju, in povedala mi je tole: Rojena je bila na Žvirčah v družini Tekavčič. Njena mama je rodila 11 otrok, a trije so umrli kmalu po rojstvu. Pri rojstvu zadnje hčerke, leta 1940, je mama umrla. Oče je ostal sam z osmimi otroki tik pred drugo svetovno vojno. Gospa Marija je bila takrat stara 11 let in je morala prevzeti gospodinjstvo, saj so starejši trije (dva brata in sestra) pomagali očetu pri kmečkem delu. Kuhala je, prala, pekla kruh, zraven pa je varovala mlajše otroke. Njena skrb je bila tudi krmljenje kokoši in prašičev. Spominja se dogodka, ki ga še vedno pove s težkim srcem in s solzami v očeh. Nekega zimskega dne je najmlajšo sestrico, ki je bila še dojenček, posadila v kot na krušno peč, da je ne bi zeblo. Obložila jo je z odejo in odšla ven krmit prašiče. Ko se je vrnila, je dojenčica močno jokala. Prekobacala se je namreč čez odejo na sredo peči in se močno opekla po nogi. Še vedno ji je hudo, ko se tega spomni, a pove, da jo domači zaradi tega niso nič kregali. Leta 1943 so partizani hoteli očeta mobilizirati v vojsko. Bal se je, da bodo otroci ostali še brez očeta, zato je nekaj časa bival v Ljubljani, potem se je preselil v Ribnico, da je bil bližje domu. Marca leta 1945 je prišla v vas skupina partizanov. Ukazali so vsem vaščanom, da se morajo zbrati na sredi vasi. Pregledali so vse hiše in pobrali, če je bilo v njih še kaj vrednega. Ljudi so napodili iz vasi in vas zažgali. Tako so Tekavčičevi otroci odšli v Kompolj e. Nekaj časa so stanovali pri Vergotovih, potem pa pri Krviških. Osem jih je bilo v majhni sobici. Prosili so za hrano po hišah. Pa ne v bližnji okolici, ker tu ljudje niso imeli niti za sebe. Šli so prav tja do Trebnjega. Po koncu vojne je šel oče nekega dne s starejšima sinovoma pogledat na Žvirče, kaj je ostalo od njihove domačije. Zajeli so ga partizani. Odpeljali so ga najprej v Ribnico, čez pol leta v Ljubljano, čez leto in pol pa še v Maribor, kjer je po dveh letih umrl. Gospa Marija ne ve, kako in zakaj je oče umrl, in tudi nihče ne ve, kje je pokopan. Otroci so morali sami poskrbeti zase. Odšli so nazaj na Žvirče in nekaj časa stanovali kar pod deskami, ki so jih prislonili na steno, ki je še ostala. Spat so hodili k sosedovim. Čez čas so si opomogli in si obnovili dom. Vsi so preživeli in si s trdim in poštenim delom uredili svoja življenja. Živi sta še dve njeni sestri. Ga. Marija se je poročila pri 25 letih na kmetijo, kjer tudi ni manjkalo težkega dela. Imela je res težko življenje, še posebej mladost, zdaj pa pravi, da ji ni nič hudega, da ji je »lušno«. Z možem imata tri otroke, sedem vnukov in 13 pravnu-kov. Vsi ju imajo radi in ju radi obiščejo, najbolj pa zanju skrbita sin in snaha, ki stanujeta zraven. Domači so se že zbirali k praznovanju, ko sva se poslovila. Vedno me ganejo pretresljive življenjske zgodbe ljudi, ki jih srečujem. To pišem ravno na začetku velikega tedna, ko podoživljamo Kristusov križev pot, njegovo trpljenje in smrt ter nato vstajenje in veselje velike noči. Nehote primerjam življenjsko pot ge. Marije in se veselim z njo, da po težkem križevem potu življenja doživlja mirne in srečne dni. Še enkrat ji iskreno čestitam in želim še veliko lepih doživetij v krogu njenih dragih. ■ Zahvala V imenu Župnijske karitas Dobre-polje se prav lepo zahvaljujem g. Bojanu Zabukovcu, ki je zelo lepo obnovil oba nabiralnika Karitas iz župnijske cerkve na Vidmu, v katerih zbiramo darove za ljudi v stiski iz svoje občine. 46 Naš kraj ■ april 2019 Velikonočno vzdušje v Prizmi Ponikve Marca in aprila smo se v zavodu veselili pomladi - z dekoracijo, izdelavo butaric in barvanjem pirhov. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve Naše velikonočno vzdušje se je začelo že konec marca. Sprva smo barvali dekorativna jajca in okrasili zavod v pomladnem duhu. Kislo aprilsko vreme nas je še dodatno motiviralo k naši kreativni plati in prav veseli smo bili ponovnega obiska gospe Stanke Bavdek. Tokrat smo izdelovali velikonočne butarice. Poučeni smo bili o tradiciji izdelovanja žegna in po vsem trudu smo na koncu prav s ponosom potežkali svoje butare, izdelane iz bršljana. Naši pirhi morebiti letos niso bili tradicionalni, a smo neizmerno uživali ob packanju jajc. Velikonočne praznike naj ne spremljajo samo dobrote, ampak tudi pristno veselje in dobra družba. ■ Odprtje demenci prijazne točke V sredo, 10. aprila 2019, ob 10.00 smo v Zavodu sv. Terezije pripravili odprtje demenci prijazne točke pod okriljem društva Spominčica - Alzheimer Slovenija. Nena Kovačič, Zavod sv. Terezije narčič pa je pozdravila vse goste in ude- ležence dogodka. Predstavnica Spomin-Pripravili smo priložnostni program, v čice, Jelena Stepanovič, je povzela, čemu katerem je nastopil mešani pevski zbor so namenjene demenci prijazne točke, Škrjančki, stanovalki zavoda sta prebrali in povabila prisotne, naj se pridružijo pesmi, direktorica Sabina Hočevar Le- lepljenju nalepke, ki sta jo z direktorico Naš kraj ■ april 2019 47 doma namestili na vhodna vrata. S tem je Zavod sv. Terezije tudi uradno postal demenci prijazna točka. Demenci prijazna točka je točka, ki je namenjena osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim (trgovci, policisti, gasilci, farmacevti ...) kot tudi drugim v lokalni skupnosti, saj je izrednega pomena, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na demen-ci prijazno točko se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov. ■ VABILO na prvomajski pohod na Stari grad v sredo, 1. maja 2019. Daljša pot: Videm (izpred Jakličevega doma)-Cesta-Predstruge-Stari grad-Vodice-Predstruge-Videm. Odhod na daljšo pot ob 8. uri. Krajša pot: Predstruge-Stari grad-Vodice-Predstruge. Odhod na krajšo pot ob 9. uri. Dodatne informacije: Slavko Nusdorfer (040 593 966). 48 Naš kraj ■ april 2019 Krvodajalci - prejemniki priznanj za leto 2018 Darovati je že samo po sebi lepo dejanje, darovati kri pa je neprecenljivo. Zora Korošec-Koruza, tajnica KORK Dobrepolje Krvodajalstvo je ena od najbolj človekoljubnih dejavnosti. V Sloveniji ima dolgo tradicijo in velik pomen, tako po številu krvodajalcev kot po njihovem prispevku. Nikoli se krvodajalcem ne moremo dovolj zahvaliti za njihova dejanja, v družbi jim ne najdemo pravega mesta, čeprav zase ne zahtevajo in ne pričakujejo ničesar. Zato se pri Rdečem križu trudimo, da bi jim s skromnim pisnim priznanjem, z značko in z besedo zahvale vsakih nekaj let povedali, da se zavedamo njihovega dobrega dela. Priznanja se delijo za 10-, 20-, 25-, 30-, 40-, 60- ali celo večkratno udeležbo na krvodajalskih akcijah. Evidence in priznanja za naše krvodajalce so v domeni Območnega združenja RKS Grosuplje. V posameznih krajevnih organizacijah Rdečega križa se različno pripravijo za te podelitve, mi kakšno leto priredimo srečanje ali pa najvztrajnejše krvodajalce obiščemo na domu. Letos smo v KORK Dobrepolje imeli 13 jubilantov, med njimi celo krvodajalca s 70 akcijami. To je gospod Marjan Prijatelj iz Kompolj. Prvič je daroval kri leta 1978, ko je služil vojsko, potem pa mu je bila to pač prijetna obveznost vsako leto ali na delovnem mestu ali s svojimi gasilskimi kolegi. Pravega krvodajalca pravzaprav spravite v zadrego, če ga sprašujete, zakaj daruje kri, zmigne z rameni, to pač počnem. Prav je, da vemo, kdo so, in da vi veste, da vaš sosed ali znanec nesebično in anonimno morda že nekaj let daruje kri in bo nekega dne s svojo krvjo morda rešil tudi vaše življenje. V imenu vseh - KRVODAJALCI HVALA! PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA KRVODAJALSTVO ZA leto 2018 Marjan Prijatelj s priznanjem za 70 krvodajalskih akcij. Čestitamo! Zap. št. Jubilant/-ka Št. krvodajalskih akcij 1 PRIJATELJ, Marjan Kompolje 70 2 GRABARAC, Ivan Cesta 30 3 STRAH, Matej Videm 30 4 HROVAT, Brigita Hočevje 30 5 ZABUKOVEC, Anton Zdenska vas 25 6 PONIKVAR, Marjan Predstruge 20 7 ZIDAR, Tomislav Ponikve 20 8 ILIČ, Irena Videm 20 9 LENARČIČ, Sonja Videm 20 10 ŠUŠTARŠIČ, Metka Podpeč 20 11 NOVAK, Monika Predstruge 10 12 TEKAVČIČ, Miha Kompolje 10 13 FRANCELJ, Simona Ponikve 10 Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju in koloniji otrok na Debelem rtiču 2019 Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira na Debelem rtiču osemdnevno zdravstveno letovanje in kolonijo otrok od 13. julija do 21. julija 2019. K sodelovanju vabimo prostovoljce/-ke za vodenje skupin otrok in mladostnikov starih od pet do 19 let. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • starost najmanj 20 let; • študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri; • izkušnje pri delu z otroki; • znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 7. junija 2019 na naslov: RKS - Območno združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, na e-naslov: grosuplje.ozrk@ozrks.si, in preko spletne prijavnice. Dodatne informacije na tel. št.: 01 781 16 30 ali 051 380 351. Naš kraj ■ april 2019 49 Zdravstveno letovanje in kolonija otrok in šolarjev na Debelem rtiču (13. do 21. julija 2019) 1. Zdravstveno letovanje: Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira zdravstveno letovanje otrok in šolarjev od 5. do 19. leta starosti v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Za zdravstveno letovanje morajo starši izpolniti celotno prijavnico, otroka pa mora predhodno pregledati njegov izbrani zdravnik in izpolniti predpisani obrazec na hrbtni strani. Obojestransko izpolnjen obrazec vrnite v našo pisarno čim prej oziroma do 22. maja 2018. Prispevek staršev za zdravstveno letovanje za osem dni je 45,84 €. Zdravstveno letovanje sofinancirajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter starši. ZZZS določa, da se zdravstvenega letovanja lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaci-ji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa - od 17. februarja 2018 do 28. februarja 2019) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa). Zdravnik mora otroka pregledati in ob tem izpolniti Predlog za zdravstveno letovanje. Obrazce bodo imeli pediatri našega območja v ambulantah, lahko pa jih tudi natisnete z naše spletne strani. 2. Kolonija je namenjena zdravim otrokom s slabšim socialnim statusom. Zdravniškega izvida ne potrebujete. Izpolnjeni prijavnici priložite kopijo odločbe CSD-ja za denarno pomoč ali za otroški dodatek in opišite socialno-materialni položaj družine. Prispevek za osemdnevno kolonijo znaša 45,84 € za 1. do 4. dohodkovni razred, 80,00 € za 5. do 6. dohodkovni razred in 128,00 € za 7. do 8. dohodkovni razred. Prednost bodo imeli otroci iz družin z nižjimi dohodki. 3. Otroka lahko prijavite tudi na samoplačniško letovanje. Cena za osem dni je 328,00 €. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi na vseh šolah našega območja, v otroških ambulantah v Grosupljem, Ivančni Gorici in Dobrepolju, na sedežu RKS - OZ Grosuplje ali na naši spletni strani: http://www.grosuplje. ozrk.si, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti čitljivo izpolnjene in podpisane prijavnice s potrebnimi prilogami oddajte ali pošljite na RKS - OZ Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 22. maja 2019 oziroma do zapolnitve mest. Cena letovanja vključuje stroške polnega penziona (pet obrokov dnevno), prevoza, programa, zdravstvene oskrbe, pedagoško-vzgojnega vodenja in kolektivnega zavarovanja. Če zaradi slabih socialnih razmer prispevka staršev ne zmorete plačati v celoti, vseeno izpolnite prijavnico, ki ji dodajte prošnjo za znižano plačilo, kjer kratko obrazložite razloge, zakaj je ta znesek za vas previsok, in kopijo odločbo CSD-ja. Na osnovi vašega zaprosila s prilogami oziroma priporočila centra za socialno delo ali svetovalne službe v otrokovi osnovni šoli pa bomo ta znesek s pomočjo donatorjev znižali. Otroci, ki jim bo odobreno zdravstveno letovanje ali kolonija, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo treba poravnati najkasneje do 5. julija 2019. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 01 781 16 30 ali 051 380 351 ali na e-naslovu grosuplje.ozrk@ ozrks.si. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje ^ Čebelarsko društvo dobrepoue mu Bi želeli izvedeti kaj več o čebelarstvu, pomenu čebel in čebeljih pridelkov? Vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 17. 5. 2019, od 9. do 14. ure na Videm pred občinsko stavbo. Lahko si boste ogledali razstavo starega in novega čebelarskega orodja. Na dogodku si bo možno v živo ogledati tudi skrivno življenje čebel znotraj panja. Še enkrat lepo vabljeni. 50 Naš kraj ■ april 2019 Programsko-volilni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Vsake štiri leta se člani Območnega združenja vojne za Slovenijo Grosuplje zberejo na programsko-volilnem zboru, da izberejo novo vodstvo ter ocenijo svoje dosedanje delo. Tako so se tudi letos, natančneje 14. marca 2019, zbrali v Družbenem domu v Grosuplju. Franci Zorko Po svečanem dejanju, s katerim se začne vsako pomembnejše srečanje članov Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je zbor nadaljeval svoje delo. Najprej je dosedanji predsednik združenja Mirko Zupančič podal poročilo o delu združenja v preteklem letu. Dosedanja sekretarka združenja Jelka Janežič pa je predstavila finančno poročilo. Sledila so poročila o posameznih področjih delovanja združenja, kot so: pohodništvo, športno-rekreativna dejavnost, sodelovanje s Slovensko vojsko, informiranje članov in širše javnosti o delu društva itd. Iz poročil je bilo razvidno, da je združenje največji poudarek pri svojem delu dajalo dejavnostim, ki sledijo osnovnemu vodilu združenja, to sta ohranjanje pozitivnega izročila in vrednot slovenske osamosvojitve in osamosvojitvene vojne ter krepitev domovinske zavesti in domoljubja. Hkrati pa tudi skrb za svoje člane, aktivne udeležence vojne za Slovenijo. Zbor je v imenu Zveze veteranov vojne za Slovenijo pozdravil njen podpredsednik Marjan Grabnar. Pri tem je prisotne seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi in najpomembnejšimi nalogami ZVVS, med katerimi je prav gotovo sodelovanje v pripravah sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih. Zbor so pozdravili tudi predstavniki nekaterih sosednjih združenj. V razpravi o poročilih je bila izražena tudi skrb za dolgoročno prihodnost združenja, saj zakoni narave vztrajno krčijo vrste udeležencev vojne za Slovenijo. Zato bo treba razmišljati o odpiranju organizacije ter možnosti vključevanja tudi mlajših generacij, saj je in bo skrb za ohranjanje izročila slovenske osamosvojitve in negovanje ljubezni do domovine tudi njihova tako sedanja kot tudi prihodnja naloga. Tudi zaradi tega bo v prihodnje treba poiskati stik s tistimi, ki učijo in vzgajajo mladi rod, ter Jože Marolt iz Dobrepolja prejema priznanje jim pri tem s svojimi znanji in izkušnjami priskočiti na pomoč. Pri tem je treba poudariti, da je delo območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo osvobojeno vsake ideologije in političnih usmeritev in temelji izključno na vrednotah domoljubja in slovenske osamosvojitve ter samostojnosti. Na zboru so bila podeljena tudi pri- znanja in zahvale za prizadevno delo v združenju ter za večletno aktivno sodelovanje z njim. Priznanja so prejeli: zlato plaketo ZVVS Davorin Tomažin, srebrno plaketo ZVVS Branko Gruden in bronasto plaketo ZVVS Matjaž Goričar. Zlato medaljo OZVVS Grosuplje je prejel Aleš Štefančič, bronasto medaljo OZVVS Grosuplje pa so prejeli Oto Rome, Marko Šuštar, Jože Marolt in Andrej Godec. Za dolgoletno dobro sodelovanje z združenjem pa so prejeli bronasto plaketo OZVVS Grosuplje Pekarna DON DON Grosuplje, Pevski zbor Samorastniki in PGD Grosuplje. Posebno zahvalo za sodelovanje pa je prejela Mojca Koželj. Zadnja točka dnevnega reda pa so bile volitve novega vodstva. Za novega predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je bil izvoljen Alojz Potočnik, za podpredsednika Alojz Vrhovec in za sekretarja Franci Zorko. Poleg njih je bilo izvoljenih še šest članov predsedstva ter po trije člani nadzornega odbora in častnega razsodišča. Zbor se je zaključil z druženjem »so-borcev v vojni in prijateljev v miru«. ■ Udeleženci zbora so prisluhnili poročilom Naš kraj ■ april 2019 51 Praznik pikada - pokrajinsko tekmovanje društev upokojencev v pikadu Pikado je iz nekoč pretežno gostilniškega športa prerasel v športno panogo, s katero se ukvarja veliko ljudi. Primeren je za vse generacije in s tem predstavlja tudi eno izmed oblik prijetnega medgeneracijskega druženja in sodelovanja. Še posebej je pomembno, da je primeren tudi za ljudi v tretjem življenjskem obdobju, katerih fizične sposobnosti so pri večini že nekoliko okrnjene. Franci Zorko Tako je pikado šport, ki ga gojijo tudi v mnogih društvih upokojencev. V pikadu med seboj društva tudi tekmujejo. Poznamo več ravni tekmovanj. Društva upokojencev se najprej pomerijo med seboj na t. i. meddruštvenih tekmovanjih, na katerih sodelujejo predvsem sosednja društva, naslednja stopnja je pokrajinska raven tekmovanj in najboljše ekipe s teh tekmovanj se pomerijo še na državni ravni. Tekmovanja se organizirajo v različnih krajih. Organizator pa je običajno društvo, ki je v eni od kategorij zmagalo v preteklem letu. Čast in dolžnost organizacije letošnjega pokrajinskega prvenstva Mestne zveze Ljubljana Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev je pripadla Društvu upokojencev Šmarje -Sap. Tekmovanje je 4. aprila 2019 potekalo v dvorani grosupeljskega Družbenega doma. Vseh devet ženskih in devet moških ekip, med katerimi sta bili letos prvič tudi ekipi DU Dobrepolje, kakor tudi njihovi spremljevalci, je imelo odlične pogoje za tekmovanje ter spremljanje nastopov. S prijaznim sodelovanjem Občine, Zveze kulturnih organizacij Grosuplje, Krajevne skupnosti Šmarje - Sap, pekarn iz Grosuplja in Škofljice je 16-članska ekipa DU Šmarje - Sap pod vodstvom neutrudne in nadvse prizadevne predsednice Anke Fabjan spremenila ta športni dogodek v pravi praznik. Čeprav sta pri tovrstnih tekmovanjih vsekakor najpomembnejši sodelovanje in druženje, pa so za udeležence prav gotovo pomembni tudi rezultati. Zanje se vsi tekmovalci maksimalno potrudijo, tako na treningih v svojih društvih kot tudi na tekmovanju. Če je poleg znanja prisoten še kanček sreče, pa so rezultati takšni, kot si jih tekmovalci gotovo želijo. Na letošnjem pokrajinskem tekmo- Ženska ekipa DU Dobrepolje v akciji vanju so najboljše rezultate v vseh štirih kategorijah, ekipni ženski, ekipni moški, posamični ženski in posamični moški, dosegli članice in člani Društva upokojencev Loška dolina. V kategoriji članice ekipno se je takoj za njimi uvrstila ženska ekipa DU Šmarje - Sap, tretje mesto pa je zasedla ekipa članic DU Ivančna Gorica. V moški konkurenci pa se je na drugo mesto uvrstila ekipa DU Grosuplje, tretje mesto pa je zasedla ekipa gostiteljev DU Šmarje - Sap. Tudi v kategoriji posameznic so se gostiteljice iz DU Šmarje - Sap odlično odrezale, saj so se med prvih deset od 41 sodelujočih uvrstile kar tri, in sicer je srebrno medaljo osvojila Hedvi-ka Zorko, sedmo mesto je zasedla Nežka Kovačič, deseta pa je bila Vida Ferbežar. Pri moških posamezno pa so se poleg zmagovalca iz DU Loška dolina odlično odrezali tudi tekmovalci DU Grosuplje, in sicer Zdravko Perme z osvojeno srebrno in Martin Jesih z osvojeno bronasto medaljo, četrto mesto med 43 tekmovalci pa je osvojil član ekipe DU Šmarje -Sap Peter Kavčič. Na koncu je bilo med udeleženci tekmovanja slišati številne pohvale na račun odlične organizacije dogodka, ki je bil resnično pravi pravcati praznik pikada. ■ Prve tri moške ekipe 52 Naš kraj ■ april 2019 Strokovna ekskurzija PO POTEH umetniškega ustvarjenja našega slikarja, kiparja, ilustratorja, stavbenika, grafika in ekspresionista TONETA KRALJA Na pot se bomo podali v soboto, 25. maja 2019. Z odhodom začenjamo na Rudniku ob 6.30 (končna postaja mestnega avtobusa št. 27 - nasproti Bauhausa), ob 6.45 v Grosupljem (Dom upokojencev), ob 7.00 na Vidmu (avtobusna postaja). Vrnitev na Videm okoli 19. ure. RELACIJA POTOVANJA: Videm-Rašica-Velike Lašče-Karlovica-Lužarji-Bloško jezero-Nova vas-Blo-ška Polica-Rakek (postanek in ogled Keršičevega spomenika)-Unec-Postoj-na-Pivka-Prem (ogled)-Ilirska Bistrica (ogled)-Podgraje (ogled)-Jelšane (mejni prehod)-Opatija (postanek, ogled, sprehod). Vrnitev skozi Jelšane-Ilirska Bistrica-Knežak-Pivka (kosilo)-Štivan (ogled)-Postojna-po avtocesti do Rudnika (prvi izstop)-Grosuplje (drugi izstop)-Videm (končna postaja izleta). KRATEK OPIS POSTANKOV oz. OGLEDOV: ŠTIVAN pri Prestranku - cerkev sv. Janeza Krstnika. Notranjost cerkve iz l. 1400, z odlokom iz l. 1984 razglašena za spomenik lokalnega pomena, je l. 1937 poslikala Mara Kralj (žena Toneta Kralja). -T" PREM - cerkev sv. Helene Naročnik poslikav v tej cerkvi je bil l. 1921 naš župnik Ignacij Zgajnar, rojen na Cesti. V tej cerkvi je Tone Kralj začel poslika-ve vsaj 50 cerkva. Izstopata poslikavi sv. Cirila in Metoda (evangelista slovanstva) in oznanjenja. Po ogledu slikarij se bomo peš spustili dobrih 100 m, da vidimo rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja (1876-1899), ki je znan po pesmih Na trgu, Tihe noči, Spomini, Črne noči, Na molu San Carlo, Adrija ... TRNOVO - Ilirska Bistrica - cerkev sv. Petra Leta 1961 so v tej cerkvi nastale notranje poslikave Kralja, in sicer: • osrednja slika sv. Petra na čolnu; • Kristus, ki apostolom umiva noge; • Kristusov prikaz apostolom; • poslikal je oba stranska oltarja - prizor apokaliptične Marije, Marijino darovanje Jezusa v templju, zgodba o usmiljenem Samaritanu. BISTRICA - Ilirska Bistrica - cerkev sv. Jurija Poslikava v cerkvi in baročni oltarji iz let 1941/42. Križev pot, narejen na steklo (šesterokotne slike). V ladji poslikane lunete s prizori: Jezus med otroki, Jezus obudi Lazarja in Jezus pomiri vihar. PODGRAJE - cerkev Karmelske Matere Božje Tu je Tone Kralj ustvarjal v letih 1958/59, ko so nastale naslednje umetnine: - križev pot, - motivi iz Marijinega življenja, - pregon vaščanov, - požig vasi. Zlo in trpljenje sta prikazani s simboli vojne in fašizma. Prikazani pa so tudi simboli slovenstva (nagelj, trta). OPATIJA - cerkev sv. Jakova in Marijina cerkev Leta 1952 je Kralj naslikal križev pot (razen prve postaje) in poslikal cerkvena okna. V Marijini cerkvi je naslikal oljno sliko sv. Benedikta na lesonit velikosti 223 x 237 cm. Veliko stvari je za pogledati, trudili se bomo, da vse obiščemo, najpomembneje pa je, da boste informirani, kje vse krasijo cerkve poslikave Toneta Kralja. KOSILO je predvideno ob 15. uri v Pivki. Imeli bomo tudi dva postanka, za jutranjo kavico ali kaj drugega, nato pa še drugega v Opatiji (na pot vzemite nekaj hrvaških kun, približno 20 kun oz. odvisno od porabe posameznika). Med potjo si bomo ogledali še druge zanimivosti, prisluhnili raznim zgodbam in bili deležni drobnih presenečenj. NE POZABITE VELJAVNIH OSEBNIH DOKUMENTOV (osebna izkaznica ali potni list). Z veseljem vas pričakujemo, da se nam pridružite, da skupaj podoživimo veličino umetnin, ki jih je ustvaril naš umetnik Tone Kralj. Videti njegove umetnine v živo je pravo doživetje, ki ostane v srcu in duši. CENA IZLETA: 15 € na osebo. CENA VKLJUČUJE: prevoz, vodenje in organizacijo izleta. Prijave sprejemamo: • vsako soboto od 9. do 11. ure v Turistični pisarni na Vidmu (TIC), • po telefonu: 041 96 28 23, • po e-pošti: td.dobrepolje@gmail.com. »Nikoli se ne bojte storiti česa, česar ne znate. Konec koncev je Noetovo barko zgradil amater, Titanik pa profesionalci.« Naš kraj ■ april 2019 53 Stičišče NVO osrednje Slovenije - Prva pomoč za nevladne organizacije AKTUALNO: Sponzorstvo in donatorstvo Pomemben vir sredstev za nevladne organizacije so sponzorstva in donacije. Zbrali smo nekaj podjetij, ki so aktivna na področju družbene odgovornosti in imajo sistematiziran način podeljevanja sredstev. Klavdija Tomažič, Stičišče NVO osrednje Slovenije Zavarovalnica Triglav podeljuje sredstva trikrat letno; Studio Moderna preko akcije Objem topline vsak mesec podari do 1000 €; na Novi Ljubljanski banki lahko zaprosite za sponzorstvo in donacijo preko spletnega obrazca; Družba Krka poleg denarne pomoči svojim partnerjem lahko nudi organizacijsko podporo in sodelovanje zaposlenih; Steklarna Hrastnik objavlja Razpis za sponzorska in donatorska sredstva; LIDL Slovenija vodi družbeno odgovorni projekt Ustvarimo boljši svet; Podjetje Dana na svoji spletni strani objavi razpis (trikrat letno); Nova KBM podpira projekte na področju družbeno koristnih dejavnosti; Elektro Maribor dodeljuje sponzorska in dona-torska sredstva preko obrazca; Energija plus s sponzorstvi in donacijami podpira različne projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije; Slovenske železnice dodeljujejo donacije in sponzorstva preko elektronske vloge; Petrol - prošnjo je treba oddati dva meseca pred izvedbo projekta; Družba HIT podeljuje finančna sredstva preko treh razpisov. Več o prijavah za sponzorstva in donacije lahko najdete med novicami in na info@consulta.si. Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije je kot brezplačno podporno okolje na voljo nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavodom, ustanovam) iz osrednje Slovenije. Pri nas lahko dobite informacije s področja ustanovitve NVO (nevladna organizacija), projektnega svetovanja, vodenja računovodstva, promocije in komuniciranja ter če postanete naš NVO s potencialom, celo informacije/znanje, vezano na vaše izražene potrebe. Za več informacij obiščite našo spletno stran: www.consulta.si, pišite na info@consulta.si ali pokličite na 059 927 619. * Izkoristite brezplačno podporo Stičišča in razširite svoj krog. consulta.sl Srečanje članov Obljubljanske regije SDS v Domžalah V soboto, 13. aprila 2019, je potekalo srečanje članic in članov SDS iz Obljubljanske regije. To se je tokrat odvilo v Domžalah, udeležili pa smo se ga tudi članice in člani iz OO SDS Dobrepolje. Roman Bukovec bili tudi podpredsednik Državnega zbora RS Jože Tanko ter poslanke in poslanci iz vrst SDS Alenka Jeraj, Boris Doblekar Na srečanju so nas nagovorili kandidati in kandidatke za evropske volitve, in sicer aktualna evropska poslanka Romana Tomc, Alenka Forte ter Davorin Kopše, z nami pa so in mag. Andrej Šircelj. Prijetno popoldne je minilo v veselem in sproščenem vzdušju, zabaval nas je tudi ansambel Anžeta Šuštarja. ■ 54 Naš kraj ■ april 2019 Začenja se Dobrepoljska futsal liga 2019 V organizaciji ZŠO Dobrepolje se bo aprila začela letošnja dobrepoljska liga, ki šteje tudi kot občinsko prvenstvo Občine Dobrepolje. Veseli smo lahko že pred začetkom, saj se je prijavilo kar 12 ekip, kar se ni primerilo že mnogo let. Obetamo si lahko zanimive in kakovostne tekme, ki bodo na igrišča v petkih in sobotah zvečer zagotovo privabile veliko športnih navdušencev. Bojan Novak S prvim krogom se bo tekmovanje začelo v petek, 26. aprila, ob 18.00 na igrišču v Predstrugah. Letošnje tekmovanje zaradi velikega števila sodelujočih ekip narekuje drugačen format tekmovanja, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih. Liga je razdeljena na dva dela. V prvem delu se bodo ekipe pomerile po enokrožnem ligaškem sistemu, v drugem delu pa se liga razdeli v dve skupini. V skupini A bodo ekipe, ki bodo po prvem delu osvojile prvih šest mest, v skupini B pa ekipe, ki bodo razvrščene od 7. do 12. mesta. V drugem delu se bodo ekipe pomerile znotraj obeh skupin. Naslov prvaka brani ekipa Okrepčevalnica Zora ŠD Kompolje. Letos jo čaka verjetno zelo težko delo, saj ekipe prihajajo iz občin Dobre-polje, Velike Lašče, Ribnica, Ivančna Gorica in Grosuplje. Vrača se tudi ekipa A je to! - Avtoe-lektrika Andolšek, ki bo po enoletni odsotnosti zagotovo želela prevzeti primat. Lanski zmagovalci SODELUJOČE EKIPE: A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK B JE TO! - ŠPORT DESIGN KMN KOT & HARLEKIN NK ROB STREHE ŠKOF OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE OUTSIDER ŠD KRAJNA SPODNJE BREZOVO ŠD PONIKVE ŠD PONIKVE ZELENO-BELI ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON ŠD PRIKAZ - RISI ŠD RAČNA Vabljeni navijači in gledalci. Ob kakovostnih tekmah vam zagotovo ne bo dolgčas. Tekmovalne podrobnosti boste po vsakem odigranem krogu našli na spletni strani ZŠO Dobrepolje (www.zso-dobrepolje.si) ter na FB-strani ZŠO Dobrepolje. RAZPORED tekem 1. kroga, Predstruge, 26. 4. 2019: 18.00 ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON : OUTSIDER ŠD KRAJNA 18.45 A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK : SPODNJE BREZOVO 19.30 KMN KOT & HARLEKIN : ŠD PRIKAZ - RISI 20.15 NK ROB STREHE ŠKOF : OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 21.00 ŠD PONIKVE : ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 21.45 B JE TO! - ŠPORT DESIGN : ŠD RAČNA RAZPORED tekem 2. kroga, Kompolje, 10. 5. 2019: 18.00 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE : ŠD PRIKAZ - RISI 18.45 ŠD RAČNA : A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 19.30 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI : B JE TO! - ŠPORT DESIGN 20.15 NK ROB STREHE ŠKOF : ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON 21.00 OUTSIDER ŠD KRAJNA : ŠD PONIKVE 21.45 SPODNJE BREZOVO : KMN KOT & HARLEKIN RAZPORED tekem 3. kroga, Struge, 11. 5. 2019: 18.00 B JE TO! - ŠPORT DESIGN : OUTSIDER ŠD KRAJNA 18.45 ŠD PONIKVE : NK ROB STREHE ŠKOF 19.30 KMN KOT & HARLEKIN : ŠD RAČNA 20.15 ŠD PRIKAZ - RISI : SPODNJE BREZOVO 21.00 A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK : ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 21.45 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE : ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON RAZPORED tekem 4. kroga, Predstruge, 17. 5. 2019: 18.00 ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON : ŠD PONIKVE 18.45 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI : KMN KOT & HARLEKIN 19.30 OUTSIDER ŠD KRAJNA : A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 20.15 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE : SPODNJE BREZOVO 21.00 NK ROB STREHE ŠKOF : B JE TO! - ŠPORT DESIGN 21.45 ŠD RAČNA : ŠD PRIKAZ - RISI Naš kraj ■ april 2019 Šport 55 Veliko priznanje za Futsal klub Dobrepolje V soboto, 20. aprila, je v Sodražici potekal zaključni izbirni trening igralcev v starostni skupini U-15. Med izbranimi igralci, ki so se pomerili na prijateljski tekmi med vzhodom in zahodom, so bili tudi trije člani naše ekipe, ekipo zahoda pa je na tej tekmi vodil naš trener Dani Kaljevič. Bojan Novak Luka Grm in Erik Fink sta že stara znanca tovrstnih srečanj najboljših slovenskih igralcev futsala, v zadnjem hipu pa je bil na zaključni trening povabljen tudi David Nose. Trideset povabljenih igralcev je pod taktirko trenerskega trojčka Dušan Razboršek, Dani Kaljevič, Tadej Vugrinec odigralo izbirno tekmo med ekipo vzhoda in zahoda. Več o tekmi in o rezultatih izbora si boste lahko prebrali v naslednji številki. Za vse štiri člane našega kluba je to veliko priznanje za resno in kakovostno delo. Medtem se je na analizi sezone zbrala članska ekipa. Na sestanku so z vodstvom kluba in glavnim trenerjem analizirali doslej najuspešnejšo člansko sezono in z dogovori postavili temelje za naslednjo. Za dodatno motivacijo skrbita odličen drugi del pretekle sezone in pričakovanje nove domače športne dvorane. Verjamemo, da bo ekipa s še večjo zagnanostjo trenirala in nivo igre dvignila ter s tem v naslednji sezoni krojila vrh 2. slovenske lige. Ob tem vabimo v klub tudi potencialne pokrovitelje, ki bi v uspešni zgodbi Futsal kluba Dobrepolje prepoznali poslovno priložnost in možnost sodelovanja. ■ »Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne prvine za srečo - preproste užitke, določeno mero poguma, nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest. Zdaj sem prepričana, da sreča niso le prazne sanje.« George Sand 56 Naš kraj ■ april 2019 Dragic vs. Dončic, zmagala pa je Slovenija Približno pol leta nazaj se je na spletu razširila novica, da se bosta 28. marca 2019 Goran Dragic in Luka Dončic prvič srečala na parketu v ligi NBA. Prvič na nasprotnih straneh. Tisti najhitrejši in najbolj zagnani navijači so letalske karte za čez lužo kupili že za 230 eurov, kar je za čezoceanski let res smešna številka. Tudi nekoliko kasneje so bile letalske karte še vedno zelo dostopne in ni nam bilo treba dosti razmišljati. Istanbul (evropsko prvenstvo v košarki septembra 2017) smo zamudili, ker nismo pravočasno dobili potnih listov, tega pa ne bomo. Ana Kaplan Novak Želja po tem potovanju je bila velika in z mano so se na pot podali še štirje sopotniki, ki jih ni bilo treba kaj dosti prepričevati - Boris Kaplan, Anja Mesojedec Golobič, Franci Golobič in prijatelj Sašo Susman iz Borovnice. Pot v ZDA je dolga, leteli smo iz Benetk in prestopili v Madridu, od koder je sledil skoraj dese-turen let. V Miamiju smo pristajali v večernih urah in pod seboj opazovali več-milijonsko mesto ob Atlantiku. Prevoz do hotela na South Beachu smo imeli urejen in prvi vtis je bil odličen. Ljudje prijazni, temperatura ravno pravšnja, angleščina pa ni vedno samoumevna. Kotel vseh mogočih narodnosti, med katerimi prevladujejo špansko govoreči. Bili smo utrujeni, a vseeno ne toliko, da ne bi šli še na kratek sprehod do plaže in začutili utripa mesta. V tem obdobju imajo ameriški študenti ravno »spring break« in na tisoče se jih pride zabavat v Miami, istočasno je potekal še festival elektronske glasbe Ultra. Ocean drive, ulica ob oceanu, je bil poln opitih študentov, zabavali so se v lokalih z glasno glasbo, vsepovsod pa so stali policisti, ki so dajali vtis, da smo prišli na filmsko sceno. Peturni zamik v času med ZDA in Slo- venijo nas je prisilil, da smo šli spat, saj smo bili pokonci že približno 24 ur. Že naslednji dan je bila namreč na sporedu tekma vseh tekem (vsaj kar se tiče nas in ostalih 2000 Slovencev, ki smo samo v ta namen prepotovali pol sveta). Verjetno je večini poznano, kako lepo smo se Slovenci predstavili pred tekmo, ko smo v marini v Miamiju v neposredni bližini American Airlines Arene prepevali slovenske pesmi, oblečeni v majice s sliko Gorana in Luke, z zelenimi šali okoli vratu, v rokah pa držali slovenske zastave. Menda so bili mediji polni naših slik, otroka sta mi navdušeno sporočila, da sta me videla na oddaji 24 ur. Ja, otroka sta tokrat ostala doma, saj bi bilo takšno potovanje zanju enostavno prenaporno, pa tudi ni bil čas šolskih počitnic. Med tem rajanjem smo srečali še dva soob-čana, Mateja Samca in Igorja Pogorelca. Navdušenje in adrenalin sta rastla, ko smo se v sprevodu podali proti dvorani. Gostitelji Miami Heat so vedeli, kakšno število Slovencev prihaja, in znali so nam popihati na dušo, ko so pred tekmo v dvorani odmevali Golica in drugi slovenski napevi. Ko sta na igrišče stopila Goran in Luka, pa je med publiko zavrelo. Navijali smo tako, kot znamo. Celo tekmo. In se neskončno zabavali. To so tisti trenutki, za katere si želiš, da se ne bi končali. Napet zaključek tekme in odlična predstava obeh naših rojakov sta bila kot češnja na tortici. Miami Heat so Dallas Maverickse premagali s 105 : 99. Nam je bilo vseeno, zadovoljstvo je bilo neopisljivo. Konec tekme za vseh 2000 slovenskih navijačev ni pomenil odhoda iz dvorane, temveč smo se zgrnili v vrste čim bližje igrišču in eno uro skandirali in se zabavali. Po dvorani je odmevalo »kdor ne skače, ni Sloven'c«, »MVP«, »Goran Dragic«, »Luka Dončic«, »Slovenija šam-pion« ipd. Mislim, da Američanom, zadolženim za varnost, ni bilo kaj dosti jasno, z zaskrbljenostjo so pogledovali na takšno množico navijačev iz naše žepne državice, vendar povsem po nepotrebnem. Nobenih izgredov ni bilo, in ko sta se junaka tekme prišla poklonit navijačem, ki so zaradi njiju prepotovali približno 8300 km, je v dvorani zarohnelo. Goran Dragic je povedal še nekaj besed in z nami poskakoval. Večer je bil popoln in počasi smo zapustili dvorano. Naslednje jutro nas je osebje v hotelu navdušeno pozdravljalo, na splošno so bili Američani navdušeni nad »našo predstavo«. In mi smo bili upravičeno ponosni, da smo Slovenci. Naslednje leto pa Dallas? ■ Naš kraj ■ april 2019 57 Na obisku pri evropskem poslancu in članu EPP, dr. Milanu Zveru Na začetku aprila smo se Dobrepoljci Anica K., Iztok K., Tomaž P., Tanja B., Stojan in Borut K. odpravili proti Bruslju, evropski prestolnici, da bi se srečali z našim evropskim poslancem in vodjem slovenske delegacije in članom najštevilčnejše stranke EPP, dr. Milanom Zverom, in se seznanili z delom Evropskega parlamenta. Borut Kastelec V dobri družbi je vožnja hitro minila in kmalu smo prispeli v belgijsko glavno mesto ter se napotili naravnost v parlament. Dr. Zver nas je prijazno sprejel in nam razkazal prostore, kjer deluje slovenska delegacija, ter nas seznanil s svojim delom in dosežki v tem mandatu. Zelo je ponosen, da mu je uspelo zagotoviti trikratno povečanje sredstev za Erasmus+, ki je osrednji projekt EU za mlade, izobraževanje in šport. Slovenija bo iz tega naslova prejela do 300 milijonov evrov in veliko novih priložnosti za mednarodne izmenjave in mednarodne projekte. Poskrbel je tudi za povečanje proračuna za zaposlovanje mladih v Evropski uniji in kot član parlamentarnega odbora za boj proti terorizmu predlagal številne ukrepe za preprečevanje pranja denarja za namene terorizma in za strožjo politiko glede migrantov v EU ter netranspa-rentnega financiranja gradnje mošej. Dr. Zver je zaslužen tudi za to, da so v juniju 2018 eno od sejnih dvoran poimenovali po očetu slovenske državnosti, dr. Jožetu Pučniku, in ga tako postavili ob bok drugim evropskim velikanom. Po ogledu parlamenta smo si ogledali še druge evropske institucije ter se sprehodili po središču mesta, mimo znamenitosti, ki navdušujejo številne turiste in kulinarične užitkarje. V Slovenijo smo se vrnili polni novih vtisov in enotnega mnenja, da je bil izlet zelo poučen in zanimiv. ■ 58 Naš kraj ■ april 2019 Kjer koli zdaj si - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete VERONIKE PEČJAK (7. 1. 1934-29. 3. 2019) iz Kompolj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, dar za cerkev in sv. maše. Posebna zahvala g. kaplanu Marinku Bilandžiču za lepe tolažilne besede in g. župniku Francu Škulju za spodbudne besede ob slovesu, za lepo sveto mašo in poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Barbari Morovič za oskrbo, cvetličarni Lilija za vso organizacijo pogreba, moškemu pevskemu zboru, Tini Kadunc za lepo odpete pesmi, trobentaču, Mariji Kramžar za molitve ter vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Naj lepi spomini nanjo za vedno ostanejo med nami. Žalujoči, vsi njeni Anatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabetičnega stopala, sanacija glivičnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otiščancev in kurjih očes, sanacija vraščenih nohtov tudi s pomočjo različnih sponk glede na problematiko vraščenega nohta, svetovanje ... • Klasična pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAŽNE TERAPIJE klasična terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLIČEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: dDOTIKROK- DUŠE - SRCA Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopaC, milka golob s. p., pe Videm dobrepolje Videm 34 1312 VIDEM-DOBREPOLJE teCefon: 041 745133 e-nasfov: mg.miika@gmaiC.com mrra s kabunc ^ VULKANIZERSTVO PNEVMATIKE, PRODAJA POPRAVILO PLATIŠČ HRAMBA PNEVMATIK AVTOOPTIKA SERVIS VOZIL AVTO KLIMA NOVO: MONTAŽA TRAKTORSKIH PNEVMATIK DO VELIKOSTI 56 COL STANE KADUNC s.p. Perovo 27, 1290 Grosuplje E: avtokadunc@gmail.com T: 01 7864 751 M: 031 742 335 www.kadunc.si iT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OPTIK JANEZ POZNIČs.p^^/- c ^— ^ Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 v V Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk - se priporočamo! ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana tel: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si PRIBA OKNA d.O.O. PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. SQ] proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva """""" Kompolje68 .. 1312 Videm-Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja (1): Javorškova 3 1315 Velike Lašče ¡nfo@priba-okna.si www.priba-okna.si Kontaktni podatki: T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 GSM 1:041 402 780 GSM 2:041 449 334 PVC OKNA IN ALU OKNA IN ROLETE VRATA VRATA ŽALUZUE V NAŠI PONUDBI IMAMO: - PVC okna in vrata - Rolo garažna vrata - ALU okna in vrata - okenska polkna - Senčila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, - Notranje in zunanje police screeni,pliseji, notranje žaluzije) - Notranja vrata - Komarniki - Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, - Tende poslovnih prostorov,... - Sekcijska garažna vrata Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si