Siev. 3€. ¥ Trstu, v soboto S. februarja 191«« Letnik XII- Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiški AttlkeM št 20. L nadslr. — Vsi domsi naj se poJiijap urcdai»vu lista. Nefrankirana pfema se ne spre}«najo in rokopisi »e ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančtika AaiSkcga it. 20. Telefon uredniftva in uprave Ite*. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto .»..*.• K 24.-* Za pol leta ...».....................12.— za tri mesece................. e « nedeljsko Izdajo 21 celo leto • • 5.2® za poi leta ...........................24B Posamezne ivilks .Edinosti* se prodajaj® p® $ vliarlcf. zastarele Številke 10 vinarjev. Oglasi se računao na milimetre v Sirokostl" ene kolone. Cene: Oglasi trgovrev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov.............. . . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadalfna vrsta.......• : ... . Z— Mati oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratal oddelek .Edinosti«. Narobtlof Id reklamacije se jmiOjaJo upravi lista. Plačuje se Izključna It upravi .Edteosti*. — Plača in to« se v Trstu. Uprava ia inseratnl oddelek se nabijata v ulici Sv. FranCflka Asiftcga fit 2H - PoftaohraoUidČal račun CL 841.65? Prcsiefl najnovejših dogodkov. Rusko bojišče. — Uspešen napad našega letalskega brodovja na Šumsk. Sicer nobenih važnih dogodkov. Italijanska fronta. — Živahni topovski boji na vseh delih fronte. Devinski grad deloma razrušen. Pred tolminskim pred-mostjem so se umaknili Italijani na pobočja zapadno ceste Ciginj - Selo. Balkansko bojišče. — Naše. v Albaniji prodirajoče čete so zasedle Krujo in prispele do reke Išmi. — V Črnigori položaj neizpremenjen. Dogodki na morju. — Uspešen napad naših križark na Ortono in San Vito ob vzhodnem italijanskem obrežju. — V izlivu Temze potopil en nemški podvodnik eno oboroženo angleško stražno ladjo in štiri druge stražne parnike. — Izguba nemškega mornariškega zrakoplova »L 19«. Zapadno bojišče. — Topovski boji in boji z ročnimi granatami na raznih točkah naše fronte. Turška bojišča. — Nikjer nobene važne izpremembe. Razno. — Delna demobilizacija grške armade. Rusko Bojišče. DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. februarja 1916, opoldne. Avstrijsko letalsko brodovje je vzhodno K re menca se nahajajoči ruski etapni kraj Šumsk obmelalo z bombami. Več poslopij je v ognju. Sicer se ni zgodilo nič bistvenega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL BERLIN. 4. (Kor.) Veiiki glavni stan, 4. februarja 1916. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Saški kralj v Varšavi. DRAŽDANE, 4. (Kor.) Saški kralj, spremljan od vojnega ministra VVilsdorfa, je na potovanju na vzhodno bojišče prispel predvčerajšnjem v Varšavo in je poselil generalnega guvernerja in upravnega načelnika generalne gubernije. I avslfttollptta tajim DUNAJ.*4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. februarja 1916, opoldne. Topovski boji na primorski fronti so bili precej živahni in >o se razširili tudi na več mest koroškega in tirolskega mejnega ozemlja. Devinski grad je sovražna ar- je rij a z več zadetki deloma razrušila. Pred tolminskim predmostiem so se Italijani v sled naše zadnje akcije umaknili na pobočja zapadno ceste Ciginj - Se lo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cadorne. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 2. februarja: V Lagarinski dolini je sovražnik 31. januarja zjutraj, podpiran po svoji artiljeriji, zastonj obnovil napad na naše postojanke severovzhodno Morija, ki smo jih vedno imeli trdno v naši posesti. Sovražnika smo presenetili, ga premagali in pognali povsod. V goriškem odseku in kraški planoti artiljerijsko delovanje. Dosegli smo polne zadetke v neki koloni na pohodu na potu v Mar-cottine (tega krajevnega imena ni v našem uradnem leksikonu občin za Primorsko, če niso to morda »Markiči« v kanalskem okraju: — prip. ured.) in Sv. Martin. Kakor se javlja, je neki naš oddelek drzno vdrl v sovražni okop jugozapadno Sv. Martina na Krasu, ki ga je razdejal s petdesetimi bombami. Sestreljeno italijansko letalo v Švici. BERN, 3. (Kor.) Popoldne ob treh je italijansko letalo, ki je prišlo iz ozemlja Morite Generoso in krenilo proti Monte P O D L TEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavisr d« Montepi — Ali si sam? — je vprašal Leonida znotraj. x — Seveda! Kdo naj bi pa hodil z menoj? Ključ se je zavrtel vdrugo. Vrata so se odprla in Leonida, ki so ga komaj še nosile noge, je stopil na prag. Tedaj je stopil Maurice izza Tircisa, ga s hitro kretnjo porinil v stran, skočil pred Leonida in ga pograbil za vrat. Vrgel ga je na tla in udarci so začeli deževati po Leonidovem hrbtu. Z zamolklim glasom, ki ga mu je dušila razjarjenost, je vpil vmes: — Na, tu imaš, nepridiprav! Tu imaš, na! Te ti ne odnese niti sveti Peter sam! —- Umoriti me hočejo! — je tulil Leonida in se je zaman skušal izviti iz pesti Cenere, plulo nad Luganom. Švicarski vojaki so je obstreljevali. Opazilo se je, da se je letalo spustilo na tla v nižini Ve- deggio. Italijanski vojaški avtomobil se ponesrečil. LUGANO, 3. (Kot.) Na cesti iz Chiusa-forte v Raccolansko dolino je padel vojaški avtomobil 50 metrov globoko v reko. Štirje vojaki so bili mrtvi, sedem častnikov in vojakov pa težko ranjenih. Balkansko miti DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se objavila: 4. februarja 1916, opoldne. V severni Albaniji operirajoče čete so zasedle Krujo in dospele s prednjimi oddelki do reke Išmi. — Položaj na Črnogorskem je neizpremenjeno miren. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. februarja l£16. Naši letalci so opazili v Vardarski dolini južno grške meje in pri nakladališču v solunskem pristanišču obrežne požare. Vrhovno armadno vodstvo. Dogodki no morju. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. februarja 1916, opoldne. Skupina naših križark je dne 3. februarja dopoldne ob italijanskem vzhodnem obrežju težko poškodovala kolodvora v Ortoni in San Vito, več skladišč in eno tovarno v območju teh krajev, en plavajoči žrjav in razrušila severno Ortone železniški inost preko Ariella. Po obstreljevanju objektov v San Vitu so bili opaženi požari. Skupina križark se je vrnila, ne da bi bila nadlegovana. Brodovno poveljstvo. BERLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: 1. Dne 31. januarja in 1. februarja je en nemški podvodnik v izlivu Temze potopil eno angleško oboroženo stražno ladjo, en belgijski in tri angleške opazovalne ribiške parnike. _ 2. Mornariški zrakoplov »L 19« se s poizvedovalne vožnje ni več vrnil. Uvedena poizvedovanja so bila brezuspešna. Kakor poroča Reuterjev urad dne 2. februarja, ga je našel angleški ribiški par-nik »King Stephen« iz Grimsby v Severnem morju plavajočega na vodi; gondola in zrakoplovno ogrodje sta bila deloma pod vodo. Posadka se je nahajala na delu zrakoplova, ki je štrlel izven vode. Prošnjo za rešitev je angleški ribiški parnlk odbil z motivacijo, da je njegova posadka slabejša kakor ona zrakoplova. Pač pa se je ribiški parnik vrnil v Grimsby. Set admiralnega štaba mornarice. Junaštvo poročnika Konjoviča. DUNAJ, 4. (Kor.) Listi slave junaštvo poročnika linijske ladje Konjoviča kot e-nega najsijajnejših činov naše zmagoslavne vojne mornarice, ki dokazujejo, kako sijajno se je izkazal duh naše armade in mornarice v teh časih, duh, ki osra-močuje naše sovražnike, ki so številno v veliki premoči. Junaški čini naših mornariških letalcev se dostojno pridružujejo drznim zračnim napadom. SOFIJA, 3. (Agence Tel. Bulgare.) Francoska radijotelegrafična postaja v Lyonu je razposlala včeraj senzacijonalno vest o odkritju zarote proti vojnemu ministru v Sofiji, kjer da se nahajajo številni nezadovoljneži, posebno med socialistično mladino in med uradništvom. Francoska brzojavka dostavlja nič man je senzacijonalno vest, da se dobivajo na zidovih v Sofiji pogostoma lepaki z ostro vsebino proti ministrom in celo tudi proti kralju in da se baje pogostoma dogajajo pretepi z nemškimi častniki, kar da je povzročilo veliko aretacij. Bolgarsko občinstvo sprejema vse te izmišljotine, ka- mlademu slikarju, ki je tolkel venomer dalje. — Ne ubijte ga! Ne ubijte ga! — je zaklicala tedaj Brankadorka; — nakopal bi si grdo stvar na glavo! — Prav imate! — je odgovoril Maurice. — Sicer pa mora že imeti dovolj, in mislim, da mu bo pomagalo. S temi besedami je z vso močjo sunil starega lopova, da se je kakor gnil štor prevrnil po razkopanih tleh. Leonida ni kričal več in tudi ni vstal. — Samo če ni mrtev! — je dejal Karel. — Ali kaj! — je odgovoril slikar, — kvečjemu je nekoliko omamljen! Te strupene živali imajo zelo žilavo življenje! V ostalem pa bomo videli pozneje, sedaj imamo nujnejše opravke. Po teh besedah je skočH v hišo, stopil v obednico, vzel svečo z mize in vprašal: — Kje je Leontina? — V sobi v zgornjem nadstropju, — je odgovoril Tircis. — Pokažem vam pot teriii tendenco pač dobro razume* s ponit-I vseh na krovu se nahajajočih oseb, iz- • _ . t _ _ • ____ 1 < • _ 4 _------. —- - ^ * _ _ ^ __ JI__ A m /vf vrlnHo o A lo valnim smehljajem. Delna demobilizacija grške armade. BERN, 3. (Kor.) »Information« poroča iz Aten, da je bila glasom zagotovil političnih krogov sklenjena delna demobilizacija grške armade. Kraljevi odlok, ki odreja odpust letnikov 1892 — 1900, bo objavljen v par dneh. Rezervni častniki letnikov 1889 — 1892 so bili ravnokar odpuščeni. ______ Z zapolnita feojlRo. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. februarja 1916. Eua rup, ki smo jHi zasedli severoza-padno flullucka, ie bila po nov! angleški razstrelbi zasuta. Pri Loosu in pri Neuville živahni boji z ročnimi granatami Sovražna artiljerija je razvijala na raznih mestih fronte, posebno v Argonih, živahno delovanje. Zapadno Marle je prišel en fraucoski bojni dvokrovnik, katerega voditelj ]e zašel, nepoškodovan v naše roke. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljeni parniki. LONDON, 3. (Kor.) Lloydova agentura poroča: Angleški parnik »Belle of France« je bil potopljen. Evropska posadka in 22 laskarjev je bilo rešenih. 19 laskarjev se pogreša. AMSTERDAM, 3. (Kor.) Kakor poročajo semkaj došli ameriški listi, je bil parnik »Hurunian« dne 29. decembra v bližini irskega obrežja torpediran. Parnik je bil težko poškodovan in odveden v pristanišče. Žrtve zeppellnskega napada na London. LONDON, 3. (Kor.) Vojni urad poroča, da je bilo pri zadnjem zeppelinskem napadu ubitih 33 mož in 6 otrok in ranjenih 51 mož, 48 žensk in 2 otroka. Dve cerkvi ste bili poškodovani, zborovalni prostoi neke župnijske občine razrušen. Na dveh mestih so bile železniške naprave ne premočno poškodovane. Le dve tovarni, katerih nobena ni imela vojaškega značaja, in ena pivovarna so močno, tri druge tovarne lahko poškodovane. Skupno število dosedaj razkritih bomb znaša nad tristo. Seja francoskega deželnobrambnega sveta. PARIZ, 3. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, se je vršila včeraj dopoldne v Parizu seja deželnobrambnega sveta pod predsedstvom predsednika Poincareja. Odlok vojnega ministra poudarja trajne oprostitve od vojnega službovanja. Poznejši odpusti bodo bolj kratki. Koncem februarja zapadejo oprostitve za v Franciji stanujoče, koncem marca za one, ki stauujejo v ostali Evropi ali severni Afriki, koncem aprila za vse ostale. Nesreča na morju. LONDON, 3. (Kor.) Vzhodno rta Race na Novi Fundlandiji je zadel japonski parnik »Fakatamaru« ob angleški parnik >-Si!~ vershell«. Japonski parnik se je potopil, angleški pa je bil težko poškodovan. Zeppelinovec potopil parnik. LONDON. 3. (Kor.> V torek ponoči je zeppelinovec potopil premogovni parnik »Franz Fischer«, ki je vozil iz Hartle-poola v London. Trije možje posadke so se rešili. _ Slučaj »Appam«. VVASHINGTON, 3. (Kor.) Nemški poslanik grof Bernstorff je naznanil državnemu tajniku Lansingu, da bo ladja »Appam« kot konfiskacija na podlagi določil prusko - ameriške pogodbe, ki garantira posest ladje onemu, ki jo je uplenil, odpeljana v Hampton Road. Lansing je odločil, da je smatrati ladjo »Appam« kot konfiskacijo. LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je državni oddelek naznanil angleškemu poslaništvu, da je dovoljeno angleškemu podkonzulu v Norfollku, da stopi v stike s potniki »Appama«. Oblasti so dobile ukaz, da takoj dovolijo izkrcanje Ni minilo niti pol minute po teh besedah in Maurice je bil že vrh stopnjic. Vrata sobe, katera je rabila za ječo mladega dekleta, so bila odprta in Leontina je planila v objem svojega ljubimca. Za opis take prekipevajoče radosti je naše pero preslabo in zato naj je tudi ne opisujemo. Srca naših dražestnih bralk bodo pač umela sama, česar se ne upamo opisovati. Ko se je nekoliko poleglo to radostno in blaženo razburjenje, se je spomnila Leontina onega krika, ki ga je slišala pred nekaterimi minutami in je spoznala njem Leonklov glas. — In moj nesrečni oče, — je zaječi jala, — kaj se mu je pripetilo? — Veselite se, draga moja! — je odgovoril Maurice hitro, — veselite se, kajti ta nepridiprav ni vaš oče! — Moj Bog! Moj Bog! Ali je mogoče! O, preveč sreče bi bilo to! Preveč sreče v eaem dnevu! vzemši ujete posadke. Angleška vlada še ni dobila nobene odločitve Združenih držav o pravnem stanju »Appama«. O zadevi se vrše posvetovanja. OLD POINT (Virginija.) 3. (Kor.) Devet z »Appama« izkrcanih Angležev je izjavilo, da je bila »Mowe« poleg topov opremljena tudi z lancirnimi cevmi. Vsi so izjavili soglasno, da so dobro ravnali žnjimi. Zadnje dni so res vsi trpeli zaradi pomankanja živeža. Parnik »Clan-mactavish« se je zelo hrabro branil proti »Mowe«. 15 mož posadke je bilo ubitih, veliko pa ranjenih. Boj je trajal pol ure. Nemci so končno lancirali dva torpeda, ki sta potopila parnik. Letalske nesreče. BERN, 3. (Kor.) Na Francoskem se je dogodilo včeraj več velikih letalskih nesreč. Dva letalca sta v Becon le Bruyeres padla na tla in se težko poškodovala. Prenesli so ju v bolnišnico. Nadalje se je ponesrečil neki belgijski letalski vajenec nad letališčem v Ville Sauvage in pri Etampesu neki drug letalec pri poletu preko Au!nay sous Bois. Letala so bila vsa razbita.__ S turfkiii bojišč. CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Miili.) Glavni stan javlja: Na nobeni naši fronti ni bilo posebne izpremembe. Sožalje ogrske vlade ob smrti turškega prestolonaslednika. BUDIMPEŠTA, 3. (Ogr. kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je naprosil ministra zunanjih stvari, bar. Buriana, naj povodom smrti turškega prestolonaslednika turški vladi sporoči sožalje ogrske vlade.__ Grof Teodor Pejačevič izpuščen iz francoskega ujetništva. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Bivši minister grof Teodor Pejačevič je dne 31. januarja odpotoval iz francoskega ujetništva v Švico. ____ Ruska misija na Japonskem. LONDON, 3. (Kor.) Ravnatelj oddelka za daljni vztok v ruskem ministrstvu za vnanje zadeve in veliki knez Jurij Mihaj-lovie sta dne 2. februarja prispela v Tokio. Kurz nemških mark. DUNAJ, 3. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačilo v Nemčijo po poštni hranilnici se je do preklica določil na 145'50 K za 100 mark.__ Ljubavna tragedija avstrijskega zdravnika. MONAKOVO, 3. (Kor.) V razpravi proti avstrijskemu zdravniku dr. Rihardu Straussu radi uboja trgovca Weissa, so porotniki po dvodnevni razpravi zanikali krivdo, nakar je bil obtoženec oproščen. Pravorek je bil sprejet v avditoriju z odobravanjem. Cene tobaka. BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Finančno ministrstvo je odkupne cene za doinači tobak za leto 1916. v splošnem zvišalo za 30%. Onim proizvajalcem, ki bodo leta 1916. pridobivali za erar tobak na ravno tako velikem prostoru, kakor leta 1915., se dovoljuje 40odstotni dodatek, novim proizvajalcem in onim, ki uporabljajo za 20 odstotkov večje zemljišče za pridelovanje tobaka kot pa leta 1915., pa se dovoljuje SOodstotni dodatek. Položaj. , 4. februarja. Italijo preganja usoda nara/vnost neusmiljeno. Nad nobeno vojujočih se držav se tako kruto ne uresničuje tista Schiller-jeva: Prokletstvo zlega čina je, da, dalje porajajoč, mora porajati le zlo! Ne glede na to, da se ji vsled popolne brezuspeš-nosti nje vojevanja rušijo druga za drugo vse nade do — bogatega plena, je tudi — Da, gotovo! Je sreča! Neizmerna sreča! — je vzkliknil Maurice; — in vendar smete verjeti, ker je resnica! XLIII. Pariški dogodki. Prišel je trenutek, da se pojasni vse. Brankadorka je na povpraševanje Maurica in Leontine povedala vse, kar je vedela in znala. Ponovila je besede, ki jih je povedal Leonida glede Leontine, kar pa je že znano našim ljubeznjivim čitateljicam. Dokazala je popolnoma jasno, da Leontino nikakor ne vežejo vezi sorodstva z Leonidom, kaj šele, da bi bilo mlado dekle njegova hči. Ko se je Leontina prepričala o vsem tem, je začutila v svoji duši neskončno blaženost. Ta hudobni, brezsrčni človek, ki ga je mogla edino le sovražiti in prezirati, ta človek torej ni bil njen oče. Instinktivna mržnja in neprostovoljno preziranje ia zaničevanje, ki iu je sma- i nje moralni polom popoln, kar se izraža v dejstvu, da je sedaj tudi z vsemi zavezniki v napetih odnošajih. Udarec prihaja za udarcem od vseh strani. Ugled Italije pada bolj in bolj. Nezaupanje do nje je splošno, a mestoma se pojavlja celo odkrito nasprotje, ako ne že sovraštvo. Na vse strani entente morajo italijanska glasila voditi — polemično vojno, pred vsem svetom se morajo mučiti s poizkusi, da bi prali in likali precej nečedno perilo italijanske politike. V največje presenečenje za ves svet je bil beg črnogorskega dvora in vlade preko italijanskih tal. Ali kmalu je prevladalo prepričanje, da mora to vedenje črnogorskega dvora imeti svoj glavni vzrok v napetosti v razmerju med Crno-goro in Italijo. Tej domnevi pritrja vest, ki jo je razširil korespondenčni urad in ki se glasi, aa so zadnji čas mnogi Crnogorci prosili, da bi mogli kot vojni prostovoljci služiti proti Italiji!! Seveda so se morale te ponudbe odbiti iz razlogov mednarodnega prava, ali izredno značilne so za — simpatije, ki jih uživa Italija pri prebivalstvu vztočne obali Adrije. Prijavi navzkrižnosti v interesih Italije in Srbije na Adriji so očitni in glasni. Italija ne zaupa Srbiji in narobe. Angleški pisec Bagot osumlja Italijane, da se nagibljejo k Nemčiji ter da mnogi italijanski nameščenci nemških tvrdk, duhovniki in učenjaki tirajo protiangleško propagando. »Stanipa« in »Giornale d' Italia« potrjata, da je v parlamentarnih krogih Italije opažati močno gibanje proti »oderuški Angliji«. Tudi v ruskih in francoskih listih so očitanja na naslov Italije na dnevnem redu, kakor smo tudi mi že pokazali na raznih citatih. Sedaj pa prihaja preko Curiha vest, da grozi med Italijo in Grško odkrit spor, ker grška vlada zahteva v Rimu, naj se takoj odpokliče italijanska komisija, ki se mudi v Grški, da — reorganizira grško orožni-štvo!! V Atenah trdijo namreč, da je dokazano, da ta komisija — špijonira in agitira proti grški vladi in propagira proti grškemu generalnemu štabu. »Corriere deiia Sera« priznava kar naravnost, da rapidno raste protiitalijansko razpoloženje v Grški. Priznava tudi, da med zavezniki vlada nezaupanje in pričakuje od Salandre, da bo znal vzpostaviti bolie odnošaje med zavezniki! Nu, iz dejstva, da zahteva to od Salandra, sledi logično, da se to nezaupanje tiče v prvi vrsti — Italije! Je pač stvar ta, da tistemu, ki hoče biti prenavihan in mešetariti in računati na vseli straneh, prav kmalu ne zaupa nihče. Nikako čudo ni, ako ob takih — naravnih — posledicah zavratne in ravno zato nespametne politike notranji položaj v Italiji postaja vedno bolj kritičen. Napadi na kabinet se množe, a Sonninu očitajo naravnost nesposobnost. O vzrokih odstopa ruskega ministrskega predsednika Goremijkina se širijo različne vesti. Uradno se seveda — kakor je že to navada — naglašajo zdravstveni oziri. Goremijkin je sicer že v visoki starosti, ali na drugi strani stoji dejstvo, da je njegov odstop prišel iznenada in da ni bilo do zadnjega ničesar čuti, kar bi kazalo na tak dogodek. Iz Petrograda javljajo, da je prišlo do odstopa vsled navskrižij v ministrskem svetu ob vprašanju sklicanja dume. Večina da je bila za to, naj se duma takoj skliče iu naj vlada sodeluje z dumo. Manjšina se jc izrekla proti temu in ž njo tudi Goremijkin. Ker je večina zmagala, je postal položaj Goremijkina negotov in je zato takoj odpotoval k carju v glavni stan in podal svojo demisijo. Potemtakem jc vzrok zgolj notranje političen in ne v zvezi z vnanjim položajem. Naslednik Goremijkina nosi sicer nemško ime Stiirmer, vendar govore, da je hud nasprotnik Nemcev. Zabeležena bodi tu prograniatična izjava novega ministrskega predsednika napram dopisniku lista »Novoje Vremja«. da je njegova politika prežeta od misli, da dovede vojno do dobrega konca. Sepa- trala doslej za napačna in nenaravna občutka, sta bila sedaj naravna in upravičena. Leontina se je zgrudila na kolena in se je zahvalila Bogu. Ko je po iskreni molitvi zopet vstala, se je takoj pokazala neskončna dobrota njenega angelski čistega srca. — Dragi moj! — je dejala Mauricu, —■ odpustiva temu nesrečniku. Saj mu jc bila tujka, ki jo je hotel pogubiti, ne pa njegova lastna hči. Stokrat manje je vreden kazni, kot smo sumničili začetkoma. — Naj se zgodi tako, predraga moja, — je odgovoril slikar. — Ta nesrečnež, če ga že imenujete tako, ni mogel izvršiti svojih sramotnih naklepov. Odpuščam mu, kakor mu odpuščate tudi vi sama. — Potemtakem se ne mislite nikakor več maščevati nad njim? — Ne, nikakor. — Če bi se nudila kaka priložnost, ali bi mu hotel pomagati? (Dalje.) S (ran II. »EDINOM* Itev. Mk V Trstu, dne 5. februarja 1916. Iaten mir da ne more prinesti nikake re-itve velikih problemov, nastalih vsled Svetovne vojne. Potemtakem tudi ta mož ne prihaja kot angel miru s palmovo vejico v roki. In kakor da ni še dovolj elektricitete v svetovnem vzduhu,* grozi sedaj zopet nevarnost akutna kriza med Nemčijo in Zedinjenimi državami ameriškimi. In to radi dogodka, o katerem se je sodilo, da je poravnan in da ne bo več vznemirjal sveta: radi potopljenja parnika »Lusita-nia«, s katerim se je potopilo tudi več Amerikancev. Govori se celo o bližnjem prekinjeniu diplomatskih odnošajev. O Stvari govorimo na drugem mestu._ Poostritev nemško-ameriRansKega spora. Berolinska »Vossische Zeitung« govori o položaju med Nemčijo in Zedinjenimi državami severoameriškimi in ga smatra za resnega. List pripominja, da je nemška vlada pred nekaterimi dnevi potom brzojavke Wolffovega urada sporočila javnosti, da je dala svojemu veleposlaniku v Wasliingtonu nova navodila, po katerih bi se dalo upati na končno sporazumljenje. Besedilo oficijozne brzojavke, piše *Vos-sische Zeitung«, ni posebno zaupljivo. Zato ne bi bilo napačno, ko bi se pojasnilo, da so pogajanja med nami in Ameriko dospela do točke, ki more naše odgovorne državnike postaviti pred kar najresnejšo odločitev. »Vossische Zeitung« opozarja nadalje na dejstvo, da je nemška vlada kolikor le mogoče ugodila amerikanski vladi v stvari potopitve parnika »Lusitanije«, da je celo izjavila, da je pripravljena dovoliti odškodnino za amerikanska človeška življenja, ki so bila pogubljena po torpedi-nju »Lusitanije*. Amerikanska vlada pa je zahtevala poleg tega še, da naj izjavi Nemčija, da je bila potopitev iLusitanije< kršenje pomorskega vojnega prava. Taka izjava pa bi nam vzela vsako podlago za našo vojno s podvodni ki. sVossische Zeitung« poudarja nato še, da je odločitev o usodi odnošajev med Nemčijo in Zedinjenimi državami severoameriškimi odvisna sedaj samo od predsednika WiIsona. Ravno, ker je stvar taka, Je dobro, da se ne vdajamo iluzijam o stvareh, ki se morejo dogoditi. Da bi prišlo do odločitve že v bližnjih dneh, ni verjetno, in predvsem se sme pričakovati, da predsednik VVilson počaka prihoda svojega prijatelja Houseja, preden izreče definitivno odločitev. O isti stvari piše tudi berolinski »Lokal-anzeiger«, ki pravi, da je postal položaj zelo resen, ker je amerikanska vlada ponovno spravila na dan vprašanje »Lusitanije«. Položaj da je tak. da je videti, kakor da mora priti do upfcgnitve ali pa preloma. List poudarja, da želi Nemčija živeti v miru z Zedinjenimi državami, in izjavlja: Naj že pride, kakor hoče, reči si moramo, da Nemčija ni opustila nobenega poizkusa, da bi vzdržala mir z Ameriko. Ako bi pa vkljub temu drugače sklenili v washingtonskem visokem svetu, potem ne bi zadevala niti najmanjša krivda niti nemškega naroda niti nemške vlade, da se je stvar obrnila tako nesrečno._ Ali Krcnovine, aH narodi? (Zvršetek.) Dočim hoče* štajarski Nemec, da se mu narodna manjšina podvrže, pa hoče Nemec na Češkem ravno nasprotno. Dočim bi se klerikalni Neinec iz Nižje Avstrijske rad pobotal s klerikalnimi Slovenci in se, z ozirom na prigodne predrznosti Ogrske, navdušuje za trializem, pa hoče Štajerc z ozirom na slovensko manjšino — ravno nasprotno. Dočim si Nemec na Češkem v srčnem strahu pred Slovani želi spora-zumljenja z italijanskim kulturnim narodom, pa inomoški Nemec — pretepa italijanskega studenta. Će bi moravski Čeh živel v miru z Nemci, ki so pri njem v deželi znosljivi, pa hoče Čeh na Češkem nasprotno. Dočim se praški Mladočeh navdušuje za vseslovansko spravo s Poljaki, so pa v vzhodni Šleziji Čehi zagrizeni sovražniki Poljakov. Taka različna razpoloženja so sama na sebi naravna, ali so površna in se sicer izravnavajo v celoti naroda. Pri nas pa so trdno organir zirana v kronovinskih večinah in manjšinah, se preživljajo ločeno, ustvarjajo trdna in nespremenljiva dejstva, ki se pozneje ne —i več spraviti s sveta. Postajajo neprtkoračljive ovire proti vsakemu skupnemu in enotnemu uveljavljanju narodne volje, proti vsakemu trdnemu in gotovemu političnemu izročilu. Skupne smeri ni več. Tudi Cc so se vse stranke in skupine kakega naroda združile, pa se vez zopet in zopet trže v kratkem času, a dokler obstoji, ne učinkuje v smislu kakega skupnega cilja, marveč samo v smislu medsebojnega zajainčenja kakih lokalnih posebnih, interesov, ne kot skupnost, stremeča po enem in istem, ampak kot nede-lavna vzajemnost, in na koncu konca le kot medsebojno zavarovanje posestnega Stanja, to je: posesti — mandatov! Kronovine so to~ej, ki desorsaaizir«jo narode. Kol •ko truda so n. pr. Čehi potrosili v obmejnem boju z Nemci na Češkem, in obratno: koliko vneme in moči Nemci na Češkem! Domnevajmo si le za trenotek. da bi bila kromerižka ustava zadobila veljavo in bi kronovine obstajale le s kon petencami pruskih vladnih okrajev in da bile še porazdeljene v narodna okrožja: že davno bi se bila češka okrožja Češke, Moravske in Šlezije združila v kako smotreno zvezo, bi skupno gojila šolstvo in kulturno delo, in tista preobilica energije, ki se že pol stoletja zapravlja v obmejnih bojih v svrho oviranja sosedov, in to brez vsakega uspeha — vsa ta energija bi se Izkoristila za pozitivno ustvarjanje! Odnošaji češkega do nemškega naroda, celote do celote, bi se bili že davno uredili v "okvirju države in Avstrija bi ne bila trpela tolikih ponižanj. In koliko notranjega kulturnega dela bi bili avstrijski Nemci mogli izvršiti, da so na enak način uživali državno neposrednost, da bi bili mogli kot politična enota delovati! In to bi bilo v njihov blagor, bi bilo tudi na korist drugih! Na tej poti bi se bili mogli najti vsi drug poleg drugega in drug z drugim. Ta izhod je pa tudi edini, ki vodi iz zmešnjave; in priznavamo s sramom in bolestjo, da ga današnje politično zastopstvo nemške buržoazije ne iz-poznava, da ga zameta in zagraja! Vzrasti mora drug političen rod, da se zvoženo vozilo naše politike uravna z bistrim vidom in močno pestjo. Pozabljene straže minolega, za našo bodočnost mino- lega stoletja ne morejo več tega. » • * Za to razpravo moramo biti avtorju v Arbeiter - Zeitung naravnost hvaležni. Vsaka beseda govori ne le o mirnem in bistvenem presojanju stvari in njihovih vzrokov, ampak tudi o tistem pogumu, ki gre vsemu — pa nai je še tako ukoreninjeno — brezobzirno do živega. Za tiste nemške kroge — ker tem je v prvi vrsti namenjeno, kakor je razvidno na zaključku —, ki so zapriseženi na tradicijonalne doktrine in šablone v politiki Nemcev v Avstriji in ki zato niso imeli doslej nikdar posluha in smisla za nove čase in njihove zahteve: za te odpira tu posneta razprava povsem nove horizonte. Pa tudi slovanskim politikom bi mogla biti v resen opomin. S tem pa seveda nočemo reči, da podpisujemo vse do zadnje pičice. Že zato ne, ker treba ločevati to, kar je le v principu dobro od onega, kar je tudi praktično izvedljivo!! Uvodoma smo rekli, da ta izvajanja pod-krepliajo naše stališče napram vprašanju: ali deželna ali narodna avtonomija?! To hočemo posebej obrazložiti. Jasuf Izedin. Iz Carigrada je dospela nenadna vest o samomoru turškega prestolonaslednika Jusufa Izedina. Kakor je že sporočil naš c. kr. korespondenčni urad, so našli prestolonaslednika mrtvega v njegovi palači v Zingirli koju, s prerezanimi žilami na levem komolcu. Ugotovilo se je, da si je prestolonaslednik sam prerezal žile, in splošno mnenje je, da je bil vzrok samomoru duševna bolezen, za katero je bolehal že dalje časa. O tej bolezni priobčuje carigrajski »Tanin« naslednje. poročilo: »Vest o prestolonaslednikovem samomoru je pobudila veliko žalost, a ni prišla nepričakovano, ker je vedel vsakdo, da je* sodelovalo veliko vzrokov, ki so se ponesreči nekaj časa sem celo še poostrovali. Princ je imel že dolgo časa neozdravljivo bolezen. Vlada, ki je vedela za to, se je dala redno poučevati o močnih napadih, ki so se ponavljali pogostoma. Zdravljenje princa je bilo zelo težavno, ker se je moralo gledati na to, da ne bi opazil. Pred nekaj leti, ko je bilo treba zdravljenja, so svetovali princu, naj odpotuje v Evropo. Tedaj je smatral princ za potrebno, da je dementiral doma in v inozemstvu razširjene vesti o svoji bolezni. Od onega časa je vlada pazljivo zasledovala potek bolezni, se je zatekala k različnim sredstvom, je skušala odvrniti od princa vse skrbi in je uporabljala vsako priliko, da bi ga pripravila za kako potovanje. Za spremstvo so se zbirali vedno ljudje, ki so dobrodejno mogli vplivati na princa. Da bi se princu nudilo razvedrilo in da ne bi imel časa, da bi zapadal v melanholijo, mu je vlada sporočala vse dogodke, ki so se tikali naroda. Nekaj časa sem pa je bolezen začela zavzemati vznemirjajoče oblike, kar je nalagalo vladi potrebo, da je podvojila svojo pozornost. Toda pazljivost ni bila dovoljna, ker se princu ni smelo povedati, v kakem položaju se nahaja. Končno je prišel dogodek, ki je užalostil ves narod.« Princ Jusuf Izedin je bil rojen leta 1857. in je bil torej sedaj v 59. letu svoje starosti. Bil je najstarejši sin sultana Ab-dul Aziza, ki so ga leta 1876. odstavili, in bratranec današnjega sultana Mohameda Rešada. Pod vodstvom poznejšega velikega vezirja Ahmeda Muktarja ie bil izborno vzgojen in mu je oče tudi dbvo-Ijeval veliko večjo svobodo, kakor je bilo drugače navadno v turški vladarski rodbini. Abdul Aziz je namreč imel namen, da bi izpremenil turško prestolonasledstvo, po katerem prihaja na prestol najstarejši princ vladarske hiše, m je hotel uvesti prestolonasledstvo po prvorojenstvu, vsled česar bi mu bil sledil na prestolu njegov prvi sin, sedaj umili Jusuf Izedin. Po smrti svojega očeta Abdula Aziza se je moral Jusuf Izedin, ki je dotlej živel precej svobodno v Carigradu in so ga posebno v Peri pogostoma videvali vozečega se v elegantnem vozu, kjer je bil — ;ekaj redkega pri turških princih — v resnici popularen, umekniti popolnoma iz carigraiskega javnega življenja na azijsko stran Bospora, kjer je«bival v lastni hiši v Džamildži. Abdul Azizova naslednika, sultana Murad V. in Abdul Hamid II., ki sta bila Jusufova bratranca, mu nista bila posebno naklonjena, ker sta videla v njem nevarnega tekmeca. Jusuf Izedin je torej živel pozabljen v Džamildži, dokler ni prišla v Turčiji na površje mlado-turška stranka in žnjo na vladarski prestol sedanji sultan Mohamed Rešad. Tedaj se je zopet preselil v Carigrad kot prestolonaslednik, a že tedaj ni bil već zdrav. Kot prestolonaslednik je večkrat zastopaj sultana, tako pri kronanju angleškega kralja v Londonu, in je posetii tudi našega cesarja na Dunaju in italijanskega kralja v Rimu. Kot prestolonaslednik se je posebno zanimal za vojaštvo in je tudi tekom sedanje vojne večkrat zahajal k armadi na galipoljskem bojišču. Cenili so ga kot zelo dobrega opazovalca. Zapušča hčer, princezo šukrije, in devetletnega sina, princa Mehmeda Nizama Edina. Ker ni pričakovati, da bi se izpremenil red prestolonasledništva v Turčiji, prihaja po smrti Jusufa Izedina na vrsto kot prestolonaslednik najmlajši brat sedanjega sultana, princ Vahid Edin efendi, ki je bil rojen 12. januarja 1. 1861. v Carigradu, je sedaj torej v 56. letu svoje starosti in ima dve hčeri, princezi Olvijo in Saliho. Princ Vahid Edin je živel doslej popolnoma sam zase. Najbrž ne pozna Evrope in tudi nobenega evropskega jezika. Bival je večinoma na azijski strani Bospora, v Skutariju. Če pride po sedanjem sultanu na prestol, se zgodi čudni slučaj, da bodo v Turčiji štirje bratje po vrsti sultani, namreč Murad V., ki ga je vrgel s prestola Abdul Hamid II., potem Mohamed V. in končno Vahid Edin. Ko bi prišel na prestol Vahid Edin, preide potem prestolonasledstvo na mlajšega brata Jusuia Izedina, na princa Abdula Medžida, ki je danes star 46 let in je ljubezniv, popolnoma evropski izobražen mož, ki je vedno v stikih z Evropci in se celo tudi zelo zanima za glasbo in slikarstvo. Njegov ISletni sin se je vzgo-jeval na dunajskem Terezijanišču in nadaljuje svoje študije sedaj v Berolinu. V osebi princa Abdula Medžida se po smrti njegovega brata Jusufa Izedina najpri-ljubljenejši član turške vladarske hiše približuje prestolu. Rezne politične vesti. Sprejem kralja Nikole v Lyocu. Kralj Nikola črnogorski je bil, kakor poroča »Ziiricher Zeitung« iz Ženeve, sprejet v Lyonu uradno z vojaškimi častmi. Na kolodvoru so ga pričakovali prefekt Raut, župan Herriot, generala d'Amade in Sil-hot, črnogorski poslaniški ataše, generalni konzul ČrnegGre v Parizu in italijanski generalni konzul. Kralj je bil v uniformi črnogorskega generala; imel dolg sivo-moder plašč z širokim rdečim robom. Po pozdravu je stopil kralj v avtomobil in se je odpeljal v spremstvu prefekta, župana in gospodov črnogorskega poslaništva iz Pariza v hotel. Oodba jc zaigrala in številna množica, ki se je zbrala pred kolodvorom, je pozdravila gosta s klici: »Živel kralj Nikola! Živela Cmagora!« Prve besede, ki jih je izpregovoril kralj pri prihodu v Lyon napram uradnim osebam, so bile: »Oh, kako ljubim jaz Francijo! Videl sem, kako so umirali v moji domovini francoski artiljeristi in sem večkrat pozdravil te junake. V BrinJđisiju sem posetii francoske ranjence; bili so hrabri ljudje. Ne morem vam danes povedati vsega, kar občutim; truden sem jako in se moram radi tega oprostiti in potem«, je pripomnil smehljaje, »sem tudi že 76 let star«. Ko je šel avtomobil čez Lafayettov most, je pripomnil kralj: »To je Rodan; spominjam se te lepe reke, kajti bil sem že pred 30 leti v Lyonu in si ogledal svi-larne«. V hotelu je pričakovala kralja kraljica s princezinjama Ksenijo in Vero. nakar je ostala rodbina dalje časa sama Pozneje sta se kralj in kraljica pokazala pri oknu in ju je množica zopet viharno pozdravljala. Kasneje je prišel v hotel Denys Cochin s svojim kabinetnim šefom. Kraljeva črnogorska rodbina stanuje v krasni vili Vernay, ki jo je dal lyon-ski župan sijajno opremiti. Spremstvo kralia Nikole obstoja iz gospodov: Simona Popcvića, bivšega naučnega ministra, Petra Plamenca, bivšega zunanjega ministra, generaia Grozdanovića, srbskega konjeniškega polkovnika Barica, tajnika Ivekovića, več oficirjev in okoli 20 vojakov kraljeve garde. — Kakor smo že poročali, se je kralj Nikola z družino vred preselil sedaj v MarseiHe. _ Aprovizodiske stvari. Ka| dobimo prihodnji teden T Za prihodnji teden, od 7. pa do 13. februarja, se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na vsak odmerek živilske izkaznice: V2 kg riža po K 1'36 kilogram, M kg zdroba po K 0*90 kilogram in bela moka po K 1*20 kilogram na krušne izkaznice. Zdrob v manjših količinah se bo prodajal: Vi kg za 23 vin., M> kg za 45 vin. in % kg za 68 vin. Ta teden se bo tudi prodajal krompir po 20 vin. kilogram in sicer po en kilogram na vsak odmerek izkaznice za živila. Ta teden se bo mogel dobivati krompir z izkaznicami IV. tedna, t. j. od 10. do 16. januarja. DOBMtl vesti. Mestni magistrat naznanja, da leži na mestnem magistratu plačilni nalog za občinsko doklado na zvišanje vrednosti nepremičnin, namenjen Josiptni Scozier, ker se ni mogel vročiti imenovanki, katere bivališče je neznano. Imenovanka naj se zglasi v pisarni III. magistratnega oddelka (IV. nadstropje, vrata 106.) v uradnih urah, kjer dobi omenjeni plačilni nalog, drugače se bo smatralo po preteku štirih tednov po objavi tega poziva, da ie nalog veljavno dostavljen. Vojaški pogreb. C. in kr. mestno povelj-ništvo nam javlja: V tukajšnji mestni bolnišnici je umrl 4. februarja t. 1. lovec Ru-pert Justinek, lovskega bataljona št. 20. Pogreb se bo vršil 5. t. m. ob 3 pop. iz civilne bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. V nedeljo, dne 6. februarja, se bo igrala v Skednja v dvorani »Gospodarskega društva« igra »Turška pastarica«. Med odmori igra orkester. Začetek ob 4 pop. Cisti dobiče«. je namenjen ubogim slovenskim učencem škedenjske ljudske šole. Gledališče Fenice. V torek, dne 8. februarja, ob 8 zvečer, se bo vršilo zanimivo predavanje izmenjanega invalida nadporočnika Hansa Kaudesra. »Dvanajst mesecev v ruskem vojnem ujetništvu (od Lublina do Kanska).« Predavanje bo spopolnjevalo 100 originalnih slik. Del dohodkov bo izročen vojaško - humanitarnim namenom. Cene: vstopnina 1*20 K, sedež 2 K; predprodaja od 5. t. m. od 10—1 popoldne pri blagajni, ul. S. Fran-cesco d' Assisi št. 5 in zvečer na dan predavanja. Seznam slik: 11 slik mesta Kanska, 11 slik po originalnih posnetkih vojnega invalida in v Kansku skupno ž njim interniranega in istotako izmenjanega poročnika Emila Hiibla, 8 slik mesta Ačinska, 5 slik mesta Omska, 4 slike Čeljalinska. Kalmiki in Tatari. Perm. Ruski pragozd. 3 slike iz Finske, Torneo, 5 slik izmenjanih invalidov. Haparanda. 8 slik švedskega Rdečega križa in našega invalidnega vlaka, 8 slik z vožnje po Švedskem. 11 slik s poti Fralleborg - Sassnitz. Prihod v Sassnitz. Podmokli ob Labi. Most. Cesarska slika. Podružnica na Vrdelci opozarja še enkrat občinstvo, da priredi dne 6. t. m. ob 4 pop. veselico z obširnim sporedom, ki jej bo sledil družinski večer. V ta namen so darovah: Jakob Tominc paket čaja, Jakob Perhavc 2 veliki steklenici ruma, Vekoslava Godina 1 kg. sladkorja, Ton-čika Carga peciva. Lepa hvala darovalcem! Rojanska podružnica CMD priredi jutri, 6. februarja ob 4 pop. v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom: 1. D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjem glasovirja. 2. S. Gregorčič: Soči, deklamacija. 3. E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja, b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevanjem glasovirja). 4.1. Krilna: Mati, deklamacija. 5. Slovenske narodne: a) Škrjanček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6. Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM šole na Ac.uedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. Z ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelie in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abrama, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Kdo ve kaj? Teodor Simčič, Pendice Scorcola ouo, v Trstu, išče Teofila in Anico Simčič, otroka pokojnega Ferda Simčiča, učitelja na Dobrovem (Biljana) v Brdih. Hvaležen bo za vsako sporočilo. Darovi. Rojanskl „Sokol" je izročil čisti dobiček od prireditve dne 2. t. m. polovico, to je K 48-82 podružnici CMD v Rojanu in isto toliko „Rdečemu križu". Iskrena hvala vrlim prirediteljem, na čelu jim gg. Negrotu in Matku Klavori, slavnemu Konsumnemu društvu za brezplačno prepustitev dvorane, vsem, ki so preplačali vstopnino In narodnemu občinstvu, ki je do zad njega prostorčka napolnilo dvorano. — V nabiralniku v Konsumnem društvu je bilo dne 3. t. m. K 28. — Znesek, določen Rdečemu križu, t. j. K 48*82, hrani uprava. Ob priliki prireditve Tržaškega odbora za prirejanje dobrodelnih predstav v gledališču „Fenice 1. februarja t. 1., katere čisti dobiček je bil namenjen v prid vojakom na soški fronti, so darovali: Marko Rubinič K 5, Ed. Brunelli 2 K, Kvirni Gabrovic h 3, kontreadmiral bar. Alfred Koudelka K 20, darovane pristojbine v gledališču službujočega redarstva K 15*50, za vstopnico G. Albrecht K 1. Vsi oni, kateri so naročili novi cenik ali vzorce za spomlad pri tvrdki R. StermeckI, Celje Štajersko, naj blag volijo potrpeti do začetka marca ker se je letos zgotovitev ist h zaradi pomanjkanja osobja in surovin nekaj zakasnila. ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri. :: HALI OGLASI:: □□ □□ □□ se r&iunajo po 4. stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stotink. : □□ Delaoce-fevIM rirL^i^;^ ▼ Celju. Oglasiti se je tekom današnjega dne v delavnici g. Lauterja via Donota 1. 54 RfltfMfn 8# no©avico« moške fn ženske oblek« DUl V U JU bre* razpare po smernih cenah. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Barvnmica ulica Šalico 9 (Plazza Barriera vecchia) 40 TlfftA srebro, brijjante kupuje in prodaja nova LlUlIlf zlatarnica in urarnica Mihael Zltrin, Corso 47. 20 Foiasrof ^ svojem štev. 10. ateljeju v Trstn. Via delle Poste 24&G RUpliJSffl Žak^C vsa^e VT8t6, Jakob Margon- nišnici). il. šolitario št. 21 fpri mestni bol« 23 Kocke za juho. Marka „Imperial" K 20. — Marka „Stella" K 22 za 100 kosov. Na deželo se razpošilja po povzetju. Zalaga za Mt v Trstu ulica Tliiano M IZ. Umetni zobje i t fn brez CeDosll. zlots Krone m obro&Kl ♦ VILJEM TUSCHER f konces. zobotehnik t TRST, ol. Cassrma št. 13, U. n. I X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t ♦ ♦ ZDRAVNIK Med. Dr. Kurol Pemičlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Drelierjeve pivovarne). i ZOBOZDRAVNIK e f Dr.J.Čermak I e V se je preselil (n ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. fztajszolvbrez bolele JsmUraii. UMETNS ZOBJE. J Dn c C □□□□□□□□ □□□□□□□ QQQ □□□□□□□□ □ a □ rs □□□□□caaacaaDODDaaDaaDBoaaanaDoa Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprei, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: □ a □ □ □ a a □ a □ □ ra Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št, G (Nasproti CaKS Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnin italijanskih in avstro-ojerskih vin. Borde«ux, Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chiantl. Runk konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinov«c slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajav. Vsaka naročba se takoj Izvrši. Razpošilja se pn povzetju. Ceniki na zahte\ o in franko. Razprodaja od pol litra naprej. VflflA prazne od petroleja, olja in zelja kupujem. ! jODC PJačam po visoki ceni. Kuret via Setre Fontane 1. Ho debelo samo zo preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razua rezila, robci, mrežice x« brke in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo 19. 56 DnevniK „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GKOFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posiovenil P. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Rcinan iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevei F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tornič. Posloveni! Štefan Klavi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Posloveni! H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Ferdo Perhavec. — Cena K 2 50.