152
Zavarovanje za starost.
Leta 1897. se je v dež. zboru kranjskem sprožila misel, naj bi se ustanovila deželna preiskrbovalnica za starost. Dež. odbor je dobil nalog, da v ta namen stori primerne poizvedbe in priprave ter dež. zboru predloži svoje nasvete. Dež. zbor je v tej zadevi vprašal za mnenje zavarovalno tehniški urad v c. kr. ministerstvu za notranje stvari in veščaka dr. Gugenbauerja, profesorja na dun. vseučilišču. Ta je izdelal pravila za deželno sta« rostno zavarovalnico dež. odboru, dal tudi potrebna pojasnila ter se pripeljal v predm. torek v Ljubljano, da pojasni to važno vprašanje. V sredo dopoludne se je na starem strelišču vršilo posvetovanje, h kateremu so bili povabljeni deželni poslanci in nekateri eksperti. Dež. odbornik Povše je poročal, kaj je dež. odbor doslej v tem vprašanju storil. Na to je profesor dr. G. obširno in jasno obrazložil namen in vredbo starostne zavarovalnice. Namen tega zavoda je, da bi bile v deželi kraniski rojene in stalno naseljene osebe v starosti ali onemoglosti po ceni preskrbljene, ne da bi morale vedno plačevati svoje prispevke. Vsak zavarovanec bi plačal, kedar in kolikor bi mogel, in vplačani svoti bi se določila dosmrtna renta, pa bi ne smela presegati 400 gld. Zavarovanje je torej namenjeno za nižje slojeve prebivalstva, katero bi si z razmerno neznatimi prihranki zagotovilo preskrbljen je za starost ali onemoglost. Ako bi kranjska dežela ne hotela sama ustanoviti take zavarovalnice, mogla bi stopiti v zvezo z Niže-Avstnjsko, katera že ima tako zavarovalnico; s časom bi mogla dežela sama ustanoviti tak zavod.
Poslanec Hribar naglasa, da je ideja sicer lepa, toda pri nas težko izvršljiva. Nikakor pa ne bi svetoval, da bi se za Kranjsko ustanovila podružnica niže-avstrijske zavarovalnice. Bolje bi že bilo, da jo dežela Kranjska sama ustanovi.   Sicer pa skušnja pri zasebnih zavaroval-
nicah kaže, da se starostno zavarovanje ni obneslo. Mnoge zavarovalnice so že opustile to vrsto zavarovanja, ker so bili režijski troški preveliki. Če se torej kaj zgodi v tem oziru, naj se misli samo na dež. zavarovalnico. Dež. odbornik Povše meni, da bi naše ljudstvo kmalu dobilo zaupanje do starostne zavarovalnice, in tako bi dežela storila važen korak na narodno-gospodarskem in socijalnem polju. Profesor dr. G. odgovarja, da on priporoča niže-avstrijsko zavarovalnico le za ta slučaj, ako bi za sedaj ne kazalo ustanoviti samostojno deželno. Eksperte gosp. Prosenc meni, da bi navzlic raznim neugodnim razmeram starostna zavarovalnica vendar-le vspevala, zato toplo pozdravlja to idejo. Dr. Tavčar naglasa, da je ta način zavarovanja nevarno polje, ker bi se sicer zasebne zavarovalnice gotovo polastile tega zaslužka. Eksperte gospod Ledenig je mnenja, da bi dež. zavarovalnica vspevala. Oib. Povše konečno ponavlja, da so posamezne izieme v večini ugodne za dež. zavarovalnico. Prof. dr. G. dostavlja, da bi morda zavarovalnica ravno bujno ne cvetela, gotovo pa več ali manj vspevala ter   koristila   prebivalstvu. — Ko   je prof. dr. G. podal
še nekatera    pojasnila   glede zavarovanja dež. obveznosti
itd., je dež. glavar pl. Detela ob 1I^\2. uri zaključil posvetovanje.