Poštnina plačana v gotovini m Stev. 212. V Ljubljani, torek 20. septembra 1938. Leto III. Nenadna in pomembna manifestacija jugoslovansko italijanskega prijateljstva ob meji v Planini: Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj obiskal našo državo Važne Mussolinijeve izjave o prijateljstvu z Jugoslavijo Mussolini pri uradnem pozdravu na naši strani v Planini. Poleg njega zunanji minister grof Ciano. Jugoslovansko-italijanska meja pri Planini je bila včeraj prizorišče nenadnega in nad vse pomembnega dogodka, ki dobiva v sedanjih temnih evropskih časih še poseben pomen. Ministrski predsednik Italije Mussolini je za kratek čas prestopil mejo in se ustavil na jugoslovanskem ozemlju, kjer mu je bil prirejen slavnosten sprejem. Ta nenadni obisk italijanskega voditelja v Jugoslaviji je mogočno odjeknil v naši in italijanski javnosti, vzbudil pa je veliko pozornost tudi po vsej Evropi^ saj se je to zgodilo drugič, odkar je Mussolini na vodstvu italijanske države, da je prestopil njeno mejo in prišel v sosedno državo. O tem dogodku, o katerem podrobneje poročamo spodaj, piše vse italijansko časopisje in ga poudarja kot dokaz trdnega jugoslovan-sko-italijanskega prijateljstva. Najbolj pomemben pa je članek, ki ga je v »Giornale d’Italia« napisal Virginio Gayda, ki spada med najbolj zaupne sodelavce Mussolinija, ki pravi: V Rimu so sprejeli Mussolinijev obisk v Jugoslaviji z nedeljenimi simpatijami. Javno mnenje je Jugoslaviji naklonjeno zdaj bolj kot kdaj prej. Mlado, močno in junaško jugoslovansko ljudstvo stoji pred veliko bodočnostjo. Genialna politika dr. Milana Stojadino-viča je odkrila Jugoslaviji novo _obzorje._ Spričo tega Jugoslavija že zdaj stoji v vrsti drugih evropskih držav. Jugoslavija in Italija imata danes skupno poslanstvo, da varujeta mir. Jugoslavija in Italija sta dokazali to s svojim skupnim sodelovanjem. Pa tudi zadnji Mussolinijev korak preko jugoslovanske meje mora Iiomeniti še ponovno osebno potrditev ter vo-jo do dela za mir in prijateljstvo. »Giornale d’Italia« objavlja na prvi strani tudi že več fotografskih posnetkov, ki kažejo, kako si Mussolini ogleduje jugoslovanske vo- ^ Predsednik italijanske vlade Mussolini je prišel v Kačjo vas pri Planini, odkoder je prestopil na naša tla. Že okoli 10 so sc začele priprave za spre: jem na obeh straneh. Na jugoslovanski strani so čakali na sprejem predsednika italijanske vlade Mussolinija: ban dr. Natlačen, poveljnik dravske divizijske oblasti general Lukič z načelnikom štaba majorjem Radojciccm, vojaška častna četa in godba, upravnik policije iz Ljubljane dr. Hacin, višji policijski komisar iz Ljubljane dr. Fakin, poveljnik dravskega orožniškega polka g. Barle, poveljnik planinskega bataljona podpolkovnik g. Oblak, poveljnik orožniške čete g. Božidar Diklič, poveljnik obmejne čete g. Midžovič, okrajni načelnik Jo-ea&ega okraja Matija Malešič, zastopnik železniške in obmejne policije Uroš Zum, prca-»ednik občine Planina g. I;rane Širca z občinskimi odborniki, predsednik občine Rakek g-Modic, zastopnik obmejnega. komisarja Stevo Dželebdžič in Vinko Ščavničar, dalje večja skupina slovenskih žena in to iz Logatca in Planine v narodnih nošah, šolska mladina z učiteljstvom, prebivalstvo iz obmejnih krajev. Na italijanski strani je bilo prav tako zelo živahno. Tam je bil postrojen cel bataljon vojske z godbo in zastavo. Poleg tega je bilo tam zbrano carinsko in obmejno uradništvo, prefekt tržaške pokrajine g. Rebua, italijanski generalni konzul iz Ljubljane g. Guenni Ma-raldi. zastopniki italijanskega tiska, med njimi dr. Rino Alessi, direktor »Piccola«, in drugi. Planina in vsi uradi so bili v zastavah. Ob 11 je bilo dano znamenje z italijanske strani, da se vsi udeleženci sprejema postavijo v vrsto. Točno ob 11.15 se je pripeljal z avtomobilom predsednik Mussolini s svojim spremstvom, v katerem so bili zunanji minister grof Ciano, minister in generalni tajnik fašistične stranke Starace, minister za ljudsko kulturo Alfieri, prometni minister Cobolli-Gigli. Predsednik vlade Mussolini in zunanji minister Ciano sta bila v častniških uniformah, drugi odlični italijanski zastopniki pa večinoma v fašističnih uniformah. Mussolini je izstopil ves nasmejan iz avtomobila, ko je videl na obeh straneh toliko ljudstva. Italijanska godba je zaigrala jugoslovansko državno himno. Nato je Mussolini s svojim spremstvom obšel italijansko častno četo, nakar je stopil na sredo, na italijansko-jugoslpvansko mejo, kjer so mu bili predstavljeni ban dr. Natiačen, general Lukič in ostali jugoslovanski odličniki. G. Mussolini je nato v spremstvu bana dr. Natlačena in generala Lukiča obšel našo četo, nakar se je podal pred sredino čete in v srbohrvatskem jeziku pozdravil vojake s »Pomozi Bog, vojniciU Naši vojaki iz čete so mu gromko odgovorili »Bog ti pomogao«. Naša vojaška godba je zaigrala »Marcio Reale« in »Giovinezzo«. jugoslovani pa so pozdravili Mussolinija z »Živio«. Po odhodu častne čete naše vojske je ita- Pariz, 20. sept m. Včeraj se je francoska vlada na svoji seji bavila v prvi vrsti z rešitvijo sudetsko-nemškega vprašanja. Na seji je Daladier podal obširno poročilo o razgovorih, ki jih je imel v nedeljo z angleškimi državniki. Zatem so člani vlade stavljali razna vprašanja Daladieru, ki je dal potrebna pojasnila. Na seji je bilo doseženo popolno soglasje francoske vlade glede stališča, ki ga bo Francija obenem z Anglijo zavzela do Češkoslovaške. Za časa seje je prišel v zunanje ministrstvo tudi češkoslovaški poslanik v Parizu Osu-sky, ki je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Bonnelom. Osusky je ob 13.10 zapustil zunanje ministrstvo. Bil je zelo razburjen ter je s solzami v očeh navzočim časnikarjem dejal samo tole: »Moja država je bila obsojena, ne da bi bila zaslišana.« Pariz, 20. sept. Iz uradnih krogov poročajo, da sta angleški in francoski poslanik v Pragi že včeraj popoldne obiskala predsednika republike dr. Beneša in ga obvestila o londonskih sklepih. V Parizu poudarjajo, da sporočila obeh poslanikov niso narediila popolnoma slabega vtisa na dr. Beneša. Svoj cilj je dosegla izjava, da hoče v bodoče tudi angleška vlada prevzeti poroštvo za češkoslovaško državo. V Parizu sicer niso pretirano optimistični, vendar pa gledajo z zaupanjem v bodoči razvoj, posebno, ker upajo, da bo češkoslovaška vlada nazadnje uvidela, da v teh okoliščinah ni bilo mogoče najti druge rešitve, kakor je odstop sudetskega ozemlja Nemčiji, in ko je uvidela, da sta francoska in angleška vlada soglasno sprejeli londonske sklepe. Praga, 20. sept. AA. (ČTK) Snoči je bila v predsedstvu vlade skupna seja članov političnega odbora ministrov in predsednikov političnih strank. Predsednik vlade jim je obrazložil londonske sklepe. Praga, 10. sepl. AA. (Reuter) Informacije, po katerih bi bil predsednik češkoslovaške republike lijanskega ministrskega predsednika Mussolinija pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Nutlačen s kratkim nagovorom. Za banom je Mussolinija pozdravil ter mu zaželel dobrodošlico general Lukič v francoščini. V imenu vojske je izrekel Mussoliniju najboljše želje za italijansko državo, za italijanski narod, za njega samega • in vso njegovo obitel j. Po govoru generala Lukiča je stopila pred Mussolinija ga. Sčavničarjeva v slovenski narodni noši ter predsedniku italijanske vlade izročila lep šopek cvetja. Mussolini je'bil vidno ganjen nad takšno pozornostjo. Nato se je Mussolini zahvalil vsem v italijanščini: Izredno sem vesel, da sem prestopil jugoslovansko mejo ter pregledal častno četo vrle jugoslovanske vojske. Zadovoljen sem, da sc je to zgodilo na meji, ki veže oba naroda, ki sta prijateljska ob vseh mejah na suhem in na morju. Takšni hočemo tudi ostati. Želim, da hi s tega skrajnega dela jugoslovanske države prišel moj prisrčen in udani pozdrav do najvišjih predstavnikov jugoslovanskih oblasti, posebno predsedniku dr. Stojadi-noviču ter tudi vsemu jugoslovanskemu ljudstvu. Konec Mussolinijevega govora so Jugoslovani pozdravili z »Živio!« Italijani jyi so pozdravljali »Duce! Duce!«. Po končanem govoru je Mussoiini stopil, med jugoslovanske ženske v narodnih nošah ter se ž njimi dal večkrat fotografirati. Nato se je z njimi prisrčno rokoval ter odšel proti italijanski meji v spremstvu dr. Natlačena, generala Lukiča in s svojim spremstvom. Predsednik italijanske vlade je ponovno pristopil k našim vojakom, ki so bili postavljeni v vrsto v bližini vojaške godbe. Ogovarjal je naše vojake ter nazadnje vzkliknil: Vrli vojaki! Na koncu, pred odhodom na italijanska tla je še enkrat pregledal našo vojaško vrsto, jo pozdravil ter dejal: »Lepi vojaki!« Ko je prehajal Mussolini na italijanska tla, je v.razgovoruLz banom dravske banovine dejal: Prosim vas, da sporočite predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, da sem srečen in zelo zadovoljen nad tem sijajnim sprejemom. Sporočite mu istočasno moj pozdrav. Isto je sporočil tudi zunanji minister grof Ciano. Mussolini je nato še dodal: »Vedno bomo ostali vaši prijatelji. To je moja volja. To kar rečem, tudi držim, ker je takšna moja morala.« Predsednik italijanske vlade je nato izmenjal še nekaj besed z našimi zastopniki oblasti. Fotografi so spet z vso vnemo opravljali svoj posel, da ovekovečijo ta znameniti trenutek. Mussolini je nato še enkrat obšel italijanski bataljon vojske, nakar so se naši zastopniki oblasti vrnili na jugoslovanska tla. Italijanska godba je pri tem zaigrala jugoslovansko himno, vojaška četa pa je z zastavo izkazala čast Jugoslaviji. Nato je naša godba stopila na mejo ter zaigrala »Giovinezzo«, z zastavo pa izkazala čast Italiji. Slednjič sta se obe četi še sami pozdravili druga drugo. Poveljniki našega in italijanskega vojaškega oddelka so stopili v sredo ter se prisrčno rokovali. Mussolini se je iz Kačje vasi odpeljal čez Postojno v Trst. dr. Beneš pristal na predlagano ureditev v češkoslovaških uradnih krogih demantirajo. V teh krogih izjavljajo, da dr. Beneš teh pogojev sploh še sprejel ni. Glede posvetovanj v Londonu pišejo »Lidove Noviny« med drugim tole: »Francoski in angleški državniki se lahko razgovarjajo o nas, ne morejo pa o nas odločevati. O sebi bomo odločali mi sami. Nobena moč na svetu nas ne more k temu prisiliti, da bi sprejeli plebiscit. Ne odrekamo se pravice, da branimo neokrnjenost naše države.« Češkoslovaška vlada je izdala na prebivalstvo oklic, naj ne izraža svoje nevolje nad francoskimi in angleškimi sklepi ter ne demonstrira. Določila je ostrejšo cenzuro za vse liste in za vsa časnikarska poročila, ki gredo v tujino po tej ali oni poti. Dalje je sprejela ostra določila, da prepreči izvoz denarja v tujino. Castel Gandolio, 20. septembra. Sv. oče Pij XI. je v nedeljo sprejel 500 romarjev, članov francoske krščanske delavske zveze. Pri tej priložnosti je imel nanje nagovor in dejal, da moli za svojo drago Francijo, kakor ni še nikoli. Dalje je papež poudaril pomen krščanske akcije med delavstvom, kajti po sodbi cerkve sta resnica in pravica v sredi med skrajnostnimi nauki. Papež )e odločno obsodil komunizem. Sv. oče je dejal, da se v sedanjih časih pogosto poudarja misel, da je država vse in da hočejo _ nekateri to načelo uveljaviti z nasilno preproščino. _ Njihovo načelo je: Vse je država, posameznik ni nič. Cerkev ni za ta nauk. Ne odobrava pa tudi nasprotnega nauka, ki daje vso pravico posamezniku in nič Vesti 20. septembra Angleži uradno zanikajo vesti, da bi bilo angleško poslaništvo v Pragi svetovalo angleškim državljanom, naj zapuste Češkoslovaško. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se jc včeraj pripeljal z Bleda v Belgrad. Češkoslovaški minister za ljudsko zdravje dr. Nečas je dopotoval v London, kjer bo ostul nekaj dni, menda po zasebnih opravkih. Pri občinskih volitvah na Švedskem so socialni demokrati, kakor ponavadi, odnesli zmago. Desničarske stranke so precej padle. Osmi evropski kongres za gospodarstvo st je začel v Krakovu. Udeležujejo se ga po sve-jih zastopnikih z nekaj izjemami vse evropski; države. V Parizu se je začela splošna stavka gradbenih delavcev, ki se je razširila tudi na vsa večja francoska mesta. Ker se boje nemirov, je v več okrajih zaprtih večina trgovin. Stavka povzroča hude preglavice vladi, ki ima itak čez. glavo posla z evropskimi zadevami, a ji socialistične delavske organizacije ne vedo pomagati drugače kakor s stavko. Na včerajšnji seji Zveze narodov je zastopnik barcelonske vlade del Vayo zahteval, naj Zveza ohrani neokrnjeno določilo o sankcijah zoper napadalca. Oddelek sovjetske konjenice je v nedeljo prekoračil mandžursko mejo in se spopadel z mandžurskimi obmejnimi stražami, ki so med hudim streljanjem boljševike pognale nazaj. Zaradi tega se bo začel spet nov obmejni spor med Rusijo in Japonci. Proti delitvi Palestine se je na seji Zveze narodov izjavil zastopnik Iraka. Določila za razdeljevanje živeža ob vojni je izdalo angleško ministrstvo za prehrano, ki je določilo tudi potrebne uradnike za delitev. Vodstvo slovaške ljudske stranke je imelo sejo, na kateri so se razgovarjali o zadnjih sestankih pri predsedniku republike dr. Bene-šu in še enkrat povedali svoje zahteve glede avtonomije, deželne zbornice in drugih zahtev, katere kaže, da bo praška vlada v kratkem sprejela. Francosko časopisje pripravlja s previdnimi članki javno mnenje na uveljavitev sklepov, ki so jih glede Češkoslovaške sprejeli francoski in angleški ministri na nedeljski seji. Francoski politični voditelji, predvsem socialistični, so v nedeljo na raznih shodih prosili v govorih predsednika Roosevelta, naj s svojim vplivom reši mir v Evropi. Vohunska pravda proti 150 članom civilnc garde se je začela včeraj v Barceloni. Člani avstrijskih hitlerjevskih bojnih organizacij so dobili dovoljenje, da gredo kot prostovoljci v sudetsko legijo, ki jo Nemci organizirajo v obmejnih krajih. Za predsednika španske socialistične stranke je bil včeraj v Barceloni izvoljen bivši predsednik vlade Indalecio Prieto, za podpredsednika pa Alejandro Otero. Bivši voditelj španskih socialistov Largo Caballero je dobil samo 1055 glasov in ne bo zavzemal nobenega vidnega mesta več med španskimi socialisti. Nemški gospodarski minister Funk je nedavno odpotoval v Turčijo, za tem pa bo obiskal še nekatere druge balkanske prestolnice. Njegovo potovanje ima namen izpodnesti vsebolj rastoči angleški gospodarski vpliv v balkanskih državah in v Turčiji. Po Mussolinijevem nedeljskem govora je v Budimpešti prišlo do velikih manifestacij in demonstracij proti Češkoslovaški. Iz ČSR je po madžarskih podatkih pribežalo 5000 češkoslovaških Madžarov. Dresden, 20. sept. A A. Ila vas: Na snoč-njem zborovanju sudetskih nemških beguncev v Nemčiji je govoril tudi sudetski nemški poslanec dr. Sebekovski, ki je rekel svojim rojakom med drugim tudi tole: Kmalu se bomo vrnili na svojo domačo grudo kot vojaki Zmagali bomo, ker to hoče Hitler. Tovariši in rojaki! Bliža se ura našega osvobojenja. Suženjstva je konec. Mi smo zdaj v zadnji dobi borbe! Nato je Sebekovski govoril o zgodovini na-rodnosocialističnega gibanja v ČSR. Ob koncu pa je izjavil: Sedaj prihajajo v dvorano z orožjem v roki naši prostovoljski oddelki Naš vodja je Hitler! je zaključil svoj govor Sebekovski. državi Resnica je nekje v sredini, ne pa v eni ali drugi skrajnosti. Odstop ministra za telesno vzgojo Belgrad, 20. septembra. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je sprejet odstop, ki ga je dal na svoj položaj minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Bujič, ki je postavljen na razpojoženje, za njegovega zastopnika pa je določen Dragiša Cvetkovič Pretresljiva izjava češkoslovaškega poslanika v Parizu po razgovoru s francoskim tun. ministrom. „Moja država je bila obsojena, ne da bi U8la Francija in Anglija sta soglasno žrtvovali VlICl ZaSIISanOl nedotakljivost Češkoslovaške Nemci napovedujejo konec ČSR Beseda iz Rfma: Sv. oče je spet obsodil politične skrajnosti Novo svetišče v Ljubljani Ljubljana, 20. septembra. V nedeljo 18. t. m. se je vršila ob mladinskem zavetišču v Zeleni jami, ki ga zida Vin-cencijeva konferenca Srca Jezusovega, lepa slovesnost. Zavetišče še sicer ni popolnoma dodelano, kapela ob njem je pa toliko dogotovljena, da je bila v nedeljo blagoslovljena. Slovesno blagoslovitev je izvršil prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Ta dan je bil velik dogodek za Zeleno jamo. Vse prebivalstvo se je tega zavedalo ter svoje hiše okrasilo z zastavami, ulice pa z mlaji, slavoloki in pomembnimi napisi. Pri sprejemu pre-vzvišenega in prislužili božji je posebno sodelo- vala III. drž. mešč. šola pod vodstvom svojega profesorskega zbora z g. ravnateljem Mesojedcem na čelu. Tudi krasno petje je oskrbel pevski zbor te šole pod vodstvom gdč. prof. Vide Rudolfove. Kapela je posvečena velikemu apostolu krščanske ljubezni do bližnjega sv. Vincenciju Pa-velskemu. Kapela je veličastna in napravi na obiskovalca prav prijeten utis. Zidana je po načrtih g. arh. inž. Suhadolca. V nedeljo popoldne je tudi mnogo Ljubljančanov poromalo v Zeleno jamo in se udeležilo popoldanske slovesnosti. — Odslej bo v kapeli vsak dan sv. maša, ob nedeljah in praznikih pa za okoličane služba božja ob 6 in 8. S to kapelo imamo v ljubljanski okolici zopet novo svetišče. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 20. septembra. Prometnih nesreč vedno več V zadnjem času skoraj ne mine dan, da se ne bi zgodila kakšna nova nesreča. Zlasti kolesarji kar vsevprek podirajo ljudi. Včeraj popoldne so bili reševalci spet poklicani na Tyrševo cesto, kjer je neki kolesar podrl Vidic Marijo, staro zasebnico, ki stanuje na Vodovodni cesti 7. Žena je pri padcu dobila poleg zunanjih tudi notranje poškodbe. Kakor je videti, vsi ponovni opomini po časopisju in od strani policije nič ne zaležejo in nekateri kolesarji drve kakor obsedeni zlasti po ovinkih in najbolj prometnih križiščih. Nič jim ni mar tudi to, če se peljejo po obcestnih hodnikih. Videti je, da se kar norčujejo iz vseh policijskih predpisov. Kaj vse si upajo zlasti pekovski in mesarski vajenci in pomočniki, je nekaj nepojmljivega. Danes zjutraj na primer so ljudje na Sv. Petra cesti imeli priliko videti tole: Po Vidovdanski cesti je prišel s svojim vozom neki mesar, ki je hotel zaviti na cesto Sv. Petra v smeri proti šempetrski cerkvi. Ko pa je opazil, da je cesta v to smer zaprta, je vstavil svojega konjiča, stopil z voza in meni nič tebi nič podrl rampo s predpisanimi zapornimi znaki in jo zanesel na hodnik. Ko si je tako napravil prostor, je šel z vozom, kamor je želel in rampo spet postavil na prejšnje mesto. Med mimogre-dočimi je vzbudilo precej posmehovanja in tudi protestiranja, češ: »Ta si pa precej upa!« Pozivamo policijo, da ljudi take in podobne vrste strogo kaznuje in jih nauči voziti. Naj bo človek še tako previden, vedno je v nevarnosti, da ga bo podrl kakšen smrkavec, ki drvi mimo, kot bi mu za hrbtom smodil. Seveda pa naj tudi pešci pazijo na policijske predpise in razne prometne znake, zlasti na križiščih. Ljubljana ni več majhno mesteco, kjer bi vzbujali avtomobili in druga vozila senzacije, temveč dobiva vedno bolj značaj velikega mesta. Razstava karikatur Že nekaj dni razstavlja v kazinski dvorani internacionalni karikaturist L. Kondor svoje nad vse posrečene karikature raznih osebnosti iz političnega svetovnega življenja. Vseh karikatur je na razstavi 1500.' Med najbolj posrečene spadajo brez dvoma karikature Stalina, Ljenina, Hitlerja in Mussolinija, imenitne so pa tudi druge. Posebno vrednost imajo zaradi tega, ker so skoraj vse originalne in opremljene z lastnoročnimi podpisi karikirancev. Kondor je doma iz našega Prekmurja in je že zgodaj odšel v svet. Svoje spretnosti si ni pridobil v kakšnih akademijah, temveč je popoln samouk, ki si je sčasom pridobil svoj slog in neverjetno rutino. Ce obiščeš razstavo, ki bo odprta do 2. oktobra, lahko sedeš samo za dobre tri minute k oknu in ko vstaneš, se lahko ogledaš v vsej svoji smešnosti. Kdor se hoče ob teh smešnih obrazih, ki so na razstavi, nasmejati, mu priporočamo, naj obišče to svojevrstno razstavo, o kateri so razni svetovni listi izrekli zelo laskavo priznanje. Iz policijske torbe V zadnjem času je policiji padlo v roke precej sumljivih ptičkov, ki imajo na vesti marsikatero tatvino in rop. Svoječasno smo že poročali o predrznem napadu dveh neznancev na krošnjarja Nikolo Makarja iz Baslovič pri Metliki. Ta je nekega večera prišel v neko gostilno na Šmartinski cesti in iskal prenočišča. Gostilničar mu je povedal, da prenočišč on nima in mu je tudi svetoval, kam naj se obrne. V tem pa sta se omenjenemu krošnjarju pridružila dva neznana moška, ki sta se mu ponudila za spremstvo do Šmartnega, kjer bo lahko prenočil. Makar se je po kratkem oklevanju res odločil, da pojde z njima. Komaj pa so šli po cesti kakšnih pet mi- nut, sta neznanca krošnjarja napadla, mu vzela 5700 din in precej blaga. — Policija se je zaman turdila, da bi prišla na sled teda roparjema. Orožniki iz Trebnjega pa so sedaj prijeli nekega Ivana Bakšeta, ki ga na policiji sumijo tega ropa. Obenem pa domnevajo, da je on tisti, ki je svoječasno izvršil tudi tatvino v trafiki na Taboru. Na policiji ga sedaj zaslišujejo in bomo o tem še poročali. Pred kratkim je policija prijela tudi Ludo-vika Kolmana, zloglasnega tatu z Gorenjskega. Kot vse kaže, je bil on poglavar dobro organizirane tatinske tolpe, katere člane je policija deloma že prijela, deloma pa se še vesele zlate svobode, a nemara ne več za dolgo, ker jim je policija že na sledu. Kot je videti, so pod ključem tudi oni zlikovci, ki so pred kratkim oropali g. profesorja dr. Trdana iz Št. Vida, ko se je vračal s Sv. Katarine. Preiskava bo v nekaj dneh zaključena in bomo o njej poročali. Ljubljanske ljudske šole v številkah Težave z učilnicami — Sola z najmanj učenci — Manjšinska opuščena Ljubljana, 20. septembra. _ 209, lani 198 in V. deška v Spodnji Šiški 190 lani 198, I. razred 46. ’ Mestne dekliške šole: I. dekliška pri Sv. Jakobu 318, lani 346, I razred 70; II. dekliška na cCC,V .?52'J*nl 2%' 1 razrcd 62: HI. dekliška v Spodnji Šiški 211, lani 210, I. razred 42. Mešane šole: I. na Viču 784, lani 768, I. raz- in» Vn' 11J gornji Sišk! 432’ lald 411, I. razred 10~, III. v Mostah 660, 676, I. razred 142; IV. Sv. reter na Šmartinski cesti 291, lani 243, I. razred 64; peta na Barju 196 lani 190, I. razred 38; šesta za Bežigradom 463, lani 423, I. razred 127. Na vseh mešanih šolali je bilo vpisanih 2826, lani 2711 učenčev in učenk. Na teh šolah je vpisanih dečkov točno 1500. F nb* VSGr i*’r<*skitl š°Iah' ki i'h vzdržuje mestna obe na ljubljanska, je bilo letos vpisanih 4820, ani 4815 “čencev in učenk. Torej majhen plus 5. Pl’ u sebne šole. Lichtenthumov zavod na Poljanah letos 292 lani 308 učenk, I. razred 64. Uršuhnske 219 lani 227 učenk, I. razred 47. Marjanisce 221, lam 207 učencev, I. razred 43. Državna pomožna ljudska šola je šola z najmanj ucenci, toda pouk na njej je prav težaven in kompliciran. Učitelju je potrebna za učenca izredna pazljivost V ta šolo so vpisani otroci duševno manjvredni, omejeni in idioti. Z njimi je velik knz. V klopeh &o ti otroci vsak posebej delJ.?ni ‘z raznih razlogov. Letaš je v to šolo vpisanih 88, lam 108 šolarjev. Šolo pohaja letos 43 dečkov m 45 deklic. Prvi razred šteje 6 učencev. Za take sole je sploh določeno, da razred nc sme šteti nad 15 učencev. V splošnih obrisih so že sestavljeni pregledi o številu učencev in učenk na ljubljanskih ljudskih šolah. Statistiko je sestavil prosvetni oddelek mestne občine ljubljanske. Prosvetni referent in šolski nadzornik g. Ločniškar je dal našemu reporterju prav zanimive podatke, ki kažejo, da število šolarjev ne narašča primerno porastu prebivalstva. Središče mesta se počasi popolnoma komercializira in se opuščajo stanovanja, ki so tudi prav draga. Srednji in uradniški sloji sc selijo na periferija mesta in zato prav mešane šole na skrajni periferiji zaznamujejo večje število vpisanih učencev. Merodajni so dalje mnogi socialni in gospodarski momenti, kajti delovni sloji se 6elijo v večjih množicah iz mesta na deželo. Ljubljanske ljudske šole so kljub temu močno zasedene. Učilnice se morajo boriti z velikimi težavami. Ni vedno na razpolago modernih, zračnih učilnic, celo kabineti so bili spremenjeni v učilnice. Šolski prostori so dnevno premalo zračeni, kajti v isti učilnici se vrši neprestano pouk od zjutraj da poznega večera. Isto učilnico rabijo ljudske šole, nato meščanske in naposled zvečer še nadaljevalne šole. V Ljubljani imamo 5 mestnih deških ljudskih šol, dalje 3 mestne dekliške, 3 zasebne, 1 državno pomožno šola, 2 državni ljudski šoli na državnem učiteljišču in vadnico pri uršulinkah. Mestne deške ljudske šole izkazujejo naslednje število šolarjev: I. deška na Ledini letos 302, lani 305, v prvi razred vpisanih 69; II. deška na Grabnu 244, lani 269, I. razred 36; III. Vrtača 268, lani 282, I. razred 72; VI. deška na Prulah Izpred obrtnega sodišča Raznafalec kruha in kolo Zdravko je bil sprejet za pekovskega pomočni-ka v glavnem za raznašanje kruha strankam. Nekega dne je Zdravko izstopil in ložil nato mojstra na plačilo 14 dnevne mezde. Mojster je pri razpravi trdil, da je Zdravko sam izstopil iz službe. Ta je priznal, da je res sam izstopil, to pa zato, ker je mojster kršil pogodbo. Dogovorjeno je bilo namreč, da bo mojster dal na razpolago kolo za razvažali,je kruha, česar pa mojster ni storil. Prvotno je Zdravko uporabljal svoje lastno kolo, potem mu ga je posojal mojstrov sin, končno pa se je ta naveličal take prijaznosti in posojanje kolesa odklonil. Zdravko je en dan raznesel kruh peš, naslednjega dne pa se je uprl, zahteval knjižico in odšel. Pri razpravi so se njegove trditve izkazale za resnične. Mojster je bil obsojen v plačilo. Razlogi: Po § 238 št. 2 obrt. zak. more službojemnik brez odpovedi izstopiti iz službe, ako službodavec krši pogodbo. Sodišče je bilo mnenja, da je mojster kršil pogodbo, ker pomočniku ni dal na razpolago kolesa, kakor je bilo dogovorjeno. Zdravko je tedaj opravičeno izstopil iz službe, mojster pa je bil po § 241 obrt. zak. dolžan plačati mezdo za 14 dni. Priziv ni imel uspeha. „Modemi" načini pri zdravljenju umobolnih? V naše uredništvo je prišel revno oblečen srbski kmet Jovan Vasič iz Bajine Dašte. Pripovedoval je, da ne more nikjer dobiti nikakega zaslužka, saj se ga ljudje otepava,jo, ker je bil v bolnišnici za duševne bolezni od 10. VI. 1921 do 21. VI. 1935, ko so ga iz Belgrada poslali v Po-pačevo v Moslavini, odkoder je bil odpuščen 10. X. 1936. Pokazal je brazgotine od udarcev in sledove ran ter pravil, da v neki belgrajski bolnišnici strežniki pretepavajo bolnike kakor črno živino. Spominjal se je vsega prav natančno, saj je navedel celo ime zdravnika (dr. Stojan Kuljič) in imena strežnikov, ki so se pri takem »zdravljenju« najbolj odlikovali (Božo Petrovič, Milorad Jankovič, Branko Markovič in Nikola Ristovič). Dejal je, da so postopali ti strežniki in vsa uprava s tistimi bolniki, ki so od doma dobivali denar, prav lepo, drugi pa so trpeli skrajno pomanjkanje in zanemarjenost. Vasič dela sicer dojeni nekojiko ekscentričnega, toda povsem prisebnega človeka, njegovim navedbam morda ne gre vsa vera, vendar pa bo v njih precej upravičenih pritožb. Prav bi bilo, da že prenehajo »moderni« načini zdravljenja duševnih bolnikov, ki obstojajo v pretepanju in podohnih surovostih. Vasičevo pripovedovanje sicer priobčujeiiio z rezervo, pripominjamo pa, da ne gre takih izjav odklanjati že a priori, kakor se običajno dela, češ, saj gre za človeka, ki je bil v umobolnici in torej ne more biti povsem pri »pravi«. Če je na njegovih navedbah kaj resnice — in nekaj že mora bili, saj nosi Vasič po telesu še zdaj težke sledove udarcev — bodo merodajni faktorji v Belgradu morali uvesti po svoji človeški dolžnosti strogo preiskavo zaradi razmer, ki vladajo na tem zavodu, strogo kaznovati krivce, kajti tudi umobolni Cvetka iz jugoslovanskega vrta Ljubljana, 20. septembra. Kako si nekateri na vso moč prizadevajo, kako bi pozabili, ali vsaj popačili svoj materni jezik in skovali iz njega nekaj, kar ni ne slovensko, ne hrvaško in ne srbsko, se med drugim prav lepo vidi tudi iz spodnjega dopisa, ki nam ga je poslal naš dopisnik iz Štajerskega. V njem silno poučno opisuje, kako je prišel eden klavrnih jugoslove-narjev v neko štajersko gostilno in tam naročil pijačo. Ne objavljamo tega poročila samo v pouk, pač pa tudi v zabavo. Takole se je začel njegov razgovor z gostilničarjem: »Dober dan, gospodine gostioničare!« »Dober dan! S čim smem postreči*« »Molim, kakšno vino imate u vaši gostionici?« »Imamo več vrst: cviček, dalmatinsko ter več vrst štajerskih vin.« »Molim vas za 2 deci štajerskog bjelog vina!« Ko mu je gostilničar natočil in postregel, je jugoslovenar takoj plačal in nekoliko odpil. Nato je dejal v njegovi jugoslovanščini dalje: »To štajersko vino je vrlo dobro. Gde takva sorta raste?« »V okolici Ljutomera.« »Tega još do danas nišam znao, da u okolici Ljutomera raste takva sorta!« Ker^ so ga gostje pričeli ogledovati od nog do glave, čudeč se njegovemu spakovanju, je gost izpil in rekel gostilničarju: »Zahvalim se in uvjeravam vas, da ču še večkrat doči!.. .< so ljudje, in vpeljati drugačne »metode lečenja«, ki bodo humane in sodobne kakor so že drugod; tedi v tem pogledu so duševne bolnišnice v Sloveniji že zdavna daleč pred ostalimi v državi. 91 »Kaj pa je s teboj? Iskali smo te vsepovsod, odposlanci tekajo za tabo na vse strani. Pridi takoj na sestanek stranke.« Zatulil sem mu v aparat: »Kaj vraga pa še hočete od mene? Saj nisem več član stranke. Dajte mi vendar mir!« »Motiš se tovarišč, saj si še vedno v stranki. Tvoja prošnja še ni dobila uradne odobritve pri oblasteh.« »Toda, saj vendar nimam več ne izkaznice, ne ničesar!« sem vpil. »To ni važno. Opozorili bomo vratarja, da te pusti noter brez izkazi!. Čakamo te že od petih. Pridi takoj.« ... »Pridi ti sem, če me hočeš Videti, zalcaj bi se jaz motil s potmi.« Bilo je že devet zvečer in ni mi bilo prav nič do tega, da bi po vseh opozorilih, katera sem dobil, ob tej pozni uri sam hodil v tovarno. Liberov je silil naprej: »Tu je veliko zborovanje. Treba je, da prideš takoj v pisarno podružnice v Elektrozavodu. Ce ne prideš, se utegneš se kesati.« Ob tej grožnji sem se stresel in odšel takoj, kar brez večerje. Zena je bila vsa prestrašena. Prosila me je, naj ostanem in vzdihovala: »Ubili te bodo na cesti.« Ko sem stopil v pisarno, sem tam dobil zbranih kakih štirideset ljudi, voditeljev stranke v tovarni, ravnateljev, tajnikov, propagandistov in drugih. Predsedoval je Kulakov. Postal je tajnik stranke v Elektrozavodu. Zu-rova so po politični potrebi poslali na Volgo. Kulakov je začel govoriti z nadvse ljubeznjivim glasom: »Tovarišč Smith, ne moremo verjeti tega, kar smo slišali o tebi. Kaj misliš storiti? Kaj takega se ni še nikdar zgodilo zlasti ne od kakega komunista. Kot tujec si bil deležen številnih izjem. Računati moraš vendar s tem, kako bodo težave, katere imamo s teboj, pretresle tvojo ženo. Dragi tovarišč, rotim te, nikar nas zdaj ne zapuščaj. Zelo te potrebujemo. Ce privoliš v to, da bi ostal, ti zatrjujem, da ne boš nikdar več imel ne-prilik. Docela razumemo tvoj položaj. Tudi razumemo, kako mučno ti mora biti, ko se moraš privajati na naš način življenja. Vemo, kako razkošno življenje si imel v Ameriki. Izvedeli smo tudi, kako velikodušno si dal vse, kar si imel, amerikanski komunistični stranki. Čutimo se v nečem odgovorne zate. Hočemo ti nakloniti vso svojo skrb in obzirno ost. Če privoliš v to, da bi ostal pri nas, boš lahko neizmerno koristil ruskim delavcem. Kakšno praznino bo med nami pustil tvoj odhod! Tudi če ne boš govoril nič slabega o Sovjetski Rusiji tam v Ameriki, bo to vendar hud udai-ec za proletarsko domovino, zakaj vsakdo ve, da si tu živel naj-zavidnejše prednosti. Vsi te poznajo po slovesu in vsakdo bo iz tega delal črnoglede sklepe: Tovarišč Rjabov, ti si Smithov prijatelj, če bi nam še ti povedal svoje mišljenje.« Bil sem ves obupan nad tem zapeljivim vedenjem najvišjih strankarskih voditeljev, ki so pozabili na vse svoje dostojanstvo in samospoštovanje. A bal sem, da je to morda le samo past. Edina pametna razlaga, katere sem se domislil, za to je bila, da jih je osrednji odbor moral zaradi mojega odhoda hudo prijemati in da so zdaj napenjali vse svoje sile, da bi me obdržali. Rjabov je govoril s še bolj prijateljskimi čustvi: »Vem bolje kakor kdorkoli, kaj je vreden tovarišč Smith. Zahteva za vsakogar boljše življenje. Oni dan je na primer pripeljal v moj urad ameri-kansko delavko iz oddelka za svetilj-ke (Zofijo Hornjakov) z izkazom njenega zaslužka in s seznamom izdakov. Razlagal mi je, da nikakor ne more s lemi dohodki iz zagate in me je prosil, naj ji zboljšam položaj. Obljubil sem, da se bom zanimal zanjo, toda v plazu zadev, ki jih moram reševati, sem stvar izgubil iz vida. Obtožujem se zaradi tega pred njim.« Kako so se bili vsi ti ljudje pripravljeni pred mano poniževati, samo da bi se bil udal in jim padel spet v kremplje. Rjabov je nadaljeval: »To so vprašanja, ki gibljejo duha tovarišču Smithu. Vse te male stvari imajo v njegovih očeh veliko važnost. Kaj naj storimo s takim človekom?« Tovarišči, zdi se mi, da imam rešitev za to vprašanje. Kaj pa, če bi ponudili tovarišču Smithu tako službo, ki bi mu dovoljevala, da bi se sam bavil z vsemi temi zadevami? Kaj mislite? Seveda bi bili njegovi prejemki sorazmerni temu njegovemu novemu poslu. Smith je človek, ki ga za tako mesto potrebujemo. Delavci ga imajo radi. Velika naša zmota je bila v tem, da nismo takega mesta zanj ustanovili že takoj v začetku, ko je prišel sem. Na takem položaju bo lahko pomagal delavcem in bo srečen. Zdaj se pa njegova tako prijazna narava izčrpava v neprestanem boju, da bi izboljšal položaj svojih delovnih tovarišev. Zaradi tega je nezadovoljen. Toda prepričan sem, da bo Smith pozabil na vse svoje tegobe, če mu bomo ustanovili tako mesto, in nam izkazoval kar najdragocenejše usluge.« Ko je Rjabov končal, je dejal Kulakov pokroviteljsko: »No, tovarišč Smith, kaj misliš o tem? Vidiš, kako si prizadevamo, da bi storili vse, kar se le da, da bi te zadovoljili. Rjabov je govoril iz dna srca. Odobravamo ga v tem. Daj, spregovori, tovarišč Smith!« Kakor podgana, ki ne zaupa koscu slanine, ki je nastavljena za vabo, sem za temi dobrohotnimi ponudbami tudi jaz slutil past. Ta načrt so nedvomno pripravili na prej šnjih skrivnih zborovanjih stranke. Ker sem vse svoje reči prodal, me to pozno uro ni bilo prav nič volja, da bi požrl vabo, ki so mi jo nastavljali. Zato sem dejal: Manjšinska šola, ki je bila pred leti na Grabnu, je zaradi pičlega števila učencev, opuščena Na vseh omenjenih šolah je bilo letos celotno vpisanih 5640 učencev in učenk, lani 5665 Zaznamujemo torej vpadek 15! Vpoštevajoč da šteje sedaj Ljubljana 86.000 prebivalcev, pride po 1 šolar približno na 17 prebivalcev. p0 narodnosti je bilo: 5549 Slovencev, 55 Srbohrvatov, 8 Cehov, 16 Rusav, 8 Nemcev in 4 druge narodnosti. Po veroizpovedi: 5566 rimokatolikav, 45 pravo- slavnih, 10 protestantov, 13 starokalolikov, 4 izraeliti in 2 brez konfesije. Šolske oblasti, vpoštevajoč določila še stare-®vMrijskega zakona, še niso zavzele končnega stališča napram brezkanfesionalcem. Šolska oblast zastopa stališče, da tak učenec ne more napredovati v višji razred, ker ni bil izprašan iz enega v šoli predpisanega obveznega predmeta. Tatvine v tovarni Titoma , t Maribor, 19. septembra. V mesecu maju in juniju t. 1. je bilo ukradeno v to.varni Thoma na Pobrežju za 11.616 din svile. fr . . ‘e" tatvin se zagovarjajo danes pred okrožnim sodiščem tekstilni delavec 36 letni 1 ranc»* ?'djavoršek, 39 letni mesarski pomočnik Ivan Maje, 34 letni delavec Ferdinand Likavec ter 34 letni sedlarski pomočnik Anton Bedenik. 1 at vin v tovarni sploh niso opazili, dokler ni neka uradnica tovarne Thoma opazila pri svoji sestri, ki je šivilja, kos še nedogotovljenega svilenega blaga, za katerega je vedela, da izvira iz njene tovarne. Policijske poizvedbe so potem razkrile tatvino v vsem obsegu ter so ugotovile tudi prikrivalcc. Maje, katerega so prvega prijeli, je priznal, da je dobil svilo o,d Podjavorška, ki jo |e vzel v tovarni. Maje je odnesel omot svile v tthrambo k Likavcu, ki pa je ni hotel sprejeti, pac pa je vzel 22 metrov blaga, katerega mu je , Likavec !c Potem ta kos svile izročil Bedcniku, da ga proda naprej, izkupiček pa si bosta delila. Bedenik je svilo prodal dvema strankama ter je izročil od kupnine Likavcu 80 din. Podjavoršck zanika vsako tatvino in vsako zvezo z ostalimi obtoženci, vsi ostali pa se branijo, da niso vedeli, da izvira svila, ki jim jo je Podjavoršek izročil, iz tatvine. Podjavoršek in Maje sta bila obsojena vsak na 3 mesece strogega zapora. Likavec in Bedenik pa vsak po 1 mesec strogega zapora, vsi štirje pa nepogojno. Morilka mladih življenj obsojena Maribor, 19. septembra. Kakor smo že poročali v današnjem »Slov. domu«, je bila danes dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiscem tajna razprava proti štirim obdolžencem, ki so prišli na zatožno klop zaradi odprave plodu. Sodba je bila izrečena javno. 49 letna zasebnica Ivana Zmazek, ki je priznala, d? je že devetim ženskam pomagala pri odpravi olodu, je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora nepogojno. Njeni dve »pacijentki«, sestri e [režija in Marija Kodrič iz Nove vasi ter dela-y.f° vPd?n. Pirnat, ki je nagovarjal svojo prijate-Ij.co Kodričevo, da si je dala plod odpraviti, pa so bili obsojeni vsak na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti. * ' Medvedka, ustreljena v turjaškem gozdu Turjak, 19. septembra. Nismo še brali v časopisih, da bi se v naši okolici pojavili medvedje. Pravo senzacijo za naš kraj pa smo imeli v četrtek. Lovec Janez Jakič iz velikega Ločnjka je šel na lov. Ko je hodil ves zatopljen v mislili, da mu zdaj pa zdaj pride »na muho« zajček, je zagledal ne daleč pred seboj veliko medvedko, kako se postavlja na zadnje noge. Korajžna lovska kri pa se ni ustrašila te zverine. 2e sta odjeknila dva strela in medvedka se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Pri sebi je imela tri mladiče. Ko so mladiči videli, kaj se je zgodilo, so se razbežali v gozdu. Medvedka tehta okrog 200 kg. Zver so pripeljali na lovčev dom, ka-mor so jo ,n°d 111 ljudje tudi iz oddaljenejših krajev gledat. Na ta svojevrstni plen je pogumni lovec res lahko ponosen. Novi motorni vlak, ki vozi iz Zagreba v Belgrad, je zadnje čase zahteval nekaj smrtnih žrtev. jako je nedaleč od Belgrada povozil neko žensko, za katero pa zdaj pravijo, da je šla prostovoljno v smrt. Nedaleč od tod pa je te dni motorni vlak jiovozil nekega kmeta. Poleg tega pa je simplonski ekspresni vlak ubil v okolici Zemuna še nekega drugega kmeta, ki se je peljal z vozom čez železniško progo ravno v trenutku, ko je pridrvel vlak. Daročajte Slovenski dom! Od tu in tam Za vstop v JRZ so se včeraj odločili številni pristaši JNS iz šibeniške okolice. Delegati šibe-niske JRZ so iineli včeraj nekaj sestankov, na katerih so bili navzočni tudi najodličnejši veljaki tamkajšnje JNS. Zanimivo je, da so ti brez nadaljnjega in brez kakšnih posebnih pomislekov zapustili svojo prejšnjo stranko JNS in se vpisali v JRZ. Kakor pišejo hrvaški časopisi, vlada podobno razpoloženje oziroma nerazpolo-ženje za JNS tudi po neštetih drugih krajih ši-beniškega okraja. Celo to pravijo, da utegne v kratkem prestopiti k JRZ vsa organizacija tudi šibeniške JNS. Utegne se zgoditi isto, kakor se je v Splitu, kjer so pristaši JNS pod vodstvom poslanca Maštroviča skupno '-»presedlali«. Hrvaškemu Leonidu, junaškemu branitelju Klisa, kapitanu Petru Kružiču, bodo v nedeljo 25. septembra postavili spomenik na Klisu. Minulo je zdaj ravno 400 let, odkar je umrl ta veliki hrvaški junak. V nedeljo bodo v zvezi z odkritjem tega spomenika na Klisu velike slovesnosti, ki se jih bo udeležil tudi zastopnik dr. Vladka Mačka, dr. Anle Cividini. Uradno poročilo o dveh incidentih na Hrvaškem, ki sla se pripetila 4. in 18. t. m., prvi po zborovanju v Podravskih bregovih, drugi pa v Zlatarju, pravi: Pristaši bivše hrvatske seljačke stranke so imeli 4. septembra v Podravskih bregovih zborovanje. Po zaključku zborovanja se je okoli 30 članov te ilegalne organizacije dr. Mačka vračalo domov ter med potjo napadlo s kamenjem in koli nekaj kmetov iz vasi Dubrovča. Enemu izmed teh kmetov so zlomili rebra, dvema drugima pa prizadeli več lažjih poškodb. Napadeni so bili pristaši HSS, napadli pa so jih zato, ker so bili v prijateljskih stikih s kmetom Stjepanoni Stajcerjem, ki je pristaš JRZ. Isti ljudje, ki so napadli te kmete, so takoj nato z nožem in kamenjem navalili tudi na Stajcerja, ta se je komaj rešii z begom ter se skril v stanovanju nekega svojega prijatelja, pri katerem je tudi prenočil. Oblasti so proti napadalcem uvedle preiskavo. — V nedeljo 18. t. m. je bilo v Zlatarju zborovanje pristašev bivše HSS, na katerem je govoril tudi dr. Ivan Pernar. Na zborovanje je prišel proti koncu tudi kmet Alojz Ho- jic iz Lovrečaka. Med govorom je nekaj ugovarjal in protestiral. Navzočni so zaradi tega napadli Hojica, ga pretepli ter tudi ranili z nožem. Posebne nemške oddelke imajo po nekaterih ljudskih šolali v Slavoniji. Te nemške oddelke so uvedli šele zadnja leta in sicer ne samo po mestih, pač pa tudi po nekaterih vaseh, kjer biva večje število Nemcev. Celo tam so jih ustanovili, kjer ni bilo tako nujno potrebno, menda res zato, da se ne bi Nemci iz rajha pritoževali, da njihove rojake v Jugoslaviji zatiramo. ' V teh šolah se je dostikrat zgodilo, da so tudi starši, ki po narodnosti niso Nemci, vpisali vanje svoje otroke, ki dostikrat niso imeli niti pojma o nemščini. Lani in letos pa je po nekaterih nemških oddelkih število učencev tako zelo padlo, da so morali nemške oddelke ukiniti. Nova nahajališča rude so našli v Bosni angleški rudarski inženirji in strokovnjaki, ki preiskujejo zadnje čase svet okoli Jajca in Bugojna. Naleteli so na rudna ležišča, v katerih je mnogo železa, poleg tega pa tudi nekaj bakra in zlata. Največje žile te rude so pri vaseh Šipovo, Mačkovec, Boljevo in Jezero. Zanimanje Nemcev za naše konje se je zadnje čase zelo povečalo, posebno za medji-murske težke, poltežke in lahke konje._ Dozdaj so Nemci v teh krajih kupili okoli 150 konj. ki so jih plačali po 6 do 10 tisoč dinarjev. Za okoli milijon dinarjev je oškodoval Občinsko hranilnico v Stanišiču, ki je v okolici Somborja, eden največjih tovrstnih zavodov, glavni knjigovodja Branko Damjanovič. Za to poneverbo, za katero je obtoženih še drugih šest funkcijonarjev te hranilnice, se mora zdaj zagovarjati pred somborskim sodiščem. Kot glavni krivec je bil obtožen Damjanovič, ki je kot knjigovodja podpisoval razne menice, pri čemer je ponarejal podpise posameznih članov uprave. Sodišče ga je obsodilo na pet let zapora, druge pa je oprostilo. Zadnje krožno potovanje za letos je naredila naša največja potniška ladja ».Kraljica Marija«. Včeraj se je vrnila v Split. Poročajo, da letošnja njena krožna potovanja niso posebno uspela, to pa zaradi znanih mednarodnih trenj. Po treh letih je našla svojo malo hčerko, ki so jo ukradli cigani, Monika Halužan iz Kle-njevca pri Varaždinu. Pred tremi leti je šla Monika s 4 letno hčerko na božjo pot v Marijo Bistrico. V gneči se ji je otrok izmuznil iz rok in izginil. Mati ga je iskala, a brezuspešno. Prepričana je bila, da so ga ukradli cigani in odpeljali. Mati je začela hoditi na vsa božja pota, misleč, da bo že nekje našla svojega otroka. In res je pred dnevi šla na božjo pot na Krški vrli pri Krapini. Na prostoru pri trgu je zagledala malo razcapano dekletce s pokvarjeno desno roko in brez enega očesa. Dekletce pa je tudi svojo mater in priteklo k njej. Orožniki so se prepričali, da je bil otrok res hčerka Halužanove ter prijela ciganko in cigana, ki sta otroka pre-peljavala iz kraja v kraj in ga porabljala za to, da je prosjačil. Če ne bi orožniki pravočasno odpeljali zločincev, bi jih razjarjeni ljudje pobili. Pravda glede nedovoljenega prevajanja knjige Andreja Gidea o Rusiji, o kateri smo pisali v soboto, se je končala tako, da je bil tozitelj Andre Gide odnosno njegov pravni zastopnik za Jugoslavijo, obsojen na plačilo pravdnih stroškov, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je izdajatelj >Moderne socialne literature« imel popolno pravico porabiti nekaj odlomkov iz Gi-deove knjige, ne da bi moral poprej vprašati avtorja za dovoljenje. Dognali so, da znašajo objavljeni koščki knjige komaj tretjino Gidcove knjige. Nebo trgovino z zlatnino so v Belgradu oplenili neznani vlomilci. Lastnica trgovine, Stan-dauerjeva, je zvečer zaprla trgovino, zložila vso zlatnino v posebno blagajno, a v notranjščini pustila goreti medlo luč, da more službujoči' stražnik od časa do časa pogledati v trgovino skozi nezastrta izložbena okna. Vlomilcem pa je bilo prav gotovo znano, na koliko časa se vrača službujoči stražnik, ter so previdno prežagali rešetke ob zadnjem vhodu, da se je eden izmed njih splazil v trgovino. Potem je odprl notranja vrata in spustil tovariše v trgovino. Vlomilci so pokradli vse zlato in dragocenosti, kar jih je bilo pri rokah, Škode so naredili za kakih 20,000 dinarjev. Za selioi oa niso pustili nobenih vidnejših sledov. Finžgarfeva ,,Veriga" v ljubljanski drami Ljubljana. 20. septembra. Letošnja gledališka sezona bo potekala v znamenju slovenskega repertoarja. Prva domača igra, ki bo prišla po več kot J9 letnem odmoru zopet na naš oder, bo igra našega znanega domačega tvorca Finžgarja. V svoji tri-dejanki »Veriga« je orisal zgodbo, ki se dogaja v sicer miroljubni gorenjski vasi, kjer povzroči en sam prepirljiv značaj, kmet Mejač (Potokar), zdraho in spor. Pisateljev namen ni bil, da bi pokazal kake splošne^ dogodke; prikazal je poseben primer iz kmečkega življenja, ki ga je izoblikoval v odrsko podobo. Naš, po značaju dobri, mirni Gorenjec, ki mu je dal Finžgar njegov kleni govor in ki ga je znal orisati z vsemi živimi realističnimi potezami ter osvetliti značilnosti njegovega značaja, je poosebljen v posestniku Marku (Cesar). Zaplet povzroči trmasti, prepirljivi Mejač; nevede si je prisvojil Markovo verigo, ki je obležala pri njem, in to taji. Užaljen v svoji časti od Marka, ki trdi, da je veriga njegova, žene stvar pred sodnijo. Skoraj simbolična figura deda Primoža (Bratina) — iz njega_ govori modrost starosti in življenjskih izkušenj, predvsem pa božja beseda in višja resnica — pripomore kot nedolžna žrtev do razpleta. Nepopustljivost, trma, užaljeni ponos in vročekrvnost Mejačevega značaja tvorijo os, okrog katere se suče dejanje, v teku katerega spoznamo še več originalno označenih gorenjskih kmetov: Tomažina (Lipah), Drnolca (Sever) in Boltežarja (Galov). Markova hči Micka (Mileva Boltarjeva) in Mejačev sin Janez (Drenovec) trpita v svoji ljubezni na posledicah spora staršev in tudi njuna bratca Janče in Cene (Starič in Bratina ml.) čutita težo zdrahe, ki je nastala med obema rodbinama. Krog živo orisanih oseb dopolnjujejo Markova žena (Polonca Juvanova), dekla Alena (Gabrijelči-čeva) in Mejačeva žena (Rakarjeva). Prav in lepo je, da bomo imeli po daljšem času zopet možnost videti na našem odru domače delo, ki bo navezalo zopet naše stike in zanimanje za našega gorenjskega kmeta, zdravo grčo, ter nam tako približalo mišljenje in čustvovanje teh ljudi. Po številnih igrah najrazličnejše kakovosti in slogov, ki smo jih videli v pretekli sezoni, bo pomenila uprizoritev našega starega, znanega, domačega dela gotovo dobrodošlo izpremembo ter bo nudila vsem ■tistim obiskovacem našega gledališča, ki so videli to delo že pred leti na našem odru, možnost primerjave med tisto in današnjo uprizoritvijo, kateri je dal odrsko podobo režiser Milan Skrbinšek. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje temperatur« v C' Relativna vlaira v ^ •j 'tl L-— ~ O- Veter Pada vine i « aj>o “5 SO 1 ■» 'S a a c S (smer, Jakost) m(m vrsta Ljubljana 7036 18 0 8-4 92 mgl. in 0 — — Mariboi 762-8 17-3 4-0 90 0 0 — — Zagreb 766-5 21-0 4-0 95 0 0 — — Belgrad 766-1 21 0 9-C 95 0 0 — — Sarajevo 7686 20-0 4-0 95 »Cl. ii 0 — — Vis 764-5 18 0 12-0 90 0 0 — — Splil 763-8 240 14-11 55 0 NE; — — Kumbor 7627 23-0 15-0 60 0 NEi — — Rab 764-5 20-0 15-0 70 0 0 — — Oubrovnu 762-5 24-0 16-0 50 — NNES — — Blagoslovitev Delavskega doma v Celju Celje, dne 20. septembra. V nedeljo ob 9 dopoldne je bi! ob prisotnosti g. bana dr. Maika Natlačena in drugih odličnikov odprt in blagoslovljen nov Delavski dom v Celju. Pred krasno okrašenim domom se je zbralo mnogo ljudi, ki so pozdravili g. bana dr. Marka Natlačena, ki je prišel osebno v Celje, da odpre nov dom. Po pozdravu g. bana Marka Natlačena, okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, polkovnika g. Dcfarja, podpolkovnika g. Krasnika, ptujskega župana g. Alojzija Remica, dr. Bohinca, urednika »Slovenca« g. Kremžarja, g. opata Petra Juraka, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Vidoviča, dr. Karlina, podžupana g. Stermeckija, vseh članov mestnega sveta, predstavnikov državnih in samoupravnih uradov, zaeto.pnikov boirze dela, delavskih organizacij, je spregovoril celjski župan g. Al. Mihelčič in v lepem govoru podal zgodovino gradnje Delavskega doma. Za g. županom je sprego.voril g. ban, ki je izrazil željo, da bi bil Delavski do.m res zatočišče tistih, ki bodo iskali v pomanjkanju in stiski potrebne strehe, da bi bil ta dom zatočišče tistih, med katerimi vlada pravo razumevanje in prava ljubezen, da bi sc, ko pridejo v ta dom, spominjali, da je država za delavstvo pripravljena vse žrtvovati, da pa zahteva tudi, da delavstvo ne ruši in uničuje tega, kar ona gradi. Dr. Korošec je poslal po blagoslovitvi tole brzojavko: »Proslave in blagoslovitve Delavskega doma se žal ne morem udeležiti, želim pa, da bi zgradba vedno služila 'koristim slovenskega delavstva«. Slični brzojavki sta poslala ljubljanski župan g. dr. Adlešič in g. Marko Krajnc. Zastopnik srednje uprave J. B. D. g. dr. Karlin iz Ljubljane je v svojem govoru dal polno priznanje celjski mestni občini, zlasti njenemu agilnemu predsedniku g. Al. Mihelčiču, da je pokazala toliko razumevanja in pravi smisel za krajevne potrebe. Sledila je blagoslovitev Delavskega doma. Dom je blagoslovil celjski opat g. Peter Jurak, ki je imel lep nagovor, v katerem je prosil Baga, da bi v tem domu vladal božji mir in prava ljubezen. Gospod ban si je nato z odličniki ogledal nov Delavski dom. Dalje časa se je zadržal v modernem kopališču, ogledal pa si ja tudi uradne prostore Borze dela, delavska prenočišča in pralnico. Blagoslovitev Delavskega doma v Celju bo v celjski kroniki zapisana z velikimi črkami in bo spominjala na 18. september, ko je Celje dobilo velik in lep dom, ki naj bi bil pravo zatočišče naših delavcev. Izza naših meja V Kneiaku je bil imenovan nov pode&tat (župan), in sicer učitelj Viglianti, ki je bil doslej v Ilirski Bistrici, poleg tega pa je bil dolgo let tudi fašistični tajnik v Trnovem. Nova sprememba je bila potrebna zaradi slabega gospodarjenja v občini, zlasti s strani prejšnih županov. Dolg občine je namreč vedno bolj naraščal kljub vsem naporom občanov, da bi spravili enkrat v red občinsko gospodarstvo. Veliko romanje na otok k Sv. Barbani se je vršilo s Krasa in drugih krajev, zlasti iz bližine meje, preteklo soboto in nedeljo. Romarji so se peljali do Trsta in Gradeža z vlaki, od tu dalje pa s posebnimi ladjami na otok. Romanja se je udeležilo izredno veliko število romarjev. Z dekretom s dne 2. s epi. t. I. se je dovolila komenski občini zaprošena sprememba dveh krajev, in sicer Malega in Velikega Dola, ki sta se doslej imenovala Dol Piccolo in Dol Grande, v »Vallegrande« in »Vallepiccolae. Po vsem Goriškem in Krasu je še mnogo krajev s slovenskimi impni, ali vsaj z ene slovensko besedo kot zgoraj. Kakor kaže, bo ta dekret dal povoda še drugim občinam za podobne prošnje vladi, ki bodo gotovo ugodene. Novo cerkev so blagoslovili na Boljunskem polju 28. avgusta. Sveto mašo je imel škofovski odposlanec iz Trsta, a med sveto mašo je pel §ke-denjskl pevski zbor iz predmestja Trsta. Otvoritev je bila zelo svečana, zlasti konec, ko je škofov odposlanec intoniral v domačem jeziku pesem »Povsod Boga«, ko ni niti eno oko ostalo suho. Vsa cerkev je pela za njim in pesem parkrat ponovila. Vremenska napoved: zjutraj megleno, čez dan nekoliko oblačno in toplejše vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila iz noči do 7 gosta, nato pa do 8.10 srednja megla. Ob 8.20 se je pričela megla dvigati in redčiti. Ob 10.20 je posijalo sonce, ostalo pa je redko megleno še do 11.35, nato pa se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo ves ostali čas dneva v noč. Koledar Danes, torek, 20. septembra: Evstahij. Sreda, 21. septembra: Matevž. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bukarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmajer, Sv. Petra cesta 78. Teden Rdečega križa. Kakor smo svojini čitateljem že sporočili, se vrši Teden Rdečega križa od 18. t. m. dalje in bo trajal do sobote, 24. t. m. Po raznih krajih naše dravske banovine zbirajo idealni nabiralci (-ke) prostovoljne prispevke za društvo Rdečega križa, ki nudi svojo pomoč o priliki elementarnih katastrof, epidemij, pa tudi ob času vojne. Naj ne bo tedaj nikogar, ki ne bi v teh dneh vsaj skromno prispeval za plemenite namene društva Rdečega križal Moškemu zboru Učiteljskega pevskega zbora '»Emil Adamič«. Prihodnji pevski tečaj bo samo za moški zbor. Vršil se bo 23., 24. in 25. septembra t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja 23. septembra ob K) dopoldne. Na tem tečaju bo Učiteljski pevski zbor sprejemal nove moške pevce. — faj-i ništvo. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani dvori svojo sezono 1938-39 v torek 20. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani s skioptičnim predavanjem dr P. Romana Tominca: »Povest o dveh mestih« Venezia—Firenze. Lepi posnetki. Po predavanju bo kratek občni zbor Frančiškanske prosvete, na katerem bo podano podrobno poročilo o poslovanju v pretekli sezoni in načrt dela za bdočo sezono. Pri volitvah novega odbora imajo glasovalno pravico člani društva, ki so poravnali članarino za leto 1938. Vsak član ima pravico ...... , .. I ca icivf 1000. raatv uiau mm maviu/ Idrijski rudani so se udeležili korporativno d, ti ob8nemu zboru listo novega odbora. Z Mussolinijevega obiska »v | _u------ —-------------------------------- _ V • _ ~**r ir~ «• — v-" — 1 t j .. or»-_ jtt.