Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; Mt Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	V	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. januvarja 1901.	Poštno-hran. št. 849.872
Vabilo na naročbo.
Drugi letnik „Narodnega Gospodarja* začenjamo. Z jasnim programom stopil je naš list dne 10. januarja lanskega leta prvič pred slovensko javnost, in trdno zaupanje smo imeli, da se oklenejo lista vsi, ki jim je mar gospodarski razvoj in napredek našega ljudstva. Takrat smo pisali:
„Pri vstopu v javnost zavedamo se, da s svojim listom ustrezamo vitalni potrebi naroda. Narodno-gospodarsk strokoven list, obsegajoč celo prostrano polje narodnega gospodarstva, kmetijstvo, trgovino in obrt, je resna potreba našega ljudskega življenja. Sredi šuma, vika in krika strastnih dnevnih političnih bojev n razprtij ne smemo nikdar zabiti, da narodno-gospodarsko življenje sledi svojim lastnim zakonom, neodvisno od političnih programov — in da smo na čvrstem razvoju in napredku našega narodnega gospodarstva interesovani enako vsi, brez razlike strank, da je torej tukaj točka, kjer moramo v lastnem interesu vsi složno sodelovati, vsi stanovi in vsi posamezniki, v skupni blagor ljudstva in posameznika! Ne smemo prezirati, da je zdravo narodno-gospodarsko življenje jeden najvažnejših virov ljudske neodvisnosti in splošnega napredka. Ta misel, ki čedalje bolj prodira med narodom, — je vredna in potrebna svojega glasila. Treba jo je uglobiti in razširiti — z razširjenjem in uglobljenjem strokovnega narodno-gospodarskega znanja. Malenkostno pa bi bilo, če bi hoteli posamezne stroke narodnega gospodarstva razmotrivati le iz tehničnega stališča. Tehnično izboljšanje produkcije in trgovskega prometa jedino ne more rešiti ne kmeta, ne rokodelstva in domače trgovine pretečega propada. To zamore doseči le obsežna socijalna preosnova. Zato bodejo naši predali odprti socijalno političnim razpravam. Politike pa se bodemo strogo ogibali.*
Te besede med tem niso izgubile niti najmanj svoje veljave, in kedor je pazno zasledoval razvoj našega lista, prepričati se je tudi moral, da se od tega programa nismo oddaljili niti za korak.
Tudi v prihodnje hočemo ostati zvesti temu programu. Naš list pridobil si je lepo število izvrstnih sotrudnikov, s katerih pomočjo se mu je posrečilo zadobiti si priznanje strokovnjakov. Osobito pa mora našemu listu, kedor ga ne meri s predsodki, priznati, da se je vedno v prvi vrsti oziral na vsakokratne praktične potrebe bodisi kmetijstva, trgovine, obrti ali zadružništva.
V tem tiru hočemo nadaljevati. Dosedanji sotrudniki so nam obljubili tudi nadalje svojo pomoč, poleg njih pa se nam je posrečilo pridobiti novih.
S trdnim zaupanjem v Božjo pomoč pričenjamo torej drugo leto „Narod. Gospodarja".
Cena listu je:
za, oelo leto 4 KL, za pol leta 2	za oetrt leta 1 KL.
Člani „Gospodarske Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Kedor želi list na ogled, naj to sporoči upravništvu in naznani svoj natančni naslov. Dokler nam bode dopuščala zaloga, ustrezali bodemo takim željam drage volje.
Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ?
(Piše A. Štrekelj.)
IV. ZTboljšajmo svojo živinorejo!
(Nadaljevanje.)
Govoril sem o pripravah za umetno dojenje telet. Kedo izmed vas bi lahko mislil: kaj bi kupoval take priprave, mari priučim tele, da pije mleko iz škafa! Ali tu bi slabo mislil! S tem bi se tele kar naenkrat napilo, a potem bi tudi prav lahko obolelo, ker bi ne moglo mleka prebaviti. Kedar tele sesa, se mleko peni, zmeša se torej močno z zrakom, kar je za prebavljanje prav ugodno.
Kdor si pripravi gornjo pripravo gotovo pride tudi v zadrego, ker ne bo vedel, koliko mleka ima teletu podajati. Množina je tista kakor tedaj, kedar dojimo tele pri materi. Mlademu teletu je treba manj mleka, staršemu več. Ne smemo pa ravnati tako, kakor je večinoma navada pri naših kmetih, ki puščajo mlademu teletu vse mleko, ko je pa nekoliko odraslo in bi potrebovalo več živeža, samo ono, kar je po molži še ostalo v vimenu. Ker ne more tele še žvečiti trdega sena, ki mu ga polagajo, trpeti mora čestokrat hudo lakoto. Cim stareje tele prihaja, več hrane potrebuje!!
Ker drži želodec novorojenih telet komaj 1 ?, ne smemo dajati teletu v tem času več nego to množino mleka. Pač pa ga je podajati večkrat in sicer 4 do 5 krat na dan. Navadno se računi, da potrebuje tele toliko mleka, kolikor znaša j je—1js telesne teže. Tele, ki tehta n. pr. 48 kg potrebuje torej 6 do 8 Z mleka. Cim več mu damo, bolj hitro se bo razvijalo. Možica teleta potrebujejo več nego ženska. Množina mleka, ki ga dobiva tele, ko konča drugi ali tretji teden svojega življenja (8—10 Z) ostane stalna tudi nadalje. Pač pa se mora dodajati od sedaj naprej hrana, ki nadomestuje mlečni pre-
mankljaj. Najboljše nadomestilo (surogat) za sveže tolsto mleko je sladko posneto mleko kateremu se doda za odvzeto mu tolščo na vsak Z 60 do 85 gramov moke iz lanenega semena (ne pa lanenega olja!). Kdor ne more dobiti posnetega mleka, dobra je tudi kaša iz ovsene in ječmenove moke, ki se ji prida malo lanene ali pa tudi malo oljnate pogače (tropin). Tudi dobro seno naj se teletu večkrat po-klada!
S končanim osmim tednom se množina mleka lahko polagoma manjša ter nadomestuje z gornjimi surogati. Popolnoma pa naj se teleta odvadijo s 16.—20. tednom. Cim bolj polagoma se tele odvaja, tem manj občuti spremembo, tem boljše se razvija. Odvaja naj se torej na ta način, da se odjema teletu n. pr. vsakih 5 dni pol litra mleka.
Mislim, da vstrežem komu, če podam tu, koliko mleka dajejo teletu v posameznih stadij ah Al-gajci, ki so tudi izvrstni živinorejci. Tele dobiva mleka na dan v starosti:
od 1— 4 dni 4krat po 3/4 Z ii	& ^	,,	4	,,	,,	IZ
„	8-14	„	3	„	„	2 Z
ii	14 21	,,	8	,,	,,	3 Z
Po treh tednih ostanejo vedno pri množini 3 Z ter nadomestujejo mleko s surogati. Z devetim tednom začnejo tele odvajati in končajo s 15. tednom. Kakor pa jemljejo teletu mleko, v tem veči meri ga nadomeščajo z ovseno moko in drugimi surogati,
Hlev, kjer se nahaja mlada živina, naj bo dovolj topel. Tudi je boljši, če je malo bolj temen nego svetel. V toplem in temnem hlevu ne porabi živina toliko hranila in zato se bolj hitro razvija. Tudi hoja ne koristi mladiču. Predno ni spolnilo tele štirih mesecev, naj se ne spušča iz hleva. Na pašo se pa sme spuščati šele po šestih mesecih in še samo v bližini. Na planine naj se goni šele v drugem letu.
Tudi pri mladi živini priporočam red, skrb in snago. Ce si se kaj pregrešil na teletu, občutiti boš moral zato v mnogo veči meri na odraslem živinčetu. Posebno pa ti še stavim na srce, da ne puščaš premlade živine k plemenu. S tem si jo mnogokrat popolnoma pokvariš in namen, da bi desegel prej dohodek, poplačaš z izgubo. S tem končujem o vzgoji in preidem k reji ali krmljenju domače Živine.	(Dalje prih.)
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Slamoreznica s patentovanim valč-nim tečajem in obročasto pripravo za mazanje.
Kakor se je stari način gospodarstva, ako se hoče še nadalje vstrajati pri pridelovanji žita, jako obtežil, predno se more dobiti kak dohodek, ravno tako se je sedaj obratno zelo zlajšalo naporno delo. Kjer se je moralo preje težko in trudapolno 14 dnij s cepci mlatiti, se sedaj s strojem izgotovi vsa mlačev v 2 dneh. Koliko se je potrosilo spomladi za plete v, pri tem pa je bilo še vse polno plevela, kjer nam sedaj pripomore čistilnica do boljše letine.
Koliko mraza so morali fantje ali hlapci po zimi prestati, predno je bila vsa slama z navadno šku-poreznico izrezana, toda sedaj je prišla slamoreznica z gepeljnom in vse delo je dokončano v par dneh.
In kje so še drugi stroji! — Pri vseh strojih se gleda, da kolikor možno najpopolneje delajo in gonilno silo kolikor moči zlajšajo. Tako nam predočuje podoba slamoreznico tvrdke Majfarth & dr., ki je izumila stroj, kojega os teče po valjčnih tečajih, ki so nabrani v obroču. Med tem ko se drgne os pri navadnih tečajih po vsej dolgosti, leži pri novej slamo-
19 —
reznici na mnogih valčkih, ki se vsi sučejo, ako se glavna os vrti, radi tega se zdatno zmanjša vsako trenje in se mnogo prihrani na gonilni moči. Spodaj v obroču je shramba za olje, pri tem ko se stroj zavrti, se pospeši olje navzgor in se tako namažejo os in
tečaji. Samostojno mazanje, ki se vrši neprenehoma, in majhna po-
raba olja je velevažnega pomena za stroje, ki imajo tako napravo. Taki tečaji se tudi lahko vpeljejo pri drugih strojih, ki so že dolgo v rabi.
Slika 2 nam kaže vajčne tečaje in obročasto pripravo za mazanje.
Gonilna sila se zniža približno za 40 °/o, ker isto trenje in drga-nje, ki dela pri navadnih tečajih veliko težo, se skoro popolnoma odstrani. In ravno to olajšavo ima radi valjčnih tečajev slamoreznica, ki jo spredaj vidimo v sliki. Važno je tudi pri njej, da ima menjajoča kolesca, ki omogočijo, da se reže rezanica z dolgostjo 5, 26 ali 13, 75 mm. Stroj se odlikuje tudi po raznovrstnem zapi-
ralu, s kojim se lahko ostavi v slučaju kake nezgode pri naj hitrejšem teku.
Slamoreznica stane s stopalom in voznimi kolesci K 150 z varnostnim zapiralom več	„	8
z verižno privlečnico več	,,	16
z valčnimi tečaji in obročasto pripravo za mazanje več	„	12.
Goboreja.
Pridelovanje šampinjona*) kot postranski zaslužek.
Priprava gnoja za šampi-njovo gredo.
V naš namen služi samo konjski gnoj, in je tem boljši, čim več suhe krme dobivajo živali. Cim manj slame je v njem, tem boljši je; vsled tega je najboljši gnoj delavnih živalij. Gnoj, ki ga mi-
*
slimo porabiti za napravo sampi-njonskih gredic, ne sme dalje časa ležati zunaj na gnojišči; najpri-pravnejši je oni, ki je ležal dalje časa pod konji in je dobro pomešan z močnimi izločki konjskimi, zlasti z vodo njihovo. Z mrežo presejemo ta gnoj in odstranimo tako slamo iz njega, nato ga pa nalagamo na kup na mestu varnem pred dežjem. Tu se naloži na čveterooglato kopico in ko je kup dosegel 30—35 cm višine se dobro pohodi; to se ponavlja tako dolgo, da kup naraste do 1 metra. Da nam amonijak (ki bode v hlevu v nos) ne uide, potresemo vsako lego gnoja s sadro (gips) ali še bolje s superfosfatno sadro, in sicer pride na 260 hj gnoja kakih 50 kg sadre. Tako pripravljena kopa ostane 6—8 dnij nedotaknjena, nato se pa preobrne.
Pri tem moramo paziti, da ga res dobro preobrnemo, da ne pride samo spodnji na vrh, ampak tudi vnanji na znotraj ; ko smo ga tako premetali, mu damo zopet prejšnjo podobo.
Gez osem dnij to delo ponovimo in tako še 2 ali Škrat. Tako dobi gnoj one lastnosti, ki so potrebne za napravo šampinjonskih gredic.
Te lastnosti obstoje v pravilni vlagi in pravilni toplini. Ako ga potipljemo, mora biti gnoj masten in ako ga stisnemo, mora biti sprijemljiv, pa vender zopet prožen, ne sme se pa pri tlaku odločevati vlaga, oz. voda.
Ako gnoj nima teh lastnostij, treba ga je z nova premetati in če je presuh, ga z vodo pomešano gnojnico poškropiti, (vendar ne premočno) ter dobro poteptati, da pospešimo njegov razkroj; če je pa gnoj mokroten in mrzel, ga zmešamo na rahlo na kup in seveda nič ne poškropimo. Mesto konjskega gnoja dobro služi tudi šotni zdrob, ki se tu in tam rabi po hlevih.
Tako pripravljeni gnoj nima slabega duha niti odurne vnanje podobe in se da kar naravnost
porabiti za vzgojo pečarke. Ako je preveč moker, doda se mu še malo zdrobu.
Na dobro poteptani šotni gnoj se vložijo šampinjonov! zarodki in mesto s prstjo iz gnojenih gredic pospe zopet z zdrobljeno šoto. V tem slučaju je glavna stvar, da vzdržimo nasadu primerno vlago.
Sicer pa ni, da bi preveč pisal o pripravi gnoja in kolikrat ga je treba preobrniti. To uči najbolje vaja in skušnja, ki se pri nekoliko zanimanji za šampinjonovo rejo kmalu pridobi.
Glavno je:	gnoj ne sme niti
kakor pravimo zgoreti, pa tudi divje razne glivice (bakterije) ga ne smejo okužiti, kajti v pokaže-nem gnoju ne zraste noben žlahten šampinjon več. Vsaka škodljiva tvoritev glivic pa se zabrani ravno s pridnim premetavanjem in prezračevanjem.
Čez kake štiri tedne dobimo pri pravilnem ravnanji prhko, rahlo, toplo, polvlažno maso iz konjskega gnoja. Kako iž nje napraviti šampinjonske gredice, pove prihodnji odstavek.
Naprava šampinjonskih gredic ali kop.
Kakor sem vže omenil, napravljajo se šampinjonske grede na raznih krajih in na razne načine; gredam, napravljenim na zemlji v odprtem prostoru, pravimo kope. Le-te so ali enostranske prilegajoč se od druge strani k zidu ali pa dvostranske, ležeč popolnoma prosto, da se morejo z lahka obiti.
Prve so 50—60 cm visoke pri enaki spodnji širini. Dvostranske kope pa imajo osnovno ploskev, tiroko 1 m, (daljava je neomejena ter se ravna po velikosti prostora) ter se dvigajo zmerno nagnjene do 50 cm nad zemljo. Prva vrsta gobovih zarodkov se nasadi okrog 10 cm nad zemljo krog in krog, druge vrste pa primerno višje.
Ako imamo dovolj prostora, lahko napravimo več kop vštric, seveda moramo skrbeti za potrebni
vmesni prostor, da nimamo pri delu sitnosti.
Za vsak slučaj priporočam ne delati gred višjih nego 50—60 cm, da se ne razvije v njih premočna gorkota. Pri tem je važno tudi to, da gnoja preveč ne tlačimo, da se ne napravijo pozneje znotraj prazni prostori, zato se priporoča delati kope z roko.
Ko so kopice gotove, pogladijo se z deščico, da ni nobenih globin in tudi vzvišenin več in da so kope enakomerno potlačene. Na to se pokrijejo s slamo ali steljo, da se gnoj začne preje pariti. Čez nekaj dnij pogledamo, je li ni toplina previsoka, o čemur se prepričamo na ta način, da vtaknemo na več mestih vanje ošpičene lesene kline, ako le ti niso, ko jih čez nekaj minut potegnemu ven, preveč vroči, ampak samo vlažni, lahko pričnemo z vkladanjem zaroda. Toplina od znotraj ne sme presegati 250 R, ker bi se sicer zarodki osmodili. Ako je gorkota dosegla vže 15 °, je treba skrbno paziti, da se sčasoma ne dvigne.
Nasaja zarodkov šampinjo-novih.
Šampinjonov! zarodki, imenovani tudi podgobje obstoje iz belih vlakenc (micelovih nitek) in se jemlje navadno iz starih kukma-kovih gredic, kjer se nabirajo velikega srpana in kimovca, previdno s prstjo vred izkopljejo in na suhem, proti mrazu zavarovanem kraji shranijo.
Dobijo se, kjer rastejo, tudi zunaj na prostem, toda redko v potrebni množini. Zato je najbolje naročiti jih pri kakem vrtnarji. (Zarodke šampinjonove je lahko dohiti pri tvrdki Ernest Bahlsen, Kraljevi vinogradi pri Pragi. — Gotovo jih preskrbi tudi domača tvrdka Alojz Korsika v Ljubljani. 1 kg zarodkov v suhem gnoju stane približno 3 K.)
Ti prodajajo šampinjonske zarodke v posebni obliki. Konjski
21 —
gnoj je namreč popolnoma pretkan z nežnimi sampinjonskimi vlakenci. Pri nasadu lomimo ta suhi gnoj v koščeke v velikosti lesnika. Taki zarodki se dade več let hraniti, ne da bi trpeli na kaljivosti.
Ko smo se čez nekoliko dnij prepričali, da sparjenje kop ni premočno (toplota ne sme presegati 25° R) začnemo nasajati. Ker pa prevelika gorkota zarodke zamori in uničuje, zato je bolje, napravljati kope nekoliko nižje in krajše, ker se v takih prava toplina mnogo bolje vzdrži. Nasaja se pa tako-le:
V v r šini 5—8 cm od tal se nasadi prva vrsta zarodkov. Privzdigne se nekoliko gnoja, dene na njegovo mesto 3 cm na debelo in 5—6 cm na širjavo najboljše vrtnarske prsti (nekateri vrtnarji nasajajo naravnost v gnoj brez prsti), vloži notri konec zaroda in pokrije zopet z gnojem ter lahko pritisne. Oddaljenost posameznih jamic je 25 in 25 cm. Cela greda se takorekoč „našpika“ z zarodki.
Najbolje je zasajati v zveznih vrstah tako
O	O	O	O	O	O
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
(Dalje prih.)
Živinoreja.
Vpliv raznih krmil pri pitanji prašičev in njih priprava.
Kakšno meso in salo dobivamo od prešičev je v prvi vrsti odvisno od krmil, ki so se živalim zadnji čas pokladala. Vpliv posameznih krmil se premalo vpošteva, radi tega se tudi ne more dobiti najfi-nejih izdelkov. Tujci morajo zakla-dati naša mesta s finim blagom,
ker je domačini še ne razumejo proizvajati.
Glavna krma za pitanje prašičev je krompir, kteremu se mora, da d4 povoljni vspeh, primešati še kako pomožno krmilo, ki je bogato na beljakovini. Najboljše krmilo je strti ječmen, ki da izvrstno salo in fino meso, njega ugodni vpliv se ne da nadomestiti s kakim drugim žitom. Za tako krmljene prašiče plačajo mesarji, ki imajo boljše stranke z izvrstnim blagom zakladati, rado-v olj no dražje cene. Drugo krmilo je oves, ki je zelo lahko prebavljiv in radi tega važen pri krmi mladih prašičkov kakor tudi za rejo odrastlih. Ajda je v lahkej prebavljivosti podobna ovsu, v redil-nosti pa ječmenu, toda meso in salo ni nikdar tako izvrstno. Turšiča je jako izvrstno krmilo, ker je bogata na škrobu in tolšči, toda dil nepovoljno rumeno salo in meso, v zadnjih 14 dneh pitanja jo je najbolje s strtim ječmenom nadomestiti. Ravno tako so tudi lanene tropine (preše) nepovoljnoga vpliva v zadnjem času pitanja, ker dobi meso in salo žarek oljnat okus. Važno krmilo za prašiče so otrobje, ki dajo izvrstno pičo zraven krompirja.
Ako primanjkuje krmil za prašiče, bi bilo želeti, da se malčnim kalom obrne večja pozornost, ker jih ne znamo domačini izkoristiti, zato se izvažajo v tujino.
Ako so živalska prebavila uže od mladosti dovolj vtrjena, da morejo celo žito dobro prebaviti in izkoristiti, kar se spoznapo odpadkih, tedaj naj se ostane pri krmi s celim zrnjem.
Večinoma pa so prebavila oslabela, da pride žito v blato in tu je najbolje, da se žilo stare.
Kuhati žito ni umestno, ker se umore pri visokej vročini gotove glivice, ki pospešujejo prebavljenje.
Mlekarstvo in sirarstvo.
jNekaj misli o mlekarstvu.
Lanski letnik „Narodnega Go-spodarja“ je govoril o razmerji novejših skušenj na polju mlekarstva do svežega mleka in do presnega masla, Preostaja nam še besedica o tretji vrsti mlečnega vnovčevanja, do sirarstva.
Sir iz posnetega mleka nam sicer precej dobro poplača pusto mleko, ako njegova kakovost ugaja in je tudi vrsta sira umerjena okusu odjemalcev, vendar ostane njegovo trgovinsko polje vedno le omejeno. Za veliko narodno mle-karjenje, zlasti za uporabo polnega mleka, za svetovni trg pride v poštev samo tolsti sir, t. j. iz neposnetega mleka, ali tudi le slabo posnetega mleka ali pa celo iz mleka, ki se mu je smetana še posebej pridejala, napravljeni sir, takozvani nad tolsti sir. Da je možno, s pomočjo tega mlekarskega oddelka doseči za mleko visoko ceno, višjo nego se dosega za presno maslo, to kaže skušnja do dobra
Vzrok pa, da kmetijski in mlekarski krogi niso nič kaj nagnjen-vpeljavi sirarstva, je najbolj ta okoliščina, da se da fino maslo razmerno lahko napraviti, da pa predpostavlja dosega istega cilja pri siru časih prav resne težave, veliko strokovno izobrazbo, skušnjo in previdnost. Se večja je ta težava vsled tega, da pri sirarstvu nimamo natančno določenih predpisov in pravil, katerih vršitev bi z gotovostjo jamčila za finost kake vrste sira; ta negotovost ima svoj izvor odtod, da znanstvene preiskave posebno zorenja, ki ima vendar naj večji vpliv na dobroto sira, tiče še popolnoma v plenicah. Vemo sicer, da zorenje sira in spremembe ki se pri tem gode v sirni masi, provzročajo tugi glivice (bakterije); toda katere vrste delujejo pri rarnih sirih, jeli ena ali več vrst in ali bo imelo kaj uspeha, ako te vrste mleku, ki se ima siriti, umetno pridenemo, o vsem tem
danes ne vemo dosti več, nego nič, le nekaj slutenj. Vendar pa je upati, da bode veliki napredek na polju splošne bakterijološke znanosti, o katerem čitamo sleherni dan, dozorel svoje sadove tudi za sirarstvo in posvetil tudi v to mračno temnico. Gotovo je le toliko, da je močno želeti, naj bi se izdelovanje tolstega sira kolikor moč razširilo: na ta način bi se delovalo nasproti preobilnemu proizvajanju presnega masla in tako zastopila pot neprestanemu padanju njegovih cen; tako bi se pa tudi cena mlečnih izdelkov sploh dvignila.
• Ako smo v pretečenem letniku razmišljali tehnično stran mlekar-jenja, obrnimo troho pozornosti tudi na trgovinsko plat, kam oddati blago in kakšne so cene mleka in njegovih izdelkov. Te razmere so jako važne, kajti vsi tehnični vspehi in napredki so za nas majhne vrednosti, ako blago ne gre naprej in nima prave cene.
Gotovo je, da se je število molznih krav zadnje desetletje znatno dvignilo (za koliko, povedo nam številke letošnje štetve, ki nam še niso na razpolago) in četudi je v tem času narostlo število ljudstva in se je ž njim vred dvignil mlečni konsum, vendar se je pridelalo mnogo mleka nad domačo porabo. Poleg višjega števila krav moramo vpoštevati da se je tudi njih mlečnost v mnogih krajih dvignila. Obstanek mleka, ki se ni porabilo v domačem gospodarstvu se je moral torej porabiti na drug način.
In da se cene mleka splošno niso zvišale, ampak poprečno še znižale, nam je na podlagi gorenje statistične podobe popolnoma umljivo. Te cene bodo še vedno padale, čembolj se bodo prometna pota izpopolnjevala, zlasti po napravi novih železnih prog, ko vedno širši sloji proizvajalcev tišče s svojimi pridelki na svetovni trg. Kar sc tiče prodaje svežega mleka povdarjamo, da bo pri vseh ne-
ugodnih okolnostih ono gospodarstvo najmenj trpelo, ki proizvaja mleko posebne kakovosti, ki se dviga nad gladino navadnega tržnega mleka (kakor smo to opisali v lanskem letniku).
Ako se vprašamo, čemu se porabi večina preostalega mleka, dobimo odgovor:	za izdelovanje
putra.
Razširjenju te obrti je brez dvojbe največ pripomogla iznadba mlečnega posnemalnika in njej sledeča ustanovitev mlekarskih zadrug.
Po njih je postalo izdelovanje putra jako lagoden in varen posel. Neizogibna posledica temu pa je bila velika množina blaga, ki se je zdajci prikazala na trgu in z njo v zvezi padanje cen za presno maslo.
Sledeče številke naj pokažejo, kako je padala cena putru na Nemškem od leta 1889—1896, ki sorazmerno kaže tudi padanje cen masla pri nas.
Leta se je plačalo 50 kg
1889	masla z	K 135-60
1890	n	„ 129-60
1891	n	„ 129-60
1892	n	„ 132’—
1893	n	o 126-—
1894	n	„ 123-—
1895	n	„ 116-40
1896	n	„ 121"—
Pa ne samo v zadnjem lOletji so kazale cene masla nagnjenje iti navzdol, ampak so tudi v primeri s prejšnjimi desetletji nižje.
Vzrok padanju maslovih cen po vesoljnem svetu je mej drugim posebno ta, da se ne le v staro-slavnih fabrikah za puter (Švica, Holandsko) proizvaja več blaga, ampak da so začele tekmovati na tem polji mnoge nove pokrajine.
Avstralija in Argentinija sta n. pr. znatno znižali ceno putra na londonskem trgu, ki požira največ blaga. Le pomislimo: Avstralija je upeljala 1. 1881—1885 putra 1767 angleških stotov, to število pa je v samem letu 1895 poskočilo na 313,247 angl. stotov.
Na teh severnih trgih torej nimamo pri nas na jugu ničesar pričakovati, vže zato ne, ker ne moremo prenesti konkurence višje na severu ležečih narodov.
Kako torej priti iz zagate?
(Dalje prih.)
Čebelarstvo.
Kraljica in njeno ministerstvo.
Minuli so božični prazniki in ko se človek raduje v miru Onega, ki mu angelji prepevajo slavo v višavah, miruje tudi liliputansko kraljestvo čebel od vsakdanjih opravil in vse javno delovanje počiva. Toda ne dolgo. Božični zvonovi odklenkajo in vže naznanjajo veliki plakati po voščenih stenah kristalnih palač, da kliče čebela-kraljica svoje vdane na važne posvete. Zveste podložnice si ne dade dvakrat velevati, zborovalna dvorana je polna, kraljica veličanstveno otvori slavnostno sejo, I. v XX. stoletji:
Kraljica: Premile ministrinje moje! Zadnja naša posvetovanja v minolem stol. so se sukala krog prevažnega vprašanja: „Zakaj človeški rod ne ceni več čebele tako, kot v prej pretekli dobi?“ Vsestranska razmotri vanja so nas privela do teh-le rezultatov: čebele same temu nismo krive; tudi med in vosek imota dobro ceno; pokrajine se ozir medonosnosti niso bistveno spremenile in slabe letine tudi niso tako pogostne. V katerem grmu torej tiči zajec? —Nam se zdi, da je pravi vzrok nesrečni čebelar sam. In da pridemo tej stvari do korena, zato smo danes tukaj zbrane. Toliko resnobneje mora biti naše prizadevanje priti na čisto, ker ravno tu tiči glavni vzrok našega preziranja. Vprašam torej:	Je-li moja sumnja, da je
glavni vzrok propada čebeloreje čebelar sam, opravičena ali ne?
Min. A:	Vaše čebel n o Veli-
čanstvo ! Kje drugje bi utegnil tudi biti vzrok, nego v čebelarju samem in njegovi nevednosti in v
napakah, ki se gode vsled te nevednosti ; Vaše zveste podložnice hočejo sedaj dokazati te napake drugo za drugo.
Dovolite, da pričnem z glavno napako, ki obstoji v tem, da prav veliko, če ne večina, naših čebelarjev nima pravega ali recimo naravnost, prav nobenega pojma o čebelarstvu. Cebelariti pomeni pri njih isto kot imeti nekaj če-belnih panjev. Na koncu hiše na vrtu ti postavijo par lesenih ška-telj ali štorov, ali (v tem slučaju že veliko store) kak p mj naj novejšega, bodisi tega ali onega amerikanskega, dunajskega ali Gerstungovega sestava, ki ga, ker me notri prebivamo imenujejo, čebel ni panj in nato pričakujejo potrpežljivo, ali pa tudi strastno hrepeneče po letu rojev, spomladi in na jesen medu in voska. Odpiranje panjev v imenovanih letnih časih je edini trud, ki ga žrtvujejo svojim čebelam. O resnični oskrbi čebel čez leto, o dejanski vzgoji in resnični reji ni niti govora! Kakor nekdanji gozdni čebelarji pred stoletji, ki niso imeli druzega dela, kakor votliti drevesna debla za čebelne dupline pred ro-jitvijo in rezati satje iz teh dupel na jesen, tako tudi današnji čebelarji nečejo imeti več posla in vse drugo s prekrižanima rokamo prepuščajo ubogi čebeli. Toda s takim čebelarskim lenobarenjem se dandanes nikamor ne pride. Nekdaj ni več sedaj. Tam v starih časih je bila čebela in bolj prosta, divja, gozdna žival; sedaj je domača žival. Tam v zelenega gozda zlati svobodi so jo močne stene votlega drevja in gosto zaraščeni gozd dovolj varovali proti viharju in smrtni mrzloti; tukaj na vrtu nam mora preskrbeti varstvo čebelar sam z gorkimi' panji, s tem, da nam zoži notranji prostor, s streho ali ul-njakom. Tamkaj v pragozdu je vzplodila bogata paša na črnem lesu sama nešteto rojev in pri velikem številu čebelnih naselbin se ni nič poznala mala množina rojev,
ki se je vsako leto razgubila vsled brezmatičnosti in drugih neprilik; v naših časih mora znati čebelar roje po potrebi omejevati ali pospeševati in njih prospevanju z najrazličnejšimi sredstvi pripomogati.
Ako pa ta oskrb izostane, kako naj neki pričakuje koristi od čebel? In ako on, roke lagotno v žepu, vendar hrani v prsih podobne upe, ali ne ravna krivično proti nam čebelam ?
Ovco n. pr. redi človek neprenehoma preje celo poletje in zimo, predno zahteva volno od nje; kokoš vzgaja skrbno od piščanca in zahteva jajce od nje šele tedaj, kedar je velika in rodovitna: samo me naj meni nič tebi nič polnimo deže in lonce, kadar se komu sline zacede; in vendar naša reja ne tirja pol toliko dela in časa, kakor n. pr. reja glupe kure ali gosi! O da, ako je kedaj slučajno nebeškemu Čebelarju povšeči, poslati čebelam posebno ugodno poletje in zimo, potem se utegne zgoditi, da prileti gospodarju tudi za samo gledanje kaj sladkega v usta; tčda velikokrat tega ne bo; v navadnih letinah bo pridelal malo ali čisto nič, in zraven bo še panj za panjem, ali v kakem posebno kritičnem času celo cel čebelni stan za vselej dal svetu slovo. Docela naravno! na drevesu kmetijstva ne scvete nobena mladika brez truda in nobena ne stresa sadov sama od sebe, tudi vejica čebelarstva ne. Toliko o prvi napaki.
Kako naj se meso nasoli in posuši!
(Ob jednem odgovor na vprašanje km. društva v L. p.)
Ko se ohladi zaklani prašič, se razseka na posamezne dele, ki se izdelajo deloma v klobase, deloma se posuše kot gnjati. Da ostane meso skozi celo leto nepokvarjeno in trpežno, se mora gledati, da se odstrani voda s sole-njem in sušenjem, kajti mokrota da redilno podlago glivicam, ki
povzročijo razkrojitev in plesnobo. Dobi se izvrstno blago, ako se primeša soli še nekoliko salpetra, ki podeli mesu lepo rudečo barvo in nekoliko sladkorja, ki vpliva na boljši okus. Na 100 leg mesa pride 6 kg suhe soli, */2 kg salpetra in 1 kg sladkorja. Za solen j e naj se vzame kad, ki ima v dnu luknjo in se zapira z drogom. Dno se dobro potrosi z zmesjo, potem se zlože gnjati in drugo meso trdno v 'plast, da ne ostane kaka praznina.
Mastni deli naj pridejo na spodnjo stran. Vsaka plast naj se 1 cm visoko z zmesjo dobro potrosi. V 3 dneh se sol raztopi in se naredi salamura, ktera se odtaka skozi v dno narejeno luknjo in se poliva meso vsak dan 3 krat ž njo.
Salo in gnjati naj ostanejo v soli ne pod 14 dnij in ne nad 30 dnij, kar je zavisno od mesa. Mladi prešiči imajo še mehko meso, zato zadosti krajši čas za solenje kot pa pri starih odrastlih; posebno dolgo potrebuje meso mrjascev.
Kraj kjer se hrani kad z mesom, mora biti zavarovan pred mrazom kakor tudi pred toploto, ker oba slabo vplivata na razsolenje. Ko se meso dobro razsoli, tedaj se vzamejo posamezne gnjati in se obesijo z vrbovjem na droge. Tu se puste 1 dan ali 2 dni, da se dobro odteko. Nekteri priporočajo iz kadi vzete gnjati v rženih otrobih povaljati, ki imajo namen, da obranijo po letu muhe, ki bi na-legle jajca, iz kterih bi se razvili črvi.
Odtečeno meso pride v dim. Najnavadnejši način sušenja je na mnogih posestvih, da se suši meso takoj nad ognjiščem, kar pa se mora zavreči, ker tu pride prehud dim. Mesu naredi hrasto, tako da ne more dim več vplivati na notranje dele, tolšča od zunaj se topi, da skoro kaplja.
Jako priporočljivo bi bilo, da bi bile na vsakem posestvu za su-
šenje in shrambo mesa kakih 5 do 7 m nad ognjiščem narejene dimne sobe ali kamre.
Take sobice naj bojo ne v visokosti nad 3'5 m in tudi ne pod 2*5 m. Da se meso dobro suši, naredi naj se na istej strani, od koder pride dim, pri tleh dimne kamre okence, nad njim v dimniku pa zaperalo, tako da ima dim edino pot v sušilnico, na na-sprotnej strani naj se preskrbi pri vrhu zopet okence, da se dim odpravi.
Tedaj ima dim poševno črto za dostop in odstranitev, in tako lahko opihljava viseče meso. Obe odprtini naj imata zaperala, da se sobica lahko zapre, kadar bi bil prehud dim kakor pri peki, če je prehuda vročina. Da ostane meso vedno sveže, je dobro, da se naredi v vrata majhno mrežato okno, kakor tudi na nasprotnej strani, da pihlja prepih. Tako prirejena sušilnica, ki ima potrebna okna, da se lahko dimu pot odpre ali zapre, in ima prepih, se lahko tudi porabi za shrambo, kar se v mnogih krajih zgodi.
Za kurjavo, ki služi v sušenje mesa, morajo biti suha drva, kajti sveži les ima veliko sopare, ki naredi meso mokro in netrpežno. Dim od premoga ali šote je ne-rabljiv.
Pri sušenji se mora paziti, da ni ne prevroče in tudi ne premrzlo. Osuši se salo v 8—12 dneh, gnjati v 10—14 dneh, klobase pa že preje kat salo. Ko se vidi, da je meso dovolj suho, se vzame iz dimne kamre, gnjati se nekoliko obdrgnejo s soljo in poprom.
Ako imaš dobro sušilnico, ki ima zaperala in prepih, pridejo osušene gnjati in klobase nazaj.
Kjer nimajo pripravne shrambe, naj se] denejo gnjati v vreče ali naj se zavijejo v papir, da se s tem zabrani dostop muham. Drugi tudi priporočajo, da se smejo djati posušene gnjati v zaboje med pepel ali rezanico.
Društva, ki se nameravajo pečati z razprodajo mesa in sala, morajo skrbeti, da se blago dobro izsoli in izsuši v zato nalašč pripravljene] sušilnici, ki naj bode tako prirejena, da tudi lahko služi za shrambo. Da bodo dobila društva od vseh posestnikov dobro blago, zato jih je treba opozarjati na važni vpliv posameznih krmil v zadnjem času pred klanjem, kakor kaže tudi v sedanji štev. priobčeni spis.
Hudakllnov novi meh ali žvcplalnik.
Stremljenje priskrbeti malemu vinogradniku dobrih pa cenenih strojev, kakršnih pa se sedaj mnogo pogreša, napotilo je g. Hudaklina kleparja v St. Jerneju na Dolenjskem, da je izdelal nov meh za žveplanje od trtne bolezni, „grozdna plesnoba“ (Oidium Tuckeri) napadenih trt. Nekaj takih mehov so tudi drugi domači kleparji že izumili (n. pr. g. Kiissel v Novem-mestu), a ker utegne postati Hu-daklinov stroj glede svoje jednostavnosti, najpripravnejši od vseh dosedaj v rabi stoječih, zato hočemo ta meh, katerega je izumitelj izboljšal in kterega smo mi sami preskušali, nekoliko natančneje opisati.
Ta meh obstoji iz lesene, čve-terokotne škatljice, v katero se vsuje žveplo, ter iz enega ali prav za prav dveh, na vsaki strani te škatljice pritrjenih mehov. V zno-tranjem te škatljice je v ozadju majhen predel, spojen s posebno pripravo za vravnavo vetra pri izpuhanju žvepla, skozi na sprednjem delu pritrjeno plehasto, okrogo cev. Na vsakem koncu te cevi je še pritrjena gosta mrežica, da se uhajajoči žvepleni prah kolikor moč fino razprši. Na sprednjem delu cevi pritrjena mrežica, se lahko nadomesti s posebnim ploščnatim razpršilnikom.
Vsa sestava je torej prav primitivna, in to je ravno, kar se mora vpoštevati pri napravi strojev
namenjenih navadnemu vinogradniku.
Prednosti, katere ima ta sestav pred drugimi, sedaj v rabi stoječimi navadnimi mehovi, so te, da Hudaklinov meh pri majhnem, nenapornem in torej tudi manj utrudljivem pritisku, močno puha. To ravno zahtevamo od pravilno napravljenega meha, kajti čim večji oblak se pri puhanju napravlja, tem hitrejše in boljše se delo izvrši. In ker ima ta meh v notranjem še posebni ravnač (regulator), se moč enakomerno in pravilno izkorišča.
Glavna napaka tega, kakor vseh drugih takih primitivnih mehov je pač ta, da sicer nekateri žveplo dobro puhajo, pa na široko raz-prše t. j., da dobro izpuhano žveplo se nikdar tako dobro ne izkoristi, kot pri večjih, sicer dražjih, pa finejše in umetnejše napravljenih nahrbtnih mehovih. Poslednji imajo v notranjem še posebno pripravo, s katero vse uhajajoče žveplo sproti zmeljejo in ker gre tako zmleto žveplo še skozi več gostih mrežic, uhaja le v podobi dima, ki se počasi ter enakomerno na vse trtne dele seseda.
Dosedanje skušnje so pokazale) da čim flinejše se žveplo trosi, tem bolji je vspeh. Pri prav finem puhanju pride še ta okolščina v poštev, da se množina žvepla pri enakem delu in enakem obsegu vinograda^ znatno zmanjša pri porabi teh, kakor pri jiorabi primitivnejših strojev, kajti poslednji izpuhajo komaj polovico žvepla v podobi dima, drugo polovico izpuhajo pa v podobi prav finega prahu, ali če nimajo v notranjem nikakih mrežic, celo v podobi malih krogljic ki potem vsled prevelike teže, kar naravnost na tla pade, kar pa na tla pade, jć večinoma izgubljeno. Le ako solnce močno pripeka in je zemlja suha, se tudi to žveplo tako močno segreje, da more vsaj en del spremeniti se v žvepleno sokislino t. j. dim sežganega žvepla, ki se potem po vinogradu raztegne
ter glive pomori. Ker pa navadni mehovi nimajo v notranjem nikakih valjarjev, s katerimi bi žveplo drobili, se mora žveplo, predno se ga spravi v meh, presejati skozi gosto sito.
Hudaklinov meh se utegne udomačiti, vendar mora popred še sledeče popravke izgotoviti:
a)	Da se bode žveplo lažje, hitrejše in brez potrate v škatljo vsuvalo, naj napravi iz pleha liv-niku podoben nastavek, in da se more ta na deščici trdno pritrditi, naj prilepi na deščico še poseben debelejši košček lesa.
b)	Žica, ki služi za vravnavo vetra, bodi mesingasta ali jeklena in ne železna, ker taka kmalu zarjavi ter se zlomi, tudi je ta žica lahko debelejša tembolj, ker pri delu nič ne nagaja.
c)	Cev se mora bolje pritrditi, ker ob straneh uhaja zrak in tudi žveplo. To se lahko doseže s tem, da se okolo cevi košček usnja ovije.
e) Usnje, ki veže ročni ploskvi, s škatljico na koncu blizu cevi, mora biti debelejše, oziroma iz boljšega materijala, ker drugače se bo slabo usnje pri tolikem gibanju kmalu pretrgalo vsled česar bo zrak povsodi uhajal.
Želeti bi bilo, da izumitelj tu navedene nedostatke odstrani. Stroj stane sedaj 4-50 K.
X.
Prepovedano tajno sredstvo.
C. kr. deželna vlada naznanja:
C. kr. ministerstvo za notranje zadeve je z odlokom dne 4. decembra 1990, št. 4214, semkaj sporočilo, da ima, kakor se je uradno dognalo, lepotilo „Dr. Spitzer’s Gesichtspomade,“ katero razpečava po naznanilih v dnevnikih edino zastopstvo Mme. Franki, Wien VIII, Kochgasse 28, razven drugih sestavin tudi klorid živega srebra (sublimat).
Razpečava tega lepotila je po § 6, dne 12. oktobra 1897, drž.
zak. štev. 234, republiciranega ministerskega odloka od 1. maj-nika 1866, drž. zak. štev. 54, prepovedano.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 4: I. E. v M. Koroško. Kako je treba njivo pripravljeno imeti, ako se jo hoče porabiti, da se naredi iz nje travnik.
Odgovor 4: Glavni pogoj za dober umetno napravljen travnik je, da se mu preskrbi čista, dobro zagnojena njiva. Najboljša semena malo koristijo, ako se sejejo v plevelno njivo. Za ta namen naj se vzamejo njive, kjer je preje rastla kaka okopavina, kakor krompir, repa, turšica ali pesa, tudi grahora pusti njivo čisto. Dobro bi bilo bodoči travnik že sedaj po zimi z umetnimi gnojili potrositi in sicer naj se vzame na 1 ha 500 kg žlindre in 200 kg kalijeve soli, spomladi naj se še nekoliko domačega gnoja navozi, da bo letina žita, ki se za polovico manj zažene kot pri navadni setvi, boljša in trava dobila močnejo rast po dušiku domačega gnoja.
Vprašanje 5: J. Š. v Št. L. Razni listi priporočajo zadnji čas razne redilne praške pod imenom „Gloria“. Ali so ti praški bolj priporočljivi živini pokladati kot pa apneno klajo.
Odgovor 5: Praški imajo namen krmo okusnejo napraviti in prebavljivost pospešiti. Toda apnena klaja obogati krmo, ki je večinoma revna na fosforu in apnu, na teh za živalsko okostje prevažnih mineralnih snoveh. Živalsko telo potrebuje snovi za tvoritev mesa kakor tudi kosti. Ker pa za zadnje dele potrebnih mineralnih sno-vij primanjkuje v krmi, zato je treba gledati, da se jih umetno nadomesti. Apnena klaja je zmleta moka iz kostij telet.
Vprašanje 6: F. Š. v E. pri Št. Nameravam spomladi tudi sadji z umetnimi gnojili gnojiti. Do sedaj sem vozil samo gnojnico okoli drevesa in nisem dosegel zaželjenih vspehov.
Odgovor 6: Sadje potrebuje vse 4 važne redilne snovi kakor vsaka druga rastlina. Dušik pospeši, da se mineralne snovi spremene v rastlinsko rast. Vpliv dušika se spozna po temno zelenem perji in pri zadostni množini drugih redilnih moči po lepem debelem sadji. Fosforna kislina vpliva na rodo-vistnost dre vaša, cvetja in sadeža. Kalij je glavni pogoj za dobro rast
lesa. Trd in močen les, kakor trpežnost proti mrazu in boleznim se doseže s kalijevo gnojitvijo. Apno v zvezi s kalijem da še trpežneji in močneji les in vpliva, da se sladčica v sadji poveča. — Sama gnojnica, ki ima večjidel kalij in duših v sebi, nikakor ne zadošča, da bi se letina zboljšala, treba je še skrbeti za gnojitev z fosforno kislino v žlindri ali superfosfatu in pri pomanjkanji apnenca tudi za apno. Drevji se ne sme gnojiti okolu debla nego v ko-lobaru, ki naj seže toliko od drevesa, kolikor daleč se veje razširjajo, ker v tej daljavi se tudi razširjajo najmanje koreninice, ki so edino zmožne raztopljene mineralne snovi povžiti. Gnojilo za eno drevo se določi, ako se ve prostor, koliko ga zavzame, kot jednota služi 1 m2, za kojega se ve, koliko se ima dati posameznih gnojil. Za določitev naj nam služi praktičen slučaj. Polumer kroga okoli drevesa znaša 5 m. Prostor je jednak, [p = r2 n] ako se polumer sam saboj pomnoži in še z 3-14. Tedaj 5 X 5 = 25 in to se pomnoži približno s 3 in znaša 75 m8.
Na 1 m8 se računa:
50 g žlindre ali 25 g superfosfata 40 „ solitra 30 „ kalijeve soli,
te številke se pomnože s 75 m2 in se dobi
50 X 75 = 3750 dr žlindre
40 X 75 = 3000 „ solitra
30 X 75 = 2250 „ kalijeve soli ali drevo potrebuje za svoj živež:
3'75 kg žlindre 3.— „ solitra 2.25 „ kalijeve soli.
Ako vozite gnojnico, tedaj se lahko solitar in kaljeva sol zdatno zmanjša in edino le imate skrbeti, da se v navedenej množini žlindra po-štupa. — Naredi naj se plitev jarek okoli drevja, kolikor daleč veje sežejo, noter naj se umetni gnoj zabrska s prstjo in jarek zasuje.
Vprašanje 7:	Matilda Š. v R.
Cula sem vže večkrat, da se dado razne gobe prav okusno vkuhavati za zimo, kakor n. pr. razno sadje in ze-lenjad. Ker ne vem kako, prosim pojasnila, ker bi rada napravila poskus.
Odgovor 7: Razne gobe, zlasti pa fini šampinjoni, o kojih ste gotovo čitala v zadnjih štev. našega lista so vkuhane (einegmacht) veleokusne prava slaščica v hiši. Vkladajo se na razne načine, evo Vam najpripranej-ših par:
Sveže nabrani šampinjoni (navadno se jemljejo manjši) se opero se soljo in citronovim sokom, nato se
nekaj trenutkov vro v Jesihu, kateremu smo pridejali soli in citroninega soka. Ko se vse ohladi se precedi vloži v stč-klenice in zalije z ohlajenim kisom, ki smo ga preje kuhali s česnom, soljo in poprom. Gez kake 4 dni se kis odlije, znova prekuha in še gorak vlije na šampinjone. Po ohlajenji se zavežejo steklenice s pergamentnim papirjem ali mehurjevino.
Takozvani beli šampinjoni se takole vkuhavajo: Opero se najprcje v vodi, v katero smo nakapali sok od polovice citrone ter osuše na žimnatem situ. Na to se kuhajo v slani vodi z Jesihom, znova stresejo na sito in s čisto brisalko osuše. Sedaj se vlože v steklenice, polijejo s kuhanim kisom (pri kuhanju se pridene kisu češnja, popra, nageljnovih žebic, muškata in soli). Kisa ne pustimo, da bi se ohladil, ampak takoj zalijemo gobe (dišave smo odcedili). — Čez nekaj dnij se kis odlije, prilije se mu nekoliko svežega kisa s prejšnjimi dišavami, ki smo jihjv ta namen shranili. Kis se zavre in še vroč precedi na šampinjone, da jih popolno pokriva. Po ohlajenji se še nalije na vrh provanskega olja in steklenice povežemo s pergamentnim papirjem.
Tudi izvrsten cvet ali šampinjo-nova senca se da napraviti za juhe in omake (zose), ki so jako slastne. Sveže gobe se v vodi čisto opero, osuše in razrežejo. Na 1 kg se vzame 10 g (1 deka) soli, sok treh limon, vse skupaj z gobami se v piskru kuha 1/i ure, nato se prilije temu 1 liter močne mesne juhe in znova kuha V2 ure-Sok se na to precedi skozi platno v steklenice ki se dobro zamaše in s pečatnim voskom zapečatijo, da ne more zrak do njih. Toliko naj Vam zadostuje za domačo porabo!
Vprašanje S: F. H. v R. Nameravam pognojiti svoje vinograde z umetnimi gnojili. Prosim blagovolite naznaniti mi, kakšne vrste gnojil naj vzamem za razne, ob jednem na pogled poslane Vam zemlje.
Odgovor 8: Kakšno gnojilo naj se rabi in v kteri množini, je mogoče natančno določiti le tedaj, če se posamezne zemlje kemično preiščejo, da se določijo njene sestavine. Tako preiska-vanje izvršuje preskušališče v Ljubljani in mi Vam rade volje to preskrbimo, če ste voljni plačati tozadevne stroške. Vsako preiskavanje, kolikor v za Vaše razmere zadostuje, stane 3—4 K.
Ako pa v to ne privolite, potem morete doseči zaželjeni cilj le z napravo raznih praktičnih poskusov. Ti
obstoje v tem, da pognojite z različnimi množinami gnoja, vsako parcelo t. j. gotove in enakomerno odmerjene prostore, posebej, ter da opazujete učine posameznega gnojenja.
Za gnojenje vinogradov se rabi vedno troje umetnih gnojil in sicer: Tomažovo žlindro ali mesto te — su-perfosfat, kajnit ali kalijevo sol ali mesto obeh — pepel, ter čilski so-litar ali druga na dušiku bogata gnojila.
Na vsak ha (V75 orala) se vzame 4—5 q Tomaževe žlindre ali 3—3-5 g superfosfata, 4—4 5 kajnita ali 1'5 q kalijeve soli ali 4—6 q pepela in V5—2 q čilskega solitra. Poslužite se tudi hlevskega gnoja, to Vam posebno svetujemo, ker umetni gnoj pač napravi zemljo jako rodovitno in vse rastline bujneje rastejo, le s časoma postane ta prazna in zato se mora tupatam, vsaj pa vsako 4. ali 5. leto, tudi s hlevskim gnojem ali kompostom pognojiti, da zemljo zrahljata.
Ker se nektera teh gnojil počasi razkrajajo n. pr. Tomaževa žlindra in kajnit, se morajo že jeseni ali po zimi podkopati, ako se hoče, da pridejo njih hranila že naslednje leto rastlini v prid; ako se taka gnojila pozno spomladi podkopljejo, v dotičnem letu le malo izdajo.
Nasprotno pa se morajo lahko razkrajajoča se gnojila n. pr. super-fosfat, čilski solitar itd., spomladi podkopati, posebno pa čilski soh tar, ki se prav kmalu raztopi.
Mi Vam prav toplo priporočamo porabo umetnih gnojil tudi v vinogradu, ker po dosedanjih vsestranskih izkušnjah so se ista prav dobro obnesla.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz-
prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima na prodaj
o o pij ono trto
na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad,
V najem se da takoj:
hiša s hlevom, ledenico in vrtom, pripravno za gostilno in mesarijo ; hiša je pri cerkvi.
Kmetijsko društvo Leskovica niže Ptuja.
(96) 1
HiŠU lepa, prostorna, z opeko krila, vrt, hlev, svinjak, šupe in vodnjak, vse v dobrem stanju pripravno za obrt ali gospodinjstvo, tudi njive, travniki in stelja se na željo dobe precej za več let v najem.
Hiša, vrt, hlev, svinjak, pod,
po nizki ceni v najem v Sv. Jurju.
Hiša Ha samem, za klobučarijo pripravna se da za več let v najem (prvo leto prosto, samo poprava).
Lepa hiša tik ceste, pripravna
za krčmo ali obrt tudi za gospodarstvo, z opeko krita, več sob, kuhinja, klet, hlev, pod, vrt itd. se da v Sv. Jurju za več let v najem. Lep prijazen kraj tik glavne ceste v Kranj.
Frašicki domači 3, starj po 5
mesecev so na prodaj.
Svinja breja, srednja, bela, dobrega plemena, se odda meseca, svečana..
Bik, srednji, rudeč, 3 leta star, za pleme je na prodaj.
Sani, m06ne trdne in neokovane so na
prodaj.
Kupim hraste za S|ehve in podpore za kozolc. Ponudbe pismeno.
Kupim kobilo domače pasme, srednje postave, pripravno za poljska dela, krotko.	(97) 2	1
Na vsa ta naznanila odgovarja in daje pojasnila
MATIJA BOBNAR, župan v Lahovčah, pošta Cerklje, Gorenjsko.
Lepega pramastega žrebčka
9 mesecev starega ima na prodaj Matija Vidmar v Št. Jurji pri Kranji. Zelo prijazna žival. Odda ga, ker mu manj prostora.	(98) 8	1
n0*0|, kateri ima veselje učiti se podnba-UtiUcIt rije se takoj sprejme pri
Jos. Hudaklin-u
podobarju, Št. Jernej — Dolenjsko.
Posestvo v Trnovcu
pri Sevnici, približno 60 oralov z velikim vinogradom se proda, eventuelno tudi brez vinograda.
Anton Kunšek, Planina pri Sevnici,
Prinnrnfrn od ■ Vzajemna zavaroval-n ipui uua J>0. nlca proti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Tkfl 7p|i l'a svoju obitelj oskrbi pravim I IVU ACll, j naravsklm dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
900 lepih hrastov
Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo.
V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 16 do 20 kr. liter. — Josip Goljan, župnik.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega černega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsuinente za nakup.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Trgovsko novico.
(Pravočasna naznanitev zadržkov pri blagovnem prometu železnic.) Dunajska trgovinska zbornica obrnila se je na železniško ministerstvo s prošnjo, naj bi isto poskrbelo, da se taki zadržki pri blagovnem prometu, ki so že naprej znani, kakor n. pr. zakasnenja v prometu za časa vojaških vaj itd., naznanjajo v interesu trgovcev uže naprej in to ne samo potom uradnih listov, marveč tudi po drugih časnikih. Železniško ministerstvo je izjavilo, da je vplivalo na uprave avstrijskih železnic, da se v prihodnje tej želji ustreže.
(Nova b r z o v 1 a k a južne železnice.) Pričenši s 1. februarjem vozila bodeta med Dunajem in Trstom razven sedanjih še dva nova brzovlaka vsak dan, in sicer bode odhajal eden iz Dunaja ob 7. uri zvečer, ki bode prišel ob
7. uri 10 minut zjutraj v Trst, in nasprotni vlak, ki bo odhajal ob 6. uri 35 minut zvečer iz Trsta in bode prijahal ob 6. uri 45 min. zjutraj na Dunaj. Vlak ki odhaja ob 7. uri zvečer iz Dunaja, ima v Nabrežini zvezo na Benetke, kamor se dospe ob 10. uri 47 min. dopoludne. To bo najhitreja zveza med Dunajem in Benetkami. Osebni voz I. in II. razreda, ki je sedaj vozil iz Trsta čez Maribor v Mo-nakovo, vozil bo odslej z novimi brzo vlaki čez Ljubljano in bo prihajal v Monakovo za 4'/2 ure preje, iz Mouakpvega v Trst pa 21j‘i ure preje.
(Trd špirit.) V obrtnem društvu draždanskem je te dni govoril kemik Liebich o „trdem špi-ritu“. Dejstvo, da v bližnji bodočnosti pride v trgovino špirit v obliki kubični centimeter velikih trdih kock, je iz premnogo vzrokov vredno pažnje. Izdelovanje teh trdih špiritnih kock je precej jednostavno. Denaturirani špirit z 92 stop. se zmeša z 8-5 °/o nekega milu podobnega izdelka, na kar se špirit sam po sebi strdi v trdo tvarino. Pri takem špiritu odpade potreba steklenice ter je s tem odvrnjena možnost tako nevarnih eksplozij; ob enem pa špirit, zažgan z žvepljenko, gori prav tako, kakor tekoči špirit. Ako v peči ne moremo hitro zakuriti, treba vreči vanjo le dve kocki in takoj zaplapola močen a nenevaren plamen; sosebno pa bo služil trdi špirit na potovanju, lovu ali v vojski.
(Obnovljenje n a k a z niške g a prometa s Črn o gor o.) S 1. februvarijem t. 1. se zopet prične nakazniški promet s Črno-goro pod prejšnjimi, v pisemsko poštnem tarifu neznačenimi pogoji.
(Trgovinski strokovni poročevalci za inozemstvo.) Kakor druge industrijske države se je odločila tudi avstrijska vlada, da odpošlje trgovinske strokovne poročevalce v vse one pokrajine, za katere se industrijski in kup-
čijski krogi posebno zanimajo. Kot poročevalec za Južno Afriko, Avstralijo in Sibirijo je določen kon-cipist trgovske in obrtniške zbornice na Dunaju, dr. Erich Pistor. Za Perzijo, Sijam, Kino in Japonsko pa Karol Schiitze, konci-pist trgovske in obrtniške zbornice v Libercih. Najprej se namerava po pismeni ekspertizi s posredovanjem pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic dobiti informacij o željah udeleženih krogov. Na to pa obiščeta poročevalca na večmesečnem potovanju najvažnejša industrijska in trgovinska središča v tostranski državni polovici.
Obrt.
Obrtni kredit.
Ker se je Vaš cenjeni list začel baviti s perečim vprašanjem obrtnega kredita, dovolite, da v kratkem navedem to stvar zadevajoče dobre misli, ki jih podaja nemški list,, Arbeiter- und Gewerbe-Freund“, in katere se mi zde vseskozi primerne:
Glavna stvar za vsacega obrtnika je kredit. Bodisi, da se gre za obrat posameznika ali za skupne naprave v gospodarsko povzdigo obrtnikov, povsodi treba kredita. Kolikokrat čuješ tožbo: „Radi bi ustanovili nakupovalno zadrugo, da bi surovine in druge obrtne potrebščine pod ugodnejšimi pogoji kupovali kot doslej, toda mnogi izmed nas so zadolženi tam, kjer so dosedaj kupovali in bi potem morali te dolgove na mah poravnati. To pa ni mogoče.“ Ali: „Radi bi razširili že obstoječo surovinsko zadrugo, ter bi napravili večja skupna naročila, toda denarja ni.“ Da, denarja ni!
To kaže, da bi ugoden vir kredita bil za obrtnika temelj vseh gospodarskih podjetij. Kjer delajo obrtniki premišljeno, vprašati se morajo torej naj poprej: Kako pridobimo kredit ? Na Nemškem so v tem oziru na mnogih krajih usta-
novili kreditne zadruge za obrtnike, ki naj pomagajo obrtnikom ne s hipotekarnim, marveč z osobnim kreditom. Seveda so tu velike težave, predno se zadostno natanko prouče vsakega posameznega proš-njika razmere, oziroma dožene ali in v koliko je vreden kredita. To je posebno težko v velikih mestih. Da se te težkoče vsaj zmanjšajo, ustanovili so v Berolinu take zadruge za posamezne mestne okraje, v Halle za posamezne cehe.
V manjših mestih seveda ne bode mogoče posnemati teh izgle-dov. Tu bi se priporočalo, da bi vsi v mestu obstoječi cehi (obrtne zadruge) napravili skupno obrtno blagajno. Po deželi naj bi se obrtniki oziroma cehi večih sosednjih okrajev združili v skupno blagajno. Take blagajne oziroma kreditne zadruge pa ne morejo delovati vsaka zase brez ozira na druge. Že zato, da dobijo potrebnih navodil in pomoči pri ustanovitvi,
treba, da imajo neko centralo, neko zvezo. Na Pruskem je pristop k takej zvezi že zato potreben, ker se le tem potom dobi kredit pri pruski osrednji obrtni blagajni. (Glej lanski letnik „Narodnega Gospodarja11, kjer smo tudi mi že govorili o tem.)
Posebne važnosti pa je, da se že pri ustanovitvi take kreditne zadruge skrbi za dobro strokovno vodstvo. Začetkom morda zadostuje vodstvo obrtnikov-odbornikov, ko se je pa delokrog nekoliko razširil, treba neobhodno nastaviti v denarni in knjigovodski stroki izurjenega uradnika.
Ako je vse previdno zasnovano, potem bode kreditna zadruga uspevala in pripravila tla prodajalnim, surovinskim in drugim zadrugam.
M.
Obrtniki pozor!
Na Dunaju se vrši prihodnji mesec t. j. 17. svečana splošni
obrtni sestanek o katerem smo pisali v 1. letošnji številki. Mej najvažnejšimi točkami so na dnevnem redu : Preosnava obrtnega zakona, upeljava sposobnostne skušnje, odprava del po kaznilnicah, organizacija obrtnih zadrug, preskrbo-vanje za starost itd., kar smo itak že zadnjič obširneje navedli. Namen sestanka je, vse sklepe predložiti novoizvoljenemu državnemu zboru. Pripravljalni odbor vabi zlasti zadruge, naj se udeleže zborovanja po svojih zastopnikih. Tudi posamezni obrtniki so dobrodošli! Želeti je, da se tudi nase zadruge in sploh obrtniki odzovejo temu vabilu. Vsak udeleženec naj se prej zglasi in napove naj ob jednem dan in uro, kedaj se pripelje na Dunaj ter naznani vsaj, ako želi cenenega stanovanja. Naslov je: „Central Genossenschafts-blatt, Dunaj X. Raaberbahngasse Nr. 15.
ZADRUGA
Posojilnice na Danskem.
Glasom naredbe z dne 26. marca 1898 proglasili so vse posojilnice na Danskem za državne zavode, tako, da daje kmetu država posojila. S I. novembrom 1899 bilo je na Danskem 147 posojilnic in je do tedaj znašal porabljeni kredit 4,843.000 mark. Pravila določajo: 1. Smoter teh posojilnic je edino ta, dajati kmetom za kratko dobo gospodarski kredit. 2. Nihče ne sme biti ob enem člen dveh posojilnic. 3. Visokost posojila določa se po glavah živine, ki je imajo v normalnih razmerah na posamezni kmetiji. 4. Tudi razdelki so razdeljeni po glavah živine (od glave po ono krono danske veljave). 5. Člen sme dobiti v vsakem računskem letu po 50 danskih kron za glavo živine posojila. 6. Posejejo se za devet mesecev. 7. Novo posojilo dobi se šele en mesec po
vračilu starega. 8. Obrestovanje posojil je po 4 'jz °/o. 9. Letno plačo dobiva samo knjigovodja, drugi funkcijonarji imajo le dnevno odškodnino, kedar poslujeje. 10. Prebitek gre v rezervni zaklad, ki služi za dalno pokritje morebitnih izgub. 11. Izgube pokrivajo se tako, da plačujejo zadružniki po 55 vinarjev od glave živine, ostalo se pokrije iz rezervnih zakladov in sicer zopet do višine, 55 vinarjev od živinske glave, ostanek morajo zopet pokriti zadružniki.
Naznanilo.
„Gospodarska zveza11 je te dni razposlala deležne listine na vsa ona društva, katera so deleže založila. Ko bi katero društvo te pošiljatve ne bilo dobilo, prosimo, da to naznani „Gospodarski Zvezi11 v Ljubljani.
Denarni promet hranilnic in posojilnic ¥ mesecu novembru 1900:
Hranilnica in posojilnica v Semiču:
Prejemki 100A5 K 65 h, izdatki 9939 K 15 h, denarni promet 19984 K 80 h, prejete hranilne vloge 2294 K, izplačane hranilne vloge 4057 K, dana posojila 5800 K, vrnena posojila 108 K 54 h.
Hranilnice in posojilnica v Metliki: Prejemki 8129 K 36 h, izdatki 4724 K 04 h, denarni promet 12853 K 40 h, prejete hranilne vloge 3487 K 68 h, izplačane hranilne vloge 2286 K 08 h, dana posojila 2380 K, vrnena posojila 1570 K.
Hranilnica in posojilnica Polhovi Gradec: Prejemki 3713 K 16 h, izdatki 3036 K 58 h, denarni promet 6749 K 74 h, prejete hranilne vloge 2287 K, izplačane hranilne vloge 1420 K 06 h, dana posojila 600 K, vrnena posolila 820 K.
Y mesecu decembru 1900:
Hranilnica in posojilnica na Robu: Prejemki 4511K K — h, izdatki 3500 K 51 h, denarni promet 8012 K 04 h, prejete hranilne vloge 2326 K, izplačane hranilne vloge 800 K, dana posojila 2200 K.
Hranilnica in posojilnica v Semiču: Prejemki 9461 K 33 h, izdatki 8521 K 39 h, denarni promet 17982 K 72 h, prejete hranilne vloge 7486 K, izplačane hranilne vloge 1666 K, dana posojila 6754 K, vrnena posojila 1407 K 46 h.	.
Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 9953 K 94 h, izdatki 8509 K 93 h, denarni promet 18463 K 87 h, prejete hranilne vloge 6554 K 30 h, izplačane hranilne vloge 2695 K, dana posojila 2580 K, vrnena posojila 1301 K.
Hranilnica in posojilnica Marezige:
Prejemki 2706 K 12 h, izdatki 2512 K 67 h, denarni promet 5218 K 76 h, prejete hranilne vloge 320 K 80 h, izplačane hranilne vloge 140 K, dana posojila 2120 K.
Hranilnica in posojilnica t Mošnjah : Prejemki 8583 K 92 h, izdatki 4291 K 96 h, denarni promet 12875 K 88 h, prejete hranilne vloge 2345 K, izplačane hranilne vloge 1164 K 87 h, dana posojila 550 K, vrnena posojila 755 K.
Hranilnica in posojilnica v Leskovici:
Prejemki 1785 K 66 h, izdatki 1438 K 24 h, denarni promet 3223 K 90 h, prejete hranilne vloge 975 K 40 h, izplačane hranilne vloge 653 K 24 h, dana posojila 780 K.
Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škoflo Loko: Prejemki 244196 K 38 h, izdatki 237438 K 96 h, denarni promet 481635 K 34 h, prejete hranilne vloge 30477 K 68 h,
izplačane hranilne vloge 15089 K 22 h, dana posojila 10625 K, vrnena posojila 1600 K.
Hranilnica in posojilnica v Metliki: Prejemki 12941 K 50 h, izdatki 7845 K 87 h, denarni promet 20787 K 37 h, prejtle hranilne vloge 5314 K, izplačane hranilne vloge 3070 K 42 h, dana posojila 3900 K, vrnena posojila 3300 K.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 4241 K 17 h, izdatki 3913 K 41 h, denarni promet 8154 K 58 h, prejete hranilne vloge 1454 K, izplačane hranilne vloge 299 K 50 h, dana posojila 2400 K, vrnena posojila 932 K 32 h.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi: Prejemki 1485 K 19 h, izdatki 544 K 10 h, denarni promet 2029 K 29 h, prejete hranilne vloge 1095 K 60 h, izplačane hranilne vloge 200 K, dana posojila 340 K, vrnena posojila 200 K.
Tržne cene IG. januvarjti t. I.
Na trgu v Velikovcu za 100 kg
za pšenico		. K	15-60
„rž			15 60
„ ječmen			13 —
„ oves 		•	n	12'—
, turšico			1260
Na trgu v Celovcu		
za 100 kg		
za pšenico 		. K	16 —
„rž			15-60
„ ječmen		„	13-—
, oves 			12 —
„ turšico			12-40
1 1 1		
	1	1 _ 1	1	1 -1	L	
|	Spreten delavec, izurjen v kme-tijstvu, želi s svojo pridno ženo vstopiti v službo kot oskerbnik na kakem večjem posestvu. Ponudbe naj se pošiljajo: Peter Volk na Suhorji, pošta Košana na Krasu.	(91) 3—2	
		
		
		
I		
		
|		
		
"T		
	1	1	1 i i i i i	
1	1 i i i i i I		
Pozor! Gospodarji!
„Gloriau redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre.
„(iloriau začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljčuje in množi mleko.
„Gloria64 prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
„Gloriau mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstronuje napake mleka. —	1 veliki zavitek velja K V20, mali K 0*70,
6 kg v zavitku za poskus po pošti K 6*— poslano z Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostno bolezni itd B kg za poskus K 2"—, 100 kg K 22-— z Dunaja.
Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K i*io, i kg K 2*—, 6 kg K 8'—.
Štedllnl kolomaz, najfinejša kakovost, 6 kg K 1*40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug. Dunaj X.
(75) 24—8	Občuje se slovenski. 'Hg
>3C1303033330033333033333>333J303333303 C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, l, Franz Josepha-Quai št 13.
......... (95) 24—2
3b33ftQ'33333333333333333333'333333!333335
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAB
Lechner & Jungi v Gradcu
Sporr-ulica št. 1 in 11.
Zaloga na veliko
okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d.
Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka
Najcenejši dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 12—4	zahtevo brezplačno.
Dopisi v brvatskem ali slovenskein jeziku.
■▼TWVVVVVVVTVVVVVVVVVVWVVVVVVWTTVVTVTi
$
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor
PST* JCCL&<3l
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 l-g težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran pitanec v škatljah po 5 kg a kg 60 kr., škatlja' 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld |-20, medeno žganje liter I gld. lastni izdelek.
Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči
OROSLAV DOLENEC,
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Wolfove ulice št. 10.
(79) 12—6
Ako se nočeš /4n?cf
tedaj si kupi
Klementovo
p«*p@ na ve»lg®»
katera prekosi po svoji čudo-vito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24—2
Nemogoče je sploh, da hi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri 201etiii uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na Gte-denski poskus; ako bi bila pa ta nevabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj.
t varna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.
Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju.
Gabrijel Piccoli
(Gl) 24—24
lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta
dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII.
Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsled naj višjega priznanja in dovoljenja 2,, r	.	« ..
,	™ i, Stefanijme kapljice
imenovane, de vajo se na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu.
Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja Piccolija	,	. v .. ■ ,
želodecno tinkturo
katera krepi želodec, provzroča veselje do jedi, upliva na pre-bavanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 20 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h.
Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija , i	:	■	z najboljšim vspehom. Ima 20 do
2618Z313ihO VlIlO OOkrat toliko železa v sebi, kakor
.. druga China-vina, katera nimajo
pogosto niti toliko železa, kot. navadno namizno vino.
Cena polliterski steklenici 2 K.
Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija ,	,	. ,	v . katerega cenijo in radi kupujejo
živinski prašek, vsi kmetovalci.
Zavojček 50 h., 10 zavojev 4 K

Centrala za nakup in prodajo l
------------------
posreduje svojim člžmom
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah;
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
Posredovalnica za Zvezine trgovce I
vf*	(A	'H	&
		
	Za oddati ima:	
lig	6 kv ajde, 6 kr turšice in 20 hi izvrstnega terana	
	duhovnik na Krasu.	
m	—^ Naslov pri uredništvu. '(2^ - (88) 3—3	St
ii		$

priznano najboljšega izdelka
asa družine in obrtnike
priporoča tovarniška zaloga
šivalnih strojev
IVAH JAX
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17.
S)
kititi
(89) 12—2.
Zaloga in kletarstvo
na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
Slov. vinogradniško društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajarske, Ijste, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodili in fiift) vino v steklenicah.
2^r)	(03) 24—2
Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.
m
C. kr. priv.
zavarovalna družba
„Avstrijski Pliif
na Dunaj i.
Uplačana glavnica
K G,000.000 —
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500.000 -
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.
1*1!
C. kr. priv.
zavarovalna družba za življenje
„Avstrijski Phonif
na Dunaj i.
Uplačana glavnica
K 2,400.000-
Premijska in odškodninska reserva
K 25,940.000-
Zavarovalno stanje
K 112,000.000
Premijski dohodki
K 4,700.000-
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
občna zavarovalna družba
na Dunaj i.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000—
Uplačana glavnica
K 1,500.000—
Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja.
mm
M
Stalne nizke cene premije in točno kulantno odškodovanje.	(82) li—n
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 17
(v novem uršulinskem poslopju) JOSIP PROSENC [v novem uršoliiskem poslopju)
a
Si
9®
Si



i
i
i'«
i
18
i

IM«
s*a
SđaESaSffltoi
iE^* Najboljša in najsigurnejša
prilika
Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900:
nad 5 milij. K
štedenje I
Ljudska posojilnica
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstr.
sprejema
Isaalla® vlage
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
Denarni promet v devetih mesecih
nad 17 milij. K
4
i o,
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacib vloženih 100 gld.
čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900:	Promet v 9 mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900:
5,853.620 K 97 h	17,740.643 K 16 h
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan)e
kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik.
Odborniki:
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc
veleposestnik v Medvodah.
Frančišek Leskovic zasebnik in blagajnik ,Ljudske posojilnice'1.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška,
knezoškofijski kancelar,
podpredsednik.
Dr. Viljem Schiveitzer,
odvet. koncipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Hudniku.
Dr. Aleš Všeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
(81) 2


Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schweitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek B. Miličeve tiskarne v Ljubljani.