Šlev. 218. Naročnina sa državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... .120 ■a celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 60 t inozemstvu.... . 80 V LioiilH v oedeuo dne 27. septembra 1925. 3 Din LeiolE I "' Cene Inserafoms Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 1*50 lo Din 2*—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2*30, veliki po Din 3 — ln 4-—, oglasi v uredniškem delt vrstica po Din Pri večjem naročilo popust izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačano v oolovInL S tedensko prilogo wIlustrirani Posamezna Številka stane Slovenec" Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Izterjevanje zaostalifi davkov. Narodni poslanec Franc Smodej in to-rariši bo poslali preko predsedništva narodne »kupščine na gospoda finančnega ministra dr. M. Stojadinoviča sledeče vprašanje: Zadnje čase je začela davčna uprava iz-terjavati davčne zaostanke z neusmiljeno krutostjo in brezobzirnostjo. Davčna morala v Sloveniji je bila od nekdaj razmeroma zelo visoka in je ravno temu dejstvu pripisati, da so davkoplačevalci Slovenije mirno prenašali obdavčenje kljub pretirano visoki, naravnost krivični izmeri, kakor se to ni godilo v nobeni drugi pokrajini naše države: povsod drugod bi se bili davkoplačevalci dvignili s plamte-čimi in glasnimi protesti, samo Slovenija se je omejila na par burnejših protestov in na proteste Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini. Davčno odmerjanje v mnogih slučajih ni bilo samo brez realne podlage in samovoljno, marveč je bilo tako visoko, da je daleč presegalo davčno moč davkoplačevalcev v Sloveniji, tako da davkoplačevalca niso zmogli predpisanih jim davkov in so z vplačevanjem za-ostalL Z ozirom na davčno moralo Slovenije, ki je nihče ne more zanikati, so davčni za-ostaki samo dokaz, da davkoplačevalci niso vplačali predpisanih davkov, ker jim je bilo to nemogoče. Mesto, da bi finančna uprava računala s tem dejanskim stanjem in ublažila davčni vijak ter tako omogočila davkoplačevalcem vršiti svojo tozadevno državljansko dol'-- začela zaostale davke neusmiljeno |z i to na tako krut način, kakor ga p< vina samo še izza časov kontribu- ci rkoplačevalci, ki so do sedaj redno p oje davke in so bili prepričani, da n mili davčnih zaostankov, dobivajo naenkrat čeke za vplačilo ogromnih zaostalih davkov in to brez predhodne ali istočasne navedbe, za katero dobo in za katere davke so prejeli plačilni nalog. Ker naravno ne morejo zadostiti takim davčnim zahtevam, hodijo izterjevalci od občine do občine in rubijo davkoplačevalce. Tako n. pr. je prišel davčni izterjevalec v občino Št. Vid nad Ljubljano v spremstvu dveh orožnikov in enega zastopnika občine ter je gostilničarju Jožetu Berniku brez vsakega poziva ali pojasnila kratkomalo odvzel listnico s 7000 dinarji, ki jo je dobil, ko je odprl vse predale, ne da bi kaj povedal, česa da išče. Značilno za to postopanje je dejstvo, da je g. Jože Beraik plačeval davke in je še pred enim mesecem plačal 1000 dinarjev. Nato je prejel ček za vplačilo 3000 dinarjev in takoj nato, t. j. 22. septembra še davčnega izterjevalca v svojo hišo. Za eksekucijo po vsem tem ni bilo pravega razloga, tem manj pa postopanje g. eksekutorja, ld ni odvzel morda 3000 Din, marveč kar vseh 7000 dinarjev, t. j. ves obratni kapital do zadnjega vinarja, ki ga je siromašni g. Jože Bernik z veliko varčnostjo zbral, da nakupi za svojo gostilni-čarsko obrt vina, ki mu je pošlo. Davčna oblast mu je torej odvzela možnost, da nadaljuje svojo skromno obrt, od katere je odvisna njegova družina. To je nemoralno, to je krivično. Nobena davčna uprava, ki si noče sama onemogočiti davčne vire za bodočnost, ne postopa tako. Drug slučaj! Na Rakitni, obč. Pre-serje, v gorskem, od sveta odrezanem kraju je bilo 27 posestnikom zarubljenih okrog 46 glav živine in sicer večinoma vozna živina, ki je ljudem za poljedelsko delo in za preživljanje nujno potrebna. Takih slučajev je seveda mnogo. Finančna delegacija v Ljubljani je izdala okrožnico, v kateri z vso strogostjo zahteva iz-terjavanje davčnih zaostankov, občinam oziroma okrajnim zastopom (cestnim odborom) pa ustavlja izplačilo zakonitih doklad, dokler so v njih območju davčni zaostanki. Ta ukrep je protizakonit in pomeni revolucijo od zgoraj, ker samovoljno posega v zakonite pravice občin in okrajnih zastopov ter jim nalaga dolžnosti, ki jih po obstoječi zakonodaji nimajo. Občinske in okrajne doklade so popolnoma samostojni davki, s katerimi nima nihče drugi pravice razpolagati, kakor le avtonomne korporacije same. Gospod narodni poslanec Ivan Vesenjak je v »Slovencu« št. 216 z dne 26. septembra L 1. objavil članek »Sila ali zakon«, v katerem jasno osvetljuje pravno, t. j. protizakonito stran tega ukrepa finančne delegacije, kakor tudi njegovo škodljivost in nesmiselnost s politično-upravnega in socialno-gospodarskega stališča. Vprašam Vas, gospod minister: 1. Ali so Vam zgoraj popisane razmere znane, oziroma ali je dalo finančno ministrstvo nalog finančni delegaciji v Sloveniji za tako postopanje, ali pa je finančna delegacija sama na svojo odgovornost začela tako dra-konsko postopati proti davkoplačevalcem v Sloveniji ? 2. Ali ste, gospod minister, voljni ustaviti popisani način davčne eksekucijo, pustiti ljudstvu za življenje potrebno živino in za življenjske pogoje potrebni obratni kapital ter ukiniti protizakoniti ukrep finančne delegacije glede njenega protizakonitega poseganja v avtonomno gospodarstvo občin in okrajnih zastopov oziroma cestnih odborov v Sloveniji? Prosimo pismenega odgovora. Kralj io m Belgrad, 26. sept. (Izv.) Kralj in kraljica 5ta danos prispela v Boko Kotorsko. Prisostvovala sta velikim manevrom vojne mornarice. Nahajala sta se na jahti »Vila«. Po končanih manevrih se je kralj vozil četrt ure v enem izmed dvanajstih aeroplanov, ki so krožili nad mestom. Potem se je vršil velik obed. Zvečer je bila prirejena benečanska noč. Jutri bo kralj odpotoval v Dubrovnik. gre ali ne gre? NAMREČ PAŠIČ v PARIZ. Belgrad, 26. sept. (Izv.) O vrnitvi ministrskega predsednika Nikole Pašiča še vedno ni avtentičnih vesti. Po neki verziji je verjetno, da sc bo vrnil najkasneje 6, oktobra. Poučeni krogi trde, da je Pašič opustil prvotno namero, da bi odpotoval v Pariz, ker za to ni potrebe. V Pariz odpotuje dr. Momčilo Ninčič, ki sc bo mudil lam samo par dni, tako da bo do časa, ko se kralj vrne z ministri, ki so v njegovem spremstvu, v Belgrad, tudi on prišel nazaj, da se bo lahko udeležil prvih sej ministrskega sveta. NIKOLA PAŠIČ IN AKADEMIJA ZNANOSTI. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Današnje »Novosti« priobčujejo sledečo vest: »V krogih mladih intclcktualcev-radikalov se razpravlja o vprašanju, da bi naj belgrajska akademija znanosti izvolila Nikola Pašiča za svojega rednega člana. Nikola Pašič dosedaj res hi šc par pisal v javnosti nobenih del, vendar pa je v državnih poslih napravil toliko, da bi ga bilo treba izvoliti za rednega člana A. Z. v odsek politične in moralne znanosti. Tisti, ki o tem govore, mislijo, da bi bilo to treba izvršiti ob priliki kronanja ali pa ko se bo proslavila Pašičeva osemdesetletnica.« GOSPODARSKA RAZSTAVA V NIŠU. Belgrad, 26. sept. (Izv.) V Niš je odpotoval na otvoritev gospodarske razstave in gospodarske šole minister Nikola Uzunovič. Istotako je odpotoval v Niš minister Krsta Miletič, ki sc je te dni vrnil iz Skoplja, kjer se je nahajal več dni. AGRARNA REFORMA. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Takoj po vrnitvi ministrov od črnogorskih svečanosti v Belgrad namerava minister za agrarno reformo sklicati v svojem ministrstvu konferenco z drž. podtajniki, da bi definitivno pretresel in rešil vprašanje likvidacije agrarne reforme v državi z agrarnim zakonom. V to svrho sc bavijo drž. podtajniki z inšpekcijo agrarnega dela v državi. Tako sta izvedla inšpekcijo Andrič v Bosni, Milovanovič v Južni Srbiji. PRAVOSLAVNI SVEČENIKI PROTI BREZ-VERSTVU. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Nektcri pravoslavni svečeniki se bavijo z mislijo, da bi zahtevali od ministra za vere, da zakonskega načrta o verah toliko časa ne predloži parlamentu, dokler bi iz njega nc črtal člena, v katerem se priznava v naši državi tudi brez-verstvo. Svoj korak utemeljujejo s tem, da se to priznanje nc strinja z določbami ustave in tudi pe s pojmopi države. ^ Konferenca držav-naslednic a. o. monarhije. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Na temelju sen-žermenskega mirovnega dogovora bi si imele države naslednice bivše a.-o. države med seboj razdeliti po nekem gotovem ključu legate, ki so ostali od bivše a.-o. monarhije. Dosedaj so bili že večkrat prekinjeni poskusi, da bi se dosegel sporazum. Čeprav so se delegati posameznih držav že večkrat sestali, do sporazuma vendar ni prišlo, ker ga Čehoslovaška ni hotela podpisati. Sedaj se bodo države spet ponovno sestale na konferenco, ki se bo vršila v Rimu. Konferenca se začne 5. oktobra. Kot zastopnika naše države jc imenovala vlada prof, dr. Stražnickega. ATENSKI GLASOVI O ALBANIJI. Solun, 26. sept. (Izv.) Atenski listi priobčujejo iz Pariza vesti, glasom katerih da je Jugoslavija sklenila končnoveljavno zavezniško pogodbo z Albanijo; dalje da se bo Albanija v najkrajšem čas< priključila Jugoslaviji. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Vse vesti o kakšni zavezniški pogodbi z Albanijo se tukaj odločno dementirajo. Angleška delavska stranka in komunizem. London, 26. sept. (Izv.) Za letni občni zbor zastopnikov Delavske stranke je tajništvo izdelalo poročilo, ki se peča tudi z znanim Zi-novjevim pismom. Poročilo ugotavlja, da Zi-novjeva. tisti dan, ko bi imelo biti pismo od njega podpisano, sploh v Moskvi ni bilo. Pismo je očividen falzifikat. London, 26. sept. (Izv.) »Momingspost« jako ostro napada delavsko stranko, dolžeč jo zvez s komunisti. List zahteva od vlade, da takoj prekine vsako diplomatsko zvezo s sov-jeti, da trgovsko pogodbo z Rusijo razveljavi in da se združi s civiliziranimi narodi vsega sveta proti skupni nevarnosti. Komunistična zarota češkoslovaška na Ogrskem. Praga, 26. sept. (Izv.) V tukajšnjih krogih presojajo »senzacionalna« odkritja budimpe-štanske policije o veliki komunistični zaroti jako hladno ter naglašajo, da je vsa zarota prirejena precej umetno z namenom, odvrniti pozornost Evrope od ogrskega oboroževanja oziroma pospešiti izvršitev zahteve Male an-tante po razorožitvi Ogrske. Dunaj, 26. sept. (Izv.) Dunajska policija odločno zanika trditev budimpeštanskih urad-nil krogov, da bi bil Bela Kuna v najnovejšem času kdaj na Dunaju. Na Dunaju ne taje, da bi ne bilo na Ogrskem komunistične agitacije, smatrajo pa ogrska poročila o zaroti za zelo pretirana. Budimpešta, 26. sept. (Izv.) Policija je doslej zaprla nad 50 oseb, o katerih sumijo, da so agitirale za boljševizem. Policija trdi, da so dobili komunisti za svoje propagandno delo na Ogrskem 100.000 dolarjev podpore iz Moskve. Bela Kun, ki je sedaj baje zelo debel, je stanoval po poročilih iz Budimpešte v sovjetskem poslaništvu na Dunaju skupaj s svojim tajnikom Balogom. V neki hiši v drugem dunajskem okraju pa so imeli komunisti svoje tajne seje v času, ko je zboroval na Dunaju kongres csperantistov in ogrski komunisti so dobili svoje potne liste tudi kot udeležniki esperantskega kongresa. Boji v Maroku. Pariz, 26. sept. (Izv.) En del španskih čet, ki so se udeležile ofenzive v zalivu Alhuce-mas, se je moral po hudih bojdh umakniti. Umik se je posrečil. London, 26. sept. (Izv.) »Central News« poročajo, da so pretrpeli Španci pri ofenzivi v zalivu Alhucemas težke izgube. Španci so izgubili dve veliki vojni ladji, ki sta bili zgrajeni šele v letih 1915. in 1916. Na španski strani je padlo 900 mož. VELIKA TATVINA V PRAGI. Praga, 26. sept. (Izv.) Neko veliko trgovino s kožuhovino so tatovi popolnoma ople-nili. Škoda znaša 100.000 čeških kron. in Spor, ki je nastal med Sv. stolioo in češkoslovaško vlado zaradi praznovanja Husovega dne (6. julija) še vedno ni poravnan. Dne 3. t. m. je »Češke Slovo«, glasilo češkega zunanjega ministra Beneša in češite narodne cerkve, v članku >Vatikanske polemike« skušalo opratii Beneša. Člankar namreč sporoča, da je minister Beneš izročil Vatikanu »formulo«, v kateri je bil podan način proslave Husovega dne. V istem članku se tudi ostro napada >Osservatore Romano« in se vatikanski diplomaciji podtikajo neiskreni nameni, ki naj bi se skrivali za članki v »Osservatore Romano«. — V petkovi številki (25. t. m.) se »Osservatore Romano« n;i uvodnem mestu peča s tem člankom; izjavlja, da podatki glasila »Češke Slovo« niso resnični in še enkrat kategorično ugotavlja, da minister ni prišel v Vatikan, da se tudi ni vršilo med njim in Vatikanom nikako pogajanje glede Husovega praznika in da Beneš niti pismeno niti ust-meno ni predložil Vatikanu ali komu drugemu kake formule oziroma note o načinu proslave Husovega praznika. Na koncu izjavlja uredništvo, da ne bo v tej zadevi več polemiziralo s češkimi listi, ker jo smatra s svoje strani za razčiščeno. Češkoslovaška vlada je izdala uradni komunike, v katerem obžaluje odhod apostolskega nuncija iz Prage. Pravi, da trpijo zaradi tega odnošaji med Češkoslovaško in Vatikanom. Ker vlada spoštuje čuvstva katoliškega prebivalstva češkoslovaške republike, želi, da bi se nastali spor čimprej mirnim potom poravnal. Kot pogoj za poravnavo zahteva od Vatikana garancijo, da pri bodočih proslavah Husovega praznika nikdar več ne pride do kakega podobnega incidenta kot letos. Vatikan naj priznava Husov praznik, ki ga je češkoslovaška vlada z zakonom proglasila kot narodni praznik, za popolnoma notranjo zadevo češke države, o kateri odločajo samo postavni zastopniki češkoslovaškega ljudstva. Na ta komunike je Sv. stolica odgovorila (gl. »Osservatore Romano«, dne 25. t. m.), da zaradi odhoda apostolskega nuncija " Prnan res trpijo odnošaji med Vatikanom i o slovaško, da pa je češkoslovaška vi samo povod za nuncijev odhod, ne brez potrebe in kljub svarilom S vpeljala Husov praznik, ampak ker je leto snja proslava Husovega dne imela izrazito -proti-katoliški in protipapeški značaj, in vlad; i tega ni preprečila. Zato je jasno, da odgovori »st v° vse posledice nosi češkoslovaška vlada :iii, Nisem prišel daleč, samo do Uba me je zanesla pot. Ub je malo, a bogato gnezdo blizu reke Kolubare, južno od Obrenovca in Sabcp. Leži približno v sredini trikota, ki ga tvorijo mesta Šabac, Obrenovac in Valjevo. Kraj sam ni zanimiv, zanimivosti polna pa je pot do tje. Ozkotirna železnica iz Obrenovca te potegne do Lajkovca, odkoder moraš dve do tri ure lcoračiti peš, če hočeš priti v Ub. Lahko pa prideš iz Lajkovca tudi s pošto. Dolgočasna pot je to, ne le radi poštnega voza, ki ti zrahlja vse kosti, ampak tudi radi tesnih vagonov ozkotirne železnice. Za dolge in obilne ljudi so ozkotirne železnice prave vice. Iz tega razloga, čeprav nisem ne dolgin, ne debeluh, sem se odločil za drugo pot. V Za-brežju. kjer sem izstopil iz parnika, se mi je ponudil voznik, da me popelje v Ub. V treh urah smo tam. Našla se je manjša družba, s katero smo skupno odpotovali do skupnega cilja. Tri ure vožnje — tri ure neizrečenih muk. Nikdar v življenju se moje kosti še niso tako pretresle ko v teh treh urah. Voz je bil star. kmečki >fijaker« — po slovensko bi se reklo kočija — »na fedrima«. Vendar sem se moral krčevito držati svojega sedeža, da nisem •'letel v globoko blato. Prva polovica ceste je bila v takem stanju, da je srbska sopotnica. ki se je z meuoj vozila, odločno izjavila: »To ni slab, ampak to je strašen pot.< Potolažili so me, da bo druga polovica poti 1 oljša, kar je bilo tudi res. Zanimivo je, da je ta cesta najslabša ravno v tistem svojem delu, kjer stanuje voditelj zemljoradniške stranke ir bivSi poslanec znani Voja Lazič in kjer jo rniveč zemljoradnikov. To. kar se skozi h j p. bovo vas, in mimo njegove hiše vleče, tega pri trpina za močno ljubezen do rodne zemlje in do lastnega jezika. »Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo zadobili od svojih starih, je talent, ki nam ga je Gospod nebee in remije izročil. Beseda materina je vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva. Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jeziki Za čast svojega jezika vsak pošteni mož bolj skrbi ko pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste 1 Ne bodi vas sram, da ste Slovenci, to naj bo vaša čast k Taka je bila njegova beseda. Slovenskemu ljudstvu je Slomšek zbudil veselje do lepe slovenske pesmi, ljubezen do starih, častitljivih običajev in navad. S spretno roko in z dobrim razumevanjem slovenske duše je položil prve temelje slovenski Soli, z veliko vztrajnostjo je budil in bodril pisateljske talente in je po njih in s svojimi spisi odločilno vplival na razvoj slovenskega slovstva. Največji dobrotnik slovenskega naroda pa je postal z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja, rešitelj velikega dela slovenskega Spodnjega Štajerja vsled prestavitve škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labudski dolini v Maribor. Krek pa je sodobnemu kulturnemu in socialnemu razvoj" nrimerno pozval svoje ljudstvo k bratski tekmi z drugimi narodi na kulturnem in gospodarskem polju. Z genialnim pogledom v prihodnjost ga je vzgajal za veliko jugoslovansko bodočnost, v katere začetkih živimo. Ker tvori dediščina obeh teh mož višek našega slovenskega in jugoslovanskega prosvetnega programa ter daje temelj naši ljudski izobrazbi, smatrajo Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru ter Družba sv. Mohorja na j Prevaljah za svojo največjo dolžnost da pc zovejo vsa slovenska prosvetna in kultura", društva k dostojni proslavi Slomšek-Krekovih rojstnih obletnic. Ta proslava naj bo v znamenju poživitja Slomškovega in Krekovega duhd v vseh društvenih članih in v vsem sloven- j skem ljudstvu. Proslava se naj ne izvršuje t : velikih zunanjih manifestacijah, temveč v ti- j hem, notranjem, resneui delu; kakor sta tiho i in resno delala Slomšek in Krek, tako hočemo ob njunih obletnicah tudi v našem ljudstvu poživiti zmisel za tako delo. Združiti hočemo Slomškovo skromno natančnost in podrobno ljubezen do vsega, kar je domače-slovenskega, s Krekovo genialno velikopotezno tjo. Tako bomo postavili nerazrušljive temelje za veliko našo slovensko in jugoslovansko bodočnosti Za Prosvetno i«v«J3»» r Ljubljani: Dr. Jakob M o h o r i č, Vinko Z o r. Za Prosvetno zvozo v Mariboru: Prof. Iv. Prijatelj, Jože S t a b e j.- Za Družbo sv. Hohorja na Prevaljah: Dr. Fr. C u k a 1 a, Fr. S. Fin žg a r.' Boji v Siriji. Puriz, 26. sept. (Izv.) Po uratV.;': poročilih vojnega ministrstva so francoske čete utrdbo iSucida zopet dobile v svojo oblast. Francosko posadko so osvobodile čete generala Gamelina po hudih bojih. Francozi so razpolagali s številnimi tanki. Do večera so osvojili Francozi višine v okolici, naslednjega dne pa so vkorakali v mestece. V Parizu vlada nad uspehom francoskega orožja silno veselje. Ženeva, 26. sept. (Izv.) Na Društvo narodov so poslali pristaši stranke, ki dela za neodvisnost Sirije, brzojavko, v kateri pozivajo i najboljši volji ni mogoče imenovati cesto. Na moje vprašanje, če je to morda kaka občinska pot, mi je voznik povedal, da je to državna cesta, da pa je nihče ne popravlja. Kakor v opravičilo je mož pristavil: >Pa kaj hočete, vojska je bila. Vse ceste so uničene po težki artiljeriji, ki je tod vozila.« »Seveda, pravim, če cesta od leta 1914. ni bila popravljena, potem ni čudno, da je taka.< »Avstrijci so mod vojno to cesto popravili,« mi pojasnjuje sopotnik, »a pozneje je vse propadlo. Mi se pritožujemo, pa vse nič ne pomaga, ker ves denar država daje v Macedonijo.« Z zanimanjem sem opazoval sel a in polja. Hiše so na zunaj lepe, bele, deloma celo rdeče-modro barvane. Eno celo uro smo se vozili skozi eno samo selo Stubline, kjer ima Voja Ixizič svojo domačijo. Hiše so zelo raztresene. Vsaka kmetija ima svojo hišo in gospodarska pos'opja sredi posestva. Bogastvo teh kmetij je očividno. So tu kmetje, Iti posedujejo do 200 ha prvovrstne, rodovitne zemlje. Mačva in ta okraj ob Kolubari sta najbolj rodovitna v celi Srbiji. Bogastvo posameznih kmetij sem cenil po kupih slame, katera je spravljena okrog hiše. Ponekod je videti 5 do 6 tako velikanskih kupov slame okrog ene kmetije, da se ti zdi, kakor da bi tam stala cela vas velikih in visokih s slamo kritih hiš. Skednjev in kozolcev seveda v teh krajih ne poznajo, zato spravljajo slamo na tak način. Svet je po večjem delu obdelan. Mnogo pa je videti tudi pušče. Posebno zanimiva so ogromna polja koruze in pa celi gozdovi sliv. Na prvi pogled je jasno: tu je doma blagostanje. Pri umnem, modernem, varčnem in pridnem gospodarstvu bi bil to pravi raj. Utrujeni konji so komaj še vlekli težki voz in naše kosti so bile zmučene. Zalo smo vsi z veseljem pozdravili gostilno, pred katero je za\il voznik, po starem običaju vseli voznikov. k radovednosti, čeprav m&oni bil pu- Društvo narodov kot vrhovnega mandatarja nad Sirijo, da preišče razmere v Siriji in napravi red. Carigrad, 26. sept. (Izv.) Druži so proglasih svoje ozemlje za »neodvisno Sirijo« in so si izvolili sultana El-atraša za svojega državnega poglavarja. Sestavili so tudi svojo vlado, kateri predseduje dr. Abduruman Ša-bender. Pariz, 26. sept. (Izv.) Iz Damaska poročajo, da se udeležuje bojev proti Druzom 20.000 mož, ki imajo na razpolago 42 tankov, ''O oklopnih avtomobilov in 140 letal. KrojaSki atelje . IPucnl Tavčarjeva ul. 3 najMfše anglcSfto S&Sag® prvovrstno delo Avtentičen glas o sporazumi med Ra-dičem in Pašičem. Z ozirom na očitke Svcito-zara Pribičeviča, ki divje agitira proti radikalom, ker so sklenili sporazum z radičevci in s tem baje izdali »državotvorno jugoslo vensko« politiko, odgovarja oficijelno glasilo •adikalne stranke »Samouprava« sledeče: »Ko bodo objavljeni protokoli o sestankih za zaključitev sporazuma med NRS in HSS od 3. in 4. julija t. L, bosta g. Pribičevič in vsa naša javnost zvedela, kolika krivica se dela radikalom od samostojnih demokratov, ki jim očitajo, da so prehitro in prelahko opustili sodelovanje s samostojnimi demokrati. Prejšnji roorazum kot politični akt ni v ničemer oslabljen s sporazumom, ki jc sklenjen s HSS, ker se tudi po tem novem sporazumu ima izvajati ista politika, ki je bila dogovorjena s sporazumom med SDS in radikali. Kot politična stranka SDS torej nima objektivnih političnih razlogov, ako nastopa proti temu sporazumu.« Nadalje piše »Samouprava«: »Sve-tozar Pribičevič sežiga za seboj vse mostove, uničujoč vsako možnost povratka za slučaj, da ga uspeh sporazuma med HSS in radikalno stranko privede k njemul In je mnogo izgleda za tako eventualnost!« — Čisto jasno torej izjavlja tukaj organ radikalov, da je Pašič sklenil z radičevci bistveno enak sporazum, kakor sta ga imeli radikalna in samostojna-demokratska stranka, da se bo torej izvajala tudi pod RR vlado ista centralistična politika, kakor se je pod PP režimom. Radikali si za centralizem nadejajo s pomočjo Radiča še večjih uspehov nego so jih imeli v zvezi s Pribičevičem! Dejanski dogodki tudi popolnoma potrjujejo »Samoupravne« konstatacije, kajti centralizem divja danes v naši državi še hujše nego je preje! Kaj bo neki dejal na »Samo-upravine« konstatacije zgovorni »Kmetijski list«, ki svoje bravce prepričuj?, da se bo pod RR vlado vsa politika v državi od temelja spremenila? Preveč občutljivi so gospodje pri »Zvozi kulturnih društev«. Pritožujejo sc namreč po »Jutru«, da jih mi napadamo, ker svarimo naša društva pred vstopom vanjo. — Mi nikogar ne napadamo, najmenj pa še kakšno društvo. Mi smo samo ugotovili, da »Zveza treben nobene tistih dobrot, ki jih je nudila gostilna, sem vstopil vanjo. Bil sem sicer lačen, pa jesti nisem mogel, pač pa so mi ponujali vino, pivo in rakijo. Kor vem, da vino v teh krajih po podeželskih gostilnah vedno smrdi po plesnjivili sodih, ker tudi pivu nisem zaupal, sem se odločil za Čašo rakije. Dobil sem jo en frakelj, pokusil in jo velikodušno daroval vozniku. Bil je delaven dan — petek, in čudil sem se, da ima gostilna na tak dan toliko gostov. Niso to bili popotni ljudjo, ampak sami domačini, kmetje iz sela Piroma. Bilo jih je v gostilni 14, ki so pili vino, rakijo, politizirali in kvartali. Tega pri nas ne vidiš pogostoma. V Srbiji pa je to običaj, posebno po vojski. Isti dan sem prišel skupaj z nekim srbijanskim kapitanom, s katerim sva se menila o razmerah v Srbiji. Položil mi je, da gostilne in kvarte strašno upropaščajo srbskega kmeta. »Ali ste videli,« me vpraša, »da ima vsak naš seljak na komolcu raztrgano obleko?« Res je, možje, ki sem jih videl v gostilni. ki sem jih srečaval po poti, ali na trgu, kjer so prodajali svoje blago, vsak ima prevrtan komolec, če njegova obleka ni čisto nova, če pa je že zelo Btara, je pa izdatno prevrtana tudi drugod. Vse to sem kapetanu odkritosrčno priznal in vprašal, kako to. In razložil mi je ta pojav takole: »Najhujša nesreča za nas in za seljake je politika, ki se dela v gostilni. Tam sede okrog mize, pijo in politizirajo s komolci naslonjeni na mize. Vse raztrgane komolce ima politika na vesti. Zravon pa kvartajo in s tem upropaščajo svoje gospodarstvo.« In res so mi povedali, dn je pred par dnevi tam blizu neki kmet v enem dnevu za-kvartal 7000 Din, vse kar je doslej dobil za svoj jesenski pridelek. 0 drugem kmetu so mi pripovedovali, da je prodal dva hektarja zemlje, da zadosti nekim drugim obveznostim. Toda, ko je za tn dva hektarja zemlje prejel 30.000 Dm, ni Sel domov, ampak ie ostal v kulturnih društev«, ki na Štajerskem vabi v svoj krog tudi naše ljudi, ni na katoliškem kulturnem programu. In to stojil Kaj, ali je mar tudi »Zveza kulturnih društev«, prešla pod novo vlado s samostojno kmetsko zvezo v katoliški tabor? To bi bilo pa res zanimivo. Če bo šlo tako naprej, bomo mogli kmalu pozdraviti v naši sredi še gospoda dr. Žerjava, prijatelja Ribnikarja in pa končno še naše komuniste. Pa pravijo, da se naše vrste »razkrajajo«! Ablturljentl, akademiki! Čas prijetnih počitnic poteka. Alma mater nas vabi in nudi svoje bogate vire. Vsi, ki smo iejni čiste resnice, višje vede, se bemo odzvali. Toda težiti so zdaj časi za študente. Imamo sicer Univerzo v Ljubljani, kjer so tudi življenski pogoji dokaj omdjeni, a ona nam ne nudi vsega. Medicina je nepopolna, nekaterih strok pa sploh ni. Zato se mnogi v negotovosti ozirajo okrog. Podajati se v inozemstvo je marsikomu nemogoče. Vendar naj radi tega nihče ne obupava. Saj imamo v Zagrebu dokaj varno zatekališče. Medicinci, veterinarji, agronomi, šumarji.eksportaši, umetniki, pedagogi, pridite! Fakultete in visoke šole nam nudijo vse in kdor je skromen in dobre volje, bo živel zadovoljno. Imamo pa tudi slov. kat. akad. društvo »Danica v Zagrebu«. Tudi ona vas vabi in | nudi vse, česar še nimate in kar potrebujete za svojo splošno izobrazbo, srčno vzgojo. Z Bo-| gom za narod je geslo, pod katerim že stoji | trideset neustrašenih borcev za kršč. socijalni I program, trideset veselih družabnikov, dobrih prijateljev. Pridružite se! Strnimo vrste. Čaka nas še delo, koristno za nas same, potrebno za slov. narod, ki se ne sme vtopiti v tujem morju. In dana nam jc še posebna naloga. Tvorimo naj živo vez z brati Hrvati, priprav-ljajmo se kot apostoli za naš solnčni Jug, daljni Vzhod, Danica nam sveti, Križ se na gori blesti. Tovariši, bratje v duhu, pogumno med nas, nanrej! Daničarja v Zagrebu Palmotičeva ul. 32. Dijaški vestnik. Pravnozia-odovinski izpiti. Dekanat juridlčne fakultete je razglasi), da se bodo vršili pravnozgo-dovinski izpiti v čaau od 5. do 12. oktobra. K izpitu so je prijavilo 40 kandidatov. Informativni sestanok akademikov - abstinentov se vrši v »Akademskem kolegiju« v Kolodvorski ulici v torek 29. sept. ob 20 uri zvečer v svrho osnovanja akadem. abst. društva »Trezvenoati« ▼ Ljubljani. Prosim eg. akndeinike-abstinente, da pridejo na imenovani sestanek. — Dr Fe. gostilni ter v treh dneh v družbi ciganskih murikantov pognal vso, kar je dobil za zemljo. To so v resnici žalostni socialni pojavu Damaschke piše v - voji zgodovini narodne ekonomije, kako je Španija v 15. in 16. stoletju ščitila veleposestva plemstva, svojega vladajočega sloja, na ta način, da jih z davki nikdar ni obremenjevala in da je davke vedno prevalila na malega kmeta. Vsled tega velikašu ni bilo treba truditi se. da bi bil iz zemlj« izčrpal tisto, kar bi zemlja mogla nuditi. Njego\:i zemlja je bila neobdavčena, a tudi neobdelana. Lo mali kmet je delal in garal, da bi iztisnil iz zemlje vse, kar je mogoče, da bi mogel preživeti sebe in dn bi mogel plačati ogromno davke. Posledica vsega tega je bila pa ta, da mali kmet pri vsej svoji pridnosti ni zmogel bremen, ampak je propadel Z njim je propadlo špansko kmečko gospo, darstvo in ž njim tudi moč in slava Španije; kajti zlato iz španskih kolonij v Ameriki ni moglo nadomestiti sadov blagoslovljenega truda domačega kmeta. Na to sem mislil, ko sem primerjal gospodarstvo srbskega in slovenskega kmeta. Na to sem mislil ,ko sem premišljeval, zakaj imamo pri nas v Sloveniji drugačne davke kot jih imajo tu preko Drine. Razumljivo je, če srbski politiki in stnmkarji hočejo varovati svoje rojake pred prevelikimi bremeni, sklicujoč se na žrtve iz svetovi e vojne. Nt pa razumljivo, da srbski narodni gospodarji ne uvidijo, kam mora pripeljati dr-žavo prevelika obremenitev gospodarsko revnejših krajev in premajhna obremenitev zemlje, ki bi mogla biti raj. V teh krnjih se nekoliko pozna vpliv ogrskih prečanskih krajev. Lepa je tu živina, lepi konji — ogrsko pasme. Prečanski vpliv pa so kaže posebno pri nošnji. Moški še povečini nosijo svojo seljnšUo obleko, ženske pa skorajda nič več. Neka učiteljica mi je pripovedovala, da se vlada zelo prizadela ohraniti Obvestilo za po povodnji poškodovane. G. finančni minister dr. M. Stojadinovič je sporočil g. narodnemu poslancu Smodeju na njegovo pismo z dne 27. junija, da so pristojne finančne oblasti v polni meri uvaževale zahtevo g. poslanca in so davčni uradi v Ljubljani ,Logatcu m Kranju ustavili eksekucije pri vseh strankah, ki so bile po povodnji oškodovane, a odpisi davkov se bodo izvršili v vsakem konkretnem slučaju, kolikor bodo po zakonu osnovani. Sporočamo to interesiranim krogom, da bodo vedeli postopati v slučaju, da se kje naročila g. finančnega ministra ne bi izvrševalo. Vprašanje zveze Slovenijo z morjem je življenjskega pomena za gospodarski napredek naše dežele. Umevno je, da se spričo dveh projektov, ki sta v tem oziru aktualna, obedve stranki z enako vnemo potegujeta, vsaka za svoj načrt. Na obeh straneh so razlogi za in proti in da bi se vsem ustreglo, bi se morala izpeljati oba načrta. Dokler se plete okoli teh projektov neponehujoča debata, je laiku skoro nemogoče, ako hoče biti objektiven, dati prednost enemu ali drugemu. Naj obe strani svobodno dalje razlagata svoje vidike zlasti z ekonomskega in rentabilitetnega stališča, z gotovostjo odločiti, kateri projekt da je s tega edino merodajnega stališča najboljši, pa ni stvar časopisa, kajti perempto-rično in objektivno, od vseh postranskih vidikov prosto sodbo glede tega morejo končno vendarle izreči strokovnjaki v železniško prometnih in gospodarskih ter tehničnih vprašanjih. Mogoče se tekom časa mnenja le razčistijo, vsak pa bo vesel, če se bodisi ta ali oni projekt enkrat — resnično udejstvi! Korist bo imela cela Slovenija bodisi od Mu-Bilove bodisi od Klodičeve proge. 10. oktober — Koroški dan. Bratje in sestre! 10. oktobra t 1. obhajamo peto obletnico ponesrečenega koroškega plebiscita. Dolžnost nas vseh je, da povzdignemo ta dan svoj glas po širni in lepi naši domovini ter povemo celemu svetu, da je Koroška Slovenija naša zemlja ,naša posest, katero posedujejo naši rojaki. Ta sveta zemlja, kjer je tekla zibelka Slovenstva, mora biti združena s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je naravna posledica in vsako drugo rešitev slovenskega koroškega vprašanja moramo enodušno in z vso odločnostjo odklanjati. Zato moramo 10. oktobra L 1. ponovno in javno manifestirati za naše edinstvo z brati onstran Karavank in po vsej Jugoslaviji enoglasno zahtevati združitev g f ' " Korotanom. Bratje in sestre! Poze vse malenkostne strankarske di-fi družite se z nami v misli na Ko-j nce. — Jugoslovenska Matica. rih je bila dne 22. t. m. pokopana li udeležbi domačega in okoliškega ljuasiva tne 20. t. m. v Ljubljani umrla gospa Julija Andrejka, soproga upokojenega podpolkovnika Jerneja Andrejka-Livnograd-skega. Pokojna je bila hčerka 4. nov. 1881 umrlega predstojnika rač. urada pri tržaškem mamestništvu, vladn. svet. Franca Andrejka, svojčas zelo veljavnega tržaškega rodoljuba, ki je mnogo občeval s pesnikom Koseskim, svojim ožjim sorojakom (glej »Dom in svet«: Koseski in Franc Andrejka, 1916, str. 105). Blaga rajnica je bila pravi biser ženstva: tiha ,skromna, ponižna in ljudomila. »Povsod v novice. naši družini prva, tudi v smrti,« kakor je njen g. soprog ganljivo poudaril ob njenem grobu. Večni mir dobri duši! 25 letnico mature praznujejo vsi ljubljanski maturanti letnika 1900 dne 6. oktobra na Bledu. Na vprašanja odgovarjam, da se udeležimo te .15 letnice vsi brez razlike mišljenja. Prijave se pošiljajo g. glavarju Ljudevitu Klobčiču v Ljubljani. Nekateri bi želeli, da kateri izmed tovarišev-duhovnikov daruje sveto mašo na Otoku, v tem slučaju bi šli kar z Lesc na Bled. Na veselo svidenje! — Dr. K. Capuder, Ljubljana. Poroka. Včeraj se je poročila v Belgradu g. Minka Špunt z gosp. Savo Mihajlovič, bivšim poročnikom, sedaj bančnim uradnikom. Orglarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani se prične v sredo 30. septembra. Ta dan bo ob devetih vpisovanje vseh učencev in sprejemni izpiti za nove učence. Vpisnina je 20 Din. Učnina mesečno 50 Din. Na orglar-ski šoli je število učencev omejeno na največ 20. Sprejemajo se samo glasbeno nadarjeni mladeniči ,ki imajo namen postati cerkveni organisti in pevovodje. Pouk traja tri do štiri leta. Za letos je novih učencev že več kot dovolj priglašenih in bodo še od teh sprejeti 9amo najbolj sposobni. Popravek. V včerajšnjem komunikeju akcijskega odbora za gradnjo železnice Kočevje-Brod Moravice se je zgodila neljuba tiskovna pomota, kajti prebivalstvo ob tej progi ne šteje 72.989 prebivalcev, ampak 27.989. Nihče ne bi verjel, da se še danes najdejo ljudje, ki nočejo biti srečni. To pa je čisto resnična zgodba, ne namišljena kot drugi romani in povesti. Šel sem okrog po naši mili domovini, ne morda iz razloga, da bi videl te divne kraje — te že zdavnaj poznam — ampak gnala me je želja videti ljudi, se poglobiti v njih duševno življenje. Nadel sem si nalogo, iskati ljudi po svetu, ki nočejo biti srečni. Ko sem ta svoj načrt razodel svojemu tovarišu, se jc ta silno nasmejal, rekoč, da ne bom našel nikogar na svetu, pa če grem celo v sredno afriško puščavo. Meneč, morda ima moj tovariš res prav, sem se malo zbal tega pota, a trmast kakor sem, sem se kljub temu napotil. Vsak bravec bo mislil, ko to bere, isto kot moj tovariš. Ali jaz sem prišel čisto do drugih zaključkov, sam iznenaden. Korak za korakom sem zadel sam na ljudi, ki nočejo biti srečni, le redki so, ki znajo svojo srečo ceniti. Najdejo se danes celo ljudje, ki nočejo za 10 Din avto, konja s kočijo, ki ne marajo kompletne sobne oprave, fantje, ki nc marajo moškega kolesa za 10 Din. Našel sem nadalje kmeta, ki noče niti slišati, nikar šele kupiti slamoreznice, železnega pluga, brane za 10 Din; gospodinje, ki so se branile kupiti kuhinjsko opravo, 18 komadov kuhinjske aluminijeve posode, Slovenske kuharice, električni likahik, kuhinjsko tehtnico, kuhalnik, stroj za rezanje mesa, razne servise za šest oseb po 10 Din. Naletel sem tudi na gdčne., ki nočejo ogledala, ženske ure z zapestnico, finega ženskega dežnika, 3 parov svilenih nogavic, volnenega žemperja, umetniške slike Matere božje, Sienkiewiczevega romana »Z ognjem in mečem«, 1 par zlatih uhanov, velike škatlje pismenega papirja itd. itd. Videl sem ljudi, ki so se branili aktovke, finega bla- narodno nošo. Gospodinjske šole, ki jih Srbi imenujejo »škole za domačice«, imajo nalogo tudi v tem oziru vršiti propagando. Deldeta morajo biti v teh šolah opravljena v narodne noše. Katera ima najlepšo narodno nošo, dobi od države posebno nagrado. Pa vseeno svila izpodriva domačo volno. Rekli so mi: »Škoda, da ne ostanete tu v nedeljo, da bi videli krasne, moderne in svilene obleke naših kmetic, ki se ta dan zberejo na trgu okrog cerkve.« Vprašal sem prijatelja: »Ti, tedaj tukaj ljudje radi hodijo v cerkev k maši,« »E, kaj še,« pravi, »pridejo le na trg okrog cerkve. V cerkev ni nikogar. Kaka stara ženska morda še pride.« In res sem tudi drugod opazil isto. Poleg tega pa imajo ljudje po veČini strašno nenaklonjenost napram popu. V nekem oziru se mi to zdi nekoliko razumljivo. Nimajo ž njim nobenega stika, razen službenega. Službeno opravilo popovo pa ni težavno. Pridige nima nikdar nobene, krščanskega nauka nikdar ne uči, obhajat in spovedovat mu ni treba, v hišo pride navadno samo ob času »slave« blagoslovit kolač, iu zato mu je treba plačati do 100 Din, kaj čuda, da ljudje potem ne čutijo in ne uvidevajo, čemu jim je sploh pop. Drugače je seveda v tistih krajih, kjer pop res vrši svojo dolžnost ne le kot dušni pastir, ampak tudi kot kulturni delavec. Kakor so mi rekli mnogi poznavalci, je Macedonija v tem oziru daleč pred Srbijo. In to je tisto, kar mora vsakega prijatelja srbskega naroda navdati s strahom in skrbjo: kaka bo bodočnost? Nazaj me je pa le potegnil poštni voz do Lajkovca in odtod nesrečna ozkotirna železnica do Obrenovca in Zabrežja. Videl sem malo hribovitejše dele okraja in gledal iz poštnega voza ljudi, hiše in polja. Ob cestah stoje mnogokje nizki kamniti spominki v spomin padlim v bojih leta 1914. in 1915. Na kamnih so vklesana imena onih, ki so padli tam, kjer je spomenik. Tod je vihrala bojna vihra ona nesrečna leta in tod okrog počiva mnogo slovenskih mož in fantov. Kdo ve, kje trohne? V Lajkovcu sem čakal na vlak skoro dve uri. Na peronu ob vrtni ograji vidim no-silnico, na kateri leži mlad vojak. Pristopim in vprašam: Kdo, kako in kaj. Bil je Slovenec, doma od Teharjev, 21 let star, doma ga čaka domača gruda, oče in mati in bratje, njega pa peljejo na nosilnicah iz Valjeva v Belgrad, ker že šest tednov so mu noge kot mrtve. Pre-hladil se je in sedaj leži, na nogi ima že rano. Kostna jetika bo to, si mislim. Pa ne rečem nič drugega ko: Moli fant! Kaj naj človek reče, saj ni to prvi in ni zadnji iz naših logov in hribov, ki ga ne bo več nazaj. Lepo sta mu stregla dva vojaka-Srba iz bolničarske čete. Dober narod, a drug svet! Iz Zabrežja nas je brzi parnik peljal po Savi v Belgrad nazaj. Spotoma smo srečavali moderne parnike ,ribiške čolne, motorne ladjice, športne čolne in težaške ladje, ki so jih brodniki vlačili po Savi navzgor proti domu, ko so svoj tovor oddali v Belgradu. Tako so pred 80 leti še naši predniki vzdržavali promet med Zalogom iu Siskom. Danes se v skalah ob Savi od Save do Zidanega mosta pozna le še sled tiste poti, po kateri so vlačili ladje navzgor, kakor jih vlačijo še danes ti srbski seljaki. Pri železniškem mostu smo srečali krasni parnik »Kralj Aleksander«, poln ljudi, z godbo na krovu. Vozil je okrog Belgrada po Savi in Donavi na sprehod udeležence pravniškega kongresa. Priredili so jim to vožnjo, da vidijo Belgrad in kos srbske zemlje. Toda Belgrad ni Srbija, in Belgrajčani še niso srbski narod. France Žar. ga za moško obleko vredno 1000 Din, kupiti za 10 Din. Marsikdo bo zmajal z glavo, češ, to je nemogoče, tako nespametnih ljudi vendar ni. Tudi jaz sem tako mislil, dokler se nisem prepričal, da je res tako. Vsakdo, ki ne kupi srečke efektne loterije D. P. D. v Ljubljani, ki jo dobiš po vseh vaseh in mestih po Sloveniji v raznih trafikah in trgovinah, noče biti srečen. Srečka stane samo 10 Din. Zatorej kupi srečko nemudoma in sreča bo na Tvoji strani! Pevske zbore, včlanjene v Južnosloven-skem Pevačkem Savezu, opozarjamo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona«, ki se vrši v pondeljek 5. oktobra t. 1. ob 20. uri v Unionski dvorani v Ljubljani ob priliki 80 letnega jubileja društva, 15 letnice delovanja zborovega pevovodje g. Zorka P r e-lovca, v proslavo 25 etnega umet. delovanja skladatelja g. Emila A d a m i č č a. Komerza po tem koncertu naj se udeleže zastopniki in pevci vseh včlanjenih pevskih zborov. — Odbor Ljubljanske župe JPS. Razpis ustanov trgovca Antona Koelnca za dijake srednjih šol. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za dijake srednjih šol po nastopnih določilih: 1. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. 2. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, ya njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh brez ozira na spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklo-nitev in oseb štipendistov. 3. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim izpričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. Prošnje so vložiti iz/-ključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke g. dr. Ernesta Kalana v Celju, do dne 10. oktobra 1925. Pritožbe odpuščenih madžarskih uradnikov. Takoj po prevratu 1. 1918. je morala naša državna oblast odpustiti in državne in občinske službe veliko število uradnikov madžarske narodnosti, zlasti železničarjev, ki se niso hoteli pokoriti poveljem novih oblasti, ampak so delo sabotirali, kjerkoli so mogli. Odpuščeni uradniki madžarske narodnosti so se pritožili na jugoslovansko-madžarsko razsodišče in zahtevajo, da jim naša država izplača njihove plače od dne odpusta pa do sklepa miru v Trianonu. »Samouprava« poroča, da bodo s svojo pritožbo in s svojimi zahtevami propadli, ker niso bili odpuščeni iz službe iz narodnostnih ozirov, ampak ker so svojo službo opravljali nekorektno, da so morali biti odpuščeni. Most v Bohinjski Bistrici. »Samouprava« poroča, da je ministrstvo za javna dela odobrilo kredit za zgradbo mostu preko Save na črti Bled—Bohinjska Bistrica v znesku 218.963 dinarjev. Svarilo. Od pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo smo prejeli: Kakor se nam poroča, se zopet pojavljajo po deželi in mestih zastopniki raznih inozemskih tvrdk, ki nbairajo naročila za povečanje fotografičnih slik (portretov). Ker dobe taki naročniki za drag denar ničvredne izdelke, navadno pa sploh ne dobe naročenih slik, dasi morajo plačati visoko predplačilo, se ljudstvo pred takimi naročili svari, to tein bolj, ker si vsak lahko naroči povečano sliko pri domačih fotografih v Ljubljani in vseh drugih večjih mestih v Sloveniji, kjer dobe res dobro izdelavo za neprimerno nižjo ceno. Vinkovci v — škofji Loki. V Vinkovcih je spoštovan in ugleden meščan svojemu prijatelju pismeno čestital za god in je oddal pismo na pošto dne 9. t. m. Poleg naslova je dostavil še besedico »loko«. Cenjeni prijatelj pa ni prejel česititke že naslednjega dne, kakor je to preračunal dobri vinkovški meščan, ampak je prejel čestitko šele dne 16. t. m. iu sicer iz — Škofje Loke! Na vinkovški pošti so zamenjali latinsko besedo »loco« (v kraju, tukaj) z našo staroslavno Škofjo Loko, v Škofji Loki so pa napisali na naslov: Nazaj, naslovljeni neznan! Službe za živinoztlravnike. Na visoki šoli za živinozdravništvo v Zagrebu sta razpisani dve mesti asistentov na kirurgični ldiniki. Eno mesto se odda takoj, drugo pa nekaj pozneje. Prejemki so določeni po deveti skupiui prve kategorije s 60 odstotno položajno doklado. Prošnjam je priložiti rojstni list, živinozdravn. diplomo, spričevalo pol. oblasti o zadržanju, zdravniško spričevalo in potrdilo voj. oblasti o dosluženi voj. dolžnosti. Prošnje treba kolko-vati s 25 dinarji. Čas za vlaganje prošenj na živinozdravniško fakulteto zagrebškega vseučilišča je do 28. oktobra t. 1. Prosilci, ki so v državni službi, naj pošljejo svoje prošnje uradnim potom. Ne polivajte ognja s petrolejem ali bencinom. Nekatere ženske imajo slabo razvado, da polijejo gorivo, ki je že podžgano, pa se neče vneti s petrolejem ali celo z bencinom. To neprevidnost je drago plačala rudarjeva že na Frančiška Suštarjeva iz Hrastnika. Polila je tleče trske z bencinom. Bencin se je seveda takoj vnel in je raznesel cel osteklenico. Žena je dobila tako težke opekline, da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili zdravniki, da je njeno stanje zelo resno in je le malo upanja, da bi okrevala. Športnike in turiste si usojam uljudno obvestiti, da ostane hotel Sv. Duh ob Bohinj, jezeru čez zimo zaprt. Feliks Seljak, hotelir. Trgovino s šivalnim istroji na drobno je otvoril v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3, dvorišče, gosp. Ivan Auerhammer. bivši dolgoletni poslovodja tvrdke Singer. Glej oglas. Opozarjamo na današnji oglas domače to-tovarae peči in štedilnikov Lutz d. d. Ljubljana. Za izborno kakovost našega mila »Gazela« lahko jamčimo. Sicer pa kupite samo en kos in uverili se boste, da je naša trditev resnična. Pri živčnih boleznih, revmatizmu, trganju, odebelelosti, sladkorni bolezni se izkazuje naravna »Franz-Josef«-grenčica kot absolutno zanesljivo odvajilo. Raziskovalci na polju znanosti o zdravljenju prebavil izjavljajo, da so dosegli s »Franz-Josel« vodo sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne oktobra t. L in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 5973 Naj dejstva govore! da se cenejše oblačilnih predmetov še ni kupilo, kakor se jih bo v dneh od 2. do 10. oktobra 1925 pri tvrdki Drago Scftwab — Ljubljana. iz Ljubljane. Magistralni stolp. — Iz umetniških krogov smo prejeli tale dopis: Mestni magistrat je končno restavriran. Borba, ki so jo začetkom letošnjega leta začele umetniške organizacije, je rodila sorazmerno povoljen sad in delo se sedaj končuje z obnovitvijo stolpa. Obit je bil nanovo s pločevino, dobil bo novo uro in preslikala se bo krogla v njegovi prednji steni; na strelovod so nabodli tudi zmaja iz kovine, ki se obrača za vetrom in so pravkar začeli s pleskanjem strehe in pločevinastih sten. Kolikor smo mogli izvedeti, nameravajo stene poslikati tako, da se bo zdelo, da so iz zidu in jim mislijo dati barvo, podobno steni glavnega magistratnega poslopja. Streho pa nameravajo rdeče poslikati, češ da taka streha na deželi zelo lepo izgleda. Priznamo, da taka rdeča streha na deželi med zelenjem okolice prav dobro učinkuje, nismo pa tega prepričanja glede magistratne strehe, ki se nahaja v srcu mesta v Ljubljani. Še manj pa se moremo skladati z imitacijo stenske barve na stenah zvicmika, ki so s pločevino obite. To bi bil naravnost prt-grešek proti naravi in estetski nesmisel: Vsaka tvarina naj ima sebi primerno barvo, pločevina torej eno izmed onih barv, ki jiii navadno dajemo železnim predmetom, kadar jih pleskamo. Izgleda in učinkuje naj kakor poslikana kovina, ne pa nepristno kot zid ali kamen. Naše mnenje je, da je za častitljivo resno stavbo kakor je magistrat edino primerno, da dobi stolpova streha barvo črno-patiniranega bakra, spodnji del pa isto ali pa kovinsko sivkasto barvo. S tem bo estetiki in časti mesta čez in čez zadoščeno, vsako imi-tiranje pločevini tujih materialov in špekuli-ranje na vaške estetske efekte pa odtočno odklanjamo. Že umetna patina, ki so jo markirali na srednjem rizalitu, se nam ne zdi posrečena, kar pa nazadnje ni prevelika nesreča, ker bo čas itak napravil v par letih svoje delo, na stolpu pa bi vsaka premodra špekulacija mogla edinole škodovati. Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od 10. stol. do danes se stalno spo-polnjuje in je bila pred kratkim odprta nova soba modernega slikarstva, ki obsega tudi dela najnovejšega časa, Prva izdaja kataloga je razprodana in izide v kratkem nov korigiran in spopolnjcn katalog. Razstava, ki vzbuja izredno zanimanje v vseh slojih, je odprta dnevno od devetih do šestih (tudi ob opoldanskih urah). Na željo večjih družb in šol priredi N. G. vodstva tudi ob delavnikih Stalno so vodstva ob nedeljah ob pol enajstih in četrtkih ob štirih. V nedeljo 27. sept. vodi g. dr. Fr. Štele, — N. G. „LUKULO" dišave v 2: a volili so najboljše! Športna razstava. Športna razstava na ve- Iesejmakem prostoru, paviljon K, je otvorjena danes ves dan. V popoldanskih urah se vrši pred paviljonoma promenadni koncert. Razstava i.e bila po zaključku velesejma pregru-pirana in izpopolnjena z interesantno razstavo organizacije skautov ter vsestransko zelo ugaja. Odprta ostane le še nekoliko dni. Ponovno opozarjamo nanjo posebno naše športno občinstvo. Slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« povodom 20 letnice obstoja, 15 letnice, odkar je društveni pevovodja Zorko Prclovec in 25 letnico umetniškega delovanja skladatelja Emila Adamiča se vrši v pondeljek, dne 5. oktobra t. 1. ob csmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Na sporedu nove, še neizvajane skladbe za ženski, moški in mešani zbor skladateljev Emila Adamiča, Stanka Premrla in Emila Komela. Vstopnice in besedila skladb so že naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. P. n. občinstvu svetujemo, da si jih preskrbi pravočasno! Rokodelski dom. Redne pevske vaje, ki bo v torek 29. t. m., naj se zanesljivo udeleže vsi gg. pevci, ki žele sodelovati pri zboru. Tudi novi pevci so dobrodošli. Pričetek vaje je ob osmih zvečer. Umrli so v Ljubljani: Marija Binter, delavka v tobačni tovarni in žena opekarsl ega uslužbenca, 37 let. — Anton Kodre, trgovec in posestnik, 72 let. — Angela Pirš, ključav-ničarjeva hči, 5 mesecev. Tečaj za damsko prikrojevanje v Ljub-ljanL Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani bo prihodnji mcsec priredil v Ljubljani damski prikrojevalni tečaj, v katerega lahko sprejme še nekaj interesentinj-mojstric in pomočnic. Tečaj se bo vršil v popoldanskih ali večernih urah. Vse interesentinje naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 2. oktobra t. 1., ker se bo nameravani tečaj pričel že dne 6. oktobra t. 1. Prijave je nasloviti na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajski cesta št. 22. Domače krvave klobase in novi mošt (po 12 Din liter) danes pri Tičku na Gričku. Eeg od doma. Gnjezda Melita in Pavlin Marta sta dne 25. 9. ob 3. popoldne odšli z doma s Turjaškega trga št. 6 v Ljubljani v šolsko kopališče na Resljevi cesti, kamor pa nista šli in se tudi nista vrnili domov. Gnjezda Melita je 14 let stara, za njeno starost primerne postave, okroglega obraza, rujavih oči, zdravih zob, temnih kratko pristriženih las, oblečena v modno triko obleko, temnorujave nogavice in rjave nizke čevlje. S seboj je imela torbico. Pavlin je stara tudi 14 let, je velike sloke postave, okroglega obraza, temno-rjavih oči in kostanjevih, kratko pristriženih las. Oblečena je v kratko pepita obleko, sive nogavice, nosi črne lakaste čevlje, tudi ona je imela ročno torbico. Najbrže sta obe deklici ociiii proti Rakeku. V hotelu Miklič se toči tudi že beli vinski, prav dober sladek mošt po 12 Din za liter. Zaprt promet. Razglaša se, da bo Gradišče in sicer od Nunske cerkve do Erjavčeve ceste dne 27. in 28. t. m. za vozni promet zaprto. — Tehnična sekcija. Nezgoda. Ivan Smiljanič, baje potnik iz Djakova, je včeraj na glavnem kolodvoru izstopil iz brzovlaka, preden se je ustavil. Smiljanič je tako nespretno skočil z vlaka, da je obležal nezavesten. Slučajno se tam nahajajoči zdravnik g. dr. Travner je nudil ponesrečencu pomoč. Pri padcu si je pretresel možgane. Prepeljan je bil v bolnico. Sladek mošt toči »Unionska« klet po 11 Din liter. Poizkus samomora. P. Leopoldina je v Švabičevi ulici št. 11 na svojem stanovanju izpila v samomorilnem namenu količino lizola, V poslovilnem pismu, naslovljenem na mater, omen:a, da izvrši samomor radi nesrečne ljubezni. Prepeljana je bila z rešilnim vozom v bolnico, kjer je iz vsake nevarnosti. Policijske prijave. 1 poneverba, 2 suma tatvine, 1 sum sovodstva deklic v Zagreb, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 izsleditev bivališča, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek ribolova v tujem lovišču, ? pobega od doma, 1 popad psa, 1 pijanost, 10 prestopkov cestno pol. reda, 1 prekoračenje pol. ure, 2 prestopka obrtnega reda in 1 poskus samomora. Nekdanja Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt. Ljubljanski trg. Prošli teden je bilo veliko pomanjkanje jajc ter je bila cena za par 3.25 do 3.50 Din. Jurčkov izredno lepili se je obilo prodajalo ter skoro vedno vse pokupilo. Na trg prihaja že gorenjsko sadje zlasti jabolka vseh vrst ter cena zanje mi pretirana. Sezona češpelj je pri kraju in je dobrih že težko dobiti. Goveje meso v mesnicah po mestu Din 16 do 19, na trgu 15—18, kg jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter, ledic, možganov 18—19, loja 7.50—10, telečjega mesa 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjskega mesa 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 27.50, glava 7.50, parkljev 5, trebušna slanina 29—30, mešana slanina 28, slanina kranjskih prašičev 82.50—25, slanine na debelo 29, masti 30—31, šunke 35—37, prekajenega mesa 30—35, prekajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 15, kozličevine 20, konj-skaga mesa 9—12, kg krakovskih in debre-tinskih klobas 44, hrenovk, saialad, posebnih 35, pol prekajenih kranjskih 42—40,. suhih kranjskih 67, p reka jene slanine 30—35, majhen piščanec 12—15, večji 15—25, kokoS 25 do 35, pelelin 35—40, raca 25—30, domač zajec 8—18, divji zajec 35—55, kg krapa 26 do 32.50, šlajna 25—30, ščuke 25—30, postrvi 55—60^ klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50, litetr mleka 2.50—3, kg surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9—10, eno jajce 1.50 do 1.75, liter starega vina 14—24, čaša piva 3, vrček 4.25—4.50, steklenica 5—5:50, kg belega kruha 5.75, črnega in rženega 4.75. Sadje: kg luksuznih jabolk 7, jabolk I. vrste 5—6, II. 4—5, III. 2—4, luksuznih hrušk 10—12, hrušk I. vrste 7—8, II. vrste 5—6, III. vrste 2—4, Emona 0.75—1, kg svežih fig 10, kostanja 8, orehov 10, luščenih orehov 35, češpelj 3—5, suhih češpelj 16—18, suhih hrušk 9—10, kuten 10, grozdja 7—12. Špecerijsko blago: kg kave Portoriko 64—76, Santos 52—56, Rio j 45—50, pražene kave L vrste 80—92, II. 60 do 64, III. 51—56, kristalnega sladkorja 13.50, I sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi '20, 1 riža 8—10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petro- I leja 7, kg soli 4.50, popra 38—42, paprike 32, j sladke paprike 52, testenin 10—12, pralnega luga 3.50, čaja 75. Mlevski izdelki: kg moke št. 0 5.25—5.50, št. 1 5, št. 2 4.50—4.75, št. 3 4—4.25, št. 5 4, št.6 3—3.50, kaše 6, ješprenja 6—7, ješprenjčka 10—14, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 7—9, ržene moke 4—4.50. Žito: q pšenice 300—310, rži 275 do 300, ječmena 220—240, ovsa 230—270, prosa i 330, koruze 245, ajde 225—235, fižola 350—400, I graha 400, leče 600. Kurivo: q premoga 27—46, j m8 trdih drv 140—180, mehkih 100. Krma: i q sladkega sena 75, pol sladkega 50, kislega 40, slame 50. Zelenjava in gobe: kg glavnate solate ajserice 5—7, endivije 4.75—5, radiea 10—12, poznega zelja 0.75, rdečega zelja 2 I do 2.50, kislega zelja 3.50, ohrovta 1.50—2, j karfijol 10 do 20, kolerab 6—7, kolerab pod-zemljic 0.75, špinače 6—7, paradižnikov 6—7, kumar 1—1.50, buč 1—1.50, fižola v stročju 5—7, čebule 2—2.50, česna 15, krompirja 1.25, repe 0.75, kisle repe 3, korenja 0.75—4, pe-teršilja in zelenjave za juho 7—8, pese 3, red-kve 3—4, merca jurčkov 3.75—4.50. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Krasne otroške in damske obleke priporoča Krištofič - Bučar, Ljubljana. Vi? S! se PaiceneSe oblačiš v naši de- ) tajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2? KONFEKCIJSKA TOVARNA Sio.I SLS v Sv. Lovrencu ca Pohorju se vrši v nedeljo, 11. oktobra ob 9. Govori narodni poslanec Fr. Žebot, Shoda se udele-| žijo tudi delavci iz Puščave in Brezna. Elektrifikacija vasi Fram. Po občini Fram pri Mariboru izvršujejo dela za napeljavo elektrike. Transformatorji in drogi so žc ; postavljeni. Fram je znan po svoji domači 1 mlinski industriji in tovarnah za bučno olje. i Podjetni Framčani skrbijo v vsakem oziru za i napredek vasi. Tovarnar g. Ivan Bezjak jc po- I večal hišo za eno nadstropje in bo tovarno moderno preuredil z novimi stroji. Tudi fram-ski potok-hudournik regulirajo Framčani sami. Solčava. Promet v Logarsko dolino bo ! prihodnji teden zaprt, ker se bo delal nov j most. Koča na Korošici in Frischaufov dom sta zaprta. Piskernikovo zavetišče je bilo letos celo leto odprto in oskrbovano. Savinjska dolina. Vzdržujejo se vesti, da je tovarna za lesne izdelke na Polzeli, last Dolenca Hudovernika, Javornika d. d. prodana. Po nekaterih vesteh jo nameravajo spremeniti v tovarno za platno, po drugih za papir. V kolikor so vesti resnične, se še nc da kontrolirati, a pozdravljati bi bilo vsako transakcijo, katera bi tovarno spravila s sedanje mrtve točke. Danes jc v tovarni, katera bi lahko zaposlila nad 100 delavcev, zaposlenih samo okrog 10. — Nastopilo je lepo jesensko vreme. Spravlja se krompir, pridelek po peščenih legah zadovoljiv, po težji zemlji slab; trga se koruza, katera je dobro obrodila, in pridno se seje ozimina. Hmeljski drogi že večinoma povsod stojijo v kopicah, kar je v primeri z drugimi leti jako zgodaj, ter tudi znak posledic dobre prodaje. — Vinogradi kažejo jako slabo. Žlahtne trte so kljub šrop-ljenju in prašenju večinoma uničene od samo- ! rodečih vrst je edino šmarnica malo boljša, i medtem ko je izabela jako slaba. Mogoče bo še lepa jesen malo popravila, kar je zagrešilo slabo poletje. — Sadje je jako slabo obrodilo. Od vseh strani prihaja sadja cele vagone, katero najde pri nas dobre odjcmalce. Posebno jabolka za napravo jabolčnika se dobro prodajo. Cena na drobno 1.50—2 Din. — Tudi cena pri živini je nekoliko poskočila. Sejmi, na katere prihajajo mnogokrat tudi laški in nemški kunci. 90 dobro obiskani. — V nedeljo, dne 27. septembra priredijo diletanti iz St. Jurja ob Taboru pri g. Cimpermanu na P„olzeli žaloigro »Sin«. Ucamo. da bo kot do-. slej tudi ta prireditev zadovoljila pričakovanje ter obisk priporočamo. Bogat postane kar čez noč, kdor zadene s srečno Številko srečko bogate loterije »Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Loterija obsega 250 krasnih dobitkov v vrednosti Din 50.000. Največje zanimanje zavzema glavni dobitek, ki se po svoji vrednosti ceni nad ,10.000 Din. Saj je pa tudi krasen! Pomislite, novo, moderno izdelano pohištvo iz črešnjevega lesa, fino polttirano in sicer: 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 omara, 1 umivalna miza z ogledalom, 1 miza, 4 stoli in krasna slika; kdo je, ki bi se tega dobitka branil. Nov šivalni stroj >Singer<, 200 litrov bizeljskega vina, pitan prašič, bala platna, klaftra drv, zofa in 4 stoli, ura, kolo, trsna škropilnica, servisi itd., ali vam ti dobitki ne ugajajo? Vam li ne diši 20 kg fine kave, vreča bele moke? Glejte, sreča se vam ponuja in vi jo boste odklonih? Gotovo imate v bližnjem času podariti za god svojemu prijatelju, prijateljici, lepo darilo. Naše srečke jih bodo pred vsem razveselile. Oče, ki se raduješ v tihi sreči svoje družine, preseneti kopico svojih malčkov z našimi srečkami. 8. decembra bo žrebanje in lepšega darila za Miklavževo pač ne moreš najti. Zato vsi, ki al zase ali za druge želite sreče, naročite še danes zadostno število srečk pri >Loterijskem odboru kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ter priložite naročilu tolikokrat po 5 dinarjev, koliko srečk si želite. NAŠE MEŠČANSKE ŠOLE. Vsepovsod vse polno, to je stalni odgovor naših šolnikov, če jih poprašaš po učencih in zlasti, če se zanimaš še za številke. Morda pa nobena izmed srednjih šol nc dokazuje tolikega narastka, kakor ravno meščanska šola, tako ženska, kakor deška. Poudariti je namreč treba dejstvo, da je deška meščanska šola v Mariboru le ena, torej da je bilo treba veliko prosilcev odbiti, ker zanje ni bilo dovolj prostora, in vendar je ta šola letos narastla za cel razred, tako da šteje letos 490 učencev. Ustroj šol sam kaže neko privlačnost, namreč; zelio pestro izbiro poklica po dvršenem študiju na tej šoli, cenejše stroške in možnost prestopa na druge učne zavode. Zanimiva je zlasti Statistika, odkod se rekrut^ra glavni naraščaj in ta Statistika nam že pri površnem pogledu nudi zanimivo sliko, ki znači naravnost stanovski problem: obrtniški stan v najširšem pomenu besede čuti, da je njegova bodočnost le v dobro organiziranem, v izobrazbi visoko stoječem, stanovskem pokretu. Dobri dve tretjini učencev namreč daje mesto Maribor ai le tretjina odpade na bližnjo in daljno okolico. Ni dvoma, da bo tak stan gospodarsko važen faktor, zato. tudi ni dvoma, cla zaslužijo te šole. vso našo. pozornost. Zato tudi ne miore-mo dovolj ožigosati Pribičevičeve naredbo v času, ko »ni kulturnega boja«, ko se ta »tudi ne začenja«, ko »ne gre za laicizacijo naših šol«, kakor se »vara javnost«, in se vendar samo na tej šoli poučuje v sedmih razredih verouk le po eno uro na teden! Torej inorda zato, da sc .vzgoji moralno močen pošten stan?! Morda zato, ker bi verska razlika neugodno vplivala, ko so r.a tej šoli med 490 učenci 3 evangelčani, 2 češke narodae cerkve, vsi drugi pa sinovi katoliških staršev?! In kakšno vzgojo ti želijo?! — Želeti je torej, da se javnost baš za te no vo ustrojene šole še posebno zanima in mi jim boi.io gotovo posvečali vso pažnjo. Glede deške meščanske šole za enkrat samo tole: Maribor ima 3 dekliške meščanske šole, deško pa le — e n o. In tako se gnetejo učenci, natrpani v posameznih razredih kot »arenki« —. se cidbijajo drugi radi ne-prostora. Ali je to zistem — ali politika »fortvvurštla-nja« pri prosvetni upravi? Za Maribor je odgovor na to vprašanje važen, ker se ne moremo zadovoljiti s slučajno relacijo 1 : 3! kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljabljnmke kreditne banke« in Gosposvetska cesta 14. Vsi DELI. OPREMA tn PNEVMATIKA na zalogi! IZ MARIBORA. t Ivan Solak. V Mariboru je umrl Ivan ISolak, mesar in posestnik, star 64 let. Rajni je bil naš pristaš. Sezonska otvoritvena predstava Ljudskega odra bo v nedeljo, 4. oktobra zvečer ob pol 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova c. 6. — Vstopnina jc zelo nizka. Sedeži so po 10, 7 in 5 dinarjev, stojišče po 3 Din. — Oder za to predstavo je na novo opremljen. Režiser Radoslav pridno vežba. Osebna vest. Glasbena Matica je dokončala pogajanja z gospodom Hladekom iz Sarajeva, in je g. Hladek mesto dirigenta Glasbene Matice prevzel, tako da nastopi svojo mesto proti koncu oktobra. Šolska vest. Iz Maribora so sprejete na pedagoško šolo v Zagrebu gospodične-učite-ljice: Pirkmajer, Kosi in Perne. Umrl je Jakob Bok, delavec v meroiz-kusnem uradu. Služboval jc v tem državnem podjetju nad 42 let, dokler ni bil 1. 1924. zbolel in postal delanezmožen. Plačeval je v pokojninski sklad dolga leta predpisane prispevke, a ni nič dobil. 2ivel ie zato bedno. Bok je bil Dollen mož. Usposobljenostni izpiti za osnovne Sol« pred izpraševalno komisijo na drž. moškem učiteljišču se prično dne 3. novembra t. 1. zju-traj ob 8. Pravilno opremljene prošnje za pri-pustitev k usposobljenostnemu izpitu naj s« predlože po šolskem vodstvu pravočasno srezkemu šolskemu nadzorniku, da bode najkasneje do 25. oktobra v rokah izpTaševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Predsednik. Toplo priporočilo. Znano je, da je Goetz-ova dvorana edina dvorana za kake večje prireditve. Bliža se jesenski in zimski sezonski čas in pri tem bodo vse obiskovalce prireditev v tej dvorani v oči bodli izključno nemški napisi (a la Cassa, Eingang, Kiinstlcr-buhne Itd.). Dovolimo si za enkrat samo to konstatacijol Otvoritev nove ljudske kavarne. Gospodična Anka Spatzek, sestra gostilničarja gospoda Adolfa Spatzek (gostilna »pri gozdu«) otvori danes, 27. septembra ljudsko kavarno v novozgrajeni hiši zraven palače Gospodarske zadružne banke. Ljudska kavarna se nahaja v pritličnih lokalih, ki so moderno urejeni. Dokler še ni bila zgrajena palača naše banke, se je v stari hiši tudi nahajala mala ljudska kavarna, katere so se posebno posluževali romarji, IZ CELJA Invalidom! Odbor podpisane podružnice je svoje člane in članice že opetovano vabil, da si preskrbijo slike za nove članske knjižice. Ker se temu vabilu večina članov in članic do danes še ni odzvala, odbor opozarja tem potom zadnjikrat, da si vsi oni, ki še nimajo novih knjižic, še tekom meseca oktobra preskrbijo slike, da se jim zamorejo izdati članske knjižice. Pripominja se, da se bodo po tem roku vsi, ki ne bodo imeli knjižic, v smislu čl. 8 društvenih pravil, črtali iz imenika članov. Obenem s tem opozarja odbor tudi one, ki za leto 1925 še niso poravnali članarine, da to takoj store, sicer se bo tudi z njimi postopalo v zgornjem smislu. — Zveza vojnih invalidov podružnica Celje. Proti odebelosti deluje s kolossluim vspehom samo Vilfanov Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja Laboratorij Mr. 0. Vilfan, /agreb, lllca 204 IZ TRBOVELJ. Trboveljsko gertatstvo. Zadnje poročilo, da jc gerent Kokalj razrešen, je bilo prerano. Veliki župan jc vzel na znanje samo demisijo celega gerentskega sosveta. Baje sn nastale .težave radi naslednika. Novi sosvet bolj gospodarskega značaja je bil povabljen, da predloži velikemu županu g. Miloša Rozina. Gospod gerent je odpovedal svoje stanovanje v Trbovljah s 1. oktobrom. Iz vsega toga se sklepa, da se gerentstvo ne bo dolgo držalo in bo v najkrajšem času ugodeno splošni želji po občinskih volitvah in lastnem občinskem odbruu. Predavanje, Strokovna zveza rudarjev ima v nedeljo dne 27. septembra ob 4 popoldne predavanje na tajništvu Loke 253, v hiši I. delavskega konzumnega društva. Predavatelj od »Prosvetnega društva«. Vabljeni so vsi člani kakor tudi prijatelji, da se istega polncštevijno udeležite. Avto se zaletel v kandelaber. Dva brata, trgovca iz Zagreba in še neki doktor so se zaleteli s svojim avtom v kandelaber za električno razsvetljavo in vodovod, ga podrli in poškodovali. Kandelaber je i r litega železa. Poškodovan jc precej močno tudi avto, medtem ko se osobju ni nič zgodilo. Odškodnine so morali plačati 1000 dinarjev. Razprodaja pri g. Janku Gr.bronu, Radi preselitve trgovine prodaja g. Janko Gabron od 26. septembra naprej na prostovoljni dražbi raznovrstno blago kakor: manufakturo, že-lezrino, galanterijo, potrebščine za mizarje, kmetovalce itd za 50 odstotkov ceneje. Po razprodaji se preseli v prostore gospe Kristine Trbovc, Trbovlje II. Zvon zamenjali. Za cerkev na Sv. Planini so k drugemu večjemu in malemu zvonu fa-rani naročili še srednji zvon. Ko so ga pa pripeli ili na prijazni hrib in ga vzdignili v zvonik, so zapazili, da ni pravi, da je bil zamenjan. Odpeljali so ga nazaj v tovarno, iz ostale Jugoslavije. Državni štipendisti v inozemstvu, »Uradni list« z dne 26. septembra št. 90 objavlja »Pravila o študijah državnih štipendistov v inozemstvu«. V isti številki »Uradnega lista« je objavljen tudi razpis 50 državnih štipend^ za nadaljevanje študij v inozemstvu. Zaplenjena brošura. Na pošti v Djakovu so zaplenili 10 izvodov brošure »Radič _ izdajalec«, ki jo je napisal bivši generaloberst baron Sarloc+ič. Brošura, ki je tiskana na Dunaju, je pri nas prepovedana, Zaradi nepokorščine obsojen in spokojen. Branka Crnkoviča je vojno ministrstvo dodelilo kot upravnika topniškega materijala k topniškemu polku v Osjeku. Stotnik pa se je branil lo službo prevzeti, češ da se v topniški stroki ne spozna in da ni vešč ravnanja y topniškim natcrijalom. Ker se ponovnim pozivom ministrstva, naj prevzame svojo službo, ni pokoril, so ga postavili pred vo ašk0 sodišče. ki mu je zaradi neposlušnosti prisodilo 1 mesec ječe. Upokojen pa je bal še pred obsodbo. Inteligenca, ki se pretepa. V Osjeku je vzbudil veliko lokalno senzacijo pretep, ki so se ga udeležili sami takozvani boljši ljudje. V osješko kavarno »Central« je prišel namreč te dni tudi bančni ravnatelj Skojič, katerega je neki finančni uradnik takoj nahrulil z besedo »Saujud« in ga tudi dejansko napadel. Uradniku je pomagalo pri pretepu tudi več doktorjev raznih fakultet. Afera se bo končno rešila pred sodiščem. Samomor. V Zagrebu se je ustrelil tiskarski pomočnik Ivo Majcen. Vzrok samomora je neznan. Maksimalne cene za drva. Tržno nadzorstvo v Sarajevu je dol&čilo sledeče cene za drva za kurjavo: Trda, razžagana drva z dostavo na dom 190 dinarjev za kubični meter, bukova drva po 100 dinarjev, premog pa po 38—39 dinarjev za meterski stot. Ugledni tujci v Sarajevu. V Sarajevu se mudi že dalje časa župan iz Monakovega g. Kari Scharnagl s svojo soprogo in svojim tajnikom. Dalje se mudi v Sarajevu večja skupina divjakov iz Anglije pod vodstvom profesorja Roberta Laffona. Osuševanje Katlanovskega polja. Ministrstvo za poljedelstvo je odobrilo potrebne kredite za osuševanje Katlanovskega polja pri Skoplju. Ko bodo dela končana, bo na razpolago 200.000 hektarjev prvovrstne zemlje. Nesreča z granato. V nevesinjski okolici so imeli nedavno topničarji svoje vaje. Streljali so ostro. Po vajah so iskali otroci po polju kosce izstrelkov. Neki deček je našel celo, nerazpočeno granato. Vzel jo je s seboj domov, kjer so se otroci ž njo igrali. Med igranjem pa je padla granata na tla in se raz-počila. Ubila je tri otroke, četrti pa je težko ranjen. in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcenejši samo pri JOS. PETELINC-U, poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana. Iz Primorske. Romanje z Goriškega ▼ Rim. Danes v nedeljo odpotuje v Rim okoli 300 goriških romarjev. Z romarji se peljejo tudi goriški nadškof dr. Sedej in okoli 40 duhovnikov iz goriške nadškofije. Kmetijsko-poučni Izlet po Vipavskem priredi v nedeljo 27. t. m. Kmetijska nadaljevalna šola v Biljah. Udeleženci si ogledajo zadružno podjetje v Dobravljah, vinarsko zadrugo v Vipavi, zadružno mlekarno v Št. Vidu nad Vipavo, žganjarno v Dornbergu in vzorna posestva v Braniški dolini. >Voce di Gorizia« bo izhajal od 1. oktobra dalje štirikrat tedensko. To bo nadomestek za tednik »L'Isonzo«, ki je prenehal izhajati. Goriški fašisti so se pričeli zopet gibati. Nekaj časa so bili fašisti mirni. Odkar pa se je začelo pojavljati v goriška okolici nekoliko živahnejše komunistično gibanje, so se prebudili t idi fašisti. Fašistovsko vodstvo je pa sklenilo posvetiti nekaj več pozornosti kot doslej tudi vprašanju dr--Manon< pod vodstvom in v režiji novega opernega ravnatelja gosp. Mirko Poliča. Sredi oktobra pa se pojeta prvič, na slovenskem odru Ilatzejeva opera :>Povratak • iu pa izvirna slovenska opera pokojnega Frana Gerbiča :>Nabor«, ki se bo sploh prvikrat izvajala. Poleg teh predstav dobe abonenti tudi še Offenbachovo »Hof-fmannove pripovedke', ki so se pripravile koncem lanska sezone in pa Verdijevo »Aidoc v znani izvrstni zasedbi. Podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh. Gospa Vika Čolofa, dramatična pevka nastopi v naši operi in sicer poje glavno vlogo v operi iMrtvo oči«, nastopi pa tudi v Verdijevi »Aiik. Gospa Čaleta je bila več. sezon zaporedoma zaposlena v velikih partijah na zagrebškem odru, lansko leto pa jo sodelovala tudi na odru Narodnega pozorišta v Belgradu. NaSemu občinstvu je ljuba znanka s par lanskih gostovanj. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja 4 oktobra: -»ŽUPANr. igrokaz v treh dejanjih. Spisal Narte Velikonja. Izvirna noviteta. Nedelja 11. oktobra: »POZNA POMLAD«, ljudski igrokaz v petih dejanjih. Priredil Fr. Zorin. Nedelja 25. oktobra: »SRENJA«, drama v treli dejanjih. Spisal J. Jalen. Začetek vselej ob pol 8. uri zvečer. »ZUPAN«. Ljudski igrokaz v treh dejanjih. Napisal za podeželsko odre Narte Velikonja. Ljudski oder v Ljubljani otvori letos svojo sezono z j izvirno ljudsko igro ki jo je nalašč za ljudsko odre napisal njegov tačasni predsednik. Igra je pisana v lahkem šegavein tonu ima pa globljo zamisel in ostro začrtane značaje šo običajna figura ljudskih iger, občinskega tepčka, je zadohila neobičajno novo potezo. Dejanje se dogaja v času med smrtjo starega župan in volitvijo novega, >v času, ko ni pravega vetra., kakor pravi občinski tajnik. Stari župan je bil izvoljen soglasno, za uovega pa se vname po nerodni ohlastnosti dosedanjega podžupana, oštirja Pipana, ki se poslužuje vsakovrstnih intrig proti nasprotniku, da bi iosegel županski stolec, hud boj. Podžupan podleže moralno in fizično, občinskemu tajniku, tej živi izredni figuri v našem javnem življenju in novi v našem slovstvu, tipu »značajnega in načelnega: oportunista, >sjugi večino in po splošnostir, ki mu je pisatelj posvetil posebno pažnjo, pa novi župan proletarec prizanes« radi >otrok nebogljenih«. — tc to, da v jgri nastopa zaljubljeni tepček, odvzame igri značaj težke tragike, ves dogodek obdeluje pisatelj z njemu lastno, lahko satirično potezo, vsaka figura ie nekoliko karikirana, komične situacijo osvežujejo borbo za novega župana, svoje vrste ljubezen med rezkim dekletom in mirnim fantom prepleta dejanje Morda je ta neodločnost pisatelja, ali bi pisal satiro in veseloigro ali dramo, igri ravno v dobro. Značaji so dobro začrtani, možje besedijo kratko, vsaka beseda jo trd sklep, bodisi da govori oblastni Pipan, razburljivi Kupar, oprezni 1'oljanec ali poštenjak Meden. Gostobesedita samo vsiljivi pijanček Benko, ki argumentira: »Kdor ni z nami, je proti nam. Ali smo mi proti veri? Nismo! Torej so oni prpti veri!«, in pa občinski tajnik Brus, ki mu je nerodno, ko ne ve, kje bo večina in radi tega razvija in zagovarja po slučajni situaciji enkrat gruntarski program, drugič program kompromisov, nato pa spet program malega človeka, -»ker človeške duše ob rojstvu vse enako tehtajo«. — Pisatelj nas s prvimi besedami vrže v sredo duhovito zamišljenega dogajanja, ves zapletek se vije skozi presenetljive situacije, ki burkajo dogodke do zadnjega ljipa. Za naše ljudske odre je to novo delo o občinskem volilnem proporcu lepa pridobitev iu zasluga Ljudskega odra je, da je zanj dal pobudo. Knjige in revije. Fr. Marolt: Pevska vadnica. — Pevski sbor Glasbene Matice v Ljuhljani je izdal in založil I. del >Pevske vadnice«, teoretično-praktične vežban ke za pevske zbore, ki jo je napisal France Marolt Temeljito sestavljeno delo je prirejeno za enoletni tečaj v pevskih zborih in vsebuje bogato snov za vaje v intonaciij, ritmiki, diktatu, dihalni tehniki in izobraževanju glasu. Delo obsega 180 strani velikega kvarta. ima lično in praktično obliko in mora postati katekizem vsem naših pevcev, ki hočejo zadostiti zahtevam dobrega zborovega petja. Knjigo lahko naroče pevski zbori 7.a izredno nizko ceno 35 Din pri Pevskem zboru Glasbene Matice v Ljubljani (za to ceno jo dobe le pevski zbori, ki vpošljejo denar r.a vse naročene izvode obenem z naročilom). V podrobni prodaji se kujiga dobi za ceno 50 Din v Matični knjigarni v Ljubljani na Kongresnem trgu. Stanko Premrl: 4 ženski ilvospevi s spremlje-vanjein klavirja in Emil Adamič 8 lahkih moških zborov. Obe zbirki sta izšli v založbi pevskega društva -»Ljubljanski Zvon«. Dobe se tudi posamezni glasovi (dvospevi) in posamezne partiture. Naročila na naslov: Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, založba muziknlij. — Te lepe in lahko skladbe bodo našim zborom zelo dobro došle in jih radi priporočamo. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko dništvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Deveta in deseta številka (september in oktober) prinašata E Adamičev daljši, zelo učinkoviti mešani zbor »Kreso-vale tri devojke: na O. Župančičevo besedilo, dalje dve posrečeni harmonlzaciji jugoslovenskih narod-ii i h pesmi Suzno oko moje , »Vozila So šajkac. •loaipn Brnobiča ln 1?. Adamičev moški zbor s so-pranskim solom »Mara v jezeru«. — Skladbam sta priložena vabilo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona dne 5. okt. t. 1. in prospekt za novo, \ založbi pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani izišlo Pevsko vadnico Fr. Marolta. — Zbori, ki bodo drugo leto izhajali povečani z literarno prilogo se sami priporočajo. ^Cerkveni tilasbonik* 1925, št. 9, 10 prinaša sledečo vsebino: Liturgične razvade na naših ko-rih (Stanko Premrl); Pri peti maši med > Pater noster- in »Agnus Deic (Fran Ferjančič); še enkrat o Premrlovih »Mašnlh« (Fran Ferjančič); Tečaj organistov in pevovodij v Gorici (Rihard Orel); Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi (Franc Kramar); Pregled savreiuene talijanske glasbene literature (P. B. Sokol); Organistovske zadeve, Koncertna poročila (St. Premrl); Dopisi: Podzemelj pri Črnomlju, Metlika, Cerkven koncert v Črnomlju, Borovnica, Grižo pri Celju, St. Janž na Dravskem polju; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo: Emil Adamič: 8 lahkih moških zborov (St. Premrl); Milan Zjalič: Crkvena muzi k a (dr. Jos. Mantuani); Naši glasbeni listi: »Pevec«, sSveta Cecilija«, »Jugoslavenski Muzičar«; Razne vesti; To in ono: Ustanovimo učiteljski pevski zbor! (M. Bajuk, A. Grobming); Ali je prav, da prestavljamo tuje pesmi (skladbe) v naš jezik in kako? (Anton Lavrič); »Z orisom na popolno stagnacijo in neplo-dovitost naših cerkvenih skladateljev« (St. Premrl); Glasbeni natečaj; Glasbeno zrnje; Darovi; Listnica uprave. — Glasbena priloga prinaša A. Mavov mešani zbor z orglami »Rožni venec-r in dve Pre-mrlovi pesmi: Immaculata za moški zbor in Himno Srcu Jezusovemu posvečenih družin za mešani zbor. — »Cerkveni Glasbeniki izhaja šestkrat nn leto kot dvomesečnih in stane z glasbeno prilogo vred za celo leto 35 Din, za dijake 20 Din, za Italijo 40 Din, za Ameriko 1 dolar. Posamezni izvodi glasbene priloge se dobe še posebej po poldrug dinar. Uredništvo in uprava lista: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. EXCELLA najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Ljubljana palača Ljubljanske kreditne banko G. Schweinfurth, starosta geografov umrl. .V starosti 89 let je umrl v Berlinu nestor raziskovanja Afrike, G. Sclnveinfurlh. Bil je med največjimi zastopniki mednarodne vede, eden največjih raziskovalcev vseh časov. Edini on je še ostal od čete znamenitih nemških afriških raziskovalcev preteklega stoletja. Imeni Barih, Jimker, Nachtigal, Rohlfs so znana vsakemu geografu; Schvveinfurth je svoje sovrstnike preživel in je živel še v času, ki delovanja one klasične dobe odkritij ne zna več prav ceniti. Odkritelji onih časov niso bili amateri, bili so podkovani v vseh strokah, spoznali so se na vse aparate, znali so študirati vse v poštev prihajajoče probleme, prodirali so korak za korakom, začrtali so si v zapisnik vsak kilometer, zaznamovali so v zapisniku se v, kar je bilo opazovanja vredno, itd. Schweinsurth je bil med velikani odkritij znanstveno najbolj usposobljen; kar je on zapisal, je preneslo najstrožjo kritiko. Ni bil velik samo v svoji giavni stroki, v botaniki, bil je velik povsod. Rojen je bil v Rigi 1. 1836; študiral je večinoma v Heidelbergu. 26. decembra 1863 je stopil prvič na afriška tla. namen mu je bilo botanično raziskovanje dežel ob Nilu. V majhni ladjici se je peljal ob obali Rdečega morja proti jugu, v Suakinu je stopil na suho in je prodrl skoz Abesinijo do Kartuma, ob sotočju obeh Nilov. Tedaj je bila Afrika v svoji notranjosti še večidel neznana, na kartah onih dni vidiš skoraj samo belo barvo. Leta 1866 je prišel Schweinfurtli nazaj na Nemško, s takimi znanstvenimi uspehi, da mu je dala pruska akademija znanosti takoj potrebna sredstva za velenotezno raziskovanje porečja Balir-el-Ghazala, med Abesinijo in porečjem Konga. ;V letih 186S—1871 je odprl Schvveinfurth str-mečemu svetu popolnoma nove pokrajine, odkril je narode Dinka, Bongo, Niam-Niam, reko Uele (Ubangi), pritlikavski narod Akka itd. Že Herodot je poročal o pigmejih v Afriki, pa mu niso verjeli, Sehweinfurth šele je potrdil njegovo poročilo. Žalibog se je to veliko potovanje žalostno končalo. 1. decembra 1870. je uničil požar v taborišču vse sadove dolgega in napornega potovanja: dnevnike in zapiske z opazovanji 825 dni (n. pr. 7000 barometerskih opazovanj), besednjake jezikov vseli narodov s katerimi je bil Schvveinlurth skupaj, inštrumente, orožje, zdravila itd. itd. Dnevnike je pozneje po spominu spet izpolnil. V velikem svojem delu »Im Herzen Afrikasc, ki je izšlo leta 1874 v dveh zvezkih, zaznainenuje Schweinfurth oni dan kot najbolj nesrečen v njegovem življenju. Nato se je nastanil v Kairo in je živel tam 13 let kot zasebnik, zaposlen z botaničnimi študijami in nabiranjem afriških rastlin. Desetkrat je prodrl v puščavo na obeh straneh Egipta in si je zgradil na teh potovanjih temelj svojega poznavanja geološke zgodovino, topografskih oblik in rastlinskega življenja v puščavi; kmalu je zaslovel kot najboljši poznavalec puščave. Leta 1875 je po naročilu Kediva Izmaela ustanovil v Kairo Geografsko družbo in je bil prvi njen predsednik. Svoj velikanski herbarij, obsegajoč več kot 100 predalov, je prepeljal leta 1888 v Berlin in se je tam stalno naselil. Zimo pa je preživel skoraj zmeraj v Egiptu, kojega suho podnebje mu je še najbolj ugajalo. Literarno je zelo veliko deloval; leta 1007 izišli seznamek njegovih del, pisem in razprav obsega 1000 številk; poznejši seznamek iz leta 1016 pa še 428 novih. Schvveinfurth je bil časten član 30 najodličnejših geografskih družb! Tako je legel k počitku zadnji svedok one tako zanimive dobe odkritij polpreteklega časa, koje študij nam še danes prinaša toliko lepih ur. Ruska vas na severu. .Vavda« prinaša navdušeno poročilo o temeljiti (450 str.) knjigi M. Fenomenov«, ki podaja natančen vsestranski popis vasice Ja-diši novgorodske gubernije v letih 1921 do 1924. To je prvi komunistični popis pov prečne mskevasi na prenapolnjenem ruskem severu, kjer si pomaga kmet s suho robo ali izdelovanjem žebliev. Delo je tem bolj zaslužno, ker obravnava težka leta slabega denarja in napol nabiralnega gospodarstva. Nazadnjaštvo ruskega gospodarstva bije v oči. Kmetje (občina) še vedno delijo zemljo vsakih pet let nanovo, da dobi posamezna hiša dobre in tudi slabe kose sveta. To povzroča, da je razcepljeno polje pri vsakem kmetu v 120 ali celo 170 drobnih kosov! Ni čuda, da zavzemajo meje vsled te raztresenosii kar eno petino vsega sveta. »Ob košnji« — pravijo kmetje — ." pridelamo tako malo, da lahko vzamemo nakošeiio travo pod pazduho in od-ldemo na drug travnik«. 83 kmetov-posestnikov ima vse skupaj dva pluga. Kmečka brana spominja na risbe v »Kulturni zgodovini«, poglavje v kameniti dobi: Žetev oskrbi seveda izključno srp. Žanjice zjutraj obračajo kozolce, predno gredo na delo, »da ne boli hrbet«. Ta kmečka telovadba na temelju prazue vere je priznana tudi ob Moskvi. Pri mlačenju igra ulogo vejnice kratka lopatica. Fenomenov pripominja: »Egiptologi v Leningradu so mi rekli, da se dobijo slične lopate med egiptovskimi starinami. Žalostno izgleda tudi živina. Naj bo pašnik poleti še tako prazen, ne da vendar noben kmet svoji kravi niti pesti trave ali vsaj kopriv. Nihče ne napoji krave doma, to morejo storiti same ob reki. Seveda »primanjkuje pozimi mleka celo za domačo porabo«. Končno je zbral Fenomenov osebne podatke več rodbin, da dožene dednost bolezni ali zmožnosti. Psi in revolucija. V mestecu Slavjansk (dežela kubanskih kazakov) je priznal komunalni odbor, da je »pes kot ostanek buržuazne dobe socialno škodljiv pojav, ker je namen psa varstvo zasebne lastnine. Kapitalistična država je vstva-rila zakone, ki narejajo «sveto> zasebno lastnino je zgradila sodnije in ječe in je hujskala pse na proletarce, ki so bili proti kapitalizmu. V proletarski deželi ni več sodniie, pa mora biti napovedana vojna tudi psom. Pes je naravnost izzivanje socializma, ker je vtelešen roparski nagon. Ce je odpravljen kapitalizem, naj bodo uničeni tudi njegovi podrepniki — psi čuvaji.« V svrho propagande te naredbe je sklenil mestni odbor postreliti vse pse in »zgraditi na kraju ustrelitve spomenik, ki bi predstavljal buržuja s pasjim gobcem, v cilindru, z zasmehovalnimi napisi.« To se je zgodilo lela 1923. Kmalu nato pa je razglasil Lenin, da je prva naloga komunizma naučiti se tržiii, ker brez trgovine ni države. Tudi slavjanske oblasti so morale dovoliti zasebno trgovino in najem hiš. Dovolil je tudi »zastopnikom male buržuazije — v smislu nove ekonomske politike — da imajo pri hišali in trgovinah pse-čuvaje«. Toda komunistične slavjanske oblasti so se znale potolažiti tudi ob tej priliki. Odredili so obenem, da mora vsaka pasla hišica imeti sledeči napis: Nekoč bo priklenjena tudi svetovna bur-žuazija kakor je tu priklenjen njen podrepnik — pes-varuh.« Oblasti mislijo, da bodo imeli ti napisi »zasramovalni učinek velikega vzgojnega pomena«. — Zal samo. da ne znajo psi čitati. Vsaj ne bodo čitali tudi napisov na svojih hišicah l Božji sinovi. Na severu Tomske gubernije, v globini divje sibirske tajge, kamor se pride poleti le s čolnom, pozimi pa s smuči in pasjo vprego, v dolinah številnih malih rečic, so nepričakovano našle sovjetske oblasti nove vasi in naselbine. Nekatere izmed njih štejejo po več deset hiš in obslojijo skoro sto let, toda niso bile zabeležene na nobeni karti ali političnem seznamu. V okraju Pozobeljski, ob rekah Ken-ga, Čuzik, Kornbarsu obstoji do 15 takih vasi. Na novo odkriti prebivalci teh vasi se imenujejo »Božji sinovi«, nikjer niso popisani in i ne plačajo nobenega davka. So trdni staro-obredniki in nočejo priznati posvetnih oblasti, ker smatrajo, da še vlada Antikrist. Ne odgovarjajo niti na vprašanja: »Kdo sle? Kako se pišete?« Odklanjajo tudi vsako podpisovanje, pričevanje, zaslišavanje, ker nasprotuje to vse njihovemu verskemu prepričanju. »Božji sinovi*. so poljedelci, čebelarji in imajo živino. Gospodarstvo je v dokaj dobrem stanju, toda strah pred svetom in »knezom tcj£a sveta« je velik, Bogastvo > neba. V S. Frančišku so ustanovili Ameriško društvo za izkoriščanje velikanskega aerolita, ki zdaj počiva pod zemljo v državi Arizona. Poskusno svedranje je namreč dognalo, da leži v globini 300 m pod zemljo velikanski aero-lit, ki obstoji iz več kovin in tehta do milijarde ton. To je prav mali planet, ki je padel pred stotisoči leti na zemljo. Analiza odlomkov je dognala, da vsebuje platine v količini šestih gramov na tono. Če je razdeljena platina v istem razmerju po celem aerolitu, bi znašala njena količina do 6 tisoč ton. To pa bi stalo danes 20 milijard dolarjev! »Belo zlato« je najdražja kovina na svetu. Razen tega vsebujejo do sedaj preiskani odlomki aerolita tudi nebroj drobnih diamantov, ki bi se dali izrabiti v tehnične svrhe. 7000 strojev r zrak. Poslaniški svet je ugotovil, da more Avstrija takoj brez vsakega odlašanja razstreliti 7000 strojev za izdelovanje oklepov in nabojev. Stroji se nahajajo v zasebnih tovarnah, katere so stale med vojno v službi avstro-ogrskega vojnega ministrstva. Uničenje je obvezno na temelju člena 5. Germainske pogodbe, ki je določila petletni rok v to svrho. Avstrijski industrijalci se izgovarjajo s pomanjkanjem denarja, ki je potreben za uničenje strojev in s tem da so pričakovali podaljšanje določenega 5. letnega roka. Poslaniški svet pa vztraja na svoji zahtevi in grozi s protimeraini. Tokijski požigalei. 17. t. m. ob 10 dopoldne je izbruhnil ogenj v poslopju japonskega parlamenta. Vsled močnega vetra se je razširil požar na celo poslopje in objel tudi sosednjo hišo, kjer je bil nameščen senat (gospodarska zbornica). Obe hiši ste pogoreli do tal z dragocenimi dokumenti parlamentske knjižnice vred. Veter je zanesel plameneče ogorke tudi na sosednje hiše in je s tem še povečal nesrečo. Pogorelo je veliko poslopje dnevnika »Japanes Primes« in poslopje telegrafskega urada. Škoda presega tri milijone jen. Policijska preiskava je dognala, da so zažgali parlamentsko poslopje japonski visokošolci. Hoteli so se maščevati na ta način vladi, ki je povečala težkoče drž. izpitov, da prepreči na ta način dotok uradnikov drugačnega mišljenja. Policija je zaprla tri požigalce. Vlada hitro gradi lesene barake, v katerih bo začasno nadaljevala seje zbornica. Novi jod. Inžener geološkega komiteja v Leningradu Konstalinov je odkril nov način električnega pridobivanja joda iz umazanih, petrolej vsebujočih vodnih odpadkov, katere so se dobili pri vrtanju petrolejskih virov. Iznajdba Konstantinova bo imela velik pomen za kemike in zdravnike, ker se poceni na nov način pridobljen jod vsaj za četrtino, če ne za tretjino svoje sedanje vrednosti. Ljudsko štetje v Italiji. Natančni podatki štetja v Italiji 1. decembra 1921 prihajajo šele sedaj na dan. Prebivalstvo nekdanjega avstrijskega Primorja je znašalo 919.987 duš; 531.824 jih je reklo, da je njih materin jezik italijanščina, 258.944 se je izreklo za slovenščino, 92.800 je bilo Srbohrvatov, 4185 pa Nemcev. Med Italijani so tudi Furlani in Romuni (1644). Primerjajoč prebivalstvo z onim leta 1910. vidimo, da je sedaj 28.938 ljudi manj. Ni pa povsod enako. V Trstu se je prebivalstvo dvignilo za 4 odstotke, v Tržiču za 12.4 odstotke (industrija!), v Pazinu za 4.8, v Poreču za 0.3 odstotke. Največje nazadovanje izkazuje Pulj, 22.2 odstotka; vojaško poveljstvo so premestili drugam, v arzenalu je delo prenehalo. Nazadovanje porodov na Češkem. Po podatkih ministrstva za narodno zdravje število porodov na Češkem znatno pada. Leta 1900. so našteli na Češkem 6,329.000 prebivalcev, 1. 1910. že 6,781.000, I. 1921. pa samo 6670 tisoč. Na Moravskem je narastlo število prebivalstva od 2,447.000 na 2,662.000, aa Slovaškem pa od 2,769.000 na 3,000.000 v isti dobi. Od leta 1900. do leta 1910. jc znašal prirastek na 10.000 prebivalcev 737 oseb, od 1. 1910. do 1. 1921. pa le 13 oseb. Najbolj je padlo število porodov v Pragi in v okolici, potem v raznih industrijskih mestih. Da se dvigne število porodov, predlaga ministrstvo za narodno zdravje celo vrsto socijalno-poli-tičnih naredb. Nova rotorna ladja. V Bremenu gradijo novo Fletlncrjevo rotorno ladjo; vsebovala bo 3000 ton, rotor bo 28 metrov visok in bo meril 7 metrov v premeru, Rotor prve ladje tega tipa, Buckan-e, je 15.5 m visok in ima premer 2 metrov in pol. Po dolgem boju rešeni. Angleška ladja •»Trevcssa* se je potopila v Velikem oceanu, moštvo se je rešilo v odprtih čolnih po 3000 km dolgi vožnjil Poscstrima »Trevesse«, paf-nik »Trchawke«, je pa v Magalhaesovi cesti v viharju zadel na skalo, 30 mož broječa posadka jc 40 ur visela na potapljajoči se ladji. Slednjič so videli ladjo, ki je šla mimo, a ta ni opazila njih znakov. Nato se jc podalo nekaj prostovoljcev v čolnu po pomoč. Po dve-urnem obupnem boju se je čoln potopil, tik pred norveškim parnikom »Toluma«. Norvežani so pa hrabre mornarje rešili, razen dveh. Nato je šla »Toluma« šc po ostale mornarje, iih je vse rešila in jih prepeljala v .Valparaiso (Chile); odtod so se vrnili z drugim parnikom domov na Angleško. Tfbi posfušavcL Na Norveškem je okol) 20.000 navdušenih radijevcev, ki radio poslušajo, pa nič ne plačajo. Pravijo, da jih bodo hudo prijeli. Na Nemškem je takih tičev nad milijon. Policisti v Berlinu. Da jih zavarujejo proti nezgodam in jim dajo obenem možnost, da jih občinstvo vidi, so napravili v Berlinu policistom sredi cest in trgov razsvetljene »otoke«, ki jih bodo pozimi tudi kurili. Angleški vojaki — fašisti. Angleško mornariško poveljstvo razmotriva vprašanje, če naj bo mornariškim častnikom in mornarjem dovoljeno, da se vpišejo med angleške fašiste. Pride do zaključka, da to ne gre, ker je fašizem politična tvorba. Hitrost našega pogleda. V londonskem Tivoliju si lahko v filmu ogledaš igro slavne igravke tenisa Suzane Lenglen. Film dela desetkrat hitreje kakor normalno človeško oko, in vendar je bila igravka s svojim pogledom šc hitrejša kot film. »Majeslic«. Tako se imenuje prejšnji nemški parnik »Imperator«, sedaj v službi »White Star Line«. Zadnjič je peljal v Ameriko 2600 potnikov, najvišje število po letu 1914. Mane v kitajščini. Neki iz Kitajske pregnani in sedaj v San Francisco v Ameriki živeči kitajski komunist je prestavil prvi del Marxovega »Kapita!«-a v kitajščino. Dobil je tudi založnika in proti pričakovanju toliko naročil iz Kitajske, da je bil prvi nalog 1000 zvezkov že pred natiskom razprodan. Pcijaki v Trstu. Poljska vlada se poteguje za prost pas v tržaškem pristanišču. Prah na cestah. V Wiesbadenu na Nemškem so se posvetovali, kaj bi naredili proti prahu na cestah po deželi. Prišli so do zaključka, da so navadna sredstva za nič, asfalt je predrag itd. Najbolj se splača še tenka brezprašna prevleka, kakor jih uporabljajo v zadnjem času v Italiji in Švici. Turkestanski premog. V Petrograd se je povrnil iz Turkestana ravnatelj rudarskega instituta prof. Mušketov, ki je odkril v Tur-kestanskem gorovju bogate zaloge najlepšega antracitnega premoga. »»Ekonomič. Žiznj« piše, da bi pomenili sovjetski premogokopi v Turkestanu hud udarec za angleški izvoz premoga v sosednjo Perzijo in Indijo. Tajfun v Vladivostoku. V Moskvo so prišle grozne vesti o viharju, ki je epustošil celo Korejo in Vladivostcški zaliv. Burja je vrgla na kopno vse, kar je bilo v pristanu: več deset parnikov in na stotine ribiških bark. Velika sovj. križarka »Bosfor« je potonila, ker je naletela na lastno sidro. Valovi so zalili polovico mesta in razdrli cele ulice lesenih hiš. Ubito je na tisoče ljudi, škoda gre v milijone^ Morje je odneslo vse tlakovano obrežje. V Mandžuriji gori pod zemljo. Moskovska »Zarja« poroča, da gori v Džalajnorskem premogovniku premog, že več desetletij. Požar se širi od juga proti severu in grozi sedaj železnici Mandžurija-Džalajnor. Progo so preložili proti severu, okrog proge pa izkopavajo premog, da bi podzemni požar ne mogel preiti po njem naprej. Koliko prebivalcev je v Moskvi? Pred nekaj dnevi je na svečani seji moskovskega sveta izjavil sedanji sovjetski starešina Ljubimov, da ima Moskva sedaj okrog 2 milijona prebivalcev. Število prebivalstva se po njegovem poročilu množi mesečno za 10.000. Nov potapljaški aparat Iz Odese javljajo da je tehnik Vasiljev izumil pripravo, ki bo na morskem dnu nadomestovala potapljača. Priprava ima nekake roke, ki jih giblje poseben aparat. Te »roke« baje ločijo vrsto potopljenih predmetov: les od kamenja in kovine, železo od brona itd. Doslej so prodrli potapljači le do 300 metrov pod morsko gladino, novi mehanični »potapljač« pa se bo lahko spustil 1000 metrov globoko in še globlje, če bo treba. Vasiljev se je ukvarjal s tem izum«m poldrugo leto. Stoletnica pisave za slepce. Letos je sto let, odkar je Francoz Braille izumil tisk za slepce, ki je omogočil tem največjim revežem uporabo literature vsega sveta. Izum so pozneje seveda razvili naprej in izpopolnili. V Parizu so stoletnico letos svečano proslavili.. Zbralo se je veliko glasbenikov, ki so bili vzgojeni v zavodu za slepce. Vseučiliški profesor Pierre Villy, od četrtega leta slep, je v kratkem govoru proslavljal veliki pomen, Brailleove iznajdbe za življenje slepcev. Sledile so glasbene točke gojencev zavoda, sedanjih in nekdanjih pod vodstvom komponista in glasbenika Martyja, ki je tudi slep. Odlikovan je s prvim darilom pariškega konser-vatorija. Po vodi hodijo. Mehanik Rothenaisler v Trstu je izumil pripravo, ki jo imenuje »Pede-marino«, in s katero je mogoče po vodi hoditi. Poskusi so pokazali, da hoja ni težka; zaenkrat napravimo lahko 9 kilometrov na uro. Dva oglasa ir dunajskih listov. V nekem velikem dunajskem listu sta bila objavljena 6. septembra dva oglasa. Prvi se glasi: Sest tednov starega, zdravega, ljubkega dečka oddamo. Dopisi pod oznako >Revček« (Hascherl) na upravo lista. — Drugi oglas: Lepega, temnorjavega psa dobermanske pasme prodam za 400.000 kron. Ponudbe pošljite na naslov ... 'l udi znamenje časa. KaroCaJfte .Slovenca'! Gospo darstvo. Položaj na denarnem trgu in borza. Ko e »Društvo denarnih zavodov Slovenije« sklenilo v sredi preteklega meseca znižati obrestno mero na vloge, je vsa javnost upravičeno pričakovala tudi znižanja obrestne mere na kredite. Likvidnost naših denarnih zavodov je radi velikega pritoka hranilnih vlog na eni strani, na drugi strani pa zaradi zadrževanja trgovine in industrije, ki pač radi visoke obrestne mere ne moreta misliti na jemanje večjih kreditov za investicije, nove zgradbe itd., zelo močna. Kljub tej veliki likvidnosti, o kateri pa vedo neki zagrebški listi poročati, da se je zadnje čase nekoliko zmanjšala, banke ne kažejo nič kaj volje za znižanje kreditnih kondicij, posebno za bolj dolgoročne kredite. Sedaj pa poroča »Zagrcber Tagblatt«, da so zagrebške banke sklenile znižati kreditno obrestno mero na povprečno 15 odstotkov. V zagrebških denarnih krogih so mnenja, da se bo v kratkem kreditna obrestna mera še bolj znižala. Ta korak zagrebških denarnih krogov je z narodno-gospodarskega stališča pozdraviti. Če se bo znižanje nadaljevalo, jc pričakovati boljše konjunkture v našem poslovnem življenju. Zagrebške banke so bile k temu koraku deloma prisiljene. Upoštevati je treba, da so računale, da bodo potrebovale za finansira-nje žetve in izvoza velike vsote, kar pa se je izkazalo za pretirano, Dejstvo je namreč, da je imela cela vrsta držav v Evropi zelo dobro žetev in da so zaradi tega potrebe žito uva-žujočih držav manjše. Tudi naš žetveni rezultat je dober, vendar se zdi, da bo ravno radi manjših potreb uvozniških držav in zaradi nastopanja ruskega žita na svetovnih tržiščih, izvoz odvisnega žita iz naše države bolj težak. Napovedano znižanje obrestne mere za vloge in pa velika likvidnost bank sta izzvala na efektnem tržišču velik dvig predvsem državnih in bančnih papirjev. Na ljubljanski borzi je notirala n. pr. vojna odškodnina 25. avgusta 298 denar. 25. septembra pa 340—362; v Zagrebu 25. avgusta 295—297, 23. septembra 395—396, 25. sept. pa 340—350. Podobno je narastel tudi kurz 7odstotne-ga invest. posojila iz leta 1921. Obenem z močnim naraščanjem kurza državnih papirjev je šel ludi dvig tečajev delnic denarnih zavodov v Zagrebu. Na ljubljanski bOrzi je šel vzporedno z zagrebškimi kur-zi tudi kurz Praštedionc, ki je prekoračil 1000.' Zabeležiti je interesantno, da izmed vseh bančnih papirjev na zagrebški borzi edino Slavenska banka ni narasla, pač pa je cclo njen tečaj, ki se je dalj časa držal na 66,. padel pod 60, pri čemer jc prišel v poštev kvalitetni moment. Ta dvig in oživljenje prometa na zagrebški in deloma na ljubljanski borzi je pripisovati predvsem špekulacijskemu momentu, zlasti pri državnih papirjih. Že v drugi polovici preteklega tedna je bilo opažati oslab-ljenje. Poleg tega je igrala veliko vlogo visoka donosnost vseh bančnih papirjev v primeri z obrestovanjem vlog. Toda opozoriti je treba na dejstvo, da dividenda, ki so jo plačale banke za leto 1924., po zatrjevanju samih bančnih krogov, ne bo ista — pač pa manja. Produkcija bakrene r v naši državi. V naši državi imamo v Boru (okraj Za-ječar) velik rudnik bakrene rude, ki je v odločujoči meri last francoskih kapitalistov. Pred vojno je znašala produkcija bakra (1912 do 1913) 7600 ton. Po vojni pa je bila sledeča: 1920. 2439 ton v vrednosti 22.4 milijona dinarjev; 1921. 4144 ton, vrednost 63.1 milijona dinarjev; 1922. 5354 ton v vrednosti 117.8 milijona dinarjev; leta 1923. 6388 ton, vred-host 177.8 milijona dinarjev in lani 8101 tona, kar pomeni, da je sedanja produkcija višja, kakor pred vojno. Bakrene rude se jc nakopalo 1. 1920. 49.505 ton, leta 1921. že 75.605 ton, leta 1921. 95.847 ton, leta 1922. 123.240 ton, lani pa je losegla produkcija bakrene rude žc 115.107 ton. Skupno jc bilo v tem rudniku zaposlenih leta 1920. 953 delavcev, leta 1921. 1140 delavcev, leta 1922, 1744. Letal923. je padlo število povprečno zaposlenega delavstva na 1405, dočim za leto 1924. žal nimamo pedat-datkov na razpolago. Navzlic velik produkciji bakra smo lani uvozili še 700 ton (leta 1923. 654 ton) bakra v vrednosti 17 (leta 1923. 22.9) milijona dinarjev. Skoro ves baker se izvaža v Francijo in Belgijo, ker ga porabimo v državi samo nekaj nad 1000 ton. Tako je znašal izvoz bakra lani 7603 tone (leta 1923. 5748 ton) v vrednosti 346.5 (leta 1923. 172.4) milijona dinarjev. Bakrene rude smo lani zvozili 11.478 ton (leta 1923. 22.535 ton) v skupni vrednosti 1.2 (leta 1923. pa 4.8) milijona dinarjev. Konknrz. Razglašen je konkurz o imovini Mateja Zorka, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici, prvi zbor upnikov 17. okt.; oglas. narok do 10. nov.; ugotov. narok 28. aov.)._ Konkurz je razglašen tudi o imovini Leopolda Trobevška, trgovca na Blanci pri Sevnici (prvi zbor upnikov 24. okt.); ogl. narok do 10. nov.; ugot. narok 28. nov.). Poziv delniškim družbam. Delniške dru2-be, ki majo svoj sedež ali svojo podružnico v območju ljubljanskega velikega župana, se po-zivljejo, naj predlože najkasneje do 10. oktobra t. 1. računske zaključke za leto 1924. Cinkarna d. d. y Gaberju pri Celju ima svoj II. redni občni zbor dne 23. oktobra t. 1. Carinski dohodki. V prvi desetini meseca septembra t. 1. so znašali carinski dohodki 76,573.872 dinarjev napram 64,458.279 dinarjev v zadnji desetini meseca avgusta. Sledeče carinarnice so imele v prvi desetini meseca septembra dohodkov; Ljubljana 4,989.832 dinarjev, Maribor 3,255.856 dinarjev, Jesenice 838.410 dinarjev, Sp. Dravograd 192.734 dinarjev in Rakek 188.252 dinarjev. — Skupno so od 1. aprila letos pa do 11. septembra letos dosegli carinski dohodki vsoto 904,579.467 dinarjev napram 728,987.307 dinarjev v odgovarjajočem razdobju lani. Povprečni tečaji dinarja v mesccu avgustu 1925. Povprečni tečaji dinarja v mesecu avgus».u 1925. so bili sledeči (v oklepajih so navedeni podatki za mesec julij 1925); New-york 1.80 (1.77) dolarja za 100 dinarjev, Curih 9.24 (9.07) švic. frankov za 100 dinarjev, London 270.96 (277.07) dinarjev za funt šter-ling, Dunaj 12.71 (12.47) šilinga za 100 dinarjev in Berlin 7.53 (7.40) zlatih mark za 100 dinarjev. Važno za našo kovinsko industrijo. Ministrstvo trgovine ia industrije, oddelek za industrijo in obrt v Belgradu, katero izstavlja potrdila v svrho carine-prostega uvoza predmetov, ki se pri nas ne izdelujejo, zanima izvedeti, ali zdelujejo tvrdke v Sloveniji sledeče predmete: 1. vlečeno specijalno blago (železo) za vijake in vijakove matice; 2. kompletne transmisije kot rezervne dele strojev za cemcntno industrijo; 3. stiskalnice r ogre-jevalno pripra /o (»Andresonpresse mit Wžrm-sehneeke«); 4. mazalice (»Oeler«) in ventile s kontrolnimi vijaki; 5. kolesa iz jeklene litine in drugi konstrukcijski deli za žerjave; 6. neobdelano železno žico preko 4 mm debeline; 7. U-železo; 8. krogljična ležišča CC 70 in B 80 — Tvrdke, ki bi eventualno prišle v poštev za izdolovanje navedenih predmetov, naj prijavijo do 30. septembra 1925 svoj natančen | naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter naj tudi obenem naznanijo, v kolikem času so v stanu izvršiti posamezne izdelke. Gospodarske vesti iz Čehoslovaške. V mesecu avgustu t. 1. je znašal uvoz v Čeho-slovaško 1330 milijonov Kč., pri čemer je bila Jugoslavija udeležena s 43.1 milijona Kč., kar predstavlja 3.2 odstotka vsega čehoslo-vaškega uvoza napram 2.3 odstotka v mesecu avgustu lanskega leta. — Po izkazu bančnega urada čehoslovaškcga finančnega ministrstva je dosegel obtok bankovcev dne 23. t. m. 7187 milijonov Kč., kar pomeni napram izkazu z dne 15. t. m. znižanje za 125 milijonov Kč. — Indeks cen v veletrgovini se je zvišal od 1. avgusta do 1. septembra od 993 na 996 točk (v zlatu 144.6 na 145 točk). Svetovna trgovina v prvi polovici 1925. Nemška revija »Wirtschaft und Statistik« je izračunala, da jc znašal povprečni mesečni promet, t. j. uvoz in izvoz skupaj 4 najvažnejših držav na svetu (Anglija, severnoameriške Združene države, Nemčija in Francija) 1. 1924. 9104 milijone rajhsmark. V januarju letos je dosegel zunanjetrgovinski promet teh držav 11.090 milijonov mark, v februarju je padel na 10.069 milijonov in sc v marcu dvignil zopet na 10.749 milijonov. V aprilu je bil 9963 milijonov, v maju 9836 milijonov, dosegel v juniju najnižjo točko s 9413 milijoni mark. Vendar pa je tudi ta najnižja vsota večja kakor povprečni mesečni promet v letu 1924. Izvoz vina iz Alžerlje. V prvih 9 mesecih kampanje 1924-1925 je Alžerija izvozila 7323 tisoč hI vina napram 7878 tisoč hI v odgovar- j jajoči dobi kampanje 1923-1924. Zaloge vina so bile 30. junija letos 641.000 hI, kar pomeni zmanjšanje za 60.000 hI z ozirom na stanje 30. junija lanskega leta. Novi romunski bankovci za 500 lejev. Dne 15. septembra t. 1. je romunska vlada dala v promet nove bankovce po 500' lejev, ki so nekoliko večji in bolje izdelani kakor starejši. Borze. 26. septembra 1925. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji z Italijo 230 (228.18-230.58), London 273 50 (272.50-274.50), Newyork 53.35 (5603 do 56 63), Praga 167.25 (10fi.l3—16818), Dunaj 7.95 (7 885-7.085), Curih 10.80 (10.854-10.954). Cnrih. (Predborza.) Belgrad 9.20 (9 20), Berlin 123.30 (123.30), Milan 21.- (21.—), London 25.10 (25105), Newyork 518.10 (518.10), Prag« 15 85 (15.35), Dunaj 72.80, Budimpešta 72.60, Pariz 24.55, Nruxelles 22.(>5, Ar;«terdam 208 25, Kopenlngen 125, Stockholni 130.1'*.5, Oslo 195.50, Bukarešta 2.51, Varšava 82, Sofija 3.75. Fran Erjavec: Socialno politične naloge občine. V smislu veljavnih zakonov je delokrog občine predvsem gospodarskega ter socialno-političnega značaja in v tem pogledu gotovo tudi bodoči zakoni ne bodo prinesli znatnejših izprememb. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti ta delokrog je podan tem upravnim edinicam že po naravi, dočim so vsi drugi posli bolj ali manj sekundarnega značaja ter le prideljeni občini, kar dobro loči že sedanji občinski zakon, ko deli delokrog občine v samostojni in prenešeni. Omenib smo pa že1, da je zla6ti socialno politični delokrog občine, s katerim se nam je tu pečati, očrtan v sedaj veljavnih zakonih za današnje prilike popolnoma nezadostno in neprimerno, radi česar že vprav kriči po temeljitih dopolnitvah in reformah. Vsa socialna struktura se je namreč tudi pri nas zlasti zaradi napredujočega gospodarskega razvoja v zadnjih desetletjih že tako globoko izpremenila, da postajajo že tudi pri nas vsak dan bolj pereča najrazličnejša socialna politična vprašanja, katerih zakonodajalcu pred pol stoletjem še ni bilo treba upoštevati, vsaj toliko ne, da bi jih izrecno in podrobnejše navedel v tozadevne zakone. Na socialno strukturo naroda ter njegove socialne razmere in potrebe globoko upliva ves gospodarski, kulturni in politični razvoj in čim hitrejše gre ta razvoj, tem kom-pliciranejše postaja tudi socialno življenje, z njim pa progresivno narašča tudi potreba po smotrenem javnem socialnem skrbstvu, kajti socialno skrbstvo nikakor ni več zgolj lokalna, temveč velike splošno narodne važnosti. Duhu in potrebam časa ustrezajoča občinska uprava se mora, oziroma bi se vsaj morala pa danes tudi pri nas že pečati skoro z vsemi panogami in vprašanji moderne socialne politike ter čim aktivnejše sodelovati pri njih reševanju, čeprav niso izrecno našteta med ■ njih zakonitimi dolžnostmi. V tem pogledu so I nas daleko prehiteli že skoro vsi kulturni na-; rodi, zlasti germanski, ki posvečajo v vseh ' svojih upravnih edinicali največjo skrb ravno ; socialnim vprašanjem in socialnemu skrbstvu i ter so dosegli na tem polju zlasti v zadnjem ! desetletju tudi ogromne uspehe. In ker pri j nas v dogledni bodočnosti ni pričakovati, da ! bi posvetila država različnim socialno-politič-nim vprašanjem večjo pažnjo ter jih skušala smotreno rešiti, je pač dolžnost nižjih upravnih edinic, da se lotijo teh nalog s podvojeno silo, ne glede na to, da je tudi teoretično popolnoma zmotno naziranje, da je socialna politika le stvar države. Zlasti pri nas, kjer vladajo med posameznimi pokrajinami v vseh ozirih in na vseh poljih še tako velike razlike, je država kot nosileljica socialnega skrbstva docela neprimerna in so gotovo poklicane v to v prvi vrsti nižje upravne edinice. Pri državni socialni politiki je šabloni zi ran je neizbežno, a ravno za veliko večino socialnega skrbstva je šabloniziranje neizvedljivo, zlasti v državi s tako različnimi razmerami in potrebami kot je naša. V svojih nadaljnih izvajanjih se iz vseh teh razlogov ne bom oziral le ua izrecna določila zastarelih in pomanjkljivih zakonov, temveč predvsem na žive potrebe živega življenja, ki jih bo tudi zakonodajalec moral prej ali slej šele kodificirati, če ne bo hotel iti slep, gluh in zakrujenega srca mimo najbolj skelečih ran modernega socialnega življenja. Samo po sebi je umljivo, da niso vsa ta vprašanja enako važna, pereča in rešljiva za vse občine brez izjeme, mestne industrijske in kmečke, toda vsaj v vseh večjih (mestnih in industrijskih) stopa večina njih vedno očitnejše na dan in tirjajo rešitve, dočim bi morale gospodarsko šibkejše kmečke občine reševati nekatera vprašanja vzajemno. 1. Mladinsko skrbstvo. Morda ni nobena panoga komunalne socialne politike pni nas že od nekdaj tako zanemarjena, kot ravno niladinoskrbstvo, čeprav bi moralo tvoriti to osnovo vsega socialnega skrbstva. Za otroka se pri nas razen nekaterih šibkih zasebnih dobrodelnih organizacij ni brigal navadno nihče, čeprav so ravno otroška leta za vsakega človeka, zlasti pa Se za neimo-vitega odločilna za vse življenje kakor v telesnem, tako tudi v duševnem pogledu. Res je, da vojne sirote že polagoma odraščajo, zato nam pa zapušča življenje dan za dnem druge (31. XII. 1919 je bilo vseh pod 18 let starih sirot v Sloveniji okroglo 43.000, od katerih je potrebnih zaščite kakih 12.000), število nezakonskih otrok (31. XII. 1919 je bilo vseh, pod 18 let starih nezakonskih otrok v Sloveniji okroglo 34.COO), bi so skoro brez Izjeme potrebni javnega skrbstva, stalno narašča in moderno gospodarsko ter socialno življenje, ki tirja že v normalnih prilikah v vedno večji meri tudi pridobitnega zaposlenja matere izven doma, prepušča s tem tudi vedno večje množice otrok kvarnim vzgojnim vplivom ceste in ulice, katerim se pridružujejo še večje ali manjše množice otrok pijancev, brezposelnih (I. 1925. »o cenili število brezposelnih v Sloveniji na nad 25.000 oseb) itd. Velik del te mladine je prepuščen danes po veliki večini nezadostnemu, pogosto pa celo nobenemu skrbstvu, čeprav bi ji morali povečati kakor iz humanitarnih, tako tudi iz preventivnih razlogov vso pozornost. Zlasti po naših mestih, mestecih in industrijalcih krajih poginjajo danes otroci od lakote ter propadajo telesno in duševno. Kandidati bodočih kaznilnic, prisila nih delavnic, bolnišnic, hiralnic itd. vzraščajo okrog in okrog nas v doslej še nepoznani množini in te ima ter jih bo imela v znatni meri na vesti in na hrbtu vsa družba, ki ne kaže dane6 prt nas za prevažna vprašanja mladinskega skrbstva skoro nobenega razumevanja, dočim skoro po vsem ostalem kulturnem svetu že leta in leta kar tekmujejo glede razširjanja in •poglobljevanja najrazličnejših institucij mladinskega skrbstva. Po vsej kulturni Evropi že leta in leta živahno deluje tisoče in tisoče zavodov in institucij, o kakršnih se nam niti ne sanja ne, dočim pri na6 danes likviddiraimo ali vsaj pustimo propadati še to, kar smo ustvarili v prejšnjih letih. Zlasti lepo in smotreno je urejeno mladinsko skrbstvo po severnih državah. Tako je dobila n. pr. Danska moderen zakon o zaščiti mladine že 1. 1905., Belgija 1. 1912. in 1919., Kanada si je osnovala 1 1920. pri ministrstvu narodnega zdravja poseben oddelek za zaščito dece sicer pa vodijo to samoupravo oblasti, v Franciji urejajo to vprašanje zakoni iz 1. 1889., 1898., 1904., 1907. in 1917., v Italiji zakona iz 1. 1904. m 1917., na Norveškem zakoni iz L 1896., 1915. (Castelbergovi zakoni) in 1921., na Švedskem zakoni iz 1. 1902., 1917. in 1918., v Nemčiji, kjer je mladinsko skrbstvena zakonodaja menda najvišja, zakon iz 1. 1922. in tako dalje. Tudi razne mednarodne korporacije so se pečale opetovano s temi vprašanji. Tako se je vršil 1. 1913. v Bruslju na pobudo belgijske vlade prvi mednarodni kongres za zaščito dece, kateremu je sledil 1. 1921. istotam drugi in se je ob tej priliki osnovala posebna »Mednarodna liga za zaščito dece«, ki je prišla 1. 1924. v sestavni del institucij Društva narodov kot »Mednarodna unija za pomoč deci« in ki ima že v 34 državah svoje delovne dobre ter razne zavode in institucije za dejansko pomoč. Ta je sprejela sledeča »načela za blagor dece«: 1. otroku je treba dati potrebna sredstva za njegov normalni telesni razvoj; 2. stradajočega otroka je treba nasititi, bolnega ozdraviti, zaostalemu pomagati, da se razvije, padlega pripeljati zopet na pravo pot, otroku brez staršev in domovine pa nakloniti dom in pomoč; 3. v slučaju sile je treba otroku najprej pomagati; 4. otroka je treba usposobiti, da si sam zasluži kruh in treba ga je ščititi pred vsako vrsto izkoriščanja; 5. otrok mora zrasti v zavesta, da mora postaviti svoje zmožnosti v službo svojih bratov in sester. Vse to obsežno mladinsko skrbstvo, ki se je razvilo po kulturnih državah v zadnjih letih, je to socialno politično panogo tudi znanstveno dvignilo tako visoko, da postaja za laika že skoro nepregledna. Najvažnejše, kar je prodrlo zadnja leta že v vseh modernih državah je, da se mora smotreno mladinsko skrbstvo nanašati na vse otroke brez ozira na njih socialne razmere in ne samo na gotov del (n. pr. ua revne, nezakonske itd.), ker gre tu za popolno telesno in duševno vzgojo in vzrejo celokupnega novega rodu in ne zgolj za kako karita-tivno krparijo. Res je, da smo dobili tudi pri nas takoj po prevratu pri poverjeništvu za socialno po-po prevratu pri poverjeništvu za socialno skrb-poseben oddelek za mladinsko skrb in nato spomladi 1. 1919 tudi »Državni oddelek za zaščito dece« v Belgradu s posebnim pravilnikom o varstvu mladine2 (da ne omenjam različnih avstrijskih zakonov in naredb3). da govorita čl. 27 in 32. ustave o zaščiti dece in da smo dobili 28. II. 1923. tudi »zakon o zaščiti dece in mladine«, toda ta zakon s spremljajočimi ga naredbami in pravliniki je pogrešeD že v svoji zasnovi, ker ustvarja okorno, strogo centralistično urejeno skrbstveno upravo, ki je pri razmerah, kakršne dejansko pri nas vladajo, popolnoma nesposobna reševati naloge, ki so ji stavljene, tako da je vse to mladinsko skrbstvo danes bolj ali manj res le pesek v oči. Neobhodno bi bila tedaj potrebna temeljita revizija tega zakona v tem smislu, da bi predvideval državni zakon le podrobno določen minimum glede mladinskega skrbstva, ki bi ga pa morale samostojno voditi pokrajine (oblasti), izvršilni organi bi bili pa okraji in občine, katerim nalagata to dolžnost že domovinski in ubožni zakon in v kolikor so te same za sebe premajhne in gospodarsko prešibke, pa okraji in pokrajine, odnosno država (n. pr. razne prav specialne zavede, ko so potrebni a zanje niti v eni pokrajini ni dovolj otrok). (Dalje.) 1 To razpravo je smatrati za nadaljevanje člankov, ki sem jih objavil letošivo pomlad v Slovencu < z naslovom "Koinuualua social-uu uulitiku v Slo v.eni j i-*. 3 Na podlaei lesa pravilnika je bilo že do 1. 1921. ustanovalienih v Sloveniji 38 krajevnih zaščit dece od projektiranih 5i. 3 Sem spadajo zlasti naredba z dne 10. XI. 1893. glede skrbstva varstvenih sodišč za osebne razmere mladoletnikov, naredba z dne 31. XII. 1895. dede nalog in stališča varuhov, naredba z dne 3. XII. 1899. glede udejstvitve zaščite dece s pomočio sodišč, naredba z dne 25. XI .1902. clede pomilošče vanja mladoletnih, uaredba z dne 10. VIL 1903. o kazenskem postopanju proti mladoletnikom, razne na-redbe (iz 1. 1901. in 1905.) glede zanemarjene mladine itd., važen plod teh naredb so bila med drucim »Društva za varstvo otrok in oskrbo mladine« po sodnih okrajih, ki so živahno delovala zlasti okros 1. 1910. Stoletnica prve železnice. Danes je ravno sto let, odkar je na zemeljski obli stekel prvi železniški vlak. Bilo je 27. septembra 1825, ko se je otvorila prva železna cesta ali železnica Stoekton-Darlington na Angleškem, delo genijalnega >očeta« železnic, Georgea Stephensona (rojen 8. jtmija 4781., umrl 12. avgusta |1848). — Ogromna množica ljudi vseh stanov se je ta dan zbirala ob progi ter z nestrpnostjo pričakovala ono čudo, o katerem se je toliko govorilo že mesece in mesece prej. Eni so hvalili, drugi zopet grajali vlado, da je dopustila graditi železnioo, tretji in to povečini cestni delavci so grozili in pretili, a četrti so z neprikritim izrazom škodoželjnosti pozdravljali prihajajoči vlak. Pred vlakom je jezdil jezdec z razvito zastavo, ob strani pa je ljudstvo vzklikalo veselja in zadovoljstva. Stroj »Locomotionc je vozil vlak, ki je obstajal iz 6 s premogom in moko naloženimi vozmi, potem iz enega z železniškimi ravnatelji ter njihovimi prijatelji zasedenega voza, nato je sledilo 21 s provi-zornimi sedeži opremljenih voz, od katerih eden je nosil veliko zastavo z napisom: >Pe-riculum privatum, utilitas publica«1), slednjič š© 6 premogovnih voz, skupno 34 voz. Vlak je vozil 450 potnikov in 90 ton robe ter je dosegel največjo brzino 19 km na uro. Vlak je prispel v 12-3 km rddaljeni Dar-lington v 65 minutah, stroj je bi vzel vodo, se obrnil ln vrnil v Stockton, kamor se je povrnil zgrajeni progi do leta 1850. Od tedr.j pa krasi stroj >Locomotion Nr. I.< je vozil na novo-ter rabil s postanki vred 3 ure 7 minut Ta na kamenitem podstavku trg pred postajo Dar-lington, v čast njegovega izumitelja Georgea Stephensona. Vest o ogromnem uspehu, M ga Je dosegla prva železnica, se je kmalu raznesla Sirom sveta; od tedaj so počele vse kulturne države razmišljati o novem prevoznem sredstvu ter počeli graditi železnice. Danes slavi ves kulturni svet po pravici prvo stoletnico železnice. Franjo Repič. Prve železnice na svetu. Ob stoletnem jubileju, odkar je stekla na Angleškem prva železnica, bi utegnilo zanimati, kako so sledile in se razširjale prve železnice po zemlji. Za Evropo je zgradila svojo prvo železnico leta 1829. Amerika, 1. 1853. Azija, 1. 1854. Avstralija in L 1856. Afrika. Evropa. V Evropi je za Angleško prva začela gradti železnico Avstrija. Prva železnica, katero je priporočal z Angleškega domov na Češko pri-šedši Franc Gerstner namesto nameravanega prekopa od Vltave do Donave in za katero je dobil njegov sin, profesor tehnike na Dunaju, koncesijo 7. septembra 1824., je bila od Bud-jevic do gornjeavstrijske meje dovršena 30. januarja 1828., od tam do Linca pa 1. jul. 1832., — dolžina skupaj 131 km. — Ta železnica pa je bila brez pare in vozove so vlekli konji. Pozneje so začeli seveda vporabljati paro. Francija je zgradila in izročila prometu svojo prvo železnico dne 1. oktobra 1828., s črto St Etienne Andrezi£ux, dolgo 18 km. Tudi la je bila konjska železnica. Prvo železnico s parno silo so zgradili 26. avgusta 1837. na progi Paris-St. Germain, dolgo 19 km. Sledile so: Belgija: 5. maja 1835.: Bruselj-Mecheln, dolžina 20 km; — Nemčija: 7. decembra istega leta: Nurnberg-Fiirth, dolga 6 km; — Avstrija £17. novembra 1837. Floridsdorf-Deutsch Wa-gram v dolžini 3 31 km (Severna železnica na paro; — Rusija: 4. aprila 1838. Petrograd-Carskoje Selo, dolžina 27 km; — Nizozemska: meseca septembra 1839. Amsterdam-Haarlem, 17 km; — Italija: 3. oktobra 1839. Neapel-Portici, dolga 8 km; — švica: 15. junija 184. Basel-St. Louis, 19 km; — Danska: 18. sept. 1844.Altona-Kiel, dolžina 106 km; — Španija: 30. oktobra 1884: Barcelona - Mataro, dolga 28 km; — Švedska: leta 1851. Kristinehamn-Sjoandan, dolžina 12 km; — Norveška: 1, julija 1853. Kristiania-Strommen, dolga 18 km; Portugalska 1. ,1854: Lissabon-Caregado, dolžina 36 km; — Rumunija 4. oktobra 1860. Kii-stendže (Konstanca) -Č ernavoda, 66 km in 31. oktobra 1869. Giurgiu-Bukarest, dolžina 67 km; — Grška .18. februarja 1869. Athene-Peiraieus, 10 km. Amerika. Za Angleško so zgradile svojo prvo železnico, ki je bila hkratu tudi prva v Ameriki, Združene države Severne Amerike. Bila je to železnica Baltimore-Ellicotts. Železnica je bila dolga 24 km in je bila otvorjena 28. doc. 1829. Nato so sledila druga ozemlja Amerike. Kuba .je dovršila in otvorila svojo prvo železnico Habana-Guanajay v dolžini 50 km, rine 17.novembra 1837; — Jamajka, dne21. novembra 1845. Kingston Spanistown-St. x\ngil, 25 km; — Kanada meseca maja 1850. St. Law-rence in Industrlal R. R ., v dolžini 19 km. Mehika leta 1850. Veracruz-Medellin; Peru leia 1851. Lima-Cnllao, dolgo 13 km; — Chile meseca januarja 1852. Coldera-Oopiaco v dolžini 89 km; — Brazilija 29. ali 30. aprila 1854. Porta dc Maua-Ruiz da Serra, dolgo 18 km; — Columbia 28. januarja 1855. Aspinivvall-Pa- nama, 67 km; — Argentinija 1. dec. 1862. Buenos Aires-Belgrano v razdalji 8 km; — Paraguy i. oktobra 1863. Aguncion-Itangua, 40 km ;— Venezuela meseca februarja 1866. Puerto Cabello-Palito; — Uruguay 1. jan. 187L Puerto Cortez (Caballos)-Saniago v razdalji 60 km. Arija. Prva železnica v Aziji Je stekla po ozemlju Vzhodne Indije. Bila je to železnica Bom-bay-Thana, dolga 35 km, ki je bila otvorjena 18. ali 19. aprila 4853. Nato so sledile prve železnice. V Mali Aziji 24 decembra 1860. Smyrna-Trianda v razdalji 34 km: — Ceylon leta 1865; — Na Javi 9. ali 10. avgusta 1867. Samarang-Tangveng, dolžina 79 km; — Na ozemlju Kavkaza 14. avgusta 1871. Poti-Kutais v dolžini 84 km; — Na Japonskem, dnel2. julija 1872. Tokio-Jokohama v razdaji 84 km; — Na Kitajskem 30. junija 1876. Shanghai-Kiangwan (1. 1877. porušena); — V Perziji leta 1888. itd. Avstralija. Za Azijo sledita naglo v gradbi prvih železnic Avstralija in Afrika. Za prvo železnico v Aziji 1. .1853. sledita takoj naslednje leto prvi dve železnici v Avstraliji in leta 1856. tudi že prva železnica v Afriki. Otvoritveno leto prvih železnic v Avstraliji je leto 1854. Južna Avstralija dovrši namreč 18. maja 1854. prvo železnico Goolvva-Port Elliot, dolgo 10 km in Viktorija 14. septembra istega leta Mel-bourne-Hobsonski zaliv 10 km. Nato sledi Novi Južni Wales 25. septembra 1855. Sydney-Par-ramatta, dolžina 23 km; — Nova Zelandija, 1. decembra 1863. Christcluirch-Lyttelton dol- žina 2 km; — Queensland 30. julija 1865. Ips-wich-Dalby, dolgo 64 km; — Tasmanija 6. februarju 1870. Launceston in Western R. R., dolgo 69 km; — Zahodna Avstralija leta 1873. Jarrahdale-Rockingham, dolgo 64 km. Afrika. Prvo železnico v Afriki zro in pozdravljajo Nil in tisočletne piramide. Prvo železnico v Afriki zgradi in otvori Egipt meseca januarja 1856. s črto Aleksandrija - Kairo, dolgo 211 km, potem sledi Natal 26. junija 1860. Durban do morja, dolgo 3 km; — Kaplandija 13. februarja 1862. Kapstadt-Eerste River, dolgo 34 km; — Algerija 15. avgusta 1862. Algier-Blida, 51 km; — Tunis 1 septembra 1872. Tunis-Goleta, 2km. Jugoslavija. V Srbiji je najstarejša železnica Belgrad-Niš, dolga 244 km. Otvoritev te prve železnice so Srbi pozdravili 15. septembra 1884. Zagreb in Hrvate je zvezala železnica s Slovenijo in ostalim svetom leta 1862. s črto Zagreb-Zidani most, dolžina 79 km. Po slovenski zemlji Jo stekln prva železnica 2. junija 1846. s Šibo Gradec-Celje in ob otvoritvi železnice Celje-Ljubljana sta v nedeljo, dne 16. septembra 1849. ob 4. uri popoldne pripeljala okrašena stroja >Triglav« in »Ljubljana« prvi vlak v Ljubljano. Slovenija ima tedaj s črto Maribor-Celje-Ljubljana najstarejšo železnico v Jugoslaviji in na Balkanu. Tudi vse železnice v Aziji, Avstraliji in Afriki, v Ameriki razen Združenih držav S. A., Kube, Jamajke, v Evropi Angleške, Francije, Belgije Avstrije, Nemčije, Rusije, Nizozemske, Ialije, Švice in Danske so mlajšega izvora in datuma. Jožef Ipavec. Ameriške čete se vadijo v obrambi proti napadom s strupenimi piini. Pred plini se nijo z gostim dimom svojih ognjev. bra- Turistika In šport. Prvenstvene nogometne tekme. Od današnjih tekem bo vzbudila največje zanimanje tekma med Ilirijo in Jadranom. Oba kluba se nahajata v primeroma dobri kondiciji; med tem ko zabeležuje prvak svoj plus v večji tehniki in rutiniranosti, je na drugi strani znana borbenost, hitrost in ambicija simpatičnega moštva SK Jadran, bi ravno v tekmah z Ilirijo dosega kolikor toliko lepe rezultate. O zmagi Ilirije sicer ne dvomi nihče, vendar bo Jadran zastavil vse sile, da izvojuje čimboljši rezultat. ASK Primorje : SK Svoboda. Dvomiti tu o izpadu v korist ASK Primorja je nemogoče, čeprav bodo v moštvu najbrž nc.stopili nekateri akademiki, ki so se vrnili iz počitnic. Sicer pa jo ob obstoječih novih pravilih offseida dana možnost tudi tehniško šibkejšemu klubu, da zabije kak gol. Tekma med SK Slovan : SK Slavija se tudi računa za Slovan že dobljeno. SK Slovan spada v ono vrsto moštev, ki vstrajajo do zadnjega v vsaki težji borbi, no mislimo, da tu ne bo imel težkega dela. Vsekakor bo zanimivo kako se bodo v prvenstvenih tekmah z našimi močnejšimi klubi odrezali predvsem Slavija in Svoboda. Poleg navedenih se odigra tudi tekma med rez. Ilirije in Jadranom. Tekme se vrše na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta v sledečem redu: predpoldne ob 9. uri: Ilirija rez.: Jadran rez., ob 10.30 SK Slovan : SK Slavija, popoldne ob 14.30 uri ASK Primorje : SK Svoboda, ob 16.10 uri SK Ilirija : SK Jadran I. Ilirija jun. : Pa.nonija. Danes ob 14. uri od-igjata Panonija in juniorsko moštvo Ilirije na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo. Poglej, poglej si našo Mico, kako ti ona prati zna, napravi si kar veselico, — opere vse, kar se ji da. Kadar ima „GAZELA" milo, ti pere rada noč in dan, očisti vsako ti perilo, njen trud nikdar ti ni zaman. Športni teden. Povsod, kamorkoli po svetu se ozremo, je športno gibanje v najlepšem razmahu, vsak dan nam prinese kaj novega Ln kakšno novo ime. Na Ogrskem na primer se v zadnjem času prav posebno odlikuje Barsi, ki postavlja v lahki atletiki rekord za rekordom, 100 m je pretekel že v 49.1, itd. Njegov tovariš Gaspar se je pa pognal v skoku nad višino 1.93, tudi nov ogrski rekord. Da je bO Osborne v Stettinu slabo razpoložen, se vidi iz poznejšega njegovega skoka 1.93; nato pa spet samo 1.82, je torej res pošteuo utrujen. Tudi drugim Amerikancem, ki hodijo z njim po Evropi okoli, se pozna utrujenost; Riley je v Saarbrtlckenu za 110 m staje porabil 16.5! (prej v Berlinu 149) itd. Postavil se je pa Nemec Iloffmeister: diskos 44.29, kopje 55.21 Francoski skakavec v višino Lerden skače v zadnjem času po Osbornovem in Hoffovem zgledu kar v dolgih hlačah, redni njegovi skoki so 180 do 186 cm. — V Oslo na Norveškem so iz-vojevali Danci, Švedi in Norvežani skandinavsko lahkoatletsko prvenstvo; zmagali so Švedi z 81 točkami, Norvežani so jih dobili 27, Danci pa 14. Rezultati so bili izborni: 100 m Petersen 10.5!, 400 m Engdahl 49.8, skok ob palici Hoff 4 metre, najboljši je bil pa met kopja 67.31 m, nov Lindstroniov svetovni rekord. V začetku lanskega leta je imel rekord Finec Myrrhal s 66.10, nato je prišel Šved Lindstrom s 66.62, nato spet Myrrhal s 67.04, sedaj zopet Lindstrom. — Houben se je rehabilitiral in je pretekel 100 m v 10.5, 200 m pa v 21.6, in sicer v konkurenci proti tistim svojim nasprotnikom, ki so ga pred kratkim še prehitevali. Tudi težka atletika ne počiva WSlpert (lahka teža) je spravil tezno 97.5 kg kvišku, kar pomeni nov svetovni rekord; nedavno je bil rekord 91 kg, te dni pa 92.5 kg. Rokoborec Jaago je potreboval štiri ure in pet minut, da je položil Dunajčana Kavana na široka njegova pleča, v Berlinu Na Dunaju se bosta spet srečala V današnjih težkih časih ti zelo prav pride, če imaš trdo glavo. Za boksanje je pa le ne smeš porabiti, kakor sta to napravila zadnjič v Londonu angleška boksarja Bond in Curley. V 12. rundi je začel Bond namesto s pestjo operirati z glavo, Curley mu je odgovoril z istim orožjem, in ker se nista opominom pokorila, je sodnik boj prekinil. Plavalka Ederlova se sedaj izgovarja, da ji je njen trener \Volffe ukazal, naj neha plavati, sicer bi bila zadnjič prav gotovo preplavala Kanal. Izgovor je zmeraj dober, preveč na debelo pa le ne gre. — Arne Borg je res neutrudljiv; tik pred odhodom v Ameriko je plaval 100 m v 1:00.4, 200 metrov v 2:18, 220 yardov v 2:18.6. Izboren kolesar je Norvežan Hausen; v cestnem mojstrstvu na 180 kin je bil doslej zmeraj prvi, letos je porabil 6 ur 21 minut in 44 sekund. Na motornem kolesu je pa Amerikanec Seymour prevozil 5 milj (1 milja je 1609 m) v 3:44, 10 milj v 7:30.6, 15 milj v 11:16, 25 milj v 19:5063; sami svetovni rekordi. Da pa pride tudi avtomobil do veljave, sta pokazala Dulf in Barannlo, prevozivši na dirkališču Montehery pri Parizu v 24 urah 3670 km; vozila sta, menjaje se, na triliterskem Bentleyu. Na uro pride 153 kilometrov. In slednjič se vzpnemo šo v zrak in letimo v aeroplanu z Amerikancem Williamsom v eni uri 48(5 4 km; to je pokazal zadnjič v poletu na 1 km, koji polet bi pomnožen dal omenjeno hitrost Dosedanji rekord Francoza Bon-neta 4-18 km Tilden je pa le Tilden, sam zase, šestkratni zaporedni svetovni mojster tenisa. Po borbi zn Davisov pokal so se udarila tekmovalci še enkrat za ameriško mojstrstvo. Amerikanci so ostali slednjič sami med seboj. Zadnja dva sta bila Johnston in Tilden, »mali Bilk in »veliki Bilk. Johnston ima to veliko smolo, da živi v istem času kot Tilden. Petkrat je bil že drugi, letos spet, šestič; Tilden pa letos šestič prvi. Igrala sta (Tilden ima prve številke): 4:6, 11:9, 6:3, 4:6, 6:3, skupaj 31:27. Kolesarsko in motociklistifno društvo >Sava« v Ljubljani sporoča, da je izžrebano št. 3978 zadel g. Franc Anžur, strugar, Zg. Kašelj, izžrebano št. 1579 je zadel g. Peter Štupar, delavec, Gmajna pri Črnučah, izžrebano št. 3927 je zadel g. Arko Viktor, delavec iz Vevč. — Obenem se zahvaljujemo vsem poročevalcem ljubljanskih dnevnikov, ki so dirki prisostvovali, g. zdravniku Rajku Basinu in g. Besedniku, ki je dni brezplačno na razpolago auto kakor tudi cenjeni jurijy in gg. motociklistom Bri-celjnu, Šubertu, Sirniku in Knhniu za nadzorovanje proge. — Iskrena zahvala vsem kolesarjem in kolesarkam, ki so se udeležili sprevoda v 62 parih. Naznanila. Življenje v malem inarokanskem mestu v bli žini fronte. Ljudje mirno gledajo krotilcu kač in njegove umetnostL Vsi absolvent,jo in absolvcntinjc C rislofovega učnega zavoda letnika 1922-23 se vabijo na prijateljski sestanek dne 3. okt. t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijo pri »Levu* nn Gosposvetski cesti. — Pridite sUrurno vsi in vse. — Sklicatelii. PH1. Rakovec. Hrana raznih narodov. Raziskovalci, ki so uvideli, da pokrajine s svojo klimo ne vplivajo le na vrste rastlin in živali, ampak s tem tudi na hrano človeka, priznavajo, da se dajo velike razlike med raznim! narodi tolmačibi tudi iz vpliva raznovrstne hrane. Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo si, so govorili že stari Grki; z isto pravico pa tudi lahko rečemio>: povej mi, kaj ješ, in jaz ti povem, kaj sn. Ni je skoro stvari na svetu, ki bi je človek ne porabil za svojo hrano. So narodi, ki žive samo od zemlje v pretefni večini, drugi samo od rastlin in tretji zopet samo od živali »n končno so ostali, ki jedo mešano hrano. — Med najnižje spadajo gotovo oni, ki uživajo zemljo. To so Otomaki in Jarusi, ki žive po nižinah Orinoka ia katere nam je popisal Humboldt. Zemlia v tem kraju je jako mastna ilovica, rumenkastosive barve, prav taka kot jo rabijo za opeko. To zemljo zgn«tejo v krogle, spremerom 1 do 2 decimetra, ld jih potem žgejo nad ognjem toliko časa, doker ne dobe rdečkaste skorie. Ko to krčile uživajo, jih pred uporabo nekoliko namočijo, da se omehčajo. Poleg zemlje uživajo ti ljudje tudi gumi, sok, ki se cedi iz istoimenskih dreves, in mravlje, če jih ravno kje dobe. Prava rastlinska hrana tem ljudem jako smrdi. Vendar pa služi prebivalstvu zemlja krnit glavna hrana, kater« pojedo dnevno povprečno pol kilograma. Niso pa zadovoljni z vsako zemMo te vrste ilovice, temveč jo jako dobro razločujejo po duhu in okusu in so z ozirom na to nekatere špecialitete jako cenjene. Malo čudno jo, kako morejo ljudje živeti od same zemlje, toda razumljivo nam bo, ako pomislimo, da vsebuje zemlja včasih mnogo organskih substanc, ki so v stanu preživljati človeka. Ne-kaloo podobno zemljo imajo tudi v severni Švedski, ki jo tamkajšnji prebivalci primeša-vajo kruhu, ker vsebuje tudi mnogo redilnih snovi Istotako delajo tudi po nekaterih krajih Finske, ker jim vsled neugodne klime in vsled slabih prometnih zvez primanjkuje moke. V provinc« Samarang na Javi uživaio Ja-vanci drugo vrsto ilovice, ki jo imenujejo tana ampo. To zemljo prodajajo celo in sicer v obliki cevčic. Nekateri Avstralci jedo neko prst, kateri primešajo korenje. Tudi v Kam-čatki jedo ljudje neke vrete glino, ki jo imenujejo »tekočo gH& Morda je ta nenavadni apettt do zendje podoben patološkemu pcijavu, ki ga opažamo tudi pri naših otrocih; ko se igrajo s peskom in blatom, ga kar nehote nesejo v usta. V holandski koloniji Surinam imajo 0 PRANJU PERILA. Času odgovarjajočo in strokovno postopanje t per lom je postalo v vojni in posebno še v povojni dobi velike važnosti zn v alio gospodinjo. Svet napreduje. V stari;« časih je bilo drngače. Takrahio, močno tn trpežno platneno perilo, desetletja trajajoči ponos gospodinje, jo preneslo tudi pranje s krtačo in drugimi takimi predmeti. — In lan i? S v p t jo postal lahkoživ. Finejši običaji, okusi, Ifuiote ti. zahtevki moda so povzročili sood-govurjajoči preobrat. Močno, trpeim, plato' no perilo so zamenjale n»-'ne, dehteče tkanine in tvor-rice perila tekmujejo ljubosumno druga 7. drugo, kako udovoljiti novodobnim zahtevam in proizvajati še finejše, nežnejšo in bolj deh'eče perilo. Postopek pri pranju je za ohranitev pe.ila odločnega pomena. 0 resnem vprašanju so v interesu svojih čitateljic razpravljali skoro že vsi časopisi, osobito strokovni in gospodinjski, skušajoč najti tal o potom različnih mnenj in nasvetov najboljšo metodo polepšanja in trajne ohranitve perila. Iz te strokovne literature in izmenjave različnih mnenj za in proti, je jasno razvidno, da im- opustitev tisočletnega gospodinjskega pralnega principa mogoče navid^zjio prednost, osobito z ozirom na čas in trošenje delovne sile, je pa zdr -3ena s škodljivimi posledicami za vlakna tkanin uli pa s prevelikimi stroški. Ta tisočletni prilui postopek se deli v tri docela ločene dele; 1. v namakanje, 2. v izpiranje — pravo pranje — izkuhanje, 3. v splakovanje v čisti vodi, 4. kolikor je to mogoče, v beljenja. Beljenje učinkuj« na vlakna tkanin vedno tini-injoSc. Ta zadnji postopek ima v ir ostu, kjer je idealno naravno beljenje na solneu večinoma nemogoče, vedno tehtne pomisleke. Vporaba kisik vsebujočih sredstev vpliva na platnen .lakna vodno škodljivo, osobito pri zviJnr.i temporahiri. Ker deluje tudi klorovo apno ravno potom oddaje kisika, je is;j tako škodljivo sredstvo kot razne kisik vsebujoče soli in stično. Vsako, in tudi znporeduo beljonje na solneu načenja vlakna. V tropičnih krajih ja bilo točno ugctor'>no, da vpliva trajno solnii-no beljenje silno škodljivo in uniči vsako tkanino že v dobi nekaj mesecev. Beljenje se sme podvzeti zamorski otroci do zemlje tako poželjenje, da glinaste piščalke, ki jih dobe v dar od Holand-cev, takoj pojedo, ie predno so nanje poskusili pisfkatl. Mnogo višje pa stoje ooi narodi, ki jedo samo rastlinsko hrano. Te vrste ljudi nahajamo celo med najkulturnejšimi narodi pod imenom vegetarijancev. Zlasti v Nemčiji, Angliji in Ameriki je vegetarijanizem jako razširjen, tako da dobimo tam poleg brezalkoholnih restavracij tudi takozvane vegetarijanske restavracije oz. hiše. Ker pa to spada že v modo in šport, se raje vrnimo k nekulturnim narodom. Prebivalcem Indije, Hindu, zapoveduje njih vera uživanje le rastlinske hrane. Na otokih sredli Pacifika je prebivalstvo tudi navezano zgolj na zelenjavo, ker jim nedostaje živalske hrane. Nekateri narodi Avstralije in Amerike jedo brstje dreves in grmov kakor pri nas živina. Vendar pa služijo večini tropskih narodov za hrano sadeži raznovrstnih palm kot so n. pr. kokosiovega, sago, nipo, oljna palma in pandanus. Sago palma dajs človeku pri malem trudu toliko živeža da si ga človek v desetih dneh pireskrbi za celo leto. Ni torej čudo, ako so prabivalci onih krajev, kjer raste sago, tako leni, da skoro ničesar druzega ne jedo kot ta živež. Žene m rajo take može s silo gnati z doma, da gredo lovit ribe, ki naj bi bile za spremembo pri jodi. Večine. človeštva pa uživa ali samo mesno hrantt ali pa mešano, in tu opažamo največje razlike v kuhinji posameznih narodov. Ako-ravno vsebuje rastlinstvo mnogo redilnih sno- j vi kakor škrob, gumi, sladkor, kisline, maščobo itd., vendar nudi živalstvo mnogovrstnejšo in obilnejšo hrano. Na izbiranje hrane vplivajo zlasti razne živalske oblike. Medtem ko ne nahajamo med rastlinam« nobene take vrste, ki bi človeka odbijala ali pa se mu celo gni1-sila, jib nahajamo mr-i živalstvom mr.ogo. Ko na primer ta radi kake kače skoro omedli, si j<' izbere drugi za hrano, in kar se temu najbolj gnusi med vsemi stvarmi, tega ima zop >t drugi največje poželjenje. Nikake živalske <:kupine ne poznamo, ki bi človeku ne služila za hrano Eno lajKolj zoprnih <<»di nudijo po naših nazorih mastni sluzasti polži, čeravno je dognano, da vsebujejo mnojjT redilnih snov' in da prek a? »jo po kakovost' celo goveje meso. Ti polži pa so v Franci;;, Belgiji, flezijii, Bavarski, Švici in Italiji jako priljubljeni. O storili Rimljanih je znano, da so mastne školjke zalivali z vinom, dočim bi s« danes marsikateri, ki je navajen ns rib'o brano, temu z vso silo upiiraL Mnogo bolj nerazumljiv je okus Kitajca, ki jako čisla trepang, ki živ' v Indijskem oceanu. To H a! ne sku- tudi v najnujnejših slučajih .«smo en- do dvakrat na leto in to lo previdno. Najboljše pa je vookako pranjo s priznano dob' mi pralnimi sredstvi. V tem slučaj n ce 131 j en j a popolnoma opne' Izbira najbolj primernih pralnih sredstev. Da se zamore smotreno prati in izbrati najbcijie pralno sredstvo, je treba vedeti, kako isto nelnie na nesnago, na tksninska vlakna itd. Kdor pa hoče vse to pravilno preulariti, mera vedeti, kako se odigrava pralni pro.-©s, kako se razkraja nesnaga. Iz česa obstoja nesnaga perila? Nesnaga perila obstoja iz prah ' in delcev saj, ki se pa ne držijo direktno vlaken samih, nmpuk so y>rllepljene na vlaken so driečih organičnih snoveh. Te organične sno\d so v prvi vrsti ostanki škroba v perilu samem, potem beljakovine, katere izločs. koža, krvna telesca, masti, ostanki jedil itd. KaVn »" odstrani rer^aga? Po masti in beJ'a-k vini prilepljene plasti nttsmajfe je treba najpisj razrahljati in osvoboditi, tako da se prah in delce saj odstrani lahko brez vstiKegn energičnega drgnjenja. V ta namen so v splošnem uporablja lesni pepel ir, soda z eventualnim prid«tkom mila. Te kemikalije vplivajo rerrahljalno n« organtčne snovi in mehčajo s tem tudd pei:'j samo. Njihovo vplivanju je pa omejeno, ker i r telnjejo direktno na osnovne organične mase. Masti, beljakovin« in krvna telesra zahtevajo energično drgnjenje, mehanično obdelovanje ln ogrotje tkaninskih delov na iko-do trpernosti perila. Tu mora pomagati znanost; treba je, da najde komik sredstvo ki pospeši poseben vpliv močenja, torej osvobodi organične snovi, emulzira. doli in omogoči, da jih lahko odstrani že sama čista voda. Taka sredstva obstojajo. Naravi vzeta in po iivljcnjsksm rrganirmn ponarejena sredstva. V tem oziru ras uči narava sama. Človeška, živalska in rastlinska telesa pro-ducirajo pama tzv. enzymn, to je osvobodilna po«redovnica, Vvasne sokove, ki dale v človoikem in živalskem organizmu ia ogljikovih hidntov in masti sastoječo rediine snovi ier jih pripravljajo potem za sprejem v kri potom \ tne ln krvne razkrojitve. Ti er~vmi se pridobivajo lahko iz žfvaltMh trupel ter uporabljajo p*>tem za pranje, Cisto nič težkega ni ponarejati ta osvobojevalna sredstva ter jih koncu-inirati potem kolikor mogoče ceneno. To se je tudi hafo, temveč jo samo posuše ki jo devajo k raznim jedem kot prib&ljšek. Komično pa je pri tom, da je cena te živali tako visoka, kakor je njen smrad neznosen. Mnogo več hrane kakor mehkužci pa nudijo človeku členonožci. Med temi so zopet žuželke najbolj zoprne in nam kot hrana docela neumljive. Vendar pa je raziskovalec Tschudi v Peru-ju videl na svoje lastne oči Indijance, kako so glavnate uši jedli g slastjo. Enak apetit do te skromne iivaKce imajo tudi Hotentoti in še mnoga druga afriška plemena. Bušmanl in Sotho-zamorei imajo zopet veliko slast do kobilic. Sctho-zamorci jedo tudi termite, debelim mravljam podobne živali. Iz teh tolstih živali izcejajo maščobo, ki jo rabijo potem za zabelo. Ravno tako delajo Monoultujci, in znameniti raziskovalec Schweinfnrth pripoveduje, da mu jo dobro dišala jed z njo zabeljena. Toda ta vrsta hrane vpliva zelo kvarno na mnoge afriške rodove. Potovalec Alfred Cole je videl, kako »o ob rtiču Dobre nade izumirale pm cele vasi Kafrov radi zauž«vanja kobilic, Da uživajo razni narodi v Brazilu in Vzhodni Indiji mravlje, ie morda bolj vzrok to, da jih imajo pri hrunl kot začimbo radi mravljinčne kislin, . Prebivalci Jave so glede mravelj že bolj razvajeni in uživajo samo bele mravlje. Avstralci žvečijo mravljice, jedo gcsenice in iz zmeč-kaalh met. ljev delajo pogače, katere pojedo, Na otoku Ceylon 'edo č&bele, na Novi Kaledoniji pajke, v avstralski državici New South Wales molje. — Pri ribah ne vidimo z ozirom na okus raznih narodov nikake razlike in radi tega lahko rečemo o njih, da so že mednarodna hrana, le da so z ozirom na kulturno stopnjo naroda na različen način pripravljene. Pri dvoživkah ali ft'.-!ftbijah opažamo že različne ape-tfto. Dočim s? mi Evropejci od vseh teh pri-W imo radi edinole želve in kvečjemu še fabe, uživajo ostali naredi vse brez izjeme naj*i bodo kače ali kuščarji ali pa kaj drugega. Avstralci jedo vri povprek, žabe, krastače, kuščarje in ki če. Spl"b divji narodi ne poznajo nobenega razločka p-' živalih glede okusa. Jedo vse, kar lože in gre. Zelo požrešni s-o prebivalci Oceanije, a še najbolj Avstralci, ki si košč.»k mesa privežej)^ na trak, ga po večkrat požirajo v želodec in zopet nazaj potezajo, da bi imeli dalj časa ulitek. Med pticami ima^io Ti Evrope' i žc več užitnih nasprotnikov. Najbolj so nam pa zoprne one ptice, katerih meso d;51 po ribji m»stL Eskim na primer s posebno slastjo uživajo tako meso in zato )e tudi razumljivo, zakaj ima njih koža in pot te vrste duh, tako oa jih ml v svoji bližini ne moremo prenašati. — Pri jesalefh pa «e okusi ra--'"h narodov zo- pet jako razlikujejo med seboj. Mongolom bo zelo priljubljene podgane in miši. Zlasti visoko čislane so pečene podgane, ki pridejo večkrat na mizo kitajskih mandarinov. Pri nekaterih narodih v Bengaliji dobi tisti nevesto, ki ji za jed podavi največ miši. Pri Urancih se najraje jedo poljske miši, posebno mlade. Pečena miS je darilo, ki ga prinese žonin nevesti. Ako jo ona vzame, pomeni to, da hoče postati njegova žena. Tudi pos in mačka sta divjim na* rodom prav priljubljena jed. Indijanci v Panami pitajo pse in inačke, kakor mi svinje, da jih potem zakoljejo in pejedo. Tudi afriški narod M /.'juttu pita pse iu ceni pasje meso nad mar katero drugo. Uživanje pasjega mesa je znamenje največje človeške divjosti, zakaj opazilo se ;e, da tisti narodi, ki jedo pasje meso, sežejo radi tudii po človeškem mesu, če le morejo. 0 mačkah pa sami vemio, da si jih skrivaj tudi alijani včasih radi privoščijo. Med vsemi sesalci pa so orice tudi ostalim narodom najbolj zoprne in jih imajo le v redkih slučajih za hrano, zlasti kadar so v veliki sili. Tndijci v Rengaliji z imenom Nagas pa po sporočilih raziskovalcev jedo vse, kar je jedli vega, celo živalsko mrhovino. Tako delajo tudi Mongolci, ki se kuretine in živalskih mladičev ne dotaknejo, mrhovino pa slastno pojedo. Med izrodke človeštva pa lahko štejemo one vrste plemen, ki jih označujemo s skupnim imenom kan;1iale ali ljudožree. K sreči se število teh po prizadevanju evropskih vlad, ki imajo v onih pokrajinah svoje kolonije, jako krči, vendar pa jih še nahajamo v severnim delu Južne Amerike, kjer prebivajo karaibska plemena, na Sumatri znane divjake Batcajce, na Borneu Dajake ter nekatere Papuajice na Novi Gvineji. Na Novi Kaledoniji se sosedni naredi ramo radi tega bojujejo med ieboj, da si kaj človeškega mesa pridobijo, a brž ko po dva ali trije ljudje padejo, boj preneha. Bojevniki gredo potem domov, razdele glavne dele ul/itih in polovljenih ljudi med svoje poglavarje, ki jo s svojimi rodbinami za neka^ dni z živežem preskrbljeni; ali kakor hitro jim tega zmanjka, začne se vnovič l>oi in tako gre naprej. Med najhujše liudožrce pa štejejo Mon-buttujce, ki nam jih je Sclwei.nfurth popisaL Ti ženejo svoje vjetnike, kii jih v vojski ulove, koi čredo pr^d seboj, potem jih pokeljejo in oijedo ali pečene Mi skuhane ali ra tudi nad ognjerr posušer" Posebno jim diši pečeno meso otrok. Ven 'ar ra jc upanje, da pri tem afriškem pl-jmenu k. niba!'zem najbolj izginja^ ker so bližje evropski kulturi kot pa prebivalstvo v Oceaniji na "-motnih otokih. miKTbji a*ET3a*Bxca ics atk posrečilo. >TRI< je tak produkt nafte, ki vsebuje izv.-siro lastnost, da deli na euak način masti in b»l|al.!ne, jih smulzira in omogoči odi, da jih »ma ^dotrani pri pranju. Trijera smta j« udi rr vsako vrsto najfinejšega n«rila neikoflljiva. Trijeva soda jo s trijem preparirana, kristalizirana soda, opremljena v zabojih po 400 gr. Trijava soda raz.jpt brez sledu mab.i in t>«]j«Lkovinr»to umiri t« s tor-i omogoči, da jih odstrani voda pri pranju. Ker gTe tu za organ'čen in torej za nlkak ke,ničen preparat, je naravno izključena vsaka tkanini ško :!jiva posledica. Prvi del pranja: Namakanje perila. Ta avodni po»topek dobiva v zadnjen času prav poseben pomen. Temeljna pogrefika pri postopanju s p rilom je bila dosloj ta, di se je prvemu dciu pranja, na-maknju, posvočala premnla paZnja, glavna pa polagala na drgnjenj« in kriačenje, torej n* mehanično delo Vr,i jk je temu dtjj+ro. i ni dosedanje na-jaakanje koristi'o skoro čisto n.i, ker nt rar.kroiilo lo perilu prilepljeno um;;zanosti in niti tedaj, kadar sa j« čisti vodi dodala soda. pralni n! milni Erah, alf pa tudi milo. Narr.cn namukinja J t. krat-o povedano, razkrojiti in osvoboditi /is na- lepljeno in v vlskna prodrlo nesnago in to brez mehaničnega kvarjenja ln močnih, celo ra7'c,iajo-čih kemi' dij, lako, da sa potem odstrani nesnaga tudi ža z nsjiranjMm mehaničnim delom. 7.a nnmsksr.je je potrebna 1« »T-ijodac in no rsilo. V svrho namakanja se rartopi v vroči nli topli vodi 50—150 gr trijeve sode, kr.kor je že perilo bolj ali manj umazano. V to raztopino se položi perilo in namaka preko noči. Nesnaga se od-etraniMje sama, ker opazimo že tp.koj na vodi, ker posta,id umazana. Naslednjega dne so v/.ame perilo iz raztopine, bolj umazani deli se narahlo izperejo in potom splakanja v čisti vodi odstranijo med vlakni 'te nahajajoči delci noenage, ne kar so perilo ožine. Drugi del pranja: l«jrir«nje i!i iikpi..vranje perila. Pravo prar'e pričanj* komaj po namakanju. Namen izkuhavanja e odpra.i razkroj en o, v vodi se topočo nesnago in omehčati masla oproščena platnena vlakna. Pri isknhavanjn in inptnuijn je potrebno dobro milo. Z namakanjem v trijevi sodi se odvzame perilu vsa maščoba iu vlakna poatnneio vr'od tega trda, ras. va. Omehčati jih , treba zopet potom pranja z rahlim milom. Ako bi orali sodaj perilo brez mila ali pa z alkaličnimi ali celo razjodalniml ■sredstvi, bi os.&la platnena vlakna trda in raskava -n bi se raili tega trgali, in sčasoma celo lomila Nc kvarite svojega dragocenega perila! Perilo, prano i dobrim, rahlim oljnatim milom ostane mehko in elsstično. Na ta n.iini prano perilo vzdrži mnogo dlje nego mehanično obdelovano. K.,ko naj se perilo izknhEra? V čisti, vroči vodi so raztopi pest trijvvo sooe, perilo se rahlo namili in položi v to vodo ali pa se primeša enostavno že sami vodi polovica si-or potrebnega mila ln se na to kuha četrt ure. Četrt uro ladostuje namreč popolnoma, ker je žo namakanje v raztopin! trijeve sodo razkrojilo in osvobodilo vso nesnago. V slučaju, da se perilo ne izk 'a ali ni za to pri-lf e, so dose' > potom izniranj. namiljer.aga ali v m lnici namočenega perila isti efekt. Hnhko, snežnobelo perilo napravi jZtatorog ! iorj!ont;,,oTo milo«! Zlatorogovo terpenunovo milo je ihlo, . isto, neutrnlno oljno milo, napravljeno iz najčis' rilo vzdrži mi. go dlje. MOŠKO KOLO »koraj novo, prodam. - Na-«lov v upravi pod St. 6511. Planino jem. Kje, pove uprava 6543, pi—ovretucga, za velika dela, t>jm» K l j n - r c Leopold krojaiki mojster, Liuliljaiia. Mtklo8;*eva cesta 7. ,, , M | KLAVIR, kratek, dobro ! ohranjen, se ccno pro'N. -Naslov v upravi pod S! 6548. 1 VEKmJh vKSi dobro vt;eljana, popolnoma opremljena, se s htSo vred i prodn. - Ponudbe: V. LESKOV: '.K, '>lic - Cankarjeva ulica 5. ; PRODAJALKA starejša, ver-I zirana, mefSane stroke, želi j mesta. Gre za podovodkinio j ali blaijajničarko. - Ponudbe upravi pod iTakoj 5t. 6354«. Rabljeni, a dobro ohranjeni lel gospodo s nc »pr»jmc na dobro domačo BRANO. - Naslov se izve v upravi lista pod čtev. 6533. Produ.m bpo er.o E-n j f fj nnds!rop»o III d U hlev, drvarnico, vrt in en ČttcI. Na lepem in promet. 7. pristno, gorenjsko, pasterizirano, polnomastno, se bo dostavljalo ra dom liter po Din 2.75. Naročniki se sprejemajo dnevno pismeno ali istmeno v mlekarni KAM-BIČ, Pol|«n?ka ccsta 18. ABSOLVENTINJA meSčanske iole, z dovršenim končnim izpitom, ina stroie-pUje, išče primerne »lužbe, i.'re tnrlt brezp^čno. Ponud- mm nssai VMBB (dire in kasoci) se prodajo, - Kje, pove uprava St. 6330. K L A VIR (črn), dober ^las, relo poceni naprodaj. - Karlovtkn oaata 26, desno. 65") Kroj. podočnik z dobrimi spričevali, ISCE DELA v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6541. Enonaristr. hiša v Lt bljanl, 15 min od glav. polte, noprodaj pod ugodnimi potfoji. Ponudbe pod Jifro: »3700/4500« na upravo »Slovenca«. Radi rodbinskih raz.-ner i prodam iz pG^oli.onia proste roke hišo s trgovino I na zelo prometnem m,>stu In zelo dobro vpeljano. Ce- j na zela ugodna ter ugodni i pUčtlnl pojoji. Pon^be na upravo »Slovonoa« pod šiJro »Šmartno« It. 6493. FRANCOŠCINO i lilno poučuje temeljito n »m- poučuje temeljito diol. ufttteMiea. Pri|ave pod Šifro: »BOUVARD« na npravo. kr»;u. 7ra"en !arne cerkve v i"ieti»i| od i"i. post. Medvode 5 min. - Ponudbe naslovili na F r t n c Jenko _ . _____, _______ _______ ______ ........ . - Medvode 3, Gomujsko, I b« o« uprav« poti lY*4U*«!« j p.«4i »Dob« ABSOLVENT trgov, šole, veJSč koresp. in knjigov., iočo sinFu«. Nantop t«ko|. Gre v mesto ali na deiMo, - Pomi'1be uprsvi F,«pa mcblovana SOBA se takoj odda. - Naslov v v upravi lista pod H. 6S53. KT EPARSKI vajcncT se (prejme. Str.nko Ktf.olc, klrpsmki mojster, Botorič«- 1 ta uiua *Ju i PISALNI STROJ n«proda|. - Naslov sc irve v upravi lista pod it. 6545. žfmnice mo>lrooa, posteljne mreže, želozno postelje (zložljive), otomane, divane in drugo tapetnilko izdelU« — dobit« najceneje prt RUDOLFU BADOVANU, tnpetrlVii — Krekov trg »tev. 7 Vsem sorodnikom, znancem ln pri|-te1|em javjar., da je Vsemogočni mo;, ga dragega ofiota, gospoda nadpaztiflca mest., dohod, urada v pok previdenega t sv. zakramenti, v 60 letu starosti po dolgi in težki bolezni, poklical danes ob dveh popoldne v boliše življenje. Zemeljski ottanki rajnega se prepcljef* v Bonedeljek, 28. srpt. ob 4 pep iz hiše ži.loiti ilratni ca sv. Jožefa, Vldovdanska cestni, na po ipališče pri Sv. Križu. Pokoj, priporoča v molitev in blag ipomin žalujoča hči J Vodnikov« 8, I. nadst. Enonatistr. HIŠA v trgu Savinjske doKne, s 6 sobami in pritiklinc, veranda in 3 njive, se ugodno proda. Hiša je pripravna za penzionista ali obrtnika. Na-slov pri upravi pod št. 6466. ti izurjena, dobra kuharica, srednjih let, z 2 odraslima hčerkama, išče dobro GO-, STILNO nn račun al! pa v j najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 6524. ARHITEKT in MESTNI STAVBENIK Viljem Treo Ljubljana, Gocposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvriujc načrte in proračune. 2 KONJSKI OPREMI in 2 navadna voza prodam. Ivan Dežnan, Laverca pri Ljubljani. 6497 KLOBUKI MODNI baržunasti kakor todi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri MINKI HORVAT Ljubljana, Stari trg št. 21. Popravila sc sprejemajo. Žalni klobuki v zalogi 1 UČENKA močna in pridna s primerno šolsko izobrazbo, iz poštene kmečke hiše, se sprejme pri tvrdki Josip RUDMAN — Krika ras — Brežice. KUPIM ŽAGO z vsemi poslopji in stroji, v ceni do vsote 2,000.000 Din. Ponudbe na: »DELTA-STAN«, Zagreb, 01 CA 22. UČITELJICA sprojme učcnce za klavir in teorijo. Strog in natančen pouk. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6214. Gradbeno podjetje »PRO-BUDA« potrebuje 4 dobre TESARJE in večje število DELAVCEV. i TRGOVINO z mešanim blagom, na prometnem kraju na Gorenj-* skem, oddam pod ugodnimi pogoji - Reflektanti naj pošljejo svoje naslove upravi lista pod »Trgovina«. 6423 Išče se dobro izurjena KUHARICA. Plača dobra. Mesto stalno. V slučaju sprejema se povrnejo potni stroški. Katinka Dcrenda, Ljubljana, Emon-ska c . n it. 8. 6456 AsH»a ■. (i(K fr iii BS 'S Ife^^JS?"! Lokal z« trgovino in stanovanje na prometnem kraju, v mostu ali na deželi, se išče, - Ponudbe na upravo »Slovenca« nod »Lokal«, 6422 čiščenje ^fuai^ieruei, čenih posod, porcelana in k n-stalnih predme tov je Y*%l naj« j^J čudovitejše čistilno sredstvo, ki deluje s hitrostjo, iz- ^^ datnostjo in dovršenos^o. Vse se sveti, Vse blesti, Vse je čisto, Vse je belo Lesni trgovci pozor I Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2/,v provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje t r konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Korotec, Rečica ob PakL ŠT™- trgovina dobro idoča, v sredini nw-sta, se pod ugodnimi pogoji proda. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »1. oktober«. m RasnaNastja psrHa terpentinova miw dM pranje TVOnNlCE aATOGOG NARIBOO •KIJ* tš. za vino, žganje, olje, med, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako mnot, FRAN REPIČ sodar. podjetje ▼ Ljubljani, Istotam se sprejemajo vsa ▼ to stroko spadajoča popra* vila po najnižjih cenah. Solidno delo, točna postrežba, V prodaji ima Realit. pisarna ArzenSek & Comp., Celje Kralja Petra cesta štor. 22, veliko izbiro najrazličnejših enodružinskih, trgovskih, gostilniških in vočjih stanom vunj^ih hiš, vil. gosposka, gozdna in kmečka posestva v različnih velikostih, vsakovrstna industrijska in obrt. ;>odjotja, stavb, parcele itd. Majhen ~ PISARNIŠKI LCvkAL "a Dunajski cesti blizu kolodvora se odda pod ugodnim: pogoji v najem. —< I Naslov pri upravi pod: 6454. mmm j |hh j f 3 jasSfcr/ Otroka kapitana (tata. (Potovanje okoli sveta.) fjcnucoskl spisal Jnles Verne. — Poalovei f! A. B. Glavno mesto otočje Tri stan d'Acunha jo vasica, ki leži prav zadaj v zalivu ob večjem potoku, ki se mrmrajo izliv« v morje. Tam je bilo kakih petdeset hiš, čednih in razpostavljenih s tisto geometrično pravilnostjo, ki je menda zadnja beseda angleškega stavbarstva. Za »glavnim mestoma se razprostira k>kih tisoč petsto hektarov ravnine, ki jo obrobljajo velikanske gomile lave. Nad ravninieo pa kra'juje orjaška stozčasta šj>ica, sedem tisoč čevljev v zraku. Lorda Glenarvana je sprejel guverner, ki je izbran iz angleške naselbine v Kapskem mestu. Razume so, da ga je lord nemudoma vprašal o kapitanu Ilarryju Grantu in o B r i t a n i j i. Obe imeni sta bili upravniku popolnoma neznani. Otočjn Tristan d'Actm-ha leži izven običajno morske ceste, zato ga ladje le malo posočajo. Po znani nesreči 'u 1. 1821., ko je nasedla ladja Blendon-Hall na skalo Nedoslop-nego otoka se je razbilo žo dvoje ladij na glavnem otoku: Primanguet 1. 1845 in amerikanski trojamboridk P h i 1 a d e 1 p h i a 1. 1857. To so bilo tri nssreče na morju, ki jih je imela zaznamenovauo kronika otoka Tristan d'Acunha. Glenarvan tudi ni pričak val kakih posebnih novic, če je spraševal upravnika, je storil to največ zato, da bi si ne imel česa očitati. Poslal je colo par Čolnov, da objadrajo otok, ki ima največ kakih sedemnajst milj v obsegu. London ali Pariz bi tukaj no imela prostora, pa naj bi bil otok še dvakrat ali trikrat večji. Medtem ko so mornarji raziskavali obalo, so 9c popotniki sprehajal' po vasi in po bližnjem obrežju. Prebivalstvo otoka Tristan d'Acunha ne preseda števila stopotdeset. Po večini so to Angleži in Amerikanci, oženjeni z zamorkami ali s kapskimi Hoten-totkami, ki so tako grde, da jih moraš kar občudovati. Olruci teh raznorodnih družin so neka zelo ogabna zmes anglosaška trdote in zamorsko črnine. Popotniki so bili srečni, da so imeli po daljšem času zopet trdna tla pod nogami, ba so tudi na oni del obaie. kamor ^e obdelano pelje, ki se nahaja samo na tem delu otoka. Povsod drugod so strm ožgane steno iz iave. Tam je na stotisoče velikanov albatrosov in neumnui pingvinov. Potem ko so si naši znanci ogledali to skalo •gnjenega izvora, so se obrni'i nazaj proti ravnini. Številni potočki, ki jih hranijo večni mehovi naloga stožca, so skakljali in žuboreli tu pa tam. Tla ja oživljalo zeleno grmičevje, kjer je bflo skoraj toliko vrabcev kaki c cvetja. Edini zastopnik drovja so bili velikanski »tuselu« s svojimi olesenelimi stebli, ki so moleli iz zelene okolice. Vitičasta acena s trpkimi jagodami, močne lomarije z zapletenimi vlrkni, par bujnih grmičastih rastlin, anceri.ie, kojih p:-;jetni vonj je nasičeval večerno sapico, mah, divja zelena in praprot, to je bilo vso rastlinstvo malega otoka, ki je on zato rastlo tem bohotneje Čutil si, da večna pomlad razgrinja svoja krila nad srečnim ot (kom. Paganel je navdušeno zatrjeval, da ie to tista presrečna Ogleja, ki jo opeva Fenelon. P: » o p tn ® -3 C CB S a .4 |> 2 2 a ? 5 ti S > Z -Q , tj » o n l > C, "5* > 3 IS -S ^ S .71 -a 0 ¥ sc « a o 00 h a lf N -a C i n «f '0* t. 0 M •c v H "č« M , o< O) a • • ■■..... .. ji^j^gA..^ a-c- -.M-T"-." -"MMTIfTliTrf.mil iM........mi—nT« rm llllll—■i.ii.i m _ C Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, fes itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovani ceniki na razpolago Prodaja se samo na debelo trgovcem. Prodaja se samo na debelo trgovcem. j m> itHiMi^|-#llllill HlilBMiiHjfiliOTrtNM-piMBIpHH ■T -1 lli^'11liiiiiii'll!l i ! j 11111 1 'IM i!iilli|lj!llllllll!li 1 ®1 llllllll! Ui pil Mm m iiniiiiiii rimi!' 3 fiiliiiiiiii n i r ■lil! lil liillll >11111 i lil III li liiBiiiini f sreo stavbenik sodnljsko zapriseženi Uvcdenec Gosposvetska cesta štev, 12/11. 25 latna praksa izdeluje nairte, proračune, tenit-prevzema vsake vrste stavb. Med mnogošt. izvrš. stavb napravil : cerkve v Prečni. Zaplaz. Šmi-hel, Šumperk, Pcdgrad itd. prezidava hiše Souvan, Mestni trg itd Mlllllllllllllllllll!! f'1'IIIIM!!! _ l 11MP ........niiiiiiiipviiiliiiiiiiniiiiiiiiitiiil^ Kostanjev les oiupljen in neolupljen, kupuje proti takoj, plačilu »Jugo - lanln«, d, d. Zagreb, poštni predal 257. 2a£&i?tfA Prva dalmatinska tvornica * || Gilardi & Bettiza — Split ii-. ustanovljena leta 1865, torej najsta- rejša tvornica te vrste v Dalmaciji Izdeluje: gg| prvovrsten Porsss?i«i ceas€3is zastopnik za Slovenijo § - Ivan Pestolnlh 2rs drug, tjaiblgana Resljeva cesta 3 Tel, int. 949 edrav, v debelini nad 50 cm in obsegajoč 10 do 20.000 kubičnih metrov, kupimo brez zemljišča za sukcesivno posekanje. — Obširne ponudbe z označbo cene za kubični meter na: ZAGREE, L, poštni predal 162. OBVESTILO S Na vzpodbudo Narodne banke so sklenili odločilni ljubljanski denarni zavodi s 1. oktobrom t. 1. zopet znižati obrestno mero od hranilnih vlog in vlog v tekočem računu. Ker je »Ljudska posojilnica« tudi obvezana to storiti, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili v smislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2. svoje vložnike, da bo izza dne 1. oktobra 1925 znižala obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu v smislu dogovora omenjenih denarnih zavodov. — »Ljudska posojilnica« r. z. z n. z. v Ljubljani, dne 23. septembra 1925. imansnBiaRftBBB moška Iz feškega ševijofa In (Ina dunajska konfekcija Din 580. lina damska volnena obleka Din 220. Damskl plaii Din 400. fantovska obleka Din 190. dekliška obleka Din 90. Sazpoilljavelelrgovina R. Stermeeki, «ue št. is llustrovani cen1'! 2 fez 1000 slikami se poille vsakemu zastonj, vzorci od sukna kamgarna In razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na cgled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila iez Din SOO poštnine prosto. Trgovci engross cene. SteneiiSt-aufomobili danes neprenosljivi za auto-takse potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi ker so najsolidnejSi, najtrpežnejSi in najccnejši pri uporabi Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10 Stalno nameščenje dobi več dobro izvežbanih za velike in male komade. — Le trezni in dobri delavci naj se cbrn^jo na konfekcijsko tovarno FRAN DERENDA in KOMP., Ljubljana, Emonska c. 8. _ Tvr S SlS Eil Cfeo %!• 3P i; «čijMFy utfca feroj 13 priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje še laka in tragantov. J.Stiepušin Sisek priporoča boljše tamburioe, strune, part-ture šole ln I vse lotreb- I silno zt vsa i g;] as »Ua. Odlikovan na paniki razstavi. Ceniki franko. čevljar, mojster sc išče za vodstvo »Čevlja« rije za popravila« na strojih. Plača po dogovoru pri proviziji proti garanciji. Ponudbe na upravo lista pod številko 6508. 1| lili S m ■VV' £jfc '—■"i : Felix Toman kamnoseški mojster Ljubljana Resljeva cesta št. 30 priporoča bogato zalogo nagronih spomenikov od marrtior/a in granita, plošče za robntce, marmornate plošče za mobiltje po najnižjih cenah O dpro daj a 1 Radi preselitve odprodajamo vso zalogo mani) fpkturnegablaga, galanterije In usnja po globoko znižanih cenah, — Ne zamudite ugodne prilike Danica" Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg št. 1. Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. □a Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo vtaiugodleelše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča, — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Za jesensko in zimsko sezijo se priporočanj v napravo modernih damskih kostumov ter oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode po najnovejših uzorcih in zmernih cenah. Delo strogo solidno. Stalna zalog® Boljšega angleShcga m čclhega suh na. S spoštovanjem Krojaštvo za dame in gospode ALOIZil lOMNBAR, Ijubljana-šiška, Celovška cesta štev. 53. Vedno zadnje novosti damskih klobukov priporoča modni salon IDA ŠKOF-Vi/ANEK naslednici Ljubljana, Pod Irančo št. 2 Žalni klobuki vedno v zalogi. Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršajejo. Priznano rizke cene/ Priznano nizke cene! Mi tečni | za hrojno risanje in priKro- jevanfe d o m s K S h o b I c K obra L 1. P< ovanje razno\ ffioza Medved, Ljubljana Mestni trg 24. se prične 1. oktobra t. 1. Poučuje se teoretično in praktično. — Izdelovanje raznovrstnih krojev po meri s j | I ifj š S JN H" -W Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis A vis hotela „Unton"). Telefon št. 57 ln 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnice: CELJE, DJAK0V0, M ARI ti 0R, N0VJ SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Kapital in rezerve skupino nad Din 15,000.000'-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. sili