štev. Z60.
o L|ubl]nni, g ponedeljek, dne 13. novembra 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
ti telo leto naprej K 261— ia pol leta „ „ 13'— ti ietrt leta „ „ 6-50 n en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
ta celo leto naprej K 20'— tt pol leta „ „ IG-sa ietrt leta „ „ 5"— ta cn mesec „
vm
Za poSllj. na dom 20 h m mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 .(vhod iti
___dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 ,, za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Gautsch o volilni Izpremembi in pasivni [odpor železničarjev.
V	soboto popoldne je bila pri Gautschu deputacija industrijcev zaradi odpora železničarje*. Ministrski predsednik je podal ob tej priliki velevažno izjavo. Rekel je, da obžaluje, ker se meša vprašanje o železničar-skih plačah z volivno reformo. Sklicaval se je na znano vladno izjavo v „Wiener Abend-post", ki ne pripušča nikakega dvoma o vladnih namerah in graja), ker v agitacijo za velivno izpremembe vlačijo brez strahu tudi krono. Izjavil je, da se nositelj krone nikdar ni ustavljal zahtevam časa, ravno nasprotno je vedno mislil in delal, kako bi spravil v soglasje državno uprave s stanjem javnega mnenja in razvoja. Odgovorna za to zadevo je le vlada. Ministrski predsednik je naglašal, da izdeluje vlada v sporazumu s krono volivno izpremembo po modernih načelih, ki bo gotove zadostovala modernim zahtevam. Stvar državnega zbora je, da še v tem zasedanju reši volivno izpremembo v sporazumu z vlado.
V	zadevi izboljšanja plač železničarjem je rekel Gautsch, da je pripravljena ustreči zahtevam železničarjev kolikor mogoče, a pri tem se mora upoštevati državne finance. Vlada hoče takoj porabiti zdatni vsote za izboljšanje železničarjev, a le pod tem pogojem, da prično železničarji prej strogo in lojilno izvrševati svoje službo. Ako železničarji ne izpolnijo tega, hoče vlada z vsemi sredstvi ki jih ima na razpolago, nastopiti proti železničarjem, da zagotovi reden promet. —
Dr. Susteršič je že v deželni zbornici izjavil, da je Gautsch mož dejanja Naj že misli kdo, kar hoče o Gautschu — take nekako so slule njegove besede — vendar prazno ne govori. Kar obljubi, naredi. Ko sporočamo novico, da se bo že v sedanjem zasedanju obravnavala volivna preosnova, se s posebnim zadovoljstvom spominjamo, da so razen socialnedemokraške stranke naši poslanci prvi v Avstriji začeli resen boj v tem oziru. Stari Svegelj, ki je trdil, da se potrebuje celih generacij za volivno preos-novo in naši liberalci, ki so mu to svoj čas tudi verjeli — kako smešni so! Poslanci naj se pa zavedajo, da tiste delavske mase, ki sedaj vidijo, da se odpirajo državni zbornici vrata za nje, ne bodo trpele, da bi se stvar zavlekla.
V	rokah poslancev je miren in reden razvoj našega javnega življenja. Njih, oziroma njihove politiške stranke bo klicalo ljudstvo pred neizprosno sodbo.
Zlasti šovinistiški Nemci naj ne prezro te resne stvari.
V	tem oziru z veseljem beležimo, da je včerajšnja *Reichspost" v posebnem članku ožigosala Nemce, ki pod pretveze boja za narodnost nečejo splošne in enake volivne pravice. Naj navajamo par stavkov: „V zavesti, da temelji krščanskega svetovnega na-ziranja dajejo podlago za uspešno družabno in narodne življenje, so krščanski socialci vedno prezirali malenkostne razlike in se skrbno trudili zdiužiti vse ljudske sile proti velikim nasprotnikom delavskega ljudstva vseh stanov. Odtod zajemljejo danes svojo moč in zate morejo edini med strankami
nemške vzajemnosti zaupno gledati vpraša njem prihodnjosti v lice.
Ko stopamo na višje stališče, kot ga nam more dati nizka podnožnica narodnega šovinizma, ne nehamo biti Nemci. — Tako se tudi vprašanje, ki obvladuje sedanji poli-tiški položaj — volivna preosnova — ne sme motriti samo z narodnega stališča in le tista stranka ima pravi ključ za volivno pre-osnovo v roki, katera ima v svojem programu jamstvo za krepljenje vzajemnosti med lastnim narodom, pa tudi za vzajemno sodelovanje drugih narodov."
Koroški Slovenci
za sploSno ln enako volilno pravico.
V nedelje 12. t. m. se je v Š m i h e 1 u nad Pliberkem ob naravnost sijajni udeležbi vršil znamenit shod katol. pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem. To je bil prvi shod po zadnji državnozborski volitvi, ki se je priredil ravno v trdosloven-skem Smihelu v počaščenje in zahvalo vrlih Smihelčanov, ki so pri zadnji volitvi prišli skoro polnoštevilno na volišče in so do malegavsoglasno volili našega kandidata.
Posl. Grafenauer je otvoril zborovanje in potem ob živahnem pritrjevanju zborevalcev neusmiljeno bičal gospodarstvo nemških nacionalcev v deželnem zboru in njihovo strankarskopolitično postopanje v zadevah splošne javne koristi Žil je burno pohvalo ter se mu je izreklo popolno zaupanje s prošnjo, da vstraja v svojem truda polnem delovanju kot edini zastopnik koro ških S'ovencev v dež. zboru
Nato je dr. B r e j c poročal o sedanjem političnem poločaju v državi in deželi. Misli njegovega govora so bile na kratko izražene sltdeče: Avstrija poka na vseh koncih in krajih, bati se je, da v resnici razpade. Krivi so tega Nemci, ki v svoji oholosti ne priznavajo enakopravnosti slovanskih narodov, ampak trdovratno vstrajajo pri predpravicah, ki so jih doslej vživali vsled krivičt ega vo livnega reda in naklonjenosti nemško-misle-čega birokratizma. Nemci pozabljajo, da so Slovanom hlačice političnih pravic postale pretesne in da jih je treba vrezati po novem kroju, če naj nastane zopet mir v državi. Čim dalje se odlaša neizrgibna operacija, tem temeljitejša bo morala biti — na škodo nemštva. Slovanom sedanja kriza ne škoduje, v boju za istimi cilji se bolj in bolj jribli žujejo drug drugemu, slovanska vzajemnost dobiva počasi vidne realne oblike. Naše geslo je: Slovani, bodimo edini! Slovenci težimo proti jugu, v zvezi z brati Hrvatije naša politična bodočnost (burno odo bravanje in ploskanje), tega se moramo zavedati, to mora postati del našega pelitič nega programa, sicer se nam zna pripetiti, da ostanemo kdaj brez strehe kakor berač na cesti, in nas potisnejo pod prusko pikel-havbo. — samo eno sredstvo je, ki more Avstriji morda še pomagati iz sedanjih zmešnjav: pravična in poštena prememba volivnega reda. — Privilegiji proč, narodi naj sami govore, morda najdejo venderle potrebni modus vi-vendi. Govornik nato obrazloži krivice se danjega volivnega reda za državni in deželni zbor ter bistvo in pomen splošne in enake volivne pravice. Koroški Slovenci ne mo remo ničesar izgubiti, pač pa pričakujemo, da splošna in enaka volivna pravica strmoglavi vladajočo nemško-nacijonalno stranko v deželnem zboru in preosnuje Avstrijo iz birokratične nemške države v d e -mokratične slovansko državo. Toda pogoj je, da se najde način, po katerem se varujejo narodne manjšine in zagotovi v resnici svobodna volitev. Volivna pravica naj bo tudi volivna dolžnost. Po tem potu pridemo koroški Slovenci do primernega zastopstva v državnem zboru, do ve-
ljave in moči v deželi. Brez te temeljite iz- ; premembe bodo naši politični uspehi vedno j nezanesljivi in polovičarski. Za te naj ves glas z drug i m i S 1 o venci in Slovani zahtevajmosplošno in enake volivne pravico!
Splošno navdušeno pritrjevanje in ploskanje je sledilo tem izvajanjem in soglasno je bih nato sprejeta resolucija, ki jo je nasvetoval g kanonik Dobrove:
Shod kat pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem v Smihelu dne 12. nov. 1905. se izreka za uvedbo splošne, enake, direktne in tajnevolivne pravice za državni in deželni zbor in sicer po pro p orci j ona 1 n em voliv-nemsistemu, ki naj varuje in osigura zastopstvo narodnih manjšin; z volivno pravico najbo združena volivna dolžnost; za resnične s vebo d o volitev naj poskrbi petem zakon.
S tem sme nastopili tudi koroški Slo-venci cficijelno v vrsto bojevnikov za splošno in enako volivno pravico, od ka tere edine — ako ne prekriža računa kaki drugi Schmerling — pričakujemo olajšanja in zboljšanja svojega narodnega in političnega položaja.
Končno je shod še v posebni resoluciji protestiral proti nestrpni interpelaciji posl. Wieserja glede dvojezičnih razglasil vlade povodom zadnje drž. zb. volitve in to tembolj, ker je med Wieserjevimi volilci velika večina Slovencev.
Trst
za sploino m enako volilno pravico.
Manifestacijski shod, ki ga je priredilo dnč 12. t. m. politično društvo „Eiinost" v Trstu za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, uspel je popolnoma. Ze ob pol desetih zjutraj bila je dvorana „Narod-nega Doma" tako natlačena, da ni ostal prazen nijeden kotiček. Sheda se je udeležilo najmanj 1000 oseb. Mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora ali pa ostati zunaj. Mestni svetovalec dr. Rib F je v celo uro trajajočem govoru razložil razliko med direkt. in indirekt. vol. pravico, povdarjal, d t stoji pol. društvo „Edinost" ra strani soc. demokracije, kar se tiče splošne volilne pravice Povdarjal je, da je pol. društvo „Edi nest" že pred 12. leti na shodu v Pasji vasi (Dekani) zahtevalo splošno volilno pravico. Danes se sicer različne politične stranke med seboj prepirajo, kdo je bil prvi, ki je zahteval splošno volilno pravico — To pa nas ne briga, dosti je, da jo zahtevamo vsi! Velika krivica je, da ima volilno pravico le tisti, ki plačuje direktni davek; ali tudi pri prosti delavec ga plačuje, ce le pri zajterku, ampak tudi pri obedu in večerji.
Odpaslanec jugoslovanske socijalne demokratične stranke se je v kratkem govoru zahvalil pol. društvu »Edinosti" in priporočal, naj ostane le konsekveatno. Povabil je delavce in vse navzoče, da morajo v slučaju sile nastopiti z orožjem v roki.
Govornik odvetnik dr Pretner omenil je krivice, ki se gode Slovencem na Goriškem in v Istriji. Resolucija pelit. dru štva ^Edinosti" mu ne zadostuje, zahteva občno, splošno in tajno volivno pravico tudi za deželne zbore.
Svetovalec odvetnik d r. S 1 a v i k se strinja s predgovorniki.
Diž. poslanec vitez V u k o v i č , zastopnik pete kurije v Dalmaciji, obljubuje, da bode s svojimi tovariši glasoval za splošno volivno pravico.
Vsem govornikom se je burne ploskalo Slišalo seje klice: Živila splošna volivna pravica! Živila Rusija! Doli z Avstrijo! živila jugoslovanska republika! živili ruski revolucionarji!
Soglasno je bila sprejeta naslednja
resolucija: Vlada se poživlja, da predloži v prvi seji drž. zbora splošne, enako,direktno in tajno proporcionalno volivno pravico ne le za državni, ampak tudi za deželne zbore!
Po shodu vršil se je demonstrativni izprehod po mestu. Več nego 3000 mož korakalo je pred mestni magistrat, namestništvo in policijsko ravnateljstvo, z rdečimi zastavami, zahtevajoč splošno volivno pravico Množica je pela nato „delavsko himno", potem zaporedoma „Hej Slovane". Pred polic, ravnateljstvom in namestoištvom bilo je slišati nepopisljivo piskanje, žvižganje in vriskanje: Doli z Gautschem, doli z Avstrijo itd Niti ena straža se ni prikazala. Red je bil vseeno vzoren.
Soc. dem. shoda v „Politeama Rossetti" udeležilo se je nad 4000 oseb. Gevorili so posl. dr. Ellenbogen nemški, P i t -toni italijanski in Kopač slovenski. — Shod je končal točno ob pol 12. Pri demonstrativnem izprehodu po mestu združili so se Slovenci s soc. demokrati v bližini ^Delavskega doma" in se po kratkem pozdravu razšli.
Vojaštvo je bilo pripravljeno.
Hrvaško pevsko društvo „Kolo" v LJubljani.
Dohoda zagrebškega pevskega društva „Kolo" se je Ljubljana izredno razveselila. Lahko rečemo, da tako sijajnega sprejema, s kakršnim je v soboto zvečer ljubljansko prebivalstvo pozdravilo brate Hrvate že davno ni bilo v Ljubljani. Taki vsprejemi bi bili lahko tudi pri mnogih drugih prilikah, ko se gre za to, da Ljubljana manifestira svoj slovenski značaj, ako bi bili sprejemi prirejeni vedno le v imenu skupne misli ne pa s kakim prikritim strankarstvom. Da ljubljansko prebivalstvo isto misli, pokazalo je v soboto zvečer z velikim svojim navdušenjem.
Sprejema na kolodvoru se je udeležilo vseh pet ljubljanskih pevskih društev, „Se-kol" z zastavo, društvena godba in „Sloven-ska krščanskosocialna zveza" z zastavo. — Občinstva se je kar trlo in gromoviti „Ži-vio" klici so doneli, ko je vlak pripeljal mile goste. Godba je svirala ,Oj banovci!" — Imenom društev je navdušeno pozdravil drage goste g. prof. S t r i t o f. Povdarjal je, da se ob vsaki priliki med nami povdarja hrvaškoslcenska vzajemnost, a mi nočemo samo čustvovanj, mi hočemo tudi dejanj. Eno tako veliko plemenito dejanje izvršuje „Kolo" s častnim svojim pesetom. Naj bi to pomenilo nadaljni razvoj dejanske hrvaškoslovenske vzajemnosti. S sijajem bratov Hrvatov ne moremo sprejeti, sprejemamo jih pi z odkritosrčno ljubeznijo. Dobro došli! Živeli!
Zahvalil se je predsednik , K 0 1 a " g. prof. I v k a n e c : Naši stari so se proti skupnemu neprijatelju borili z drugim orožjem, mi se borimo z drugim, s pesmijo, ki nas naj sokoli, budi, da dosežemo skupni cilj, da se še bolj zbližujemo. Velikansko navdušenje je sprejemalo te iskrene, prisrčne besede.
Občinstvo je napravilo gostom špalir, potem se je pa razvil do hotela „Uniona" velikanski sprevod, v sredi so korakali hrvaški pevci burno aklamirani med potjo, posebno pa od velike množice zbrane pred .Unionom". Na čelu sprevoda je svirala društvena godba. Deželna vlada je čutila potrebo prvotno ta sprevod prepovedati na podlagi zastarelega §, po katerem za časa zborovanj deželnih zborov niso dovoljeni taki javni nastopi. To je nekako ravno tako zastarel predpis, kakor so zastareli nekateri železniški predpisi, iz katerih pride, kakor se pri železniškem odporu vidi, prava nerodnost, če se jih hoče dobesedno razumevati. Zato bi bila dež. vlada lahko ob taki priliki zavzela malo modernejše stališče in ne po nepotrebnem razburila javnosti. V zadnjem trenotku je dež. vlada dovolila iz
prevod z dostavkom »v posameznih gručah*.
Koncert „ K o 1 a " v soboto zvečer je dal priliko k prisrčni manifestaciji za slovensko hrvaško bratovstvo Koncert je bil izredno dobro obiskan, in ko so nastopili Hrvatje, se je dvorana tresla navdušenih pozdravov. Nastopila sta kot dirigenta dva odlična hrvaška skladatelja gg. N i k o 1 a p 1. F a 11 e r in V i 1 k o N e v a k. Mo ški zbor BKo'a" ima prav imenitne glasove. Že uvodni heroični moški zbor Z a j č e v : „Diži se iz sna" je pokazal, da imamo pred seboj izborno izvežban zbor, ki je zmožen velikih nalog in ta misel se nam je utrjevala pri vsaki točki do sklepnega velikega zbora Novakovega „Hrvatem". Pri liričnih odstavkih so se nam prehodi zdeli semtertje premalo fiao izraženi, večinoma je vhdala v vsem zboru občudovanja vredna preciznost. Junak večera ie bil pa nam že znani izborni tenorist prof Ernest vitez Camma-r o t a , ki je briliral s svojimi solospevi. Tudi bariton p. Stražnickega je zvo-nek in krepak. Odobravanje, ki so ga želi hrvaški pevci, je bilo tako viharno, da že | dolgo nismo kaj enakega slišali. Gg. skladateljema F a 11 e r j u in Novaku je priredilo občinstvo burne ovacije. Ljubljanske gospodične so obsule Hrvate s cvetjem. »Glasbena Matica" in „Zveza slov. pevskih društev" sta jim pa poklonili dva krasna venca z narodnimi trobojnicami.
Po koncertu se je vršil v veliki dvorani častni večer na čast Hrvatom. Predsedoval mu je gosp. finančni nadsvetnik Svetek, ki je v imenu »Glasbene Matice" „Kolo" najtopleje pozdravil. Kako vedo Hrvatje ceniti delovanje društva „Kola" je dokaz proslava društvene 401etnice. Vstrajajte v kulturnem delovanju! „Kolu" kliče: vivat, crescat, floreat! Vihar navdušenja se je dvignil po teh besedah, Hrvatom se prirejajo velike ovacije. Nato izpregovori predsednik „Kola", prof. Ivkanec, ki povdarja one zgodovinske momente, v katerih sta se Slovenec in Hrvat čutila kakor enega Ko ©b času ilirizma omenja Stanka Vraza, se dvignejo klici: Slava! Ta vez, ki nas je vezala skozi stoletja, nas je privedla danes v Ljubljano. Drugo leto pa se vidimo v Zagrebu Govornik hvali „Glasb. Matico", ki bi bila čast vsakemu največjemu narodu. Pozdravlja moški in žensk' zbor „Glasbene Matice" (Hrvatje kličejo: Ztvio ženski zbor) Nadalje pozdravlja gg. predsedn. Svetka, S t r i t o f a in pevovodjo Mateja H u -b a d a. (Občinstvo prireja g. Hubadu burne, dolgotrajne ter opetovano se ponavljajoče ovacijt). K sklepu zakliče govornik: Bog živi „Glasb. Matico" in Bog daj, da se drugo leto vidimo v Zagrebu.
Zbor »Kelašev" zapoje zdravico. Gosp. profesor S t r i t o f govori v imenu moškega zbora ^Glasbene Matice" Stojimo pod velikanskim vtisom današnjega dogodka, ki zna biti velevažen za kulturni razvoj Jugoslovanov. Pot, po kateri naj delujemo, so nam pokazali „Kolaši". Čestita pevcem na izbornem pevskem materijalu, čestita društvu na obeh pevovodjih. Naj bi se osnovala jugoslovanska pevska zveza. Pogoji so dani vsi. Vaš „Pjevački vjestnik" je že sedaj glasilo naše „Zveze". Treba je dela in volje. Napija pevskemu zboru in pevovodjema. (Živio !) Nato zapoje pevski zbor „Kola" na odru mogočno pesem: „Hrvatskoj". Občinstvo priredi zboru navdušene ovacije. G. prof. Ivkanec prebere pozdrav K r e š i č a iz Opatije.
Starosta ljubljanskega „Sokola", dr. Murni k govori v imenu .Sokola". Spominja se gesla velikega ustanovitelja slovanskega »Sokola", ki slove : Pasti ali dospeti, vse ali nič. Tako je delalo slavno „Kolo" in doseglo to, kar je. Ljubljanski „Sokol" in »Kolo" sta po letih stara, a še vedno čila. Ljubljanski „Sokol" se pripravlja, da drugo leto poleti v Zagreb. V imenu ljubljanskega „Sokola* kliče društvu „Koloa: Nazdar !
G. dr. R a v n i h a r pravi, da sicer nima mandata, govoriti, a govoriti hoče kot priprost Slovenec. Proslavlja „Kolo", ki je pred 38 leti ustvarilo med nami prvo vez. To je važen politični moment Ni samo politika delati za splošno volivno pravico, nabirati po shodih resolucije itd., politika je tudi delati za narodovo kulturo. V tem oziru je 6milijonski češki narod popolnoma na enaki stopinji s 50milijonskim german skim Mi Slovenci že imamo svojo univerzo, »Glasbeno Matico" ; del svoje univerze so poslali sem tudi Hrvatje. Nazdravlja svobodnemu narodu hrvaškemu in v prvi vrsti „Kolašem", ki kažejo pot k svobodi.
Nato izpregovori še podpredsednik »Kola" g dr. Rihtaric, ki nazdravlja naši beli Ljubljani in županu Hribarju.
Nato je zaključil predsednik oficijelni del večera in pričela se je nealicijelna zabava
Člani „Kola" in ostali Hrvatje ogledali so si včeraj po mestu znamenitosti, javna poslopja itd. Več — med njimi tudi nekaj svečenikov — prišlo je med veliko mašo tudi v stolnico in ostalo
notri med službo božjo. Nekaj jih je šlo tudi na Grad, v muzej in drugam.
Iz Ljubljane so se dragi gostje odpeljali včeraj popoldne Na kolodvoru je govoril v slovo predsednik ^Glasbene Matice" g. Svetek.
Nemiri in upori u Rusiji.
Na Ruskem položaj izboljšan.
Iz Rusije prihajajo zopet pomirljiva poročila. Vladi se je posrečilo napraviti mir v Kronstadtu in hipno je zopet gospodar položaja Witte.
Posledice upora v Kronstadtu.
Kronštadski mornarji so se uprli, ker se imeli slabo hrano in so častniki ravnali z njimi jako slabo. Med nemiri je zgorelo dvajset hiš, oplenje-nih je pa dvesto stanovanj. V soboto je bilo mirne.
Nemirov ni več, pegašeni so tuli požari. — Vojno sodišče bo dalo ustreliti 300 mornarjev. Kazno vati nameravajo vse častnike, ki so zapustili med nemiri Kronstadt. — V petek so ski nili, da razorožijo vse mornar j e. Ob 11. dopoldne je korakalo po mestu 2500 neoboroženih mornarjev, ki so pripovedovali meščanom, da se zaprti vsi uporniki in je vsa nevarnost pri kraju. V soboto zvečer je 400 peterburških kirasirjev zastražilo mesto. Petrov dvorec je zastražilo veliko vojaštva, da preprečijo vsak izkrce-valni poizkus mornarjev. — Pred carjevo palažo je usidrana nemška torpedovka.
Mir v Kronstadtu.
Danes smo dobili naslednje poročile iz Kronstadta: V mestu je mir. Strelne puške so s cest odstranjene. Število vojakov se je zmanjšalo. Mornarji se odpeljejo, da oddajo orožje.
Na ukaz mornariškega ministra se odpravijo uporni mornarji na daljše mersko potovanje. Tatvine ob času nemirov se od oblasti energično preiskujejo.
Mir v Odesi.
VOdesi je mirno. Tujci so zapustili ladje, na katere so bili odšli ob času nemirov.
Upor v kaznilnici.
V	kišinevski ječi so se uprli jetniki. Zažgali so kazni 1 n i c o. Vojaki so streljali na jetnike in jih mnogo ubili ter ranili.
j	Preganjanje iidov.
Dezdaj je znano, da so preganjali jude v 63 ruskih krajih. V Varšavi so ustanovili židje obrambeno stražo, ki je močna 4000 mož.
Rusko Poljsko.
Varšavski generalni gubernator je ukazal v soboto vojaštvu, da zasede one tiskarne, v katerih so tiskali po zadnjem carjevem oklicu huj-skajoče tiskovine. Zapečatili so vse stroje. Socialnodemo-kraški odbor je pobegnil iz Varšave. Vsi poljski stane vvi nameravajo zahtevati v Peterburgu, da dobi Poljska z a -konodajalno zbornico zaPolj-sko, ki naj bi imela svoj sedež v Varšavi.
Vlada hoče zadušiti s silo vsaki preku-cijski poizkus na Poljskem. Witte je izjavil odposlaništvu varšavskih odvetnikov, ki so prosili za odpravo vojnega stanja v Varšavi, da toliko časa vlada ne odpravi vojnega stanja in ne izvede izprememb, dokler ne nastane popoln mir na Poljske m. Vlada ima najboljše namene nasproti Poljakom, a izsiliti si ne pusti ničesar
Obsedno stanje je vsled tega po celem Ruskem Poljskem.
Zena streljala na guvernerja.
VMohilevu je soproga mestnega svetnika Egerskyja napadla guvernerja Klingenberga, ustrelila nanj dvakrat in ga obakrat ranila. Napad je izvršila v vsprejemnem salonu guvernerja, kamor je dospela pod imenom grtfice N e i e n -dorf.
Sveta sinoda za mir.
Iz Peterburga poročajo, da opominja sveta sinoda v pastoralnem pismu rusko ljudstvo, naj bo mirno, da ne nastane tako državljanska vojska.
Nadaljna poročila o miru.
V	Jelisanetgradu je mir. — Nemiri v Vasilkovu in sosednjih vaseh, ki se bili naperjeni proti judom, so energično zadušeni. — V Tiflisu je končana stavka železničarjev. — V Varšavi se je osnovala skupina trgovcev, ki duši upor.
Imenovanje generalnega guvernerja v Ginski.
Iz Helsingforsa poročajo, da bo imenovan knez a viatopol Mirskij za generalnega guvernerja Finske na mesto
kneza Obulenskega, katerega prošnji za odstop se je ugodilo.
Vlada in volivna reforma.
„Kons. Kor " objavlja izjavo iz vladnih krogov glede volivne reforme. Vlada hoče drž. zboru predložiti načrt zakona, s katerim naj se razširi volivna pravica. Že nove volitve za drž. zbor se bodo vršile po novem zakonu. V prvi seji, ki utegne biti 28 t. m., bode vlada pojasnila svoj načrt reforme, ki bode osnovana na „moderni podlagi in ustrezala zahtevam časa". Vlada pa tudi naglaša, da je v Avstriji skoraj nemogoča volivna reforma, ki bi ustrezala na vse strani. Noben volivni sistem, ki ga imajo druge države, ne ugaja povsem avstrijskim razmeram. Dalje pa vlada naznanja, da mora drž. 7bor preje rešiti »državne potrebščine", potem šele se bode mogel baviti z volivno reformo Te „državne potrebščine* so: Državni proračun, avstrijski prispevek za skupno državno, trgovinske pogodbe in vojaški novinci. Torej: »Do, ut des". Drž. zbor naj dovoli najpreje državi, kar nujno potrebuje, potem pride na vrsto volivna reforma. To utegne vladi pomagati iz zadrege. Danes vlada nima zagotovljene večine, ki bi ji brez odpora dovolila naštete nujnosti. Malone vse stranke se upirajo prispevku za skupno državo, dokler ni rešena ogrska kriza. Ako pa vlada obljubi, da pride na vrsto tudi ve livna reforma, sme upati, da dobi večino tudi za državne potrebščine. Vlada sicer ugovarja, da so ji izsilile volivne retormo po ulične demonstracije. Verjemi, kdor hoče. Sedaj so vladi te demonstracije gotovo ugodna prilika in lep izgovor, da z volivne reformo potegne državni voz na pravi tir.
Pasivni odpor železničarjev.
Južna železnica. Na dunajskem matzleindorfskem tovornem kolodvoru ni imel odpor takih posledic, kakor so pričakovali. Promet ni bil tako velik, ker so ustavili novo dovajanje blaga. Železničarji so pa tudi pričeli iz navade hitrejše izvrševati službo. Vlaki imajo sicer zamudo, a kvečjemu pel ure. Z blagom so prenapolnjena vsa skladišča. Pred vsem odpravljajo blage, ki bi se lahko skazilo. V Trstu so pričeli železničarji na južnem kolodvoru v soboto izvrševati službo po predpisih. Tudi po drugih kolodvorih v Trstu vso istočasno pričeli službe po predpis,^. Železničarjem južne železnice na Dfjaju so naznanili, da bi odpuščen vsak, ki se udeleži odpora. Generalni ravnatelj južnih železnic je naznanil, da smatra odpor za postopanje proti predpisom in za neizvrševanje službe. Provizoričnim uslužbencem je zagrozil z odpustitvijo, definitivnim z disciplinarno preiskavo.
Služba po predpisih naSta-jerskem in Koroškem. V Miirz-zuschlagu so pričeli izvrševati službo po predpisih 11. t. m. ponoči. Velike zamude imajo vlaki na progi S t. M i c h a e 1-Glandorf-Beljak.
Na Češkem izvršujejo železničarji na vseh progah službo popred-p i s i h.
Novi predpisi ne bodo preprečili odpora. Zvišali so hitrost vožnje pri sestavljanju vozov od 10 na 15 km, a je toliko izjem, da izvršujejo železničarji službo, .kakor hočejo. Upraviteljstvo državnih železnic pa sodi, da je po novih predpisih onemogočen odpor.
Dr. Lueger je posredoval glede odpora železničarjev pri načelniku že-lezničnega ministrstva, sekcijskemu svetniku Wrbi. Voditeljem kršč. socialnih organizacij je naznanil, da vlada namerava takoj izboljšati plače železničarjem nižjih kategorij, ako prenehajo z odporom.
Zahteve železničarjev. Zastopniki železničarjev so stavili na ministrstvo sledeče zahteve: 1. 20% doklada za začasne uslužbence; 2. 20% doklado za stalne uslužbence od III do VI kategorije in 10% doklado za uslužbence I. in II. kategorije;
3.	20% doklada za poduradnike III. do V. in 10% za poduradnike I. in II. kategorije;
4.	Uradniki naj napredujejo do VII činov nega razreda, uradnikom X, IX. in VIII. či-novnega razreda naj se dovoli 10% dra-ginjska doklada; 5. Posebna komisija iz zastopnikov ministrstva in železničarjev naj izdela načrt za ureditev službene pogodbe; 6. Pomiloste naj se ysi železničarji, ki so se udeležili odpora. Železničarski zastopniki so torej opustili zahtevo po splošni in enaki volivni pravici. Dcfinitivno v soboto niso sklepali Zastopniki železničarjev so obsodili postopanje dr. Luegerja, ki je posredoval, ne da bi ga bili pooblastili vsi železničarji. Pogajanja železničarjev z ministrstvom so se vršila tudi včeraj, a brezuspešno. Tudi danes je napovedano pogajanje ob 10. dopoldne.
Uradništvo in odpor železničarjev. Včeraj je zaslišal zastopnik železn. ministrstva Vanhaus predsedništvo „Društva avstrijskih železniških uradnikov", ki ima 6 400 članov. Uradniški odposlanci ' sodijo, da namerava vlada ločiti akcijo za izboljšanje plač uradnikom od akcije za iz-
boljšanje položaja uslužbencev. Uradniki so stavili na železniško ministrstvo 4 točke in sicer: 1. Redno napredovanje v službi do plače 4400 kron po dovršeni 35 leti službeni dobi; 2. zvišanje obstoječe stanarine po vzorcu družbe avstr. drž. železnic; 3. vračunanje enega dela stanarine v pokojnino in 4 penzijonisti morajo imeti one vozne olajšave, kakor aktivni uradniki. Uradniki so izjavili, da nočejo pospeševati odpora železničarjev in tudi nočejo izkoristiti položaja, v katerem se sedaj nahaja ministrstvo. Tudi niso podpisali izjave o solidarnosti z uslužbenci, ki so jo zahtevali. V imenu društva čeških železniških uradnikov je izjavil Bohnert v Pragi, da se strinja z društvom avstr. železniških uradnikov, a zahteva, da se uradniki solidarni z uslužbenci, brez katerih ne morejo izhajati. Zahteve uradnikov morajo biti rešene obenem z zahtevami uslužbencev.
Najnovevejša poročila o pogajanju z ministrstvom trdijo, da je položaj ugoden. Baje je voljna vlada dati obvezne obljube. Izboljšati hoče osobito stanje stalnih dnevnih uslužbencev, poduradnikov in uradnikov. Zato potrebuje vlada 6 do 8 milijonov kron Sodijo, da bo končan odpor že danes ali vsaj v najkrajšem času.
Odporu so se pridružili tudi skladiščni delavci na vseh praških postajah. Družba državnih železnic odpušča osobje, ki se je pridružilo odporu.
V	Pragi sestavljajo manjše vlake.
Stavka rudarjev se pripravlja v zahodno čeških premi-kopih, stavka je političnega značaja, delavci namreč nameravajo zahtevati splošno volivne pravico.
Industrija zelo čuti posledice odpora železničarjev. Veliko čeških tovarn za špirit bodo morali zapreti. V Plznu je zaradi odpora odpravilo ministrstvo nedeljski počitek v skladiščih za tovorni promet.
Ii Prage poročajo, da so vsled n e d o -s t a j a n j a p r e m o g a morali zapreti mnogo tovarn sladkorja.
V	Bolcanu nameravajo pričeti jutri železničarji z edpo-r o r em , ako se ne ugodi zahtevam. O d -poru se je pridružilo železniško osobje v Bregencu.
Kriza na Ogrskem.
V	soboto je zaslišal vladar ogrskega ministrskega predsednika Fejervaryja in ogrska ministra Kristofflja in Lanyi]a. Posvetovanje je trajalo nad dve uri. Posvetovali so se o položaju in kako nastopiti proti onim stolicam, ki delajo težkoče vladi.
V	Pečuhu so sklicali včeraj Košutovci sbod, na katerega je prišel Apponyi z več gosti. Za na kolodvoru so se spopadli Košutovci s socialisti. Na svoje stanovanje so se morali podati Košutovci v v o j a š k e m spremstvu. Tudi shod se je vršil vsenci vojaških bajonetov. Shod so motili socialisti, »sled česar so se stepli. Neki Košutovec je štirikrat ustrelil. Ranjenih je več oseb Trgovski minister Vores je imel včeraj volivni shod v III. budimpeštanskem volivnem okraju. Izjavil se je za splošno volivno pravico in naznanil, da namerava vlada apelirati v najkrajšem času na volivce, ker ni verjetno, da se izjavi zbornica za splošno in tajne volivno pravico.
Fejervary je izposloval pri cesarju, da se imenuje komisija, ki bo uredila grbe, tako da be izraženo državnopravno stališče Ogrske. Pod predsedništvom ministra za zunanje stvari, Goluchowskega, se je vršilo posvetovanje, pri katerem so bili Gautsch, Fejarvary, Lany in Bylandt Rheidt. Razgo-varjali so se o načinu, kako naj se sestavi komisija.
Demonstracija za splošno volivno pravico na Dunaju.
Včeraj opoldne se je zbrale pred državnim zborom več sto socialistov, ki so z rdečo zastavo na čelu demonstrirali za splošno volivno pravico. Klicali so: Vun s splošno volivno pravico in živijo splošna stavka! Policija je zastražila zbornico in dvor.
Zagreb za splošno in enako volivno pravico.
Splošno stavko za splošno in enako volivno pravico pripravlja tudi delavstvo v Zagrebu. Tako je sklenil predvčerajšnjim shod zagrebškega delavstva, katerega se je udeležilo nad pet tisoč oseb. Na shodu so bile zastopane vse opozicijonalne hrvaške stranke. Po shodu je velikanska množica šla po mestu. Na čelu so nosili hrvaško in rdečo zastavo. Pri Kačicevem spomeniku so napadli policaji množico z golimi sabljami Delavci so ] piičeli nato kamenje metati na policijo ter ' sta dva policaja in policiiski uradnik Belo-sev.o iafijeni s iSaffiui. Med man ifestanti je
mnogo ranjeirh s sabljami. Po Frankopan-ski ulici je množica pobila vse ulične svetilke. Policaji na konjih in orožniki so končno razpršili množico. Slovaška vodja iz zapora.
N j i t r a , 14. nov. Danes sta odsedela slovaška vodja Valašek in Veselo v s k i svoj enoletni zapor. Prišla bodeta sem jutri v torek. Slovaki jima pripravljajo sijajen sprejem. _^^^
Štajerske novice.
š Odpor železničarjev čutijo že prav znatne tudi v Trbovljah. Delo onotnega premogokopa so ustavili za 16 ur, ker je nedostajalo vozov. Tudi v Celju se odpor že pozna. Vlaki dohajajo z znatnimi zamudami.
š Splošna stavka za splošno in enako volivno pravico. Po Celju so bili te dni nabiti preko noči listki, ki so pc živali na korist splošne in enake volivne pravice k splošni stavki. Na listkih je bilo naslednje besedilo: „5000 plemenitažev 85 poslancev — 5,000000 delavcev 7 2 poslancev. Delavci! Pripravljajte se na splošno stavko. Splošna, enaka,tajnavolivna pravica mora obveljati."
š Občinski svet graški se je izrekel za vpeljavo splošne in enake volivne pravice. Radi tega silna jeza pri »Deutsche Wacht" v Celju. In ljubljanski občinskisvet — zakaj ta molči?
Dnevne novice.
— Kranjski deželni zbor ima
jutri nb 10 uri dopoludne sejo.
Čudno razmotrivanje. Volilna reforma je liberalce tako zbegala, da ne vedo, kako bi dali duška svoji zadregi. V ^Information" je spravil neki tak zmešan politik jako čuden dopis, v katerem se tolaži edino le s tem, da volilna reforma ne bo še kmalu uveljavljena. Potem je pa iz-taknil čisto nov ugovor proti splošni in enaki volilni pravici: Nemci bi utegnili na Koroškem volilne okraje tako razdeliti, da bi bili Slovenci oškodovani. A mi vprašamo tega čudnega politikastra, ali niso ravno zdaj volilni okraji tako krivično razdeljeni, da moramo le želeti nove ureditve? Slabše, kakor je zdaj za blovence na Koroškem, ne more biti nikdar več, če se uvede le količkaj pametna volilna reforma. Ce nimajo liberalci boljših razlogov proti splošni in enaki volilni pravici, naj tudi s takimi neumnimi izgovori ostanejo doma !
Delavski list. Včeraj so zaupniki raznih delavskih, zlasti strokovnih društev sklenili, da se ustanovi zanje posebno glasilo. Dne 7. decembra že izide prva številka. List bo stal 3 krone na leto in izhajal vsak petek. Lastnik listu bo konsorcij, ki bodo v njem zastopniki interesovanih delavskih društev. Urednik bo M. Moškrc, Kopitarjeve ulice 2. List bo nosil ime »N a š a moč". — V prevažnem delavskem gibanju pomenja ta list brez dvojbe pomenljiv korak. Želimo mu sreče !
K škofovskim posvetova-njam in h katoliškemu shodu na Dunaju se je odpeljal danes premil. g. knezoškof dr. A n t o n B o n. J e g 1 i č.
—	Za ravnatelja v papirnici v Goričanah pri Medvodah je imenovan g. Karol K i e s 1 i e n g. Bivši ravnatelj g. E d m u n d pl. Hoptgartner bo v pokoiu živel v Ljubljani.
—	,,Edinost" dalje ugiba kdo bo goriški metropolit. Sedaj piše, da je imenovanje dr. Nagla baje že gotova stvar, na mesto tržaškega škofa pa da pride ali biskup M a h n i č ali župnik na Volovskem monsg. Vinko Z a m 1 i c ali župnik dekan na Opčinah Ivan Slavec. »Edinost" dela torej .Narodu" nevarno konkurenco.
—	Angleški kralj na Koroškem. Zunanji listi poročajo, da pride drugo leto na Koroško angleški kralj Edvard, da tu obišče angleškega poslanika Goschena, ki biva na gradu Stenice pri Celovcu.
—	Umrla je ponoči dne 12. t. m. gospa Marija Pogačnik, mati znane rodbine na Dobravi pri Podnartu, v 73. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoldan ob 4. uri. N. v m. p.! — V Podgradu je umrl gostilničar g. Franc Pogačnik star 42 let. Svetila mu večna luč! — Umrl je v Gorici hišni posestnik in bivši vinski trgovec gospod Ivan Pečenko, star 88 let
—	Nove poštne spremnice
bode izdalo trgovinsko ministrstvo; sedanje se bodo še vporabljale, dokler ss v zalegi.
—	Poročil se je ▼ Postojni posest nik in hotelir g. Alojzij Burger z g. Antonijo Kočevarjevo.
—	Vilbarjev spomenik bodo odkrili prihodnje leto v Postojni.
—	Velik ogenj v Zagrebu. V Zagrebu je pogorela zgradba, v kateri stoje preko n*či tramvajski vozovi.
—	Cene robcev in modnih stvari se podraže Tako so sklenili tovarnarji.
—	Strašna rodbinska tragedija. V Berolinu je trgovski pomočnik B i e k vsled žalosti, da mu je umrla žena zastrupil štiri svoje otroke in sebe.
—	Desetletni pijani morilec. V Piranu so našli ustreljeno 4letno Marijo C e n d a k. Ustrelil jo je ▼ pijanosti z očetovim revalverjem njen lOletni bratec.
—	Novi ravnatelj policije v Trstu postane baje g M a n u s s i, sedanji c kr okrajni glavar v Voloskem.
—	Železniško postajo za 150 oseb zgrade na Otočah.
—	Hrvaški ban odstopi? Voditelji ogrske koalicije raznašajo vest, da bo ban Pejačevič radi nesporazumljenj med njim in ogrsko vlado olstopil.
—	Obolel je na potu v sveto deželo č. g. usmiljen brat dr. Celes-t i n L i e b š, bivši sekundarij bolnice usmi ljenih bratov v Kandiji. Ker mu ni bilo mo goče potovati naprej na svoje mesto Naza ret, ostal je začasno v Aleksandriji, dokler mu ugodne razmere ne pokažejo pota dalje.
—	IMost v nevarnosti. Nedavno prometu izročeni most pri sv. Jakobu ob Savi je narastla voda tako poškodovala, da so morali promet na njem ustaviti. Dva mesarja, ki sta šla čez poškodovani most, so le s težavo rešili, njujin voz s prešiči je pa izginil v valovih.
—	Umor v poročni noči. Iz Severne Karoline poročajo: 17 let stara de klica Helena Hope se je poročila z 28 let starim možem, katerega je poznala še izza otročjih svojih let. V poročni noči je mlada žena ustrelila svojega moža in sebe. Vzrok še ni znan.
—	Potres na Dolenjskem. Včeraj v nedeljo jutro ob 3 32 je bil skoro po vsi Dolenjski občutni potres; smer od jugozapada proti vzhodu, bobneč sunk trajajoč 3—4 sekunde. Zbudil je mnogo ljudi.
—	Avstrijska vojna eskadra,
ki je doslej manevrirala okoli Sibenika, je odplula proti Teodu.
Ljubljanske noulce.
li Politična stavka v Ljubljani. V soboto zvečer se je v „Narod nem Domu* vršil sbod socialnih demokratov. Shoda se je vdeležilo okolu 300 oseb. Govoril je sodrug Kristan. Radi nedo-stajanja prostora moramo le kratko podati njegova izvajanja. Govoril je o napredovanju gibanja za splošno in enako volivno pravico. Izjavil je, da delavstvo ne popusti, dokler ne zmaga. Omenjal je dogodkov na Ruskem (Klici: Živeli ruski revolucionarji !), kjer je car kapituliral pred voljo narodovo Avstrija ne sme zastajati za Rusijo Sedaj ne velja več izgovor, da avstrijsko ljudstvo .ni zrelo" — ko je dobilo rusko ljudstvo splošno volivno pravico. Ta pravica se mora izvršiti tudi v Avstriji. Videli smo zadnji čas, da Duaaj ni daleč od Peterburga, Praga ne daleč od Moskve .... Govornik je na to opisoval nečuveno postopanje policije pri delavskih manifestacijah na Dunaju in v Pragi. Izjavil je, da se delavstvo ne bo zadovoljilo s po-množitvijo poslaniških mest državnozborske pete skupine. Ce misli Gautsch predložiti kako tako predlogo, naj gre ob pravem času, da ne bo šel, ko mu bo že žal. Iz-javilje, da se socialni demokratje popolnoma strinjajo z volivno reformo sprejeto od ustavnega odseka kranjskega dež. zbora na podlagi splošne in enake volivne pravice s proporc i j o n a 1 n i m volivnim sistemom. Pustiti hočejo sedaj vse rekrimina-cije, če ostanejo gospodje v dež. zboru resni. 01 obeh slovenskih strank zahtevamo sedaj zvestobo za splošno in enako volivno pravico. Udaril je po zastarelih nazorih veleposestva, od katerih je že komično, da izjavljajo, da nimajo druzega za stopati, nego sami sebe. Ce bi Nemci imeli dovolj volivcev, da bi volili 10 poslancev, naj bi jih, a da bi 11 poslancev sedelo notri le radi tega, ker imajo oslovsko kožo v roki, to ne gre. Gaspodje naj se spomnijo na 4. avg. pred dobrimi 100 leti, ke so v francoski skupščini zastopniki plemstva in cerkve sami odpovedali se vsem svojim privilegijem. Za izvojevanje splošne in enake volivne pravice smo pripravljeni storiti vse. Ce drugače ne gre, nastopili homo s splošnim štrajkom. (Burni .Živio" klici.) — Tudi slovensko delavstvo bo v tem oziru storilo svojo dolžnost. Na žrtve se je treba pripraviti. V štrajk se ne more ne streljati ne sekati. In če je štrajk le političnega značaja, če vidijo podjetniki, da se gre
le za politično zahtevo ljudstva, potem bodo , delavstvo podpirali v tem boju. Na dan, ko
se sestane drž. zbor. (Skoro gotovo 28. t. m. Ur) bo pred dunajskim parlamentom velikanska manifestacija delavstva. Delavske de-putacije bode podale predsedniku zbornice in min. predsedniku svoje zahteve Iz vseh krajev bodo prišle tisti dan deputacije na Dunaj. Tudi uslužbenci c. kr. državnih železnic na Dunaju se bodo udeležili manifestacije. Tisti dan tudi Ljubljana ne bo zaostala za drugimi mesti. Tudi delavstvo v Ljubljani ima toliko vpliva, da be tisti dan ostalo izven delavnic. Vršil se bo shod pod milim nebom K manifestaciji povabimo tudi vse slovensko prebivalstvo Ljubljane. Govori se, da sta obe slov. stranki za splošno in enako volivno pravico, da je ves slovenski narod solidaren v tej zahtevi. Videli bomo, kako se bodo odzvali našemu vabilu. V Pragi je manifestirala vsa inteligenca, manifestirali so tudi gostilničarji. Ali naj slovensko inteligenco to ponižuje, kar drugod inteligenco povišuje. Trgovine v Pragi so bile na dan manifestacije zaprte. (Klici: Tudi pri nas naj bodo. Sicer jih zapremo sami!) Nobenemu trgovcu ne bo krona z glave padla, če bo takrat prišel na shod — slišal bo mnogo pametnejšega nego pa sliši v svojih gostilniških konventiklih. Po vseh strokah, po vseh delavnicah delavci agitujte za te manifestacijo. Predno se izvrši to, bo še eden shod. Govornik je končil ob velikem navdušenju zborovalcev.
lj Odpor železničarjev v Ljubljani in vpliv odpora na Ljubljano. V Trbižu so pričeli izvrševati železničarji službo po predpisih o polnoči od četrtka na petek. Drže se jako strogo predpisov. V Ljubljani so pričeli izvrševati železničarji na državnem kolodvoru službo po predpisih o polnoči od petka na soboto. A železničarji so pri tem površni in imajo zato vlaki le male zamude. Na progi Ljubljana-Trbiž se odpor ne pozna veliko, ker vsled prepovedi vzprejemanja ne nakladajo blaga. Tudi ne prihajajo vozovi in blago, katero bi pri rednem prometu prišle. Tudi izprevod-niki (kondukterji) izvršujejo službo „po predpisih". Vlaki namenjeni v Ljubljano pa imajo jako zdatne zamude. Dne 10 t m. je imel brzovozni tovorni vlak št. 1761, ki vozi osobito blago s Češkega, do Trbiža 6 in pol ure zamude, blago je došlo v Ljubljano namesto ob l, šele ob pol 9. zvečer. Vlak št. 1784, ki odhaja iz Ljubljane ob 6 in 15 mi-mut, je imel do Trbiža 3 urno zamudo, do Glandorfa pa že 10 ur zamude. — Dae 11. t. m. je imel brzovozni tovorni vlak št. 1761 triurno zamudo, nasprotni vlak iz Ljubljane je pa privozil v Trbiž skoraj pravočisno. Na vsakem vozu vlaka št. 1761, ki je došel s Češkega, sta bila prilepljena rdeča lističa, ki poživljata železničarje, naj se ne puste zapeljati od rav-nateljskih uradnikov, da bi vršili službo proti predpisom, in z listkom, ki slove : 5000 plemičev 85 poslancev, 5,000.000 delavskih ljudi 72 poslancev. Delavci! pripravite se za splošno stavko. Splošna, enaka in tajna volivna pravica mora vun! Izvrše-valni odbor organiziranih čeških železničarjev je pa nalepil na vozove listke v nemščini in češčini ki poživljajo železničarje državnih železnic, naj najstrožje po predpisih izvršujejo službo; da se doseže 20% draginjska doklada za vse železničarje na avstrijskih državnih železnicah. Tovorni vlak št. 1798 je imel iz Ljubljane do Trbiža 2 uri zamude; vlak štev. 1785 s Češkega je pa imel do Trbiža 4 ure in pol, iz Trbiža v Ljubljane pa 1 uro in pol zamude. Vlak št. 1787 je imel tudi 3 ure zamude. Lahko se reče, da imajo vlaki iz Trbiža v Ljubljano velike zamude, nasprotno pa imajo vlaki iz Ljubljane do Trbiža le majhne zamude, ker železničarji ne izvršujejo svoje službe strogo po predpisih, ki so bili izdani v varnost železničarskega in potujočega osebja. Ce se železničarji na ljubljanskem državnem kolodvoru ne bodo res strogo, kakor to velevajo predpisi, izvrševali svoje službe, jim bodo brez vsake dvojbe popolnoma po pravici njih stanovski tovariši na drugih postajah očitalipomanjkanje solidarnosti s svojimi tovariši. Na južnem kolodvoru se pa izvršuje služba popolnoma proti predpisom, kar je vsekakor nevarno za življenje železničarjev in tudi nevarno za potujoče občinstvo. Kar po treh tirih izpuščajo pri sestavljanju vlakov vozove, ne pa počasi in le po enem tiru, kakor je predpisano. Na ljubljanskem južnem kolodvoru prav dobro čutijo osobito posledico izvrševanja službe po predpis h v Trstu, odkoder prihajajo tovorni vlaki z velikimi zamudami in ne morejo voziti tako-zvani tržaški izredni tovorni vlaki.
lj ,Slov. krščansko-socialne zveze' ženski oddelek je včeraj priredil v novih prostorih svoj prvi zabavni večer.
Vse točke vsporeda so se dobro izvršile: mešani pevski zbor je pokazal, kako vrlo je napredoval od zadnjega nastopa, dekla-movalki pa, da imata nadarjenost in spretnost za take uloge; zlasti pa je „Planša-rica" v prizoru z naših planin s svojim živahnim nastopom ugajala občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, stolni vikar Luka Smolnikar pa je poskrbel v šaljivem govoru, primernem za Martinove nedeljo, da je med občinstvom zavladala dobra volja. Naj temu prvemu zabavnemu večeru kmalu slede še mnogi drugi !
lj Zopet konkurz. Konkurz je razglašen nad imovino Rudolfa Jesen k o, trgovca s storjenim blagom v Ljubljani.
lj Poročila se je gdč. E 1 s a Bernatovič, učiteljica z g. Milanom M i k š č i č e m , uradnikom hrv.-slav. ze-maljske hipotekarne banke.
lj Mestna občina prodaja sedaj mleko celi dan. Mlekarna ie sedaj na ma-gistratnem dvorišču v lokalu, kjer se je prej vežbala meščanska godba.
Telefonska In brzojauna poročila.
Dunaj, 13. novembra. Dunajske strankarsko vodstvo krščan-skosocialnih delavcevjeizdalo oklic, da se udeleži krščansko socialno delavstvo delavskega praznika za splošno in enako volivno pravico
Dunaj, 13 novembra. Poslanca dr. Ellenbogen in Maštalka sta bila včeraj v imenu železničarjev pri finančnem ministru dr. K o s e 1 u, ki je izjavil, da je pripravljen izplačati v okvirju proračuna gotovo vsoto, a gospodje naj imajo pred očmi, da se mora gibati v gotovih mejah. Nato sta se poslanca podala k dvornemu svetniku v železniškem ministrstvu, popoldne sta pa konferirala z Gautschem, ki je izjavil, da goji napram železničarjem največjo dobrohotnost in upa na ugodne rešitev. Nato sta poslanca imela posvetovanja z delegati železničarjev, ki so izjavili, da pogoji vlade niso zadostni pomiriti gibanja, vendar so pripravljeni se dalje pogajati. S i-tuacija za kompromis je ugodna. To se je takoj sporočilo dvornemu svetniku v žel. ministrstvu. Pasivna resistenca bo nehala v tistem trenotku, ko bodo obravnave oficijelno končane Železničarji zahtevajo, da jim svoja priznanja vlada zakonito zasigura in da se izpolnijo v pol leta. Dalje zahtevajo, da upliva na privatna železniška podjetja, da tudi ona svojim uslužbencem dajo iste pogoje, kakršne je pripravljena dati država. Ce se to ne zgodi, ostanejo v pasivni resistenci.
Dunaj, 13. novembra. (Kor. urad.) V železniškem ministrstvu trdijo o pasivnem odporu železničarjev, da se je položaj znatno zboljšal. Nove instrukcije učinkujejo, da so zamude manjše. Oviranje prometa je manjše, prometne težave na glavnih postajah v premogarskih okrajih so odpravljene. Na Predarlskem so včeraj železničarji sklenili pasivni odpor, a oviran je promet le na postajah, ki se križajo z južno železnico.
Dunaj, 13. nov. Danes so se na vseučilišču v popolnem miru zopet pričela predavanja.
Dunaj, 13. novembra. Španski kralj se je danes pripeljal sem. Vladarja sta se na kolodvoru poljubila. Mesto je okrašeno, prebivalstvo je gosta burno aklamiralo.
Trst, 13. nov. Na secialnodemokra-škem shodu je v imenu istrskih proletarcev govoril baron Lazzarini, ki je dejal, da se bo proletariat cele Evrope vzdignil zoper »sveto alianco Avstrija-Rusija Nemčija". Za njim je govoril neki liberalec zoper splošno in enako volilno pravico, a so mu vzeli
besedo in ga pahnili z odra.
Zagreb, 13. novembra. Včeraj zvečer so se ponovile demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Policija in orožniki so razpršili demonstrante, a potem so glavne ulice v llico zaprli. Redarji so s sabljami ranili več oseb. Ena oseba je smrtno ranjena. Redarji imajo ostro nabru-šene sablje.
Peterburg, 13. novembra. Kljub vznemirjajočim vestem, da se prične tudi tu klanje Židov, je bil včerajšnji dan miren. Tudi v Varšavije bil mir. V T i f -1 i s u je vsled miru odpravljeno obsedno stanje. — VDorpatu je vojaštvo zopet prepustilo civilnim oblastim skrb za mir.
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 11. novembra 1905.
Založbenl papirji.
4°/0 majeva renta......
4°/0 srebrna renta.....
4°/0 avstrijska kronska renta . 40/o „ zlata renta . . . 47, ogrska kronska „ ... 4°/0 . zlata „ . . • 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4l/»°/o posojila mesta Spljet . . 4'/,7. » r , Zader . . 4V,70 bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 47„ češka dež. banka k. o. . . 4°/o . . > ž. o. . .
4,/j°/o zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/,7. pešt. kom. k. o. z lo°/0 pr. 4l/i°/„ zast. pisma Innerst. hr. . 4V/. » . ogr. cen. dež. hr. 4'/«7. » n „ hip banke. 4 V/o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/o obl. češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . .
4°/0 prior. dol. žel......
37, „ juž. žel. kup. V/i ■ ■ 4l/i7o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1.1860'/,.....
j 1864
^ tizske.......
zem. kreditne I. emisije .
" » .. , " „ ogr. hip. banke ....
„ srbske a frs. 100 —	.	.
„ turške.......
Basilika	srečke .	.	.
Kreditne	„ .	.	.
Inomoške	„ .	.	.
Krakovske	„ .	.	.
Ljubljanske	„ .	.	.
Avstr. rud. križa , .	.	.
Ogr. „ „ „ •	•	•
Rudolfove	„ .	.	.
Salcburške	„ .	.	.
Dunajske kom. „ .	.	.
Delnice.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske „ „ . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (BrUx)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . V a 1 n t e.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
Denar
100'— 9990 100 -118-50 95 70 11415 99 50 100-60 100 — 100-65 99 75 9975 100 70 106 20 100 50 100— 100 — 99 50 100-25 99 90 9950 316-90 100-70
190-35 297-— 16110 399 — 299-264 50 103-146 75 24-90 471 — 79'— 91 — 64 — 53'— 34 — 60 — 72--530--
119-25 669 -1637 -671 75 780— 247 — 675"— 535"— 2H10--534 — 291"— 578'— 157'—
11-36 1913 23'51 24 — 117-65 95-70 25425 4-84
Blago
100 02 100-10 100'20 118 70 95'90 114 35 101-— 101-60
101-55 100 — 10005 10170 107-20 10150
100-40 100-60 10050 101 25
100'— 318-90
101-70
192 35 3ol' — 163 10 307-— 306'5o 272 50 110-50 147 75 26-90 481-— 84'— 98'— 70 — 54 80 36'— 64'-78'— 541'—
120 25 670 — 1648-— 67275 781'— 248— 678'— 536 — 2630'— 535"— 294 — 582— 161'—
11-40 19'15
23-59
24-08 117'85
95-90 255-25 5-—
Naravni dobri
brinjevec
1673 16—15
se dobi pri
L. Sebeniku v Sp. Šiški. V Ribnici nad Mariborom na
Štajerskem le slutba 2329 2—1
razpisana do 1. dec. 1.1. nastop 1. jan. 1906.
_Cerkveno predstojništvo v Ribnici.
Izvoz sij i v.
Za 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših bosanskih suhih sljiv (češpelj). Pri naročbi 100 kg. zaračunam 70/75 22,
80/85 20, 85/100 18, 110/120 16 gld.
Lequar (Pekinci) v sodih a 15 gld. Išče se zastopnikov. 2224 io-5 Lj. lfukovic, Brod n./S
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabne soproge računskega svetnika, gospe
Ivane Mrak
za lepe vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa p. n. gospodom uradnikom c. kr. finančnega ravnateljstva, c. kr. finančne prokura-ture in drugih c. kr. uradov finančne uprave svojo najiskrenejšo in odkritosrčno zahvalo.
V Ljubljani 13. nov. 1905.
Tužnim srcem naznanjamo pre-žalostno vest, da nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, umrla nepozabna mati, tašča, sestra, stara mati, gospa
Marija Pogačnik
posestnica na Dobravi pri Kropi
dne 12. novembra v 73. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne rajnice bode dnč 14. novembra 1.1. popoludne ob 4. uri na Dobravi.
Franc, Anton, Filip, sinovi. Marija Aljančič, Frančiška Pogačnik, Cecilija Pogačnik, Betka Čop, hčere. Franica Gartnar, sestra. Lovro Aljančič, Ivan Čop, zeta. Marija Pogačnik, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega sina in brata, gospoda	2327
Fran Ks. Skula
c. kr. poštnega rač. praktikanta
izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom za vso tolažbo, ob najtežji uri, visoko-rodnim damam za krasne vence, gospodom uradnikom ljubljanskim in tržaškim, gg. bogoslovcem in č. gospodom salezijancem in vsem, kateri so prihiteli od blizu in daleč in blagega rajnika spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku. Bog bodi vsem plačnik! — Priporočamo ga še enkrat v sv. molitev.
V Ljubljani, 13. novembra 1905.
Žalujočo rodbina Skul.

0
0 0 0 0 0 0
0
Granit hotel „l)NI0N"
LJubljana.
0 0 0 0 0 0 0
^^ |
Plzensko Honakovsko originalno pivo.
2260 8
D c p o t i
Anton Kamposch.
19 0 0 13 0 0 0 0 0
taigfaooca (353(1330000000000000000000000(51
P. n.	2258 6—5
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem
StS" preselil ^fi
svojo delavnico, oziroma obrt s turjaškega trga štev. 1
na sv. Petra cesto štev. 27
v hišo gospoda l. tratni^a
ter prosim p. n. gg. naročnice, da bi me v prihodnje obiskovali na omenjenem mestu.
Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti z elegantnim krojem in solidnim delom ter z najnovejšo, času primerno modo.
s spoštovanjem j JLojar, krojač.
VMm
se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
B0T Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 2 samnih delov.
Zidarji .„ težaki
se sprejmo takoj pri stavbeniku
F. Trummlerju
hŠla je
£>ružinsfia pratika
za leto igo6.
.družinska pratika" 3« leto 1306
2332 3-1
Pred škofijo 3, Ljubljana.
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku,
ie najlepša izmed slovenskih pratik.
Ije vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper, H. Ničman, V. Petričič in H. Kenda.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Usojam se gospodom zdravnikom in častitemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem se preselil s svojo
trgovino za kirurg, instrumente, bandage itd.
s sv. Petra nasipa štev. 7
na sv. Petra nasip št. 21.
Kupujte
narodni
Velespoštovanjem
2321 2-2
K. Piotrovvski, Ljubljana.
OO
0
0 m a m 0
a
- -.............. vojaški Koncert
(Ravnateljstvo Ant. Kamposch.)
©
0 0 0
o ueliRi duorani
Začetek ob 8. uri. o vstopnina 60 v.
popolne godbe c. in kr. pešpolkn št. 27 Leopold II., kralj Belgijcev. Točilo se bode sosebno plzensko in monakovsko pivo.
0
0 ©
m m m
0
0
2291 6
..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
"	M	.. •• . • « _ »i-« t/ *nnnnnft.	..L1.4 V ^AA AAA«__Podružnica v SPL
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 —.
Zamen lava In ekskomptuje	I»»je predujme na vrednostne papirje.^
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Jfcr Eakompt ln inkfts.o menio. "aj!	Borzna imroiila. IZU.
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
»<L