Št. 220. Trst, v nedeljo 10. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN 69 leto K, pni leta 12 K, 3 mesece 6K;r» ■ br*x dopošlane naročnine, M uprava na «ifv m»l»lM m c*4*ljak* ladaaj« „KSIKOSTZ" *tu* i -C ••le lota Kroa HO, »«1 U ta Kras 3 »O. Tli iepisi naj se poiiljago na uredništvo lista Nefraalr»> ▼ama pisma ea a« »prejema]« le rekoplal •• M vraftaj«. t?f očnlno. ogla— ia reklamacije j a poiiljati na upravo lieta. UREDNIŠTVO: olloa filargla 8alatti 20 (Naredni IsdUjataK ia odgovorni urednik & TKFAN GODINA. Laateik kMeercij Ibta .Edinost". - Natisnila Tiskarna .EtLaoat*, vpis An a sadro ga z omejenim poroitvom v Tratn, ulica Oiorgie Galatti itev. 30. la-hraailfiltnl ralun Itev. »41-652. TELEFON H 11-37. „Naprednjakom" v album. (Dopis.) Glavni volilni bcf na Goriškem je do-bojevan fn zato mislimo, da je prišel ča?, da izpregovorlrao par resnih besedi na naslov tistih, ki so od daleč opazovali ta boj In njega razne faze spremljali s pripombam!, ki ne samo niso odgovarjale dejanskemu oolozaju na Goriškem, temveč so celc kvarno vplivale na razvoj vse volilne kam panje in so vsa] kolikortollko bile krive, da končni izid, žal, ni bil tak, kakršnega si je želela ogromna večina slovenskega ljudstva na Gorilnem in kakršen bi bil največjega Domena za oni koreniti preobrat v javnem žlvljesju na Goriškem, ki bi bil končne vendar enkrat prinesel našemu narodu v goriški deželi tako prepotrebnl mir in ž njim resno delo pred vsemi na narodno gospo darskem ia poleg njega tudi gotovo na na-rodnokulturnem in socijalnem polju. Ko je Izbruhnil na G:riškem spor v kler kalni stranki, ko se je pokazalo, da preti slovenskemu delu dežele vsled vedno napetejših strankarskih razmer le še tem gotovejša poguba, tedaj se Je pokazala v slovenskem ljudstvu samem iskrena želja it> tudi volja, da naj bi se vendar enkrat obračunalo s temi nezdravimi, vse naredao in gospodarsko življenje ubijajočimi razmeram!, ia iz te želje in volje so se porodile samostojne kandidature mož, ki na} bi, ne glede na dfsno ali levo, brez str&nkarstva, zastopali edino le koristi ljudstva in mu z nej resnejšim delom zopet pomogli iz pogubnega položaja, v katerega sta je spravila strankarska strast ?n medsebojni boj. Prišle so volitve v splošni kuril, ir zmagal je v ožji volltvl proti voditelju šle-rikatnih novostrujarjev samostojni kandidat V kmetskih občinah sta bila na Krasu in * Gorah izvoljena samostojna kandidata, in le v goriškem okraju je poleg dveh samostej nih kandidatov prodrl en sam novostrujsr. V mestni skupissi [e bli brez protikandidata izvoljen samostojni kandidat. Z-naga samostojnih kandidatov in s tem tuci zmag? volje velike večine goriškega ljudstva Je bils potemtakem skorajda popolna: osmim sa-moztojciim, brezstrankarsklm poslancem stoje nasproti le tr?je klerikalni, in sicer dv?f ki sta bila na skupni klerikalni listf, starostru-arski in novostn jarski, In en sam novc- strujar. Ob tej večini, ki pa le še poraste z volitvijo v skupini veleposestva, bi bilo uspešno delo samostojnih, neodvisnih poslancev zagotovljeno, in to teabolj, ker je bilo pričakovati z vso gotovostjo, da s slovensko pomočjo prodre pri ožjih volitvah v italijanski mestni ia trški skupini lista haićanske ljudske stranke, ki se je vedno kazala pravičnejša in dovzetnejša za upravi Čene gospodarske in tudi narodnopolitične želje in zahteve prebivalstva slovenskega dela dežele, uego pa vladajoča laškolibe-ralna kamora, ki je bila vedno najzagrize-nejša sovražnica vsega, kar Je slovensko. Toda prišlo je drugače. V leto5n}i voiilai boj na Goriškem sta posegli v slovenskem delu dežele, kar smo že tolikokrat poudarjali, le obe klerikalni stranki, ste rc stru jar ska in novostrujarska. O nekdanji takozvani „narodnonapredni stranki*, ni bilo ob teh volitvah niti duha niti sluha več — razsula se je sama v svojem brez delju. N.hče ni žaloval za njo ia nihče si je ni želel zopet nazaj, vsa| nihče cd tistih, U žele slovenskemu narodu na Gcriškem res- PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman, is angleščine prevel Ivan Doienec. Med tem č^om pa so na|lntlmne»šž prijatelji stotnika C-afSisa tudi že Izvedeli, d a stotaik Ch^i - ni posebno srečen \ svejem domaćem življenju. Tods niti njegova mati sama ti mogla reči, kaj je piatzaprav. kar kali njegovo srečo. Dora je bila vedao h'adna !n apr.t!čna. Ni ise niti najmanje brigala za svojtga otroka, dasiravno je bil lep dečko, na kate rega bi bita lahko ponosna vsaka irati 3tc tsik ChaUU ga Je oboževal in se je prizadeval koUkor le mogoče, da b! mu nado mestil rnaajkajočo materino ljubezen. Ko {e kmalu po otrokovem krstu nekega dne Šel iz vofaštfce domov, Je šei skozi del parka KeiiSingtoc-Gardea iu se jt za par minut vso dri ca klop, da bi st odločil neke liko. Zatopil s-i je v svojih iiiislili v nekdanje čase. Svet S2 mu je sedaj, ko |e izginilo zan! >z njega vre veselje, zdel silno žalosten SporninJ.il se je Elze Dalntrejeve in svojegs veroiom&tva, ko Je sedel tamkaj pod šumlja- nlčnega razvoja In napredka, ki Žele slo veoskemu ljudstvu na Goriškem res dobro Z^to pa je tudi povsod na Goriškem, \ vseh onih krogih, ki Jim Je do resnega dete za ljudske in narodne koristi, in prav tako tudi pri na« na Tržaškem, odkoder so veu dar prihajali na Goriško prvi in glavni impulzi za tak preobrat, napravljalo naravnost mučen vtlsk dejstvo, da so se potem, ko so bili izvoljeni samostojni kandidati, polastili teh kandidatov, seveda brez njihove vednosti in še manj z njihovim so glašanjem in nesoglašanjem njihovih volilcev, oni krogi, ki so bili skoraj naj več krivi, da je prišlo do takega splošnega razsula na Goriškem, da je prišel slo^ iskl narod na Goriškem na rob propada: zlast; po ljubljanskem, takoseimenu)očem „naprednem" časopisju ni bilo namreč čitati nič drugega nego: „napredni kandidatje", zmaga .napred-jjakov54, zmaga „narodnon&f redne* misli itd. itd Tista stranka ki |e na Gj riskem doživela že pred daljšim časom svoj popoln poraz, svoje popolno razsulo, tista stranka se je hotela polastiti samostojnih kandidatov in n|lho?ih zmag, hoteč menda tako izkovail zase iz teh zmag zopet pa: iskric življenja. Z ogorčenjem so zavračali samostojni kandldatje v svojih izjavah napram volllcem Insinuacijo, da bi imeli kaj skupnega s to stranko, vedno so kar najodločneje poudarjali, da njihov program ne pozna nlkakega strankarstva, da je njihov cilj edino le resno delo v blagor vsemu slovenskemu ljudstvu na Goriškem. In prav tako so tudi njihovi volllcl kar najodločneje izražali svojo zahtevo, da bodi ves trud njihovih Izvoljencev pred vsemi posvečen dose daj tako zanemarjanemu narodnemu gospodarstvu In narodni obrambi, zapostavljeni doslej strankarskim koristim. Vzlic vsem tem tako odločnem izjavam se le torej takozvano „capredno* časopisje polastilo samostojnih kandidatov in njihovih zmag ia s tem pred vsemi dalo klerikalnemu časopisju in klerikain m agitatorjem v roke agitacijsko orožje, ki ct bilo najneusptšnejJe v voiUnem boju. S prižnlc in iz vseh Eglta cijskh ust Je odmeval klic: „Ne volite liberalcev, ki Jih liberalno časopisje samo proglaša za svoje kandidate" — vidite Jih liberalne kandidate, ki celo pravijo, da ni Boga I" Zm?ga samostojnih kandidatov bi bi!& popolna na vsej črti, da nam ni pokvarilo uspeha baharji takofmenovane „napredne" stranke in cjeaega časopisja s tujim perjem. Krono za svoje razdiralno, vsak uspeh že takoj v prvi kaU ubjaječe delo pa so si postavili takozvani „naprednjak!" na glavo pri cžj volitvi v laški mestni skupini, fcr 3o dosegli drugi po dolgotrajnem, teme ijitem preudarku, kar Je moglo slovenskem narodu na Goriškem zagotovit; resničen preobrat na bolje, vse so pokopaM z enim resnim migijaiem. Prekoračili so na rodno disciplino, pomagali do zmage najl u-te<3im sovražnikom slovenskega naroda, sa mo (Sla se morejo zopet pobahati z ono svojo „naprednostjo", ki |e itak že ugono bila *kora| vso slovensko Goriško. Preprečili so morda -za dolgo vrsto let uresničenje najpomembnejših načrtov J Potem naj bi si pa narod še žeiel take stranke 1 Če smo kedaj pisali, da to k erikaln novostrojarji Izdali koristi slovaaskcga naroda, ko so proti sklepu skupnega Narodnega odbora gl&sovali pri prvi vo Itvl za laške kleri kalce In tako onenogoč II pravi pojav slo \ec8kega značaja Gorice, imenujemo čin jočim drevjera, in premišljal, ksko vse drugačno bi bilo življenje ob njeni strani. Ljubezni, bog ve kako vroče ljubezni b ne bilo med njima, toda gotovo pa bi ce bilo prišlo do nikakih sramotnih dogodkov kakor pa sedaj. Globoko zatopljen v svoji misil, Je sedel na klopi kadeč in s pogleJorc obrnjenim v tla, ter Je pogledal kvišku šele tedaj, ko Je obstata sama neka dama p^eti njim na poti. D?igoil je glavo in Je zagledal pred seboj prav isto damo, s katero se it pravkar bavii v svojih mislih — svojo nek daojo zaročenko, gospo Courtoeyeve. Šestintrideseto poglavje. Nevihta se bliža. Niti sledu kake zadrege ni bilo v nz-čfou, feakor Je mlada doktorjeva soprog.--pozdravila svo(ega nekdanjega zaročecci. Šiotnlk Challis je s&oraj popolnoma mehanično vrnil njen ljubeznivi pozdrav, tako žilo so ga bile prev»ele njegove lastat ždlostae misij, in ona je začeia govoriti prva. Prišla ja kar naravnost na svoj tema, kakor bi lej ue biLo prijetno, da bi govorila o tt stvari. — Zelo me \e;eii, da sem vas srečala, stotaik Challis, — Je rekla. — Al res? — Že dolgo časa sera želela govoriti takozvanih „naprednjakov", ki so pri ožji volitvi proti sklepu skupnega Narodnega odbora glasovali za Uškoliberalno kamoro te s tem vočjo upravičenostjo — narodno izdajstvo, ker so s tem svojim činom izdali naJvitalnejše interese slovenskega naroda na GoriSkem 1 Eno tolažbo pa Ima slovenski narod aa Goriškem še vzlic vsej t*j ogromni izgubi, ki ga je zadela: da namreč na letoš-ujih dežeinozborskih volitvah ni bilo poraženo samo klerikćlao strankarstvo, tem?eč, da (e cbenem tudi popoln konec tistemu napredojaštvu, ki |e poleg onega glavni krivec, da Je prišlo oa Goriškem do take pogubnih razmer. Upajmo, da slovenski narod, ki je prebolel že toliko hudih udarcev, preboli tudi še ta zadnji udarec, in si opomore z mirnim, složnim, resnim brez-strankarskim delom svojih novoizvoljenih zastopnikov. Upajmo 1 Glasovi iz Koroške. Slepcem in gluhcem v album. Zatajili ste svoj materin Jezik, Izdali ste domovino in prodali ste ne samo nas — ampak tudi sebe ! — Tako pišemo v album aemškutarskim koroškim učiteljem, izdajlcam in janičarjem. Narzadnji dogodki na šolskem polju v slovenskem d p"md_tf, samo če bi imela p:Težnost za to. Pomolčala Je nekoliko, kakor bi jej bila naloga, ki si jo Je določila sama, skoraj pisano na vašem čelu, da bo vsakdo In vsikdar spoznaval v vas jjdeže ISkaricte I Z?aJ se je spravil ta stavni c. kr. deželni šolski svet nad nadučitelja g. Hriber-nlka v L«pf, ker je uklonil nekega drzne-ga nemškega kričeča, kar je pripozvalo s svojo razsodbo tudi c. kr. sodišče. hLibernik Je branil le svojo pravrco kot avstrijski državljan, a zaradi tega so ga premestili, da le zadoste nemšcemu krlčaču. Je-h šolska oblast tu, da ščiti učiteljstvo, ali za to, da Je zatira ? I Seveda, ako se dDga|a kaj takega nemškemu učitelju, takoj ima ta popolno zaslombo v okrajnem in deželnem šolskem svetu; ali slovenski učitelj Je v Čisto enakem slučaju — kaznovan. In to vse v eni In isti deželi od ene in iste oblasti I Naj bi izveli kaj takega pri kakem nemškem učitelju, to bi bil vik in krik od enega konca dežele do zadnje meje. Prav Ima nemško učiteljstvo, ker to nt nobena humaniteta, ako se preganja družinvke očete in se Jim povzroča škoda. Deželni šolski svet gotovo ne povrne oprave, kar se |i pri selitvi pokvarja in lomi. Namesto vestnega in zm žnega nadučitelja pa bodo dobili L'pljani za ŠGhkega vcdittlja človeka, ki |e menda J.nko s,!abo pohajal učiteljišče, ki ni mogel napraviti ssozi 14 let izpita in je bil vsled tegri notri v svojo starost proviioričea učitelj, in š^ le zdaj v 51. letu svojega življenja, je pc.tal nadučitelj. No I Lipljani, boste-II zadovoljni ? I G. Maršolk pa gotovo ni skrivil nobenemu Nemcu lasu, in ako Je morda s kmeti na Dravi govoril slovensko, je bilo to le njegova dolžnost, ker tukaj ljudje ne znajo nemški. Nemško učiteljstvo ra:Širja brezskrbno lutrovske liste kakor „Freie Silmrnen", rG a-zer Tagblatt", „Bauerrzeitung", .Štajeica" (to celo po Šolarjih), dela očitno po M i ko, agitira pri voiit?ah In kriči po dtžeii „De Wacht ara Rluln" I In to vse na slovtn-ki zemlji 1 Temu učiteljstvu ne le, da se nič ne očita, ampak pridobiva si še — zas-uge. Slovenski učitelj pa, ki se je drznil pokazati kak narodni čut, pa naj se !e pripra\l,a na odhod. Dices ne gre na Koroškem za učne uspehe in šole niso učilnice, ampak zavodi nemškonacijonalne politike in gerraaniz£c»|e, pcnorčevaln!ce naših otrok. Vendar: Svaka sila do vreriena tudi tukaj mora biti preobratek. Obračun pa bo podoben sodnjemu dnevu. Nemec na naslov nemških učiteljev. Kocčno se Je vendar oglasil Nemec, ki |e v listu „Batter fiir Abteilungsuntenicht" izpreguvonl pametno besedo, ko pripoveduje nastopno epizodo: Neki nadučitelj v pokoju govori nekemu mlademu stanovskemu tovarišu: Otroci, otroci, meni se dozdeva, da ste na k i i joti. V naših časih — spomlri|ati se morem še na veliko tborovanje na Dunaju — so rićs tš'ala skupaj stanovska vprašanja in nikdo ni vpraševal: Od k|e si, kal si, v k tere.n jeziku govoriš, h kateri cerkU pripadaš, s katero stranko držiš? A stdaj? — VI si pobijate glave, a oni 'irusi se muzajo — Modernlkiii: Utegnete imeti prav, gospod nadučitelf. AH pomislite, da vendar ne racrera občevat! s kom, ki je proti mojemu narodu, oroti mojemu političnemu mišljenju I Kcj bi rekli k temu rac ii sjplemen|ak«. moji strankarski prijatelji! Nadučitelj v p.: Mari se pa oni brigajo za to, ko gre za vašo ko?o ?! Le jretežka in kakor bi ne vedela prav, kako na' bi nadaljevala. S'otnik je s sklenjeaimi rokami selel aa klo?', ne da bi Jo b»l pogleda'. B«l se fe posluša i vsebino n|enlh nadaljnjih besedi. — Ka| Je govoril oni človek? Sam je komaj spoznil svoj lastni glas. Zvenet Je tako hripavo in mor3l si fe večkrat osliniti ustnice, da je mogel izpregovoriti par besed. — Pravil Je. d* fe bil oni Avgust tow5y Leonard Hastlngf. Op'sal ga je po-solnomi natančno. Ah, vjdira, dj bi vrjm ne b Ia smela povedati fega, — je nad^i;e- oglejte si na Še odvetnike, naše zdravnike, naše duhovnike, naie strumne trgovce io obrtnike. Otroci, meni se dozdeva, da ste le politična krma demagogovi" Razveseljivo Je, da se |e vendar nekdc Iz nemških krogov osokolil, da izpregoiorl resico, ki se žeizpridja v blaznost. Nemiso učiteijstvo le že popolnoma omamljeno po svojem nacionalizmu in strankarski politiki Ne vidi In ne silil ničesar več, kar ne kriči ,Heil !* Ljudi, ki niso storili ničesar drugega, nego da se vedejo nekoliko zmeroeje, da ne gredo slepo čez drn in strn in ne kriče z drugim, ampak mislijo nekoliko pametneje : take ljudi Izključujejo enostavno celo iz s tokovnih društev, ki jim vendar ni politika v namen, jih zasramulejo in prega njao. Čisto odkrito se razg aia nad c|imi izjava bojkot. Da, ispozabl|ajo se celo tako daleč, da učiteljem kl a i m a | o istega političnega mi-i IJ e n j a, — neusmiljeno odrekajo vstop v dobrodelnadruit v a, n. pr. taka, ki v slučaju smrti moža nudijo zaostali družini prvo pomočil Tako !e, kakor da to niso ljudje, kakor da te družine niso vredne podpore, četudi je oče točno plačeval prispevke, kakor drugi najboljši člani To je hujše, nego sovražnost. Take sadove more dozoievati le slepi fanatizem. Ne plašl|o se tudi vplivanja na oblasti v namen, da učitel|e, ki s! upajo imeti svoje la;tno mnenje, kolikor možno tlačijo in za po~>ta^i|aJo. Žal le, da so oblasti le prelahko pristopne in naklon|ene takim nespodobnostim, mesto da bi bile popolnoma objektivne, kakor bi bila njihova dolžnost. B o I u j e J o pač tudi c. kr. državni uradnik) na boleznih nemškonacijonalne prevzetnosti in se ne morejo vzdrževati strankarstva. To so bKvdoje, ki ustvarjajo razmere, ki Ee nemo rej > vzdrževati trajno. Zato {e bolje, da kar hit,o vzamejo pamet v roko, da se spri jazoijo z rekom „živi in puščaj živeti!" Oa demagogi resniSno izrabljajo učitelj-it v o na tajnem kakor politične priganjače, dokazuje nastopno dejstvo. V nekem nemškem kraju Koroške ne morejo dobiti nad-učitelja, ker noče nikdo kompetirati, ker sta Šolsko poslopje in stanovanje v slabem stanju. Ia tu je prišla od mož, ki hoč?|o veljati kakor resni naprednjak!, izjava: „Ce ne dobimo učitelja drugače, se obrnemo do kakega posredovalca za službe v Celovcu, ki že poskrbi k a k e g a* ! 11 Take poniževalne besede so gotovo znak, kaka je v resnici pozicija učitiljstva med ljudstvom in res ni nikakega povoda, da bi z nestrpnostjo, sovražnostjo In bojkotom sami rezali v lastno meso Je pač* tok časa tak, da se drgnemo ob najmanjšo malenkosr, med tem, ko gremo slepo mimo — velikega. Epilog k goriškim ožjim volitvam. Bolj in boli se pojasnjuje položaj in v vedno žalostne|ši luči se kžže spletka, ki so o započeli v Gorici nekateri v prid kamori Drug za drugim prihajajo volilci in poudar ajo, da so le zavedeni po brezvestni agitaciji oddali glasove kamoristom. Včeraj smo priobčili neko okrožnico, k) so Jo izdali brezimni možje s podpisom „neodvisni napredni volilci* in ki je priporočala 2 kamor (s ta in 2 kandidata laške ljudske stranke. Isti, ki s j to okrožnico dali natisniti v neki laški tiskarni, pa se (e nisc držali, marveč sode facto Sirili enotno kamoraško listo. Le če so zadel* pri svoji nočni agitaciji na odpor, so pri vlekli mešano listo, češ saj tudi »neodvisna stranka" ni za popolnoma klerikalne liste Tista okrožnica je bila le slepilo za rezervo. In res {e volilo 50—60 Slovencev kom p a k tn o kamori stične kandidate, le kakih 20 pa ono meSano listo. Ljudi se je s tem dvojnim manevrom še bolj zbegalo. Posebne pa je vplivalo, ker so v anonimni firmi »neodvisni napredni" zamenlali z novo samo stojno stranko. Ta okrožnica je bila —hinavstvo. Nepopisno ogorčenje je sedaj med volilci, ko so izvedeli, da ni le „Narodni od-bot", č'm so bili gotovi pogoji izpolnjeni, povsem pravilno izdal parolo za laško l|ud ssti di naredne MV3-J. Z rr<* * J ii »TiKfgU >; tf>pcft: cO.utao lu ualacuao smo posegu v dogodke in povišali ugled našega vodstva In s tem naše slovenske stvari. Tako trtba. Istotako lep izgled so podali naši volilci na Kontovelju, Prošeku in v Sv. Križu. Ne kate-I so želeli, da bi kandidirali g. Drag. Starca. Čim pa so doznali o drugačntm sklepu zaupnikov v sporazumljenju z vodstvom, so se dotlčniki (in g. Starec sam) pokorili ter vclill predložene kandidate. Vspehi tržaških Slovencev zadnjih let se priznavajo sploh. A mi trdimo s polnim prepričanjem, da se imamo zahvaliti na teh vspehih zaupanju Javnosti do vodstva in posledici tega zaupanja: kompaktnosti v nastopu. In dejstvo je, da Italijani sami Izrekajo v privatnih pogovorih najlepše priznanje tej zložnostl In discipliniranosti naših mas, ki v važnih momentih svo|e eventu-elne osebne želje In nazore podreja|o skupni stvari. Brez zaupanja, ki |e pogo| disciplini, ni vspešnega dela in ni zmage, pač pa lahko velika škoda. To najsi zaponnijo tudi goriški Slovenai! In zopet predrzna nesramnost c. kr. poštnega uradnika. Dasiravno Je imelo slavno ravnateljstvo tukajšnje c. kr. poŠte že neštetokrat priliko, da se prepriča o pro-vokatoričaem postopanju gotovih italijanskih uradnikov napram slovenskim strankam, vendar bi lahko naša kronika naštela dnevno par slučajev. Evo zopet nov sIučpJ : Včeraj popoldne |e neka slovenska tvrdka odposlala ;lovenskemu prejemniku na jlovenskem kraju nakaznico. Uradaik Je že začel pisati Italijansko pobotnico, ko ga opozori odpo-š'ljatel|, da zahteva slovensko pobotnico. Uradnik v svojem predalu ni Imel nobene slovenske pobotnice io Jo je šele začel iskati naokoli. Ko Jo Je k sreči našel in Izročil dokumente svojemu tovarišu blagajniku, si Je dovolil tako glasno, da |e slovenika stranka debro slišala, sledečo opazko : E veramente una . . . . pretender ricevuta slava. OdpcŠIlJatelJ, ki je besede Jako razločno slišal, Je tako| zahteval od blaga|nika, naj mu ponovi dotično frazo, ki jo je izustil njegov tovaril. Ta pa v zadregi odgovori, da ni tega slišal. Konstatiramo to dejstvo popolnoma nepristransko, z odkrito željo, da napravi slavno poštno ravnateljstvo že vendar enkrat konec šikaniranja sbvenskih strank. Dotičnega krivca dobro poznamo in mu svetujemu, naj se prihodnjič vzdrži vsakih aeslanih opazk. Radovedni sno, kaj bi se zgodilo, ako bi se kak slovenski uradnik dovoljeval slične opazke napram italijanskim strankam. To bi bi bilo vpitje v „Piccolu-ia v „ladlpendentu", gotovo ne bi dotični uradnik ostal niti pol dneva vei na tako odgovornem mestu. Tudi v tem slučaju čutimo Slovenci ono šibo, kl se zove „dvojna mera* in ki je za nas vedno slabša. Če se zahteva povsod, kjer Je le neznatna manjina pripadnikov kake druge narodnosti tudi znanje dotičnega jezika, potem Imamo tržaški Slovenci tem večjo pravico zahtevati, da so zmožni poštni uradniki tudi našega jezika, ?aj nas Izkazuje celo uradna stilistika celih 60.000. Železniški anarhisti. Pod tem rastavom prinašajo graške „Deutsche Stimmen" v št. 62 zopet nesramen napad na Jugoslovanske železničarje, ki stoje na stališču, da mora dobiti na domačih tleh nalprej domačin kruha in potem šele tujec. V članku so nagromadene take stvari, da postaja nemška 4onja v resnici že smešna in otročji. Storo bomo morali dvomiti, da Im-jo jisci teh neumnosti svoje možgane v redu. Sedaj napadajo vlado, češ da mirno gleda 10 d:ža?i nevarno počenjanje, ne da bi pri ttm pomislila, da bi v resnem trenotku železniški službeni aparat v očigled anarhistički^ tei-rtjam slovenskih železničarjev, lahko odpovedal. Eksponentu nemškega „Volksrata* v GDrici, postajenačelnika Wieserju, mora po uaziranfu teh ljudi biti ne samo ravnateljstvo, ampak sploh vsa |avnost hvaležna, da meče Slovence na cesto. Impertlnenca nemških naduteže? postafa v resnici že naravnost neznosna. Neverjetno, da se upalo i udje, ki se smatrajo že z eno nogo v rajhu, ki trdijo, da je Avstrija samo vazal Nemčije, ki so op^uvali ceiarjevo podobo, očitati Slovencem, ki so znsrii po svoji lojalnosti in zvestobi do monarhije, da *o anarhisti. Vpitje in stokanje ne r^k'h že. liiničarjev je na|bol|šl dokaz, da :o >1 >v železoičarji posegli v pravo sršenovgdo. Bolj ko ked^J piej spozna lahko sedaj no*t, kake gade redijo merodajnl J-rogl na aaSih prsih in keko vedno bolj nevarna postaja invazi:a {{uhllence? in varovancev .Volksrala* v naših krajih. Če le kdo povzročil Enirhijo v slovensk'h deželah, potem so to ravno nemški železničarji. Na mnogih UST&EDNl BANKA ČESltfCH SPORITELEN PODRUŽNICA v TRSTU tU del Ponteroaao 5. — — vi a. 9qot» IS. Vloge na knjižice 4\ 4 57o 1 po odpoved-Premijne vloge 5 °/0 i nem roku. Stalne vloge tn vloge po tekočem računa s: po dogovoru najugodnejše. n: nm 11 oraJE - - - menjalnica. Dratr.6 ur« O« 9.-13-'/, dop. In a.1^ 5 pop. postajah na Koroškem in Spodnjem Štajerskem vlada v resnici že prava anarhija in zadnji čas je, da napravi viada tam neznosnim razmeram enkrat konec, kajti tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. Še nočejo mirovati. Dunajski cfici-Jozni in poloficijozni listi so zopet priče!! peti stfojo staro pesem : Ml hočemo mir, a sami nočemo mirovati. Ves svet se le oddahnil, ho Je došla Iz Bukarešta vest, da Je sklenjen mir, po katerem so oni tako hrepeneli, le naši merodajni krogi so večno nezadovoljni. Vse, pa prav vse, česar so se lotili, (e doživelo debacle in sedaj caj bi kar naenkrat vsa Evropa izvršna to, česar niso mogli doseči na Duna|u. Tako namreč zahtevajo in ukazujejo trobila grofa Berch-tolda, ki Je tekom balkanskih homatij, to ie v 10 mesecih, odkril svetu vse sposobnosti, ki Jih ne smejo Imeti diplomati. V svesti si, da so sedaj zgubljene karte, so se oficljoznl listi kar na komando zopet zbudili iz kratkega spanja in skušajo sedaj z vpitjem in rohnenjem popraviti to. kar |e vstvaril meč, katerega so nabrusili na Duna{u. Vrnila se Je, kakor vse kaže, zopet doba afere Pro-haska in afere Skodrp, aferi žalostnega slovesa. Dvomimo, da bi velesile sedle na avstrijske limanice in se eksponirale za t. zv. avstrijske interese, ki sploh nimajo nobenih mej. Po žrjavico v ogenj za druge pač nihče rad ne gre in tako bo čisto gotovo ostala Avstrija s svojim načrtom osamljena. Navadno žaba. ki se preveč napihu'e, vedno poči. Po mrzlem curku, ki je neizogiben, bodo oficijozni kričači kmalu stisnili rep med noge in preostajalo jim ne bo drugega, nego užaljen ponos In divja Jeza. Res, čudimo se pustolovskim načrtom merodajnlh gospodov na Dunaju, ko ne more]o rešiti niti notranjih političnih avstrij skih kriz, na katerih boleha monarhija že par let. Obetajo se novi davki, zvišanje re-krutnega kontingenta in s tem seveda tudi dovI kanoni, gospodarski položaj države Je skrajno neugoden, In sedaj na| se drža ta zopet eksponira v evropskem koncertu, katerega so Že vsi siti. Naloga naših državnikov (e, da se vendar že enkrat sprijaznijo z novo konstelaci|o na Balkanu in prlčno z resnejšo, treznejšo politiko, sicer bo pre pozao 1 Nekaj besed o zadnji slavnosti v Postojni. Dne 3. t. m. je prispelo na tisoče ljudij iz vseh krajev v Postojno, da si ogledajo tamkajšnjo svetovnoznano postojnsko Jamo in naznanjeno Čarobno razsvetljavo. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni; iz Ljubljane, Reke in iz Trsta po dva posebna vlaka, drugi pa zelo pomncženi. Južna železnica {e tega dne na slovenskih domačih tleh zaslužila nič manj nego ogromno svoto — 200 000 K in še več. Na slavnosti v po-stonjski jami je bilo sicer vse lepo in vladalo je splošno zadovoljstvo, a nekaj pa vsekakor ni bilo prav. Doseda| (e bila ob takih prilikah vstopnina vedno samo 2 K, a sedal *ar na enkrat 3 K, kar je vzbudilo veliko začudenje. Zakaj je smatrala jamska uprava to za umestno, ne vemo. Če že delajo tako amerikansko reklamo, potem bi vsekakor bilo dobro, da se občinstvo tudi obvesti, koliko stane vstopnina. Novi ribji trg se odpre jutri. Jutri, v ponedeljek, se vendar odpre občinstvu novi ribji trg, ki je nameščen v veliki stavbi pri Joslpovem trgu. Po magistratovih določilih se bo prodajalo odslej na tem novem rlbfem trgu od 7 do 12 dopoldne in od 4 do 8 popol dne. Prodajalci imajo pravico vstopiti že eno uro prej in sicer z morske strani. Pro-dajatl sme vsakdor ribo, ki jo Je pregledal tržni komisar, če (e ista zdrava, sveža, ni mešana in ni premlada. Za stalne prodajalce je namenjenih 60 miz, ki se najamejo za 6 mesecev in sicer za najemnino m e-s e č d i h 20 k r o n. Za ostale nestalne prodajalce stane ena cela miza s pravico vporabljanja sladke in morske vode ter tehtnice 60 vinarjev za predpoldce in 40 vin. za popoldne. Tudi ta mesta se določa po žrebu. Kdor nima več kot 10 kg rib na prodaj, dobi za 30 vinar|ev predpoldce in 20 vinarjev popoldne pol mize s pra-v?co vporabljanje vode in tehtn'ce. Na novem ribjem trgu je prepovedano vsako prekupčevanje ia oddajanje blaga kakor tudi po žrebu določenih mest. Pri odhodu je treba najeto mizo osnažili ter odpraviti zaostalo blago. Smatramo za potrebno, opozoriti naše ribiče na ta določila in posebej še na zmerne cene miz, ker se širijo glede pravic do miz neresnične govorice, da stane prostor po 3 krone na dan in da bodo radi tega ribiči primorani znatno zvišati cene, oziroma prodajati stalnim trgovcem svole ribe. Posnemanja vredno. — Pišejo nam: V hiši, kjer stanujem, sem te dni slišal glasno prerekanje v stanovanju nekih sosedov. Ker so ti ljudje zelo mirni, se ml je čudno zdelo, da slišim prepir in zato sem vpraial po vzroku. Gospa ml je rekla, da se Je sprla s hčerko, ker da se dtkle sramuje pokazati iavao, da je Slovenka! Mati je nastopila s vso energijo in s tem je storila svojo materinsko dolžnost. Vse matere bi morale paziti na svoje otroke in skrbeti, da ne postanejo narodne mevže, ali celo cdpč ciniki. To mater na| posnemajo vsi slovenski stariši! V boju za narod — do skrajnosti! Deželnozborske volitve v trgovski zbornici v Gorici. Včeraj se fe sestala goriška trgovska In obrtna zbcrolca k seji, da izvoli svoja dva zastopnika za deželni zbor. Seji ie predsedoval zbornični predsednik Josip Venuttl, kot člaoa komisije pa sta funkcijonirala svetnika Candussi in Aoton Pontoni. Vlado je zastopal namestoištvenl svetnik Rebek, ki je v svrho Izpopolnitve komisije Imenoval v komisijo Edvarda Brau-nizerja in Josipa Muliča. Oddanih je bilo 17 g 1 a s o v in sta bila Izvoljena liberalca, svetnika V e n u 11 i in P e 11 a r i n. En glas je bil oddan za svetnika Paternollija. Danes I Danes 1 se vrši pri Sv. Jakobu nadaljevanje 111. Šentjakobskega semnja. Se menj prične cb 4 popoldne, a po 5 začne ples, ki bo trajal do polnoč'. Vstopnina na semenj je znižana na 40 vinarlev za odrasle, a otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Semenj se vrši na prostornem vrtu gostilne .Jadran*. V slučaju skrajno slabega vremena se vrši semen|, kakor tudi ples; v dvorani otroškega vrtca pii Sv. Jdkobu ca Stari policiji. Listki, kupljeni v nedeljo, dne 3. t. m., so veljavni tudi za danes. Pridite torej vsi na to današnjo prireditev, da ae pošteno pozabavate in obenem pomagate šentjakobski podružnici Ciril-Metodove družbe J t Srbska društva v Bosni zopet do voljena. „Neues WJener Tagblatt* poroča iz Sarajeva, da je bosenska vlada dovolila zopetno ustanovitev razpuščenih srbskih društev po starih pravilih in tudi z vporabo srbske narodne zastave. Kakor znano, fe vlada za časa proklamacije izjemnega stanja v Bosni in Hercegovini razpustila vsa stbska društva in organizacije In to celo kultura; in dobrodelna. Po preklicu izjemnega stanja so se razpuščena eruštva obrnila na vlado s prošnjo, naj prekliče tudi razpust imenovanih društev. Vlada |e odgovorila povoljno, vendar pa Je hotela, da se stara pravila razpuščenih društev znatno popravijo in opuste srbske narodne zastave. To Je vzbudilo med bosensklmi Srbi in tudi med Hr vati velikansko ogorčenje In hud odpor Vsa narodna društva so protestirala pri vladi proti takemu postopaču in zagrozila, da ji vrnejo pravila tudi vsa razpuščena društva in da se prične nekaka pasivna re-zistenca, Če ne odneha. Vlada |e menda uvidela, da bi Imelo tako postopanje zanjo lahko slabe posledice v političnem czlru in je zato sedaj odnehala na vsej črti, kar Je edino pametno. S prepovedjo srbske narodne zastave pač ne bi mogla zatretl tudi na rodnega čuta Srbov. Izlet v Ljubljano. O priliki kongresa narodnih strokovnih orpanlzscij priredi NDO izlet s posebnim vlakom v LJubljano. Od-iz Trsta južni kolodvor: ob 5 zjutraj. Vlak se ustavi na sledečih postaiah: Mlramar, Grijan, Sv. Križ, Nabrežina, Prošek, Opčina, Sežana, Divača, Zgornje Ležeče, S v. Peter, Prestranek, Postojna. Prihod v LJubljano Južni kolodvor: ob 9 20 dopoldne. V Ljubljani obhod po mestu z godbo, zidarsko In centralno zastavo NDO, po Dunajski, Prešernovi in Stritarjevi ulici v Mestcl dom", kjer se vrši ob 11. url velik manifestacijski shod, na katerem nastopi kot glavni govornik ustanovitelj naše NDO tov. dr. Josip Mandič. — Popoldne se vrši velika narodna veselica na vrtu „Narodnega doma" s sodelovanjem CMD iz Ljubljane, Celja Maribora i a Trsta. Postavljeni bodo razni paviljoni. Svirate dve godbi. Nastop pevskih in tamburaških zborov. Ples v areni. Zvečer krasna razsvetljava vrta. Kolo sreče — srečolov s krasnimi bogatimi dobitki. Paronama. Umet niška razstava slik. Zverhjak. Strašen zabaven pekel Itd. Začetek veselice ob 4 popoldne. Odhod iz Lubljane ob 10 zvečer, prihod v Trst ob 140 ponoči. Naj omenjamo, da dospejo ta dan v Ljubljano tudi Korošci In Štajerci. C sna posebnega vlaka tla In nazaj polovična, in sicer K 5 80, otroci pod 4 letom so voznine prosti. Cena Je zelo nizka, zato upamo, da se udeleži izleta veliko število TrŽačanov. Prosimo, da se oni, ki se ga mislijo udeležiti, zglase takoj v uradu NDO, ul. s/. Frančiška št. 2, da v zadnj h dneh ne bo prevelik naval. Pričakujemo, da bo Izlet irapo-zanten. Delavci iz vseh slovenskih dežel se snidejo tega dne v beli LJubljani. Pri II. vrtni veselici Kolonjske CM podružnice nastopi, kakor nam Je blagovolil naznaniti g. Boljedar Miikovič, pred sednik pevskega društva »Gaj* iz Ban. G. bo deklamiral Igro v 6 verzih, pozdrav naši mladi podružnici. IGNRZIO POTOCMIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (Pe<,ru^00Bhl^aB3arr,er") Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodile srajce in srajce vseh vrat. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršuj ejo najelegantneje in najsrlidneje po naj primernejših cenah. JCermangiU) Črocca Trst, ul. Barriera va^hia 8 iu veliko z; logo mrtvaških predmetov. Vairri >' porcelana In blMrvv vezanih z nadana V Culi lioa, od umetnih cvetio • trakov In nasiti. Slik* na paroalanaatih ploščati za spomenika. ■•Jnižja koBknranon* oaoe. ANGELO REMIER Rojan, ulica dl Rolano št. 2. Prodajalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega sati na, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat (n drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Tor rente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Dr. Korsano Specijalist za sifilltične In koine bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od 51/, do 6V. pop. AR TURO M0DRICKY Predajaloloa »uf. blaga Ia drabolh pr^daetav Trst, ul. Belredere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istri« S t 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Andrej Rojit, trst ULICA ACQUEDOTTO št. 20 1 priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično I brivnico. Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela. Neverjetno! Krčmarji pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A, Furlan Trst, ulica Olulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! JOSIP STRUCKEL Trat, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in porljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preprogt, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. RESTAVRACIJA •• flURORfl Trst, ulica Carincri Siv. 13. Po d>končflnem turneja v Berolinu in ::: Mon&kovem dobroznana družba u: Che Ming' Godba In kaberetni ensemblće. OSEBE FEDERIK WEIHINQ, solist !n komik ■i«* BARGERETA, umetnica in pevka. S BILLA MERIM, operetna dlvette. ELLA MElSER, pe h ln plesa k*. OTfO HlERL, instrumental st. Plesni in pevski dueti „APOLLO". Vsaki Vtčar predstava od 7 — 12. Ob nedeljah In praznikih Matines. IirtemSI nedelje In praznike :::: : VSTOPNINA PROSTA. : Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomirane ga Goeasovega piva ee toči pivo Beuchel-Br&u iz Kulmbacba, PORTOR9SE Lužne ln peščene kopeljl. Zdravljenje z radijem. 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra- vilišČnem kazinu. V „ViLI 8. LORENZO" GASIflO DES EHTRflHGERS (junij — september) Vsak dan v Trsi in iz Trsta 8 pomorskih voženj._ . i Danes popoldne vse na šentjakobski semenj na vrtu gostilne , Jadran" pri Sv. Jakobu. 70.000hektolitrov za eksport popolnoma odležanega češkega bndjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna pi .-a. Pokusite v hotelu „Balkan- v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4. Avstrijsta paroplovna del. dmžba Jaliatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poStna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Po v r a t ek vsako soboto ob 6 30 ari qutraj. Trst-Metković B. (poštna). Od h o d iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6*30 uri zjutraj. Trst-Metkovlć O. (poštna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratekv četrtek ob 6*30 ari zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri qutng. Trat-ŠIbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri qutng. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. Trst-VI« (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkovića z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržnje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništva. jtartoHzovana tfaMjrta iota. m rrmi|i iHt Milr—ji itfift fn pirllt mm hovak - tust „Svetoivansko konsumno društvo" ----------- (Narodni dom) ———- razpisuje službo krčmarja Pođ modalni m ji se odda t najem. Za pojasnila se je obrniti na društvenega tajnika HINKA SCHMIDT, nasproti Narodnega doma pri Sv. Ivanu. ProSnje je vložiti do 1. septembra 1913. SPARKLET ■a t&kojinjo prirejanja vseh mrzlih iums&ih pijač, kakor sodovfee, limonade, inmsčih bslih in rdečih vin, kakor tudi umetnih mineralnih vod x dodatkom mineralnih ploJČic trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz TRST Ces. kr. priv. Rfunlone fldrlutlcn dl Slcarta o Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognjo, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij ah. Delniška glavnica in rezerve dne BI. decembra 1912 K 175.540.187-98. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1912) K 534-593.429-80 Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branšah U- plačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vseh deželnih g'avnlh aestlb In vižael*Ri krajih Aftro-O&r ke aie^rfcljf. UE ZADNIK Trst, ul. Sopgente 2. Kupuje vole, teleta in koštrune za klajo. — Zahteva dobro blago, katero odkupi dobro. Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski parnik JOLGSCA" (za 400 oseb). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od pomola St. Karla ? Trsta. V tei'nu : Ob 9 »A zj., 42 */, in 6 >/4 pop. Povratek iz Grijana: Cb 12 V4 5 "/s In 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 V4, 11 ij.f 2 */4, 4V4, 6V4 in bm) pop. Is Grijana : Ob 10, 12 V4 zjutr., 31,2, 5 V«, 7 V4*) in 10 pop. *) <— Event vožnja. CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1*—. „ „ „ s kopeljovred „ 1*30. „ „ „ „za otroke B 1*—, Samo ena vožnja...... . —'60. „ „ „ za otroke . . . n —"30. Za naročnike znižane cene. Tisharna Ediiost ? Trstu Tiskarska dela v najmodernejšem slogu bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku po zmernih cenah. — Vizitnice, vabila. Trgovske tiskovine: Računi v vseh oblikah, zavitki, pismeni papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, ceniki itd. itd. Dnevnik „Edinost" v Trstu je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorehjca v Trstu in v i vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vin. t 1. VOHUN. Spisal L F. Cooper. Cena K 160. — 2. TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. -j- 3. KAZAKJ. Spisal L. N.Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Šjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — 5. POLJUB. PovesViz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovariskefn obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. 7. IGRALEC. Roman. Iz spominDV ^ađeniča. T?uski spisaf E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. Cena K 160. - 8. 'jlfRRlCA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor - Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena K 2'—• — 9- UDOVICA. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. Cena 160. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3'-. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 250. Dr. Janez Mencinger pa nlesova „Holu na Trlšlar. i Za obletnico njegove smrti napisal profesor . Maksa Pirnat. 4. „Moja hoja na Triglav." V uvodu Mencinger šaljivo kramlja o imenu Bohinj, katerega nekateri izvajajo od „bolhe", drugi od poganskih „bo-j gov", tretji iz nemškega „Wo — ein ?', nemškutar Dežman pa iz laškega „valle j vaccbina" (kravja dolina). Pisatelj se; obrača do bralcev in pisateljev, omenjaj prepira med Blejci in Bohinjci, jeli Bo-! hinj in Bled lepši. Svojo sodbo o lepoti i Bohinja si je Mencinger napravil, ko seje' vrnil 1. 18G0. z Dunaja na počitnice in. šele pravzaprav spoznal, kako krasna je i njegova bohinjska deželica. Tedaj je tudi j sklenil, da popleza na Triglav v družbi z , vseučiliščnim tovarišem iz Primorja, kije: prišel z materjo in sestro v Bohinj na le-1 tovišče. Po daljšem prerekanju tudi sestra * sklene za trdno, da hoče iti ž njima na' Triglav. Dan izleta je določen na pon-j deljek meseca avgusta, sestati pa se imajo izletniki pri učitelju Grmu v Srednji vasi. V lepem, j .snem jutru jo maha Mencinger preko travnikov, imenovanih „Senožeti", kjer najde med kosci Mino, s\oj ljubo znanko in tovarišico iz tistih let, ko jo hodil v ljudsko šolo na Bohinjsko Bistrico. Stara znanca se spoznata in obnavljata mladostne spomine. A še v. tistih počitnicah je nanadoma umrla Mina* in Mencinger je objokan gledal njen po-j greb z grička Kazanica, odkoder se nudi: tako prijazen razgled na Srednjo vas. V dolini pride pisatelju nasproti uči- j telj Grm in mu pove, da sta tovariša z vodnikom odšla že pred eno uro. Zato mu pokaže bližnjico, po kateri ju more v pol ure dohiteti. Mencinger zaide, šele v poldrugi uri dospe do Luskavnice — visoke planote, kjer je bilo postavljenih nekaj lesenih in zidanih hišic ter stanov za ži-, vino. Hodi od hišice do hišice, vse je bilo prazno. Šele v četrti hišici najde ženo z otrokom. Od žene zve, da to ga potniki čakali na Luskovnici eno uro, potem so, pa krenili naprej. Na Mencingerjevo prošnjo se odpravi žena za potniki, da nazaj privede vodnika, Mencinger pa za ta čas prevzame varstvo otroka. Otrok sladko spi nekaj časa, saj je pisatelj napravil med njim tri žive vozle; varuh se; pa vleže na posteljo, zaspi in sanja o hoji na Triglav. Ko se otrok prebudi, ga ziblje, poje mu, potem ga začne pitati., Otrok izbije skledico na tla in pograbi, Mencingerja z vso močjo za brado. Vname j se med njima pravi boj, tu se vrne žena z vodnikom. Pripravi jima prigrizek, pre! skusi Mencingerjevo pravniško modrost glede nekaterih vprašanj, ki se tičejo njene zopetae možitve, nakar se pisatelj in vodnik poslovita. Pot ju vodi po visoki planoti med vrtovi in hišicami, med senožetmi, pašniki in grmovjem. Razplete se med njima ži-5 vahna govorica o tem in onem. Sama ne vesta, kedaj se snideta s sopotnikoma, ki sta si izbrala prijetno počivališče na travnati ravnici med Tolstcem in Kanjičico. Ponosen mecesen je stal tam in v bližini žuborel bister studenec. Gospodična hoče postreči Mencingerju z jedjo, a opazi presenečena, da je skoro ves prigrizek izginil. Ukral ga je lisjak. Družba uživa lep razgled po dolini in po vrhovih od Ktitovca tja do Bogatina. Gospića si celo domišija, da je ugledala morje; zamenjala je kranjsko in hrvaško zemljo, katero so v resnici videli, z dozdevnim morjem. Na vodnikov nasvet se odpravi družba po odpočitku okoli Konjščice proti jugovshodu. Na sočnati planoti pozdravijo popotnike bohinjske krave, ena celo pograbi iz rok gospice rukavico, a jo izbrusi; enako prijazno jih sprejmejo ovce, silijo vanje in jih skušajo oblizovati. Ne morejo se jih drugače iznebiti, kakor da zažene Mencinger daleč proč venec, za katerim plane vsa čreda. V jesenovi senci posede družba, Mencinger pa pripoveduje o življenju čudnega moža, pod čegar streho bodo nocoj prenočili. Ta mož se je rodil dne 10. decembra 1. 1799. v Zgornji bohinjski dolini. Pri krstu mu dajo čudno ime Melkijad, katero sosedje spremene po svoje v Mleko-jed. Skoro prerada imata oče Kok in mati Špela svojrga sina, kateremu otroci nagajajo zaradi čudnega imena kakor tudi zaradi škiljenja. Ko dopolni enajst let, ga pošljejo v šolo. Zanimivo nam pisatelj popisuje Melkijadovo slavo od doma in vožnjo skozi Bistrico, Nomenj, Bohinjsko Belo, Bled, preko Naklega, kjer prenoće, in Kranja v Ljubljano. Na mitnici ima več sitnosti in mora plačati globo, razen tega se mitničar norčuje iz njega. V gimnazijo vpiše dijaka Valentin Vodnik, ki je preje deloval v Bohinju kot duhovnik na Kropivniku in je poznal očeta Roka, ter mlademu fantu obeta lepo pri-hodnjost Rok izvrstno uspeva v šoli, samo to ga žali in jezi, da se dijaki kakor uči-t iji norčujejo iz njegovega imena. Ko dovrši šesto šolo, se udeleži nove maše na Bledu. V gostilni na Mlinem pri Bleda se sestane z bohinjskim kmetom Trino« som, ki ga pokliče pit: „Mlekojed, pojdi pit." To silno razdraži dijaka, maščuje se nad kmetom, ki se je norčeval iz njegovega imena, in se skrivaj z njegovim konjem odpelje v Bohinj ; Trinosovi ženi pove, da mož njen na Bledu prodaja kmetijo, žena gre takoj po moža. Osramočeni Trinos zatoži dijaka na Bledu, kjer dobi za kazen petindvajset palic. Vsled te kazni mora zapustiti gimnazijo. Pol leta služi pri vojakih, potem pa odide po svetu in se po petintridesetih letih vrne domov. Naseli se pri bratu; ker ga pa žali bratova žena, si postavi hišo na planini, v kateri stanuje po leti, zimo pa prebije izven Bohinja. Družba se dvigne in vstopi pri Mlekojedu. Prijazno sprejme Mencingerja, katerega je bil nedavno povabil k sebi, kakor tudi njegova sopotnika, ki se predstavita. Melkijad opomni, da je bil oče gospodiča pri vojakih njegov velik dobrotnik in da je dobro poznal tudi mater njuno. Ponudi jim prigrizek, nato pripravlja gospodična večerjo, brat, pisatelj in Melkijad pa gredo ogledovat vrtove gospodarjeve. Po večerji postreže s čajem | brez žganja. Razloži jim, zakaj sovraži j žganje, s to-le povestjo: „Ko sem moral zapustiti gimnazijo, sem bival nekaj časa j doma. Na Sveti večer 1. 1818, pa se po-j slovim od Bohinja, da vstopim v vojake. I Pri Nomenju doidem znanega berača Cvajarčka. Pove mi, da bi rad umrl. Dam ■ mu desetico in mu svetujem, naj si za-j njo kupi žganja, spije naj ga v dušku,! potem naj gre naprej, usede naj se v j sneg, v katerem bo kmalu brez bolečini zaspal za večno. Cvajarček res tako stori, j Ko grem drugi dan iz Nomenja naprej, • vidim pri Beruškem znamenju ob Savi sloneti človeka. Prav tako je bil naprav- j jjen kakor Cvajarček. Šine mi v glavo! grozna misel: zmrznil je, ti si pa kriv i njegove smrti. Cvajarček me je do-i slej preganjal v spanjah, pa tudi podnevi Pri vojakih sem napadel več ljudi, ker, sem jih v svoji zmedenosti imel za Cva-I jarčka. Zato me odslove pri vojakih, na- j potim se v svet; a vedno me spremlja spomin na Cvajarčka. Po dolgem času pridem domov, ostanem nekaj času pri oratu, a se kmalu preselim na planino; tu živim v samoti, družbo sovražim, ker mi je prizadela toliko zasramovanja in žalitve zlasti s tem, da je potvarjala moje ime." Tu se oglasi Mencinger: „Vi se motite. Pri Beraškem znamenju ni zmrznil Cvajarček, ampak kmet Trinos. Pred štirinajstimi dnevi mi je oče pripovedoval o tem. Cvajarček je umrl pozneje in je sam rad pravil o smrti Trinosovi; našel je na Sveti dan 1. 1818. Trinosa zmrzlega pri Nomenju, dal mu je svojo obleko in vzel njegovo ter se vrnil v Bohinj; po obleki so spoznali, da je mrlič Trinos." Melkijad se obleče, ostavi družbo in se napoti v dolino k Mencingerjevemu očetu, da se prepriča, če je vse tako res, kakor je povedal sin. Ostali pa stopijo lepo mesečno noč. Vodnik pa popisuje pot na Triglav; nevarnosti slika tako živo, da ga gospodična vsa preplašena posluša. Med pripovedovanjem vodnikovim nepričakovano mine čas; že je pretekel ponedeljek in napočil torek. Odpravijo se spat. Mencinger si izbere za ležišče kup sena pred hlevom. Ker ne more takoj zaspati, se skloni pokonci in opazuje naravo, katero čarobno objeva mesec. Dolina je polna megle. Iz meglenega morja pa se dvigajo kaKor otoki vrhovi: Stador, Rudnica, Orna prst, Bogatin. Iz nižave se čujejo udarci fužinskega velikega kladiva. Mencingerja oMde pesniško navdušenje, zapeti hoče slavospev Triglavu in v tem zaspi. Zazibljejo ga neprijetne sanje Zdi se mu, da je na vrhu Triglava. Tam najde urednika Slovenskega Glasnika, Antona Janež'ča, ki mu že naprej da za slavospev na Triglav dva petaka. Solnce vzide, vrhovi zaiskre, Janežič uživa raz gled in si zaznamlja imena vrhov, Mencinger pa dovrši slavospev, prebere ga Janežiču, ki mu da zopet petak. Že je slavospev vlit na železni spominski plošči. Kar se iz Trente privali oblak, iz katerega stopi Fran Erjavec. Mencinger ga predstavi Janežiču. Po neprevidnosti se Erjavec usede na spominsko ploščo in zamaže zlate črke Mencingerjevega sla-vospeva; kot sovražnik vezane besede pograbi ploščo in jo trešči v dolino. V tem prihite divji kozel, srnjak in zajec in se priklonijo Erjavcu. Zajec prebere vda nostno izjavo. Erjavec se zahvali in obljubi, pa hoče natanko proučiti življenje divjačine in je popisati. Tu se Mencinger preb idi in pred njim stoji pravi in živi — Erjavec. I NjJboljie ln najmodernejše galtno u molk« to toIum u icoske obleke »zpoillja najceneje n CTCDMCri/l |i|n!»«auU razpaii I ja!m K. O 1 CKRlCtlU I V OKLJU ftt. SO2.' \ Viorcl to cenit, če* tlaož stvari a «11 kam I potel o« prorto Zaloga moke prve vrste Telefoc št. 231 - RiVS GrUITiUla i,t - Telefon it. 2»1 Zastopstvo in glavna zaloga liajfincjlid vrst pšenične moko ln krmnih Izdelkov poznanega valjoiega rnllna VINICO MAJDiČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. Pekarna in odlikovana slaščičarna m. STOP AR Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo in ženitnine bogata izber horfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. £3S RADIOAKTIVNE TERMALNE TOVLIOE Wm TOPLICE N& KRANJSKEaff Foitaja Dolenjske icleznloe Straž« - Toplloo. Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 bekt. ladioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pUno in kopalno zdravljenje, izborno učinkuj ••če pri protinu, levmatizmu. iscbias, nevralgiji, kožn.h in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe. zelo zdravo, milo podnebje, gozd >- vita, okoiica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopaličćni epravi Sezona od 1. niainika do 1. oktobra. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecch a 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trgovino Jestuln ln kolon?j- bfa$o Specijaliteta: kava vseh vrst ii cen. Srnests* fregna^, Trs! ulica S . Lazarja Štev. 17. Skladišče kož barvana,3 v^h^/rst h si one in črna z« čevljarje in 3eol z da-avnico gornjih etelov čevlje* (tomaja) 1*5 ?čj2 (Gie črflh ln rumene (3oktkalb). 'o^iia sajbolje vrste barvana čsvije. Naroćba u /se Icraie deželo izvršuie toćna in tiiiro Veliko skladišče klobukov |f—1| dežnlkev, beta Ia pisane srajce, Izladak. platna 11ES5JI žepnih rebcev, moških negovie Itd. Itd. l™f K. CVENKEL.Tr«, o™ 32 j Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestne Narodna trrorlma. mm Wan4u trgnlu. Velika nalogi m tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST Vie g. Luda S-i8 Ifia 3. Lucla 5-13 BOGA TA IK LEPA EZ&K&A PIKECA IN NAVA&KKUA PftHIsTTA TAPTCA&IJ drlo BOLIDU O U t»akevmiilli OKNI ZidJKEKS. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia ii 11 pviporoCa slamam t. obilnrtv: .svojo frontno Jestuln in Kolonijalne^ bla$a. rssa?! Ia aa daiali ia pod vode tvom Jakob« tfambiia - po9$režo en*ko dobro sL obči^sva a blagom prve vrti i« in po zmernih cenah. — — Xaloya otrobov, fcorai« ta xnc?k», _ PRODAJA NA DROBtfO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro tr^OTlnO Jestvill v ulici Farneto i O. j^ova trgovina modnih predmetov za ženske ctrok« v Trstu, ul della Caserma 7 ,bli7U kD^arne D:4Sproti k™ Velika zaloga klobukov, kup. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah. ŽelfiffitO Kil-ifl 6/erravaMo, boleha* ln rikonfaltiotati »Prmreča vt* de Jedi, etrjaje ieJedee ia e|a*aje Mi er«tfl2ea M Priporočam* od mAjmJovediM mđrmwmiMow w r»mM utmČMjik, kmd&t *• /e tr+hm p* ta/eni •j**iti. Odltiuntac i ti tolajnaml m nsnlk nvUTik te % a©^ 900C idfmvnliklmj 0fffll«v«IL bkoval eku. WB MT i*>+rmi tk«& Lekarna $erra\?aiio • Trsi Elixir kina in koka sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povspe&uje probavljanje, izvrsten tonik živčnega zlate ma. Cena steklenici I K 60 st ZALOGA V LEKARNI > GALENO « u ioa B. Clll&o. - Telefon 20-76. Prva jugoslovanska hniin hfifnf tovarna glasoviijev HIIIU1I rClUI Trst — via Fameto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjaje glasovirje, pijanine itd. ——— Delo točno. ——— Gene nizke. ————— HENRIK - FRBUBE Trst, ulica S. Lszzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa, indijskega trsja lu protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost, ŽELEZNE OGRAJE u vile (dv«rc«)f vrte, tovarne, dvorišča, prostore za tema rtd. llustrovan katalog 5tev. 104 brez-jlačnj. „Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Preesgasse 29. Tel. 4144. ASTCHBIaO REMIE!l Rojan, ulica di Roiano St. 2. Prodajalna, mann fakturnega blagu Ia drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zave*, csakovrstnih preprog, tapptov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega sat i na, srajc, nogavic, trliža in volne za žimaice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne FRANC PAULIN& SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,ženske in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila pi meri. Po trežba nadom, PotrebSčine za čevljarje in zaloga usnja. n SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ullua Barr;m* vaaehia 41. 25 trn ipvorse. issr Plačilo as lifosh- 3prs«]niti s,; popravi:un^a iiv?lr«lh sircisv Vi4k«fla zisteaa. Predaja igel, cbs In aparatov. Kupuje in prodaja že rabijens ši ve tn e stroje. 601 Restavracij a „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega št 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ii . Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti ne l. kosilo in večerjo po ugodnih cenah Priporoča se za obilen obiak in jamči zx vse udobnosti in dobro postrežbo j VAUPorič. Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke G?usio Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15^25. Riva Pesc©tori štev, 14 Specijaliteta; 2a dijake sr^t-ljko. To soda in Škatljs iz bele in krnimo-harvne pločevina. Žlebovi, cevi in zietat« obicge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). ^ zaloga Izdelanih obleR Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji — Izbera volnenega blaga ♦ NA OBROKE! i(l proti takojinjemu J + plačilu. Cene zmerna + JLdolf Kostoris Trst. ulica S Giovanni št. 16, I. nad zraven „Buffet Autom ". — Telefon 251, Rim. II :: Pozor I Skladišče se nahaja v I. nad. :: si Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl novo dalmatinsko gostilno pri sv. Ivanu pri Trstu ( Vrdela) 1058 (nižje tov crne testenin Girardelli). Točim pr ovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — "CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk Be priporoča udani MIJO BASIC. ALOJZ KR2E Barkovlje, (Bovedo) via Persrolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin irikolonijalr.ega blaga Afiite Li§ieii Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zalega dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer teči žganje in druge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi3k Nova tovanra kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Eomm Oimador i ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A, Pauiin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranie zobov brbi je Z vsake bolečine Z Dr. J. Če mak V. Tuscher zobozdravnik koncea. zobni tehnik - TRST - uiloa deila Caserma at, (3, is. * adst Josip Gergič, Trst Rocol — Mclino a vento štev. 40 Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. ^^tii,-i■ — ■! semmammmn Prodajalrtica ur In dragocenosti Bucher (ex drug Dragotina Vekjeta) M Ceno it 36. Bogati isbov zlatanine, irebrnine, dragooa-aoeti ia topnih o*. Kupuje in menja stara zlato ia tudi vebto b novimi predmeti. — Sprejema nuoibe in popravlja vaakovntas »rebrnin«, alatanina, Inkov tudi ftepna ara. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. IHT Trgovina razna PERUTNINE Nova klobičarasa Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov ia prvih tovarea. Velikanska isbera angleških čepic sa može in defike. C*i*e izredno zmsrno. Sprejemajo $8 Doprave. SbladlšCe oglja in drv za i rivo, petroleja ia stavb materijala Josip Mteeu M. iia S. Cilliu 2- S». I?au) Telef 2832 t bogati Izberi. Irst, nI Canpuile št. 15. - Tel 759. Purani, goikt, raoa, pličanol, Atajerakl In iomaAI, pouhard. — DIVJAOinKi zajol, arna. jsrebloa, akalna Jorobloe (kotornl), fazani. 6«|no maslo In JaJoa. Vsa po oaal, da m ni bati nikake konkaraaca. Erminla Warbinek manufakturnu trgovina, Trst, u Giulia št. 14 NaBtezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce sa ženske, mofeke in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batUt, cefir, perkal, volneni in bombažasti vosli, pepita blago, novosti po K 1 20, križasto po K — *70, platno, kotonina, šifon. brisače, po kri ala, zs^rirj la, predpo-sfceljniki, trojn k in volna za zimnice. Svilenine in predmeti za opremo. NEPRODIRNE Pli^HTE za vozove, vagone, blago i. t, ci. r^** Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje, a*OTT. SZVITZ; Trst Telefon št. 18-83. ulica G. G illitti Št. 8 Telefon st. 18-83 EMILIH CEREC5RT0 ms&em TitST mss^am Cftiiipo Han Viacom o šte^. Priporoča cenj, občinstvu trgovino pisarniških ia potrebščin. Prodaja razgtedrt/>:jrafiije n rivet1^ in motnem papirju, plast 5:io in naravna r-vriene. Povečanjt> va ka ''lika na < f!e akva^f ali p istel. Specijalitetu : Dopisnice z ari st:č fiisiii pozami 10 koma-iov 3 K, Zavod ■ d prt od 8 zjutiaj do 6 p-.poldne. Foto.j'afj * se ob kakaršnem si bodi vrer u Novi «obo2<3ravnžiH^ ambulatorij ~ ul. Rossini §t. 12 (vo^ai ul. delle P > te) Laboratorij za moderno dentistiko. Urneini zobje od K 4 — dalje, piombe : materijalom najboljše kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez boleči a po 2 K. Ordinactjske ure: oi 8 dopol. do x pop. in od j do 7 »redat Ob nedeljah in praznikih od 9 do iz. Elizabgtina družba za parne mlini (££) Največje mlinsko podjetje r avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mU. kg na leto, 55 vagonov na dai ooo • LAVNO ZASTOPSTVO: fer$na*d funt, £isl uMca Miramar štev, 2lc ooo Žito in otrobi na debelo. vmovm mmmtmi uL S. Franceseo d'AsIsi St. 3 i. Uiid «tr. Paitm braeilat^! n6ec 74.C79 Teleta (6-04. Podp.r/--na si rac j* a.a.zc&ait: alavnamu s>bčioa*vttf •3» oddaja strankam v brezplačni nojem = Mftle hrsiiiiae skrfujiec = V taka družini, ktkar tsdi vsik pastmaznik ?tbk» d«i»S tak« akrlsjis«, U m prf»6rM za prlhrsnjovinji nallfe la v»6j!h «v«l Skrisjica «s dobe pri podpisati zadrugi. Trgov oort. zadruge apr^jen^a branila? "loi^v od f ^kugaf, ladi Ca ni filai* In jih obrestuje po mr 4 °jc -mm Rentn! dev^k od hranil, vlog plačaj s zadru^s sama. Čaja posoi. na rame obioke In proti moaečntm odplačilom. Nada^c^ pojasnila «e d&jejo v urada med atidnimi araaJ ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 oia dopoladaa ia od 3 do 5 ovt popoldne. Trgovsko-cbrtna zadruga v Trste. S Franceeoo štev. 2. I. cadabr. pr jin ton Žcrj al - Trst priporoča svoje trgovine j estvm a Ch, CftoiGjprcšal 13, a pjiružnico u ica Istr*a '•+ il arhola zgoru a). - IJrodbia st- žit • ves, cj uz^ raznovrstne otrebi ter moka tudi >ia de elo. Calte i (NOVA KAVARNA) 3 Tr t Piazza Bairie-a Settefontane Prv?\ udobnost. Bogata izbira čanni-k^.v. Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard Seifert Telefon 19-81. Poleg kavt riii se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, iger se pr. dajajo mrzla jedila, vino in L'reherjevo i ivo. Spreje:najo ne naročila ca dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. V Tretn, Hne 10. avgusta 1913. „F-DIH03T" K. 220._ Bto,a VTT' Podružnica f*jublfanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8.COD.COO.— Rezervni zaklad: KJI.OCO.OOO — Cemrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARA JEVU, GORICI in CELJU; Plazza detla Borea Stev. IO, telefon Stev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valate, č.tke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti, Obrestuje vloge ne tekoči račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne me sečne obroke. VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTINU 4vt i^-govlna z nsnjim la č^rljarskimi predsuti ,«j ;,rlklopIjon<> led*! ovalni o zgornjih da-i ? la pj ćđlva'ntco tir s^lojo uapetnifeo« IgF&riP v aiiui Bel 17 od ero 4S. 4% 4 j IVAN SiMONlC. urst predaj« Ermlio Muiler o* vgledrssji* la artjata-ttjA* prodajalni©« ur v Trstu., Tla 8. Aatenic lvoge.3 ulice S. Nlcolfe). VELIKA IZ8EIU variti©, sUtlk, rrabv-rib, kskox ta« aits> cr treaS« Tratam U&iarcvh'-Jae iahi IIH. FR. P. ZAJEC Ljubljena, Stirl trg 9 Izprašani optik Socialist za očala in SčKnlnike. Zal'ga te plom io?, barometrov daljnogledov (Zfis*) 'td. La-tuu delavni a z e 'ek-trići im obra om. Krasni ceniki brezplačno. ■ T V n D K A ===== Frarteeseo Bsdnar TRST — uitaaovljena leta 1878 — TRSI je pičiozl'a s-o|o trgovino Šivanih strojev bldkljev Ir; pr?deflV,od slavna la prlljifc- lGd 1010! tjeno rfemtćo sredstva. Pri večjih aaročfesh zn&tae znlžaao oaaa, LEKARNARJA jI. 7hf®rry fealsam ■••tava« zavarovan. — Prid** uh i aaa« kat varatvaa* lr.aaka. Proti faMUi-sviJI k bo atrogo poatopftlo aa podligt pravice. Tu l-aUam Je n 'JIkjIJI« adrarllo pljoCnlm la araalsc Nilaanlui, kailju, hritarooii, taftk.:mu dihanju, pljuč-Imu i & taru ln osobito pruti lartaenci, ilabt p raba vi, ftoiot-IMis krta, unetja Jetol ln ohiitl, proti ottabaicrtt, arahla- a«, aobobota lc asi t tn boleznim, proti trganjti, opeklinam nI« boleaiilm Itd. »11 */, aU velika ttaklanlca K 4*60 Lekarr.arja A.Thierryja Sreparesno mazilo adlno pristno aauacljlvo leCU- no aa rane, oteklina, odstranjuje la telert vM ikođijira »novi in rcflnoma nawe,toj« matam «p«raolj*. UClukuJ? t .dl proti a tari nt ranam. Dvr. dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk. Dobiva se: Lekarna pri Angela varahu, ADOLF THIERRT, Pregrada pri Rogatca. Prodaja se v V3eh važnejših lekarnah. Ea debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. Ljudska ara? raa BOGOMIL PINO Trst. ulica Vlncenzo Belimi St. 13 (Baspioii čeme tr. um lofega) Bogat izbor nr, verižic, ovretnih verižio, uhaa^v, prsi snov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. —— NOVA =— KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campantte žte/. 15 Zaloga otr ških oblek, b uz, spodnjih kril, srajc, spodnjih blač za moške in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. KAREL BULAMI po visokem c. kr. namestnišivu KOftCESUOMRANi ZGB0TEHNIK Trst, u?ic& Belvedere št 4. III- nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4 - Svan losmerlj ■ Ivanov Rojan, u). Montor"ir:o št. 7, pilporcSa o. občinstvu a^ojo trgovmo joatvinin js kolonijalnega biaga. ^ mirodilnici flntsnio Urslcb ul. Barriera vacohia 14 Zaloga b^i-v, čopičev, frnsiev, pečatov, ribj ga olja, prsškov proti mrčesoai najfi nejših »več, suhega ss.dja, voska, laka za tlak, dišav In krtač. Um Pit?a iz Solkaia ■ na obroka-- Trst, dUu Hodonnlna 5. Popolno aobe, selo fine, ■ofiana, pootaaa dobro ladelane, čvrsta, nath la aopoH-raaa ter posamezno pokiStro, tudi ia lano; Bralni stroji, stanaka ara, alika ocladala, maanf. Mago. - Zaaraa mm. PR'lPOROCLcIiUe TURDKE: J ■ 11 ----- Brivntce: lase tupujem ter izdelojem vsakovrHtn* IZPslOie najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, ul. Acgaedoto 30. 1755 4nton Movak, brivec JJbS: vedere §t 57, ?e topio priporoča cenj. slovenskerciuob činslvu za mnogoštevilni obisk, -- SVOJI K SVOJIM i_*66o is&5Ijane in rezane, kapujenc Zensks lasi i>0 d-^ ceni a. $ebek viasol ar, Trst, via Oarducci 9. Brivska dvorana. Roja na m okolice» dr priporoča hrivska I rt Oinlf^ mizarski mojster, Trst, u'.i;» JUaip OlOITa Belvedere it 13. — Izvrio • vsakovrstna mizarska dela. Olje, kis, milo. rn D| ACC1N1 Tr8t- alica lBtr?a Ste? ' 1 n. DIMUailllf Prodaja olja, kUa, mila ia drugo. ___ Pekarne: incip A7IIANN Zgornja Greta Štev. J U Ol I M L m nli 11 priporoma avoio ; ekan . PohiStvo: Drtha&tifn ln tapetarije po še znano ni*-rullisivu kib cenah, k»te*e ae ne dobi drugje. Spalne a -fca ia Taakovratneg i lesu, rezane od 380 kron naprčj. Jedilne *obe cd 440 kron naprej. Nova a t log* S. ER )D, nI. Sqaero naovo 7, I. nadstr. ni atrani p oštre palače. Po dogovora olajšanje plačiv an a. Prodajalne jestvfn : tfat vrl &£ii!ai Trat» Pir,2za p mtar°990.^ r\al. Vil. s7IUiOJf Trgovina jentviu in kolo* nijalnega blaga, specijaliteta: priatno čajno mar kranjske klobase iu ilirske testeiine. — Za obi;3a obisk ae priporoča vdani Ivan Bidoven, vodja 50 « Restavracije. Restavracija „Al a Stadiona" TR3T, Trg pred južnija kolodvorom 3. — NaiugoJ-nejša re3iavracija za potnike in za meščane, ker.,ev bližini južne ja kolodvora kraj javntga vrta in kje* ee uži:a po leti na obširnem prostoru pol nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Fjrlansfcj in istrsko /.a dom po t>6 atot. liter. Domača kuhinja. Ceie rmerne. — Lastnik Anton Andrijaučič, bivši vratar Hotela Balkan. Šivilje. ADi^PCft T™1- Via Barri«ra 33» ▼rat* . nlluulin, 13. Damska krojačnica. lzdeln t vsakovrstne obleke po augleškem in franooskeM ; kroju, plesne obleke, obleke za poroke, h.uze sa gledališče itd. Ceoe zmerne. Trgovine s prekajenim mesom P^inn^n^OVVI cenjenemu občinstvu ?oj buffet i r ripUrUUdlll Točim prvovrstno Dreberjevo pivo na pipo, brer aparata, in v^akovratneea visa. 1'rst, ulica Čaniiii štev. 24. (nasproti muzeja He*ol-tallu) Lastnik: JOSI t'TOMAŽ IO. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna l .^.tio* j najnižjih cenah se popravljajo re in zUti prelmatL. I P pravljajo se budilniri z garancijo po K 1'—. Caio £quadrani. 90- j 2eleznine: i VtiniiiAm železo, atare kovine: Anton Oernaca j ivupujoin Trst, ulica Olmo št. 12. 1730 Medena obešala - Potrebšč;ne 2 m alti- rane in iz aluminja, leseni predmeti in železnine za demačo uporab', po ce?sh, da se ni bati konku-' renče. — Obrnite se samo do Umberto Oesca, ulica Oa*=arma štv. 14. 16S2 Žgan jarne: Stara grška žganjarna .*. ▼ Trsta, Vta Oav&aa S. Ta se debi bogate Is- ber likerjev; apedjaiitete : gr?ki ln francoski koajak, kranjski hrinjevee, kraški a^vove" in briski troptao > vej in ram. Cene nizke. Irber grsnČic. Slabiči» sapečend Grška mastici iz 5ija. — Sa priporo a Andrej Anton opulo. T,|m|j edina slovenska žg .ojarn* i= j Mlliun I um, »loga nk-rjav. v kateri s« I dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v biiž ni „Na-i roinega doma" v Trstu, ul. Carlo Gheg* 10, vogal jul Cecilia. Edina zaloga dalm itinsk^a tropi lovca j Razpošilja tudi na deželo. Razni: ! paanHoin ali T najem se dajo razne gostila* I II il UclJ U kavama, mlekarne in drugi obraai t obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršifi, s*-varna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41? Stalni krajevni agonti sprejmejo ali pa nastavijo a stalno plačo za prodajo v Avčtro-Ogrski dovoljenih sreči. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasse št. 20. _3242 In^alifiAiiian >n učen, priden in pošten dr-inieiigunivil žavni uradnik v pokoju, p;> polnoma vešč srbako-hrvaSkegm jecika v govoru in pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopisni*, km igo vodja ali slično v Trstu ali zunu kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost de'a. Veliko Število caSih, v »porabi se nahajujočlh motorjev J© najbolju dokaz njihovo kakovosti Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na bemin, svetilni plin in motorje za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflMUEL IM OSKflR KRflUS THfcT, ulica S. Nicolo ž.t SpeCijelna tvrdka za napravo mMnov. gospodarskih up. a v, opeka ren, mizaren, kovaćnic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrt! h opisi zastonj in franko. Tržno poročilo z dne 8. avgusta 1913. Mir, ki vlada na vseh tržiščih, pač ne nudi mnogo snovi za tržno poročilo. Budimpeštanci se sicer mnogo trudijo, da bi vcepili ljudem mnenje, da vreme jako nagaja žetvi, da kvari kakovost itd. Toda prodirati je začelo domnenje, da s tisto škodljivostjo vremena ne bo tako hudo, ampak da je hladno vreme sicer nekoliko zavleklo dozoritev zrna, a zategadelj je to zrno lepše razvito, ima več vsebine. Na Slovaškem so glasom zanesljivih poročil pridelali polnotehtno pšenico, kjer se sicer prideluje slaba pšenica. Pa tudi na pravilnosti cenitve ogrskega poljedelskega ministrstva se dvomi. Vsled takih in enakih pomislekov je avstrijski konzum jako rezerviran ter se nikakor ne pušča zavarati po budimpeštanskih razgrajačih ampak — čaka lepo na nadaljni razvoj. Pšenica je tekom tedna izgubila neknj vinarjev, toda danes so ji zopet pomogli do cene, ki jo je imela zadnjo soboto. Danes notira Budimpešta pšenico za oktober 11.43 (11.44), april 1914 11.97 (11 96). V sredo je pa notirala pšenica za prvi termin 11.34, za drugi pa 11.88 (cene v oklepajih značijo notice zadnje sobote). V primerjanje navajamo povprečne cene pšenice nekaterih tržišč. Budimpešta K 22.90, Dunaj 24.80, Berolin 23.80, Pariz 26.70, London 19.70, Čikago 16'— Moka. Mlini so svoje zahteve precej zvišali, da tako spravijo cene pšenice in moke v pravo razmerje. Seveda višje zahteve mlinov nikakor niso poživile kupčije, pač pa so konzum še bolj odtujile. Povprečne so zahteve za moko: Budimpešta 35 —, Dunaj 35 60, Trst 35 50, Praga 35'50, Berolin 31-60, Pariz 35 40, London 20—, New-York 2440. Otrobi so ostali na isti stopnji, na kateri so bili zadnji teden. Kava omahuje od cene do druge, toda ne navzgor in ne navzdol ne preko-rača cenovne meje začrtane si v času največje osiabelosti. Kupčija je jako živahna. Sladkor nam je to leto nekoliko račune prečrtal, toda pravega zaupanja v svojo popustljivost vendar ne vživa. Govori se, da proti koncu kampanje bomo vendarle imeli višje zahteve, če ne za vse, pa vsaj za nekatere vrste. Olje. Tukajšnje rafinerij so zvišale cene. Olivno olje pa je v ceni nekoliko popustilo. Slovenskim trgovcem priporočamo zopet, naj se zavzemajo za te vrste olja, in naj pokušajo sprijazniti svoje odjemalce z olivnim oljem. Ne samo, da je to pridelek naših sorojakov, ampak je olivno olje mnogo izdatnejše in zategadelj v rabi tudi cenejše od olja, ki se sedaj splošno rabi. Tisti močni okus se očuti le prvokrat. Kadar si rabil to olje dva ali trikrat, pa ne občutiš več tistega dozdevno neprjatnega okusa. "7 Fižol. Na trgu je že nekaj novega fižola, ki je jako lep, pa seveda tudi slan v ceni. ™ Južno sadje. Mandeljni so jako poskočili v ceni. Blaga primanjkuje. Lešniki se ravnajo po izgledu mandeljnov. O sultaninah (rozinah) poročajo, da je letina pokvarjena, da bode množina pridelka ista kakor lansko leto, torej ne bode nič z nižjimi cenami. V kratkem bo novo blago na trgu. fe. Svinjska mast. Producentje so s svojimi višjimi "zahtevami zadnji teden dosegli pomanjšanje odjema. Zategadelj so morali zopet odnehati s svojimi višjimi zahtevami, sicer bi jih blago začelo težiti. Slovanskemu učiteljstvu! Tovariši! TovariSi ce 1 Bratje! Sestre! V dneh 6. in 7. septembra 1913. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v srcu slovenske zemlje, v naši beli Ljubljani, svojo petin-dvajsetletnico, ki bodi sijajna manifestacija vsega slovanskega učiteljstva. — Po petindvajsetih letih bojev in naporov za prospeh šolstva, za pravice in obrambo stanu, za utrjenje in povzdigo našega ugleda in naše časti se združi tedaj v Ljubljani vse slovensko učiteljstvo, da povzdigne s svojo mnogobrojno udeležbo srebrni Jubilej naše Zaveze do najlepšega praznika, ki ga je doslej učakalo napredno slovensko učiteljstvo! — Iz vseh pokrajin, koder deluje slovensko učitetjstvo za kulturno ojačenje, za razvoj duševnih in telesnih sil svojega ljudstva, prihite med nas prosvetni borci — naši bratje in naše sestre po krvi in jeziku, naši tovariši in tovarišice po delu in stremljenju se zedinijo tedaj v središču Slovenije! Slovanska kulturna vojska se zbere, da pokaže vsemu svetu svojo moč in veličino! Pred kulturno stovensko javnostjo hočemo govoriti, pred njo polo žiti račun o dosedanjem svojem delu, pred njo razviti načrte o bodočem delovanju, zakaj, ker je naši preteklosti in naši bo- dočnosti podlaga resnica in pravica, sredstvo poštenost in značaj, a smoter blaginja naroda in domovine — se ne bojimo javnosti, ampak stopamo pred njo s čistimi rokami in plemenitimi nameni. — Da dokaže svojo solidarnost z našo Zavezo, je določilo vodstvo Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki šteje danes 27.000 članov, da se vrši obenem z našim jubilejem v Ljubljani zbor delegatov Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji. Za zborovanje te delegacije sta določena dneva 5. in 6. septembra. — Na tem zboru bodo razmotri vali o položaju našega šolstva in stanu najizkušne ši naši slovanski bratje in tovariši, ki jim dušo prešinja ena misel: Sveto služimo sveti domovini! — Ko bo delo obeh upravnih odborov in obeh delegacij dovršeno, tedaj se sestane naš slovanski učiteljski parlament — in to bo slavnostno zborovanje, ki se vrši dne 7. septembra v veliki dvorani Narodnega doma. Na to slavnostno zborovanje se zgrnejo vse naše množice, a pridejo k nam tudi naši narodni delavci in veljaki, da bo tistega dne v Ljubljani v znamenju prosvetnega dela in narodnega edinstva pod geslom bratstva, enakosti in svobode združena reprezeutauca kulturnega Slovanstva! Na večer pred slavnostnim zborovanjem se vrši v veliki dvorani Narodnega doma impozanten jubilejski koncert, ki se zanj marljivo vrše priprave po vsem slovenskem ozemlju in ki bo po kvaliteti in kvantiteti odlična priredba. — Resno delo vseh dni pa zaključi slavnostni banket, ki se vrši po slavnostnem zborovanju v hotelu Tivoli. Vse posameznosti vzpo-reda se objavijo pravočasno. Tovariši! Tovarišice! Bratje! Sestre! Pridite vsi, ki ste enih misli, da si bratsko stisnemo roke, da se okrepimo, oju-načimo za nadaljne delo! Sprejeli Vas bomo z ljubečimi srci! Ne bodi slovenskega kraja in ne slovanskega plemena, ki bi v tedanjih dneh ne imel v Ljubljani svojih zastopnikov! Z bratskimi tovariškimi pozdravi ! Na zdar! V beli slovenski Ljubljani, dne 1. avgusta 1913. Častni predsednik: Dr. Ivan Tavčar L r., župan ljubljanski. Luka Jelene 1. r., predsednik Zaveze. Jakob Dimnik 1. r., predsednik pripr. odbora. Vilibald Rus l.r., tajnik Zaveze. Fran L u z n a r 1. r., blagajnik Zaveze.__ Gospodinjska šola v Tomaju na Krasu. Slovenski starišil V novejši dobi uvideva tudi naše slovensko ljudstvo vedno bolj, da tudi kmetu in obrtniku treba strokovne naobrazbe; ne samo možu, ampak tudi ženi, njegovi pomočnici. Gospodinja, ki z bistrim razumom in plemenitim srcem skrbi za družino, osrečuje svoj dom. Zato skrbijo pametni stariši za čim boljšo vzgojo in strokovno naobrazbo svojih hčera. V svrho take izobrazbe so šolske sestre v Tomaju pred petimi leti ustanovile gospodinjsko šolo v spomin šestdesetlet-nice vladanja cesarjevega. Zavodu je namen, da praktično in teoretično vežba dekleta za gospodinjstvo. Pouk začenja meseca novembra in traja 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Pouk je slovenski in brezplačen ter zavzema: veronauk, vzgojeslovje, zdravje-slovje, raznanje z bolniki, spisje in računstvo in vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, Šivanju, mlekarstvu, vrtnarstvu, pranju, likanju, živinoreji, perutninarstvu itd. Gojenke se isto-tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu in ravnan[u z bolniki in z bolno živino. Gojenka, sprejeta v zavod, pač le na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo itd., sploh za vse, 30 kron. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko seboj. Dve nedeljski in tri obleke za delo, šest srajc, nekaj belih in barvanih nočnih jopic, 4 barvane in dve spodnji beli krili, 2 para čevljev, 6 parov nogavic, 12 žepnih robcev, 6 kuhinjskih in 3 navadne predpasnike; nadalje za posteljo 1 flanel in eno navadno odejo, 4 rjuhe, 4 brisače, 1 ali (dve) 2 blazini s 4 prevlekami. Ako ima katera gojenka več obleke, jo sme prinesti seboj. Za nedelje in praznike imajo vse gojenke enako narodno nošnjo, ki se preskrbuje v zavodu proti plačilu. Deklice, ki hočejo vstopiti v gosp. šolo, morajo : 1) dovršiti 16 leto ; pač pa se more v slučajih vrednih posebnih ozirov dovoliti sprejem tudi mlajših gojenk; 2) znati čitati, pisati in računati; 3) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4) predložiti obvezno pismo stariŠev ali varuha, da plačajo vse stroške. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti omenjene priloge, naj se pošlje do 15. okt. t. I. z naslovom: „Elizabetišče* v Tomaju, pošta Dutovlje-Skopo. Sestre vzdržujejo tudi internat za Ijudsko-šolske učenke, ki še lahko pridobijo potrebnih znanosti ter se vadijo lepega vedenja. Koristen je ta zavod posebno za slabotna dekleta, ki jim treba mnogo kretanja v zdravem, svežem zraku. Tozadevna pojasnila daje vodstvo zavoda „Elizabetišče" v Tomaju. Odlikovani Čevljarski mojster Viktor Schenk Bttlftfatolj obuval* e. kr. del. :: oroiulfkefa poveljatv* :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega vo&čila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Belvetiere 32 Prva kranjska mizarska zadruga v St. Vidu Rad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom — na električno silo. == Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence J Izdeluje vsa pohištvena in stavbena < dela, c prave za hotele, samtorje In druge javne zgradba. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti KRASNO SLIKO slovanskih apostolov so. Cir. m Metodo format 37X50 cm) za K 1-20 in 12 razglednic vseslovanskih Ciril Metodovih sa K 1*20 pošilja proti pošiljatvi zneska MELICHAhEK, Velehrad (MORAVA) Kroiačnica Yek.Terzo ji Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoma se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata iz bera najnovejših angleBkih vzorcev. _SVOJI K SVOJIM!_ Proda se radi družinskih razmer prav lepa ivoniMpa lita v CRKNEM, na sredini trga, pripravna za vsako obrt (posebno za peka) pod prav ugodnimi pogoji. Ponudbe na .R. R. Crkno - poitnoležeče". Kupujte nar. kolek! ,. ^ttopa V dobroznani mesnici Valerlo ftunli Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE. S št. 1359/13- Razglas. Občina Dekani razpisuje tem potom j delo za popravo stolpa cerkve Sv. i Antona pri Sv. Antonu. Delo je prora-1 čunjeno na 1400 K in se bode oddalo na j podlagi enotnih v proračunu navedenih ; cen. Načrt in proračun so na ogled v ob-| činski pisarni. Pismene ponudbe z var-I ščino 70 K so doposlati občinskemu uradu i najkasneje do i5. avgusta t. 1. Občina si pridržuje popolno izbiro ponudb. Županstvo Dekani dne 24. julija 1913. Župan. MESNICA VIKTOR COMISSO - TRST Campo San Giacomo 19. Od danes naprej se bo prodajalo goveje meso prve vrste po sledečih cenah: PREDNJI DEL po kron 136 in 1 52. ZADNJI DEL po kron 168 in 184. BREZ KOSTI po kron 2 32. == | POZOR I :: POZOR I 50000 parov čevljev tSSC 4 pari za K 9 — Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakouiur dva para moških in dva para ženskih črevljev na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podsivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo ®QP samo 9*— kron. I. GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec fitev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar. £ MESNICA ROMANO BURBA, Trst ulica dall'IndustnSa 6. Naznanja se, da se bo od danes naprej prodajalo goveje meso po sledečih cenah: PREDNJI DEL po kron 136 in 1 52. ZADNJI DEL po kron 168 in 176. BREZ KOSTi po kron 2 24.-- Za jesensko gnojenje je as THOMAS - OVA žlindra ss ZNAMKA _ ZVEZOA SternJ^larke najizdatnejše in najcenejše grojilo. THOMA8OVA ŽL'NDRA povzročaj© dobro žeter vseh žitnih vrst, vinogradov, trav- i nikov in pašnikov. — Vsled velikih uspehov na vseh krajih z gnojenjem s Thomas-ovo žlindro, je postala ta za poljedelstvo neobhodno potrebno gnojilo. Brez THOMA8-OVE illndre ni dobre žetve Zahtevajte izrecno THOMAS-ovo žlindro, znamka zvezda in obrnite se za pojasnila glede uporabljanja itd, na tvrdko _ Herman Turek & Go. TR8T, ulioa Sanlta Št. 8. SVARI SE PRED MANJ VREDNIMI IZDELKI. Tržaška mala kronika. Trst, 9. avgusta. Ponesrečen načrt. V ulici del Lazza-retto vecchio se naha|a izseljeniška piiarna gospoda Fericha. To pisarno sta si vzela na piko dva neznana zlikovca in |o hctela pošteno oropati. Prišla sta zvečer pred pisarno in hajd tako| na delo, dokler |e čas. Bi ž skoči pri|atel| svojemu pri|atel|u na rame, razbije iipo, ki se le nahalala nad vra'mi Ia skuša skočiti v pisarno. A ni šlo. Neki gospod |e iz nasproti se nahajajoče kavarne opazoval ta drzni vlom in takoj opozoril na ta dva tička policijo. Ko sta lopova opaiila, da se bliža polfclla, sta hitro pobrala lila in kopita In pobegnila. Policija |lma doseda| še ni mogla priti na sled. Samomor. 231etaa Elvira Saraval, stanujoča v ulici Oiulia št. 35, Je danes zjutral izpila steklenico strupene tekočine. Poklicali so take J rešilno postajo in |o potem, ko {e dobila prvo pomoč, odpeljali v bolnišnico, kjer Je pa že čez eno uro umrla. Vzrok samomora Je neznan. S kropom se je polila. Marila Za dnlk iz Velike Loke pri Sežani št. 16. se Je včeraj popoldne po nesreči polila z vročo vodo In Je zadobila pri tem hude opekline na obrazu In na levem očesu. Danes z[u traj so Jo odpeljali v tukajšnjo bolnii nlco. Rejnikolskl tatov!. Leonardo Canciani iz Italije, ki Je bil v službi pri tvrdki Kiich-ler, bi moral nesti na pošto večjo pleteno steklenico klorove kisline. A mož Je hotel napraviti dobro kupčijo, da se preskrbi v nede Jo z denarjem in Je vzel zato s seboj še neko steklenico, v kateri Je bilo 5 kg Imenovane kisline. Blago Je bilo vredno skupa| 80 K, a Canciani (e prodal vse za neznatno ceno. Tatvina Je prišla takoj na dan, nakar |e policija zvestega Itall|ana aretirala in odvedla v zapor. Canciani |e že priznal svoje de|anje. Giovanni Vlttori, star šele 19 let, doma iz Tagllana v Italiji, posebno rad preži na soeče ljudi, ker ve, da se te najlažje okrade. Tako Je našel eno tako žrtev tudi v kavarni „Universo" in se ravno pripravljal na delo. A b i fe zasačen in takoj aretiran. Aretirani Izseljenci. V izseljeniški hiši pri Sv. Andreju Je bilo včeraj aretiranih pet {raliških izseljencev, ki so hoteli v Ameriko. Imeli so ponarejene potne listine. Enega bi tudi rade vidile gališke sedat oblasti. Odpeljali bodo vse skupaj mesto čez morje, zopet v domovino. Vlomilci. Preteklo noč so reznani vlomilci vlomili v kolonijalno trgovino trgovca Antona Žarjala. Udrli so skozi postranska vrata in ukradli Žerjalu 160 K denarja in nekaj kave. O tatovih ni nikakega sledu. Loterijske številke, izžrebane dne 9. avgusta: Line 22 79 60 32 11 Društvene vesti. CM podruZnica v Kolonjl vabi na svojo II. vrtno veselico, ki se vrši danes ob 4 pop. v prostorih gostilne g. Ferluga na Konkonelu s sledečin sporedom : Oj Banovci, godba, Slovanski Brod, F. Garblć, poje Svetoivanski pevski zbor, Spomin na Zagreb, godba, Zakipi duša, poje pevsko društvo »Koto*. Koračnica tržaške okolice,! godba, nastopi pevsko društvo Višava1 Konkonel. Venec Jugoslov. pesmi, godba. Vasovalec, Adamič, poje Svetoivaaski zbor.; Slovenec in Hrvat, izvajajo vsa tri društva.1 Na veselici svira domača godba iz Kolonje.-Med veselico bo funkcijonirala šaljiva pošta, srečkanje na krasne dobitke, kakor tudi, dobro preskrbljen paviljon z ukusnlmi Jedili. Po veselici ljudski ples na planem do* polnoči. Vstopnina k veselici za odrasle 40 vin., otroci nad 10 let 20 vin., ples 10 vin. komad. V slučaju slabega vremena se vese Uca prenese na prihodn|o nedeljo. Ker le čisti dobiček namenjen za ustanovitev otroškega vrtca v KolonJ*, Je slovensko občinstvo uljudno vabljeno na čim večo udtltžbo. Novo pogrebno društvo na Frde-nlču bo Imelo svoj občni zbor dne 17. av-l gusta ob 10 zjutraj v prostorih Gospodar-1 skega društva. j Telovadno društvo „Sokol* na Vr-deli. Ob priliki desetletnice, katero slavi Gospodarsko druStvo „Narcdai dom" na Videli, dne 21. septembra 1.1. sodeluje tudi naš .Sokol'1 s svojim nastopom. Opozarjamo na to vsa bratska društva v svrho, da to upoštevalo ter Jih prosimo, da omenjenega dne opustijo svoje prireditve. Sklicujem za ponedeljek, dne 11 t. m. tretjič redao odborovo sejo. Prosim uljudno brate odbornike, da bi veadar enkrat bla-| gjvolili priti k seji. Starosta. | .Delavsko podporno društvo" bode praznoval o svojo običajno obletnico blagoslovljena društvene zastave, dne 24 avgusta t I. s sv. mašo ob 8 zjutraj v cerkvi Sv. Antona novega. Zbiranje članov ob 7 in pol zjutraj v društvenih prodorih ul. Galatti 20, od koder 5 minut pred 8 z godbo in zastavo na čelu v zgoraj navedeno cerkev. Podru2nlca družbe sv. CM v Rojanu priredi svojo podružnično veselico spojeno z cvetličnim dnevom, dne 8. septembra 1.1., v prostorih , Koti sam nega društva" v Ro-f janu. Cvetlični dan se prične dne 6. ter traja do 8. septembra. Vspored se objavi; pravočasno. Briška CM podružnica naznanja, da se bo n|e sfavnest — proslava 25!etelce — radi nepričakovanih ovir višila dne 31. t. m In ne kakor Je bilo prvotno naznanjeno, 17. avgusta. Pri tem ponovno apelujemo ta vsestransko udeležbo. Podrobnosti sledijo v časopisu. DAROVI. — Za moško CM podružnico v Trstu Je diroval mesto venca v spomin poko|-' nega svojega svaka, gospoda Mihaela Kalana, nadučitelja v St. Petru, gosp. Jakob Klemene v Trstu 10 K. Nar. delavska organizacija. Podružnica N. D. O. v Gabrovlci sklicuje za danes sledeče zidarske shode: V KOBJIGLAVI ob 3 popoldne v gostilni K. Zega; v TOMAŽEVICI ob 5 popoldne v gostilni A. Petelin ; v GABROVICI ob 6 zvečer na vrtu gostilne BandeL Dnevni red vseh shodov: „Razmere zidarjev in organizacija". Na shodih govorita: tov. dr. A. Sosič in lurist J. Požar. Skupina uslužbencev c. kr. javnih skladišč vabi na Javni shod, ki se vrši danes ob 10 dopoldne v društveni dvorani NDO, ul. Sv. FrančiSka št. 2. Dnevni red: „Delavstvo c. kr. Javnih skladišč In pripravljajoče se gibanje". Poročata: tov. dr. Kisovec in dr. Agneletto. Shod zidarjev pri Sv. Ivanu priredi zidarska skupina NDO za danes 10. t. m., ob 11 dopoldne v prostorih „Konsumnege društva" blizu cerkve. Dnevni red: „Razmere zidarjev in organizacija". Poročata: strokovni tajnik Mrak in predsednik zidarske skupine R. Pregarc. Shod zidarjev na Kolonkovcu. D a -n e s, dne 10. t. m., ob 5 popoldne, priredi zidarska skupina NDO shod zidarjev v „Konsumnem društvu" na Kolonkovcu. Dnevni red: „Razmere zidarjev in organ) zacija". Na shodu govorita strokovni tajnik Mrak in predsednik zidarske skupine R. Pregarc. Delavci čistilnice petroleja in rižarne! Vabimo na Javni shod, ki bo danes 10. avgusta ob 12 in pol popoldne na vrti „Primorske gostilne" v Skednju. Dnevni red: .Delavstvo čistilnice petroleja In rižarne te» intervencije strokovnega tajništva N. D. O.". Poročevalca: strokovni tajnik Brandner in J. Šter. Shcd zidarjev v Lonjerju. Zidarsk? skupina NDO sklicuje za Jutri cb 8 zvečer shod zidarjev v Lonjerju v gos ilni župana g. Čoka. Shod čevljarskih pomočnikov skti čuje NDO za jutri v ponedeljek ob 8 zvečer * društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančlšk? št. 2. Poročevalec: tov. dr. A. Sosič. „Zveza jugoslovanskih lesnih de lavcev". Danes dne 10. t. m. se bc vršila KONFERENCA .Zveze Jugoslovanskih lesnih delavcev* ob 11 predpo'dne v društvenem prostoru, ul. Sv. Frančiška št. 2. Vsi funkcijonarjl „Zveze" naj se te konference gotovo udeleže. Ob 3 popoldne pa sklicule „Zveza" Javen shod v dvorani „Delavskega konsumnega društva* pri Sv. Jakobu. — Dnevni red: „Položaj lesnega delavstv? vseh strok" Na shodu poročajo: predsednik „Zveze" I. Čeh, strokovni tajnik Brandner in D. Širok. _ Vesti iz Goriške. Nepriličnosti avtomobilskih zvez po soSki dolini Te dni sem se peljal v Sv. Lucijo z vlakom in od tu naprej z avtomobilom. Vlak }e bil prenapolnje: in avtomobil natlačen. Ko sem čital prejšnje Jere-i mijade o prenapolnjenem avtomobilu, sem | si mislil, da Je to morda pretirano; sedaj [ pa sem se prepričal sam, da se še vse premalo zabavlja proti upravi pcštnlh avtomobilov. Štirikrat sem se vozil v par dneh in vsakikrat Je bil voz tako nabito poln, da ni bilo niti stojišča prostega. Poro»s?fP treba, da se večina potnikov vozi za zabavo, ki pa ob takih razmerah postaja muka! Promet tujcev po Soški do!iii se Je pomnožil tako, da bi težko zadostovala dnevno dva avtomobila in ne en sare. Nerazumljivo je torej, čemu se zabraoja bratoma Ostan prevažanje potnikov ? Vsaj domače ljudstvo naj bi smela prevažati. Tu v hribovitih kralih Je bilo mlnole srede in četrtka grozno. Bur|a le provzročila na sadnem drevju ogromne škode. Tudi |e Danes popoldne vse na šentja■ kobski semenj na vrtu gostilne Jadran" pri Sv. Jakobu v Trstu. F 3 \> <0 H 3 \'fi M. Aite nasledniki Trst, utica Nuova 36—38._ Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O. Milic F. Šušmelj. U> < O (/> < o POSOJILA dovoljuje svojim členom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300*—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400"— proti zaz- ambi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ulica 12, daje nemudoma in brezplačno podrobna pojasnila. UNIFORME za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSe In elegantne civilne obleke solidno In ccno IzvrSuje po meri Parteder & Rupp ul. G. Carducci (obe. kiosk). ,TOVACHA V << ihumi mrmuno A 'V • r- DUNAJ IX r -.V ; S- «■ » ■ . i ZAHTEVA/TI VZORCE POOfPEKTEl Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug — Trst, ulica Sanita št. 25. „Obrtuvjsko društvo" pri Sv. An! tik tramvaj >ke proge priporoča slav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči izvrstno belo In črno vino ter ::: DREHEKJEVO PIVO. Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. ACDr\P A D kovač, mehanik In elektrotehnik - z delavni«« ■ ODUU/\n u nikellranja, posrebrne&je, bakranje Itd. Itd. Trst, Via 6aetano Donizattl 5. - Telefon i26, Rom. IV. PopiavHa priprave sa ločen je piva, motorje aa gaa In bencin, lesaljke, Šivalna etroje, motocikl«, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadao v stroko mehanikov, priprave sa električno razsvetljavo, električne motoije in vxdigov*lnice, električne zvonce, telefon« In vaako delo elektrotehniško. - Zalaga iaraio, »taksi za gas Ia elektrike In trupih prsdietev. ta ~ " Izboljšajte promet v svoji fine+ilni 2 Izvrstnim cenim yU5lllm plzensklm pivom U Čelke delniftke pivovarne v Čeških Budjejevicah. Hftjveijt slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalaga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru Itd. Herman GamM - Trst, ulica del Bachi štcu. B. ______-T.1.2403------ Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (štaj.) <3 GRADEZ (grado) & Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije. Elegantno shajališče. Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevilnimi kabinami in 1400 šotori. TENNIS, IZLETI — KURSAL —= CERCLE DES ETRA^GERS. ===== * vel drevja polomilo in celo izruvaio. Hudourniki to vsi izstopili, valeč skale v dolino. Tulcev odhaja, vsled mrzlega podaebjs vsaki dan, a je zopet drugih, ki dnevno pnhajajo. Škoda, da nI od Sv. Lucije dc Bovca, oziroma do Trviža bolJSfh in bolj pogostih voznih zvez. Kraji ln ljudje sr vredni, da se |ih obiskuje in gotovo ni potnika ali letoviSčarja, ki bi mu bilo žal, da je zašel v te lepe slovenske kraje. Sadja, posebno jabolk In sliv, bo mnogo u kljub slabim vremenom, krompir je lep, fižol divno lep, a turščica, ali sirk, ka kor mu pravijo tu, bo srednje dober, akc nastopi lepo vreme. DruStvo ,Sloga* v Ročinju priredi danes javen ples ter vabi na obilno udeležbo. _ Vesti iz Istre. Z Miljskih hribov. V nedeljo so pri redil pri Sv. Barbari ples. Svirala {e godba iz Sv. Barbare in začela s scclj listično himno, kar je nas zavedne ogorčilo. Nismo preti temu, da se svira rečena h m na, pač pa zahtevamo, da se ne pozablja na naše slovenske pesmi. Stvar ni tako nedolžne kakor bi se zdelo na prvi pogled, marveč je globljega pomena, ako uvažujemo d«* dej. t vi. Ob znano odločnem narodnem ml šljenju italijanskih svajelistov tako preziranje narodnosti domačega prebivalstva zadobiva stvar politično protislovensko barvo in ten denco. Torej fe to izzivanje, proti kateremu protestiramo najodločneje. Druge slovenske dežele. RadovljiSka podružnica S. P. D priredi v nedeljo, dne 17. avgusta ob 3 popoldne veliko javno ljudsko veselico z koncertom ln prosto zabavo v Boh. Bistrici v parku kopaliSča „Danica". BRZOJAVNE VESTI. Za revizijo in proti reviziji mirovne pogodbe. BELGRAD 9. (Izv.) Belgrajski Usti, ki se kažejo v splošnem prav zadovoljne z uspehi bukareških pogajanj, nastopajo energično proti vsaki reviziji bukareških sklepov. Listi zatrjujejo, da bi zamogla revizija pogodbe prevreči temelj iste In ustvariti novo situacl|o, kateri se pa v Srbili ne bi uklonili Mir, kakor je bil v San Sufino, ne bo nastal in Srbija bo storila vse, da se uve l/avijo določbe bukareŠke mirovne pogodbe in bo predvsem skrbela mllitatično za to, da nove srbske pokrajine ostanejo tudi v srbskih rokah. Srbska demobilizacija se smatra tako dolgo kot izključena, dokfer bo obstajala misel, da se hoče Srbiji osvobojeno in ji že prisojeno ozemlje odvzeti. PARIZ 9 (Izv.) Kakor Javljajo Ust', zastopa francoska vlada prej ko slej stališče, da se ne sme izvršiti nikaka revizija buka-reške mirovne pogodbe. Ruskih in avstr?j skih korakov pri rum unski vladi ne smatrajo tukaj kot pritisk radi revizije pogodbe, ampak le kot sredstvo, opozoriti na različna vprašanja, o katerih se v Bukareštu nt razpravljalo. Francoska je tozadevno z Angle ško popolnoma edina, ker je angleški poslanik v Bjkareštu odtegnil uoto svoje vlada. PETROGRAD 9. (Izv) Rusija vztraja pri svoji zahtevi po reviziji bukartške pogodbe. V uradu za zunanje stvari se na-g!aša, da obstoja med Rusijo in Avstro Ogrsko popolno soglasje tako glede tega vprašanja, kakor glede vprašanja Drino* polja. BUKAREŠT 9. (Kor.) „Agence Tele-g;aphfqje Roumalne" poroča: Angleški mi nister za zunanje zadeve je poslal rumun sfcemu ministrskemu predsedniku Majorescu o priliki sklepa miru brzo|avne častitke. KOLN 3. (Kor.) „KOinlsche Zeitung-poroča iz Berlina: Povodom sklenitve miru v Bukareštu, sta cesar Viljem in kralj Karei izmenjala prisrčne brzojavne pozdrave. BERLIN 9. (Kor.) „Reichsanzeiger« poroča, da Je podelil cesar Viljem rumunskemu ministrskemu predsedniku Majorescu veliki križ rdečega orlovega reda. Usoda Drinopolja in Tracije. CARIGRAD 9. (Izv.) Ministrski svet ie vzel noto veleposlanikov na znanje In bo sklepal danes o odgovoru. V uradnih krogih se zatrjuje, da korak velesil ne bo Čisto nič vplival na Porto, ki bo enostavno skle niia, da za nobeno ceno ne odneha v diino-poljskem la tracijskem vprašanju. Govori se, da napravilo danes tudi balkanske države skupno z Rumunijo skupen korak pri Porti, ki bo enak koraku velesil. Dalje se zatrjuje^ da Porta veleposlanikom ne odpošlje nobene fjrmalne note, ampak bo samo dala s?ojlm zastopnikom pri velekabinetih potrebne instrukcije, da še enkrat poudarijo široke, zakaj Turčija ne more odnehati v ^rinopoljskem vprašanju. Zmagoslavje v Atenah. ATENE, 9. (Kor.) „Agence d' Athenes* Poroča: Kralj Konstantin Je odredil brzo Pvnlm potom, da morajo slaviti vse utrdbe od Dardanel do Soluna in od Janine do Jad ranskega morja danes veliki dan sklepa m'ru s tem, da oddajo po 101 strel iz to- pov. Listi zahtevajo, naj se slavi povratelr zmagon osnega kralja svoje glavao mesto s sijajnostjo, ki je vredna slave, s katero Je obdal kralj deželo. Radostne slavnosti na oznanjajo svetu o radosti, s katero hoče narod pozdraviti svojega velikega kralja. ATENE, 9. (Izv.) Podpis mirovne po godbe v Bukareštu je bil na poveže kralja Konštantina oznanjen ljudstvu po 101 strelu iz topov. Kmalu nato je bilo celo meste polno zastav, zvonovi so zvonili in povsoc je bilo slišati strele veselja in radosti. Vzra-deščeno ljudstvo je hodilo v gručah po mestu in prepevalo patrijotične pesmi. Grško prebivalstvo med Kavalo in De deagačem ležečih pokrajin se čuti globoko žalostno, ker pride pod bolgarsko gospostvo. Grki pošiljajo kralju Konstantinu pro testne brzojavke in izjavija|o, da se raje izselijo na G. Ško, kakor ostati pod bolgarskim gospodstvom. Londonska poslanlSka reunlja. RIM 9. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se |e dosegel na včerajšnji seji poslaniŠke konference v Londonu priccipljelen sporazum glede vseh še visečit spornih vprašanj. Vprašanja, ki še doseda) niso rešena, so lažjega značaja. Uspeh kon ferenbe je zagotovljen. Crof Berchtold pri cesarju. ISCHL 9. (Kor.) Cesar je sprejel danes ob 11 dopoldne zunanjega ministra grefa Bsrcbtolda v avdijenci. Grof Berchtold Je poročal cesarju o tekočih zadevah svojega resorta. _ Ker je bila včeraj ponoči telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so izostala najnovejša poročila. _ Književnost in umetnost. Preje I smo sledeče knjige: Staro gorski: Junaki svobode. Osem lepih povesti in črtic iz balkanske vojne obsegs knjižica, ki Je izšla v založništvu „ Slove n skega ilustruvanega tednika" ln sicer: „Z križ častni in svobodo zlato", .Šumi Marica »Bela roža", „Usmiljenka", „Oaam, onamo", „Na straži", »Gojk? kliče . . . .* in „Na pol|u bojnem*. Broš Izvod stane 2 K, vez. 3 40 K. August Šenoa: „K letva". Z-ameni; roman slovitega hrvatskega pisatelja. Hr vatska .Pučka Prcsvjeta" je izdala ta roman v ljudski izdaji, slovenski prevod pa jt oskrbel Starcgorskl. — Knjižnicam in ljubiteljem lepih knjig in povesti obe tuka| navedeni knjigi toplo priporočamo. Dobivata se pri upravniStvu „Slovenskega ilustrova nega tednika" in v vseh knjigarnah. BroS. izvod stane 1 40 K, vez. 2 10 K Poslano *) Veliko je žalibog število ženskih bolezni Mnoge bolezni tn bolečine bi se lažje prenašale, ako bi vse ženske znale, da se te slabosti vsled zapeke jako shujšajo. V sve-tovno-znani kisli vodi „FRANZ-JOSEF" najde vsaka ženska priznano zdravilo, da odpravi te neprilike. Kozarec ali pa pol kozarca te vode pred zajutrkom uravna tudi v zastarelih slučajih prebavljanje i. s. gotovo, hitro in brez bolečin. Profesor dr. Gustav Braun pri-marij c. kr. dunajske ginekologične vseuči-liščne klinike piše: Pri ženskih boleznih rabim naravno kislo vodo „FRANZ JOSEFw večkrat; in vsakokrat z najboljšim uspehom. Varovati se je pred ponaredbami! Tam, kjer se ne dobi v lekarnah, mirodilnicah i. t. d. pristna kisla voda „FRANZ-JOSEF", obrniti se je direktno na „Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „FRANZ - JOSEF" v Budimpešti. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mn zakon veleva. MALI OGLASI MALI OOLASI m računajo po 4 vin. besedo. Mastno tiskan« bom enkrat «t Najtn«yia pristojbina 40 vin. Plača a« tako} Inseratncm oddelka. Prnfi21 CA dobro upeljana fevljarni a. - Na I I UUa O«* slov pove Inser&tni oddelek Edi ro ti. 1738 111*91* pol delavec, da je zanožea italijanščine, se UI al j§če. Ul ca Sette Footape 10._1729 I/am S p prodajanje prašičev v Sežani prepove IV OI JO dano, naznanjam, da bom prodajal prašiče pri Pečarja na Katinari, začenši z 12. avgustom G. Sooilsanič. 139 flflfJA qa takoj 1 prazna in 1 meblirana soba U U Ud 3w xa dve osebi v nlc: Commerci&le 9, pritličje._1770 Oriti«! CQ postelja poštenemu mladeniča. Ul. UUU*iiAn+ išče zaalnik* na domu. Naslov nuiiurijeill pri Inseratnem oddelku Edi nosti pod gt. 1724. 1524 ll^pnna vajenega ▼ trgovini jsstvin sprejmem UbOllta prednost imajo oni z dežele. Naslov pri Inseratnem oddelka Edinosti. 1719 ftfifio en sobico, eventuelno s,bo z dvema UUUd OtJ posteljama, uL S. Marco št. 37, IV. nadstropje. 1725 Pr97ni enrii od 0,ia in mi°eralnega petro-■ ■ C*£.111 OUUI ieja ae kupijo v partijah, ►'o- nudbe pod „Trgovina" Trst, poBtante._1695 Prinnpfina M> novim vodstvom, na novo T V l|JUI Ul/Ct mejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. One zmerne._1252 Spedicijska trvdka hivarja. — Ponudbe pod „Arhivar1* na Inaeratni od- delekJEdinoBti._1668 jyon Miblaviflt Tr8t> ulica Pic«rdi št-50 ■*€!■■ mlltlaVII/ Priporoča cenj. občinstvu avojo trg vino je9tvin in kolonijalnega blaga. 1610 Prinnrn^a Be ceEj- občinstvu Bufrct v ulici ri l|suruba Ghega št. 8. Točijo Be prvovrstna ina in pivo. Zavarovalnica goveje živine v Qu |f Pri Trstu priredi danes 10. avgusta IV? ii U javno tombolo in ples. 1655 If rnioftnino ADOLF MILANlO v Barkovljah IVI UjaUIIIUa n« Obrežju 6t 122 se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba. Vel ka izbera najnovejših angleških vzorcev po najnovejši modi. 1575 Trgovina jestvin ez PoćJtaj se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom. Cene nizke. Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica golonja 295_1411 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tom&žičs v ulici Moliu a veuto fitv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voiiteti. 524 MflRAN&'* j® pripoznauo najbolje sredstvo llf^fvM ea uničenje Btenic in dražega mrčesa. Dobiva Be po raznih mirodilnicah in pri za-lagatelju S k r i n ja r, Ferriera 37, L 1632 Meblovana soba družb? uUca BBa/riera veccbia štv. 22, IV. nadstropje. 1666 Vrtnar-Cvetličar - Ponudbe pod .SPOSOBEN" 1658" |na Inseratni oddelek Eiinosti. 1658 Izlet v Sesljan Železnico ravno tako. V Sesljanuje na državni cesti 8 gostilen, posebno pa rb pri I. Sucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne cene. Vljudno vabi IVAN 972 Gospoporsko In konsumno društvo = u Rocolu = registrov, z&druga z omejeno zatezo ima svoj izredni občni zbor v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri i n pol zvečer v društv. prostorih« Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. PolnoŠtevilna udeležba članov je potrebna. ODBOR. AGO čevlji brez šivanja in žebljev Priporočljive tvrdke. Vpouliarniri j zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnfm uradnikem 5°a popust Ivan K rž e Trst - Piazza 8. CloyannI It. ? tTitlajakib m kietar^kik fii^iUg« Win 0(| leoa ia plstocia, Wuiovt brest, Ćebru7 in kad, aodđekov, lopat, relov, »it In vsakovrstnih kolev, jerbaMv in matel tat eucjO dragi*) V to itroko spada- aua^i avoiO tr- fočih pradmetOT.— A g«Vino B znhinjako posodo vsaka vrste bodi od povedana, «•"■ mlja esaalla, kositerja al) cinka, cadalje peneasantarje* kletke itd. — Za goetilnifarje pip«, kzogijs, mssijcim in atekieno posodo sa vino. DrcrRaimondo Bisiach opozarja svoje cenieno odjo-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno rja svoje prej-6nje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega korsumnega društva". — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. Tržiiška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma Stev. 2, I. (v lastni j palači — vhod po glavnih stopnjicah) ' 1 Pofitno hranilnlčnl račun 16,004, \ Posojila daje 2 na vknjižbo, na menice, ] na zastave in a na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. j Eskomptujts trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po pr 4%°\o -Si Večje stalne vfoge in vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice) Telofon Štev. 952. Ima varnostno celloo fsafe deposits) za shrambo vredno-tnih listin, dokumentov in raznih drugih vredno>ti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Btanje vlog nad lO mlljonov; URADNE URE : od O do U doooldne In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. Zapomni si, da moraš prinašati samo Ottoman papir ali stročnico za svaloice in ne daj se zavesti po podrobnih posnetkih slabe kakovosti. Živnostenska banko, podružnica v trstu Telefon: 2I67-I078. akreditivi - ČEK! - IZPLAČLa __= borzna naročila. IZVRŠUJE vsE. bančne in menjaln1čne posle. GRADEŽ ■ ekspoziture OPATIJA CENTRALA v -- PRASI -- Ustanovljena 1. 1S68. 22 podruinic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica: K 60,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 38,000.000 VLOGE na knjižice 4 L? 2 0 Rentni davek plačuje banka Iz svojega. Položnice brezplačno na razpolago.