llaroSnina mesečno 25 Din. za Inozemstvo 40 Din — ne-deijika izdaja celoletno 96 Din, za inozemitvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi mL 6/111

VENEC
Ček- račun: Ljubljana it 10.690 in 10.349 za inse ratej Sarajevo štT. 7565, Zagreb štv. 39.011« Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050 — nožna t996. 994 tal SOM
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Izhaja rak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Katolicizem v bojno vrsto
Danes stoji svetovno in tudi slovensko javno mnenje pod vtisom framasonske krilatice, do ie vera, zlasti katoliška, zasebna zadeva o kateri se na zunaj ne sme me vedeti. 2e cela desetletja po načrtu in silno neizprosno preganjalo vsako versko misel iz javnega življenja v zakristijo češ tam je mesto za vero, tam nai se svobodno razvija. In posrečilo se jim je da so io res iDOpolnoma izrinili z vseh torišč, ki vplivajo na ustroj družbe. Zakoni, ki so narejeni za budi in po katerih se morajo ljudje ravnati, prav tako malo poznajo Boga in njegove zapoved«, kakor zakoni, ki so namenjeni pospeševanju živinoreje. Zakoni, ki odrejajo smer vzgoje človeških otrok, prav tako nič ne vedo, čemu je prav za prav človek na svetu in ka.j naij iz otroka postane, kakor pravilniki, ki urejajo cestni promet: na ena strani je obvezno določeno, da mora hoditi otrok od 6. do 14. leta vsaik dan sedet v šolske klopi in da mora tam brati knjige, na drugi strani pa, da je treba voziti po desni stran« ceste in da mora vsak brati napise, ki so nabiti ob cestah, o Bogu ne izveš nič, ne iz enega ne iz drugega.
Aiko bi šel po Evropi in bi takole nekje našel na cesti to ali ono ustavo, v kateri je po navadi urejeno razmerje posameznika do družbe in obratno, pa b,i jo začel prebirati, ne bi mogel spoznati, ali so to organizacijska pravila človeške družbe ali mravljišča ali čebelnega panja. Govorijo sicer o človeku, toda zakaj se ne bi tudi mravlje aH čebele, ki žive v zelo lepo organiziranih družbah, med seboj imenovale »človek« in zakaj ne bi poleg tolikih drugih umetelnosti lepega dne v pismu ovekovečile svojih organizacijskih pravil? Samo na sebi bi to ne bil nic večji čudež, kakor pa že tisočletia izdelovati satje in med in vzgaijti čebeljo družino. Zdi se, da je razlika med človekom in živaljo le ta, da žival lepo živi po božpi ustavi in je nič ne pre-nareja, človek pa je Boga spravil med »zasebne zadeve«, živi pa po svoji modrosti, brez ozira na to, da mu je to modrost Bog posodil.
Sicer je prav prijeten občutek, če se človek bije na svoja svobodina p«rsa in deklamira o svobodi, o sproščenosti, o popolni neodvisnosti, če vse sam uredi brez kakšnih vezi ,iz večnosti ali iz sedanjosti, če vsako kaprico lahko proglasi za obvezno in če vse lahko razveljavi; je prijeten tak občutek - za tistega, ki si ga more privoščiti Toda na svetu je vse narobe. Suči človeški napredek kakor ga hočeš, tolaži lačne in raztrgane množice s olovečanskim napredkom in drugimi lepimi besedami, pomirjaj site in dobro preskrbljene, češ'da je človek že toliko napredoval, da nikdar več ne bo postal živinski in da nikdar več ne bo plenil in ropal — vse to nič ne izda. Vsi vedo, da je na svetu nekaj narobe, zato se drug drugega boje in drug drugega zalezujejo. Iz splošne zavesti te svetovne in posebej evropske zmede pa se že oglašajo zdravniki, ki z isto nadutostjo proglašajo in ponujajo svoje poganske recepte, kakor so jih naduto in domišljavo ponujali njihovi predniki. Poganstvo, ki je na univerzah rodilo liberalizem, iz katerega se je pri mizi kaj kmalu razvil kapitalizem, t. j. družabni ustroj, v katerem nekateri jedo z velnico, drugi z žlico, tretja pa morajo ali čakati na ostanke, ali pa žive od dobrodelnosti, podpor in zavarovanj in »,javnih ustanov« (mravlja v mravljišču ima leto in dan za svoje delo svoj kruh) — to nepretrgano vrsto poganstva hočejo ti novi zdravniki popraviti s še strašnejšim poganstvom, s komunizmom. Škodo, kii jo je povzročila krilatica, da je vera zasebna zadeva, hočejo popraviti z drugo krilatico, da je vera strup; zmedo, ki je nastala, odkar so Boga izrinili iz javnega življenja, s sodišč iz parlamentov, iz zakonodavnih odborov, iz šol. iz časopisja, hočejo uredili z odstavitvijo Boga!
Na drugi strani pa že dozoreva prepričanje, da se vozel čim dalje bolj zapleta in da bomo kmalu vsi zadrgnjeni v njem. Nihče ne ve .več, kje naj prav za prav začne. Videti je, da je ves napor le strah človeka pred propastjo. In v tej strašni zadregi, v tem mučnem mraku vstaja hrepenenje po božji luči. Vera — za Evropo katolicizem oz. krščanstvo — mora zopet postati javna zadeva, luč, ki bo svetila občinskim odborom, sodiščem, parlamentom, šolskim in davčnim postavam, ovcam iin pastirjem, ročnim in umskim delavcem, da noben zakon, noben dogovor, ki bi nasprotoval veri, ne bo več zagledal belega dine, potem šele se bo začel klopčič od-motavali. Najdailekovidneijši duhovi to spoznavajo in si žele, da bi verg vodila javno življenje, ne goljufiva človeška modrost, toda nimajo vsi poguma in moči, da bi na to delali. Brez trdoživega in dolgotrajnega dela pa nii nič, ker katolicizem ne plava sam nekje v zraku, ampak je samo v ljudeh, kakor so tudi poganstvo, katerega strupene sadove moramo danes uživali, zanesli v javnost samo ljudje. Z drugo besedo se to pravi, da morajo katoličani kot katoličani — ne samo kot dobri in požrtvovalni javni delavci — poseči v borbo in se polastiti krmila, t. j. vse javnosti. Krmilo pa je že zasedeno in ljubosumno zastraženo in iz ljubezni do nekega človečanstva ali do resnice ga pogan nikdar ne bo dal iz. rok. Zanj se bije borba, ki je že dolgo dobo v polnem teku, le katoličani morajo združiti svoje vrste in vse usmeriti k skupnemu cilju. Do sedaj so vzdrževali številne organizacije in društva, od katerih pa ie vsaka imela svoja pravila, svoje odbore in svoje sklepe, ki so se ujemali samo v najvažnejših načelnih točkah, ker so pač vsi rastli iz istih temeljev. Dokler se jc poganstvo posluževalo takih sredstev, je bilo to dovolj in je zlasti v Sloveniji močno zajezilo njegov vol. Danes pa je poganstvo vsem svo>)im skupinam že dalo enoten program za dosego enotnega cilja, 1. j. da se izpelje njegova druga krilatica, da vera ni samo zasebna zadeva, ampak strup. In množica, ki hoče ven priboriti mesto v javnosti, spričo tako združenega nasprotnika ne more raztreseno korakali. Naj imajo posamezne skupine kakršnakoli podedovana imena, vse morajo imeli skupen namen in tudi skupno pot, in Io zavedno in hote. Namen je: dati človeški družbi, za nas naši najožji družbi, katoliške temelje, da bomo po najvišjih organizacijskih pravilih spoznali, kaj je občina, kjer v družbi žive hudič, in kaj ie mravljišče, kjer v družbi žive živali. To pa je mogoče doseči samo takrat, kadar si katoličani pribore
__V
Zopet revolucija v Španiji
Vojaški upor v španskem Maroku
Vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom prekinjene
Upor v Maroku zadušen ?
Madrid, 18. julija, c. Španska vlada je šele popoldne objavila po radiu obširen komentar k dogodkom v španskem Maroku. Ta izjava vlade je zelo patetična in zveni tako, kakor da vlada kliče vse svojo pristaše na branik režima. V tej izjavi pravi vlada med drugim naslednje:
V	španskem Maroku so se uprli oddelki vojsko, ki ne marajo služiti republiki in domovini. Vlada je ponosna na to, da je lahko takoj izvedla vse korake proti upornikom. Zaveda se, da jo bodo vsi pristaši republike pri tem odločno podpirali. Vlada predvsem poudarja, da je upor omejen samo na nekatera mesta v Maroku. Nikjer v Španiji se niso dogodili niti najmanjši nemiri. Vsi Španci se bodo znali z vso silo upreti proti tem nasprotnikom republike.
V	Maroku je upor že zadušen in deloma tudi zadušen na ta način, da jo prebivalstvo samo obračunalo s prevratniki in zadušilo nerede.
Vse vojaške sile, ki so na razpolago vladi, so bile iz bližnjih krajev odposlane v kraje, kjer so se odigrali ti dogodki.
Ob koncu vlada še enkrat izjavlja, da je ponosna na to, da je prebivalstvo znalo pravilno ecniti vrednost dogodkov in podprlo vlado. Vlada je gospodar položaja. Vsepovsod je upostavljeno normalno stanje.
London, 18. julija, c. Špansko veleposlaništvo je dobilo šele ob 11. uri zvezo s svojo vlado v Madridu. Veleposlanik je vprašal, kakšen je položaj v Španiji, pa je dobil samo obvestilo, da je v Maroku izbruhnil upor armade, v Španiji pa je vlada gospodar položaja. Podrobnosti ni dobil nobenih.
Rabat, 18. julija, c. Semkaj prihajajo vesti, da upori v španskem Maroku šc niso zadušeni. Z mesti španskega Maroka ni mogoče dobiti nobenih zvez, vse telefonske zveze so prekinjene. Ne delujejo niti tranzitne telefonske zveze za Francijo.
Gibraltar, 18. julija, c. Reuter ptoroča, da so vse posadke v španskih obalnih mestih dobile nalog, da morajo takoj oditi v španski Maroko. Iz Ceuta sla tja odšla že 2 polka.
Tudi Španija v plamenih revolucije
Pariz, 18. julija. AA. (DNB) Kakor poroča »Pariš Midi« iz Španije, so v Quintale del Rey izbruhnili krvavi spopadi. Število žrtev kakor tudi vzroki teh izgredov še niso znani. Telefonski promet z večjimi španskimi mesti je še vedno pretrgan.
Prav tako poroča »Pariš Midi« iz Madrida, da so izbruhnili neredi v Manilli v španskem Maroku. Po poročilih, ki jih ima ta list, kaže, da so ti izgredi zelo resni.
Po nekem Ilavasovem poročilu so bili hudi izgredi tudi v pokrajini Laras. Snoči so sc spopadli vojaki in meščani. Potniki, ki so hoteli odpotovati iz Tangerja v francosko zono, tega niso mogli storiti. Iz Cerbere poročajo, da so po poročilu potnikov iz Barcelone začeli vojaki meščanske garde in napadalne garde streljati drugi na druge. Španske oblasti so poostrile straže na francoski meji.
Havas poroča iz Cuence, da jo v Quintamaru prišlo do zelo težkih neredov. Manjkajo podatki o številu žrtev.
Od sobote zjutraj ni več mogoče dobiti telefonske zveze z Madridom. Po poročilih iz Lizbone, ki so prispela v London, so nastali v vseh španskih mestih krvavi izgredi. Ali so ta poročila točna, pa ni bilo mogoče dognati, ker tudi London in druga mesta niso mogla priti v telefonske stike s španskimi mesti.
Havas poroča iz Gibraltarja: Od snoči so španske oblasti ustavile promet med Gibraltarjem in Španijo. V sosednjih španskih mestih trdijo, da so v Madridu in drugih večjih španskih mestih izbruhnili resni neredi. V španskih krajih okoli Gibraltarja pa vladata red in mir. Samo vojaške posadke so dobile nalogo, da morajo biti v strogi pripravljenosti.
London, 18. julija. AA. Reuter izve iz zanesljivega vira, da je položaj v Španiji od včeraj naprej izredno resen. Snoči je bila uvedena cenzura medmestnih telefonskih pogovorov. Madridski dopisnik »Daily Expressa* zjutraj ni mogel dobiti zveze s svojim uredništvom. Glavni telefonski cenzor v Madridu je na vprašanje omenjene redakcije o položaju samo kratko odgovoril, da je vlada v ccli državi brezpogojno gospodar položaja in da je storila vse za obrambo sedanjega ustavnega režima v Španiji.
Madrid, 18. julija, b. V severnem afriškem garnizionu, v Molili je izbruhnil vojaški upor. Po zadnjih vesteh so na čelu pučistov polkovnik Eli; dela, general Gomes Moralo in nekateri drugi višji častniki.
London, 18. julija, b. Do 14 popoldne so bili v londonskih političnih krogih še vedno v velikih skrbeh radi dogodkov v Španiji, ki je bila med petkom in soboto popolnoma odrezana od ostalega sveta. Telefoni in brzojavi so odpovedali že v petek zvečer. Po vesteh iz obmejnega mesteca Hendayem se čuje, da se tam obmejni promet razviji še vedno normalno.
V Sant Sebastianu jo v pogrebni sprevod, ki jc spremljal umorjenega Sotelo na pokopališče, izstrelil neznanec nekaj revolvcrskih strelov ter ubil eno osebo, štiri pa težje ranil. Nato so takoj nastali nemiri, ki pa jih je policija po velikih naporih obvladala in aretirala veliko število demonstrantov.
Proglas vlade
Madrid, 18. julija. AA. (Havas). Državna radijska postaja je objavila tole vladno poročilo;
Novi zločinski poizkus zoper republiko se ni posrečil. Vlada ni hotela o tem obvestiti dežele, ker se je hotela najprvo seznaniti s podrobnostmi dogodkov, in da bi izdala nujne in neomajne ukrepe, ki naj preprečijo vsak poizkus zarote. Del vojske v španskem Maroku je dvignil orožje zoper republiko in zoper oblast zakonito postavljenih oseb.
Zarotniško gibanje se je omejilo na neka mesta in področja pod španskim protektoratom. Niti en zarotnik ni mogel prispeti v Španijo. Španci so soglasno in z globokim ogorčenjem obsodili poizkus, ki je že v samem začetku propadel.
Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da so v raznih mestih španskega protektorata nastopili junaško zoper zaroto in s tem branili čast in ugled vojske.
V tem trenutku so vse pomorske, letalske in pehotne sile republike z malimi izjemami pripravljene izpolniti svojo dolžnost. Vsa vojska je nastopila proti zarotnikom, da energično zatre to nezmiselno in nečastno gibanje.
Vlada je gospodar položaja in ne bo dolgo, ko bo mogla obvestiti javno mnenje, da je normalna situacija vzpostavljena.
Prevrat v Gdansku
Ustavne svoboščine ukinjene GESTAPO diktator svobodnega mesta
Berlin, 18. julija, b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da bo vodja SS Himmler v najkrajšem času postavljen za ministra državne obrambe. Himmler je tudi vodja vse nemške policije in tudi proslule
cldanske, 18. jul. c. Danes je bila v Gdanskem ukinjena ustava svobodnega mesta. Ukinitev je proglasil gdanski senat, v katerem so imeli hitlerjevci le zmerno večino. Opozicija je bila še zmeraj znatna in so jo tvorili centrumaši, socialisti in zmerni nacionalisti. Ta ukinitev ima namen, izsiliti nove volitve v senat. Teh volitev, pa se opozicija ne sme več udeležili.
Z ukinitvijo ustave pa se ukinjajo obenem vse politične svoboščine ukinjajo se pravice svobodnega združevanja v društvih in ukinja se vsaj delna svoboda tiska, ki je še doslej obstojala.
Najvažnejša posledica pa je, da sc sedaj v Gdansku uvaja Gestapo, to jc prosluln nemška tajna policija, na kateri sloni moč narodne socialnc stranke v ostali Nemčiji. Ta tajna policija je bila ustanovljena zato, da se zatro zadnji ostanki opozicio-nalizma v svobodnem nicslu.
tt
Gdansh je poSjshi!if
Varšava, 18. julija. A A. Havas poroča: Včeraj so bile v vsej Poljski prirejene velike mati i i arije proti nemškim zahtevam na Gdansk. Demonstranti so nosili table z napisi: »Gdansk mora biti poljski! Gdansk je poljska luka!« V Varšavi je bilo v sprevodu nad 30.000 ljudi in na čelu sprevoda so nosili tablo z napisom: »Gdansk je del poljske države! Ustje Visle mora biti poljsko!«
Angleško brodovje ostane
gospodar Sredozemskega mor ta
London, 18. julija, b. Po poročilu pomorskega strokovnjaka :>Daily Telegrapha« se je Angleška odločila za to, da kljub temu, da je gotovo število vojnih ladij umaknilo iz Sredozemskega morja v domovinske vode, zopet okrepi svojo brodovje na tem morju.
Današnje stanje angleškega sredozemskega brodovja je tako: tri velike linijske ladje tipe >Queen Elisabeth«, dve veliki križarki, štiri velike križarke s topovi kalibra 8 palcev, 5 lahkih križark s topovi kalibra 6 palcev, 2 križarki za obrambo proti letalskim napadom, ki sta oboroženi z najmodernejšimi topovi, matična letalska ladja »Glorious«, 38 rušilcev, 8 najmodernejših podmornic, 3 ladje za obrambo proti podmornicam, 19 minonoscev in veliko število pomožnih ladij.
Vsega skupaj ima torej Velika Britanija nekaj nad 100 vojnih ladij. Razen tega j« britanska admiralitela sklenila, da ho poslala vse novo izdelano ladjo takoj v Sredozemsko morje. Trc-
v javnosti vplivno besedo in se je potem tudi pogumno poslužijo.
Takoj pa sc vsiljuje vprašanje: Kje je sovražnik? Svetlobe ie tako malo in velika nevarnost je, da bi prav goreče mahali po zraku ali jx> mrličih. Veliko jc skupin, ki sc borijo za vliv \ javnosti, kalero je najbolj nevarna? )NS, Ljotič, llodžera, socialisti, demokrati, mačkovci in toliko drugih, ki jim človek še imena ne ve? — Tako izbirati bi sc reklo razkropili se na vse vetrove in zdi sc, do sovražnik, ki ima veliko imen, pa eno samo vrsto, »ljudsko Ironlo«, vse tako pelje, da bi si katoličani od teli koga izbrali in nad njim zapravljali čas in svoie moči. Toda vsakega, ki sc pokaže v javnosti, ogledovati pod drobnogledom in ga potem uvrstiti med zavesnike ali nasprotnike, ni več časa. Vsak ali vsaka skupina, ki govori o preureditvi sedanje poganske družbe in kaže pot v nov svet, pa pri tem na vero pozabi, čeprav je morda naravnost nc napada, je sovražnik krščanske družbe, pa naj ima katerokoli ime — kekor o vsakem, ki mi našteva vso žlahlo do sedmega kolena nazaj, matere mi pa še v misel ne vzame, vem, da ima nekaj zoper njo, pa nai šc boli poje, da spoštuje »kmečko mater«, kakšna opreznost mu narekuje, da je ne napada naravnost, je postranskega pomena.
Kadar s tega stališča ven posežemo v borbo, takrat vedno povzročimo razburjenje — hidi te
vrstice bodo vzdignile precej prahu, dokaz, da je samo to stališče pravilno in uspešno. Samo takega katolicizma, ki sneg a in pogumnega, revolucionarnega do tistih meja, ki jih postavlja ra-zodeta vera, se komunistični pisatelj litja Ehren-burg boji. V moskovskih »Izvestjih« je zapisal: »Katolicizem se dviga in postaja iz dneva v dan močnejši. Od besed prehaja k dejanjem. Postaja borben kot še nikdar do danes. Orgonizirn mladino, moško m žensko, prodira s svojimi organizacijami na vas, v mesto, v tovarne, v obrtne delavnice in Irgovine, v šole in domove, na igrišča, v gledališča, v koncertne dvorane in v kopališča. Nepregledna vojska borbenega katolicizma se pripravlja na odločilni spopad z nami. Ali nai prekrižanih rok čakamo, da nas armada napade na najranljivejšcm meslu? Lahko nam je bilo, dokler je ta vojska vstajala proli marksistični nevarnosti samo z molitvijo. Sedai je po ta vojska začela napredovali v zavesti, da je borba moža na moža neizbežna ... Ali noj preidemo vse lo? lldnrili moramo sovražnika v njegovi sredini.«
Udarili moramo sovražnika v njegovi sredini — ne zato, da bi padel, ompok da go onesposobimo za motnje, dn bomo mogli naprci in da bo on z i mini vied užjivoi sadove zmogc tn do bo izprevidel svojo zmoto, ko bo v svoji onemoglosti gledal krščansko obličje zemlje.
nutno pa gradi Velika Britanija tri velike linijske ludje, 18 križark. tri matično ladje za letala, 16 velikih rušilcev, 28 normalnih rušilcev in 17 podmornic. Poleg tega bo Velika Britanija moderno uredila in do vse popolnosti utrdila otok Malto. Ko bo sklenjena zavezniška in prijateljska pogodba z Egiptom, bo Anglija v Aleksandriji zgradila največjo luko na Sredozemskem morju, ker ima ta luka velik strategičon pomen za Anglijo. Glede Cipra pa še ni sprejet končni sklep.
Habsburgovci vznemirjeni
Dunaj, 18. julija. AA. Havas poroča: Vodja legitimistčne stranke baron von Wiesner je da! tisku izjavo o stališču svoje stranke napram sporazumu med Avstrijo in Nemčijo. Weisner je izjavil, da je ta sporazum izzval vznemirjenje v krogih ligitimistov, ki pozdravljajoč odnose med Avstrijo in Nemčijo pričakujejo, da bo Avstrija ohranila svobodo akcije v svoji zunanji politiki. Nato ie \Veisner rekel, da je gotovo, da se bodo pojavili spori in da jc v teh slučajih treba najprej izvajati določbe rimskega protokola.
Deset let miru med Nemčilo in CSR?
London, 18. julija, h. Po vesteh iz Berlina je tamkajšnji češkoslovaški poslanik Mnstny, ki je prišel na dopust v Prago, prinesel s seboj nemški predlog za sklenitev ncnapadnlncga pakta med Nemčijo in Češkoslovaško za dobo 10 let.
Turki že v Dardanelah
Carigrad, 18. julija. AA. Turške čete bodo vkorakale v doslej demilitizirano cono morskih ožin po vsej priliki v ponedeljek zvečer. Zgodilo se bo tik po podpisu pogodbe v Motitrcimi. Po zasedbi
pa bo začela Turčija te kraje utrjevati. Ozemlje na obeh obalah v globino 10 km bo vojaška zona, v katero tujci ne bodo imeli dostop.
Dunajska vremenska napoved: zelo vroče, ponekod nevihte zaradi vročine.
ZlaSa maša msgr. Trmha
, f ■$A V'
S? *
v.:'""


/ nedeljo, 5. julija, so se zbrali v starollav-bogosltfvju v Vidmu profesorji in gojenci
okoli msgr. profesorja T r i n k a , ki je praznoval svoj zlatomašniški jubilej skupaj s profesprjem Morandinijem, ki je irtiel srebrtio mašo. Zjutraj je bral sv. mašo msgr. Trinko, ki je imel na klerike krasen nagovor, nakar je vse obhajal, ob 10 pa je bral srebrno sv. mašo profesoR Morandini. Občilu jo prisostvoval vsem na čelu nadškof msgr. Nogaro z vsemi profesorji videmskega bogoslovja. Nadškof je obema slavljencema izročil svojo fotografijo z avtogramom, jima čestital in ju blagoslovih Oba je nagovoril tudi msgr. rektor semenišča. ki je zlatomašniku podaril umetniško izdelan kolih. Kleriki pa so izročili svojemu ljublje-nemu profesorju Trinku, ki že petdeset let po-uruje videmski duhovskj naraščaj ne samo v filozofiji sv. Tomaša Akvinskoga, ampak jim daje tudi zgled najlepšega duhovniškega življenja, album, ki ga je dala izdelati vsa duhovščina videin-sko naflskofije s'svojimi fotrtgrafijami in avto-grami. Lepo je proslavljal velezaslužnega zlato-mašnika Trinkd kakor tudi prefesorja Morandini-ja profesor msgr. dr. Jožef' Drigani. Msgr. Trinku pa so dospele pismene čestitke iz vše videmsko nadškofije pa tudi iz drugih krajev Italije ter od drugih njegovih mnogoštevilnih spoštovateljev in -prijateljev po vsem sveiu. Videmsko meščanstvo samo pa mu jo izkazalo svoje velike simpatije os-bno. Zlatomašnik je zdrav, vesel in pogumen ko mladenič, ljubi Rog pa naj očeta beneških Slovencev in v7orduhovnika, ki je v ponos Cerkvi in narodu, ohrani še dolgo let!
Domači odmevi
Belgrad, 18. jul. m. Kakor znano, so prejšnji režimi stalno nalagali kmstskim občinam nova bremena, med katerimi so bila posebno občutna ona za vzdrževanje ljudskih šol. Sedanja vlada je kakor ostalim vprašanjem posvetila tudi tem upravičenim prošnjam kmetskih občin vso pozornost, da se razbremene ter usposobijo za normalnejše poslovanje. V ta namen sta s § 41. fin. zakona za leto 1936-37 prosvetni in finančni minister dobila pooblastilo, da po odobritvi ministrskega sveta izdata ureJbo z zakonsko močjo, s katero se bo uredilo postopanje vzdrževanja ljudskih šol od strani banskih samouprav. V smislu omenjenega po-ob'astila v finančnem zakonu za letošnje proračunsko leto je sedaj prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom izdelal uredbo o vzdrževanju ljudskih šol.
Po tej uredbi se vzdrževanje ljudskih šol prenaša z upravnih oziroma šolskih občin na banovine kot samoupravna telesa. Ljudske šole v mestih, na katera se nanaša zakon o mestnih občinah z dne 22. jul. 1936, se boio vzdrževale še nadalje po dosedanjih odredbah zakona o narodnih šolali z dne 5. dec. 1929. Po tej uredbi bodo dolžnosti upravnih občin, na katerih področju se nahajajo šolska poslopja, predpisane v § 22. zakona o ljudskih šolah, ostale v veljavi še nadalje s tem, da bo Jo upravne občine morale skrbeti v teh šolah za pitno vodo. Upravne občine, ki v celoti ali vsaj delno pridejo v sestav šolskih občin, so dolžne, di potom šolskih občin izpopolnjujejo obveznosti točke t. § 23, zakona o ljudskih šolah, to je, da zgrade in po potrebi dograde šolska poslopja, v kiterih morajo biti potrebne učilnice. Zgrajene morajo biti po higienskih in pedagoških predpisih, imeti morajo, 4-X orano za šolske slavnosti in telovadbo. Šolske ali upravne občine bodo pa kot lastnice šolskih poslopij morale še naprej nositi stroške zavarovanja in javne dajatve, v kolikor so ta poslopja obdavčena. Za vdrževanje šol bodo ban-ske uprave vnašale v svoje proračune potrebne kredite, iz katerih se bodo krili izdatki za popravila in beljenje šolskih poslopij, najemnine za najeta šolska poslopia, stroški za kurjavo in razsvetljavo, za vzdrževanje čistoče, za vzdrževani« vrta in igrišča, nadalje za nabavo šolskega pohištva,
za učitelje, za pisarniški malerijal, za potrebščine šolskega odbora, za nabavo in izpopolnjevanja knjižnic, za izdatke za šolsko poslopje, za izlete, podpore za nabavko učnih knjig in ostalih učil za siromašne šolarje, za plačevanje šolskega sluge, za stanarino učiteljem, za kurjavo upraviteljem in šolskim slugam, če stanujejo v šolskih poslopjih, za kurjavo učiteljem po vaseh in vse ostale izdatke, za katere banske uprave smatrajo, da so potrebni in upravičeni. V koliko dosedanji dohodki banskih uprav ne bodo zadostovali za kritje vseh teh novih obvez, ki jih bodo s to uredbo banske uprave vzele nase, bo lahko banska uprava odobrila povečanje dosedanjih banovinskih doklad na vse one davke, na katere se po obstoječih zakonskih predpisih lahko odmerjajo samoupravne doklade. Denar za vzdrževanje ljudskih šol v okraja se bo izdajal v treh mesečnih iznosih okrajnim načelnikom, ki so napram banski upravi odgovorni in polagajo račune. Ti pa bodo upraviteljem posameznih šol odmerili od banske uprave predvidene kredite za vzdrževanje dotičnih šol. V roku petih mesecev, ko stopi v veljavo uredba, bodo banske uprave ugotovile še neporavnane obveznosti šolskih občin do konca marca 1936 in njih višino, upravne občine pa, ki v smislu § 25 zakona o ljudskih šolah pridejo v poštev, bodo dolžne, da potrebne kredi.e za izplačilo teh obveznosti vnesejo v svoje proračune od 1. aprila 1937. Kfedite, l<i so bili določeni v občinskih proračunih za pokritje izdatkov, ki jih bo sedaj prevzela banska uprava, od 1. aprila 1937 ne bodo več vnašale te občine v svoj 'pro-, račun. Razbremenitev, ki bo radi tega nastala, s'e bo pokazala kot zhižanje občinskih doklad. Kredite, ki bodo potrebni za vzdrževanje šol, bodo banske uprave vnašale v svoj proračun, pričensi s 1. aprilom 1937. Kjer so pa za proračunsko leto 1936-37 proračuni upravnih občin in enako tudi ba-novinski proračuni že izdelani, se bo v teku tega proračunskega leta v upravnih občinah postopalo do tega datuma po dosedanjih odredbah zakona o ljudskih šolah.
Gornjo uredbo je prosvetni minister poslal na vpogled ostalim članom vlade ter jo bo po more,-bitr;h pripombah predložil v odobritev na eni izmed prvih sej ministrskega sveta.
Maribor, 18. julija.
Dopoldne so bila še tekmovanja moških v skoku z deske. Prvenstvo si je zagotovil državni prvak Ziherl s 147.42 točkami; drugi je bil Pri-bošek z 88.08 točkami, tretji Kržan s 74 točkami, četrti pa Šega s 73.66 točkami. Ziherl je pokazal izredno lepe skoke in mu jc občinstvo navdušeno ploskalo.
Popoldanski program:
Najprej je bilo predtekmovanje na 400 m prosto. V prvi skupini so plavali: prvi MJhnlek Otmar, Ilirija, 5.32.5, drugi Petrone Branko. Jadran, 5.36.8. tretji Bon ačič Filip, Jadran, 5.47.2, četrti Fritsch, Ilirija, 5.51.2.
Prvih 50 m je vodil Petrone, potem pa ie pTe-vzel vodstvo Mihalek in vodil vse do cilja. MihaMt je dosegel v predteku skorai isti čas, kol znaša niegov državni rekord (5.32.3).
Drugi predtek na 400 m:
1. Defiliois Zmaj, ZPK, 5.27.1, 2. Ciganovič. Jug- 5.38 8; 3. Roje Ante, Jadran, 5.52.3; 4. Lenart Srečko. Iliriia, 6.08.1; 5. Šulič, ZPK, je pri 300 m izstopil. Defilipis je lakoj po slartu prešel v vodstvo ter ga zadržal do konca, četudi .se je Cgano-vič trudil, da bi ga dohitel. Ciganovič jc veljal za favorita, pa je bil očividno utrujen od dopoldanske waterpolo tekme. Defilipiis je plaval daleč pod sedanjim rekordom, njegov čas pa je izvrsten.
Vilfanov rekord na 50 m: 26 2 !
Snoči jc prijavil Iliriji sodniški zbor, da bo skušal danes popoldne Draško Vilfan porušiti drž. rc'-ord na 50 m, ki ga je postavil lani S?n,janovič (Jadran) v mariborskem bazenu ob priliki junior-skih tekem s 27.5. Draško Vilfan je startal ob 4 v predoisanere rekordu. Takoj po izvrstnem startu se je videlo, rfa sc mu bo poskus posrečil. Plaval je v kra.snem stilu in dospel na čili v novem rekordnem času 26.2. Tisočglava množica ie njegov rekord viharno pozdravila.
Vilfan ie prišel na cilj popolnoma svež in ie vašemu dopisniku izjavil, da hi isto progo l?hko še enkrat preplaval v uličnem času. Drugih rekordov., kol na 50 m, pa na tem tekmovanju ne bo skušal več rušiti.
Sledile so waterpolo tekme:
Jadran (Split) : Jadran (Hercegnovi) 7:0 (2:0).
V prvem polčasu je bil Jadran le v lahni premoči, ker so se Hercegovčani precej popravili in igrali mnogo bolje, kot dopoldne proti Jugu. V moštvo so postavili dve rezervi, ki sta se prav dobro obnesli. Drugi polčas pa je začelo moštvo Jadrana (Hercegnovi) pešati. Jadran je igral taktično precej slabo, posamezniki pa so bili dobri, vendar so odpovedali pred golom, kjer so imeli v streljanju tudi znatno smolo. Na drugi strani pa
v
je preprečil še večji poraz Hercegovčanov odličen golman Benusi, ki je branil vse ubranljive strele. Izvrslhi Jadranov golman Mihovilovič je prišel le parkrat v akcijo, da je pokazal, kaj zmore. Gole so zabili za Jadran (Split) Roje, Bonačič, Petrone ter Kovačič. Sodil je dobro Krnmaršič.
JUG : ZPK 16:0 (10:0)
Jug ni nastopil v svoji kompletni postavi tor jo imel rezervnega golmana. Predvajal jo prav za prav oksihibicijsko igro in je igral bolj za gl'dalce kot pa za nasprotnika, ki ga sploh ni vzol rosno, ("'o povomo. da' so prišli Zagrebčani komaj dvakrat do lega, da streljajo na nasprotnikov gol in da sta Še ii dve žogi obtičali v rokah golmana, je povedano vso. Jug je streljal skoraj vsako minuto in je vsak slrol tudi obsedel. Po tej igri je Jug siguren, da si bo pridobil trinajstič ponosni naslov državnega prvaka v vvaterpolo. Jadran inu najbrž 110 ho več mogol blizu. Današnji dan se jo zaključil s skokom dam s 5 in 10 metrskega stolpa. Skakali sta Tlirijanki Dana Kržan in Majda Ko-dro. Obe) sta pokazali lep napredek in sta izvajali skoke s precejšnjo.točnostjo in eleganco. Kržan Dana si jo priborila prvo mesto s 26.8 točkami, Ko-dretova pa jo na drugem mestu s 23.66 točkami. Današnji program državnega prvenstva jo lom zaključen. Izpadel je v popolno zadavoljstvo žerije in številnega občinstva, ki je napolnilo mariborski otok.
Pokazalo so jo tudi. da je organizacija SSK Maratona brezhibna, tako. da so hili vsi sodelujoči klubi zadovoljni in prijetno presenečeni.
... v Belgradu
Belgrad, 18. julija. n\. Na velikem stadionu na Adi Ciganliii na Savi so se pričele danes popoldne veslaške tekme juniorjev-srcdnješolcev in seninr-iev. Tekmam sta prisostvovala minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ki je zastopal predsednika vlade, in gradbeni minister dr. Marko Kožul. Kljub lepemu vremenu je tekmam zaradi hude vročine prisostvovalo le malo gledalcev.
Pred tekmo je župnik Andrej Tumnej iz župe sv. Cirila in Metoda na Čukarici blagoslovi! c.sme-rec in četvcrec, ki ju je »Krka« kupila v Berlinu. Čolna fla te dni prispela v Belgrad in sta slala 60 000 Din. Pred blagoslovitvijo ie navzoče pozdravil dr. Dominik, predsednik »Krke« ter se zahvalil ministru dr. Rogiču in dr. Kožulu, dr. Ba, hovičn, Jožetu Stariču in dr. Obutini za botrslvo. Prav lako .se je dr. Dominik zahvalil ministru dr. Rogiču in Jugoslovanski veslaški zvezi za moralno pomoč.
G. župnik Tnmpej je imel nato govor, v katerem jc poudaril, ua nas je Bo« ustvari! kot duh, ki pa živi v materiji začasno. Bog je dejal: Spoznavaj naravo in obvladaj jo. Tudi ta sredstva, ti
Sprejemi	,
pri hneza-namestnftku
Belgrad.. 18. julija. AA. Knez-najnestnik P?vle
je sprejel te dni v posebni avdijenci v 'svojem dvorcu na Bledu jugoslovanskega častnega, konzula v c!-Avivu Armona Rojanskega, ki je knezu namestniku pojasnil sedanje stanje v Palestini in o gospodarskih stikih dežele z Jugoslavijo. Pri ti priliki .je konzul rojan.-ki izročil khezii-tiamestnikti album slik o našem paviljonu na sedmem mednarodnem sejmu v Tel-Avivu, ki se je vršil letošnjo pomlad. Knez-namestnik je kazal veliko zanimanja za naš izvoz v Palestino,, zlasti tudi za bodoče načrte v leni o.zi-ruv o katerih so nedavno,tega razpravljali v Belgradu na konferencah med konzulom Rojanekim in po, stojiiimi ustanovami.
cmšČiTE od 1. (jo 9. avgusta 1£3S
JUBILEJNI

POD POKROVITELJSTVOM HJ. KR. VIS.'KRALJ. ANDREJA (60° n popusta na že.e7.mco,li oa 30. lulija do 11 av~g~ 1036)
Velika stogiodarikft in irai&inii! jrevilhi
Industrija - Tekstu - Obrt - Trgovina - limojijofea raz-slava - Pokušnia vin - Velika gasilska razo.ava in gasilski kongres - Jadralno :n motorno letalstvo - Fro'i-plinslca obramba - FilatellstiCna razstava iu borza znamk Zgodovina - Umeinost - Socilalno skrbstvo - Tufski promet - žsna v obrti - Modna revija - Akvaristična -Kuncerelska. - Golobarska razstava '- Kongresi - Koncerti - Šport - VeBolifrni park na razstavišču.
Maribcrski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji,,,
Zeleno, romantično Fohore...
Gostoljubni, lepi Meribcr,., Vi)S vabfjof
G. dr. Rapeiu,'
šef u ljubljanskega letališča
V	Slovenskem narodu ' beremo v zagovoru g. dr. Slane napeta, šefa ljubljanskega letališča, v zvezi z letalsko nesrečo naslednji odstavek:
»Na žalost jc »Slovenec« po seji odklonil objavo z motivacijo, da jc oblast zabranila prinesli vsak komentar o nesreči.«
(i. šel' ljubljanskega letališča se gotovo še spominja, da je »Slovenec vrnil njegovo razmišljanje o letalski nesreči z naslednjo motivacijo:
»Uredniška konferenca je sklenila, da Vaši-želji žal ne moremo ugoditi, ker so nam bili oblastveno prepovedani lastni komentarji in je umevno, da potemtakem tudi ne moremo objavljati komentarja drugi h«.
Javnost bo razliko motivacijo znala sama preceniti in bo brez dvoma tudi odobravala stališče, ki smo ga .Zavzeli.
„Ljudska ironta",-.-• ■
v Jmgosiavip ';-
V	Parizu ihnjn-' list '" »Balkanska korespon--. dcrfča«vfrrsTtrbr vdveh" jezikih, v -nemškem fftal-kairi-KerrcspondenzI in francoskem tLa Corre-spondence Balccinique). List se zelo peča z našimi notranje-poli'ličnimi vprašanji, zlasti z mi-, sliijo, kako noj bi se budi v • jug b slavij« izvedla »ljudska fronta«. V svoji najnovejši, t. j. 12. štev. nemške izdaje ie priobčil člnsiek "»Razmišljanja p ljudski fronti v Jugoslaviji«, ki že presega krog teoretičnih razprav in prehaja na ptaldiend polje, eeš »da je skrr.jni čas, da se pristaši demokracije in svobode lotijo konkretnih vprašanj za ustanovitev ljudske fronte«.	< •
List sam bi -lahko služil — .in najbrž tudi služi — kot nekak učbenik za vse, k,i .hočejo v tej čudni mešanici. začeti svojo politično ■ kariero, omenjeni članek pa je namenjen v prvi vrsti Hrvatom, ki /jih hoče, izli gali iz njijiove,do,sedanje skupnosti in tih povezati v eno frontp s celim svetom,' kjer ima ■ l judska fronta že kaj besede, zlasti pa s. prijatelji ljudske .fronta v Jugoslaviji, brez ozira na narodnost ali vero, Najprej pove gesla,, oz. točike, ki fih ic• treba sprejeti ;kot, vodilne misli ..vseli, govorov, da bodo; . vžgali in vzdignili viharje odobravanja. Med te.mi je tudi zahteva po novih pouličnih zakonih, po svobodnih volitvah, po tiskovni svobodi, po. svobodi shaijanja in ustanavljanja vseh strank; ,ip po pomilostitvi vseh političnih kaznjeiffiev -(podčrtava Balkan, kar.). Zunanje-politični' prpgram pa naj bi obsegal borbo za mir, za kolektivno varnost, za zvezo in' sode lov »ni e s; Francijo ppd'..ljudsko fronto, za uspostavitev. diplomatskih ' odnošajev s sovjetsko Rusijo itd., sama znana komunistična gesla.
V	vsaki pokrajini (Slovenija, Hrvatska z Dalmacijo, Srbija, Vojvodina. Črna, gora) naj bi si Ljudska Iroiita sama izbrala najprimernejši in najučinkovitejši način za pridobivanje; pristašev. Nato članek navaja skupine, ki bi pri snovanju Ljudsko fronte prišle v poštev: Kmotsko demokratska koalicija, demokrati Ljubo Dovidoviču, zomljoraduiki Joče Jovano-viču i" stari radikali Aoe Stanojcviča. zomljo-radniki-levičurji Di-agoljubu jovanoviča in prijatelji Jašo Prodanoviču, levo krilo delavskega pokret a (t. j. izraziti komunisti), vse ostalo delavsko orgnffizacije (reformisti, neopredeljeni, krščanski sindikati) in slednjič nefašistični elementi v vladni stranki, zlasti v Bosni in v Sloveniji. Poleg tega pa naj bi Ljudska fronta za;
čolni naj služijo temu, da bomo Bogu otroci, domovini sinovi, sužnji pa nikomur.
Nato je g. župnik blagoslovil čolna, ministra dr. Rogič in dr. Kožul pa sta ob boku čolnov razbila dve buteljki šampanjca. Nato je govoril še dr. Obutina, nakar so se pričele tekme na dolžino 2000 m. Glavna borba se je vodila med kluboma »Krka« iz Šibenika in »Gusarjem < iz Splita. V vseh disciplinah, v katerih je nastopila »Krka«,' je sigurno zmagala. Tako je »Krka« zmagala v četvorcu za novince, v četvorcu za juniorje in v wmercn za juniorje. V ostalih tekmah v skifu za juniorje je zmagal hrvaški klub »Zagreb«, v četvorcu preklopne gradnje s krmarjem SK Beograd in v flkifu preklopne gradnje Danubius iz Novega Sada. Zmagovalci so dobili lepe pokale v spomin.
Organizacija tekmovanje je bila slaba, ker je bilo preveč odmora med posameznimi točkami. Prav lako slaba je bila organizacija v prevoznih sredstvih na stadion, kar ie vsekakor vplivalo na maloštevilno udeležbo.
Jutri ob 3 popoldne se veslaške leknip nadaljujejo za državno prvenstvo in za izbero tekmovalcev za olimpijske igre v Griinau.
S-itt »t»S
jela celo vrsto mladinskih, invalidskih, ženskih, kmečkih, rjijaških in drugih organizacij.
Čliinkac ne. taji. da .vse .te skupine niso bogve kako vnete /.ti zgoraj omenjena gesla, zato jih prav značilno ponovno razdeli v prijatelje im v nasprotnike Ljudske fronte. Prijatelj i so: Samostojni demokrati Svetozara Pribi-čeviču, del dr. Mačkovih pristašev in funkcionarjev (»Hrvatska 'Straža*. l£i' se fiidi peča s teni člankom, jc tu pristavila vprašaj), levi del zemljo rad tu kov, - dol pristašev joče 'jovanoviča, levo krilo delavskega pokreta. • Nasprotniki Ljudcke fronte pa so: vodstvo1 demokratov, vodstvo zemijonulnikov,' (lesni- elementi v dr. Mačkovi sfl-unki (fraivkovd, klerikalci, kon/.er-vativci, Poriiarjcvu in Hercegova' skupina), vodstvo socialnih demokratov; nejasno stališče pa zavzemajo voditelji HSS. 'vodstvo sktipinfi prijateljev Jaše Pibdunoviča iu del vladne stranke.
Nato se v članku obširno: govori p'hrvatskem vprašanju, katerega vodilna nit jo: pod-žgati vojsko med sedanjim hrvatskim vodstvom in narodom, da so množice najprej ne-voljne raz. beže in bodo potem na razpolago prvemu krivemu p r e r. o -k u. Isti način delovanja kakor povsod, kjer se jc pojavila Ljudska fronta.
Vse ob pravem času
Z ozirom na to, da nekateri krogi tako težko pričakujejo političnih izprememb, zlasti novih ppr Uličnih zakonov, piše : današnja s Samouprava«,' Reformatorsko .delo ' naše stranke ne bo samo v besedah, ampak bo v zares izvedenih delih. Pri telil pa se ne bo: posluževala zgledov drugih narodov, niti poizkusov. Stranka se zaveda, da ni več dopustno, zapeljevati in varali narod s praznimi obeti, kakor so to delali drugi — to bi slabo vplivalo na domoljubno razpoloženje naroda; prav tako pa se ludi zaveda, da bi vsaka nenadna, prenagljena ali nepremišljena reforma slabo vplivala in prinesla' več škdde kakor koristi.-.. Šele po občinskih volitvah, ki pomenijo prvo dobo v normalizaciji razmer, bodo prišli drugi politični zakoni, ki predstavljajo zadnjo in končno fazo tega težavnega in velikega posla... Važno je poudariti samo to, da je moder tisti krmari ki1 ve, da je treba ladjo najprej izpeljati iz pristanišča, potem šele ji dati polno paro za svobodno gibanje.«
Proli Arnavioviču in lov.
Belgrad, 17. jul. m. Na'današnji razpravi proti atentatorju Arnautoviču, ki se je začela ob 8 zjutraj, so bile zaslišane še nekatere priče, ki jih je sodišče naknadno poklicalo na zasliševanje. Zaslišani so bili poslanec Miloš Dragovič, skupščinski služitelj • Alija Vrana, agent skupščinske policije Stojan Filipovič, privatni uradnik Milorad Bara-jevič, pomočnik komisarja skupščinske policije Marjan Ujčič in poslanec Joahim Kunjašič, Te priče so bile zaslišane na zahtevo zagovornikov obtožencev in na zahtevo državnega pravdnika. Za časa odmora je član kolegija sodnik. Uroševič izvršil preiskavo zaboja, v katerem je imel'Dragiša Stojadinovič orožje. Ugotovljeno je bilo, da se v tem zaboju ni nahajal riikak' revolver ,sistema" »Steyer«. Predlaganih je bilo nato še nekkj^ftSMi prič, -nakar' -je bila' dana-šrija razprava zaključena-in sc- bo nadaljevala v ponedeljek ob 8,
Hadzera in JNS
Belgrad. 17. julija, ni. Zaradi napada Miloša Dragoviča na vod jo. Jugoslovanske narodne stranke dr. llodjero je dr. Hodjera danes časnikarjem izjavil. da je na I« način hotelo sedanje vodstvo JNS pridobivati pristaše to stranke za tako imenovano nacionalno fronto. V zvezi s tem je Hodjera tu(li dejal, da je bil napad JNS na njegove vrste odbil.
PoSovica voznine za čebelarje
Belgrad, 18. julija. AA. Prometni minister je dovolil 50% popust na državnih železnicah udeležencem kongresa zveze jugoslovanskih čebelarskih društev in zadrug in proslave čebelarskega društva v Viikovaru, ki bosta 15., 16. in 17. avgusta t. 1. v Vukovarju. Popust velja od 11. do 21. avgusta.
Osebne vesti
Belgrad, 17. jul. m, Postavljeni so za pristave VIII. skup.: pri mestni policiji v Mariboru Alfonz Trojan, na okr. načelstvu v Pregradu dr. France Mohar, pri okr. načelstvu v Črnomlju Ljudevit Škrt in Andrej Jarc, pri banski upravi v Ljubljani dr, Jakob Otrin, na okr. načelstvu v Logatcu Erik Er-ker, na okrajnem načelstvu v Kranju pa dr. Pavel Schwab.
Belgrad, 17. jul. m. Po prošnji je prestavljen Vekoslav Turk, pristav VIII. pol. skup., od okr. sodišča v Čazmi na okrožno sodišče v Zagreh,
Belgrajske vesti
Belgrad, 18. julija. AA. Včeraj popoldne se je vršila v Privilegirani agrarni banki skupna seja zastopnikov banke, zadružništva in Prizada. Seji je predsedoval ravnatelj Privilegirane agrarne banke dr. Gonič. Na seji so govorili o finansiranju letošnjega žitnega pridelka.
Belgrad, 17. julija. 111. 15. t. m. je bila podpisana turistična konvencija med našo državo in Romunijo.
Belgrad, 17 jul. m. Davi je priletela na zemun-sko letališče znana filmska igralka in režiserka gdč. Leni Riefensthal, ki bo jutri s svojim letalom nadaljevala pot v Grčijo, od koder bo spremljala prenos olimpijske baklje na vsej poti.
Sarajevo, 17. jul. m. Snoči je bila v hotelu »Bristol« konferenca mladinskega pokreta JRZ. Konferenca je bila dobro obiskana.
Belgrad, 17. julija, m. Čilski poslanik na našem dvoru Garcčz de Silvia, ki so jc nekaj časa mudil v Atomih, kjer jo izročil grškemu kralju Juriju II. svoja povci-ilnn pisma, so jo danes vrnil v Belgrad. Prihodnje dni bo odpotoval na Bled, da prebije tam svoj redni letni dopust.
Rctarad, 17. julija, m. Danes dopoldne je bil tu redni občni zbor Jugoslovanske veslaške zveze.
Drobne vesti
Tokio, 18. julija. AA. (Havas). V Kagosini sta trčili dve vojni letali. Od.6 oseb, ki so bile na obeh letalih, sta sc dve hudo .ranili. •
Tokio, 18. julija. AA. Štefani poroča: Tukaj se trdi, da je maršal Cankajšek odobril načrt o avtonomiji severne Kitajske.
Newyork, 18. julija. AA. Poročajo iz Bogote v Kolumbiji, da jc mesto Tukveres razrušil strahovit potres. Mesto je dobesedno popolnoma razrušeno.
Tunis. IS. julija. A A Havas poroča: Delavci v kamnolomih so stopili v stavko. Zasedli so več jam. Policija jih je kmalu razgnala
Pred začetkom novih javnih del
Cesta Ljubljana-Kočevje-Delnice
Pet najbolj potrebnih odsekov - Ze za nad 7 milijonov dinarjev det izlicitiranih
Lani je v marcu odločil ministrski svet izvršitev velikih javnih del v vseh delih naše države z namenom, da tako odpomore vedno bolj naraščajoči brezposelnosti. Osnoval se je tako imenovani milijardni fond za javna dela in Slovenija je dobila iz tega fonda za izvršitev javnih del na njenem področju 33,500.000 Din. Med ta dela spadajo tlakovanje ceste Ljubljana—Kranj in ceste Maribor —St. llj b nadalje popravilo in modernizacija ceste LJubljana—Kočevje—Brod na Kolpi, za katero je bilo določenih 8,500.000 Din.
Nad 80 hm ceste
Kakor hitro je padla odločitev, da bo prišla v popravilo tako važna prometna žila, ki je danes najkrajša cestna zveza Ljubljane s Sušakom, je tehnični razdelek okrajnega načelstva v Ljubljani takoj začel pripravljati glavne načrte za popravilo ceste. Ker meri cesta od Škofljice do Delnic nad 94 km, pri čemer odpade na ozemlje dravske banovine celih 82.5 ktt, je bilo jasno, da z 8,500.000 ne bo mogoče preurediti in modernizirati tako dolge ceste. Izbrani so bili najpotrebnejši, najbolj zanemarjeni in za sodobni promet neprimerni odseki. Tehnični razdelek je napravil 9 posameznih načrtov, o katerih pa se je moralo izjaviti še ministrstvo za gradnje. Lani v maju je minister za gradnje določil komisijo, ki je pregledala za popravilo predlaganih 9 odsekov ceste. Ker 8,500.000 Din niti za teh 9 delov ceste ne bi zadoščalo, je odobril minister za gradbe le 5 načrtov. Potrjeni načrti določajo popravilo ceste med Ribnico in Dolenjo vasjo, nato med Kočevjem in Dolgo vasjo, nadalje preložitev ceste pri Moravi, preložitev med vasjo Briga in Banjoloko in končno preložitev med vasjo Krko-jo in Fara.
Pet uspelih licitacij
Ko so bili lani td načrti odobreni od ministrstva, je tehnični razdelek takoj poslal na cesto potrebno osebje, ki je s potrebnimi meritvami izvršilo vse predpriprave za izdelavo podrobnih gradbenih načrtov. Te načrte so z največjo naglico izdelovali čez zimo in so bili zgodaj spomladi popolnoma izdelani. Ker pa še niso bili dani na razpolago krediti za popravilo ceste, za omenjenih 5 odsekov m bilo mogoče takoj spomladi razpisati licitacij. Potem, ko so prišla obvestila, da so krediti za popravila te ceste odprti, so bile v zakonitih rokih razpisane licitacije, ki so se izvršile v mesecu juniju in v juliju. Konec prejšnjega tedna so uspele zadnje tiri licitacije in sedaj moramo čakati le še na to, da pristojno ministrstvo potrdi licitacije, nakar bodo takoj lahko zapeli krampi in lopate tudi na tej cesti.
V mesecu juniju je bila licitacija za preložitev pri Moravi in za popravilo ceste Ribnica—Dolenja vas. Pri obeh licitacijah je uspelo podjetje Slavec iz Kranja, ki je prevzelo preložitev pri Moravi za 438.000 Din in popravilo odseka Ribnica—Dolenja vas za 1,542.000 Din. Konec prejšnjega tedna so bili izlicitirani ostali trije odseki in sicer preložitev ceste med vasjo Briga in Banjaloka, med Kočevjem in Dolgo vasjo ter Krkovim in Faro. Licitacij so se udeležila podjetja Slograd, ing. J. Dedek in pa Stavbna družba. V vseh treh primerih je bila najnižji ponudnik Stavbna družba. Preložitev ceste Kočevje—Dolga vas je bila proračunana na Din 1,330.000, Stavbna družba je ponudila 2.4% popusta in je prevzela delo za 1,298.000 Din. Preložitsv ceste Krkovo—Fara je bila proračunana na Din 2,893.000 in jo je Stavbna družba prevzela z 1.55% popusta za 2,848.000 Din. Preložitev Briga—Banja Loka je bila proračunana na 949.000 Din in jo je podjetje prevzelo z 1.4% popustom za 935.000 Din.
7 milijonov izlicitiranih
Kdor se je vozil z avtobusom na Sušak, 6e prav gotovo živo spominja, s kakšno vprav akrobatsko spretnostjo je moral voditi šofer avtobus po silno ozki in strmih klancih se spuščajoči cesti. Res, izredno lepa je ta cesta in potniku nudi nešteto očarljivih razgledov. Hudi ovinki, neverjetno strmi klanci in včasih vprav nerazumljiva ožuia, ki dokazuje, da je ta cesta ponekod skoraj navaden kolovoz, preprečujejo, da bi se mogel na njej razviti kakršenkoli večji promet. Z sedaj potrjenimi gradbenimi deli bodo odstranjene najhujše ovire prometa, zgrajeno bo solidno cestišče, ki bo preneslo tudi večji tovorni in motorni promet. V sprejetih popravilih ceste so nekatere preložitve nadvse zanimive in pomenjajo odpravo najhujših klancev in ovinkov. Dosedaj izlicitirana dela na tej cesti znašajo z že vračunanimi popusti nad 7,000.000 Din, ostane še pičel poldrug milijon, ki bo pa dovoljen šele takrat, kadar bodo položeni računi za sedaj naročena popravila. S tem 1,500.000 Din bo mogoče popraviti še nekaj, vendar bodo ta popravila prišla na vrsto šele prihodnja leta.
Ribnica-Dolenja vas
Romantična cesta, ki vodi iz Ljubljane mimo Škofljice na Turjak, Velike Lašče in do Ribnice, je razmeroma v dobrem stanju in zato ne bo doživela posebnih popravil. Prvi odsek, ki bo temeljito spremenjen, bo skoraj 4.300 m dolga cesta od Ribnice do Dolenje vasi. Že nekaj let je ta del ceste v zelo slabem stanju. Tu cesta namreč nima ka-menitega temelja in je zato vedno vsa razdrta, polna kolesnic in kotanj. Ponekod je izredno ozka in meri večinoma le 4 m v Širino. Cesta bo razširjena na 6 m in se bo tlakovala s 25 cm močnim lomljenim kamnom. Na ta temelj bo prišla debela plast gramoza domačega izvora. Na to prvo plast pa bo nanešena druga plast gramoza, ki bo dobavljen iz kamnoloma na Verdu pri Vrhniki. Ta kamen je namreč mnogo bolj odporen kakor domači apnenec. Ker pa gre ta del ceste skoraj ves čas med samimi hišami in gospodarskimi poslopji, cesta povsod ne bo mogla biti široka 6 m. Tako bo imela le 4.5 m širine deloma v Nemški vasi in Dolenji vasi. Razširjena bota tudi dva mostova in sicer čez potok Bistrico v Goriča vasi in čez potok Ribnico. V glavnem bo na tej progi ostal? cesta v svoji smeri nespremenjena. Ublažili bodo po možnosti samo nekatere najhujše ovinke in s potrebnimi propusti poskrbeli, da ob povodnji cesta ne bo preplavljena. Zaradi tega jo bodo ponekod tudi nekoliko dvignili.
Kočevje-Dolga vas
Nadaljni kos ceste, ki bo tudi temeljito popravljen, je dolg 4.5 km in gre od Kočevja do Dolge vasi. V glavnem «c bo popravljena cesta držala dosedanje smeri, razširjena bo seveda na 6 m, dobila kamenit soliden temelj prav tako, kakor že gori omenjena cesta. S popravilom ceste bodo začeli
približno tam, kjer 6e od nje odcepi pot na postajo v Kočevju. Kjer je odcep poti v vas Mahovnik, napravi j a cesta oster ovinek, ki bo sedaj v dolžini 150 a preložen in ublažen. Skozi Kočevje bo že zaradi obstoječih hiš šla cesta ves čas po sedanji. Tudi širina ceste v Kočevju ne bo mogla povsod znašati 6 m. Pač bodo cesto na posameznih delih dvignili zato, da jo voda ob povodnji ne bo preplavljala. Cesta bo dobila na obeh straneh pol m širok banket za pešce. Nekako v sredi med Kočevjem in Dolgo vasjo bodo ublažili na 200 m dolgi progi neroden ovinek, ki bo omogočil mnogo večjo preglednost ceste. Največjo spremembo pa bodo napravili v Dolgi vasi. Ob vbodu v vas se dosedanja cesta takoj, ko gre čez most nad Rinžo, ostro zvije v obliki črke S in gre po ozki cesti med hišami naprej. Da se temu neprikladnemu ovinku izognejo, bodo cesto, še preden pride do sedanjega mosta, potegnili v 400 m dolgi ravni črti naprej, tako da bo šla od prej omenjenega ublaženega ovinka v 700 m dolgi ravni črti ter se priključila na drugo polovico zvite ceste, ki ima obliko črke S. Odtod bo šla naprej po dosedanji progi ter bo le tu in tam dobila nekoliko popravljene ovinke. Ker bo dosedanji most čez Rinžo za novo in preloženo cesto neuporaben, bodo zgradili za preloženo cesto nov 15 m širok most.
Preložitev pri Moravi
Dosedanja cesta, ki pelje skozi Moravo v občini Novi lazi, ne odgovarja niti najmanj najbolj skromnim zahtevam prometa, Ponekod je široka le 3—4 m, vije se kakor kača sem in tja, na južnem koncu vasi pa napravlja izredno oster ovinek, ki ima poleg tega še 10% vzpon. Zato je tudi ta kos ceste prišel v gradbeni program in bo zgrajena mimo vasi Morave 1.100 m dolga cesta v popolnoma novi smeri. Kakih 400 m pred vasjo bodo začeli popravljati dosedanjo cesto, ki bo šla 100 m še po stari razširjeni cesti. Tam, kjer ob pokopališču zavija dosedanja cesta proti jugu, bo obdržala nova cesta prejšnjo smer proti jugozahodu in šla ob južni strani pokopališča zahodno od Morave naprej po obronkih gričevja, ki se spušča od Morave navzdol. Cesta bo šla po kraškem svetu, ki ni zaraščen in služi večinoma za pašnike in travnike. Dočim je stara cesta šla v klancu, ki se je dvignil za 14 m do srede vasi Morave navzgor in je nato padla zopet v dolžini 100 m za celih 10 m navzdol, bo nov« cesta brez posebnih klancev šla polagoma navzgor in se pri vsej dolžini dvignila le za pičle 4 m. Cesta bo seveda široka 6 m ter bo v krivinah razširjena na notranji strani.
Izredno težak in neprimeren je tudi odsek med
vasjo Briga in Banjaloka. Za cesto med temi vasmi je sprejeta skoraj 1900 m dolga preložitev ceste proti jugozahodu. Dosedanja cesta, ki veže Brigo in Banjaloko, je ponekod izredno ozka in gre v neštetih vijugah po strmih klancih gori in doli. Tako se dvigne iz vasi Brige v 300 m dolgem ovinkastem klancu za celih 18 m. V nadaljnih 800 m ceste pa pade zopet ▼ strmih vijugah za 40 m, ter se nato v naslednjih 400 m zopet dvigne za 22 m. Vse te klance in protiklance bo izločila nova preložena cesta, ki bo 6 m široka. Najprej bo v 1100 m dolgi progi položno padla približno za 14 m, nakar se bo v drugem 750 m dolgem delu zopet dvignila za 12 m in priključila na staro cesto, kjer zaradi sveta samega, po kterem teče cesta, ni bilo mogoče ovinkov dovolj blago izpeljati, bodo ovinki razširjeni.
Konec hudega klanca pred Faro
Zadnja in najlepša preložitev pa je zamišljena pred vasjo Fara, kjer se dosedanja cesta spušča za vasjo Krkovo v nad 1 km dolgem klancu 100 m globoko do vasi. Fare. Dočim je stara cesta dolga okrog 2.5 km, bo nova merila 3300 m in bo zato seveda imela neprimerno bolj položen klanec. Tam, kjer se stara cesta začne strmo spuščati navzdol, bo napravila nova cesta veliko, 800 m dolgo dvojno serpentino, ki bo imela samo 5% padec. Prvo koleno serpentine bo pri tem že enkrat presekalo staTo cesto v skoraj pravokotni smeri Ko bo dosegla nova cesta dolžino 1200 m, bo že drugič presekala klanec stare ceste in nato zavila proti severu ter se držala pobočij gričev tako, da ne bo imela nepotrebnih klancev. Nad mlinom v Grbcu ba zavila ob pobočju strmega hriba proti jugozahodu in bo prišla nato na staro cesto. Cesta bo v glavnem speljana tako, da ne bo treba graditi preveč nasipov. Velike nasipe in izkope bo imela ob serpentinah in v zadnjih 600 m, preden se bo za vasjo Fara zopet priključila na staro cesto. Imela bo tudi nov železobetonski most, ki bo imel 30 m razpetine. Ta nova cesta je speljana po izredno slikoviti pokrajini, njena lega je solnčna in bo vožnja po novi cesti vse drugačen užitek, kakor pa potovanje po dosedanjem vprav neverjetno strmem klancu.
Upamo, da bodo pristojna ministrstva odobrila uspele licitacije. To moremo pričakovati še v lem mesecu in je zato popolnoma upravičeno upanje, da bomo tudi na tej cesti v mesecu avgustu začeli z gradbenimi deli, ki bodo prav tako zanimiva, kakor cestna dela v smeri Ljubljana—Kranj. Ta dela pa bodo hkrati lep vir dohodkov za tamošnje tako skromno prebivalstvo, ki težko živi na neusmiljenem kraškem svetu.
Štiridesetteinica mature
Maturanti 1. 1896. VIII. b oddelka stare gimnazije na Vodnikovem trgu so obhajali 40 letnico 15. julija t. 1. Dopoldne je bila pri Sv. Križu maša zadušnica za pokojne profesorje in sošolce. Takratni dež. šolski nadzornik Josip Šuman, ravnatelj Andrej Senekovič, razrednik Avguštin We-ster in profesor Karel Šega ter trije sošolci (dr. Hinko Dolenc, Makso Pirnat in Josip Zupan) so pokopani na ljubljanskem pokopališču. Drugi pokojni tovariši (Franc Cerar, Franc Korošec, dr.
Avgust Levičnik, Ivan Plahutnik, Franc Rebol, Matevž Sušnik, Pavel Svetec, Anton Vadnal, dr. Leopold žužek) počivajo v domači slovenski zemlji, eden (Mesar) pa v Slavoniji. — Po obisku grobov in ogledu pokopališča so se jubilanti zbrali v prijazni gostilni jiri - Alešu« na Posavju, kjer so bili vzorno postreženi. Prinašamo sliko jubilantov, ki so se udeležili sestanka, ter jim kličemo: Ad multos annos!
V	1. vrsti (od leve proti desni) sede: Jožef Ocepek župnik, Ovsiše; Josip Bučar, ghnn. prof. v p., Ljubljana; Štefan Terškan, kanonik, Novo mesto; Karel Cerin, prošt, Novo mesto; Anton Skubic, dekan, Ribnica; dr. Stanko Lapajne, vse-učiliški prof., Ljubljana; Ignacij Perne, žel. inšp. v pok., Ljubljana; Josip Rasp, vladni svetnik, Dunaj.
V	2. vrsti stoje: Evgen Legat, upravitelj, Sv. Križ; Franc Majdič, župnik, Sodražica; Oton Žu-
pančič, upravnik Narodnega gled. v Ljubljani; Ivan Soklič, jiostajenačelnik v p., Ljubljana; Valentin 1 Zabret, dekan, Št. Vid nad Ljubljano; Franc Wi(h-j mer, podpolkovnik, Potsdam; Karel Gruber, šef i mestne kontrole v p., Ljubljana; Franc Kralj, žup-i nik v p., Uršna sela; dr. Vladislav Pegan, odvet-| nik, Ljubljana. — V 3. vrsti stoje: Jakob Ogrizek, I duh. svetnik, Peče; Ivo Tome, ravnatelj tob. tov. | v j)., Ljubljana; Peter Jane, župnik, Vodice; dr. Emil Stare, odvetnik, Ljubljana.
Delo mariborske Tujsho-prometne zveze
Maribor, 17. julija.
Tujskoprometna zveza za bivšo mariborsko oblast je imela v sredo 15. t. m. prvo sejo po izrednem občnem zboru pod predsedstvom novega predsednika g. ing. Vladimirja Šlajmerja in na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik ing. Vladimir Šlajmer (SPD Maribor); 1. podpredsednik mag. dir. Ivo Šubic (mestna občina in olepiš. društvo Celje)); 2. podpredsednik ravnatelj Ivan Gračner (Rogaška Slatina); odborniki: Franjo Zebot (mestna občina Maribor), dr. Franjo Lipold (olepš. dr. in tujskopronietno društvo Ptuj), dr. Milko Hra-šovec, odvetnik (SPD Celje), Martin Ule (SPD Črna), Ferdo Pinter (zdr. trgovcev Maribor), Aleksander Klešič (zdr. gostilničar jev Maribor), Miloš Oset,
P' T
odzveza Maribor), kr. banska uprava, Zbornica za "OI in dir. drž. žel. v Ljubljani delegatov še ni60 imenovali.
Naša neumorna Zveza se je na tej prvi seji ba vila z vsemi problemi našega tujskega prometa. Pretresala je oba pravilnika, ki ju je predložila banska uprava, in sicer: pravilnik o sestavi bano-vinskega turističnega odbora in pravilnik o sestavi krajevnih turističnih odborov v smislu tozadevnih določil uredbe o pospeševanju turizma.
Dalje je sklenjeno začeti takoj okcijo za usta-
novitev lokalnih tujskoprometnih in ole|iševalnih društev v onih krajih, ki so že danes priljubljena letovišča in kjer bi se s sistematičnim delom na tem polju moglo še veliko doseči. To so predvsem kraji: Muta, Dravograd. Prevalje, Gu.štanj, Brasiovče, Poljčane, Slov. Konjice, Šoštanj. Sv. Jurij, Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Gornja Radgona, Ormož in Murska Sobota.
Sklenjeno je bilo tudi pristopiti, sedaj ko so žc vse ekspoziture Zveze urejene na način, da niso v korist le potujočim, ampak tudi v čast celokupnega turizma, še k ureditvi |ioslovnih prostorov centrale v Mariboru, ki v sedanjem stanju nikakor ne odgovarja ne ugledu in ne potrebam našega turi'.ma. kakor tudi na ugledu mesta Maribora, kot važnega središča tujskega prometa v lugoslaviji.
Dalje se je razpravljalo o številnih ovirah in težkočah, predvsem, ker še vedno ni rešena uvrstitev Logarske doline in novih .Pohorskih postojank v kraje, katerih obiskovalci uživajo po sedemdnevnem bivanju popust na železnici, ter o stanju cest. predvsem glavne prometne arterije iz St. Ilja preko Maribora, dalje z nevzdržnim stanjem ceste v Logarsko dolino ter z dovršitvijo prvega dela jiohor--ke cestc iz Reke do Mariborske koče. O vseh teh vprašanjih bo Zveza predložila banski upravi ter min. trgovine in industrije tozadevne resolucije.
Za propagandne edicije je bil izvoljen sledeči redakcijski odbor: člani: ing. Slajmer, direktor Su-
Zopet lepo —
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo! I
Stična nas vabi
Le še štirje tedni nas ločijo od jubilejnega ev-harističnega romanja k Žalostni Materi božji v Stično. Vsa katoliška Slovenija, posebej pa še ljubljanska škofija, je na to romanje jx>vabljena.
Povabljeni ste možje! Vaša vera naj ob stiskih dneh najde novih potov v globine Kristusovih naukov. Sredi vsakdanjega trpljenja in skrbi postaja naše krščanstvo preveč zunanje, preveč le izpolnitev tradicionalnih dolžnosti. Naš jiogled na življenje, svet, družbo se rad odmika večnim božjim perspektivam in podlega vplivom zmot in hrepenenj tega sveta. V Stični naj bi postali bolj Kristusovi, tam nai bi iznova vzrastla zavest, da je le življenje in delo ob Kristusu zdaj in vselej vredno življenja in deia.
Povabljeni ste fantje! Ce koga. potem je Kristus poleg nedolžnih otrok vas vesel. Kaj pa more tudi biti iepšega, kot videti vas, korenike naroda in bodočnosti, zbrane ob tabernaklju! Katera častna straža more opravljati vzvišenejšo službo, kot jo opravlja slovenski fant v evharistični armadi! Ali mislite že danes na to, kako močno bo lahko v Stični vaša vnema za vse lepo in plemenito zrastla? In za kaj drugega pa naj bi se slovenski fant vnemal, če ne za lepoto in plemenitost!
Povabljene ste žene in matere! Ve v svojem tihem trpljenju pač najbolj čutite tolažbo, ki nam lije iz tabernaklja. Zato vas nikjer ne manjka, kjer je treba evharističnega Gospoda hvaliti in se Mu zahvaljevati. Tudi v Stični ne boste manjkale. S svojo plemenito ponižnostjo in zbrano fiobožnostjo boste Mariji Prežalostni posebno dobrodošle.
Povabljena ste dekleta! Ze enkrat ste letos jio-hitele v Stično ter mogočno povedale, da hočete skozi življenje pod Marijinim praporom. 16. avgusta pa ste povabljene, da poveličate skupno manifestacijo slovenskega ljudstva za krščanske vzore. Saj se spominjate. s kako vzvišenimi čustvi ste ob zadnji prireditvi Marijinih družb zapuščale Stično. 16. avgust pa bo še vse močnejši dan. Zato pridite vse!
Kdaj gremo v Stično? Fantje in možje vsekakor tako, da bodo na Marijin praznik 15. avgusta popoldne ali vsaj do šestih zvečer v Stični. Za nje je predvsem določena nočna pobožnost s sprevodom na hrib Vinograd in sv. maša na hribu. Ker pa bo ob šestih zvečer slovesna otvoritev jubilejnih svečanosti, ob osmih zvečer pa uprizoritev silno zanimive slavnostne fantovske igre »Jurij Kozjak«, je prav, da se vsi moški že v zgodnjih večernih urah nahajamo v Stični. S tem pa nikakor ni rečeno, da naj ženstvo ne pride istočasno v Stično. Prav nasprotno! Tudi ženstvo je vabljeno, da se udeleži ža» prvih jubilejnih svečanosti. In če bi bila udeležba s strani ženstva že prvi dan močna, bo zanj posebna polnočnica v lepi stiski cerkvi. Na vsak način pa naj bi se ženstvo polnoštevilno udeležilo slovesnosti na glavni jubilejni dan, t. j. 16. avgusta.
Kako bomo potovali v Stično? Kdor bo potoval z vlakom, se bo poslužil ugodnosti nedeljskih voznih listkov. Pri domači postaji mora zahtevati nedeljski vozni listek, ki velja brez posebnega jiotrdila tudi za brezplačno vožnjo nazaj. — Bližnji udeleženci pridite peš in z vozovi. Za vozove bo preskrbljen prostor. — Kdor pa ima kolo, naj pride vsekakor na okrašenem kolesu. Tudi za shranitev koles bo poskrbljeno. Udeleženci na kolesih bodo v soboto 15. avgusta jk> svečanem sprejemu ob 5 popoldne spremljali cerkvene in svetne dostojanstvenike od stiškega kolodvora do cerkve. Ker je naš pohod v Stično pravo romanje, naj bi zlasti v nedeljo zjutraj prišli udeleženci v Stično tudi v strnjenih |>rocesijali med molitvijo in petjem.
Kako je z narodnimi nošami? Tako je, da ne sme ostati nobena doma. Ker je na I )olenjskem bolj malo pristnih narodnih noš, ste vabljeni predvsem iz krajev, kjer take narodne noše imate, t. j. predvsem ljubljanska okolica in vsa Gorenjska.
Kako bo s prehrano v Stični? Redno kosilo bo v Stični težko dobiti. Pač pa bodo za izredno nizko ceno na razpolago razni prigrizki ter hladilne pijače. Dobro bo. da vzamete s seboj nekaj kruha, "ako bodete izhajali lahko tudi v najmanjšo vsoto.
Jubilejni znak. Akademski kipar g. Pengov Slavko je za stiske svečanosti izdelal zelo okusno plaketo za jubilejni znak. Plaketa predstavlja staro-slavni stiski grb. Znak bo veljal za osebo 3 din ter bo upravičeva! k dostopu k vsem jubilejnim slav-nostim, tudi k slavnostni igri.
Nunja prošnja preč. župnim uradom. Prosimo vse preč. župne urade, da še tekom tega meseca sporočijo Prosvetni zvezi v Ljubljani, koliko jubilejnih znakov za stiske svečanosti naj jim pošljemo Ker bo prodaja znakov predstavljala precejšnjo skrb in delo, svetujemo, da k temu delu pritegnete agilne delavce iz K A in prosvete. To delo je |>a nujno po-trebno, da se pravočasno ugotovi pribli/tia udeležba iz posameznih župnij.
va
bič in dr. Toniinšek; namestniki: direktor Gračner in dr. Ilrašovec.
Dalje je bilo sklenjeno obhajati v jeseni na primeren način desetletnico plodonosnega in nadvse usiiešnega obstoja Tujsko prometne zveze v Mariboru.
Drobne novice
V Berlin in Hamburg
Kolektivni potmi list je sestavljen in bo v sredo 22. t. m. predložen državnim oblastem v odobritev
Zamudniki se zaradi tega opozarjajo, da nam najkasneje do torka, t. j. 21. t. m. pošljejo predpisano potrdilo im po tri osebne fotografije, kakor smo zaprosili z zadnjo okrožnico, sicer si bodo morali nabaviti na lastne, precej visoke stroške svoj osebni potni list z vsemi vizumi, ker drugače ne bodo mogli z nami.
Vse one, ki nam uradnih (oblastvenih) dovoljenj v smislu zadnje okrožnice še niso predložili in imajo svoje osebne r>otne liste (veljavne!), pa prosimo, da nam takoj sporoče številko potnega lista ter dan, število in naslov oblasti, ki je potni test izdala (srez, ozir. polic. uprava).
Menjava razreda v vlaku iz III. v U. razred, ali obrarbno, je od danes dalje absolutno nemogoča, ker so posamezni vozovi vlaka že dodeljeni in udeleženci porazdeljeni.
Knjižica (legitimacija) z vsemi navodili za ekskurzijo ter imenikom izletnikov je že v tisku. Proti koncu tedna jo bomo začeli razpošiljati. Event. spremembo naslova nam takoj javite.
Vse govorice in časopisne vesli glede odpovedi posebnega vlaka v Nemčijo se ne tičejo naše ekspcdieije, temveč drugih, za katere se ni prijavilo dovolj udeležencev. Za našo ekskurzijo pa je prijavilo in plačalo preko 700 udeležencev svoje obveznosti ter nam je posebni, udobni vlak, ki gre z nami tja in nazaj, zasiguran in tudi že dovoljen.
Končno sporočamo, da je vsak naš udeleženec zavarovan za slučaj nezgode za 10.000 dinarjev., ki se takoj izplačajo svojcem.
Event. informacije daje gosp. lože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva cesia 10-111., vsak delavnik od 10—11 dopoldne. — Vodstvo.
šumeča
limonada
v tabletah po 50 p. izvrstna brezalkoholna
osvežujoč1 r« pijača
Dobi se v slaščičarnah in trg. z meš. blage u
Koledar
Nedelja,' dne 19. fulija: 7. pobinkoštna nedelja. Vincencij Pavlanski, spoznavalec; Avrea (Zlata), devica mučenica.
Ponedeljek, 20. julija: Marjeta, devica muče-nica; Hieronim Emil, spoznavalec; Elija, prerok.
Novi grobovi
-f- Franc Predalič. V Salzburgu je v sredo dne 15. t. m. umrl po daljši bolezni dolgoletni zvesti naročnik našega lista, gospod Franc P r e-d a 1 i č, vpok. davčni ravnatelj, v 88. letu življenja. Pred leti je bilo njegovo stalno bivališče v Ljubljani, poletne mesece je pa redno preživel pri svoji omoženi hčerki, gospej Miri Kozakovvski, soprogi lastnika hotela »Goldener Hirsch«. V zadnjih letih pa se je stalno preselil v Salzburg, kjer je v krogu svojih dragih mirno čakal zadnjega večera svojega življenja Naj počiva v miru!
+ Anica Bukovec. Jugoslov. zimisko športna zveza javlja svojim p. n. članom, da je včeraj ob pol 12 umrla marljiva in vestna njegova uradnica gospodična Annica Bukovec. Pogrebni sprevod poj-de v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj počiva v miru!
Begunje pri Lescah. Umrl je na svojem domu v Poljčah geometer g. Grom Alojzij. Bil
je žrtev svojega poklica. V težavni službi v Bosni si je nakopal kal bolezni, ki je uničila mlado življenje. Letos meseca marca je bil prestavljen v Kranj, odkoder je šel na bolezenski dopust. Zapušča ženo in hčer m užaloščene starše. Pogreb bo v Begunjah v ponedeljek 20. julija ob pol 11. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Osebne vesti
— Spremembe pri okrajnem sodišču v Ljubljani. 2e sedaj so in s 1. avgustom bodo izvedene še nekatere osebne spremembe pri okrajnem sodišču v Ljubljani. K okrajnemu sodišču v Ljubljani sta premeščena starešina okrajnega sodišča v Radovljici dr. Josip Stular in iz Kranja sodnik dr Valentin Benedik. Sodnik Valentin Bidovec, ki je doslej vodil izvršilni oddelek V, je imenovan za starešino okrajnega sodišča v Radovljici Sodnik dr. Valentin Benedik prevzame kazenski oddelek namesto sodnika Leopolda Smalca, ki prevzame IV.civilnosporni oddelek. Dr. Stojan Bajič. ki je doslej vodil ta oddelek, prevzame izvršilni oddelek V. Za preiskovalnega sodnika je sedaj določen sodnik okrož. sodišča dr. Al. Grobelnik.
= Poročil se je 11. t. m. g. Emil Hameršak, učitelj na Dolu pri Hrastniku, z gospodično Olgo Draksler. Iskreno čestitamo!
Kozarec Rogaške Jempel* s sadnim
sokom je zdravo okrepčilo, ki osveži človeka na telesu in duhu!
— Obžalovanja vreden slučaj. Dne 17 t. m so
na cesti med Kalcami in Logatcem otroci v starosti deset do dvajset let obmetavali avtomobil, v katerem je bil ugleden francoski dostojanstvenik, ki prvič potuje po Jugoslaviji, in sicer na Bled, pri-vabljen po upravičenem slovesu naše dežele in njenega prijaznega prebivalstva, z debelim kamenjem, od katerih bi mu bil eden kmalu priletel v glavo. Poškodovali so tudi karoseriio. isto se ie zgodilo v istem hipu dvema avtobusoma, ki sta isto-tako prišla iz Italije in v katerih so bili češko-
slovaški potniki. Razume 6e, da je vse ta dogodek skrajno presenetil in da preseneča tudi nas ter je po pravici vzbudil ogorčenje. Hvala Bogu, da emo mogli uglednemu Francozu, ki je general, pojasniti in ga prepričati, da je to naravnost izreden 'slučaj in da se bo gledalo na to, da se kai takega nič več ne primeri. Poklicana oblast bo gotovo opomnila prebivalstvo tistega okraja, pa tudi vsi vzgojni či-nitelii na deželi naj ne zamude večkrat zabičevati mladini, da tako postopanje silno škoduje ugledu našega naroda in države, pa ''skemu prometu, ki donaša naš: deželi blagostanje, iudi tem potom naj bodo ljudje opomnjeni, da vse store, da bi se taki slučaji ne dogajali in da bi se čast naše dežele ne omadeževala.
JAČI KRI, 2IVCE IN APETIT
odraslim in otrokom
»Energin« se dobiva v lekarnah v steklenicah od pol litra za Din 35'— po pošti pošilja laboratorij »Alga«, Sušak
— Predsedstvo Hrv. kult društva »Napredak«, podružnica v Ljubljani objavlja, da ie osrednja uprava Hrv. kult. društva »Napredak« v Sarajevu razglasila z okrožnico z dne 8 t. m. št. 1876/36, da bo za šolsko leto 1936/37 dovoljenih: 135 mest v konviktu v Sarajevu, 35 v konviktu v Mostarju, 20 v Banja Luki, 22 za ženske konvikte v Sarajevu ler mimo tega štipendije za visokošolce in srednješolce v skupnem izmosu 180.000 Din letno. Odobrena proračunska vsota znaša skupno 2 milijona 452.000 Din. Po odobreniju ministrstva pro-svete z dne 19. aprila 1934, št. 10563 se bodo sprejemali dijaki iz vseh banovin. Prednost imajo oni, ki so štipendije »NapTcdika« že uživali. Prošnje je treba predložiti potom podružnice na predpisanem obrazcu. Na osrednjo upravo »Napredka«, neposredno poslane prošnje ne bodo upoštevane. Prošnji, ki je ni treba kolkovati, je priložiti: šolsko spričevalo, krstni list in izkaz o siromaštvu, vse v prepisu. Prepis bo overgvila podružnica. Prošnje je treba predložiti po^rujr nici »Napredka« najkasneje do 1. avgusta i^l. Kasneje izročene prošnje se ne bodo mogle upoštevati v nobenem primeru. Posebno se bo polagala pažnja na to in o tem obvestila osrednja uprava, ako je prosilec, odnosno njegovi roditelji član »Napredka«, ako deluje kdo od njih za »Napredak« in kakšno je njih premoženjsko stanje. — Hrvatsko kulturno društvo »Napredak«, podružnica Ljubljana. Predsednik: Harazim 1. r. Tajnik: v. z. Dr. J. Kallay 1 r.
PrelzKuSena specliolna Kozmetična lehotlna
z zajamčenim uspehom m prijetnim in nežnim vonjem, za katere dobivamo dnevno zalivale. Tako) ustavi izpadanje las lil lači korenine. Lasje zrastejo tudi na pleSI. Temeljito odstrani prhut in vse neugodnosti. Pošillamo po povzetju steklenica Dtn 40-— omot ln poštnina Din 7-—.
MODERNA KOZMETIKA - SPLIT
Ako ne liodete zadovoljni t. rezultatom, povrnemo denar.
— Šolsko lefo državne nižje gozdarske šole v Mariboru se bo pričelo dne 1. oktobra 1936 Novo vstopajoči gojenci se bodo sprejemali le v enoletni tečaj. Sprejetih bo do 12 (dvanajst) gojencev Pouk bo v tem tečaju trajal od 1. oktobra 1936 do 31 julija 1937. Za sprejem v ta tečaj se zahteva z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prosilci z osnovno-šolsko izobrazbo bodo morali s sprejemnim izpitom dokazali, da imajo zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V navaden« tečaj se bodo sprejemali predvsem oni kandidati, ki imajo že nekaj gozdraske prakse, nadalje sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, slari pod 16 in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 dinarjev Pridnim, siromašnim prosilccm se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda ne pred koncem prvega pollelja šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. avgusta 1936 pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Po tem roku vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1 krstni list, 2 do-movnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpiistnico, 4 nravstveno spričevalo, ki je obvezno za prosilce, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole, 5. zdravniško spričevalo, s katerim je dokazano, da jc prosilec telesno in duševno zdrav in 6. izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja.
Še k obrtni, umetniško-zgodovinski razstavi v Novem mestu. 0 obisku in uspehu te razstave smo v kratkih potezah že poročali. Naše poročilo pa ne bi bilo popolno, ako ne bi omenili še tukajšnjega lotoateljeja »Guido«, katerega lastnik je gospod Dolenc. Razstavil je večje število svojih del, ki so vzbujale med obiskovalci veliko zanimanje, a tudi zasluženo pohvalo. Razstavljeni so bili portreti, pokrajina, motivi iz življenja (šport, delo itd.) in razne štuiije. Celo reprodukcijska tehnika v raznih fazah je bila prikazana. Razstava nas je prepričala, da je lastnik ateljeia g. Gvidon Dolenc mojster v vseh omenjenih področjih in da so številna dela, ko dvomiš ali imaš pred seboj mojstra-obrtnika ali umetnika. Saj so nekatera dela po svoji zasnovi, aoživeiju in gledanju stvaritelja na subjekt tako lepi in splošno zanimivi motivi življenjske pesmi človekove, da bi pristojali na vsako
strokovno razstavo in ki bi po naši sodbi bili povsod ugodno sprejeti in laskavo ocenjeni. Upamo, da bomo ob prvi dani priložnosti zopet imeli priliko videti razstavlialca in priporočali bi mu, da razstavlja v bodoče tudi drugod — ne samo doma.
—	Druga skupina ameriških Slovencev se je vkrcala dne 15. t. m. v Newyorku na največji in najhitrejši ekspres-parnik sveta »Normaodie«. — Slovenci, po številu 35, prispejo v Ljubljano v sredo, dne 22. julija zjutraj z brzovlakom čez Jesenice. Izlet je organiziral ter spremlja izletnike do Ljubljane znani zastopnik v ClevolanJu g. Avgust Kollander. Za pojasnila se obrnite na Francosko linijo, Masarykova cesta 14, Ljubljana.
—	Škod« po toči. V članku dne U. julija je bilo omenjeno, da je v slovenjgraškem okraju po toči povzročene škode skupno le za din 14.000. — Poročajo nam, da je bila škoda uradno cenjena samo v občini Smn''no pri Slovenjgradcu na dinarjev 993.500, prizu.ele so pa še sosednje občine, posebno Podgorje-Št. Miklavž.
Danes neprchilcno lom Dola ¥ Komnihn
—	Velikodušen dar imihelski sirotišnici. Prejšnji teden je nebo naklonilo naši akciji novega ustanovnega člana iz Ljubljane — Zbornico za trgovino, obrt in industrijo z vplačano pristopnino 1000 dinarjev. Za velikodušen dar se akcijski odbor za zgradbo sirotišnice tudi tem potom zbornici TOI najiskreneje zahvaljuje. Nadalje so prispevali: Samec Boža, Ljubljana 100 'iin, dr. Erik Zeschko, Ljubljana 100 din, tt. Mikuš, Liubljana 50 din, Janko Baloh, Ljubljana 25 din, Radiofonska oddajna postaja Ljubljana 100 din, Mici Hiibl, Ljubljana 100 din, Viktor Šober, Ljubljana 50 din, Mara Hude. Mirna peč 100 din, Minka Stegnar, Ljubljana 10 din, Turk Terezija, Štalcarji pri Kočevju 70 dinarjev, Marija Potokar, Brod na Kolpi 100 din, Elma Zupane, Toplice 50 din, nekaj neimenovanih po 10 lin. Vsem imenovanim darovalcem najprisrčnejša zahvala. Naša »fehtarska sezona« traja dalje ln prosimo naklonjenih src. Zlati jubilej naših učiteljic je blizu. Kot pripravo na jubilejne dneve je društvo preskrbelo v sporazumu z vodstvom zavoda tridnevne zaprte duhovne vaje za bivše gojenke in učenke šmihelskega zavoda, ki bodo v zavodu de Notre Dame v Šmihelu v dneh od 16. do 20. avgusta t. 1. in jih bo vodil gospod 'Jr. Ciril Potočnik, semeniški špiritual iz Ljubljane. Kot vigilija pred prazniki naj bi nam bili ti dnevi. — Zlasti sirotišni odbor, ki mora prednačiti z 'Jobrimi zgledi, iskreno vabljen, da se potopimo v duhovne globine iskat moči za nadaljno težko in odgovorno delo. Prijavite se takoj.
V zastarelih primerili zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, ie pravi blagoslov naravna
Franz-Josefova
grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. Franz-Josefova voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	V prilogi Službenih novln šl. 162 je objavljena Uredba 9 trasiranju in graditvi novih železniških prog in o pačinu.financiranja..istih.
—	Sekcija za gradnjo drž. cesfe Ljubljana— Kranj prične preurejevaii državno cesto št. 2 Ljubljana—Kranj na progi St. Vid— Jeperca. Izvršile se bodo večje korekcije in priprave planu-ma za gradnjo sodobnega cestišča, zaradi česar je potrebno, da se na tej progi, pričenši dne 27. julija t. I., začasno ukine promet z vozili ter spelje na sosedne javne ceste tako-le: Iz Ljubljane do St. Vida po državni cesti, potem po banovmskih cestah St Vid — Vižmarje — Tacen — Vikrče — Smlednik — Jeperca ter naprej zopet po državni cesti.
—	Zobozdravnik v Kranju dr. Eržen Ivan ne ordinira od 21. julija do 5. avgusta 1936.
—	Avtoizleti: 25.—30. julija Dolomiti in Mi-lano, 29. julija do 6. avgusta v Berlin, 3.—7. avg. na Dunaj, 7.—9. avg. na Grossglockner. Prijave: Izletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. Telefon 26-45.
—	Tvrdka Mline k i Šlegr, tovarna mesnih izdelkov v Zagrebu, obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da jih bo tudi v bodoče obiskovala kakor doslej, ter jih naproša, da ji ohranijo svojo naklonjenost.
—	Našim gospodinjam je namenjena knjiga »Naši gostje«, kako jim strežemo, ki jo je spisala S, M. Kump, učiteljica gospodinjske šole. Ima 63 strani in 66 slik in stane v platno vezana 45 din. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1932. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v gospodinjski literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine — banketih, čajankah ali v domačem krogu med prijatelji in znanci. Knjiga je razdeljena v dva dela; a) v splošni in b) v posebni. V splošnem 'lelu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, posodi, priboru, stekleni posodi, krašenju miz. Poleg tega pa še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharicam glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava poglavja o pogrnjenih mizah, strežba pri zajtrku, mali južini (malici), obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebno še obravnava strežbo pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi. — Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam in bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
CATESKE TOPLICE
Najbolj vroči 154" C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred- in po-sezoni zdravljenje 10 dni Din 600'—, 20 dni Din 1100'— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — Zel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic.
— Pozor gg. zdravniki in medicincil V zadnji številki Zdravniškega vestnika str. 273 je objavljen podroben spored vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji od 11. do 15. septembra t. 1., kakor tudi program poedinih ekskurzij itd. O nadaljnih ukrepih bo takoj sledilo« javno opozorilo, čim jih prejme uprava Slov. zdravniškega društva v Ljubljani iz Beigraua. Hkrati opozarjamo ponovno vse gg. tovariše, ki se Jo sedaj še niso prijavili za kongres, pa se istega želijo udeležiti, da nemu-
HUBERTUS-milo
res domače, slovensko milo!
doma (najkasneje do 25. julija) pismeno prijavijo ime, službeni čin, bivališče, zase kakor tudi za rodbinske udeležence Uprava Slov. zdravniškega društva v Ljubljani.
—	Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo, 26. julija. Prijave in vplačila sprejema in pojasnila daje do 20. julija pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
—	Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokov-njnško zinnsirnmo v naši pedikuri. Obiščite nas,
Erepričajte se! Nega nog 10 Din! jublja.ta, Selenburgova ?.

—	V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 18. t. m. je objavljen »Predpis o izpremembi v čl. 8. pravilnika o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih denarnih zavodov«, dalje »Navodilo o ureditvi državnega nadzora nad karteli«, »Dopolnitev v pravilniku za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili«, »Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1937-38«, »Razglas o razpisu občinskih Volitev v občinah Bučka in Studenec, Čatež, Cerklje in Sv. Križ, Mengeš, Mokronog, Raka in Škocjan in Sv. Lovrenc na Dravskem polju«, »Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v ljubljanskem in ptujskem okraju« in »Objava banske uprave o pobiranju obč. davščin v občini Ribnica«.
—	Marsikaj važnega še prezre, to-le obvestilo pa nikar ne prezrite) 25. julija pošljemo vsakomur brezplačna pojasnila za potovanje v sončno Dalmacijo (od 24. do 29. VIII. in od 21. do 26. IX) in za romanje k Mariji Bistriški ter Mariji Lurški v Rajhenburg (izlet v Zagreb) o Malem Šmarnu, če javi svoj naslov pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
Elektroinstalacija, konc. elektriško podjetje v Mariboru, Vetrinjska 22, telel. 27-14, na dvorišču, izvršuje instalacije in popravila. Zaloga elektro-materijala, žarnic, motorjev itd. Po brezkonl^ureč-nih cenah.
—	Izvrstna osvežujoča pijača za vroče poletne dne je povsod znana šumeča limonada Clio v tabletah (maline in citrona). Otroci, pa tudi odrasli so kar navdušeni za to izvrstno šumečo pijačo kiselkastega okusa, ki je na svetovnih razstavah v Parizu, Berlinu, Rimu, na Dunaju itd., dosegla najvišja odlikovanja in o kateri so tudi številni zdravniki dali zelo povoljne izjave.
—	Pelikan terpentinovo milo za pranje v trdi vodi je nazvestejši pomočnik slovenskih gospoiinj.
—	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Fri-dolin Bischof v Mariboru, Melje, Kacijanerjeva ulica 6, ki zbira polže za izvoz v inozemstvo. Na željo pošlje tvrdka resnim interesentom .brošuro za obširnimi navodili za zbiranje polžev in za napravo zbirališč. Z nabiranjem polžev, ki še naj vrši dp konca oktobra; si more vsakdo zaslužki \Oftz posebnega truda lep, denar..,.,..:,.
,;J	. ' "... g«!
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjulraj na prazen želodec kozarec naravni »Franz losef grenčice«.
—	Ko bi moški vedeli... tedaj bi pravočasno začeli negovati svoje zobe. Zobni kamen se ne vidi, ker tiči za zobmi! Zato čistite Vaše zobe vedno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti Jodatek sulforicinoleat dr. Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje je ustna voda Kalodont. —
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
KINO UNION
TEL. 22-21
Danes ol) 16., 17., 19. ln 21. url poje sloviti koncertni ln radijski pevec Joseph Schmldt v pevskem velefllmu
Zvezdni utrinki ^ st«
imiihm 11 ■»■miMMMmri tatlt vom Himmel)
Kraseu nepozaben pevski užitek! - Nov Foxov
zvočni tednik V slučaju lepega poletnega vremena odpade predstava ob 15. uri
Za razstavo bratov Subicev
V slovenski umetnosti kesnejšega 19. stoletja se blestita dve imeni, ki sta nam v visoko čast; to sta slikarja Janez in Jurij Šubic. Izvirajoč iz rodbine,^ v kateri je bilo obilo umetniškega daru, sta izvršila naloženo jima poslanstvo ter ustvarila delo, ki mu pripada osrednja važnost v naši novejši umetnosti. Po neposrednih stikih z Janezom VVolfom in živec sredi miljeja njegove umetnosti, sta v svojih delih zvezala sodobnost z zadnjimi odmevi naše romantike. Na drugi strani pa so segle težnje njune umetnosti globoko v osrčje moderne in bi bilo brez poznanja prve tudi vse delo Ažbeta in njegovega rodu, nič manj pa naših impresionistov, nerazumljivo. Kljub le,j važnosti, pa še nismo imeli prilike spoznati delo Subicev v celoti, temveč poznamo le drobce, ki pa niti od daleč ne dajejo prave podobe 'njune umetnosti in . plodovitosti.
Narodna galerija je sklenila prirediti razstave umetnosti bratov Subicev, ki naj bi se vršila spomladi leta 1937. Namen razstave je dvojen; prvič hoče NG z njo prikazati delo dveh naših genialnih slikarjev, ki bi ga moral poznati vsak Slovenec; drugič pa zasleduje NG 7. razstavo tudi ožje znanstvene cilje ter želi položiti temelje ne le za umetnostno zgodovinsko podobo obeh najbolj znanih bratov Janeza in Jurija Šubica, temveč tudi ostalo rodovi ne. Znano je, da so poleg obeh delovali tudi oče Štefan in brnta Alojzij in Valentin; razstava naj odkrije tudi njihovo delo.
Narodna galerija tem potom prosi vse poznavalce in lastnike del kateregakoli izmed bratov Subicev, da ji blagovolijo javiti njih nahajališča, po možnosti navesti avtorja slike, velikost slike, je li oljnata, na platnu in podobno. Razstava I10 tem popolyejša in izčrpnejša. čim bolj bo vsa javnost sodelovala s podatki; tako bo zadovoljeno i nasi narodni dolžnosti i zahtevam umetnostno-zgodovinske vede. — Obvestila je nasloviti: Narodna galerija, Ljubljana. — Narodna galerija.
Resolucije katehetskega kongresa
Natančno poročilo o zelo dobro obiskanem ka-tehetskem kongresu, ki ie bil od 2.—4. julija t. 1. v Splitu, je že priobčil »Slovenec« dne 5. in 7. julija. Istotako je informiral naš list dne 14. t. m. javnost o liturgičnem tečaju na Hvaru, ki 6e je vršil po končanem kongresu. V zvezi s temi poročili objavljamo končno še za javnost najbolj važne, na katehetskem kongresu sprejete
RESOLUCIJE
I. Strokovno pedagoška vprašanja
1.	Katoliški kateheti iz vse države, zbrani na kongresu v Splitu, ugotavljajo, da se še vedno dvigajo glasovi, ki zahtevajo ukinitev verouka v višjih razredih srednjih šol. Ta zahteva je neupravičena in škodljiva. Naučni in vzgojni razlogi celo zahtevajo, da se daje versko-moralni pouk mladini v vsej srednji šoli, kajti
a)	vsak normalno duševno razvit človek more zlahka na temelju najbolj osnovnih načel razmišljanja in znanstvenega raziskovanja spoznati, da je teistični svetovni nazor znanstveno izpričan in ne-odklonljiv za vsakega človeka;
b)	z zgodovinsko-kritičnimi metodami je možno znanstveno potrditi ne samo največjo dovršenost krščanstva, nego tudi njegov božanski izvor.
Zdravo sodobno vzgojeslovje naglaša, da mora biti cilj vsake vzgoje zravilna zgraditev značaja. Tega cilja pa ni mogoče doseči brez teističnega 6vetovnega nazora, najbolj dovršeno pa se doseže v strukturni ureditvi m v dinamičnem oživotvor-jenju človeka, kakor ga oblikuje krščanstvo. Krščanska religija daje vzgojnemu delu upravičen cilj, psihološko diagnozo, uspešna vzgojna sredstva, usposablja vzgojitelje, da pravilno rešujejo vzgojna vprašanja. Zato je krščanstvo, posebno na katoliška vera, nenadomestljiva vzgojna sila. Omejevanje in oviranje vzgojnega dela religije, posebno katoliške, nujno vodi do nevarne današnje pedagoške neplodnosti, ki odpira pot vzgojni anarhiji.
2.	Da se bo versko-moralni pouk v srednjih šolah mogel pravilno podajati, zahtevamo:
a)	da se za državne cenzorje učbenikov verouka postavijo kateheti srednjih šol, ker morajo oni imeti poleg strokovne, tudi isto pedagoško in jezikovno usposobljenost, ki se zahteva od vseh profesorjev srednjih šol. Tem bolj, ker je izkušnja pokazala, da državni cenzorji zaradi nepoznavanja teološke znanosti delajo pri ocenjevanju učbenikov neosnovane zapreke znanstveno,metodične narave, ki znatno škodujejo versko-moralnemu pouku v erednjih šolah.
b)	Da se z ozirom na veliko važnost verouka v 7. in 8. razredu poučujeta obe uri verouka v normalnem času, ne pa šele šesto uro, ko so učenci utrujeni, ali pa celo izven rednega pouka.
3.	Opazujoč, da je otrok v najbolj rani dobi izpostavljen velikim nevarnostim, in vedoč na drugi strani, da predstavlja sv. obhajilo močan odpor proti grehu in najboljše vzgojno sredstvo, smatrajo veroučitelji, da je danes bolj kakor kdaj prej
potrebno in koristno izvajali odloke dekreta »Quam singulari« iz leta 1910. Zato so enoglasno sklenili, da si bodo z vsemi silami prizadevali, da bodo otroci redno že ob veliki noči prvega šolskega leta pristopili k sv. obhajilu. Ko bodo tako že v prvem razredu položili temelj evharistične vzgoje mladine, bodo kateheti skozi ves čas nadaljnega šolanja vplivali na mladino, da bo čim bolj pogosto prejemala sv. obhajilo.
4.	Katehetski kongres v Splitu smatra, da je izvenšolsko delo za versko-moralno vzgojo šolske mladine sodobna potreba in zaradi tega poziva katehete, da se le-tega poprimejo v duhu sodobnih prizadevanj Cerkve. Pri tem jim polaga na srce, da vzgajajo mladino v katoliških društvih v duhu krščanske ljubezni, da se bodo tako vsi katoliški dijaki mogli zmerom znajti v isti vrsti z onimi, ki se bojujejo za iste katoliške ideale.
5.	Ob 1050 letnici smrti sv. Metoda se hrvatski in slovenski kateheti posebno spominjajo svetlega vzora sv. bratov blagovestnikov. Sledeč stopinjam naših velikih veroučiteljev in vzgojiteljev hočemo nadaljevati njuno delo in čuvati svetinje, ki sta nam jih z velikimi žrtvami pridobila.
II.	Stanovska vprašanja
Katehetski kongres v Splitu zahteva:
1.	da se katoliškim bogoslovnicam prizna fakultetni rang v pogledu strokovne usposobljenosti za sprejem v državno službo.
2.	Da se veroučiteljem vseh šol priznajo duhovniška leta za napredovanje v skupini in za pokojnino, kakor je to priznano vojaškim duhovnikom po čl. 35 zakona o ustroju vojske in mornarice ali duhovnikom sodnikom in kanonikom jxj uradniškem zakonu čl. 342, 3, ker ne vidimo razloga za neenako jx>stopanje napram duhovnikom, državnim uslužbencem.
3.	Da se že v bodočem šolskem letu izplačajo honorarji katehetom osnovnih šol iz banovanskih budžetov, na področju Belgrada, Zemuna in Pan-čeva pa iz buažeta prosvetnega ministrstva v smislu finančnega zakona za leto 1936-37. Honorar naj bo 20 din na uro. Da pa se bo utegnil opravljati verouk v filijalnih šolan, naj se odredi obvezen prevoz v naravi ali z odškodnino po krajevnih razmerah.
4.	Da se izmed aktivnih katehetov postavi jxj-seben referent pri ministrstvu prosvete za katoliški verouk, ki se more eventuelno dodeliti tudi referat o katoliških konfesionalnih šolah.
5.	Da v državni prosvetni svet vstopijo kot stalni člani izvršilnega ožjega odbora po en katehet srednjih, meščanskih in osnovnih šol.
III.	Organizacijska vprašanja
Katehetski kongres sklene, da se osnuje za hrvatske in slovenske katehete skupno strokovno periodično glasilo, ki bo vse katehete povezalo v strokovnih in stanovskih interesih. Organizacija in izvedba tega se poverja predsedniku katehetskega kongresa.
{Pelikan
Zdravilišče Rogaška Stalina
Potniku, ki pride z Balkana in južnih ter severnovzhodnih krajev naše države preko Zagreba in Hrvaškega Zagorja, se odpre nov svet, ko izstopi na postaji v Rogaški Slatini. A tudi potnik, ki se pripelje iz severnih krajev inozemstva ali iz severnih krajev naše domovine, ali iz za-padne Evrope, preko Grobelnega obstane očaran od prvega vtisa, ki ga napravi nanj zdravilišče, ko se dobesedno par minut po izstopu iz vlaka znajde v sredini zdravilišča, sredi modernega angleškega parka, obdanega od svežega zelenja in impozatnih stavb. Gost, ki prihaja že desetine let v Rogaško Slatino, doživlja vsako leto na novo isti vtis gosposkosti. Takoj je obdan od nosačev zdravilišča, ki nosijo letos posebno uniformo, ki mu nudijo prvo gostoljubje in ga po nalogu nastanjevalnega urada odvedejo v enega izmed 15 hotelov. Gost spozna že po prvih vtisih enodnevnega bivanja, da je res v svetovnem zdravilišču.
Prva pot seveda vede gosta k enemu izmed 7 zdravnikov specijalistov za bolezni, za katere je zdravilišče določeno. Če bolehaš na želodcu, črevesu, jetrah, protinu, sladkorni bolezni, krvnih boleznih( klorozi ali anemiji), ledvicah, mehurju, periferičnih živcih ali na boleznih presnavljanja — ti predpiše zdravnik specijelno zdravljenje s pitjem vode na izvirku mineralnih vrelcev »Tem-pel«, »Styria« ali »Donat«, dalje s posebnimi procedurami v hydroterapiji, ali čiščenjem črevesa z najnovejšim »Enterocleaner-aparatom«. Seveda vse to je združeno s posebnimi kopelmi, kakor: ogljikovo, slano, smrečno, parno, električno-vročezračno, štiricelično ali z zdravilno gimnastiko na posebnih aparatih, inhalacijo itd. Vsakega pacijenta tretira zdravnik-specijalist individuelno na podlagi diagnoze. Vse kopelji in vse zdravilne procedure nadzira zdraviliški zdravnik dnevno. Istotako je izučeno osebje, ki ima večletno prakso, stalno pod kontrolo zdraviliškega zdravnika. Iz vsega tega tedaj vidimo, da je Rogaška Slatina res in v pravem pomenu besede zdravilišče in se tedaj ne more primerjati z drugimi sličniini zdravilišči v naši državi, ki so po večni dobila svoje zvočno ime »zdravilišče za vse bolezni« vsled bar-numske reklame. Če še pomislimo, tla je zdravilišče Rogaška Slatina last dravske banovine in kot tako tudi eminentno socialna institucija in ne samo pridobitno podjetje, potem nam je jasno, kako more privabiti Rogaška Slatina vsako leto 6—7000 gostov in to tako rekoč skoro brez posebno vidne reklame. Res je pa, da se temu ne smemo čuditi, če pomislimo, da zdraviliška uprava stalno skrbi za čim večjo ugodje gostov v vsakem oziru. Bo-lehen gost najde tu razen zdravilnih pripomočkov, razen zdravnikov, ki se za svoje pacijente zavzamejo in ki znajo vplivati tudi na njegovo duševno razpoloženje, razen strokovne bolniške postrežbe v zdravstvenih domovih, razen postrežbe v holelu po sestrah bolničarkah, razen dietične hrane, tudi vso drugo strokovno prvovrstno postrežbo v hotelih, restavracijah in kavarni. Da, restavracije! Te nudijo prvovrstno hrano po različnih cenah. Tako da vprašanje prehrane ne bi
smelo glede cen prav nikogar plašiti. Celodnevno hrano dobiš v Rogaški Slatini že za 25 dinarjev dnevno.
Duševnega razvedrila pa dobiš za mal denar toliko kakor v nobenem drugem zdravilišču Jugoslavije. Dnevno zjutraj, popoldne in zvečer kon-certira v parku orkester ljubljanske opere, bro-ječ 27 godbenikov pod vodstvom opernega kapel-nika g. Neffata. Posebnost je večerna promenada, kjer se zberejo ob zvokih orkestra skoro vsi gosti. Tu vidiš goste oblečene v priprosto prome-nadno obleko, druge v najmodernejši promenadni kostum in tudi naše narodne noše niso redek pojav na velikomestni promenadi. Tu se ti nudi vsak večer pestra velikomestna slika. V veliki dvorani zdraviliškega doma pa se vrti mladina pod vodstvom plesnega učitelja ob sviranju znamenitega ljubljanskega »Ronnyjazza«. Po dvakrat do trikrat na teden se vrše v veliki dvorani izmenično ali simfonični koncerti opernega orkestra (40 godbenikov), ki jih oddaja tudi ljubljanski radio, ali koncerti znamenitih pevcev, dalje baletni večeri, elitni plesni večeri, gledališke dramske in operne predstave itd. Športniki se zabavajo na tenis-igrišču, v najmodernejšem plavalnem športnem bazenu, v jahalni šoli, pri table-tenisu itd. Moreš pa tudi po volji na izlete z modernim in udobnim Mercedes-Benz-avtobusom na divno Pohorje in druge kraje zelene Štajerske. Najbližja okolica Rogaške Slatine nudi tudi turistu zaželjeni užitek. Tedaj se res ne moremo čuditi, če prihaja v Rogaško Slatino poleg bolehnih gostov, toliko zdravih, počitka in razvedrila potrebnih.
Pisani in veseli utrip življenja v zdravilišču poleg živih neštetih dokazov temeljitega ozdravljenja navdaja tudi bolehnega gosta z optimizmom in veseljem do življenja. Kaj naj bi rekli k dnevnemu vrvenju okoli vrelcev, kjer vidiš različne tipe evropskih plemen in kjer slišiš žuboreti govorico skoro v vseh evropskih jezikih! Ali naj še posebno poudarjamo, da je v sredini zdravilišča dana možnost tudi, da opraviš dnevno svoje verske dolžnosti. Ljubko te opominja dnevno zvonček zdraviliške kapele, da ne pozabiš, da si — človek, ki potrebuješ poleg zunanjega življenja tudi notranjo uteho. A tudi bratje Srbi imajo tu svojo kapelico.
Mirnim srcem moremo tedaj trditi, da ga ni zdravilišča v naši državi, ki bi se moglo meriti z Rogaško Slatino. Gostje, med katerimi je mnogo takih, ki so že posetili velika svetovna zdravilišča v inozemstvu, ti na vprašanje, kako se počutijo v Rogaški Slatini, sami povedo, da le-ta ne zaostaja v ničemer za onimi.
Vsako leto pa stoji zdraviliška uprava pred novimi vprašanji, kako napredovati v duhu časa in kako zadovoljiti vsestransko vse goste, kako stalno spraviti v sklad »utile cum dulce«. Velike načrte ima uprava zdravilišča, kateri stoji na čelu ravnatelj batiski svetnik Ivan Gračnar, še uresničiti. Če se bodo gospodarske razmere izboljšale in bo tedaj te načrie mogoče uresničiti, f>otcm bo mogoče, po teh načrtih sodeč, postaviti Rogaško Slatino na prvo mesto svetovnih zdravilišč.
Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo
temnfinovo milo posebno 30 pranje v trdi vodi
Župnik H. Povše -70 letnih
Čatež pod Zaplazom, 17. julija.
Zopet se je prijazna čateška fara odela v veselo in slavnostno razjioloženje; doživela je namreč sedemdesetletnico rojstva svojega priljubljenega dušnega pastirja, g. župnika Henrika Povšeta. — Kdor slavljenca pozna, ne more verjeti, da ima že 7 križev, tako mladosten še izgleda in tako živahen je še v vsem svojem delovanju. In prav to je vzrok, da mu vsi še toliko bolj iz srca čestitamo k njegovemu jubileju.
Naš g. sedemdesetletnik je bil rojen na Dolih pri Litiji dne 15. julija 1866.; v mašnika je bil jiosvečen 23. julija 1891. Kaplansko službo je opravljal na Krki, Žužemberku in v Kamniku. V vseh teh krajih se živahnega in veselega gospoda Hinkota še sedaj radi in s hvaležnostjo spominjajo; saj je povsod dušnopastirsko in izobraževalno nad vse goreče deloval, tako da se sledovi njegovega dela še sedaj poznajo in se jih ljudje s hvaležnostjo spominjajo. Vso svojo gorečnost, ljubezen in svoje velike, vsestranske zmožnosti je naš jubilant posvetil svoji fari, Čatežu pod Zaplazom, kamor je prišel kot župnik leta 1902. Ze 34 let torej deluje v lepi čateški fari; dokazi njegovega velikega in nesebičnega dela so neizbrisni in trajni. Z zaplaško božjepotno cerkvijo in z domačo farno, s svojim prosvetnim domom, s svojim gorečim cerkvenim in izvencerkvenim delom si je jiostavil v dušah faranov, zaplaških romarjev in vseh njegovih častilcev trajne spomenike. Koliko dobrega in koristnega je storil za bližnjo in daljno okolico s svojim izrednim tehničnim talentom, vedo le tisti, ki so bližje posvečeni v njegovo življenje in delo.
Vem, da bi naš jubilant, če bi le mogel, v svoji veliki skromnosti preprečil te vrstice. Pa naj nam jih oj>rosti in še dovoli, da ob tem pomembnem življenjskem jubileju omenimo njegove izredne osebne in duhovniške lastnosti.
Njegova pridnost in ustrežljivost je tako velika, da bo že kmalu prišla v pregovor. Njegov dan se prične zgodaj zjutraj in traja pozno v noč, največkrat do 11. Mine pa v neprestanem delu, bodisi v pisarni, bodisi v njegovi mali delavnici, bodisi med ljudmi v cerkvi, dvorani, vasi in na potu. Širom naše dežele je znana gostoljubnost ča-teškega gospoda. Saj skoraj ne mine dan, da ne bi f>od svojo gostoljubno streho sprejel gostov; pa vse z isto prijaznostjo in veseljem. Seveda, z največjim veseljem so vselej sprejeti duhovni so-bratje, katerikoli in kolikorkoli. Ne smemo pozabiti njegovega dušnojiastirskega prizadevanja za svoje farane. Kljub svoji starosti že toliko let vsako nedeljo dvakrat mašuje in pridiga, kar je še za mlajšega precejšnja žrtev in napor. V svoji pevski vnenn rad pospešuje petje in tudi sam še s svojim lepim tenorjem rad zapoje. Zanimivi so njegovi spomini iz pevskega življenja, ki jih rad prijioveduje. Veliko bi manjkalo njegovemu opisu, če ne bi omenili še izredne skromnosti, v kateri odklanja vse zunanje časti in zunanje izraze hvaležnosti za vse njegove zasluge in veiike lastnosti.
Če ne mara odlikovanja in zunanjih časti od ljudi, pa vsi njegovi častilci te dni prosimo, naj mu Vsemogočni obilno povrne za vse z večnimi darovi, njegovemu delu da svoj nebeški blagoslov, njemu samemu pa še več jubilejev med nami!
Zvečer pred $ef)to pa namakajte 3
(Radost peric
TupomagaTMIVSINf
Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh
ugodno upliva na rast las.
Lepo delo mariborskega obrtnika
Mariborski pozlator in strokovnjak za izdelovanje cerkvencga orodja g. Karel Tratnik jc pred kratkim izdelal krasno škofovsko palico, katero jc duhovščina bačke škofije poklonila svojemu škofu L. Budanoviču. Škofovska palica jc krasno
umetniško delo, izvršeno po načrtih inž. Petro-vaca. V palico je vdelanih % briljantov, II smaragdov in 18 rubinov. Slika nam kaže vrh palice s kipom sv. Pavlu. Duhovniki, ki so delo naročili, so bili z njim nadvse zadovoljni in izrekli mariborskemu obrtniku popolno priznanje Mojstrovina je dokaz, da se mariborska obrt lepo razvija in da vsled tega dobiva odiemalccv po vseh delih naše države, kar i^. za Maribor velika gospodarska korist.
Pri jadralcih v Ptuju
Tovariš Cvetko me je povabil že pred dnevi, naj pridem kaj k njim v delavnico, kjer grade jadralno letalo. Odlašal sem nekaj časa, toda včeraj sem šel! Na ulici sem zvedel še novico o letalski nesreči in z njo vstopil v delavnico v meščanski šoli.
»Pozdravljeni!«
»Živio!« mi odzdravi šest postav, ki se sklanjajo vsaka nad svojim skobelnikom ali mizo pri delu.
»Nesrečno novico vam prinašam! Hotel sem vas predvsem obiskati, pa moram gotovo preje biti glasnik nesreče! »Spartan« je padel pri Ljubljani! Sedem mrtvih!« sem povedal v kratkih besedah, ker me je samega nesreča precej potrla.
»Nič novega za nas!« pravi Gustek, ko pristopa k meni in mi proži svojo hrapavo in zaprašeno roko. On z najfinejšim steklenim papirjem snaži vse predmete, ki jih izdelajo, zato je posut z lesno moko, kakor mlinar. »Smo že izvedeli! — Res hudo je to, toda le z žrtvami bomo zavojevali zrak in zračne višave! Sicer pa se jadralno letenje precej razlikuje od motornega; zdi se mi, da ni takšne nevarnosti, če o nevarnosti sploh smem govoriti! Na splošno mi pa lahko mirno veruješ, da se sorazmerno pripeti mnogo manj nesreč z letali, kakor na primer z avtomobili! — Toda pustiva tol Tebe bo gotovo zanimalo naše delo! Nekaj bom jaz razložil, česar pa jaz ne vem tako podrobno, ti bo pa povedal Drago, ki sedaj vrši dolžnosti našega tehničnega referenta. No, kar pojdiva od kosa do kosa. pa si bova kaj ogledala!«
Vodil me je od skobelnika do skobelnika (povem naj, da je Gustek vršil ta teden dežurno službo in dežurni edini sme od dela, predno izvrši določeno mu delo. Kakor v tovarni!) in mi razlagal: »Zgraditi hočemo še te počitnice šolsko letalo tipa »Zogling«, ki nam bo služilo predvsem v šolske namene, ker za druge namene skoraj ni sposobno. Vse gradimo popolnoma sami po natančnih načrtih, ki nam jih izdela naša skupina v Mariboru. Delo mora biti izvršeno zelo precizno in natančno, kajti od najmanjše napake je odvisno lahko življenje letalca.« Tako sva hodila po dolgi delavnici,
srečavala same mlade, po večini dijaške obraze, ki so pozorno sledili delu rok in z vso ljubeznijo in podrobnostjo opravljali svoje delo. Tu pa tam je priskočil na pomoč s kakšnimi strogo tehničnimi podatki Drago ali pa nama je razložil to ali ono podrobnost ta ali oni član.
»Kdaj mislite stopiti prvič pred javnost s svojim delom?«
»Na letošnji razstavi jadralnega letalstva na Mariborskem tednu, kjer bomo po možnosti razstavili kakšne dele aparata, ki ga sedaj gradimo in
pa nekaj letečih jadralnih modelov, ki so ali pa bodo vsi izdelani v naši delavnici. Pozneje seveda, kadar se nam bo nudila prilika. Kajti polovica našega uspeha je odvisna od dobre reklame in pa propagande, a najboljša propaganda je delo!«
Obšla sva fante, ki so snažili fino izdelana rebra, jih sestavljali v posebno šablono ali jih pa lepili. Drugi so zopet sestavljali leteče moiele, ki morajo prav tako lepo startati in leteti, kakor aparati sami. Tako sva prišla zopet do vrat, kjer me je že čakala vpisna knjiga, ki dokazuje, da mlade delavce obiskujejo kaj radi ljudje in se zanimajo za njihovo delo — zraven vpisne knjige pa seveda — »kasa«, ki prosi za podporo! Saj so je potrebni, pa tudi vredni! Z veseljem človek pogleda mlade postave, ki se resno sklanjajo k delu, merijo, študirajo, primerjajo in potem izvrše, kar jim je določeno! Tudi to je lepa priprava za življenje — znali bodo vsaj ceniti delo človeških rok! Dobro bi bilo, ko bi ga znali ceniti vsi!
Tovariši jadralci, naprej po poti, ki ste jo začrtali Pozdravljeni!	ek Vitko.
Novo mesto
Trije novi zvonovi v šmihelski fari. Starodavna cerkvica sv. Poka nad Regerčo vasjo pri Novem mestu bo dobila dva nova bronasta zvona. Kupil ju je poganski graSčak Jožef Langcr pl. Podgorc. Večji zvon tehta 1 ,'i0 kg, manjši pa 75 kg. Omenjena cerkvico, ki stoji v idiličnem gozdičku, je žc zelo stara. Sezidal jo jc šc v Valvasorjevih časih tedanji lastnik poganskega gradu Rudolf Paradaizar ob priliki, ko jc morila po mestu in njega okolici huda kuga. Tudi vsi poznejši gospodarji Pogancev vse do danes so to ccrkvico, ki jc prav za prav last poganskega gradu, popravljali in upravljali. Vsako leto po prazniku sv. Roka se vrši tu žegnanje. Pred več desetinami let so k tej ccrkvici zelo radi romali ljudje v procesijah od vseh krajev Dolenjske. V zvoniku je dolgo časa visel mal zvonček iz nekdanje grajske kapele poganske graščine, po katcTcm pa so otroci ob žegnanjih na vse pretege razbijali tako dolgo, da so ga končno ubili. Sedanji poganški gospod pa jc dal ta zvon sneti, poslal ga jc v zvonarno v Maribor, kicr ga bodo prelili Na njegovo mesto pa bosta stopila dva nova zvona, ki bosta blagoslovljena najbrž 5. avgusta ob priliki velikega tabora otroških vrtccv. Slišali jc, da bo tedaj prišel k nam sam g. knezoškof dr. Circgorij Rožmun. Ob tej priliki bo blagoslovljen tudi novi zvon štrnihel-ske fnre, ki te kuplien zn ccrkvico sv. Ane, v bližini gradu Graben Vse tri zvonove jc vlila in izdelala mariborska livarna m zvonarno Biihl.
Ljubljanske vesti
Davčni odbori
Pred davčnimi odbori se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke in sicer:
1.	Dne 3. avgusta 1936 od pol 9 dalje ključavničarji, kleparji, kotlarji, vodovodni instalalerji, kovači, mehaniki.
2.	Dne 4. avgusta 1936 ob pol 9 elektroinstala-terji, zidarski mojstri, sedlarji, torbarji, ščetarji, ta-petniki, peki, slaščičarji in medičarji.
3.	Dne 5. avgusta 1936 ob pol 9 mesarji in prekajevalci.
4.	Dne 6. avgusta 1936 ob pol 9 dimnikarji, borzni senzali, carinski posredniki, steklarji, bru-silci stekla, popravljanje in uglaševanje glasbenih Instrume-itov, izielovanje cementnih izdelkov, testenin, harmonik, pogreb, potrebščin, plomb, kemijskih produktov, dežnikov, tehničnega olja, luga, mila, keramike, kozmet. potrebščin, štukaterji, vul-kanizerji, kamnoseki, akcidenčne tiskarne, barvanje usnjatih predmetov, grafič. umet. atelje, po-končevanje mrčesa, preparatorji.
Istega dne ob pol 12 inženjerji, arhitekti, civil. geometri.
5.	Dne 7. avgusta 1936 ob pol 9 notarji.
Isti dan ob 9 odvetniki.
6.	Dne 8. avgusta 1936 ob pol 9 zdravniki, zobozdravniki, dentisti.
Seznami davčnih zavezancev teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 20. do 27. t. m.
r- ..	. .. n
'P 'B/fft	"f" f
f s« ■
W<B<9<R'«.*.*.--J »««««•
dela neprestano stole v vseh izbirah, pohištvo in parkete. Zato Vam vsako še tako veliko dobavo lahko izvršimo v najkrajšem času in po najugodnejših cenah.
Remic-Co
Duplica-Kamnik.
Marija Keržičeva je umrla ...
V soboto zjutraj je bela ženo p oko sala v )en-kovi ulici št. 11 tri in tridesetletno Marijo Kerži-čevo, uradnico ljubljanske Poštne hranilnice.
Naša skromna, dobra in liogu vdana Micu je šla k Vsemogočnemu po plačilo.
Mi, tvoji tovariši m tovarišicc, smo li po skromnih močeh lajšali gorje med boleznijo, skušali smo ti v nczna.lnih obrokih vrnili dobroto in ljubezen, ki si ju ti ves čas svojega štirinajstletnega službovanja trosila med nas i/, neusahljive zakladnice svojega plemenitega srca.
Vtiča, tvoje trpljenje ti l>o poplačal On, ki bdi nad nami; v njegovem kraljestvu boš našla mir in uieho.
Ko li bomo v ponedeljek ob petih posodili poslednjo pot, bo v naših dušah trpka žalost. S cvetjem bomo pokrili tvoj poslednji domek — in nikoli, klica, nc bo usahnil v naših srcih spomin nalc	L P.
HoCcte dober, naraven masmovec?
Polem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46.
gledališki dvorani zavoda. Sobratje m prijatelji, nujno sla vabljeni k sv maši in zboi avanju; proslavimo dostojno spomin našega velikega vzornika!
PO, CENI_ CENEJŠI
NAJCENEJŠI I
Fotofilmi prvih svetovnih znamk sveži Din 11'-25" Sch komad.
Panchromatske emulzije Din 15"— po komadu.
Razvijanje v najfinejšem razvijalcu za cel film le Din 1'—.
Kopije vso do formata 6X9, najboljše, po Vaši izberi vse jednako po SO para
Drogerija A i) It! I f A, Šelenhurgova ulica Drogrerija GREGORIČ, Prešernova ul. 5 Drogerija HERMES, Miklošičeva cesta Drogerija JANČIGA], Krekov trg 10 Drogerija Anton KANC, Židovska ul. Drogerija Ivan KAN C, Nebotičnik
0 Gledališki večer v proslavo 70 letnice zaslužnega člana in pevca g. Franca Globelnika bo v nedeljo, dne 26. julija 1936 ob 8 na vrtu Rokodelskega doma. Spored: 1. Petje glasbenega društva »Ljubljana« in Kat. društva rokodel. pomočnikov: a) Društvena; b) B. Ipavec: Bodi zdrava domovina; c) Marolt: Vigred približa se. 2. Pozdravi. 3.. Veseloigra: Sijajne zamenjave. — Naše občinstvo, ki se je tekom 50 let z veseljem udeleževalo prireditev, pri katerih je poslušalo izbornega pevca gosp. Fr. Globelnika, bo gotovo danes teden prišlo v prav obilnem številu k njegovi proslavi. Počastimo zaslužnega pevca in organizatorja pevskega zbora!
Dr. Ivan Pintar
zopet redno ordinira
© Ali je Biirglacherjcva identična? Tukajšnje
oblasti so telegrafično vprašale rodbino pokojne Anny Biirglacherjeve v Berlinu, ali naj truplo pokopljejo v Ljubljani, ali pa naj ga dajo prepeljati v Berlin. Včeraj je dospel odgovor iz Berlina, v katerem pa neki Burglacherjevi samo sprašujejo, ali je pokojnica res identična s pogrešano njihovo sorodnico. Pogreb dr. Horna in Biirglacherjeve je zaradi tega zaenkrat še odložen.
0 Potrdila za plačevanje šolnine. Državni upokojenci kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izlajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti pravočasno. Prošnjam, ki morajo biti kolekovane s 5 din, naj se priloži za potrdilo kolek za 20 din, za vsak uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din.
Zobozdravnik - specljallst
Dr. Mirko Kambi^
rte ordinira do 17. avgusta
>r\
0 Tečaj za popravne izpite na šentjakobski
šoli se prične v ponedeljek 20. 1. m. Vpisovanje je vsak dan od 8. do 12. v prostorih osnovne šole na Sv. Jakoba trgu — Odbor DBPK.
0 Cerkev sv. Petra. Danes pri novi maši g. Dobovška: G. Franek: Missa in hon. B M. V. Griesbacher: Introitus, po recit. offert. Goller: Ju-bilate Deo alleluja, Goller: Tantum ergo. Pri darovanju razne slov. pesmi. Pred mašo dr. Kimovčev: Pridi sv. Duh.
0 Nova maša na Kodeljevem. Danes ob 8 bo pel na Kodeljevem prvo sv. mašo salezijanec gosp. Lilija Melhijor. Pridigal bo g. Št. Temlin. Narodne noše naj bodo že ob tričetrt na 8 zbrane v Domu.
O Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konference imajo danes na god sv. Vincencija Pavelskega v Marijanišču skupno zborovanje, ki bo po sv .maši ob pol 9 v
Prijatelju Jerneju v spomin!
Tako hitro je prišlo, da si nas zapustil. Prav tedaj, ko pšenica dozoreva v lepih poletnih dnevih, si tudi ti v Bogu dozorel in smo te spremili na zadnjo »pot. Tako rad bi še živci, si se izrazil, ko sem te v bolezni večkrat obiskal. — Ce ni drugače, pa naj se zgodi božja volja, je bil tvoj odgovor. Izmenjala sva misli o pojeku življenja, daleč tja nazaj. Spomini so segali se v dobo, ko 8ino delali z Ivanom Poljanskim, kakor smo imenovali pokojnega Ivana Kregar.ja, ki nas je prod dobrimi tremi leti za vedno zapustil. Vso naše delo je bilo usmerjeno za napredek stranke, posebno pa še za napredek obrtništva. Kako lopo si liani pripovedoval o svojih doživljajih v tujini. Malo jih je, ki bi toliko prepotovali tujino kakor ti. Poznal si vso Srednjo Evropo. Mnogo si nam prinesel iz tujino, kar si potem uveljavil za tukajšnje razmere. Ko smo pred par leti v družbi moje žene in sina Ivana potovali v kraje, ki si jih v mladosti obšel, si nam mnogo pripovedoval o njih, kaka čustva so te obhajala. Kako si bil radosten, ko nas ie Ivan slikal pred spomeniki tvojega najvišjega vzornika, pokojnega Kolpinga v Kiilnu, ustanovitelja rokodelskih društev. Kako si nam s ponosom razkazoval v Kiilnu domove rokodelskih mojstrov in pomočnikov in kako so bile te organizacije vse vzorno urejene.
Pozneje smo šli na jug. da malo pogledamo, kako se godi našim južnim bratom. Spomnim se na kongres zbornic v Skoplju in na dneve, ki smo jih lani preživeli, na obisk turškega pokopališča na griču »Gazi Baba Sultane in na predvečer koti-
dj..mm	nI*	ti'/!,'.,11 ......t :.. 1.
ijresa. v ouiuii-.i aiiit« u« ......... .......,,, ^usuh;ii 'J
nosi Grkov in delali načrte za naše nadaljnje delo in organizacijo. I.cpi so vsi li spomini I
Prienorij Dr. leiiho
rt orfliniral od 22. julija do konca avgusta
0 Počitniški dom državne šolske poliklinike na Rakitni pri Preserju bo v nedeljo, dne 26. julija 1. I. slovesno blagoslovljen in oivorjen. Svečanost se izvrši po sledečem sporedu: ob 10.30 sv. maša na prosiem, po maši blagoslovitev in otvoritev, nato ogled doma. — Udeleženci, ki žele potovati 7. avtobusom, naj se prijavijo najkasneje do četrtka, dne 23. 1. m opoldne na naslov, Hi-gijeriski zavod, socijalno-medicinski oddelek, Zaloška eesta 4. V slučaju zadostne prijave bo vozil avtobus iz Ljubljane naravnost na Rakitno; odhod izpred nebotičnika ob 8. uri zjutraj. Cena za vožnjo Ljubljana—Rakitna bo znašala 12 do 15 dinarjev za osebo.
Dr. Debevec
do 5. avgusta ne ordinira
0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvor-t ska 8, in sprejemališče Knafljcva 2.	(105241
Tvojo delovanje v Zbornici je trajalo dolgih 21 lot. Izvoljen si bil v Zbornico tri leta pred menoj. Vedno sva delala složno. Lota 1926. smo si za pokojnim Ivanom Knezom izbrali novega predsednika. Nas je bilo le 14 med 48. Bili pa smo dobro organizirani in smo pridobili še nekaj članov iz nasprotnih vrst ter smo glede predsednika odločevali mi in lako Zbornici začrtali delavno doho za skoraj 10 let. Žal nam je bilo, da smo se malo prenaglili in so nas baš oni, ki smo jih mi postavili na vodilno mesto, prevarili, in nam tako oneinogočli nadaljnje delovanje v Zbornici. Ta doba je trajala 4 in pol leta. Z vesoljem si doživel, ko so se pričela kazati na obzorju druga znamen ja, znamenja svobode, in ravno ob tem času si pričel pešati. Življenske ležavo. ki se jih marsikdo ne more ognili, so pripomogle, da je tvojo navdušenje počasi zamiralo. Kako nam je bilo težko, ko smo videli, da si postajal zamišljen in otožen, svetovali smo ti oddiha in odpočilka, v prepričanju, da te vendar ohranimo, saj še nisi bil tako star, bil si v najlepši in delavni moški dobi. S težko slutnjo v 6rcu emo sledili poteku tvoje bolezni, z veiikim upanjem, da si ti zdravje vendar povrne. Našo želje se niso izpolnile. Zapustil si nas. Napravil si veliko vrzel med nami. Dragi .lernej, ni te več mod živimi I Skoraj si tega no moremo misliti, da si nas zapustil. Edino, kar nam ostane, je spomin na te in na tvoje delo. Bog, na katerega pravičnost si vedno zaupal, naj ti bo milosten! Tvoja dela pa naj ostanejo med nami. Oprosti, dragi Jernej, Če se te spomnim s temi par vrsticami v imenu tvojih prijateljev in sodelavcev. Mirno spi v slovenski zemlji, ki si jo vedno lako zelo ljubil.
. Ivan Ogrin.
0 Pevci Rokodelskega doma naj se v ponedeljek 20. t. m. zanesljivo udeleže pevske vaje, ki bo ob 8 zvečer v dvorani.
0 Ljubljanskim somišljenikom JRZI Manife-stacijskega zborovanja, ki bo danes popoldne V Šmartnem pod Šmarno goro, se udeležimo v čim večjem številu. Ker nam Šmartinčani pripravljajo ob tacenskem mostu lep sprejem, je potrebno, da smo vsi točno ob 3 popoldne pred šentviško šolo, odkoder skupno odkorakamo proti Tacnu.
O Kaj je na živilskem trgu zanimivega? Na trgu se je pojavilo prvo grozdje, ki je bilo uvoženo iz Novega Sada. Cene od 10 do 16 Din za kg. Sadja je bilo v izobilju. Hruške iz južnih krajev po 4 do 5 Din, deloma že tudi domače. Vedno več je jabolk na trgu po 3 do 5 Din kg po kakovosti. Marelice, ki je sedaj za nje že nekoliko pozna sezona, od 6—8 Din. V veliki izbiri so na; proda) paradižniki, novosadski in drugi po 3—4 Din Lepi domači iz bližnje okolice in predmestja po 5 Din. Borovnic je bilo na trgu polno, Po 1.50 Din i i ter. Tudi nekaj jagod je bilo, prav drage po 8 Din 1. Malin ni bilo. Mnogo suhih gob ie bilo pripeljanih v Ljubljano. Gobarji se pritožujejo, da so cene suhim gobam padle Poprej so bile po 22 Din kg, sedaj so pa cenejše. Prste imajo vmes špekulanti. Mnogi nabiralci gob se pritožujejo, da so bili prikrajšani v svojih dogovorih s špekulanti. Pač bo o tem imelo besedo sodišče. Sveže gobe, jurčki so bili po 3 do 4 Din skopa merica. Letina za kumare je izborna. Druga leta je bilo iOO kumar za vlaganje po 10 Din, sedaj so že po 5 Din Domači stročji fižol je bil po 2.50 Din do 4 Din
Zobozdravnik-špecijalist
dr. Ivan Oblak
ne ordinira do 18. avgusta
0 Važno za turiste in izletnike! — Ko se odpravljate na pot, ne pozabite na izborne Slarnir čeve konzerve in pastetel	,
0 Kino Kodeljevo igra ob 5 in pol 9 »Ciganska rapsodija«.
© Ambulanta in posvetovalnica zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani — Dečji dom kraljice Marije — radi snaženja -prostorov do nadaljnega ne poslujeta.	.■•.':
0 Zobozdravnik med. univ. dr. Kraigher — Beethovnova ulica 9 do 1. avgusta ne ordinira.
EOTOAHATERJI - LJUBITELJI LEPE EOTOGRAEIJE, pripravil! smo vam
posebnost. Prinesite nam v izdelavo filme in kopije, gotovo boste zadovoljni in veseli.
FOTOMATERIJAL ERANJO MAVEC LJUBLJANA — nasproti hotela Union
0 Pojasnilo gdč. Justine Lukekove. Pred dnevi smo poročali o nesreči trgovske potnice gdč. Justine Lukekove, ki jo je ponoči na Studencu pri Ljubljani zalotil naliv ter je skočila pod kap gostilne Janeza Gruma. Janez Grum jo je tedaj ustre-
KINO SLOGA S?iS8
r
■	Prekrasen filmi Prvič predvajamo)
| Med dvema ognjema
9 Predstave ob 15.. 17., 19. ln 21. (v slučaju lepega
■	poletnega vremena odpade predstava ob 16. url)
lil s puško v trebuh. Qdč. Lukekova je bila včeraj odpuščena iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, vendar pa njeno stanje še vedno ni odgovarjajoče ter se mora ranjenka opirati na palico. Lukekova nas je prosila, naj predvsem ugotovimo, da reševalnega avta iz Ljubljane ni poklical gostilničar Janez Grum, ki je nasprotno po dogodku še grozil, temveč da je Lukekova s težavo odšepala do bolnišnice za duševne bolezni, kjer 6o jo sprejeli strežaji, jo položili na posteljo ter poklicali reševalni avta iz Ljubljane. Lukekova je proti gostilničarju Janezu Gruntu vložila civilno tožbo, orožniki iz Vevč pa so 'vložili proti, njemu kazensko ovadbo.
O Železničarji, železniški upokojenci in vdove, pozor! Režijski premog se zopet lahko naroča po stari ceni. Na postaji Ljubljana, glavni kolodvor, v računski pisarni od 20. julija do 7. avgusta t. 1.
KOVO
NOVO
Parfume, zobne paste, pudre, kreme itd. prodajamo od jutri naprej po konkurenčnih cenah pri
JOSKO SMUC
FOTO TRGOVINA - SELENBURGOVA ULICA 6 FILMI pri nas od 10 Din naprej - KOPIJ U po istih cenah kot drugod
0 Nesnaga na obrežju Ljubljanice. Tudi po dovršeni regulaciji Ljubljanice, v sredini mesta, Ljubljančani še vedno niso zadovoljni z ureditvijo obrežja. Ko je bilo med obrežji in betonsko strugo obrežje zravnano, bi bil čas, da bi dala mestna občina posejati tam drobno travo, mesto te pa se je razrastel gnusen plevel. O zelenih obrežjih Ljubljanice moramo sedaj govoriti le z ironijp. V načrtu je sicer, da bo na nabrežju posajeno plemenito grmičevje, toda do tedaj je še dolgo. Še. bolj gnusna navada pa je, da nekateri brezposelni potepuhi, ki se zbirajo na teh nabrežjih, opravljajo malo potrebo kar tu, nekateri mesarski mojstri pa imajo napravljene cele odtočne kanale za svojo malo potrebo po nabrežju navzdol. Tržno nadzorstvo sicer preganja tako nedostojno vedenje, toda najstrožja kontrola ne zaleže dosti, Javna zahteva je, da se nabrežje Ljubljanice takoj poseje in posadi z lepimi rastlinami in da se kjerkoli na živilskem trgu napravi javno stranišče. Potem šele bodo te pomanjkljivosti odpravljene.
Mariborske vesti
Slovenski tabor

irMariboru
V nedeljo, drie 9. avgusta, dopoldne ob 10 se vrši v Mariboru'v'Ljudskem vrtu, na prostoru",'kjer se je vršila igra »Naša apostola«,
VELIK TABOR J. R. Z.
Na taboru govorijo naši ministri in irugi govorniki iz Belgrada. zastopniki kmetov, delavcev, obrtnikov in drugi odlični govorniki.
Zbirališče za udeležence v bližini Glavnega kolodvora v Kolodvorski, Razlagovi ulici, Zrinj-skega trgu in sosednjih ulicah. Ob 9 prihod ministrov in nato obhod z godbami na čelu po mariborskih ulicah na zborovališče.
Tabor je predvsem namenjen v proslavo 30 letnice političnega udejstvovanja našega velikega voditelja
g. dr. Antona Korošca.
Vabimo vse organizacije JRZ okrajev Maribor levi in desni breg, ter sosednjih okrajev in posebno Mariborčane, da se v velikem številu udeležijo tega pomembnega tabora. Posamezne organizacije bodo dobil^ navodila glede vrstnega reda. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Udeleženci bodo dobili posebne taborske znake, ki jih imajo, krajevne organizacije.
Organizacija JRZ v Mariboru.
Končna ureditev
Kralja Petra frga
Mariborska javnost, lastniki hiš na Kralja Petra trgu in vsi, ki so pri prometu na tem trgu prizadeti, se z začudenjem sprašujejo, kako je mogor če, da imamo na tem najprometnejšem prometnem vozlu že dve leti trajajoči provizorij, ki promet, mesto da bi ga olajševal, otežuje. Trije s kamenjem ograjeni otoki pa ozko in zveriženo cestišče promet na trgu silno ovira. Lastniki velikih hiš, ki stoje na tem trgu, so vedno bolj ogorčeni, ker jim nepriklaino urejen promet ovira dostop do hiš. Zlasti nezadovoljni pa so trgovci, ki upravičeno trdijo, da jim trgovski posel peša, ker okoličani, ki običajno prihajajo v mesto na vozovih, teh ne smejo pred trgovinami ustavljati, ker ie sicer nevarnost, da se cestišče zamaši. Vozniki in avto-mobilisti se kar boje, ko morajo pasirati trg in vedno z največjo pažnjo voziti, da se ne zgodi nesreča. Za Maribor je že itak velika prometna težava, ker ima le en most. Nesrečni provizorij pa to težavo zelo povečuje.
Mariborski mestni svet je preko svojih zastopnikov podžupana Fr. Žebota in člana mestnega sveta dr. Milerja g. pomočniku bana dr. Majcenu predložil dobro utemeljeno spomenico, v kateri zahteva naslednje: 1. Cestišče na Kralja Petra trgu mora biti najmanj 10 metrov široko. 2. Napravi naj se le dva ozka otoka ali pa le en otok v obliki elipse. 3. Trotoarja ni treba prav nič razširiti, ker je sedanji dosti širok in ker trg ni ugoden kraj za velikomestne eksperimente. 4. Na Vsak način se mora dovolili, da bodo pred hišami oziroma trgovinami smeli postajati vozovi.
Ta korak je mestni svet moral storiti, ker je doznal, da se je neka komisija proti sklepu mestnega sveta odločila za čudno rešitev prometa na trgu v tem smislu, da je treba cestišče zožiti rta 7 in pol metra, trotoar razširiti od sedanjih treh metrov na pet metrov in da je vsako postajanje vozil ob hišah prepovedati. Taka rešitev pa bi bila za ta najprometnejši trg v Mariboru popolnoma neumestna in bi med prizadetimi vzbujala nezadovoljnost. Promet na tem eksponiranem mestu mora biti tako urejen, da bo odgovarjal potrebam prebivalstva. ki ie pri prometu prizadelo, ne na tako, da se bo dal spraviti v okvir nekih fikcij, ki si jih je zamislil tehnik-teoretik.
□	Poroka. Na. Brezju se bosta danes poročila gospod Albin Koprivnikar,. poslovodja tovarne r»Karo«, in gospodična Marica Aljancič, učiteljica. J|ri5i, bosta ženinov brat Franc • Kopravnikar. in. jm nevesto njen - brat Lambert Aljančič, član., nifiri-Ijorskeg0| ijvestjisga sveta. Poročne obrede bo ppjfa vil nevestin brat P. dr. Stanko Aljančič. Novo poročencenja obilo sreče !
□	Unirla sta 76 letni hišni posestnik ■ v Stu dencih Ivan Niegerl in Helena Hrženjak, 7S letni, prevžitkarica. Naj počivata v miru!
□	Smrtna nesreča znanega obrtnika, V petek popoldne se je mesarski mojster Franc Smodej iz Novo vasi peljal na vozu v Rače nakupovati živino. Ker je bil strasten lovec, si je vzel lovsko puško, da bi streljal race. Ko se je ponoči okoli poldveh vračal proti'Novi vasi, se je v Slivnici sprožila puka. Ker Je z glavo slonel na ustju puškine cevi, mu je izstrelek raznesel skoro polovico glave. Zraven njega sedeči- pomočnik je dobil par šiber v obraz. Poklicani reševalci- so Smodeja takoj prepeljali v bolnišnico, vendar je danes zjutraj zadobljenim poškodbam podlegel. Pokojni je bil okoli 40 let star in zapušča užaloščeno vdovo.
□	Mestno poglavarstvo razglaša, da se smejo do nadaljnega psi voditi na vrvici ali pa morajo biti opremljeni z varnim nagobčnikom. Vse ostale določbe prejšnjega razglasa ostanejo še dalje v veljavi.
□	Prizad sporoča, da je Nemčija Jugoslaviji dovolila, da sme do 24. septembra uvoziti 40.000 metrskih centov jabolk v razsutem stanju. Carina znaša 4.50. Rm. Za uvoz v Nemčijo je treba imeti potrdilo, da je sadovnjak, v katerem je zraslo uvoženo sadje popolnoma zdrav in da tudi v uj^v-govi 10 kilometrski okolici rti kaparja.
□	Zopet roparski umor. Kakor smo včeraj poročali, so v Zgornji Voličini 54 v občini Sv. Barbara v Slov. goricah našli včeraj dopoldne umorjeno 65 letno Dosestnico Otilijo Kocbek. Morilec je prišel iz podstrešja v notranjost hiše. Svoj posel je moral opraviti v nočnem času, ko je pokojna trdno spala. Pokojna je bila popolnoma sama in živela pravcato samotarsko življenje. Živela je v samotni hišici in daleč naokoli ni imela soseda. Ker je pokojna bila znana kot precej skopa in premožna, sumijo, da je morilec odnesel precejšen znesek denarja. Ni izključeno, da jo je umoril eden izmed številnih dolžnikov. V enem predalu omare so sicer našli 2.000 Din gotovine, vendar pa pravi ljudski glas, da je pokojna imela mnogo denarja, ki ga je morilec gotovo odnesel.
L) Mestni dekliški zavod' »Vesna« v Mariboru ima internat, gospodinjsko in žensko obrtno šolo. V interna! se sprejemajo razen učenk omenjenih šol tudi lake, ki obiskujejo srednjo šolo izven zavoda. Gojenkam se nudi prijeten dom, skrbna vzgoja in vestna pomoč pri učenju. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda.
□	Novi zdravnik-specialist za kožne in spolne bolezni DR. ZAVADILIK JOŠKO, se je nastanil v Mariboru, Trg Svobode št: 6, in ordinira od 9—12 in od 2—4. Dr. Zavadilik je promoviral v letu 1931 na univerzi v Pragi in se je nato specializiral za ko žne in spolne bolezni na univerzitetnih klinikah pri profesorjih: dr. Kogoju (Zagreb), dr. Šlamber-gerju (Praga), dr. Arztu (Wien), dr. Haucku (Er-langen), dr. Heucku (Miinchen), dr. Zumbuschu (Miinchen).
□	Vlomi in tatvine. Neznani storilec je ponoči iz skladišča trgovca Julija Crippe v Slov. ulici odnesel 20 salam v vrednosti 600 Din. — Nad salame se je spravil iz Volkinajerjeve ulice. Za-dravec Alojzija je prijavila policiji, da ji je neznanec iz stanovanja odnesel zlato uro v vrednosti 500 Din. — Leopoldina Antle pa je prijavila policiji, da ji je neznan uzmovič odnesel iz stanovanja novo perilo in nekaj drugih malenkosti v vrednosti 250 iDn.
Težavne naloge v Abesiniji
Za Italijo je Abesinija ko Indija za Anglijo. A dosti previdnosti bo morala uporabljati Italija, preden bo nova kolonija prežeta z redom in duhom prave države. Italija se zaveda odgovornosti in tudi težkoč novih nalog.
Divji paradiž
V Adis Abebi sem govoril s farmarji, ki poznajo pokrajino med Kenyjo in Hararjem, in dejali so mi, da je tu srce Abesinije, ^obljubljena dežela«, zlata jama, ki še ni nič razkrita in ki je neizčrpna. Tu je: kalij, salpeter, sol, marmor, železo, žveplo, apno, premog, lignit, zlato, platina, baker, kositer, svinec.
Kavo pridelujejo v obširnih pokrajinah na zahodu, ponekod raste kar divji kavovec. Po dneve dolgo moreš jezditi (v Mandžinu) skozi gozdove divjega kavovca in če taboriš, si moraš te bogate plodove na kupe spraviti, da dobiš kaj prostora za šator in spalno vrečo. Po strmih, zelenih brdih visokih planot se pasejo nepregledne črede goveje živine in po ravninah raste žito in vinska trta v višavah 2000 metrov!
A te črede ugonabljajo razne živinske kuge, da pogine na deset tisoče glav na leto. Tu čaka koloniste neskončno delo za leta in leta dolgo, dokler ne bo živinoreja vsaj malo urejena! Kje so še živinozdravniški ukrepi, kje mlekarne, sirarne! Abesinec tudi ne pozna umnega poljedelstva in še vedno uporablja predpotopne pluge, ki orje z njimi le za nekaj centimetrov na globoko. Z gnojem živine pa kurijo. Moderno poljedelstvo bo do-našalo štirikrat več.
Kulturna osvojitev Abesinije bo desetkrat težja, dražja in delj časa trajajoča, kot je bila vojaška. Zaeno si bo treba pridobiti zaupanje vseh teh Galov, zamorcev in Gebarjev. Te črnce so stoletja dolgo s peklensko zlobo zatirali razni krvosesi, pijavke in vampirji v podobi rasov in poglavarjev. S tem so jih tiščali k tlom in jih zametavali ko mrhovino, a zaeno so pobirali desetino od njih in jim pokradli vsak tolar. Da bodo tem preplašenim, izžetim, trpinčenim ljudem polagoma prisvojili zaupljivost in veselje do dela
70 letnica bitke pri otoku Visu
Burno leto 1866
Preure\eni dohod na trg Sv. Petra
Varnost na morju !
Nova iznajdba za rešilne čolne
Dohod na trg Sv. Petra v Rimu, kakršen je zdaj. Ozke ulice in njih stavbe, tako zvani »borgi« —
zapirajo pogled na veličastni trg.
Preurejeni dohod na najlepši trg mesta, kakršen bo po odstranitvi ozkih ulic in hiš.
Nobena prezidava in prenovitev Rima ni v zadnjem času toliko razburila duhov, ko tako zvani »sventramento del borgo«, kar bi se reklo »razparanje trebuha v Borgovem delu mesta«. — Ta del mesta, ki leži pred vatikanskim mestom, sestoji iz več borgov: Borgo Vecchio, Borgo Nu-ovo, Borgo Santo Spirito in Borgo Sant'Ange!o. To so samo tesne ulice, ki tvorijo dohod na trg Sv. Petra. Ob cerkvenih slavnostih je zaradi teh ulic velika gneča in promet z vozovi morajo tedaj sploh ukiniti. Zato so v Rimu sklenili, da poderejo stavbe ob teb ulicah in napravijo veličasten dohod na trg Sv. Petra. Duhoviti stavbenik modernega Rima Piacentini je dejal: »Dolgo smo premišljali, kako bi dobila veličastna katedrala sv. Petra, ki je prestolna dvorana katoliške sve-
tovne Cerkve, njej primeren dohod«, in že 1. 1034 so objavili razne načrte. Zdaj pa so sprejeli Pia-centinijev načrt. Podrli bodo vse tisto hiše, ki loči Borgo Ntiovo od Borga Vecchia, in ki zapirajo pogled na prekrasno kupolo Sv. Petra. Z delom priČno 28. oktobra letos. Zaeno pa bodo sprostili srednjeveško zvezo med Vatikanom in Angelskim gradom. Angelski grad bo spet dobi! nazaj prvotno trdnjavsko obzidje, ki so ga bili krog I. 1800 porušili radi regulacije reke. Tibere. Tako bo ves prostor od Angelskega gradu do cerkve sv. Petra odprt in se bo obširni, veličastni trg pred to največjo cerkvijo sveta začenjal prav za prav že pri Angelskem gradu. (Na obeh slikah vidiš dohod k sv. Petru, kakršen je zdaj in pa dohod, ki ga bodo nanovo priredili.)
Abesinska mladenka iz Džibutija.
Neguševo državo so Italijani ves čas vojne iz-podkopavali s tajnim orožjem političnih agentov; delili in trgali eo jo na notranjepolitične oddelke. Poedina plemena so hujskali drugo zoper drugega; umetno so podžigali verske strasti, kupovali so si poglavarje poedinih provinc in jih razpostavili v nasprotujoče si tabore na šahovnici političnih strasti in želja. Osvobodili eo sužnje, jih nahujskali zoper gospodarje ...
Mimo teh notranjepolitičnih zadev, ki jih more izvajati nekaj odločnih generalov, je pa treba obvladati še vse hujša vprašanja. Treba je tako rekoč odpreti to novo kolonijo in povzdigniti kupno moč ljudstva. To so stvari, ki zahtevajo mnogo bistromnosti, poznavanja ljudske duše in — veliko, veliko časa.
Deviško ozemlje
Dosti je bilo govora o abesinskib eužnjih. O resničnih sužnjih te države pa ni nihče govoril. To so j>a tako zvani G a ras i (garači?), milijoni najuboznejših kmetov sveta, ki so po evoji zaostalosti in revščini nekaj prav svojskega na zemlji. Povprečno imajo ti »garačk komaj štirideset dinarjev (v našem denarju) na leto dohodkov 1 A tudi te najbednejše izmed bednih izžemajo njih poglavarji do zadnje kapljice krvi! Ta množica sestradanih ljudi je sklenjena fronta same_ nezaupljivosti spričo sleherne nove postave, spričo vsakega jezdeca na muli, spričo vsakega človeka, ki premore kaj več kot raztrgano in razcapano haljo. Tu čaka Italijo največje delo, težavna naloga, ki jo bo težje razrešiti, kakor je bilo zavzeti Ambo Arademo.
Na zahodu Abesinije so plemena, ki imajo le svojo goloto, sulico in prazno torbo za naboje. Ondi so pokrajine, velike ko Jugoslavija, kamor ni še nihče prišel. Tu so province, kjer so sami tihotapci železa, slonove kosti in kjer vladata le krvno maščevanje in malikovalstvo. Naloge, ki so v Mandžuriji čakale mikadovih generalov, so bile ko igrača spričo nalog v Abesiniji, ki jih bodo morali premagati novi gospodarji.
Abesinski ropar, ki jih vprav v teh časih po vojni mrgoli po deželi.
in jim tako dali tudi zmožnost za nakupovanje: za to bo treba več let pametnega, treznega, usmerjenega dela upravnega uradništva!
Galcu bo treba polagoma dopovedati, da more mirno izkopati svoj skriti denar, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga bo moral pod udarci z bičem in v železnih okovih oddati svojemu gospodarju. Divje pastirske narode, ko Aruse, Ka-raje in Sankale pa bo treba navaditi na stalna bivališča.
Sto nalog je in vsaka je težja. Vse čakajo razrešitve 1
Morda ni še nikdar tako vrelo v srednji Ev- | ropi ko v letih od 1848 do 1870. Še živijo med nami očanci, ki so bili v bitkah teh let. Še imamo stare bojevnike, ki pripovedujejo o bitki pri Cu-stozzi 1. 1866. Tedaj je v Prusiji vladal mogočni Bismarck in razmerje med Avstrijo in Prusko je bilo napeto, vojna neizogibna. Slednjič sta Avstrija in Prusija sklenili v Gasteinu konvencijo zaradi SchlesNvig-lIolsteinske. A Bismarck je že tedaj iz-
Prišlo je do bitke pri otoku Visu, dne 20. julija lStili.
Otok Vis v Jadranskem morju je 100 km1 velik. Ob času Rimljanov je imel otok ime Issa in je bil rimsko pristanišče. Ko so bili Francozi v Dalmaciji, se je na otoku Visu zasidralo angleško brodovje, ki je 1. j.811 popolnoma premagalo Francoze. — Pred bitko na otoku Visu iz. 1. 1866, je 18. julija tega leta napadlo italijansko brodovje
javil, da so z »gasteinsko konvencijo le razpoke v stavbi zamazali«. Kmalu se je Prusija pritožila, da Avstrija ščuva zoper njo. In zaradi Holsteinske, kamor so zoper konvencijo prikorakale pruske čete, je Avstrija smatrala to za prelom miru in nastala je vojna. Vsa južna Nemčija se je pridružila Avstriji, severnoneniške države pa so pristopile k Prusiji. (Tedaj Nemčija še ni bila enotna država). Obenem pa je potegnila s 1'rusijo tudi Italija. Sedaj se je vnela vojna.
Najprej je bila vojna v Italiji na suhem. Po pruskem vojnem načrtu naj bi pruske vojne čete napadle Avstrijo od severa, italijanske pa od juga. Na Dunaju naj bi se obe vojski združili in zadeli Avstrijo v srce. A poveljnik avstrijske vojske v Italiji, nadvojvoda Albrecht (sin zmagovalca pri Aspernu), je popolnoma porazil Italijane v bitki pri Custozzi 24. maja 1866. Naši slovenski fantje so bili seveda vsi v tej bitki in kasneje so radi pripovedovali, kako so »zapodili Laha v beg«. — Zaeno je bila vojna na nemškem ozemlju.
Kmalu pa je sledila vojna z Italijani na morju. Tedanjo avstrijsko mornarico je zlasti povzdignil cesarjev brat Maksimilijan, a Italija je razpolagala z združenim ladjevjem Sardinije in Napolja in je poleg tega izdala v zadnjih letih še 20 milijonov frankov za nadaljnje vojne priprave na morju. Zato je bilo splošno mnenje, da bodo Italijani zmagali.
pod poveljstvom P e r s a n a utrdbe na Visu. Dne 20. julija je hotel Persano izkrcati vojaštvo na otoku. A tedaj je prihniinel junaški admiral pl. Tegetthoff (ki je bil rojen 1. 1827 v Mariboru in je še do nedavnega časa stala ondi njegova rojstna hiša. Študiral je v Benetkah v mornariškem kolegiju in je 1. 1845 postal častnik. V letih 1857-58 je objadral Rdeče morje. Po bitki pri otoku Visu je 1. 1867 odplul v Mehiko po truplo umorjenega mehiškega cesarja Maksimilijana. L. 1871 je umrl na Dunaju. Postavili so mu več spomenikov, tako ludi v Mariboru.)
Persano s e je postavil Tegetthoffu v bran. Avstrijci so imeli 7, Italijani pa 12 oklopnic. Lesene bojne ladje Italijanov pa so bile glede na kakovost in število enake avstrijskim. Tegetthoff se je zaril v bojno vrsto laškega brodovja in jo razklenil. Vnela se je peklenska bitka. Laška glavna vojna ladja se je vnela in s strahotnimi plameni zgorela sredi morja. Tegetthoffova ladja je naskočila troje laških oklopnic in je pri tem dve močno poškodovala, tretjo pa je potopila. Nato se je vojno brodovje obeh nasprotnikov umaknilo. Italijansko je odplulo v Ancono, avstrijsko pa na otok Vis, odtod pa v Pulj. — Tako je Tegetthoff sijajno zmagal z manjšimi silami nad dosti močnejšimi Italijani.
Bitka pri Visu je znamenita tudi zato, ker so se tu prvikrat bojevale ladje oklopnice.
harno in bo nevarno spravljati čoln v morje, pa bo to zdaj prav lahko storiti, ker bo z enim samim pritiskom na navor, zdrknil čoln v vodo. Nedavno so v Njujorku preizkušali to iznajdbo, ki se je izvrstno obnesla. Ladje se bodo zdaj opremile z njo. Pripomnimo še, da je šele nedavno neki francoski inženjer iznašel ladijsko napravo, ki omogoča, da je moči že iz daljave določiti, ali kje po morju blodi kaka ruševina ladje in je tako lahko izogniti se trčenju. — Tako je francoska tehnika iznašla dvoje važnih naprav za varnost na morju.
*
Veliko ameriških potnikov je z vožnje iz Le Havra v Njujork brzojavilo francoski parobrodni družbi, da ji čestitajo, ker se »Normandie« nič več ne trese. — To potrjujejo tudi ladijski tehniki. Medtem ko je bilo lani posebno v tretjem razredu občutiti neprijetno tresenje oceanskega orjaka »Normandie«, je zdaj to tresenje odstranjeno. Lani je imela ta ladja štiri vijake na troje kril; zdaj so nadomestili te vijake s takimi, ki imajo štiri krila in zato se ladja več ne trese. Hitrica vožnje pa s tem ni nič zmanjšana.
če hočete vedeti:
Konji šarci in belci dosežejo večjo starost ko konji drugačnih barv.
Največji opal, ki ga doelej poznamo, je na Dunaju v bivšem dvorskem muzeju. Tehta 600 gramov in je bil svoj čas vreden 2 milijona kron.
Pravijo, da živijo plavolaei ljudje delj ko črno-
lasi.
Ko so se v davni Šparti, leta 71 pred Kristusom, uprli sužnji, so križali 6000 sužnjev zaradi upora.
Najbolj vroč kraj na svetu je Kauta v Srednji Afriki, kjer je povprečna vročina 47 stopinj.
V južni Kitajski je ozračje tako vlažno, da ee perilo navzlic hudi vročini ne more posušiti na soncu.
Varnostni častnik ladje »Pariš«, Henri Du-'douit, je iznašel neko pripravo, s katero je moči rešilne čolne kakega parnika avtomatično spustiti v morje in tudi kavlji, ki držijo čolne na ladji, se sami od sebe (avtomatično) razklenejo.
Težkoča v ravnanju z rešilnimi čolni je ta, da 6e oba konca čolna ne spustita istočasno v morje. Zgodilo se je že, da so se čolni prekopicnili, ker so se le na enem koncu sneli s kavljev.
Z novo iznajdbo pa se bo čoln sam od sebe na obeh koncih snel s kavljev. Če bo morje vi-
»Kakšen je pa tvoj hotel?«
>Tako za nič — niti dvigala niniajo.<
Brezposelnost v Posavju
Videm pri Krškem, 17. julija.
Zadnji čas preplavljajo brezposelni naše Po-savje v tolikem številu, da ie to postalo za naše kraje že pereče vprašanje, ki ga bo treba na nek način rešiti. Treba je upoštevati, da vodi iod banovinska cesto prvega reda, ki veže Zagreb — Brežice—Novo mesto—Ljubljana in Zidani most —Celje—Maribor Ne oziraje se na to, da imamo v teh krajih veliko domačih siromakov, prihajajo semkaj dnevno v nebrojnem številu razni tujci iz vseh kotov Slovenije, pri vsem iem nas pa obiskujejo še tujci iz Hrvatske. Prihajajo res pravi siromaki, ki Hm človek po možnosti iz srca rad pomaga, a skušnja dokazuje, da prihaja med njimi še več takih, ki jim — po pravici rečeno — inrzi pošteno delo. In baš li izvajajo nam ubogim ljudstvom že neke vrste teror. Ljudstvo je preplašeno pred sumljivimi, tujima elementi, ki pri-
hajajo prosjačit često v skupinah, boji se groženj in maščevanja. Baš v teh krajih so se zgodili že težki zločini, ki so ostali za vedno zakrili v temi. O tatvinah, ki se pa redno dogajajo, celo pri belem dnevu, niti nc govorimo.
Znano ie, da je ljudstvo v Posavju itak že samo po sebi ubogo, kar se bo letos šc podvoiilo, ko so vremenske katastrofe uničile glavni letošnji pridelek — vino in sadje.
Upravičena je zato žclija prebivalstva, naj merodajni faktorji napravijo v tem oziru red, naj nekoliko ostreje nasto<piio proti navideznim pro-sjakom — delamržnežem, resnične siromake pa naj oblast pošlje v njihove pristojme občine. Kajti ljudstvo je poslalo obupano in s strahom sprašuje, kako bo v bodočnosti, ako bo moralo skrbeh za množico tujih brezposelnih, ko še samo ne ve, kako bo preživeJo sebe in svoje družine.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite z|utrai na prazen želodec kozarec
naravna FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in Dar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Kdo je kriv?
»Slovenija« poroča:
»Spet se je, po razmeroma kratkem razdobju, pripetila v Ljubljani nesreča z letalom »fero-puta«, zrakoplovne jugoslovanske družbe, ki dela tudi v Sloveniji, pa že kar v svojem imenu prezira slovensko besedo. Stoodstotno je delovala tu nesreča: uničila je letalo popolnoma, uničila tudi potnike docela, da jim je bilo komaij mogoče trupla prepoznati.
Kaj jc pravi vzrok nesreče?
Megla, pravijo. Kakor prvič
Toda če bi res mogla meglo povzročiti take nesreče bi v meglovilih krajih, kakor na primer v Londonu in vsej Angliji, letalstvo sploh ne bdo mogoče. Razen tega je pa že dovoli dognano, da je bila sicer megla, toda rahla in redka, tako da so lahko zasledovali gledalci letalo še dolgo
CaSa>Je megla popolnoma gotovo ni bila kriva.
Prav tako nc zadene po soglasni sodbi vseh nobena krivda letalskega osebja
Krivda more biti torej samo v slroiu, zlasti v motorjih in v tistih, ki so stroj preskrbeli, opravilu in imeli nalogo, preskušati ga.
Govori se to in ono. Opazovalo se je to nn ono Vse govorice, vsa opazovanja so si enotna v tem, da motorji niso v redu delovali. Vsekako ima slovenska javnost po lei drugi neopravičljivi nesreči pravico, da se stvar preišče od konca do kraja, da se ta preiskava vrši vvsejjavnosti in brez ozira na kogarkoli, da se takoj od vsega začetka izločijo od sodelovanja pri preiskavi vst_, ki bi utegnili biti prizadeti, da se štejejo marveč ti od vsega začetka za sumljive. Ic skušajo razlagati, opravičevati, zabrisavati. »Jutro« govori ze kar vnaprej o »nepreračunliivi usodi« Nam se pa zdi, da se ta »usodna nepreračunljivo-st« le malo preveč iznenadljivo podobno ponavlja, tako da je ne bo težko razkrili od sleherne poslovne mistike.	. ... j
Vsekako pa je dobro, ce javnost cu«e nad to zadevo, pa se bo nepreračunljiva usoda kmalu prelevila v precej preračunljive osebe.«
Na obrtniško razstavo v Št. Vid
Smelemu stremljenju slovenskega obrtnika po uveljavlienju na domačem trgu načeluje nedvomno Si. Vid, ki letos prireia že tretjo veliko obrtniško razstavo. Splošen opis razstave smo ze priobčili. Naša dolžnost pa je, da se spomnimo tudi nekoliko marljivih šentviških obrtnikov v podrobnem opisu. St. Vid je za Ljubljančane od nekdaj važna izletniška točka, kamor so Liub-Ijančani prejšnja leta hodili peš m od tam na Šmarno goro, pozneje so se pričeh posluževati avtobusov, sedaj pa jim je na razpolago udobni tramvaj. St. Vid se ie zadnja desetletja razvil z lastno močjo iz kmetske v pravo obrtniško občino, saj je skoraj ni obrti, ki ne bi bila v tej občim zastopana. Šentviški obrtniki so zadnja leta strnjeno organizirani ler med njimi ni nesloge.
Prva razstava leta 1934 je nad pričakovanje dobro uspela, kakor tudi druga leta 1935. Za obrtnike pa ie pomembno leto 1936, ko je prišel na župansko mesto obrtnik, namreč g. Karel Erjavec, pa tudi v občinskem odboru je obrtniški stan dobro zastopan, enako kakor delavski in kmet-
Celje
ski stan. Sloga vseh treh glavnih stanov slovenskega naroda se najbolj vidi v složnem delu St. Vida za splošen napredek. Zalo je tudi letošnja obrtniška razstava, ki je v prostorih osnovne in meščanske šole, uspela nadvse sijajno. Saj niti vsi obrtniki niso dobili prostora v prostornem šolskem poslopiju ter so morali dali prednost naj-bolj važni šentvidski obrti, lo je mizarstvu, kako vidski mizarii pa so mogli tako ugotoviti, kako morejo tudi sedaj samozavestno še tako razvajenemu in še tako uglednem gostu pokazati svoje krasne izdelke. Prav zasluga šentvidskih mizarjev je, da je Slovenija postala od inozemstva v specijalnih pohištvih popolnoma neodvisna ter da dobavlja daleč na jug države svoje zdelke. Umevno je, da se taka velika razslava raduje številnih obiskovalcev, saj je samo v nedeljo, v času, ko so jih pričeli šteli, obiskalo razstavo nad 600 obiskovalcev, in sicer le od 3—6 popoldne. V razstavnih prostorih je vladala prava gnječa. Vsi obiskovalci pa so bili izredno zadovoljni z razstavo. Tudi kupčije na tej razstavi cveto in sc poleg slovenskega občinstva za razstavljene izdelke, zlasti za pohištvo, zanimajo predvsem številni hrvatski in srbski letoviiščarji, ki se sedaj mude v Sloveniji.
Srečen pa bo oni obiskovalec ali obiskovalka, katerega vstopnica bo izžrebana. Pričakuje ga namreč lepa kuhinjska oprema, zato jc svetovati obiskovalcem, naj vstopnice shranijo. Tudi Maloželezniška družba je razstavi posvetila vso pozornost, tako da se more vsak obiskovalec razstave vrniti z že poprej kupljenim voznim listkom, ki mora bili sevda žigosan na razstavi, le za 1 clin. Ob nedeljah skrbi za razvedrilo dobra godba »Vič«, ki igra na prostem. Seveda je preskrbljeno tudi za dober prigrizek in dobro kapljico, saj izvrstni šentvidski gostilničarji prav radi postrežejo vsakega gosta. Že iz narodnogospodarskih ozirov priporočamo slehernemu, naj obišče razstavo v Si. Vidu, kjer se bo marsikaj lepega naučil, obenem pa bo spoznal tudi podjetnost in marljivost šentvidskih obrtnikov.
Identificiran utopljenec
15. junija t. 1. so potegnili na Savi pri Litiji truplo" neznanega moškega, pri katerem so našli le napol pretrgano vložno knjižico poštne hranilnice št. 486.665, iz katere se pa ni moglo razbrati ime vlagatelja. Šele ko je litijska orožniška postaja vprašala na poštno hranilnico v Belgrad za ime lastnike te vložne knjižice, je le ta sporočila ime lastnika v osebi graničarja Travna Mihaela, rojenega leta 1905. v Loki pri Mengšu. Mengeška orožniška postaja je v Litijo sporočila, da je imenovani Miha Traven 3. junija pisal iz Ljubljane svoji sestri Jožefi na dom sila obupno pismo, v katerem opisuje svoj obupen položaj, ker je bil odpuščen iz graničarske službe ter bi moral nastopiti 30 dnevno zaporno kazen, katero je dobil od svojega bivšega vojaškega poveljstva. Odkrito piše, da se bavi z mislijo na samomor, kar je potem po 3. juniju tudi izvršil ter skočil v Savo. Njegova sestra se je te dni oglasila v Litiji, kjer so ji pokazali kos blaga obleke, v katero je bil pokojni Traven oblečen. Ugotovila je, da je imel to obleko njen brat na sebi, poleg tega je pokazala njegove slike orožnikom, ki so brez dvoma ugotovili pravilno identiteto utopljenca z bivšim gra-ničarjem Travnom.
S3 40-le(ni —jubilej zvestega uslužbenca. Dne
15. julija je praznoval v krogu svojih prijateljev 40-letnico svojega poklicnega dela gospod Egon Kainer, skladiščnik veletrgovine F. Zangger. Pri vse tvrdkah, kjer je gospod jubilant služboval, je bil znan kot miren, zvest in priden delavec, k 40-letnemu poklicnemu jubileju naj 6prejme g. Kainer tudi naše iskrene čestitke.
13 Pogreb nesrečne žrtve avionske katastrofe v Ljubljani dr. Adolfa Korčeta se je udeležilo tudi večje število Celjanov, med katerimi si je pokojnik v teku svojega službovanja pridobil veliko prijateljev in znancev. Med drugimi so bili pri pogrebu tudi bivši pokojnikov šef, odvetnik g. ar. Ogrizek, predsednik upravnega sodišča g. dr. Likar, prof. Bitenc, za SK Jugoslavijo, katere prejšnji pred seclnik je bil pokojni, g. Kocmur, gospa Hladi-nova itd.
& Redna seja celjskega mestnega sveta bo zopet v petek, dne 24. julija ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so tekoča poročila odborov.
0 Pogreb profesorja Ante Anzulovifa iz Ča-kovca, ki je umrl tragične smrti v petek popoldne v celjski bolnišnici, bo danes ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pogreba se bodo udeležili aktivni in rezervni oficirji, profesorji celjske gimnazije in učiteljišča v Cakovcu.
13 Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju opozarja starše reprobiranih dijakov, da ima na razpolago še nekaj izvežbanih inštruktorjev za posamezne predmete. Pismene prijave je nasloviti na naslov DJA Celje, Vodnikova ulica 2.
sa Današnji nogomet. Danes bo ob 16.30 na Olimpovem igrišču v Oaberju prijateljska tekma med SK Olimpom in SK Čakovcem.
13 Nesreče mizarskega pomočnika. V petek je zgrabil pri delu stroj za desno roko 48-letnega mizarskega pomočnika Ahačiča Antona s Sp. Hudi-nje, ki ]e bil zaposlen pri mizar, mojstru g. Skod-niku v Razlagovi ulici. Stroj mu je odtrgal na desni roki mezinec in poškodoval še dva prsta.
13 Lov za tatom. V petek popoldne se je pripeljala na kolesu z nekim moškim v Celje neka gospa z Ljubečne. Okrog njene hiše sta se klatila popoldne neki moški z otrokom, ki je imel nahrbtnik. Ko je gospa nekoliko ogledala stanovanje, je opazila, da ji je zmanjkala večja vsota denarja. Domači so ji povedali, kdo se je mudil okrog hiše, nakar se je podala s kolesom takoj na lov za nepoznanim tatom in sicer proti Celju, ker sta se menda moški in fant napotila v tej smeri. Koliko je imela na lovu sreče, nam ni znano.
13 20% ceneje kupite od 15. t. m. do 15. avg. vse poletno blago za damske in moške obleke v manufakturni in modni .trgovini Miloi Pšenižnik, Celje. — Čistimo zalogo. — Priložnostni nakup!
13 Začelo se je zopet pometanje! Stalno-b-irvni cefir 8 Din, potiskani krep 9 Din. — Stermecki, Celje.	(9223)
13 Razstava perzijskih in bosanskih preprog Državne tkalnice v Sarajevu je v hotelu Evropa danes, v nedeljo, v ponedeljek in torek. Prodaja na dolgoročna odplačila.
Ptuj
Zagorje
V začetku tega meseca ie bil razrešen ravnatelj TPD v Trbovljah inž. Loskot. Po sklepu upravnega sveta TPD pa je bil postavljen za ravnatelja v Trbovljah inž. W. Biskupski, dosedaj ravnatelj v Zagorju, ki bo odslej vodil oba rudni-1 ka. G. ravnatelju na tem imenovanju iskreno čestitamo. Znano ie, da produkcija Trbovelj m Zagorja znaša dobrih 70% celotne produkcije TPD. In s tem, da mu ie poverjena uprava teh dveh največjih r«dmkov, je gotovo najmočneje poudarjena njegova visoka kvalifikacija. KeT je inž. Biskupski že v Zagorju tudi v najtežjih časih pokazal j svojo odločno nepristranost in pravičnost, slišimo, da ga v Trbovljah z velikim veseljem pričakujejo Vodstvo trboveljskega rudnika bo prevzel v ponedeljek 20. i. m. Upamo pa, da bo g. ravnatelj z isto odločnostjo kot doslej varoval tudi življenjske interese zagorskega rudnika, za katerega se je doslej res neštetokrat zavzel.
Zagorski avtopodjetnik g. Govejšek si ie pred kratkim nabavil nov, desetsedežni avtobus znamke »Škoda«, ki bo posameznim izletniškim ekupinam vedno in poceni na razpolago. Veliko ugodnost bo nudil £ tem tudi kopalcem, ki se žele v poletni vročini odpočiti v prijaznem kopališču v Mediji Izlakah.
Romanje na Brezje. Romarji pohitite s prijavami za romanje, kajti danes je zadnji dan za priglasitev. Zavedajte se, da boste s prepoznimi prijavami delali vodstvu težkoče, ki so v zvezi s pripravami za posebni vlak. K romanju so, vabljeni tudi sosedni župljani.
Nesreča. Ko je šla v nedeljo popoldne iz laške cerkve proti domu 64 letna Minka Jan žepa rudniškega nameščenca v pokoju, je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo v členku.
Boleslav Prus:
Na počitnicah
Kakor navadno me je obiskal zvečer moj sošolec. Oba sva o počitnicah stanovala na deželi, nekoliko vrst drug od drugega, videvala sva se pa skoraj vsaki dan. Bil je postaven plavolas, čigar sanjave oči so zmešale že marsikatero žensko. Na me je vplivala njegova mirnost in razsodnost.
Ta dan sem pa opazil, da ga nekaj teži; gledal je v tla in se mrzlično tolkel po nogah s paličico. Ni se mi zdelo prikladno, da bi ga spraševal po vzroku njegovih skrbi, pa je sam začel.
»Veš,« je rekel, »danes sem doživel neumen dogodek«.
Začudil sem se; bilo ie skoro nekaj nemogočega, da bi se mogel pripetiti »neumen dogodek« človeku, ki se je znal tako obvladovati.
»Imeli smo«, je nadaljeval, »danes zjutraj v vasi požar. Zgorela je koča.«
»In ti si morda skočil v ogenj?« sem ga prekinil s tresočim glasom.
Skomignil je r rameni in zdelo se mi je, da je lahno zardel; sicer pa ga je morda obsijalo zahajajoče sonce.
»Vnela sc je konoplja na podstrešju pri kmetu in kmalu nato streha. Ravno sem čital zanimivo poglavje »Say-a«. a ko sem zagledal oblake črnega 'lima. ki so «e valili, in plamen, ki je švigal iz dimnika, me je prevzela radovednost, da sem šel gledat na lice mesta. Ljudje so bili pri delu, zato sem naletel samo na nekaj oseb: dve baburi, ki sta jadikovali nad nesrečo, organistovko. k' je s podobico sv. Florijana zagovarjala ogenj, in kmeta, ki je premišljeval in držal z obema rokama prazno golido. Od njih sem zvedel, da je koča zaklenjena, ker je oJšel gospodar z ženo na polje.
»To je naš način zidave!« sem si mislil. »Hiša gori, kot bi jo napolnil s smodnikom.«
In res, v nekaj minutah je bila vsa streha v plamenih: dim je silil v oči, ogenj je pa tako močno pripekal, da sem »e v strahu za obleko mislil umakniti za nekaj korakov.
Medtem je prihitelo več ljudi s kaveljni, sekirami in vodo; nekateri so začeli podirati plot, ki ni bil nič v nevarnosti, drugi so polival z vodo na tak način, da so namočili zbrane do kože, ne da bi kapljica vode dosegla ogenj, neko žensko so pa pomandrali. Bil sem tiho, dobro vedoč, da ostala poslopja niso v nevarnosti; koče pa ni bilo mogoče rešiti.
Naenkrat je nekdo kriknil: »Tam je otrok, mali Stanko!« — »Kje?« — so spraševali. »V koči, spi v neškah pod oknom. Naj vendar nekdo razbije okno, da se še živega dobi!«
Nihče se ne gane. Slama na strehi je že vsa zgorela, ogrodje pa je žarelo, kakor razbeljeno železo.
Ko sem to zaslišal, mi je srce zadrgetalo na nenavaden način.
»Ako nihče ne pojde,« sem si mislil, »bom šel pa jaz . . Pol minute zadošča, da rešim dečka. Časa zadosti, toda — kaka peklenska vročina!«
No, zgani se vendar kdo!« so kričale ženske. »O vi, pasje duše niste vredni, da nosite hlače!« »Pa sama skoči v ogenj, ko si tako modra!« je zabrusil nekdr iz gruče »Tam je gotova smrt, otrok pa, slaboten kot pišče, gotovo ni več živi«
»Lepo'« sem si mislil, »nihče ne gre, jaz se pa še obotavljam1 Razsodnost mi je zašepetala, čemu bi se podajal v brezuspešno pustolovščino? Ali mar vem, kje ie otrok? Morda je padel iz nešk? . ..«
Trami so že zogleneli in se začeli nagibati v tihem tresku.
»Končno bo potrebno vdreti tja,« sem si mislil, »vsaka sekunda je dragocena. Deček vendar ne sme zgoretl, kakor črv.« — Toda ako ni več živ? _ je odgovorila razsodnost: — v takem primeru je pa škoda suknje...«
Od daleč se ie razlegel strašen ženski krik: »Rešite otroka!« — »Držite jo!« — so odgovorili. »V ogenj bo skočila in zgorela!«
Za seboj sem zaznai neko prerivanje in isti krik: »Pustite mel . to je moj otroki... moje dete!« — »Zadrzite jof .« so kričali drugi. —
Nisem mogel vzdržati, zato sem skočil naprej! Objel me je plamen, dim streha je zahreščala, kot
bi se podrla, z dimnika je padala opeka. Občutil sem, da se mi palijo lasje in sem se jezen umaknil: »Kakšna neumna domišljavosti« sem si mislil. Zaradi peščice človeškega pepela, naj naredim iz sebe strašilo? ... Potem bodo pa še rekli, da sem hotel prav poceni postati junak!«
Tedaj me je odrinila neka mlada deklina, ki je hitela h koči. Zaslišal sem tresk razbitih šip in ko je veter odgnal oblak dima, sem jo opazil v oknu tako zelo nagnjeno v izbo, da so se videle njene neumite noge
»Kaj delaš, neumnica?« — sem kriknil — »tam je samo še truplo, ne pa otroki« — »Jana! pojdi nazaj!« — se je čulo iz gruče ljudi.
Strop se je zrušil, da so iskre švignile do ne' ba. Deklina je izginila v dimu, meni pa se je stemnilo v očeh.
»Ja -na!«... se je oglasil tarnajoči glas.
»Precej, pre-cej!« je odvrnila deklina in pohitela nazaj okrog mene.
Komaj je držala v roki dečka, ki se je prebu dil in se drl na vse grlo.
»Deček je torej živ?« sem vprašal.
»Kot bi mu nič ne bilo.«
»A dekle... je mar njegova sestra?«
»Kaj še!« je odvrnil, »popolnoma tufa; služi pri drugem gospodarju in je stara šele petnajst let.«
»Pa se ji ni nič zgodilo?«
»Opalila si je malo robec in nekaj las. Ko sem šel semkaj, sem jo videl: na dvorišču ie lupila krompir in nekaj godla pred se z napačnim glasom. Hotel sem' ji izraziti svoje priznanje, pa mi je naenkrat padlo v glavo: njeno divje navdušenje, pa moje razsodno ravnanje vpričo tuje nesreče in postalo me je tako sram. da nisem mogel ziniti niti besedice ... Mi smo že taki!... ie pristavil in za Čel mahati s palico po plevelu ob cesti.
Na nebu so se začele prižigati zvezde in hladen veter je prinesel iz mlake žabje raglanje in vreščanje vodnih ptic. Navadno sva ob tej uri oba napravljala načrte za bodočnost, danes pa ni nobeden črhnil besede. Zato se mi je pa zdelo, da slišim krog in krog glasove:
»Vi ste že taki!«	Prev. V. Lovšin.
Iz sodne službe. Sodni kanclist Miroslav Kušar je službenim potom premeščen iz Ptuja k okrajnemu 6odišču v Slovenjgradcu. Sodna kanclistka Leopoldina Mir pa je premeščena iz Slovenjgradca k okrajnemu sodišču v Ptuju.
Drzna tatvina. Neznan tat je ukradel iz nezaklenjenega stanovanja posestnice Ivane Krebet, stanujoče v Ptuju, Vseh Svetnikov ulica št. 11, 4.300 Din gotovine in sicer 24 bankovcev po 100 Din, ostalo pa v kovancih po 50 in 10 Din Verjetno je, da je tatvino izvršil kak brezposelni postopač ter izkoristil priliko, ko je prišel v stanovanje prosit podpore. Po izvršeni tavmi pa je izginil iz mesta. Kreberjeva je imela denar pripravljen za davek, ki ga je hotela naslednji dan izročiti davčni upravi.
Vajenci in nočno delo. Nekateri ptujski obtni-ki kršijo določbe zakona o zaščiti delavcev ter uporabljajo vajence v prostem nočnem času, ki je določen za počitek. Nujno potrebno je, da se merodajni krogi zanimajo za to stanje, da ne bodo ubogi vajenci izkoriščani od svojih delodajalcev.
Akcija za novo bolnišnico v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 10 na Tyrševem trgu ljudsko zborovanje, na katerem bodo člani Akcije iz Ljubljane poročali o razmerah v ljubljansk' bolnišnici in o delu za" zgraditev nove slovenske lišnice.
Kranjska gora
Letos nam precej dež nagaja, kakor drugje, a kmetski vremenski preroki trdijo: takoj ko minejo Medardovi dnevi, bo lepo. Letoviščarji le polagoma dohajajo, zdaj jih imamo približno isto število kot lani, števila nekaterih prejšnjih dobrih iet pa še ne dosegajo.
Avtopromet čez Podkorensko sedlo v Avstrijo e velik, to leto že presega število 900. Tudi osebni promet je precejšen, posebno prihaia veliko revnih Avstrijcev semkaj po cenejša živila. Zda! postavljajo na sedlu novo carinarnico. Polagoma bo nastalo celo sedlo: Planinski hotel, karavla, več prodajalnih bud itd. je že gori.
Nov vodovod hoče zgraditi sedanji občinski odbor, kar je popolnoma prav. Vsak uvidi, da je posebno v zdravstvenem oziru ' nujno potreben. Stari je že defekten, ob neurju teče umazana voda. Določeni so prispevki za vse interesente, ki so razdeljeni na sedem razredov od 3000—450C Din, deloma v denarju, deloma v delu.
Moravče
Danes ob 9 zvečer bo zopet pred župno cerkvijo sv. Martina v Moravčah farna igra »Slehernik«. Vsebina igre 6ame kakor tudi nastop morav-ških igralcev zaslužita, da se vsak, kdor le more, udeleži te predstave, kjer bo žel mnogo lepih naukov za življenje in bo videl, da se tudi na deželi med največjim delom in trpljenjem da mnogo storiti za izobrazbo naših fantov in deklet ter vseh faranov. Zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike!
Litija
Osebna vest. Po kratkotrajnem službovanju na litijski osnovni šoli nas je zapustil g. učitelj Tone Šlibar, ki je bil imenovan za izseljenskega učitelja v Gladbecku v Nemčiji, kamor 6e je že odpeljal in nastopil novo službeno mesto, kjer bo svoje velike zmožnosti gotovo v polni meri znal uveljaviti. V tem kratkem času njegovega bivania med nami je postal takoj r>« »es naš, lotil 6e je neutrudljivo dela pri našw* prosvetnem društvu, kjer je marljivo deloval pti dramatičnem odseku, cerkvenem petju, pri tem svojem javnem delovanju pa se je zavedal, da je nastavljenec osnovno šole, kjer je bil nad vse vesten in skrben učitelj svojim učencem. Kot zaveden katoliški Slovenec je bil kajpada za časa proslule JNS-arske strahovlade večkrat preganjan in prestavljen, tako so ga n. pr. vrgli iz Zagorja na Primskovo, od tam pa na Sveto goro, vse to pa ga ni premaknilo niti za las, ostal je klen značaj, zato pa priljubljen pri ljudstvu in učencih.
Strogo policijsko uro ie odredilo okrajno glavarstvo z ozirom na ponavljajoče se izgrede in vpitje nočnih razgrajačev ponajveč ob koncu raznih narodnih veselic, ki z vpitjem motijo nočni mir po litijskih in graških ulicah. Pozdravljamo ta odločen korak g. okrajnega načelnika 2ehmo le, da bi se policijska ura res držala in bila za vse gostilničarje enaka.
Po sklepu občinskega odbora se je moral občinski tajnik g. Peter Jereb iz občinske hiša izseliti ter se ti stanovanjski prostori sedai preurejajo za pisarne okrajnega cestnega odbora. Cestni odbor bo plačeval litijski občini 450 Din mesečno za najemnino. S to vsoto bodo plačeval: Jere6ovo stanovanje v Gradcu, ker ima tajnik Jereb že od nekdaj naturalno stanovanje. Če je taka rešitev pravilna, je seveda drugo vprašanje, mi smo pač mnenja, da bi bilo bolj umestno, da ostane občinski tajnik na občini v stanovanju, ker mora biti v občinskem uradu na deželi, kjer ima zraveji še mostno tehtnico oskrbovati, vedno kak uslužbenec na razpolago. Sicer pa je v Litiji na razpolago še več lokalov, ki bi bili za cestno pisarno bolj primerni.
Raka
Na praznik Sv. Vincencija v nedeljo, 19. julija bo pel v naši župni cerkvi na Raki naš domačin g. Lojze Jože Zabkar, novomašnik križniškega reda, novo sveto mašo. Bog ga. ie izvolil zase in ga je izbral iz naših vrst, iz verne kmečke družine in ga je postavil med delavce v svoj vinograd. Gospod novomašnik ie študiral po maturi na Dunaju, nato dovršil filozofijo na univerzi v Innsbrucku in nadaljeval s-voje teološke nauke v Ljubljani. Vladika dr. Gregorij Rozman ga je posvetil v mašnika na praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija z 28 drugimi bogoslovcl v ljubljanski stolnici. Na pot v njegovo mašniško življenje pa mu želimo, da bi srečno in uspešno prinašal blagovest ubogim in oznanjal leto božjega usmiljenja, kot je sam napisal za motto na novomašni-ške podobice.
Naznanila
Liubljana
I Noino slulbc imajo lekarne: dimes: mr. Biuknv-čifi, Sv. .Tnkobu l.rn D; ur. linuior, Miklošičeva iiestn -0 in mr. Uarliis, Mosle;; julri: ma\ Sušnik, Mariji« Iru 5; inr. Kuralt, OoaposvetsKa e(\%ta lu ln mr. Polnilec ded., Rimska coalu 31.
1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in pol 9 iu Jutri ob ix)i 9 «(JiKan«ko rapsodijo. — •/, Lom le Jouiig.
Poizvedovanja
Levo tiasrr.do za vrnitev rumene govorečo pa.pi-gice-skoličevkc. Informacije pri uprti vi lista. (111249)
Najdena je bila iliunsko -/.UM« /.upejUnn urn. VpriiSatii pri Bogataj I. Kongresni trg 19
Lepote naše zemlje
Naši mladi mornarji
po Sredozemskem morju
Gojenci Pomorske vojne akademije v Dubrovniku gredo leto za letom v poletnih mesecih na potovanje po morju. Namen teh potovanj je praktično učenje uporabljanja brodov, spoznavanje življenja na morju in vsega tega, kar mora mornar za svoj poklic dobro vedeti in poznati. Z akademijo na morje je za mornarja: iz teorije v prakso. Najmlajši navadno ostanejo le v Jadranskem morju, ker znajo voditi brod za enkrat le še s pomočjo terestične navigacije. Starejši, ki po enoletnem študiju astronomije znajo ravnati pozicije broda na odprtem morju, pa gredo v Sredozemske ali pa celo v Atlantske vode. Tako so nam za letošnje leto določili sledečo pot: iz Dubrovnika na Malto v goste k Angležem, nato k Francozom v Ville Franche poleg Nizze, odtod v Sirijo v Beirut, nato na Kreto, v Atene, Solun in Carigrad; odtod k Bolgarom v Varno, k Romunom v Kostanco, odkoder se po treh mesecih vožnje vrnemo v domovino.
Ladja reže valove, siva kraška skalna obal nas spremlja, se drobi v številne otočke, vse se vedno
čas ugoden veter za naša jadra je obrnil smer, iz »maestrala« se je prelevil v »sirocco. Pogon jadrnice opravlja motor in z zmerno hitrostjo 6 vozlov (1 vozel je 1 morska milja) se bližamo prvi inozemski lulci, agleški La Valetti. Tanka plast kopnega se vedno jasneje odraža od morja, se dviga, raste in že opazimo visoke antenske stolpe angleške mornariške radio postaje. Stare trdnjave ob vhodu v dolgi, pa ozki zaliv, ki se razceplja na rokave, branijo dostop v mesto vsakemu nepovabljenemu gostu. Cevi topov velikega kalibra so naperjene proti vhodu kot ofiozorilo vsem, ki bi hoteli angleškemu levu iztrgati izjxxl nog ta most na poti v Indijo.
La Valetta na otoku Malti je za Angleže drugi Gibraltar v Sredozemskem morju. Otok sam sestoji iz treh glavnih otokov: Malte, ki je največji, Comina in Gozza. Z Malto so povezani pomembni in veliki dogodki. Od Feničanov pa do nedavne preteklosti so bile borbe zanjo. Malta je bila že pred stoletji znana trdnjava reda Ivanovcev, ki je bra-
Kr. šolska ladja »Jadran« pred St. Vincentom v zahodni Afriki leta 1935
bolj odmika. Na krovu je živo. Stroji ropočejo, mornarji govorimo, gledamo v daljavo, v smer, kamor gremo in se poslavljamo z zadnjimi pogledi od domače obale. Veselo razpoloženje ustvarja vse to V nM. Skromni, tihi otočki izginjajo. Dubrovnik je ostal za nami. Na skrajni levici je videti le še kot KtfkA. Visoka črnogorska brda nam še jasno kažejo * svoje obrise, izza horiconta se dviga Lovčen. Brod reže od vetra razgibano morje, vode šume, se penijo in pljuskajo. Ustavimo motor, ker hočemo izkoristiti veter, ki je ugoden za našo jadrnico. V severo-.zapadni smeri piha krmeni veter, ki je za pogon jadrnic najboljši, posebno za križna jadra, kakršna ima naš »Jadran« tri.
Zadnji vidni obrisi suhe zemlje so ostali za nami, z domovino smo v zvezi le še po radiotele grafiii in telefoniji. Mornariške postaje iz Sibenika in Novega Sada slišimo prav dobro, prav tako radio postajo Belgrad in Ljubljano. Skušamo tudi sami oddajati iz lastne radio postaje. Za poskus smo oddajali koncert in iz domovine nam javljajo, da nas slišijo prav dobro. Že proti Sredozemskemu
»U snastil« Ko veverica splezamo po vrveh in razvijamo jadra
morju plujemo, a imamo še vedno stike z domovino. Slišimo tudi več drugih postaj, tako postajo italijanskega rtišilca, ki daje komandi v Taranto svojo pozicijo, postaje z grških brodov in polno italijanskih postaj vzdolž obale, ki poročajo podatke o vremenu in vetru.	■
Vozimo naprej, tu in tam se pokaže kak brod v daljavi. Okoli nas je samo morje. Bliža se večer. Čudovito lep je sončni zahod na odprtem morju. Žareča krogla se sjMčetka j>očasi, polagoma hitreje potaplja in riše preko lahnega valovanja morja dolgo škrlatasto progo. Molk se je razgrnil nad gladino, le rahli zagoni vetra v jadra in lahno butanje valov v ladjin bok moti večerno tišino. Škrlatna
C roga se umika / gladino in počasi izgine. Na sle-ernega človeka, ki se kdaj vozi po morju, napravi prav sončni zahod posebno lepe vtise. Za nas mornarje pa ima sončni zahod še drug, praktičen pomen. Mornarski oficir računa na podlagi tega pravilnost smeri.
Na morje je legla noč topla, jasna in prijetna. Okrog polnoči se vozimo v območju italijanskih svetilnikov v Otrantu. Zjutraj imamo na levi strani broda obrise valovite albanske obale, na desni pa nizko italijansko ravnico. Otrantska vrata so široka okoli 40 morskih milj (ena milja je 1852 m) tako, da moremo ob čistem ozračju videti obe strani, seveda ne jasno. Približujemo se črti Santa Maria di Lcuca. — svetilnik Fano. Pogovor nam nanese na otrantske opcracije v svetovni vojski. Spominjamo se vojnih operacij najmodernejših avstrijskih lahkih križark Novarre (danes v francoskih rokah), Helgolanda in Saide, podprtih z rušilci. katere je vodil kapetan bojnega broda Horthy, poznejši admiral in sedanji regent Madjarske; spominjamo se dalje vseh večjih vojnih ojjeracij, ki so se kdajkoli v zgodovini vršile na tem važnem prehodu.
Ob pogovorih irt delu hitro minevajo dnevi. Kalabrija — znana |X) bojevitih razbojnikih — ki nam je bila dolgo spremljevalka, je že ostala za na mi, v daljavi opazimo obrise vzhodne obale Sicilije. Ponoči svetijo številni svetilniki, med njimi največji Passero na južnem rtu, ki je viden že v oddaljenosti 18 milj. Odtod je do Malte le še 60 milj. Doslej ves
nila v začetku novega veka prehod Turkom na zapad; osvojil jo je Napoleon, ko je šel v Egipet, toda Angleži so jo leta 1814 definitivno osvojili, jo še bolj utrdili tako, da je postala najmočnejša morska trdnjava, zgrajena iz jekla in betona, in jo tako po pravici imenujejo »angleško past v sredini Sredozemskega morja.«
Prebivalci otoka se največ bavijo s Irgovino in poljedelstvom. Ves otok je preprežen z njivami, katere namakajo umetno s tako imenovanimi aero-motorji. To so nekaki mlini na veter, ki se 3 krmilom sami upirajo vetru, da jih žent. Propeler je spojen z osjo do sesalke, ki črpa vodo iz globokega vodnjaka. Priprava je velikega pomena, ker omo- ; goča vodo tudi za slučaj suše in za pridelovanje takih pridelkov, ki zahtevajo za svojo rast veliko vode. Za mleko jim služijo koze. malteška poseb- f nost. Ženske, ki nosijo svojevrstno narodno nošo (črn pajčolan v obliki dežnika se spušča z glave po , hrbtu), jih vodijo v čredah po ulicah. Pripeljejo jih v mesto in prodajajo mleko izpod koze. Zanimivo je v zgodnjih do|>oldanskih urah gledati, kako mirno in počasi hodijo koze po ulicah. Seveda to ni prijetno za cestne pometače, ki morajo slediti odpadkom koz po ulicah.
Glavno mesto je La Valetta s 30.000 prebivalci. Mesto ima univerzo, licej in druge šole. Katedrala St. Giovanni de La Valetta (imenovana po ustanovitelju mesta) je krasna umetnina, krasi jo tudi velika Michelangelova slika. Mesto je tudi sedež guvernerja, admirala sredozemske flote — Mediteran-neam fleet —, komande kopne vojske, ki sestoji iz škotskih polkov, ki s svojimi uniformami dajejo mornarskim lep kontrast. V Grand Harbouru, velikem zalivu, kjer je arzenal, so vsidrane vojne ladje in križarke Admiralski ladja je Queen Eli-sabeth, poznana iz nesrečnih dardanelskih of>eracij v svetovni vojski; ladja je bila tudi že v naših vodah. To je pravo plavajoče mesto s 23.000 tonami, 8 topovi kalibra 385 mm, poleg tega še ; protiletalsko artiljerijo, torjicdnim orožjem in mnogimi topovi manjšega kalibra. Vse to se opravlja s pomočjo elektrike, polni, elevira, strelja, prav vse. Posadke ima preko 1200 mož. V drugem zalivu so rušilci, označeni z D (destrover — rušilec) >'n s Številkami. V splošnem so istega tipa kot naš »Dubrovnik«. Kdor hoče spoznati angleško mornarico, mora priti na Malto. Naslednji dan našega bivanja na Malti smo porabili za pregled podmornic in matičnega broda »Cylops«. Razkazujejo nam največje angleške jx>dmornice (po 2000 ton) Oboro-
žene so s šestimi lansirnimi cevmi, dosežejo hitrost 22 vozlov nad vodo, 10 pod vodo Na »Cjdojsu« smo gostje komandanta, ki nam prireja zakusko, kakršno premorejo samo Angleži. Popoldne smo povabljeni na izlet po otoku z avtomobili. Trije najmodernejši omnibusi nas čakajo na obali, pri vsakem nekaj angleških oficirjev, ki so nam dodeljeni kot spremljevalci. Po krasnih asfaltiranih cestah se vozimo mimo Citta Vecchia do avijonske baze, kjer smo zopet [povabljeni na čajanko. Dvorana je lejx> pripravljena, mize bogato obložene, angleški letalci nam igrajo najlepše komade iz angleških glasbenih del. Igramo z njimi šah in druge igre. Še malo ni čutiti tiste angleške hladnokrvnosti in rezerviranosti, o kateri se toliko govori in piše. Zvečerilo se je že in moramo iti na brod ter se jjoslovimo od prijaznih in dobro razpoloženih Angležev, ki nas vabijo, da bi igrali z njimi naslednji dan nogometno tekmo. Pri Angležih smo namreč Jugoslovani jx>znani kot dobri nogometaši — to slavo je pred leti raznesel splitski »Hajduk«. Žal, ne moremo ustreči tej želu angleških mornarjev, ker moramo jutri na pot v Francijo. Ville Franche in Nizza sta naš cilj.
Slovo od Malte
Zgodnje jutro je. Pričelo se je svitati. Bilo je. kakor bi se odpiral velikanski cvet na robu ne besnega svoda. Sončna obla je vstajala daleč nekje v ozadju iz morja. Rahla megla jo je še zastirala dremotnenru očesu. Vedno večja se dviga in siplje po valovih škrlatne žarke, ki počasi izgubljajo rdeč sijaj, čim višje se pomika sonce.
Močan veter piha ladji v bok in nam omogoča hitro jadranje. Razpnemo vsa jadra, križna, sošna in prečke. Hitrost vedno večja in ladja reže valove, kot kak rušilcc. Zaradi silnega pritiska vetra na jadra, se je ladja nagnila do palube. Okna so globoko pod vodo Cbčutek takega zavetja bodisi v kabini ali na krovu ladje ni ravno prijeten, a se človek tudi temu privadi. Ta trpki čar mornarskega življenja preide v meso in kri. Mornar se navadi morja, kot drugi zemlje in ko stopi z ladje na zemljo, mu je hojat skoro neokretna. Voda valovi v obliki prelivajočih se velikih barvenih plasti in se zganja z vso silo v ladjo. Ker je veter le vedno močnejši, moramo ubrati nekaj jader. Samo s soš-nimi še plovemo, pa kljub temu gremo z veliko hitrostjo. Malta je že zginila izpod horiconta, pred seboj zagledamo Sicilijo, z Etno, v ozadju. Na večer je veter ponehal, hitrost vožnje se je zmanjšala in jadra nadomestuje motor. Pomikamo se vzporedno z južno sicilsko obalo proti Sardiniji. Pozicijo broda uravnamo s pomočjo svetilnikov. To pa se vrši takole: s kompasa vzamemo smer na vsak svetilnik, to vnesemo na zemljevid in v točki, kjer se sečejo vse te smeri, se nahaja brod v tem trenutku. Enostavna, a hkrati precizna metoda! Vozimo v bližini Girgentija, glavnega izvo-zišča žvepla in Sciaccac, znanega sicilskega kopališča. Za nami je kmalu zadnji rtič otoka in spet smo sami na odprtem morju. Le od časa do časa opazimo v daljavi parobrod angleške družbe Pen Jnsular Comp. 2anim'v0 ie> da ima ta družba na vseh svojih ladjah zaposlene saino zamorce, tudi
Preizkušena specljaina kozuietuna ichadna
z zajamčenim uspehom in prijetnim in neinlm vonjem, za katero dobivamo dnevno zahvalo. Taltoj ustavi Izpadanje las in lati korenine. Lanje zrastejo tudi na plctl. Temeljito Odstrani pihut in vse neugodnosti. Poiill&mo po povzeltu steklenica Din 40 — omot in po&tnma Din 7--.
MODERNA KOZMETIKA - SPLIT
Ako nr bndele zadovoljni /. rezultatom, povrnemo denar.
strani zagledamo jadrnico podobno našemu »Jadranu«. Pozdravlja nas; italijanska zastava se je trikrat spustila na f>olovico droga.
Doživeli pa smo danes nekaj posebnega. Proti večeru, ko je sonce tonilo v morje, smo zagledali kita, ki je v oddaljenosti 100 m plaval vzporedno z nami. Kakor otok se je pojavljal njegov gornji trup nad vodo. Morje okoli njega je valovilo in pljuskalo kakor krog ladje, ki hiti z brzino po morju. Njegova siva barva se je ob zahajajočem soncu čudno spreminjala. Ogromne hrbtne in repne plavute so bile videti, ko da imamo pred seboj moderen Dornier-Wall velikega obsega. Morje se je visoko za.'t?nilo, ko je udaril z repom, še enkrat se je visoko dvignil, nato se pa potopil in edino, kar smo videli za njim, je bil velik vrtinec in pene-
Razpeta jadra pred Dubrovnikom
če morje. Odslej ga nismo videli več. Kit v Sredozemskem morju je redkost, ker le malokdaj kateri zaide iz Atlantskega oceana skozi Gibraltar v Sredozemsko morje. Čaka ga pa gotova smrt zaradi pomanjkanja hrane ali pa bo jrostal žrtev ribičev.
Zvečerilo se je. Po radiju iščemo jugoslovanskih postaj, a jih ne moremo slišati, ker jih pre-vpijejo bližnje italijanske in trancoske. Toulouse, Bari in druge. Kmalu je ostala za nami tudi Korzika, domovina razbojnikov Spade in drugih, ki so dali francoskim oblastem veliko opraviti, preden so jih mogli ujeti. Otok je hribovit, ljudje spominjajo po svoji bojevitosti na naše Črnogorce. Imajo tudi krvno osveto; Imenujejo jo vendetta. Glavno mesto je Aiaccio. Napoleonova rojtsna hiša v mestu in nekak muzej je glavni cilj turistov, ki zahajajo semkaj. Zanimivo je, da na Korziki. ki_je na isii geografski širini od Greenvvicha kakor Sar-
Otok Malta in njegove utrdbe
vodstvo je poverjeno le zamorcem. Parnik nam daje I dinija, merijo čas po zapadni evroj>ski črti; lo pa
i —. • ------ .-i; — —. c —1„:„. —ti-i. I zaradi teritorijalne pripadnosti k Franciji.
V daljavi se že razločujejo prvi obrisi francoske rivijerc, ki jo imenujejo
signal in nam želi srečno pot. S signalnim reflek-torejem je dal po Morseju znamenje: Bon voyage! | — Baki (ime parnika). Seveda smo takoj odgovorili: Thank you! Parnik je skoraj izginil v daljavi in bili smo zopet sami ves dan in vso noč
Drugi dan zjutraj smo zagledali pred seboj Sardinijo. Svetilnik Toro na malem otoku se razločno dviga nad morjem. Ostri grebeni gora se strmo spuščajo ob morski obali. Obiti moramo še nekaj malih otokov, pa bomo krenili v smer, ki nas bo vodila naravnost v Ville Franche. Ob zahodni obali Sardinije, ki nam kaže svoje visoke hribe, se pomikamo ob lepem vremenu. Morje je mirno, sonce pripeka in nas žge, da se moramo hladiti pod tušem, ki je nameščen na palubi. Na desni
Pogled na svetovnoznano Nizzo na franc. revijeri
vrt Evrope.
Proti večeru se napotimo v Nizzo. ki jc od Villefranche oddaljena le uro hoda. Hodimo med vilami in vrtovi. Oleandri, pinije, palme, divje kakteje in še druge mnogovrstne rastline in dreve?a dajejo pokrajini neko posebno krasoto. Pred nami je grad, grajen v bogatem manerskem slogu. Človek izlepa ne more videti toliko bogastva na eni stavbi. In ta čudovita okolica! Globoko jxid gradom valovi morje, desno se bohoti Nizza, središče »Ažurne obale« nežne Francije (de la douce France), ki se vsa koplje v škrlatni svetlobi v morje tonečega sonca. Človeku, ki prvič vse to vidi, se zazdi, kot, da je zašel v pravljičen svet. To je mesto najbolj znanih karnevalov, shajališče največjih bogatinov sveta. Elegantni avtomobili brze s silno hitrostjo po lepili ulicah. Skozi park Alberta I. belgijskega, ki je vse posejan z lepim cvetjem in palmami, gremo na Promenade des An-glais — najlepši del mesta. Na eni strani se vrste veliki in razkošni hoteli, na drugi strani je lepa, široka plaža in promenada. Srečavamo siihe an gleške lady. brhke lahkonoge Francozinje, bogate Amerikanke. slišimo jezike vsemogočih narodov. Prišli smo prav v sredo tega mednarodnega vrvenja, vse se ozira za nami, všeč so jim lepe mornarske uniforme in sveži obrazi mladih mornarjev. Stare dame si natikajo na nos svoje neobhodne potrebne lorgnone. mlada dekleta nam mahajo v pozdrav iz lepih limuzin. Stopimo v hotel, gostje nas sprašujejo, smo Ii Angleži, nekateri nas imajo za Italijane, drugi za Holandce, spet drugi za Amerikance. »Nous sommes Yougoslaves!« jim odgovarjamo. A s tem niso zadovoljni, ker vedo malo o Jugoslaviji. Pojasnimo jim, kje jc naša obala, poznajo sicer Trst in Reko. a za naša mesta vedo jako malo ali pa nič. Po trgovski ulici, kjer se vrste lepe trgovske palače, velika skladišča, krasne kavarne, sc napotimo na kolodvor, kjer kupimo karte za vlak PLM (Paris-I.von-Mediteran-nče). Nekaj minut hitre vožnje in že smo v luki Ville franche in na »Jadranu«.
Naslednji dan jiorabimo za izlet proti zahodnemu delu »Ažurne obale«.	(Deri)
MLADI SLOVENEC
Nagajivim
Sonce, sonce, samo sonce, kamor truden se ozreš. Za sto košev ga preveč je — pridi, pridi, zlati dež! Usmili našega se strička, ki je debel kakor sod in mu s čela brez prestanka v težkih kapljah lije pot. »Saj se bom še skuhal,« stoka in proseče zre v nebo, če že zbirajo oblaki se nad Žalostno goro. Pa ni vetra, ni oblačka, sonce žge, vse huje žge ... Striček naš je ves obupan, ves dan v znoju koplje se. Ampak dežek mora priti! Takrat, hej, zarajal bo striček naš, da se trebušček mu kot žoga majal bo.
Prebrisani hrošči
Letos ;e bilo hroščevo leto, vendar pa hroščev ni bilo toliko kot druga leta. Zakaj ne, bi nam nemara utegnili povedati prirodoslovci, mi bomo pa raje obudili spomin na leto 1530, ko je bilo rjavih hroščev toliko, da jih toliko niso pomnili najstarejši očanci. Dekle na polju so neprestano segale po rutah in oblekah, kmetice so otresale krila, možje pa so se jezili, ko so jim hrošči pdala v kozarce. Da, to leto je bilo res smešno!
Ob Donavi je bila krasna pomlad. Sonce je bleščeče sijalo na pokrajino, drevje je cvetelo, setev je obetalo bogato žetev in travniki so zeleneli, da jih je bilo veselje pogledati. Vse bi bilo dobro, da ni nenadoma prepregel neba oblak hroščev, ki so prileteli z onstran Donave. Spustili so se čez vso pokrajino, na njive, polje, tTavnike in gozdove. To ie bilo brenčanja in čebrnanja ob jasnih pomladnih večerih! Oa povsod so lezle rjave živalce, padale z vej na cesto in na ljudi, lezle v hiše, sobe, omare in kuhinje, kier so se spravile nad jedila. Vsi kraji so imeli duh po hroščih in gnilobi. V nekaj dneh so bila uničena drevesa, nasadi in na-sevi, kajti hrošči so požrli vse.
Kmetje so se žalostili. Nekateri so jokali, drugi molili, nekateri pa tudi kleli od obupa. Niso si vedeli pomagati.
V nekem mestu so sklicali občinsko sejo, oa kateri so se posvetovali, kaj jim je storiti. Ker so občinski očetje svoje modre besede pridno zalivali z vinom, jih je kmalu obšlo sVetlo navdihnenje. Sklenili so, da mora vsak meščan iti na lov za hrošči in jih naloviti toliko, kolikor je v njegovi moči, nakar jih mora prinesti v občinsko hišo, kjer bodo hrošče sodili po pravici in resnici in jih kaznovali za pregrešna dejanja.
Rečeno — storjeno. Staro in mlado je šlo na tov. V vrečah in košarah so prinašali v občinsko hišo rjave hrošče in jih tam stresali v posode, ki »o jih nalašč v ta namen postavili na mizo. Ko so bile posode polne, se je zbral sodni dvor. Od vseh strani so prišli ljudje, da bi prisostvovali tej redki sodni razpravi. Sodišče je poslovalo čisto po paragrafih. Državni tožilec je imel dolg govor, priče so bile zaslišane, sodniki so ee dolgo posvetovali, nazadnje pa so modro razglasili:
»Vsi rjavi hrošči so obsojeni v smrt na grmadi!«
Takoj so poklicali rablje, ki so znesli posode s hrošči ven iz mesta in jih stresli na kup. Ko so bile posode prazne, so prišli sodniki in ljudstvo, še enkrat je bila prebrana obsodba, nato pa so grmado zažgali. Hrošči, ki so bili še vsi omoteni od teme, v kateri so ležali toliko časa, so spočetka ležali čisto mirno. Ko pa jih je objel žar ognja in dim, so začeli brenčati in 6e premetavati — nenadoma pa so se dvignili in v velikem črnem oblaku odleteli čez polje. Meščani so začudeno gledali za njimi, sodniki pa so kar pihali od jeze, ko so videli, kako so jim za vse večne čase zagodli prebrisani rjavi hrošči.
Senene vile
Janko je star šele pet let.
Ob počitnicah ga je oče vzel s seboj na deželo.
Nekega dne sta se sprehajala p>o travniku. Sredi sprehoda je Janko nenadoma pocukal očeta za rokav in ga vprašal:
»Očka, kakšna metla pa je to?«
»To ni metla, to so senene vile,« mu je f>o-jasnil oče.
Janko se je na vso moč začudil:
»Ali tudi krave jedo z vilicami in nožem?«
Kaj so časopisi pisali pred 150 leti
Brez časopisov si dandanes življenja sploh ne moremo predstavljati. Iz časopisov izvemo vse, kar se po svetu zanimivega zgodi, in sicer v tako kratkem času, da je naravnost čudovito. Seveda, ko pa imamo na razpolago telefon in razne druge tehnične pripomočke, česar pred dolgimi desetletji še niso poznali. Zato ni nič čudnega, aa so bili časopisi takrat še zelo revni tako po svoji zunanjosti kot po svoji vsebini.
Najstarejši slovenski časopis, ki je izhajal v prvi polovici prejšnjega stoletja, se je imenoval »Novice«. V Nemčiji pa so prve časopise začeli izdajali že pred dobrimi 250. leti. Tako je n. pr. časopis, ki se je imenoval »Berliner Zeitung«, začel izhajati leta 1721, torej natančno pred 215. leti. Od začetka je izhajal samo trikrat na teden, pozneje pa vsak dan. Med tedanjimi in današnjimi časopisi je velikanska razlika. Celo novice iz najbližnje okolice so časopisi v tistih »dobrih, starih časih« mogli objaviti šele čez nekaj dni, novice iz oddaljenejših krajev pa so prišle na svello šele čez več tednov. Tako je n. pr. vest o Napoleonovi smrti na otoku sv. Heleni zgoraj omenjeni nemški časopis natisnil šele čez — 21 dni!
Da boste videli, kakšne stvari so v tistih časih časopisi objavljali, ponatisnemo nekaj takšnih vesti — v zabavo in pouk. Smešno se vam bo nemara zdelo vse to, a ne smete pozabiti, da se bodo bržkone tudi naši zanamci smejali nam, ko jim bodo čez 100 ali 200 let slučajno prišli v roke — današnji časopisi.
Takele zanimivosti je objavljal pred 150 leti zgoraj omenjeni nemški čisopis:
MASTNA JEGULJA
Petega tega meseca je vrli tesar Rehm ujel nenavadno veliko jeguljo. Meso te jegulje je tehtalo pet funtov, glava sama pet funtov, koža sedem funtov, mast šest funtov, sku-' torej osem in šestdeset uritov. Dolga je bila jegulja sedem čevljev in dva centimetra, debela pa dvajset pet centimertrov.
— P3'
fun
Cmrtj
in osa
Gospod čmrlj in gospa osa modro sta sklenila: »Z godbo si denar, juhejsa! bova zdaj služila.« In sta šla: s kitaro osa, čmrlj je vlekel bas. Krasen najprej priredila sta koncert pri nas. Ganjeni smo poslušali, ploskali brez konca, sladkega medu smo dali jima v dar dva lonca. V krčmo potlej sta veselo godca — juh! — zavila. Tamkaj sta v kozarcu vina žalostno — utonila.
Muhe
Muhe so v neki gostilni, kjer so ravno rajali, prav dobro živele. Pile ki jedle so, letale pod stropom in poslušale godce. Vsa ta dobrota jim pa še m bila dovolj. Gredo si iskat še večjih dobrot, vsaka po svoji glavi. Prva hoče laziti po gladkih tleh. Plesalci se privrtijo in muho zmanejo. Druga se usede na kupico vina, posrka tri kapljice, se omoti in utopi v vinu. Tretja se usede dekletu no rdeča lica. Dekle jo zgrabi, ji izpuli krila, da sirota ne more več letati in mora poginili od gladu no tleh. Četrta se usede nekemu gospodu cclo v usta, ki jo ves jezen izpljune in potepta. Žalosten konec nezadovoljnosti!
TAKO SE LJUDEM GODI, KATERIM NIKOLI ZADOSTI NI.
Pri zdravniku
Zdravnik: »Ali vaš sinko vedno jeclja?«
»Mati: »Ne, ne, samo takrat, kadar govori.«
KONEC RINALDINIJA
Zloglasni razbojnik in bandit Rinaldini se je 21. maja t. 1. v gradu Karpegna predal s svojo armado petih mož. Oblegalo ga je 140 papeških vo-jakov-oklopnikov, 40 soldatov in 120 deželnih vo jakov. Ker pa vsi skupaj niso mogli ničesar doseči, je komandant zažgal grad. Rinaldini se je selil iz enega dela gradu v drugega, nazadnje pa se je le podal, škoda, ki jo je v gradu napravil ogenj, znaša 30.000 skudijev.
BREZGLAVA UMETNOST
Visokocenjenemu in velečislanemu občinstvu vdano sporočam, da bom v Jeruzalemski ulici št. 23 pri vseh svojih čarovniških predstavah pokazal tudi »odvzetje glave«. — Kdor me želi videti hrez glave, naj me torej počasti s svo-
Otroku
Kestner,
jo navzočnostjo, cudodelec in roko-
Mojster
hitrec.
NAVDUŠENI PLOSKARJI
V Parizu, kjer je ploskanje v cerkvi prepovedano, zdaj dajejo ljudje duška svojemu zadovoljstvu ob dobri igri orgel, godbenikov itd. s pritrje-valnim krehanjetn.
KUHARICA V PEČI
Gospodična Rogger iz Baltimore-a, sestra znanega nezgorljivesa Španca, nastopa v Hamburgu in drugod z dozdaj nepoznano žensko umetnostjo. Tako se med drugim zapre v gorečo peč, razgreto do 120 stopinj, s kokošjim bedrom in jajci v rokah. V peči ostane, dokler ni bedro pečeno in jajca trdo kuhana. Sama pa seveda ostane živa in nič opečena.
Pesmi sladki glas
Slajše reči na svetu ne vem, kakor je lepa pesem. Milo mati poje, ki ziblje dete ivc»e; med pesmijo dete mehko zaspi S petjem si otroci kratek čas delajo, kadar veselo procesijo peljajo; ne vejo za revščino tega sveta. Dobre volje si kmetič žvižga in poje, orač na polju, kosec na travniku. V pesmih ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodelec med svojim orodjem, in delo mu teče izpod rok gladko, kakor vesela pesem iz srca.	A. M. Slomšek.
Če bi v resnici storili,
kar govorimo •..
Na to zabavno risarsko nalogo je Kotičkov striček prejel takšen kup zanimivih risb, da jih bo
moral objavljati več kot pol leta, če bo	hotel objaviti vse.
»Pošteno si je mlvasila jeziki«
Danes objavljamo samo eno risbo, ki jo je spretno napravil Avguštin Bešter, učenec V. razr. v Marijanišču v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo bomo objavili kar tri takšne risbe.
Saj dete ti si moje, prijazno me poglej, le nagni k meni gli
nagni mi ljubko
se
glavo, nasmej.
Čeprav si še tak majhno,
že dobro me poznaš: veselo »mama, mama!« ves božji dan čebljaš.
Boš le ljubilo vedno tako me kot doslej? Prav tiho, tiho srcu drhtečemu povej...
E. K o 1 m a n , Radovljica.
A. M. Slomšek:
Uganki
Prav kratek sem kTojač, ves bos sem in brez hlač, dve Skarjici imam, hudo vščeniti znam. Po vodi rad veslam, se zadensko peljam, globoko skrijem se, če hočeš vsačif me. Se srotej pa vlovim, na mizo prismučam, rdečo kožo 'mam, tak me je tega vami Belč oči dobim, veš li, kak se velim?
Nisem rogata živina, pa roge le molim! Daleč počasno jjridem, hiše ne zapustim. Za postne dre dajem jedi, jedi brez vseh kosti. Kako se mi veli?
(RakJ
(Polž.)
STRIČKOV KOTIČEK
'WIIIWMIIIIIWMWIIWW>IIHMIWMIIHtlllHlimMHIIimiMWWIimiHIHHIIHIIim»
Dragi Kotičkov striček! — Čudno se mi zdi, da so ravno moja pisma tako nesrečna, da vedno zgrešijo pot in potujejo v Tvoj koš, namesto v ko-tiček. Ko bi človek tisti Tvoj koš mogel ugrabiti! Pa vem, da je to izključeno, ker ga imaš gotovo tako priklenjenega v kotu, da ga še premakniti ne bi mogel. Že četrtič Ti pišem in še ne vem, če me boš sprejel med svoje kotičkarje. Prosim, vsaj zdaj me usliši, dokler sem še doma na počitnicah. Doma sem v Križah puri Tržiču. Vem, da si že povohal to lepo gorenjsko faro. Hodim v šolo v škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano. Zdaj sem v tretjem razredu.
Letos Te povabim na žegnanje, ki bo drugo nedeljo. Na bobe vem, da boš prišel. Takrat bomo rezali same kranjske pesmi.
Lepo Te pozdravlja Evgen Jazbec, dijak III. razr. v Zavodu sv. Stanislava v St. YidUnpad Ljubljano.
Dragi Evgen! — Ko sem bral črno aa belem,
da mi pišeš že četrto pismo, sem se najprej bridke razjokal, potem se pa grozansko razjezil na samega sebe. Vzel sem v roke slamnato bilko in se z njo pošteno našeškal za kazen, ker sem bil tako krut proti Tebi. Tako hudo sem se našeškal, da sem še zdaj ves črn — pa ne zaradi udarcev, nego zaradi črne obleke, ko jo nosim že leto m dan. Ko je bilo tako pravici zadoščeno, sem sedel za mizo, pomočil pero v črnilo ih začel tipkati na pisalni stroj tale odgovor s takšno naglico in vnemo, da se ie vse kadilo, dobesedno kadilo, kajti ni vrli pisalni stroj že pol leta videl krtače, in brisače in je zategadelj na njem prahu toliko, da bi ga lahko prodajal, če bi ga kdo kupil.
Na žegnanje me vabiš in na bobe. To je jako lepo od Tebe. Bobe jaz namreč na vso moč in še malo obrajtam, ampak samo takšne bobe — na uho Ti bodi povedano — v katerih je kaj prida jajčkov in masla. Zategadelj Te vljudno prosim, pošlji ml najprej nekaj bobov na ogled, da bom videl, če so takšni, kot si jih jaz želim: veliki kot klobuk, rumeni kot cekini, sladki kot med in zapeljivo dišeči kot vijolice. Če mi bodo ugajali, jo bom kar koj primahal na žegnanje in bom pojedel bobov, kolikor jih bo velečislani moj trebušček blagovolil sprejeti vase. Hoja hej, to bo imenitno!
Kar se pa »kranjskih« pesmi tiče, ki jih boste baje »rezali«, bi si dovolil skromno pripomniti, da bi bilo meni stokrat bolj všeč, da bi mi kranjske pesmi — peli, rezali pa raje ocvrte piške ali torte. Poskrbi, da bo tako, pa se bova na žegnanju prav gotovo videla, če Bog da in sreča junaška.
Na svidenje torej! — Kotičkov striček.
Tri sestre
Popotnik, ki jo z Bleda maha v Pokljuške luknje pod Mrzlim studencem, mora skozi divje so teske in globeli. Dandanes mrgoli f>o lepo izpeljani poti hribolazcev in letoviščarjev, svojčas pa 60 te globeli poznali le pastirji, tako težko dostopne so bile. Samo tu in tam se te mračne soteske razširijo v zaokrožene kotle. Te majhne dolinice so okrog in okrog obdane od samih visokih, divje razoranih in nepristopnih skalnatih sten. Domačini jim pravijo vrtci, drugod po Slovenskem pa tudi vrtače. Učeni možje trdijo, da beseda vrtec oziroma vrtača pomeni toliko kakor vrtinec, da je torej nastala iz glagola vrteti se. Toda moj stari ded je vedel bolje!
Pred vojno nekoč je bilo, ka sva se z dedom odpravila na planino, kjer je bila na paši goved Iz naše vasi. Tudi najina pot je peljala skozi te samotne soteske. Nekam čuden strah mi je stiskal srce, ko sem gledal te visoke in nedostopne stene, ki so naju obdajale, in če ne bi bilo deda zraven, bi gotovo zbežal nazaj.
Iz soteske sva stopila na piano. Pred nama se je odprl okrogel kotel, ki so ga zapirale ogromne, navpično odsekane, v soncu modrikasto odsevajoče stene. Nikjer ni bilo videti izhoda.
»Ded, saj ne moreva dalje!« sem vzkliknil.
Ded se je nasmehnil:
»Le potolaži se! Ali vidiš tamkaj gori v skali razpoko? Tam je ozek prehod.«
In res, prerinila sva se skozi skalnata vrata in po razritem koritu hudournika dospela v drug zaokroženi kotel med skalnatimi stenami. Mojim očem se je nudil nepopisen prizor. Kakor da bi stal sredi divje preraščenih razvalinah starega gradu — se mi je zdelo. Svojemu navdušenju sem kriče dajal duška:
»Ded. ded! Poglejte vendar! Kakšne velikanske razvaline! Joj, kako ie lepo!« sem tulil.
Ded se je nasmehnil in mi pomežikniL
»Kakor kakšen grad, kajne?«
Saj res! Gotovo so to razvaline starega gradu roparskih vitezov, o katerih mi je ded vedel toliko pripovedovati. Teman in grozeč je vstal pred mojimi očmi. Kaj ko bi bil...
»Ded. mar je bil to grdd neustrašenega viteza Lambergarja?« sem hotel videti.
Ded se je zresnil:
»Ne, fantič! V tem gradu je prebivala bela
gospa Lilija. Toda to je dolga jx»vest — in nama se inudi.«
Še nikoli mi ni ded prifiovedoval o gospej Liliji. Bil sem na moč radoveden in nisem dal prej miru, dokler se ded ni udai. Posedla sva na mah in ded je začel:
»Vidiš, fantič, temu kraju še dandanes pravijo ljudje vrlec. In ne brez vzroka. Pred davnimi leti je bila vsa dolina en sam ljubek, vedno zelen vrt, po katerem je šumljal potoček Ribščica, ki danes teče drugod. Sredi vrta je stala prekrasna palača iz marmorja. Še v mojih mladih letih so ležali v tej dolinici med drugimi skalami tu in tam raztreseni po tleh celi marmornati skladi.
Sredi tega raja je v palači prebivala dobra vila. Rada je hodila med ljudi in iim pomagala v stiskah. Oblečena je bila v belo ooleko in okoli glave se ji je vil do tal segajoč pajčolan, v katerega so bile vtkane srebrne lilije. Zato so jo ljudje imenovali belo Lilijo. Drugi pa so pravili, da je dobila to ime, ker je vsako leto ob prvem pomladnem sončnem žarku zasadila na skritem kraju v goščavi tri visoke bele lilije. Kdor jih je našel, so mu prinesle srečo.
V tistih časih so živele tri sestre, hčerka ubogega pastirja v triglavskih goličavah. Nekega lepega pomladnega dne so morale v dolino, da poiščejo izgubljeno ovco. Ko so jo našle, so se no-tele vrniti domov v gore. Tedaj so zagledale v kotu Sjiodnjega vrtca, skozi katerega sva pravkar šla, tri bele lilije, ki so rastle iz enega stebla. Pripog-nile so se in si utrgale vsaka svojo lilijo.
Komaj se je to zgodilo, že je 6tala pred njimi
bela gospa v pajčolanu, tkanem s srebrnimi lilijami. Smehljajoč je nagovorila prestrašena dekleta: »Ne prestrašite se! Sem bela gospa Lilija. Ker ste utrgale lilije, ki sem jih zasadila ob prvem pomladnem sončnem žarku, hočem izpolniti vaše želje. Samo pametne bodite in si ne želite kaj takega, kar oi vam prineslo nesrečo.«
Sicer so bile sestre res samo uboge pastirice, toda zato nič manj ničemurne. Se v mar niso vzele vilin nasvet, marveč je vsaka izrekla svojo najtišjo željo, ki jo je že dolge noči presanjala Najstarejša si je želela: »Radi bi bila najbogatejša Gorenjka.« Druga si je želela:
»Najlepša naj bi bila med najlepšimi Gorenj-kami.«
Najmlajša si je želela:
»Na vsem Gorenjskem naj bi ne bilo dekleta, ki bi imela lepše obleke od mene.«
Vila se ie razžalostila, ko je slišala njihove želje. Pokarala jih je:
»Nespametne so bile vaše želje! Poštenost, ridnost in zadovoljnost bi si morale želeti, da bi ile srečne. Toda, kar sem obljubila, sem obljubila. Vaše želje bom izpolnila. Pozabiti pa ne smete: samo tako dolgo boste uživale moje darove, dokler bodo lilije cvetele. Zato jim morate vsako jutro prilivati sveže vode. Ce kdaj jiozabife to storiti, Dodo lilije zvenele in mojih darov ne bo več.«
Grozeče je dvignila roko in jim zažugala: »Pazite, da vam moji darovi ne prineso nesreče!« In je izginila za skalnato steno, kakor bi se vdrla v zemljo.
Preteklo je skoraj teden dni a o vili In njenih darovih še zmeraj ni bilo ne duha ne sluha. Skoro so, že obupale in mislile, da so zgolj sanjale. Sedmega' dne pa je šla najstarejša v gozd po dra-čje. Ko je utrujena sedla pod neko drevo, je zagledala pred seboj možička, ki je nosil |->od pazduho precejšnjo skrinjico. Poklonil se jc in dejal:
»Sem palček Majski cvet in služnbnih dobre vile Lilije. Pošilja ti svoj dar!« In je izginil.
E
Dekle je odprlo skrinjico m skoro oslepil jo je blesk cekinov, ki jih ie bila skrinjica pokia. Odnesla jo je domov in veselja ni bilo ne konca ne kraja.
V planinah nima denar nobene veljave. Zato so sklenili, da odpotujejo s svojim zakladom v Ljubljano. Dolga je bila pot v tistih časih, ko še ni bito železnice, toda gorjanci krepko stopajo in v treh dneh so bili že v Ljubljani. Kupili so sredi mesta najlepšo palačo.
Ko se je drugo jutro najmlajša hči zbudila in odprla omaro za obleke, se ji je zableščala nasproti prekrasna obleka iz modre svile, pretkane z zlatimi lilijami. Tudi tej mladenki je vila izpolnila želja Vsak dan je našla v omari novo, še lepšo obleko.
Druga sestra jx> starosti pa je z vsakim dnem postajala lepša, tako, da je vsak strmel, kdor jo je videl. Marsikdo je dejal: »Najlepša je v deželi!«
Zadovoljno so živeli vsi skupaj in si privoščili vse, kar jim je nudilo življenje. Skrinjica se ni nikoli hotela izprazniti. Zvečer je bila prazna, zjutraj se je napolnila. Zato so vedno bolj razsipali z denarjem. Toda sestre nikoli niso pozabile zjutraj zaliti svojih lilij.
Glas o njihovem bogastvu se je raznesel dalet naokoli. Prihajali so snubci z vseh vetrov sveta, toda ošabne sestre so jih ošabno zavračale. Prenizki so bili zanje.
Tedaj so prijahali iz sončne Španije trije bratje grofovskega rodu. Nekdanje pastirice so bile kajpak vesele, da jih hočejo za žene tako visokorodni plemiči, in niso dolgo odlašale z odgovorom. Ze čez teden dni so odšle z njimi v njihovo daljno domovino. V Ljubljani je ostal samo oče, ki so mu pustile denarja dovolj, da je lahko brezskrbno živel do konca svojega življenja.
Tako so kot »gospe grofice« nekaj let prav zadovoljno živele sredi sijaja in krasote španskega dvora. Nekega dne pa so bili vsi trije bratje s svojimi ženami povabljeni na pojedino k sosednemu graščaku. Sestre bi morale na vse zgodaj vstati, foda navadile so se bile lenarjenja in" so zaspale! Zato so se morale na vso naglico obleči in tako so pozabile zaliti svoje liilje. (Kcnec prihodnjič.)
t,
DRUŽINA
Kakor ie Hevilo nepotrebnih pivnit mnotu tako uboitvo v to m ki rtMe.
(A. M. StomM.
Tedaj sva razumeli druga drugo
Bilo je leta 1917 v Romuniji. V majhni celici poleg očiščevalnice zoper uši sem se oblekla v beli kužni plašč. V zapesij-u im na členkih sem se morala tesino spodvezati in avbko močno potegniti na čelo in sence. Mrčes, ki sem ga morala prepoditi z drugih oseb, bi me z enim samim ugrizoim že oikužil.
»No, pošdd, Maruškel« Skozi tenko leseno steno je bil slišati moški glas, ki sc je trudil, da bi ne bil tako hrapav Smehljaje se som odšla tjakaj in si nateknila gumijaste rokavice. Že deset minut se je mučili maj tovariš, da bi pomdril mlado romunsiko ženo, ki so jo bali privedli radi ugriza steklega psa v bukareška Pasteuirjev zavod, a prej bi jo morali pri nas očediti.
V ozračju, ki ie hilo do dna prepojeno z li-zolom, je moj tovariš ves obupam stal pred kupčkom nesreče v kotu za bairnjo. Radostno sem mu pomežiknila. On je skomizgnil z ramena: »Ko bi k tolmač ne imel griže I« je dejal. Ves moj besedna zaklad romunščme je bil že uporabil, a ženska je le ječala Moj tovariš je bil ko oče tem revežem Nekoč nas te bil sredi noči spravil na noge, ker je neka Rormmček dobil davteo.
Pisani kupček nesreče v kotu n«, kakor je bilo videti, prav nič razumel, zakaj mu nekdo v tej težki uri v slabi romunšeira kvasi o rnainaligi, okusna romunski jedača, m o papriki, ki da je v jesihu tako izvrstna. Kar strmel je nekam v datjo.
Postala sem tovariša po drugačno »pomirjevalna sredstva«. Ko sem ženi položil« roko na ramo in ji smehljaje se namignila proti banji, se •je še globlje sklonila im se kar skrila v umazano, pisano ruto, in čepela dalsje na petah ko preplašena kokoška. Tovariš mi je prinesel, česar sem ga prosila ki je odšel spet ven, da bi no pragu počakal, kaj bom dosegla.
Ženi sem ponudila tablico čokolade — neizmerno sladkost za te ljudi. Strah in poželjenje sta se zalesketala v črnih očeh. A zaječaila je in se obrnila proč, da bi ne videla več te sladke
vabe. Le kaj ji je? Iz členka aa nogi, ki ie bila slabo obvezana, je curljala kri. Ali se ne bi rajši veselila, da ji hočemo pomagali? — Tedaj sem poskusila s poslednjim sredstvojn zvitega tovariša. Prižgala sem cigareto in ji jo pomolila. Sveža dišava se je jedko zagrizla v soparno ozračje lazareta. O, ta božja travica, ki nos tu zanjo prosjačijo že štiriletna otročajdl Ko koča je šinila ozka, rjava raka iz rute in mi izpulila cigareto iz roke. Strastno, po vseh pravilih, je puhala žena in gotboko vdihavala dim v pljuča.
Kako mi je bila tuja —; tako po živalsko ie bila zaverovana v ta tenki užite.k! Obe sva si bili sovražnici, sovražnica tudi po krvi in duši.
Iznenada — kaj je bilo to? Tenak, cvHeč glasek izpod ruiel Zalučala je cigareto proč. Z grozo v očeh in odprtih ust se je sklonila daleč naprej, a cviljenje je bilo zmeraj glasnejše.
Odločno sem iztegnila roko in ii vzela ruto proč Zagledala sem otročšča, ka ga je imela skrbno privezanega krog pasu in ki me je s svojimi črnimi, jagodovimi očesci nebogljeno gledal izpod njenih grudi.
»Ah, zdaj le razumem!« sem reklo na glas in sem bila tako vesela, da sem k> odkrila. Rodi mojega vzklika je pogledola kvišku. Pokleknila sem poleg nje, zoccki sem božati malo glavico, ki je bila ko krtov kožušček in šepetala sean otročičku vsa nežna imena, kar sem iih znala.
Zvok teh nežnih imen je za hip prodrl skozi vse zapreke odtujenosti. Mati se je skoraj nasmehnila. »Ne vzeti proč, ne, ne bom ti go vzelo,« sem ji obljublja]« in z obema rokama pritisnila otrokovo glavico k njenim prsim.
Globoko je zavzdihnila. Nato je vstala. Z veliko in svobodno kretnjo ja je odvezala dragoceni sveženj in mi ga izročila v roke. In druga drugi srva se nasmehnili, se skoraj dotaknili s čelom spričo tega najbolj kraljevskega darila za vsakršno žensko na svetu.	(Drygolski.)
NAS DELAVEC
Kakšne zbornice hočemo?
M
ne novosti
Prav toim v velikem svetu nosijo baje prav velikanske, večkrat prešite klobuke, prava pravcata ikolesa za na glavo, ko so še okrašena s perjem in cvetjem. — Čeprav je vroče, nosijo moderne ženske rokavice iz usnja, ki so podložene s svilo. — Za nakij so moderne verižice iz ločja, kroglice iz ločja on podobno, kar »e menda primemo lahnim oblekam. — ' Čevlji so zunaj bolj široke obudil«" in so iz irhovine in svile luknjice po obdane s steklom. ,.msi»d Muze so prav majčkene, o kradike, ozike in so iz tafta. — Čipkasti blagovi in čipke vseh vrst imajo poglavitno besedo za telovnike, šapolije, ovral nike. Zlasti krog vratu so čipke prav na gosto nabrane. — Bel pikč jc v modi! jopice iz belega pikeia so ko nekdanje nočne jopice naših babic. Nosijo jih pa k platnenim in kre-pastim oblekam. Pristoja pa taka jopica sleherni ženski, dasi se naglo umaže. — Na pokrivalih so za okras peresa, tiči in rože. Spet je prišla ta navada v modo, da imajo ženske kar uagačene ptiče, golobe, lastovke — na pokrivalah.
A)1b ni na pr. naravnost smešna čepica, ki se na njej z razprostrtimi krili šopiri kar cel golob? — Za okras so šopi rož — tulpe, šmarnice, vijolice. Narejene so iz žameta, volne ah svile — Časih je venček rož krog vrati u namesto ovratnika.
Bele kostime krasijo kaimelije, krizanteme, marjete.
(Na sliki je tioje pripravnih oblek, tudi za rta pot, za vsak dan ali za lepotne prilike. No-vovrstna je jopica na tretji obleki, ki je iz pikeja k temni obleki.)
Stanovanja v poletju
V mestu občutimo le slabe sitrami poletja. Zidovje hiš izžareva vročino in sikozi okna prihaja prah v sobe in škoduje blazanastemu pohištvu. Da ima gospodinja v vročih dneh čim manj dela, je treba vsakdanje delo čim bolj preprosto urediti. — Zastore, kd so iz debelijših snovi, je treba nadomestiti z starimi ali cenenimi zastori iz lahkega blaga. Žametaste stole je treba pre-grniiti s pralno prevlado. Tudi težki nami zna paii in preproge morajo proč. Vse take in podobne spremembe dosti olajšajo gospodinjska dela. Sobe so lahko hladne, če pazimo na to, da okna o pravem času zapremo in odpremo, če spustimo zastore aH zapremo naokruce.
Kako se oblečemo v vročih dneh
Ženskam na to vprašanje ni težko odgovoriti. Blagovi so zmeraj boilj zračni, zmeraj bolj lahni. V oblekah iz teh modernih blagov je pač lahko bojevati se z vročino. Vendar je tudi za lahke ženske obleke nekaj skrbi. Če se na pr. oblečeš v prozorno blago, moraš koj pomisliti na spodnje oblačilo. Tudi spodnje oblačilo je večinoma iz tako tankega hlaga, da se tudi skozi to oblačilo vidi. In malo žensk se zaveda, kako so »pro zorne« v vročih dneh .
Druga zadeva jc, ali bi bilo za vroče dina pripravno platneno spodnje oblačilo, ozir. perilo ali pa iz batista ali pletenine (trikojaj. Platneno perilo je najbolj hladno, triko po najbolj popije znoj. Kadar greš na hribe, imej pleteno perilo, ker vpija pot in se človek ne prehlada, ko pride v mrzlo ozračje Saj ie jako velika zmota, če kdo misli, da sc poleti ne more prehladih. Prav nasprotno je res. In vsi znameniti športniki sc koj potem, ko se nehajo urita, .preoblečeio v volnena oblačila, čeprav so dnevi vroči. V vročini pot kaj naglo izgine in prav radi te nagle spremembe se more človek prchladnli. Za na hribe in vse izlelc moramo torej vzeti volnena oblačila s seboj, saj se cclo domačini iz južnih krajev zavijajo do vratu v toplo obleko, čim začno po naporni hoji počivati.
Obleko daš v kovčeg...
Pripravi si dve lenenki v velikosti kovčeoo-vih platnic. Skozi obe lepenki napravi luknje in pretakni jih z vrvico, ki je mora biti veliko. Na spodnjo platnico polagaj obleke, lepo zložene.
LAHKE SVILE
1 .vlANUFAKTURA §
Kjer so pregrajene, daj notri kaik robec, nogavico in podobno, da se gube ne bodo poznale, ozir. da g-ube ne bodo trde. Ko so obleke zložene, položi vrhnjo platnico (ko mapo) in preveži z vrvico, po dolgem in počez. Tako imaš mapo z oblekami, ki je lepo v kovčegu kot zavoj zase. — To je jako pripravno, prvič: da se obleke ne zmečkajo in ne umažejo, drugič: da moreš kako drugo stvar, tudi na dnu kovčega, hrtro najti, ker ti ni treba premetavati oblek
Kuha
Pražene čeSnje
Zvrkljati moraš 3 decilitre moke s 3 del dobrega, belega vina. V to testo pomaika® česane brez pecljev in jih pražiš v razbeljeni masti (ali presnem maslu). Pražene češnje da ješ v segreto skledo in jih dobro posladkaš po vrhu.
Cmoki iz marelic (ali češenj)
Vzameš pol litra mleka in pol litra moke in to mešaš na ognju, da se zgosti, in primeša« 1 I dikg presnega masla. Ko jc gošča ohlajena, dodaš dvoje, že prej žvrkljamih jajec. Potem da.ješ zmeraj po 1 žlico testa na desko, ki je potresena z moko, polagaš na to kos testa po 1 marelico j (ali češnjo) Krpo testo na vseh koncih dobro ! potlačiš in daješ cmoke v vrelo, slano vodo, kjer j noj se po malem kuhajo 6 do 7 minut. Ko so ku-j haind in odcejeni, jih zabelimo z drohlmami na
I presnem maslu in jih močno potresemo s sladkorjem.
Tajnosli iz kuhinje
Mleko se ti ne prismodi, če dotično posodo, merlen daš mleko vanjo, poplakneš z. mrzlo vodo.
Cvetača, olirovt in zelje ne bodo imeli gren-! kega okusa, če odi i ješ takoj prvo vodo, ko vprav I hoče zavreli.
Krompir se ti nc razpoai, če daš v vodo malo soli.
jabolk ti rri treba lupili; preden jih razrežeš jih daj v vrelo vodo — le za 1 minuto! — Nalo moreš lupino kar vleči z jabolk
Klobase se ne hndn ra/nočile rp iih, predor jih daš kuhali, oprezno prebodeš z vilicami.
Stare žcmljc duš v pečico, m so spet ko
Liberalizem je vtisnil oster pečat naši dobi. Stanove je pričel razbijali in delati med delojemalci in delodajalci globoke prepade, čez katere so začeli šele zadnji čas graditi mostove. Marksizem je prevzel liberalno dediščino. Hotel je postati delavski predstavnik, dobiti nad njim monopol in ga popolnoma privezati nase. Na drugi strani je skušal tudi liberalizem, oziroma brezsrčni in brezbožni kapitalizem, dobiti monopol nad podjetniškim slojem in iztrgati iz src podjetnikov vsak čut za delavca. Oba bregova sta 'lobila svoj odraz tudi v državni zakonodaji. Zakon o zaščiti delavcev je pri fias po avstrijskem marksističnem kopitu — po vojni so krojili na Dunaju socijalno zakonodajo marksisti — postavil delavske zbornice kot »razredna predstavništva delavcev in nameščencev«. Temu se ni čuditi, če vemo, da je bil takrat minister za socialno politiko zastopnik liberalne in 'kapitalistične stranke. Na drugi strani smo dobili razredna predstavništva delodajalcev v obleki zbornic za trgovino, obrt in industrijo. — Prav po željah liberalizma in marksizma.
Krščansko strokovno gibanje vidi v poklicnem in stanovskem solidarizmu rešitev iz sedanje »tiske. V kateri koli gospodarski »troki s« morejo zadovoljivo urediti življenjska vprašanja le, če obstoja neposreden stik obeh strani, če delodajalci in delojemalci sodelujejo in izmenjujejo tako svoje misli in nazore. Zato krščanski strokovničarji odklanjamo načelno razredne zbornice. Te ne privajajo delavcev in podjetnikov k sodelovanju ter izmenjavi misli, ampak jih drže ločene, če medsebojnih razlik celo ne stopnjujejo. Občestvo in paritetno načelo mora biti izvedeno tudi v gospo-darsko-socialnih zbornicah. — Ideal je paritetna zbornica. V tem oziru stoji krščansko strokovno gibanje v ostrem nasprotju z marksizmom, ki dela na večanju nasprotij in zato načelno zahteva tudi le razredne zbornice, odklanja pa paritetne. Ne bo odveč, če pripomnimo, da so nemške marksistične strokovne organizacije proti koncu umaknile svoje načelno stališče in so sprejele naziranje krščanskih strokovijih organizacij v tem vprašanju.
Poklicne paritetne zbornice, sestavljene iz deloJajalcev ter delojemalcev, ne bi imele le namena služiti gospodarski politiki, temveč bi dajale delavstvu tudi stvaren vpogled v gospodarsko področje. Jasno sliko o stanju gospodarstva po-
Duhovnik in delavec
Vsi tisti, ki hočejo odtrgati delavstvo vplivu Cerkve in njenih služabnikov, so edini v poudarjanju, da se Cerkev in posebej še duhovščina ne brigata za delavstvo, da nimata zanj smisla in da še nikdar zanj nista nič naredila. Seveda to prepc-relo besedičenje ne vleče, vendar je pa le dobrodošlo vsem razredno-bojnim elementom, ki jim je Cerkev le zaveznica kapitala.
Zato je prav, če si zadevo ogledamo s povsem praktične strani, ker gotovo zasluži osvetlitve. Če vzameimo stvar na splošno, mora biti vsak duhovnik dober pastir svojim vernikom, mora biti njih učenik in tolainik. Med delavstvom je živelo in še živi vse polno duhovnikov, ki se za delavski položaj živo zanimajo in jih boli-jo obupne slabe razmere. Vendar imamo pa še posebno mo6ne primere, ki so stali in »e stoje delavstvu pred očmi kot močna luč v temi.
Ni treba navajati daljnih primerov škofa Ket-telerja in rimskih papežev, ki so zastavili svojo močno besedo za delavstvo in za rešitev socijaltiega vprašanja v programatičnem in praktičnem smislu. Saj imamo doma na Slovenskem dovolj svetle zglede. Duhovnik dr. Krek je bil tisti, ki je zasejal pri nas in izvedel idejo delavske krščan. organizacije. On je postavil temelje vsej zgradbi, ki jo danes ima krščansko delavstvo v obliki svojih organizacij. Dr. Krek je bil tisti, ki je potegnil mladega pre-diln>iš.kega delavca Gostinčarja Jožeta iz marksističnih vrst in ga vzgojil za delavskega in ljudskega parlamentarca. Duhovnik v dr. Krekovi osebi je dal delavski strokovni organizaciji tisto tradicijo, od katere še danes živi. Poleg dr, Kreka so delovali med delavstvom: dr. Janežič Ivan (Delavsko stavbno društvo), prelat Rozmam in Luka Smolnikar (Katoliško društvo za delavke), dr. Žitnik, prošt Andrej Kalan, kanonik Sušniik, dr. Ušeničnik A. Poleg teh osrednjih delavcev je bila pa še cela vrsta duhovnikov, ki so po posameznih krajih po dr. Krekovem zgledu zbirali delavstvo v raznovrstnih organizacijah. Ni odveč, če rečemo, da je slonela glavna peza dela ravno na duhovnikih, če izvzamemo takrat maloštevilne inteligente, od katerih je bil n. pr. dr. Zajec Ivan predsednik, Remec Bogomil pa blagajnik strokovne zveze.
Po vojni je bila vsa delavska organizacija na tleh. In zopet je duhovnik tisti, ki jo je dvignil. Kaplan Kotnlanec Anton je prevzel organiziranje strokovne organizacije. Bil je njen idejni vodja ter strokovni tajnik. Svojega dela ni omejil le na Slo-venijo, temveč je potoval tudi po Bosni teir Hrvatski ter povsod budil delavstvo. Le počasi se mu je posrečilo pridobiti za organizacijo nekaj sodelavcev iz vrst ročnega in duševnega delavstva — po večini iz vrst Orla. V kratkem času je zavzela vsled njegovega truda organizacija razmah in najvišjo številko članstva (22.5001). To je bil sad dela duhovnika-idealista, ki se je žrtvoval za delavstvo in pri tem popolnoma pozabil na se. — Ko se je pokazala potreba po delavski mladinski organizaciji, je bil zopet duhovnik v službi delavstva. Podjetni KoTdin Anton je bil idejni in dejanski vodja Krekove mladine, v kateri je deloval za njim kasneje bogoslov. prof. dr. Snoj Andrej, za tem pa p. Ačko France.
Poleg teh je nepregledna vrsta kaplanov, ki sodelujejo oziroma so sodelovali kot duhovni učitelji in svetovalci pri krajevnih delavskih društvih. Od teh naj omenimo le najbolj znanega bivšega trži-škega kaplana Zakrajška Viktorja, ki ga je tržiško delavstvo tako zelo ljubilo in pn Demšarja Viktorja iz Škofje Loke.
Po dejanjih sodite! Če sodimo po dejpnjih. tedaj moremo slovenski • delavci in nameščenci gledati v duhovniku le svetel lik in moremo bili duhovniku le hvaležni za njegovo pomoč. Če smo deloma nezaupljivi nasproti raznim svetnim inteli-genlom, je to mogoče opravičiti O duhovniku pa vemo, da pri nas ne išče ne slave, nc bogastva, ker je njegovo d"lo služba Bogu in ljudstvu.
Brezplačno
pošliemc inleresantno brošuro o uspešnem zdrav-eniu iolČnih kamnov.
Apoteka Sv Ivana, Zagreb, Kaptol 17.
trebujejo strokovne organizacije, da morejo zavzeti vedno pravilno stališče ter iti zlato srednjo pot med potrebami gospodarstva ter prevelikimi zahtevami po izboljšanju položaja. Razumljivo je, da so >< in se še delodajalci upirajo zahtevam krščanskega strokovnega gibanja iz strahu prel kontrolo delavcev. Zanje so merodajni pri tem ozkosrčni zasebnogospodarski in ne narodnogospodarski interesi.
Delodajalci reenično potrebujejo it v veliki meri praktičnega razumevanja za sodelovanje z delavci in nameščenci. Pozabiti morajo, da gospodarstvo ni samo njihova zadeva, ampak da je tudi stvar delavcev in nameščencev kakor tudi kupcev. Ko bodo duhovno pripravljeni na aoielovanje in bodo svoje interese podredili koristim celote, bo mogoče v gospodarstvu tudi z zakoni izvesti samoupravno organizacijo, temelječo na delavcih in podjetnikih.
Dokler bojo podjetniki trmoglavi in poznali samo svoje koristi, bodo naravnost napeljevali vodo na razrednobojni mlin marksistov in ne bodo mogli od delavcev zahtevati, da gledajo ti v njih podjetnike po božji volji. Za mirno sožitje in spoštovanje je treba medsebojnega razumevanja. —
Pri nas se je pokazalo, da hočemo hoditi nova pota pri prvem osnutku zakona o kmetijskih zbornicah, ki bi imele biti po tem osnutku poklicna ustanova zemljiških posestnikov in kmečkih delavcev. Stvari gotovo ni ▼ korist, če je drugi osnutek spremenil prvotno linijo. Ni pa izključeno, da se prizadeti činitelji še povrnejo k izpeljavi prave ideje. Strokovna zveza poljedelskega delavstva kot krščanska organizacija zahteva paritetno sestavo zbornice. Marksisti so kot vodje delavskih zbornic odklonili zamisel poklicne zbornice. V korist ijelavstva bi bilo, da bi spremenili tvoje sicer načelno stališče m sledili nemškim »odrugom. Življenje gre večkrat preko nestvarnih načel.
Kot krščanski strokovničarji bi želeli, da bi šel razvoj pravo pot in bi dobili paritetno poklicne zbornice tudi za ostale poklice. Dotlej pa se bomo zadovoljili z obstojem delavskih zbornic, od katerih pa bi želeli, naj bi v praktičnih zadevah opozorile delodajalske zbornice na potrebo sodelovanja, kar bi mnogokrat prihranilo mnogo nepotrebnega razburjenja in nesporazumov.
R a
z n o
Zakaj so lahko stavke7 Odkar je nastopila v državi vlada Jr. StojadinovM-Korošec so se pričela živahna mezdna in tudi stavkovna gibanja. Io je znak zboljšanja razmer, ki je nastopilo za režimi JNS ter Jevtiča. Poročilo inšpekcije dela nam to nazorno haže. Z nastopom diktatorskih režimov je pričelo število stavk rapidno padati Dočim je bilo leta 1928 44 stavk, jih je bilo na»led-nje leto le 13, 1. 1930 16, 1. 1931 pa samo 5. naslednje leto pa 7. Žalibog niso na razpolago številke tudi za leta 1933, 1934 in delno za leto 1935, ko je bilo v delavskih krajih popolno zatišje. — Pod bivšimi režimi delavstvo še dihati ni upalo. Danes pa hodijo mei ljudi hujskaški agitatorji in pripovedujejo, da hočejo svobodo, ko jim je nilv e ne krati in to isti ljudje, ki so ob času pritiska klonili glave in šli na volišče, ker je bilo tako bolj varno! Delavci in nameščenci: Po dejanjih sodile! Marksistične agitatorje, ki se jim hoče rdečega terorja in diktature, pa kar na kratko odpravite.
NaS državni aparat. Po uradnih podatkih prejema od države prejemke 23 ministrov in barov, 57.700 uradnikov, 16.000 uradniških pripravnikov, 34.900 zvaničnikov, 10.850 služiteljev, 10.535 častnikov, 39.000 polčastnikov in orožnikov ter 3? 0 :0 ostalih uslužbencev. Upokojencev imamo 64.?36. Na pokojninah izplačuje država upokojene ""'5-milijonov, njihovim sirotam pa preko 309 o-nov, za pokojnine torej skupno skoro m.....vdo dve sto tisoč dinarjev.
Letošnja mednarodna delovna konferenca jc deloma usvojila načelo 40-urnega delovnega tednika. Sprejela je konvencijo o plačanem letnem dopustu, ki se nanaša na industrijska in stavbna podjetja, promet, rudarstvo, trgovino, urade, hotele in na ustanove za zdravljenje. Minimalni dopust se loloča na 6 dni po nepretrgani enolelni službi. Mednarodni delovni urad je dobil nalog proučiti, če je mogoče dopust uveljavili tudi v gospodinjstvu, pri hišni industriji ter poljedelskih delavcih. — Razen tega so bile sprejele resolucije, ki se nanašajo na domače delavstvo v kolonijah, o sklicanju mednarodne gospodarske konference, o prehrani delavstva, o tekstilni iniu-striji itd.
Naše časopisje. »Bodočnost«, St. 6. prinaša zelo aktualne članke. Uvodnik razlaga stališče društva združenih nameščencev do delavske zbornice in zavarovanja. Članek »Vrzel« podčrtuje potrebo delodajalske organizacije, ki bi delala dosledno po načelih papeških okrožnic za organizi-I ranje gospodarstva na novih krščanskih stanov-] skih vzajemnih temeljih. »Beseda o minimalnih plačah« poudarja pomen zakona o minimalnih mez.lah. Ostali članki so posvečeni vprašanju or-ganistov, delavskega in nameščenskega zavarovanja. Obsežen je vestnik društva združenih nameščencev.
»Delavska fronta« v vsaki števflki daje delavstvu vse listo, kar delavec potrebuje. Poroča o tedenskih splošnih dogodkih in odreja stališče do nasprotnih gibanj, predvsem do marksizma. V listu priobčujeta svoje objave strokovnih organizacij krščanskih delavcev. »Zveza združenih delavcev« ter Strokovna zveza poljedelskega Jelav-stva. Po celotnem duhu je »Delavska fronta- vredna naslednica »Naše moči«, ki je izhajala do lela 1920. kot glasilo krščanskega delavstva, v katerem je napisal dr. J. E. Krek toliko lepih člankov.
Hrvatska -Socialna Pravda«, glasilo hrvatske krščanske strokovne organizacije vrši ob skromnih sredstvih med hrvatskim delavstvom iste naloge kot pri nas mariborska »Del. fronta«. Bori se za uveljavljenje krščanskih principov ter proti kapitalizmu in marksizmu. Zanimivi So njeni lelošnii članki: Socializem in komunizem, Komunistična trakavica, Divjanja u Španiji, Kapitalisfčke me-U !?''ietsk"i Rusiji in Kogres komu li-stičkih štipendista u Beogradu, ki pod narod-m pregovorom: »Trla baba lan, Ja joj prodie dan, ah za par stotina hiljada dinara nn din«, obravnava potek letošnjega kongresa delavskih zbornic, ki je izzvenel kot so hoteli rdeči sodrusii in katerega prireditev je veljala (po navedbi »Star«
rravdp«! TO /1., Atv\ i:__i J:___
, J- - —.. .vT^.	uinarjtv,
Pošljite naročnino!
Naš
či zdravnik
J. S. — K. Čezmerno potenje kot posledica pre-stalega revmatizma nadleguje priletno soprogo že štiri leta? Ta sitnost je navadna in kar značilna za revmatizem, hripo in Se katere druge kužne bolezni. Drugih splošnih in živčnih bolezni z nadležnim potenjem tukaj ne upoštevam. V vašem primeru treba upoštevati še oteževalno okolnost, da se je ne-bogljenki v tem času zvišala teža za polnih 20 kgl Zamaščenost sama je huda nadlega že mllajšemu človeku, tem bolj ostarelemu, ki mora stalno prenašati odvišno in mrtvo hremel Obremenjenost s tolikim tovorom se kaže v čezmernem potenju, zato treba začeti z mršavanjem. Najbolje in nenevarni način omršavanja je pičla, manj beljena hrana in več izdatnega gibanja na prostem v obliki vrtnega ali poljskega dela ali hoje ali primernega športnega udejstvovanja. Proti potenju samemu se uporablja voda (umivanje, kopanje, pršenje, polivanje), kakor je bilo že letos opisano v odstavku o utrjevanju. Umivanje z rezredčenim kisom ali vinskim cvetom.
V	hujših primerih s salicilnim ali formolovim cvetom in posipanje močneje se poteče kože s sali-cilovim smukcem, so dobra domača sredstva. Za notranjo rabo sluje že od nekdaj hladen kaduljev (žabljev) čaj in čaj iz bezgovega listja.
I. P. — Z. Prehrana desetmesečnega otroka vam dela 6krbi ?Čudim se, da se ne obrnete v tej zadevi na katero izmed mnogih posvetovalnic za matere v vašem mestu, kjer vam pregledajo tudi otroka glede razvitosti, ki je za prehrano večje važnosti kakor starost. Če je otrok pravšno razvit, mu dajte zjutraj mleko z žitno kavo in krajček starega, dobro pečenega kruha ali košček trdega kolača, narejenega iz same moke; predpoldne presno sadje, drobno nastrgano ali zmrvljeno po žlički, ali če je zelo sočno, kar izsrkati, za kosilo zakuhano mesno ali masleno juho (zdrob, riž, ovseni kosmi, ovsen riž in dr. kar naj bo razkuhanc) in zmečka-nino krompirja (olupljenega pred kuhanjem!), korena, zelenjav, graha, fižola, napravljeno s presnim maslom; popoldne isto, kair zjub-aj; za večerjo na mleku razkuhan zdrob ali riž in nekaj žličk sveže sadne čežane. Po vsaki jedi skorjico kruha ali košček kolača. Vse te opisane nočete, ki jih otrok še ni vajen, uvajajte polagoma in oprezno, izprva prav po malem in v razredčeni obliki, kasneje več in bolj gosto. Če je otrok slabokrven ali angleško bolan (rahitičen), dajte mu ejikrat ali dvakrat na teden namesto predpoldanjega sadnega obroka rumenjak svežega jajca samega zamešam s sladkorjem ali mlačnim mlekom ali mlečno juho, da pride vanj nepreparjen.
F. S. — J. Bolečine na levi prsni strani dajo misliti na zastarelo vnetje prsne ali srčne mrene ali obojih, kar bi se nekako strinjalo z razpoznavama dveh zdravnikov: revmatizem in slabo srce.
V	takih primerih so domača sredstva malo uspešna, zato se poslužujte pripomočkov, ki jih ima vaša bolniška zavarovalnica; zdravljenje v bolnici ali toplicah, obsevanje oz. pregrevanje z električnimi napravami. Izčrpajte prav do konca vse, kar vam zavarovanje nudi! Poskusite, da pridete vsaj za mesec dni tudi v obmorsko okrevališče.
Ista. Sitnost (proti volji in navadi) je znak telesno-duševne izčrpanosti. Če vam je le količkaj mogoče, umaknite se z doma za kaj časa, da se odpočijete. Otroke izročite materi ali sestram in angelom varhom!
V. M. — D. Srbenje in pečenje, ki se pojavlja zvečer na nogah in se razteza na život v obliki oteklinic, krateč vam potrebni nočni počitek, ima bržkone kak kraievni vzrok v nožni koži ali obutvi ali obleki, morda pa je nadela v zvezi z vašim poklicnim opravilom (prah? kemična sredstva?). Vse to bi bilo treba ugotoviti in odstraniti dejanski vzrok kožne razdražljivosti. Gotovo so take sitnosti pogostnejše in hujše pri živčno rahlih ljudeh. Če se
ne da nič gotovega dognati niti pa seču (sladkorna ali kakšna druga splošna bolezen), potem si kopljite noge zvečer v zavrelici čresla ali šišk, po kopeli si otrite kožo z razredčenim salicilovim ali formolovim cvetom in posujte s smukcem.
A. A. — Lj. Nesnažen otrok v petem letu, telesno zdrav in duševno povoljno razvit, spričuje nezadostno in nespretno vzgojo, ki je tolikrat dalež in usoda otrok-edincev. Ko očitno niste kos svoji vzgojni nalogi, najmite si vsaj za pol leita otroško vzgojiteljico ali oddajte otroka v primeren zavod ali na rejo k pametnim ljudem.
K. L. — M. Zoper gnojna vnetja v ustih, ki so tako pogostna v otroški dobi, imamo mnogo dobrih domačih zdravil in sicer v obliki čajev re-pika ali gladišnika (bol. agrimonia enpatoria) in bosiljeka (bol. Ocymum basilicum), zavrelica grškega sena (bol. trigonella foenum grucum) ali kore-nike kačjega korena (bol. polygonum bistorta), soka robidnic (bol. rubus fructicosus) ali Črnih murc (bot. morus nigra). Zdaj je oz. prihaja najugodnejši čas, da si napravite zalogo za bodoče potrebe.
V. 2. — B. Na prsno steno prirasla pljuča je kaj pogosten nasledek vnetja prsne mrene. Svetujem vam nujno, če je vnetje že ugaslo, da se vadite v ojačenem dihanju: nekajkrat zaporedoma krepko vdihnite in globoko izdihnite, kajpada v čistem zraku in samo stozi nos. To delajte izprva po petkrat, kasneje desetkrat in največ dvajsetkrat zjutraj in na zvečer. Ponoči ležite na zdravi strani, podloženi z okroglo blazino, narejeno z zvito rjuho. Tako se vam morajo stisnjena prirasla pljuča bolj gibati. S takšnim ravnanjem se dajo neprestare in nepremočne zaraslice odpraviti, da izginejo brez sledov!
Isti. Sončenje je umestno in priporočljivo po vseh prsnih boleznih, samo da je vnetje zares ustavljeno. Vsaj dva tedna naj bo telesna toplina pravšna. Potem pa se le sončite oprezno, kakor je bilo letos že podrobno opisano na tem mestu.
Isti. Kopanje vas mika in še bolj plavanje? En zdravnik vam je kopanje odsvetoval, drugi pa priporočil. Bržkone sta vas videla oz. preiskala ob različnih časih, prvi menda ob začetku, drugi na koncu okrevanja (rekonvalescence). Če ste že golen za sončenje, kakor je povedano v prejšnjem odgovoru, ste sposoben tudi za kopanje, saj sončenje naj se redoma zaključuje z umivanjem, pršenjem ali kopanjem, po pameti seveda!
Isti. Slabo (bolno?) srce in gibanje? Vsekakor je mirovanje nujno potrebno, dokler je kaj vnetja pri srcu, počakati treba, da ugasne zadnji ogelc žrjavice pod pepelem, potem šele smete pričeti prav oprezno z gibanjem in prav polagoma stopnjevati gibanje glede dolgosti in na-pornosti. Oslabelo srce treba uriti vztrajno in previdno, a nikdar ne upehati! Ker ne poznam stanja vašega srca. se vzdržujem nasveta glede plavanja, ki je vobče naporno gibanje. (Pripominjam pa, da še jaz, ki sem se v plavanju držal polžje hitrosti, znam ležati v vodi vznak skorajda brez gibanja Takšno plavanje brez napora mi še najbolj godi.)
Isli. Zdravila in kisle jedi? Držite se navodil zdravnika, ki vam je predpisal zdravilo! Ker ne vem, kalero zdravilo uživate, zato ne morem prav odgovorili. V pošlev prihajajo za vas menda samo kislo mleko, kis (pravi vinski ali sadni, ne pa umetni) in limonov sok, v vseh leh so kisline, vživane v navadni meri, neškodljive in brez nevarnosti združljive z večino nnvadnih zdravil. Če že imate pomisleke glede združljivosti zdTavil in jedilnih kislin, uživajte kisle ied:i v tri- ali štiri-urni razdalji od zdravil
I. H — Š. D. S. — Lj Brez izkazila m opravičila — nič.
Kmetijski nasveti
Odprava hišne gobe. I. P. V. Pojavila se je neka goba v vaši kleti in pozneje v sobi. Vprašate, odkod se je pojavila ta goba v vaši hiši, če je lesu nevarna in kake korake naj podvzamete. — Goba, ki jo že pet let opažate v vaši kleti, se rada pojavlja na lesu v temnih, vlažnih in nezračnih prostorih. Ta hišna goba uniči sčasoma v za njo ugodnih prostorih vse lesene dele, pa se neredko dogodi, da napade tudi sobno opremo. Kako je prišla goba v vašo hišo, je lahko več možnosti. Morda s kakim lesenim zabojem, ki ste ga postaviti v klet; mogoče tudi s premogom, saj se 1a goba zelo rada naseli na lesenem premogu. Da se rešite te nadloge v hiši, je najbolje, da zamenjate napadene lesene dele z novimi, odstranite vlago v kleti in skrbite za zadostno zračenje. Razna kemijska sredstva, s katerimi se premažejo napadeni deli, ne dajo vedno zanesljivih rezultatov. V te svrhe se napravlja navadni karbolinej za impregnacijo lesa, nadalje vroča raztopina kuhinjske soli, rinkov klorid, kreosot. salicilna kislina itd. Da se ne širi goba skozi zid, ga moramo izolirati s cementom.
Kapar na oleandru. F. A. J. Pošiljate oleandrov list in vprašate, kakšna je bolezen na njem in s katerim sredstvom bi se ta bolezen odstranila? Vaši oleandri so napadeni po kaparju, imenovanem »beli kapar«. To so vrsta uši, ki živijo pod kapico. Kapica je v mladem stanju bele barve, pozneje pa sivo-rjave. Uši pod kapicami izsesavajo listje in s tem slabijo rastline. Za zatiranje teh kaparjev se priporoča obilno gnojenje posebno s fosfornimi in kalijevim gnojili. Držite rastline na zračnem in svetlem prostoru. Večkrat škropite z dvoodstot-nim arborinom ali pa umivajte liste z gobo, ki jo namočite v nikotinsko-milni raztopini. To raztopino napravite iz 2 kg mazavega mila, 1 litra tobačnega izvlečka in 100 litrov vode.
Zatiranje muh v hlevu V hlevu je vedno več muh. Kako jih naj zatiram ali odženem? S. H. L. Za temeljito zatiranje muh uporabite združeno sledeča sredstva. Hlev dobro očistite in pobelite. Belilu primešajte deset odstotkov galuna in okrog osem odstotkov perilnega modrila. Radi slednje primesi bo ves hlev izgledal plavkas! Muham pa se bo zdel hlev črn in se ga bodo izogibale. Drugo sredstvo, ki naj se pridruži prvemu, je to, da ski dale gnoj redno vsak dan iz hleva in ga spravite na gnejnik. kjer ga razgrnite in takoj nato tudi dobro stlačite in zakrijte. Hlevske hodnike in jarke za odtok gnojnice morate tudi redno snažiti. Z rednim spravljanjem gnoja na gnoinik in pravilnim ravnanjem z gonjem na gnojniku, preprečite zalego muh v hlevu in na gnojniku. V notranjosti
iiniiiMiiimiiiiiimimiiiiiiiiimiiimii 00REŽITE iiiiimiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
wf)MYiMlT IflllfUS®^
| odgovarja samo na vprašanja, ka- j 1 terim je priložen tale odrezek. |
j »SLOVENEC", 19. julija 1936 I
Imunimi ...............................................................................imunim imunimi
goče, iz lesa z betonskimi tli, da se gnojnica lahko odteka. Toda na betonu v koših mora biti lesen pod, da ne leže prašiči na mrzlem betonu, ker se na njem kaj radi prehlade. Kar se drugega vprašanja tiče, to je glede cene, to je pri vas že itak rešeno, ker pravite, da imate dovolj lesa. Drfnes so lesene stavbe najcenejše, ker je les tako poceni. Zato bo najbolje kazalo, da zgradite temelj iz kamenja in betona, tla iz betona, vso ostalo zgradbo pa iz lesa. Tak svinjak bo topel in ne bo nikake nevarnosti radi kakih bolezni.
PresKca ali konjska -iabna na njivi. V. A. M. — Vedeti hočete, kako bi najuspešneje zatirali plevel tako zvani konjska žabna ali preslica. Ta rastlina Vam je povsod v nadlogo, zlasti pa na njivi, zato bi se je radi znebili. — Preslica je trpežen in sila trdovraten plevel, ki se ne da izlahka zatreti, ker je globoko vkoreninjen. Navadno se pojavlja na vlažnih zemljiščih, pa najsi so vlažna le v globini, ki jim primanjkuje apna. Zato je prvi pogoj za odstranitev tega plevela osušenje zemljišča in drugi pa močno apnenje. Koristi tudi, ie njivo globoko preorjemo, da na ta način izrujemo in pokončamo korenine preslice Na osušeni in dobro poapneni njimi bo preslica polagoma izginila.
Razvada, da kokoš žre jajca. M. O. R. — Vaša gospodinja se pritožuje, da ji njena kokoš žre jajca.
^^ Srce, ledvice, tivce, fljB ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, ▼ ^ nervozo, sklerozo
zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno
Radensko Kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru)
Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7*20 zjutraj.
Rada bi vedela, kako bi odpravila to razvado. —-Da odvadijo kokoši od kljuvanja jajc, priporočajo praktični perutninarji naslednje sredstvo. Vzemite nekoliko zmletega popra, paprike ali soli ter vse skupaj skuhajte v vodi. Nato preluknjaje jajce na obeh koncih in izpahnite iz njega vsebino. V prazno jajčno lupino vlijte to zmes in zamašite obe luknji z voskom ali mavcem. Tako jajce vtaknite v gnezdo. Ko ga bo kokoš nakljuvala in pokušala njegovo vseh'• o, ji bo njen okus za vedno zagrenil uživanje jajc.
Pravni nasveti
lepo spravljenega in dnevno sproti stlačenega gnoja se tudi razvije precejšnja gorkota, ki jo ne morejo vzdržati mušje ličinke. Dalje napravite v hlevu vetrilne naprave, da bo krožil po hlevu stalno dober in svež zrak. Ko ni živine v hlevu, odprite vsa okna in vrata ter napravite prepih. Prepiha muhe ne trpijo.
Muhe iščejo vedno le hrano in primerna mesta za odlaganje svojih jajčec. Kjer tega ne morejo najti, tja tudi ne grejo. Glejte, da ne bodo raztresene po dvorišču snovi, ki gnijejo in razvijajo neprijeten duh. Takšne snovi so za muhe prava vaba, ki privabijo muhe na dvorišče od vseh strani. Znano je tudi, da muhe raje nadlegujejo zanemarjeno in umazano živino kakor pa snažno in skrbno negovano. Zato pa redno snažite in negujte živino.
Velike sovražnice tnuh so tudi lastovke. Zategadelj jih skušajte zvabiti prihodnjo pomlad v hlev, da bodo tamkaj gnezdile. Napravite jim pod stropom v stenskih kotih in drugod na pripravnih mestih police, s čimer jim olajšate napravo gnezd. Kjer je čez poletje v hlevu dovolj lastovk, tam ni nadležnih muh.
Ravnanje z blatno krmo. S. R. K. — Letos je voda poplavila travnike in pokošeno travo, sedaj se pa posušena klaja kadi, ker je vsa blatna.. Ljudje trde, da postanejo konji od take krme na-dušljivi. Kako bi bilo pokladati tako krmo, da ne bi škodovala živini, zlasti konjem? — Krma se kadi lahko od peska, zemlje, blata, ki se drži bilk vsled poplave; lahko pa tudi od plesni, ki je nastala v preplavljenem senu vsled slabega sušenja. Plesnive krme pa ni pokladati, ker povzroča večkrat nevarne bolezni, zlasti zvrženje pri kravah, pa tudi kobilah. Tudi blatna krma ni dobra, še najmanj prikladna za konje, pri katerih večkrat povzroča nadušljivost in razne bolezni v želodcu in črevesju. Najmanjša nevarnost je tedaj, če jo pokrmimo živini za pitanje in volom. Toda pred pokladanjem jo moramo kolikor se da, otresti, da odpade iz nje večji del zemlje in peska. S temeljitim prelresanjem z vilami se večinoma to doseže. Če je pa seno močno blatno, tedaj ga je stolči s cepci, četudi pri tem izgubimo mnogo redilnih snovi. Vedno pa je pri pokladanju takega sena potrebna največja previdnost. Če je seno močno blatno in imamo krme dovolj, kakor je je letos večinoma, tedaj je najboljše tako klajo porabiti za steljo.
Zidani ali leseni svinjaki. I. R. N. — Postaviti si hočete svinjak iz kamenja, opeke in betona, pa vam nekateri svetujejo uporabiti za to raje les. Tega imam itak dovolj. Želeli bi nasveta, kateri gradbeni materija! je boljši. — V tem pogledu je treba najprej rešiti dvoje vprašanj: kaj je za
firašiče najbolj zdravo in kaj vam je najceneje, zkušnje zadnjih desetletij pravijo, da je za prar šiče najbolj zdrav les, ki je zračen, suh, topel. Cement, beton in kamen so pa neprodorni, vlažni in mrzli in največkrat vzrok raznim boleznim. Pred kakimi 30 leti so splošno priporočali betonske svinjake. Toda posledica ie bila, da so se prašiči v teh zclc slabo počutili in bolehali. Nesreče, ki so v njih doletele plemenske živali, so izmodrile svi-njerejce, ki so začeli opuščati betonske svntbe. Danes se gradijo svinjaki, kjer je to količkaj mo-
Sporni svet pod kapom. I. K, St. Pred 18 leti
je pogorelo gospodarsko poslopje. Takrat ga niste mogli takoj ponovno postaviti. V tem času je pa sosed tik do starega zidovja postavil na vaš svet plot. Sedaj nameravate obnoviti gospodarsko poslopje v isti velikosti, kot je stalo poprej, vendar se sosed protivi, da bi odstranil plot, ki bi 6tal pod kapom poslopja in trdi, da mu je ta prostor odstopil še vaš pokojni oče, nima pa za dokaz nobenih prič. Vprašate, če je res ta prostor ob pogorelem poslopju pridobil sosed. - Svetujemo vam, da se radi tega sveta ne pravdate. Če ga tekom 18 let niste uporabljali, ga brez škode za svoje gospodarstvo tudi za naprej pustite sosedu. V morebitni pravdi bi sosedovo trditev, da mu je sporni svet odstopil vaš oče,'najbolj podprlo dejstvo, da stoji plot na spornem svetu. Brez vednosti in privoljenja vašega posestnega prednika najbrže ne bi stal plot ta,m kjer stoji sedaj in to govori sosedu v prilog.
Zapuščina v Nemčiji umrlega strica. J. V. B.
Vaša sestra je dobila obvestilo zapuščinskega urada v Nemčiji o smrti vašega strica. Ta stric nima žene niti otrok, pač pa žive še tri hčerke njegovega edinega že pokojnega brata. Vprašate, če boste sestre kaj dedovale m kako bi ukrenili, da vam sestra, ki noče pokazati pisma zapuščinskega urada, ne bi kaj utajila. — Svetujemo vam', da greste na domače okraino sodišče in tam naznanite smrt vašega strica. Obenem tudi povejte, da je že nemško oblastvo iskalo dediče. Sodišče bo pozvalo vašo sestro, da pokaže obvestilo nemškega urada. Vse tri sestre kot zakonite dedinje predlagaite pri sodišču, da se po izseljeniškem komisarjatu izvede, da bo nemško oblastvo vso stričevo imovino dostavilo domačemu okrajnemu sodišču, kjer se bo potem izvršila zapuščinska obravnava. Ce je stric umrl brez oporoke, boste vse tri sestre kot zakonite dedinje dedovale po enakih del<h.
Ustna pogodba ie obvezna. F K. M. J. Imeli ste ugoden prostor za trgovino in ste zato v hiši nameravali napraviti trgovski lokal z izložbo. Za to so zvedeli razni trgovci, ki so se zanimali za tak lokal. Sosod vas je naprosil, da oddaste lokal njemu kot domačinu: dal vam bo toliko, kolikor bi kdo dTUgi nudil. Poleg tega je ponudil, da vam da za predelavo itd. potrebni les, kar bi potem pri najemnini poračunala, na kar ste pristali. Sosed je obljubil, da bo lokal prevzel takoj, ko bo gotov. Decembra je bil lokal zgotovljen. Sosed je prosil, da ga zaenkrat še ne vzame, pač pa gotovo marca meseca. Tudi tega meseca ni prevzel lokala. Sosed pravi, da se je premislil in da sploh ne bo imel trgovine. Ker ste na ta način zgubili večmesečno najemnino, vprašate, če to zgubo lahko poračunate z dobavljenim lesom. — Med vami in sosedom je prišlo do ustne najemne pogodbe za novi lokal. Sosed se je zavezal ta lokal prevzeti, čim bo zgotovljen in plačati krajevnim razmeram primerno najemnino. Sosed pogodbe ni izpolnil, zato odgovarja za vso škodo, ki ste jo vi utrpeli. Ker ste ponudbe drugih resnih ponudnikov za ta lokal odklonili, in ste se držali ustno dogovorjene pogodbe, ste opravičeni da zahtevate od soseda isto najemnino za vse mesece, odkar je lokal pripravljen. Vsled dogovora, da boste najemnino poračunali z lesom, smete sedaj izpadlo najemnino odračunati od vrednosti lesa.
Popravilo voza. I. G. C. Dobili ste od nekega posestnika voz v popravilo. Kmalu nato je dotični gospodar umrl. Poslali ste račun za razna druga popravila in za popravilo tega voza pokojnikovi ženi. Ker ni plačala, ste jo še enkrat opomnili, naj plača račun in pride po voz tekom enega meseca, sicer boste voz prodali. Ker tudi na ta poziv ni prišla, ste čez par let voz prodali. Sedaj vam grozi s tožbo. Vprašate, če ste ji res dolžni dati odškodnino za voz, ki ga ni hotela pravočasno od vas prevzeti. — Po smrti gospodarja bi morali terjatev na plačilo raznih popravil prijaviti pri zapuščinskem sodišču in bi že zdavnaj imeli svoje terjatve plačane iz zapuščine pok. gospodarja. Imeli ste pravico zahtevati plačilo popravil od zapustnikove žene kot prevzemnice posestva. Za popravila voza ste imeli zadržno pravico, t. j. smeli ste voz tako dolgo zadržati, dokler niso bila plačana popravila, ki so bila na tem vozu izvršena. Niste pa bili opravičeni voz zadržati za še neplačana druga popravila. Ravnotako niste bili upravičeni voz prodati. Čim bo zapustnikova žena plačala račun za popravila voza, bo smela od vas zahtevati tudi s tožbo izročitev voza. Če ji ne boste mogli vrniti voza, boste morali dati popolno odškodnino zanj. V bodoče vam svetujemo, da svoje v kovaški obrti nastale terjatve sodno uveljavite, sicer zastarajo.
Tuja streha na svinjaku. J. B. Imate lesen svinjak postavljen ob hiši soseda tako, da je slamnata streha sosedove hiše podaljšana čezenj. To stanje traja že nad 40 let. Vprašate, kdo nosi stroške, ako hoče sosed hišo popraviti in streho spremeniti in če ste primorani svinjak odmakniti, če sosed to zahteva. — Če ni morda sosedov prednik vašemu predniku dovolil postaviti svinjaka tik njegove hiše le do preklica — kar bi moral sosed v morebitni pravdi dokazati — potem ste vi s svojimi posestnimi predniki vred vsled 30 letnega uživanja priposestvovali pravico, da stoji svinjak tik sosedove hiše pod njegovo streho in sosed ne more od vas zahtevati oJmaknitev svinjaka. Če služi sosedova streha nad vašim svinjakom le temu svinjaku, potem ste vi sami dolžni ta del strehe vzdrževati. če bo sosed moral svojo streho obnoviti, boste morali stroške za obnovo strehe nad svinjakom vi trpeti. — Ako pa rabi streho tudi sosed, potem mora ludi on sorazmerno prispevati k popravilu oziroma obnovitvi tega dela strehe.
Knmnite stopnice pod tuiim kapom. J. B St. V. Do vaše hiše vodijo kamenite stopnice in eicer tako, da leže tik pod kapom sosedove hiše. Te stopnice se uporabljajo že nad 100 let. Vprašate,
če morate te stopnice na sosedovo zahtevo premakniti in sicer na svoje stroške. — Če ste vi z svojimi posestnimi predniki uporabljali te stopnice nad 30 let, potem ste priposestvovali služnostno pravico hoje preko teh stopnic in vam 60sed ne more braniti nadaljne uporabe istih. Lahko se pa sporazumeta glede prestavitve stopnic; če bi se ta morda ne sporazumela glede tozadevnih stroškov, je boljše, da pustite stopnice, kjer so, da ne bo pTepira.
Omejene pravice zavarovancev pri »Feniksu«.
Š. M. Ministrski svet je 28. aprila t. 1. izdal in objavil uredbo o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev »Feniksa«. Po tej uredbi se za dobo treh mesecev ustavlja pravica zavarovancev do odkupa in posojila na police za življenjsko zavarovanje, ki jih je izdala družba za življenjsko zavarovanje »renilcs«, direkcija za kraljevino Jugoslavijo v Belgradu. To velja tudi za primere, ko so podali zavarovanci družbi svoj zahtevek za odkup ali posojilo že pred dnem, ko je stopila ta uredba v veljavo (28. aprila 1936.). Za trajanje te uredbe ne smejo upniki ničesar ukreniti zoper direkcijo te družbe za kraljevino Jugoslavijo radi izvršbe ali zavarovanja niti o njeni imovini uvesti stečaj, razen Če izvirajo njih pravice iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih po tej direkciji in to, kolikor niso te pravice z gornjo določbo us-tavijene. Za trajanja te uredbe ne smejo zavarovalne družbe v kraljevini Jugoslaviji v nikakršni obliki prevzemati zavarovalne police, izdane od direkcije te družbe za kraljevino Jugoslavijo. Kdor ravna proti temu prepisu, se kaznuje po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence.
Dediščina pogrešanega. D. I. Brat je ostal pogreša. Odkar je odšel v začetku vojske v Galicijo se ni več vrnil. Umrla je mati in zapustila nekaj imovine. Kdo bo prevzel bratov delež. Kako je postopati de> brata proglašenega za mrtvega. — Ža-puščinsko sodišče bo postavilo pogrešanemu bratu skrbnika. Na skrbnikov predlog bo z okliceotpppi zvalo odsotnega o pripadu dediščine s pristavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k-sodišču ali ne imenoval pooblaščenca, skrbnik v njegovem imenu dedno izjavo in da se bo hranila čista zapuščina, ki mu pripade pri sodišču, dokler se zgla-si sam ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen za mrtvega, da se vprašanje dediščine prej reši; — svetujemo, da predlagajte pri okrožnem sodišču, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Ko bo proglasitev mrtvim pravomočna, bodo zapuščino pogrešanca podedovali njegovi zakoniti dediči.
Hranilec, oproščen vojaške službe. D. I. Če boste ostali tudi še po dovršenem 27. letu starosti edini hranilec matere, radi katere ste oproščeni, vam ne bo treba služiti v kadru. Če se -boste pa pred 27. letom starosti oddelili iz domače hiše in se oženili, vas ne bodo več smatrali za hranitelja in boste morali odslužiti svoj vojaški rok v kadru.
Pravica žene do pokojnine. M. K. Vprašate, ali
l ima žena, poročena drugorodcem državnim usluž-i bencem popolno pravico do pokojnine. Ako se mož loči in znova poroči, ali ima druga žena pravico do pokojnine? — Rodbinska pokojnina pripada zakoniti ženi državnega uslužbenca Ker je mešani zakon tudi zakonit zakon, je jasno, da ženi pripada neokrnjena pravica do pokojnine. Če je bil prvi zakon zakonito razveden in se mož znova zakonito poroči, ima žena pravico do pokojnine. Ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko-kato-liške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Več zakonitih žena muslimanov se šteje skupaj za enega člana rodbine (glede pokojninskih prejemkov.)
Zavarovanec. S. Obrnite se na upravo dotične zavarovalnice. O takih vprašanjih ne morem tukaj razpravljati.
Dopolnilni davek. K. L. P. Poleg zgradarine so vsem naložili tudi plačilo dopolnilnega davka. Ali je to upravičeno? — Niso vam poleg zgradarine naložili dopolnilni davek, ampak dopolnilni davek je sestavni del zgradarine. Zgradarina namreč obstoji iz osnovnega davka, ki znaša 12% dohodka od zgradb in dopolnilnega davka, ki se odmerja po vsoti skupnega dohodka vseh zgradb islega zavezanca v območju enega davčnega oblastva prve stopnje, zmanjšanega za ustrezni del čistega dohodka zgradb, po katerem se je prejšnje leto odpisal davek zaradi neporabnosti ali zaradi neporabljanja zgradb ali kakšnega dela zgradb ali zaradi neiztirljivosti najemnine.
Kdaj se zgradarine odpiše? V. P. Osnovni davek na dohodke od zgradb se odpiše v celoti ali deloma v treh primerili, in sicer: če se predmet zavezan davku ali njegov del ne uporablja; če postaneta zgradba ali nje del vsled elemntarnih nezgod neporabna in če se prijavljena najemnina ne more sodno iztirjati. Če obstoji najemno razmerje med sorodniki ali svaštvom. se osnovni davek radi neiztirljivosti najemnine ne sme odpisati. Prijava za odpis osnovnega davka se predloži v 14 dneh od dne. ko prestane uporaba davčnega predmeta, ali najkasneje v šestih mesecih, po iz-izteku davčnega leta, za katero se najemnina niti sodno ni mogla izterjati. Ponovna uporaba zgradbe ali dela se mora prijaviti v 14 dneh, ponovna odmera osnovnega davka pa se izvrši na isti osnovi, na kaleri se je izvršil odpis. Odpis davki ?t vrši dvakrat na leto in sicer julija za prvih 6 mesecev in januarja za drugih 6 mesecev.
S. M. Zvedeli bi radi, če se smatra služba blagajničarke v trgovini za pisarniški posel, ki daje nameščensko kvalifikacijo. — Med pisarniške posle služba blagajničarke po našem mnenju ne spada, vsekakor pa bo to službo šteti med »trgovska opravila« v smislu obrtnega zakona. Ta opravila tudi dajeio nameščensko kvalifikacijo in po našem mnenju pisarniška moč, ki se namesti za blagjajničarko na tej kvalifikaciji ničesar ne izgubi.
Tisočak in človek
V malem mestu Fairvievvu je imelo kaj malo ljudi priliko, da bi mogli kdaj videti bankovec za tisoč dolarjev. In tako je tudi Henry Armstrong mislil v prvem hipu, da je našel le bankovec za deset ; dolarjev, ko se je sklonil na cesti in ga pobral. A ] ko je bankovec razgrinjal, je bil večji in večji in j dasi ni lastnim očem verjel, vendar ni bilo tnoči j zdvajati.
Bilo je ob desetih dopoldne, v petek, in Henry j je vprav šel v pisarno, v »Zavarovalnico French in Joncs«. Tu je bil že več let v službi. V'zadnjih mesecih pa so odpustili že toliko osebja in zmeraj se je dogajalo na petek, zato je bil Henry ves potrt na poti v pisarna
Ce bodo kdaj sestavljali zapisnik človeških bolezni, bodo brez dvoma našli tudi ogrožanje zdravja z omahljivostjo in bojazljivostjo. Iz omahljivosti j se izcimi strah, z njo je strto zaupanje v druge i ljudi in zaupanje v svojo lastno osebo. Omahljivost, j bodo rekli, je kislina, ki razjeda najgloblj-e jedro . človeka — in prav bodo imeli. A če človek kar ne- I pričakovano najde bankovec za tisoč dolarjev, tedaj šine njegova duša ko raketa kvišku in sam sebi se bo čudil, kako bo začutil v sebi različne moči in sile, ki se mu še sanjalo ni o njih, da jih ima. Tako se je tudi godilo skromnemu, potrtemu, bojazljivemu Henryju.
Mogočnih korakov je kar plaval v pisarno in vstopil vanjo, ko da je vsa tvrdka njegova last. »Ali je ravnatelj že tu?« je vprašal s krepkim glasom. Ko so mu vprašanje zanikali, je kratko za-ukazal: »Povejte gospodu Frenchu, da moram govoriti z njim! Pridem nazail«
S temi besedami je odhitel Henry naravnost v uredništvo »Fairvievverskih Novosti«. Tu je napisal obvestilo, da je našel tisočdolarski bankovec. »Lastnik naj se zglasi pri Henryju Armstrongu«. To obvestilo ga je stalo dolar in šestdeset stotink. Henry pa ni imel niti beliča v žepu, razen onega tisočaka. Vprašal je, ali more popoldne prinesti denar. Ker mu pa tega brez privoljenja glavnega urednika niso mogli dovoliti, je odšel Henry k ravnatelju za oglasni oddelek, da bi si izprosil dovoljenja.
»Tako, človek najde tisoč dolarjev, pi nima denarja za oglas! To je pa res čudovito! V tem mestu ni' še nikoli noben človek našel bankovca za tisoč dolarjev!« Cez nekaj minut je ravnatelj dodal: »Slišite. gospod, če mi poveste vse podrobnosti o najdbi, bomo mi o njej poročali in tako si prihranite izdatek za objavo. Ali je bil bankovec v denarnici; ali so bile kake listine v njej?«
»Ne. Bankovec je ležal zganjen na cesti.«
»No, potem pa res ne vem, s čim bi se lastnik izkazal, razen, če mu je znana številka bankovca!«
Henry je segel v žep, rekoč: »Vam bom bankovec kar pokazal.«
»Ne, ne,« se je branil urednik, »ne maram ga videti in svetujem vam, da ga tudi nikomur ne pokažete. Kako lahko bi si kdo zapomnil številko bankovca in bi potem s to številko prišel v uredništvo ponj! Ali vas smem še vprašati, kaj kanile napraviti s !em denar,em, če sc lastnik ne bi javil?«
»O, zakaj pa ne! Vse mesto naj kar zve, da se bom v tem slučaju oženil z gospodično Dollv Sum-mersonovo. Že dolgo čakava, ker moja služba ni prav za prav stalna. Pet dolarjev bom dal župniku, ostalo bova pa zase uporabila.«
»Izvrstno! To bo kar čedna zgodbica za v naš list. Ali ste v Fairvievvu rojeni?«
»Sem, tukaj sem rojen, upam pa, da ne bom do smrti ostal samo v tem kraju.«
»Tako? Kaj vam pa v našem mestu ni všeč?«
»Fairview je mesto za stare ljudi. Stari ljudje ga unravljajo in ti mislijo, da je vse. karkoli oni storijo in mislijo, edino pravilno. Toda mi, mladina, mislimo drugače! Večkrat se pogovarjamo z mladimi ljudmi in nihče izmed nas noče delj časa ostati v Fairvievvu, kolikor bo pač primoran. Kam v tak kraj bomo šli. kjer s časom napredujejo.«
»Tako? Kako to mislite, prosim?«
»Kako? Na primer (ako. da vi, gospod Young, ne ravnate prav, ko pošiljate svoje avtomobile s svojim časopisom po mestnih ulicah, pa niso niti zavarovani zoper nezgode. Rekli boste, seveda, da vam hočem zavarovalno polico obesiti za vrat, vendar je prava potrata, da vaši avtomobili niso zavarovani.«
»Kako to prav za prav veste, če smem vprašati?«
»Ker je naša tvrdka že večkrat vprašala pri vas. ali ne bi dali avtov zavarovati, pa ste vedno odgovorili, da niste potrebni tega. To pomeni, da ste nazadnjaški in da nimate nobenega podjetnega duha!«
»Tako?«
»Saj sem vedel, da vam moj odgovor ne bo všeč, toda — vprašali ste me. Mogoče se jaz sam še včeraj ne bi bil upal povedati vam svojega mnenja, a danes sem pač drugačen človek, kakršen sem bil včeraj...« S temi besedami je Henry odšel iz uredništva.
Ko je prišel do zavarovalnice, je bila ura ze deset. Ne da bi ga kdo prijavil, je kar potrkal na ravnateljeva vrata. »Povedati vam moram, gospod French, da ne bom mogel nič več delati za vas,« je odločno dejal. »Bolje je, da odpovem to službo sam,
kakor da me vi vržete na cesto! Poudarjam pa, gospod French, da nimam nikakih razlogov zoper vas ali zoper tvrdko, toda — V9e tole vodstvo in vsa uprava — vse se mi zdi do dna zgrešeno. Ko sem šel davi v pisarno, sem spotoma našel bankovec za tisoč dolarjev in zato si bom poiskal kako drugo naineščenje. Kar nič več ne morem strpeti tukaj, ko nisem nič na trdnem! In prav rad bi vam povedal, zakaj ljudje mojega kova ne morejo službovati pri vas, seveda, če bi me hoteli poslušati?«
»O, prosim! Saj je jako zanimivo, da človek zve, kakšnega mnenja je bankovec za tisoč dolarjev!«
»Saj to je tisto, gospod French! Ce bi ne bil našel denarja, pač ne bi nikoli zvedeli resnice! A sleherni vaš uslužbenec bi vam prav tako govoril, če bi se ne bal za službo. Tako pa životarimo od tedna do tedna in trepečemo od strahu, kdaj bo koga zadelo — in ta negotovost poraja strah in bojazljivost in vprav to je slabo za vaše kupčije. Neznosno je ozračje, ki delamo v njem — in če mislile, da tega vaši naročniki ne čutijo, sc jako motite! Ves promet bi bil pri vas dokaj boljši, če se ne bi sleherni vaš uslužbenec bal svoje lastne sence! To sem vam hotel povedati in upam, da mi oprostite to odkritosrčnost...«
Sredi besed je zabrnel telefon. Glavni urednik »Fairvievverskih Novosti« je želel govoriti z gospodom Henryjem Armstrongom.
»Oprostite, da sem bil prej tako na lepem prekinil najin razgovor,« je ljubeznivo sporočil go-
spod Young. »Rad bi dobil še kaj vaših misli o tem, da je »Fairvievv — mesto starih ljudi« za naš list, razumete. Ali ne bi mogli danes kositi z menoj?«
»Seveda in prav dosti razlogov vam morem navesti za svojo trditev, če bom smel govoriti kar naravnost Pridem ob pol eni k vam. Kako? Seveda, kar prinesem v.nn listine, kakor vam je gospod French že večkrat predlagal. Hvala — pridem. Na svidenje!«
Tedaj >e je Henry okrenil k svojemu ravnatelju, rekoč: »Gospod Young od »Novosti« bi rad vaše predloge za zavarovanje.«
»Oh, kolikokrat jih je že dobil in jih vedno zavrnil.«
»A jaz sem mu danes naravnost povedal svoje mnenje — in zdaj vidite, kako je to vplivalo, če človek govori neustrašeno.«
»No, pa bi mu mogoče vi dali naše listine pri kosilu, kaj? Veste, kar nič rad vas ne bi izgubil. Le kar ohranite si tisto zaupanje v samega sebe, kaki*šnega ste danes pokazali, pa vam dam pogodbo za tri leta, da ne boste govorili o nestalnosti. pa še polno provizijo za kupčije, ki jih boste vi sklepali za tvrdko in še povišico tri sto dolarjev na mesec. Bi šlo?«
»Pa še kako!« je vzkliknil Henry in je od veselja kar zardel.
Cez teden dni se je oženil z DoIly Siimnierievo in iz vsega mesta je prejemal darila. Tistega bankovca za tisoč dolarjev pa Henry vendarle ni izmenjal. Se danes visi v okviru kot podoba na steni nad pečjo . . Zakaj — izkazalo se je namreč, da je bil ta bankovec ponarejen ... (Mih. Komrov.)
»Marija Ana
i€
Pri oknu krčme v Sarcellesu sedi Jacques Lavesne, izredni komisar varnostne službe, in prisluškuje z očividno napetostjo na sleherni šum, ki prihaja od zunaj. Lc zakaj jih ni? Ze zdavnaj bi bili morali biti tu In kaj bodo prav za prav prinesli? Zakaj mu predstojnik ni povedal nobenih natančnejših podukov?
Nekaj mora napraviti. Culi, da je potrebno, namigne svojemu tovarišu. »Los Prosper, peljiva se jim naproti'«
Dvoje motornih koles odhrumi v temno noč. Komaj prevozila dva kilometra, ko se že ustavita. Blesteča se luč razsvetli cesto. Ko pristopita bliže, spoznala vzrok jarke svetlobe: neki avto gori! Prav previdno se mu bližata. Petdeset korakov pred krajem nezgode, zapazila še drug avto z dvema, zasenčenima svetilkama. Dva jako gosposka gospoda stopita kraj goreče limuzine. Videti je, da sta spoznala, da tu ni .več nobene pomoči. Ko pristopila oba uradnika, pravi ederi izmed tujcev svojemu tovarišu: »Vse zaman. Vsi trije so mrtvi Peljiva se k Mariji Ani!« Nato sc odpeljeta.
Oba uradnika previdno odpreta vrstica še gorečega avla. Dva elegantna gospoda in mlada dama ju gledajo z razprlimi, ugaslimi očmi, ki se v nji hše /rcali smrtna groza. V kovčegih imajo samo brezpomembne kose oblek. V njih listnicah ni nobenih listin. Le v telovniku enega izmed gospodov je večkrat preganjen, nepopisan list pismenega papirja. Lavesne se ga dotakne le s konci prstov in ga previdno vtakne v svojo listnico. Nato oba zapreta avlo, se odpeljeta, sporočita iz bližnje krčme orožni šivu, kaj da sta našla, in oddrdrata v Pariz.
Lavesne preiskuje v svojem stanovanju tisti list papirja, ki ga je bil našel. Zapovrstjo ga obdelava z vsemi sredstvi, vendar zaman. A ko je poskusil še s svinčeno kislo soparo, se na belem papirju pokažejo rjavi pismeni znaki Lavesne bere: »Službena postojanka A sporoča Z 221. Zvedeli. da je Z 39 aretiran in je zaradi groženj priznal. Takoj posvarite št. Z 383 in 119. Vrnite se s £t. 383 in 401. Misija Majska roža je opravljena, a papirji so oddani misiji Mvosolis. Uporabljajte posrednike 24. Previdnost do Pariza!«
Lavesne si počasi požvižgava skozi stisnjene ustnice
*
Cez uro nato sporoči vse načelniku drugega urada. Poveljnik Abrial ga molče posluša. V tem hipu je videti star in skoraj izmučen.
Lavesne ga začudeno pogleda: »Ali je ta slučaj hud, gospod poveljnik?«
Poveljnik Abrial prav resno prikima: »Ukradeni so naši načrti za plinsko obrambo Z 221 se je posrečilo, da jih je spel dobil, preden so bili kopirani in oddani. Zaeno je ukradel načrte naših nasprotnikov. Obe listini tvorita Myosotis. Ti Irije načrti so bili vprav na poti k nam, da nam jih prinesejo. Avtomobilska nesreča je bila satansko delo ...«
»To zadevo bom sam vzel v roke, ker je moja odgovornost ogrožena. Ti trije mrtveci niso bili kar navadni ljudje; -bili so moji najbližnii so-trudniki. Delali so navdušeno, ne zaradi pohlepa po denarju. Z 221 in njegova žena Z 383 sta bila iz najboljših pariških družin; njun prijatelj Z 401 je govoril osem jezikov. .«
»Dovolite, gospod poveljnik, da vam pomagam!«
Poveljnik Abrinl resno in pozorno pogleda mladega uradnika in prikima. »Prav! A kje boste začeli? Nimamo prav nobene sledil«
»Pozabile na »Marijo Ano«, poveljnik?«
»In? Kaj nam to pomaga? Ime je pač laiko navadno.,.1«
»Pomaga, pomaga! Ce bi bila »Marija Ana« kaka ženska, bi ji oba Francoza dodala kak pridevek. Rržkone je »Martja Ana« kaka ladja. Dolgo sem razmišljal o tem in sem se že menil odpeljati v Asnieres. Toda ondi so same potniške ladje, ki pa nimajo tega imena. A kaj, če bi se odpeljala v trgovsko pristanišče Saint-Denis?«
»Mislim, da bo prav iako. Kar odpeljiva sc!« *
Čez dvajset minut se oba ustavila pred pristaniščem Saint-Denis. V redu! Ravnatelj pristanišča pritrdi, da je bil vlačilec za premog, »Marija Ana«, pet dni v pristanišču. Kapitan se ie 7. listinami izkazal, da je Holandec, van Huyzen. Pred pol ure je ladja odjadrala proti prekopu Ourcg.
Poveljnik Abrial niti ne posluša do konca Odvihra iz pisarne in oba zdrvita z blazno naglico po cesti proli Epernayu.
Na pol poti zagledata ladjo, ki sta jo iskala, mirno zasidrano v pristanu. Poveljnik Abrial in komisar Lavesne planeta s samokresom v roki na krov. Ladja je prazna. Preiščite jo. V kapitanov! kabini dobita oddajni radio-apraral. A kaj jima pomaga ta aparat, če ne poznata tajnih znakov? Na vsej ladji ni niti koščka papirja, ra-7.en mape praznega pisemskega f>apirja.
Lavasne se zamišljeno poigrava z belimi listi. Mahoma se zdrzne. Neki lisi je debelejši ko drugi; na nekaterih krajih je tudi bolj raskav. Drži ga pfoti luči in od veselja vzklikne. Debeli list sestoji iz dveh umetno zlepljenih tenkih lističev, ki je med njima bil list svilenega papirja. Na tem listu so 7. iglo urezane besede in črke. Ostalo je delo nekaj sekund. Naio je besedilo že uporabno
»K aparatu!«
Poveljnik Abrial ga zveže z električnim tokom. Svetilke zugorijo. Aparat zabrni. Abrial sporoča; dobiva odgovore. Zabava ie kar tragično mogočna.
»Tu tajna služba, Abrial.«
»Slišimo Abrial. Zveza Pariz.«
»Slišimo Abrial zveza Nancy.«
»Marseille, tajna služba za zvezo Abrial.c
»Lyon pri aparatu — za Abrial.«
»Brest, pomorska služba — za Abriai.«
»Lille pni slušailu — za Abrial.«
»Tu Abrial. Prosim, ostanite pri slušalu, da natančno doženemo dvoje postojank, ki bosta koj poročala v tujem jeziku.«
»Razumeli, Marseille.«
»Razumeli, Pariz.«
»Tu Brest. Razumeli.«
»Razumeli, Nancy.«
»Razumeli, Lyon.«
»Lille . . Sporočilo moleno!«
»Tu AbTial. Ponavljam.«
Poveljmk Abrial pogleda kvišku. Obraz mu je bel ko kreda. Zdaj se bo odločilo. Pokličite neznanega nasjirotiiika.
Razvezano snopje
Jelačičeva prerokba
Iz nedavno objavljenih pisem Jelačičevih sorodnikov izvemo sledečo zanimivo epizodo. Ko se je ban Jelačič leta 1848. nekoč vrnil iz ministrskega sveta, je odpasal sabljo in jo jezno zagnal v kot rekož: »Samo še pol stoletja prisojam habsburški monarhiji — nič več — to je strašno, kar ti delajo!«
Papež v Ljubljani
Papeža je Ljubljana videla doslej prvič in zadnjič spomladi I. 1782. Takrat ie namreč Pij VI. potoval na Dunaj, da bi posredoval pri cesarju Jožefu II. zaradi njegovih cerkvenih novotarij, zlasti zaradi nameravane ukinitve mnogih samostanov. Cesar ie ukazal, naj izkažejo papežu vse vladarske časti, ko je prišel preko Vipave v Ljubljano, je stanoval sedem dni v hiši nemškega viteškega reda. Tu so se mu poklonili ljubljanski škof Herberstein, ki je bil pa bolj cesarjev kot papežev pristaš, ter krški lavantinski škof. Vse dni so seveda ljudje oblegali Križanke, da bi bili deležni papeževega blagoslova. Iz Ljubljane je šel papež čez Celje in Maribor na Dunaj, kjer je bil z velikimi častmi sprejet, pri cesarju pa prav za prav ni nič dosegel in se je čez en mesec slabe volje vrnil skozi Tirolsko nazaj v Rim.
Odkod ime JtuUurni boj**
Ko je luteranska Prusija pa zmagah nad Avstrijo in z njo zvezanimi, po večini katoliškimi, južnonemškimi državami leta 1866. ter po zmagi nad Francozi leta 1870-71 ustanovila novo nemško cesarstvo, so imeli nemški katoličani spočetka težko stališče. Čeprav so v francoski vojni pošteno storili «vojo dolžnost, so jim njihovo prejšnje proti; prusko zadržanje še vedno zamerili in jim očitali protidržavnost. Posebno je Bismarka jezilo, da je katoliška duhovščina ščitila pred germanizacijo Poljake in da so se katoliški stranki, tkzv. cen-trumu, pridružili tudi Alzačani, ki so skupaj s Poljaki in danskim poslancem iz Schlesvviga protestirali proti priključenju njihovih dežel k Nemčiji. Začel proti katoliški Cerkvi in njenim pravicam v državi vedno hujši boj, pri čemer ga je podpirala svobodomiselna narodno-liberalna stranka. Eden njenih voditeljev je bil slavni zdravnik in an-trolopog R.Virchow, ki je napisal v nekem letaku, da postaja ta boj vsak dan bolj »velik kulturni boj človeštva«. To ime je ostalo v rabi, a končal se je ta boj kot znano z Btemarckovim umikom, čeprav se je bil hvalil, da »ne bo šel v Canosso*.
»Tu van Huyzen. Odgovorite takojl«
Nič odgovora
»Tu van Huyzen. Odgovorite takoj!«
Aparat molči. Abrial preudarja. Aha — zdaj sc spomni!
»Tu Marija Ana Van Huyzea Odgovorite .«
V apratau nekaj zaškrtne. Nato jasen gl£s.
»Tu Stanvbcrg. Poslušamo!«
Abrial se globoko oddahne Zdaj mora sleherno besedo natančno premisliti.
»Vse se mora za prevoz aktov Myosatj spremeniti.«
»Kronfcld ie pripravljen, dn se odpelje z Bugattijem, kakor je bilo domenjeno.«
»So ga ob Grenjeju aretirali. Smo zalotili Abriala Grozil je, priznal, da vas zasleduje «
»Bomo koj odšli z gradu.«
»Potrebno je, da ostanete ondi. Ne zganite se, dokler ni novih sporočil, llmčim aparat, da pridem do meie. Pošiji pomoč.«
»Dobro. Ce te primejo, so papirji Rcmbrandf«
Abrial kar žari, tako rad bi spozital pomen tega stavka. Toda — le eno neprevidno vprašu-nje — in vsi bi bilo izgubljeno.
»Razumeli«
Čakal ie uro dolgo, da nc bi nasprotnika po nepotrebnem posvaril. Nato pokliče spet posamezne postaje. Nasprotnik biva v čelverokotu mkraja Aisne, kjer so vasi Pernaul, Vau-Mcrcin, Samt-Piorre-TAigJe, Coeuvere in Culry. V tem okraju ie le en sam, napol porušen grad, kjer biva neki dozdevni Američan s svojo služinčadjo.
Vsa stvar je kaj preprosta.
«
Abrial in Lavesne pokličcta prefekturo Soi-sons, zahtevata dvajset stražnikov in odbrzita v Coeuvre. Grad so medlem že obkolili Stražniki vderejo vanj. Nihče se ne upira, preplašene vohune vklenejo. Na steni visi ponarejena Rcm-brandtova slika Abrial ukaže, naj jo snamejo. Za sliko zagledajo skrivališče v stenj. Notri so nepoškodovane listine dragocenih načrtov Myosotis.
Čez tri ure ima generalštabna pisarna v rokah načrt zoper plinske napade Francije in načrte nasprotnikov,	(Pierre de Brissacque.)
Kulturni listek
Življenje iz pravičnosti
(Znani nemški pisatelj H. Federer je napisal o velikem socialnem delavcu škofu Kette-1 e r j u , daljši članek, ki iz njega posnemamo nekaj misli.)
Tudi na krone kraljev in na svilo cerkvenih knezov položi siva, stara žena s koso svojo roko in pravi: Čas je, dragi moj, pojiil —
In zdi se mi, da umrje mnogo teh kronanih in pokneženih glav desetkrat težje ko kak kmetič z griča ali kak kaplan iz vasice. Čemu bi se pa tak malček še tiščal tiste krpice zemlje? A tisti, ki so dobil' v roke tak velik kos sveta, listi nočejo tako izlahka razkleniti prstov. Smrt ima kar dosti opravka z njimi.
Drugače pa je bilo z velikim škofom, ki hočemo govoriti o njegovi poslednji uri. Umrl je skromno in preprosto, ko otrok, njegov posle inji vzdihljaj je bil nasmeh.
Pa je bil vendarle eden izmed mogočnikov, ki je vsa Evropa govorila o njem, ki je občeval s papežem in z vladarji, ki je bil na čelu vsaki stvari, ki se ni nobenemu boju izogni! in ni nobene, še tako bridke resnice zamolčal, ki so ga najbolj hvalili in najbolj sovražili A vse take in slične glasne in visoke zadeve ne dajo mirne smrti. Prav tja k poslednji urici pritečejo s svojimi smetmi in puhlicami. Vendar je bi! ta mož tako miren ko otrok. Ves svet je poslal od sebe, obdržal si je le enega gosta — pravičnost. Za njo je živel in njej je pripravljal pota in ji priboril dobra mesta. In zdaj je stala pri njegovi postelji in mu je vračala dobrote v na'bridkejši minuli življenja.
To" je bii namreč škof K e 11 c i e r. Pravkar se je bil vrnil iz Rima v svojo ljubo domovino. Domotožje mu je pospešilo pvratek. Hrepenel
je po svojem zlatem mestu, po svoji zeleni reki, po svoji mogočni stolnici, ki mu je bila zmeraj za prapoiobo temeljitosti in moči. Spet bi bil rad sredi svojega ljudstva, da bi ga blagoslovil, sredi ljudstva, ki je dan na dan prejemal od njega pozdrave v Rim. — A iznenada, ko je bil sredi poti, ga je obšla utrujenost, znoj mu je žalil orjaško telo. Spravili so ga v bližnji kapucinski samostan v Burghausenu, položila ga v posteljo. Veliki škof iz Mainza ni več vstal. Bilo je, kakor bi neizmerno, neumorno delo njegovega življenja reklo: »Zdaj je zadosti; ne morem več; zdaj bo treba počivati — umreti!«
Trinajstega julija je bilo; povsod je bil en sam duh po travah in gozdovih. V samostanu je bilo vse tiho. V goli celici je ležal umirajoči škof. Nič več ni spregovoril, nikogar ni več pogledal, nobenega znaka ni dal več. Tiho je pričakoval božjo deklo-smrt.
Krog njega so gorele sveče in so opravljali latinske molitve. Križec so mu bili že stisnili med prste. Vrstico za vrstico psalmov je poslušal. Prav dobro so se ujemale z njegovimi spomini. »O Gospod, uči me svoje pravičnosti!« je zadonelo iz 118. psalma. Tedaj je umirajoči škof pomislil na dobo, ko je kot plemiški dijak vstopil v jezuitski kolegij v švicarskem Brigu in je svoj burni značaj polagoma navajal na besede: »Uči me, Blagoslovljeni, svoje pravičnostil«
Zares, vpričo tebe je sleherni stan enak in kdor tebe najbolje pozna in najbolj ljubi, ta je najboljši plemenitaš! — To je bil Kettelerjev prvi j korak do pravičnosti. V celici je donelo dalje: »Veliko sem razmišljal o tvojih postavah, Gospod, I nikoli ne bom pozabi! tvojih besed!« — Resnično, ] škof se spominja, kako je na štirih ponosnih uni-| verzah sledil tej pravičnosti in je po več noči razmišljal o enem samem stavku. Nobena beseda pa 1 ga ni tako zgrabila ko vedno se ponavljajoča: i iustltia — pravičnosti In nohena mu ni lepše zve-] nela ko: iustificare — prav čno storiti. — Kot urad I nik pravice je stopil med ljudstvo, da bi uveljavil to čudovito pravičnost. Zares, to je resnično, kar
molijo zdaj iz psalmov: »Koprneče je moja duša hrepenela po pravičnosti v vseh dneh, o Gospodi« A tedaj je zagrmel vihar zoper Cerkev. Najprej — ko strela iz jasnega — v Kolnu. Potem ko sunki močne burje, dokler ni v začetku sedemdesetih let izbruhnila nevihta.
Država, ki je bila tedaj še mlada, je hotela zapovedovati prastari Cerkvi. Kar s silo, če ni šlo izlepa. Toda nesmrtna Mati Cerkev ni potrebovala varuhov. Trpela je in se junaško borila. Škofe so izganjali. Duhovnike zapirali, cerkve zapirali, službo božjo prepovedovali; zdelo se je, ko da stopa na Gospodove postave po desettisoč majhnih gosposkih čevljev. Senca spreleti škofovo čelo: vse je bil doživel in kmalu je bil spoznal, da se pravičnost, ki jo je imel v načrtu, bolje deli s prižnice in izpred oltarja, ko izza pisalne mize na soiišču. Ketteler je postal duhovnik, .kaplan, župnik, prošt, škof in z vsako stopnjo je zrastel više in se bolj blestel v pravičnosti Gospodovi.
Zbor pri postelji moli: »Vso tvojo pravičnost, o Gospod, sem z odprtimi ustnicami oznanjal«, — Ti ljubi Bog, kako dobro denejo te besede! Torej tudi za smrt nima Cerkev boljših besed kot o pravičnosti! In v tej bridki urici ni škofa zares ničesar bolj razvedrilo, • ko da je na to pravičnost vedno prisegal. Kako se je skliceval na politično pravičnost v onem »blodnem letu« 1848! In kako na prvem katoliškem shodu v Mainzu in kako v državnem parlamentu! Pravičnost: najprej za vernega, nato za palriotičnega državljana!
Ni treba usmiljenja, ne miloščine, ne miloati: ne — samo to je hotel, kar je naše: pravičnosti Njegovo geslo je bilo zmeraj in povsod: pravičnosti To je bil drugi velik korak do pravičnosti Gospodove.
Zbor moli dalje: »Sedeli so knezi pri posvetovanju in so govorili zoper mene.« — Umirajoči škof se smehlja. Da. rln dna jp hi! «no7naI nasprotovanje z visokih mest. »In vendar — tvoj služabnik ni izpriča! drugega ko pravičnost!« zabrni dalje.
Prav, najsi »o sedeli tako na visokem in tako togo kot le kaj. on ni upognil niti najmanjšega paragrafa pravičnosti.
Seveda, tudi drugi so tako storili. Tista doba kulturnega boja je bil ča» junakov. Ni ponosen na to čednost. In za to je potrebovala Cerkev mene? — si misli nalahno in ponižno. Ali ni neumrjoča, vsako jutro iznova mlada in sveža — in rodi zmeraj druge otroke, nove junake? Ali bi ne bila brez Atanazija premagala Arija? In bi se ne bi bila brez kakega Kettelerja prav tako uspešno upi-, rala boju med državo in Cerkvijo? Kdo more reči, | da je bil potreben Cerkvi, božji postavi, nebe-[ som?
Škof je na frančiškanskem ležišču bolj in bolj bled in trd. Psalmi hitijo dalje; zdaj zadonijo mogočne besede: »Lapidem, quem reprobaverunt aedificantes — Kamen, ki so ga stavbeniki zavrgli, je bil postavljen za temeljni kamen«. Umirajoči prisluhne. Dobro se zaveda, kdo je ta kamen: Kristus, temelj človeštva. — A potem more marsikak velik, zmožen človek pomeniti ta kamen. Moreš ga postaviti tudi v socialni svet: socialna pravičnosti Škof kar zažari od notranje sreče. — Kdo je tisti, ki ga stavbeniki zametujejo, ki ne sme dobiti svojega deleža pri lepi, blaženi 1 stavbi družbe, ki ne sme selevati na njih svobodnih balkonih, ki ne sme uživati istega ko drugi, : marveč se sme k večjemu vgnezditi na dvorišču, | v leseni baraki, v prostorih za hlapce in dekle? Ah, to je delavski stan, ki šteje tolikokrat več glav in rok, kolikor je vseh višjih ljudi skupajl ! In ki tolikokrat mani uživa te božje zemlje in po-i zemske sreče ko vsi oni, ki jih je tako malo. O, | vse brenčeče čebelice človeštva bodo poplačane! i Za svoj znoj naj prejmejo tudi medu! Delavec naj ! zasluži toliko, da bo mogel tebi primerno živeti, si uredili dom in družino in da bo mogel svojt potomstvo dobro vzgojilif Tako je on, Ketleler, i ^ pojniovs. pravičnost Gospo-'.levo. Muugi go* vorijo le o potrpljenju, o krolkosti, o Ijubeznil Lepa je ljubezen! In pomembna za temelj. Resnično, vendar — najprej pravičnost, nato ljubezen! Naj-
Kurenčkuva Nešha ma tud beseda
Tku se m pa zdi za mal od tega Gu-stlna, ke se tku pu-staula, ket petelen na giitj. Ceu svet če ku-mandirat, pa je tku naumen ket nuč Pa b se še use putrpel, ampak, keder se začne u naroden ge-spudairstvu utiikat, mam pa zadost. Taka srota, ket ie Gustl pa .__.	naroden gespudar-
S^fP^	T^l s^vu Ki pa gretu skp?
^	b biu on res tku
kunšten, ket se dela, b mu na blu treba u pušvedraneh čeuleh hodet pu svet. Zdaniti b ga že puklical u Belgrad. Tam ja hedu nu-caja brihtne Idi, de b vorenga naredi, ke sma ja tku putreben.
Kene, sej ste bral zadnč, ke držau naprej meče, zakua je ofrala kar 600.000 dinarju, tistem sportnkem, de se boja lohka šli u Berlin zvirat in zjala predajat? Kua pa tu Gustlna briga? A bo on dau kej zraun? On je mladin sam fouš, ke nos naša slava pu svet, druzga nč. Če b nega ta špas kej kuštou, b že nč na rekla. Usakmu se u teh teškeh časeh škoda zdi gnarja. Sej men se ga tud. Ampak tu sa že tku znhtal, de na bo nubenga bulel. Seveda Gustl je prenaumen, de b pršou na take knife. )est sem pa prec pugrun-taia, kam pes taca muli, ke sem zamerkala na pismeh za puluvica majnš marke, koker sa ble preh, ke sma mel še usega zadost. Kene, sam pr markah s bo pršparal ene par meljonoku, ke se bo puluvica mn puperja zajne punucal Nam, ke pisarma pu svet, je pa tku useglih, kuku velike marke popama na pisma. De le msa nc draži, pa je dobr Vite. tega Gustl ra pugruntu, ke |e
prenaumen. jest pa prec.
Pa še neki druzga se bo naredi, koker sc guvari. Tu bo pa še več zalegi, koker tist pupir, ke ga boja pr markah pršparal. Use tiste tolarje ke sa zdej sam za en spuznaiine mains, koker je pouna luna, in ke prauja tist, ke jili maja kej, de nisa za druzga. ket za varzete trgat. Use tiste tolarje boja tud za ena dobra puluvica zmajnšal, zatu jih pa raj tulk več naredil, kulker jih bo šlu iz tistega materijala, de boma prsti tku spet du gnarja. U misleh maja mende tiste tolarje pu pedeset dinarju. Če pa še na boma mel dost gnarja za naše putrebe, boja pa se tiste pu dvejset dinarju za en spuznajne zmainsal, m jih naredi raj mal več, de na boma zmeri gu-drnal, de sma na suhem.
De bo pa mugoče use tu vn spelat, koker je sklenen, sa pa daukarijam naroči, de nej nam kulker mugoče hiter use te tolarje pubere, de jih boja lohka začel prelivat. No vite, na ta viža boma pa hmai spet na kojn in namna bo treba več tku gledat na usek krajcer, koker morma zdej. Gustl nej soj ježek kar drži za zubmi in nej se nekar u take reči na meša, ke jih na zastop.
No, Gustl, a boš mou zdej dost spet za en čas? No, pa se t ni treba zavle tega glih preveč giftat. Gespudarska publika holt pust prgmah, pa bova spet prjatla. Sen maš drugeh reči dost za u vornga djal, ke se najne, zastopeš. Kar se cest am tiče, s pa ti strokounak, de t ga ni para. Puglei kuku boja zdej Dulejnska cesta fajn ušti-ma.l, ke je tebe zmeri u uči bodla. Sej na,m je usem znam, de je blu teb tulk za Dulejnska cesta, ket men za ta lansk sneg. Sam jelačinu cviček t je pu glau rujiu, ke s nis mogu z nim grla puplahnt, keder je biu bi dežeun ureme Sam zatu s letu ud Poncijuža du Pilatuža tulk časa, de s t ustregl. Noja sej s mou prou, de s se tam prašku, kjer te je srbel Viš gespudarska pulitka pa tebe nkol na srhi. zatu ja prepust raj men, ke. se najna glih tku dober zastopem, koker ti na cviček. Če se glih kerkat tud u kašna afera utakneš m boš tud ustregu. Pr aferah b res nu-cala kaikšna pumuč, ke tega je kar preveč za ena ženska. Veš Bodi-Novakovičuva afera se zna še douh ulečt Kene, zdej, ke sa gespudi tihotapci use natančen puvedal, kukv se da taka reč ta narbl ajnfoh vn spelat, sa jih pa spet spusti na lft, kene u Belgrade nisa tku naumen, de b jih mesce in mesce zastoju mel u kvarteri, puvrh pa še futral zastojn. Nej s gespudi sami pumagaja, koker s veja in znaja ta čas, de jih boja spet mical. Nhne atrese sa s tku use na-tančn zapisal, de jih boja lohka prec najdi, če boja doma. Ta reč se bo še tku ulekla, ket tista vestorja ud jare kače pa ud steklega použa.
Vite, zdej mama pa spet ena nova afera. Zdej se gre pa zavle ene uprave vodovoda. Kuku bo ta reč vn izpadla, m pa še m znan. Keder bom bi natančen infurmirana, bom že tud jest bi na droben poročala. Asten, na svidenje!
K. N.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak
Vnrujtcse notvorb
Zaščitni znak
Sah
Slovenska šahovska zveza je pred kratkim izvedla večjo prireditev, turnir za prvenstvo dravske banovine. Pričakovati je, da bo ta prireditev kot monstre - brzoturni, postala vsakole na, tako da bo združila vsako leto najmočnejše slovenske sa-histe v borbi za prvenstvo. S tem bi bila dana močnim igralcem vsaj enkrat vsako leto prilika za resno vajo in ostalim pobuda k večjemu napredku. Letošnji turnir je moral pogrešat, večje število priznanih šahistov, ki bi pa večinoma radi nastopili če ne bi bili zadržani. S temi pa, da bi ta prireditev dobila značaj stalnosti, bi bilo vsakomur mogoče, da z njo računa in večina ovir bi bila odstranjena. Z ustanovitvijo zvez po vseh banovinah pod vodstvom Jugoslovanske šahovske zveze bi bila možnost, prirediti take turnirje po vseh banovinah, podana in s tem podan mnogo boljši kriterij za presojo moči jugoslovanskih sahistov, kot so pa različni naslovi in uspehi na turnirjih, ki se vrše le v večjih presledkih. Seveda bi bili v tem primeru potrebni tudi matehi med posameznimi fcanovinami. Sploh bi ustanovitev zvez oz bolje podzvez po posameznih banovinah pod vodstvom zveze za vso državo, nudila neprimerno večje možnosti v vodenju in izpopolnjevanju našega šahovskega življenja. Prednosti tega sistema postajajo vedno bolj jasne in'zelo verjetno je, da bo jugoslovanska šahovska zveza že na letošnjem rednem občnem zboru izdala potrebne ukrepe, da bo to čim preje doseženo.
Turnir v Podjebradih
Dobro se drži Eliskases, zelo odpovedal je Steiner in tudi Pire nima posebne sreče. Pircu se je zgodilo, da je izgubil z zadnjim na tabeli, kar pa, upamo, ne bo ovira, da pride končno le
prej železna božja pravica, potem dobrota! — To je bil tretji veliki korak Kettelerja do Gospodove pravičnosti. In vprav to je tisto, kar ga zdaj tako osrečuje. Spominja se neštetih pisem, ki jih je bil napisal za reveže in poslal med svet; spominja se brošur, ki jih je bil za socialno blaginjo posla! v salone; spominja se shodov, ki jih je imel za! delavstvo; raznih reform, ki jih je bil začel, dasi so ga vsi filistri zasmehovali. Predvsem pa se spominja onih mogočnih pridig, ki jih je vpričo tisoč in tisoč poslušavcev govoril v prestolnici: »Naša vera še ni resnično katoliška, če ni socialna. Nismo kristjani, če nismo tudi socialni bratje. Če je tam v prahu četrtega stanu še zmeraj mnogo pastorkov, ki imajo več bremen kot zaslužka, več dela ko prejemkov, potem Kristus še zmeraj ni naš pravi brat!« In s te prižnice je prehajala pravičnost Gospo lova bolj in bolj med ljudstvo.
O, katoliška vera bi si bila že sama pomagala in prekrasna Cerkev prav tako! Toda tisti ves zaprašeni, potlačeni, svojega duševnega poleta bolj in bolj oropani četrti stan? Kdo ve; če bi on, ki zdaj umira, ne bil oznanjal evangelija socialne pravičnosti; če bi se ne bil on postavil za čast in enakopravnost delavstva; kdo ve, koliko bolj počasi bi se dandanašnji vrtel kazalec na uri kr-ščansko-socialnega življenja! A glej, zdaj je pero navito, uteži so potegnjene kvišku, ura teče, kar nič drugače ne more več, ko da gre naprej in vsaka ura mora delavcu, ki resno stremi naprej, prinesti socialno pravičnost. In čim bolj je svet pravičen, tem bolj je krščanski, tem bolj je katoliški, tem bolj je blagoslovljen in bližji nebe-som! Zatorej spreleti že skoraj mrzlo, bledo škofovo lice še enkrat tako sladak, skoraj nadzem-ski smehljaj! Kaj smo pač vsi, vsi — bodi veliki ali majhni, slavni ali pozabljeni — kaj smo pač drugega kot 'delavci, ko hlapci in služabniki socialne pravičnosti? Kaj bi mogli zaslišati lepšega, ko pozdrav ob vratih večnosti: »Pozdravljen, ti dobri in zvesti hlapec, pojdi v veselje Gospodovo!«
Duša velikega mrliča je že plavala proti večnemu Sodniku, ko so iz dalje, iz neke ulice zemeljske oble zaklicali poslednje besede za njim; »Non moriar, sed vivam — Ne bom umrl, ampak bom živel in govoril o delih svojega Gospoda«.
med zmagovalce S turnirja prinašamo danes Floltrovo prvo zmago na tem turnirju.
Flohr : dr. Treybal
1. Sgl—f3, d / — d5; 2. e2-e3 (tako je igral pokojni Njemcovič kot beli in kot črni. Ta način razvoja figur uporabljajo z uspehom tudi drugi mojstri, posebno Botvinik in celo Capablanca), Sg8—f6; 3. c2~c4, e7-e6; 4. b2-b3, c7-c5; 5. Lcl—b2, Sb8—c6; 6. c4Xd5, e6Xd5; 7. d2-<-d3, Lf8-e7; 8. Lfl~e2, 0-0; 9 0-0, b7~b6; 10. d3—d4 (beli si je iz otvoritve pridobi! malo prednost v odprti c-liniji, združeni z napadom na pršca c5. Črni se je čutil prisiljenega, da pršca zavaruje še z b7—b6, s čimer je pa še bolj oslabil odpor na c-liniji Flohr zato skuša igro bolj odpreti, da bi že nastale slabosti v črni poziciji mogel izkoristiti), Sf6-e4; 11. d4Xc5, b6Xc5 (beli je zaigral otvoritev zelo dobro in ie napravil nasprotniku viseča pešca c5 in d5. Napad na te pršce mu daje sedaj lepe izglede); 12 Sbl —d2, Se4Xd2 (črni se boji nadaljnjih slabitev pozicije z f7-f5); 13. DdlXd2, Lc8-e6; 14. Tal -cl, Dd8~b6; 15. Sf3-e1, a7-a5; 16. Se1-d3, Sc6-b4; 17. Lb2-a1, Sb4Xd3; 18. Le2Xd3, f7-f5; 19. Ld3—c2, Le7-f6; 20. Lb2Xf6, Tf8Xf6; 21. Lc2-dl,Ta8-d8- 22. Dd2-c3, Td8-c8; 23. Ldl —f3, f5—f4; 24. Tf1-d1 (vse bele figure izvajajo sedaj pritisk na črne viseče pešce. Črni ima zelo težko igro), f4Xe3; 25. Dc3Xe3, d5-d4 (črni je bil torej prisiljen napredovati z visečimi pešci in tako napredovanje je vedno združeno z velikimi nevarnostmi, ker morejo postati pršci še slabši); 26. Dc3—e5 (beli grozi že Td1Xd4, kar takoj še ni šlo zaradi cXd4, TXc8+ Kf7!) h7-h6; 27. Lf3 —e4 (vpoštev je prihajalo Lf3—d5) a5—a4; 28. Td1Xd4 (to nadaljevanje sedaj ne .bi smelo biti odločilno), c5Xd4; 29. Tc1Xc8+, Le6Xc8; 30. De5-e8+, Tf6-f8; 31. Le4-d5+, Kg8-h7? (potrebno je bilo Lc8-e6. Po LXe6+ Kg8~h7, De8 Xf8 Db6Xe6 bi bil celo beli v nevarnosti); 32. De8Xf8, Db6—c7; 33. h2-h4, Lc8-g4; 34. Df8 —g8+, Kh7~g6; 35. Dg8~e8+, Kg6-f6 (črni kralj je prisiljene! iti iz skrivališča); 36. Ld5—c4, a4Xb3; 37. a2Xb3, Dc7~d7; 38. De8~f8+, Kf6 —e5; 39. Df8~b8 + , Ke5~f6; 40. Db8-f4 + , Kf6 —e7; 41. Df4-e5+, Re7~f8; 42. De5~c5+ in črni se je vdal, ker mu na De7 pade pešec d4, na Ke8 p>a dama.
Strežba bolnikov
Kako obvezujemo rane
Kako obvezujemo rane, zlasti večje, nevarnejše, je zelo važno. Tega se ne moremo naučiti iz knjige; treba je pripravne roke, pa tudi vaje. Toda preprosto obvezovati mora znati vsaka ženska, zlasti mati. Vedeti mora. kako bo to storila, le tako bo mogla rano dobro obvezati. Z vajo bo dobila lahko roko in mirne, smotrne kretnje. Vedeti mora, kaj je treba za obvezovanje. kako bo pomagala zdravniku, če bo morda priše lkoga obvezovat. Pri obvezovanju rane ne smemo biti nerodni; paziti moramo, predvsem, da z rokami ne prinesemo bakterij v rano. Obvezo prirežemo tako, da je večja ko rana, tako da se, ko jo polagamo nanjo, rane ne dotaknemo. Najbolje je, če obvezo primemo s pinceto, zakaj najbolj čistih rok se lahko drže gnojne kali. Higijenska snaga (roke si umijemo v 2% lizolni raztopini) je čisto kaj drugega kakor najboljša gospodinjska snaga. Hano pokiijemo z gazo, ki se je v 100 svopinj vročine (suhe ali sopare) oprostila gnojnih kali. ali pa, ki je prepojena z antiseptično raztopino (jodotorm, subiimat). Zavitek sterilne ali antiseptične obveze imejmo vedno pri roki. Dobimo o v vsaki drogeriji. V sili pa prepojimo obvezo s špiritom, lahko je denatu-riran špirit in pustimo, da zapuhti. Vate ne polagaj-mo nikdar naravnost na rano, le na obvezo, da vsesa kri ali sokrvco. Čista vrečica ali prehuhana pločevinasta doza s prelikanim zloženim, najbolje izpranim platnom naj bi bila vedno pripravljena za vsak slučaj in sploh vse, kar je treba za majhne nezgode v družini, predvsem obveza, vata, trakovi, špirit, oetovokisla glina. Sem spadajo pa tudi škarje ki jih vprav v največji sili nikdar ne moremo najti.
Obveze
Da krpa mirno leži na rani, da ne pade z nje, da je ranjeni del telesa v miru. da ga obvarujemo poškodbe, da ostanejo zdravila na rani, uporabljamo različne obveze Za obvezo imamo ruto, trak iz platna ali gaze, trdo obvezano in obliž. Trda obveza je za to, da ud mirno in nepremično leži v njej, n. pr. pri zlomljenih kosleh. To obvezo uporabljomo v bolnišnicah. Imamo več vrst take obveze. Najbolj znane so deščice in obveza iz mavca. Deščica je ploščata ali žlebičasto podolgovata ,trda priprava na katero položimo ud, ali ki jo pritrdimo na ud. Imamo deščice iz lesa, pločevine, klobučevine, lepenke itd. za roko, laket, steg na, meča.
Ruta
Najpreprostejša obveza je ruta. Pripravimo jo tako. da štirivoglato ruto prerežeino počez, to je v črti, ki veže dva nasprotno stoječa si vogala, ali pa če jo v tej črti preganemo. Taka ruta ima en pravi in dva ostra kota ali konca, eno poševno in dve ravni strani. 'Iz rute napravimo tudi takoime-novano kravato, in sicer tako, da najprej zopog-nemo pravi kot, potem pa ruto večkrat zganemo v širini roke. Kravata naj bo gladka. Pravi kot ne sme nikjer ven gledati. Uporabljamo jo, da na preprost način pritrdimo krpo na dele telesa. Z njo si obvezujemo oči. ušesa, nogo, roko, vrat. glavo. Vozel kravate naj tako leži, da ne bo tiščal.
Roka v zanki. Ruto zlasti uporabljamo za zanko. da v njej nOsimo bolno roko. Položimo jo na komolec, ki ga pravokotno skrčimo, tako da pride njen pravi kot za komolec in moli preko njega navzven. En konec ovijemo mimo vratu čez bolno stran, drugega čez zdravo okoli tilnika in ju za-
Potenja nog ne zatre temveč le omeji

ker bi bilo nezdravo za človeško telo, popolnoma pa Od-
pravi slan duh
PO POtU in ravno v te m leži nenadkriljiva lasnost tega sredstva. Za 1 letni učinek zav. Din 8"—. Zahtevajte «Sa-noped« v lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. SANOPED, Ljubljana, Gestrinova 8. V. IV. Sprejemajo se zastopniki.
Križanica
1 | 2	3					4	5	6
'1		8			9	1 1		
w 1 1 |					I«	1 1		
l»l 1			13	|14				
		15!		161		r'		
		1		|				
		18!		1	19			
J 20	21	1		122		23	24	
25 |					26			27
281 |					291 |			
301 |						311		
>Lej ga, psička, kam si pa spet ušel?«
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. jievski izraz, 4 morska žival 7. druga beseda za obljuba. 9. hranilna tekočina,
10.	druga beseda za reditev, U. posledica poraza, 12. evropska reka, 14. pievozno sre Istvo, 15. del nekdanje Bosne, 17. poletna hišica 18. francoska reka 20. človeški poklic, 22. pribežališče onemoglih, 25. slovenska gora, 26. junak pred Trojo. 28. predlog z rodilnikom, 28. urjenje, 30. del glave, 31. osebni zaimek.
Navpično : 1. gozdno drevo, 2. svetopisemska oseba, 3. odborniško pt svetovanje. 4. prvi slovanski kralj, 5. rimski pesnik, 6. poljska rastlina, 8. misijonska knjižna zbirka, 9. domača žival 13. afriško mesto. 14. poljsko orodje, 16. moško krstno ime,
18.	živalska maščoba, 19. svetopisemska oseba 20. izraz pri elektriki. 21 moško krstno ime, 25. oblika
pomožnega glagola, 27. del glave.
•
Rešile v hrižanice ,,Vprašaj"
Vodoravno : 1. kolor 6. podanik, 8. pesa. 9. Abel,
11.	osa. 12. ime, 13. očit, 14. umik, lf>. orač, 16 star. 17 klin. 18. Odol, 19. oba. 22 Novi. 23. osel. 24. Ra.iačič, 26. kasir, 27. voda, 31 eter, 32. kila.
Navpično; 1. kosa 2. od«, 3 lu. 4. Ana 5 Ribičič, 6. pes 7. kemik 8. Po, 10. let. 13. Omar. 14. uran, 15. Otilija, 16 Slovak, 17. kdor. 18. on,
19.	osir, 20. Beč. 21. Al, 23. oči, 25. as, 27. vek, 29. Oti, 29. del, 3u. ara.
vežemo nekoliko na strani. Pravi kot rute obrnemo mimo komolca naprej in ga pripnemo z varnostno zaponko. Laket naj vsa počiva v zanki.
Kako obvežemo srednji del noge ali roke. Večkrat zganjeno ruto prekrižamo na hrbtu roke ali noge in jo v osmici okrog zapestja roke. oziroma ' gležnja noge in potem zavežemo ali pripnemo z varnostno zaponko.
Obveza za roko in nogo. če hočemo roko ali nogo popolnoma zaviti v ruto, jo položimo nanjo tako, da gledata konca rute na stran, pravokotni vogal pa naprej. Poševni rob sega do nad pete, oziroma zapestja. Pravokotni vogal privihamo na noter, dolga konca rute pa prekrižamo na spodnji strani roke ali noge, ovijemoo z njima gleženj, oziroma zapestje in ju spredaj lejx) zavežemo.
Ko obvezujemo komolec, držimo roko pravokotno. Ruta za komolec naj bo bolj široko zganjena kakor za druge dele telesa. Na notranji strani komolca jo prekrižamo. En konec rute ovijemo okoli zgornje lakti, drugega okoli spodnje in ju zavežemo na notranji strani komolca.
Gornjo laket obvežemo tako, da gre poševni rob okoli gornje lakti. Pravi kot gleda navzgor, tako, da sega do nad ušesa. Konca se križata pod pazduho; zavežemo ju zunaj.
ŠPORT
Koliko je star Cross-cauntry?
Beseda cross-countrY znači tek v gozdu — v pristni naravi, ter izvira iz Anglije kakor večina lahko-atletskih športov. Tam so že sredi preteklega stoletja študentje oksfordske univerze gojili teke v prosti naravi Razvil se je ta tek prvotno iz tamkaj običajnega »teeple chase«. Londonsti atletski klub je že leta 1866 prevzel v svoj program »cross-countrY-tek Danes zavzema tovrstni tek izredno važen de! v programu lahkoatletskega športa.
Pozneje je prevzela ta tek še Francija, kjer se je v prav kratki dobi močno razširil in od leta 1889 se vrše redno v tej panogi takmovanja za prvenstvo Francije. To tekmovanje zbere vsako leto najboljše dolgo-progaše francoske republike na 16 km dolgi progi. Cross-counlrY ie v Franciji na zelo visoki stopnji. Tam ne poznajo lahkoa.tleti zimskega počitka kakor pri nas celo v mrzlih zimskih mesecih prirejajo nedeljo za nedeljo cross-country tekmovanja. Francoski tekači za cross-country so na dobrem mednarodnem glasu in se jih povsod boje, kamor pridejo. Cross-countrY je njihova specijaiiteta. Imena, kakor: Ragueneau, Kevser in Bouir so bila najznamenitejša že v predvojni dobi. Najslavnejši med njimi ie bil Ragueneau in v svetovni vojni padli Bouin. Oba sta bila ljubljenca francoskega naroda.
Avstrija je šele po 10 letih, to je leta 1899, uvedla to športno panogo V prav kratki dobi se je tudi tu ta tek uveljavil. Dunajski športnik Ni-cholson je v svrho razširitve cross-countrY-teka daroval dragoceno prehodno darilo To darilo je bilo že v tistih časih vredno 800 kroti in je bilo to za tedanjo dobo nekaj izrednega. Po tozadevnih določbah darovatelja, je moral tekač trikrat zmagati, preden je prešel v trajno njegovo last
Za Nicholsonovo prehodno darilo so tekli prvič leta 1900. Zmagal je tedaj kondukter cestne železnice Kw,ieton, ki je po svoji tretji zmagi leta 1906 prejel to dragoceno trofejo v trajno last.
V Nemčiji se je pa nasprotno tek preko proste narave šele pozno razvil Tam je bila namreč pred 30 leti lahka atletika še v povojih. Cross-country pa je prvikrat poklical k življenju berlinski SK Komet, dne 29. julija 1900, ko so tekli v berlinskem predmestju v Hohenneudorfu na 9 kilometrov dolgi progi. Za tedanje razmere in za komaj eno leto star klub, ki je izvedel to tekmovanje, je bil tek prav povoljen. Zmagal je neki Boge, ki je pretekel progo v času 35 min. 11 sek. 2.5.
Od tedaj je preteklo že 36 let. Gozdni tek si je že zdavnaj priboril pravice obstoja in tudi pri nas tekmujemo v njem že več let Take dimenzije je zavzel cross-couintrY po vsem svetu, da tega niti največji optimisti ne bi mogli verjeti. Nekaj pa pri tem ne moremo pozabiti: Cross-co-untrY ni samo za lahko-atlete, temveč tudi za nogometaše, plavače, veslače in smučarje. Nobena druga panoga ni tako primerna za dopolnilni šport kakor ravno cross-countrY.
NIZKE CENE
dvokoles, otroških igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih trieikljev. Šivalnih strojev. Cenik franko. .TRIBUNA" F. BATIH, LJUBLJANA, KnrlovSka cesta 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 2f>
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
•j <
z
03 t=> O
NDD1 PO IZREDNO OOODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Gospodarstvo
Peronospora na trti*
ali pravilno >Plasmopara viticola do B a r y ' ju ena najnevarnejših glivičnih bolezni, kar jih na kulturnih, rastlinah sploh poznamo. Škoda, ki jo je tekom r>0 let povzročila po vinogradih Evrope, gre v stotine milijard dobre valute. Kadi nje so nastali celi industrijski centri, kjer je zaposlenih na stonsoče ljudi, ki proizvajajo prolisredstva, zatrralne aparate itd. Številni znanstveni zavodi neprenehoma proučujejo, kako bi bilo peronosporo najbolje zatirati. Posebni zavodi za odgojo rastlin pa se neumorno trudijo, kako bi vzgojili novo vrsto vinske trte, ki bi |>o-leg drugih dobrih lastnosti naj bila odporna tudi proti peronospori. -
Gliva peronospore je bila zanesena k nam iz Ahierike s tainošnjimi trtami, ki so odporne proti trsni uši. Najprej so jo opazovali na vinski trti 1. 1878. v južni Franciji. Že 1. 1879. so jo opazovali v naših krajih in tako v naglem tempu naprej, da je danes najti peronosporo na našem planetu v vseh vinorodnih krajih. Udomiti se ne more peronospora le v krajih, kjer je izredno suho podnebje (n. pr. v vinorodnih krajih Argentine), ker brez vlage ne more živeti.
Peronospora je gliva, ki se razmnožuje s semenjem, ki ga imenujemo trose. fJliva prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju. Ob zadostni toploti in vlagi spomladi, že meseca niaj-nika se iz zimskih'trosov razvijejo kalni mehurčki, ki vsebujejo do 40 rojilpih irosov. Zrele trose spravlja zemlja, ki ob dežju škropi kvišku, na najnižje trsne liste. Na listih trosi pri mokrem, toplem vremenu izkale, klica, se zarije skozi dihalne reže večinoma na : spodnji strani lista, v notranjost istega in tu se iz nje razvije vitkain podobna tkanina — podglivje. Podglivje izsesava listne stanice, radi česar list pobledi in porjavi. Po zopetnem dežju požene podglivje pri dihalui-kih na spodnji strani listja na površje, kjer se razraste v veje (trosonosce), na katerih se razvijejo sivobeli poletni trosi. Na okuženih listih jih vidimo v podobi olivhosivih prašnih lis na spodnji strani lista. Troaonosci skrbijo za poletno razplojevanje glivice. Dozorele poletne trose nanaša veter po ravnokar zraslih listih, kjer ob zadostni vlagi in toploti izkale in skozi dihalnike na novo okužijo med tem dorasle, še zdrave liste.
Še posebno nevarna je peronospora na grozdju. Napade že kabrnke pred ali med cvetjem ali kmalu po cvetenju nežrie jagodice i h jih prevleče z belo glivičasto rušo. Kabrnki se posušijo, oziroma odguijejo. Starejše že dorasle jagode pa napade peronospora le skozi grozdne peceljčke. Jagode dobe potem žlebčkaste vdrtinc, porjave, pozneje jiočrne, se posuše in odpadejo.
Najbolj priporočljiva sredstva proti peronospori so strupene bakrene soli, med katerimi je najbolj' znana in najcenejša modra galica. Z ga-lico zastrupljamo spomladne ali poletne trose v trenutku, ko prično kaliti. Ce škropimo list z galico, še predno je okužen, jo zavarovan proti bolezni. Ce pa škropimo šele potem, ko se je glivica že zarasla v list,' ne moremo bolezni več preprečiti, ker v list galica ne pride. Škropljenje proti peronospori je le preprečevalno, ne pa zdravilno sredstvo.
1 '"iz navedenega sledi, da mora hiti trta spomladi do časa zoritve na listju, vedno, dobro zavarovana z zadostno množino galice. Kdaj in kolikokrat moramo škropiti, je Odvisno od vrste, lege in podnebja.
■Prvič škropimo, čim je nočna toplina 13° C. To je navadno v drugi polovici maja in bi naj bile trte do začetka junija že poškropljene. Drugič škropimo tik pred cvetenjem ali takoj po cvetenju. Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči več kot 14 dni, med drugim in tretjim pa ne več kot 20 dni. Četrtič ali celo petič škropimo po potrebi. Sicer pa, kdaj in kolikokrat moramo škropiti, je odvisno od razvoja trsja, vremena, lege itd. Po toči n. pr, je treba poškropili trsje takoj. V mladem vinogradu škropimo vsakih to—14 dni, v trsnici vsak teden ali po potrebi celo dvakrat.
Ves uspeh škropljenja pa zavisi od pravega trenutka, v katerem škropilno. Včasih odločuje le par dni, da celo par ur. Dii zadenemo pravi trenutek, moramo uvaževati nastopno: Od časa, ko je list po peronospori napaden, do časa, ko se prikažejo na spodnji strani lista bele lise, poteče izvestna tako imenovana inkubacijska doba. Inkubacijska doba znaša sredi inajnika okrog 15 dni, sredi junija okrog 9 dni, julija in avgusta okrog 4—5 dni, ob dežju pa je inkubacijska doba v vsakem slučaju še krajša. Bolezen se razvija tem hujše. Če dežuje proti koncu te dobe, ker to pospeši razvoj poletnih Irosov. Danes imamo že posebne inkubacijske koledarje, po katerih lahko sklepamo na čas škropljenja. Sledimo primeru: Ce je 0. julija močno deževalo pri najmanj 15° C, tedaj je po preteku 4—6 dni, ob veliki toploti in vlagi pa še prej, pričakovati peronosporo. Do tega čas?, vsaj nekaj dni poprej moramo trte dobro poškropiti.
Za prvo škropljenje zadostuje 1%, za nadalj-na škropljenja 1 'A%, ob neprestanem močnem deževju do 2% bordoška (galica in apno) ali bur-gundska (galica in soda) brozga. Gašenega apna jemljemo vedno malo več kot galice in se količina apna ravna po količini vode, ki jo apno vsebuje, odnosno po kakovosti gašenega apna. Navadno računamo na 1 kg galice 1'/, do 1 'A kg gašenega apna ali 475 gramov Solvay-sode. Da li smo vzeli dovolj apna, preizkusimo z belim fenolf-taleinovim ali rdečim lakmusovim papirjem na že znani način. Majhen prebitek apna je povšečen, ne sme pa biti prevelik; preobila množina apna zmanjšuje učinkovitost galice, škropivo se slabše prijemlje trsja iu trto prehudo obacnčuje, kar ji škoduje.
Pri pripravi škropiva je važno, da vlivamo raztopino galice v apneni belež (in ne narobe), ker tako nastala mešanica je še laujše kosinulj-časta in bolj lepljiva, se^ dlje drži in bolj učinkuje.
Pripravljeno liordoško brozgo moramo porabiti še tekom istega dne, ker je pozneje skorajda neuporabna. Ce pa dodamo škropivu na vsak' kg
*) Peronospora na vinski trli letos povsod v Sloveniji, kjer je bilo mnogo padavin lil toplote, močno, ponekod naravnost porazno nastopa. Dnevno prihajajo.desetori.ee vinogradnikov semkaj na zavod po' nasvete in leke proti tej strašni bolezni vinske trle. Četudi je nekaterim skoroda že vse uničila, da ne bodo imeli nobene trgatve, vendar se menda baš zato sedaj zanimajo, kaj da jc sploh peronospora, o vzrokih njenega silnega letošnjega nastopa, kaj storiti proti peronospori itd. V vsej nesreči so nestrpni, hočejo nujno vse vedeti o tej bolezni in izražajo željo, da se o tem čimprej kaj piše itd. Ker strokovni listi ne izidejo vsak dan, temveč le vsakih 14 dni ali celo vsaki mesec samo enkrat, zato prinašamo gornjo razpravo radi nujnosti v naših dnevnikih, ki svojim naročnikom — tudi vinogradnikom — v tem pogledu radi ustrežejo.
galice v 100 litrih škropiva 5 dkg sladkorja ali na 1 hI škropiva 1 liter mleka, ostane zmes uporabna še 8—10 dni.
Škropimo ob suhem, mirnem vremenu, ne v najhujši vročini. V slabem vremonu škropimo tudi nied cvetenjem in tudi, če jo trsje še nialo mokro ali če malo prši. Gledamo na to, da so dobro in fino škropljene spodnje strani listov, ker največ odtod so naleze list bolezni. Rabimo razpršilnike, ki na fino razpršijo, kakor n. pr. Flickov raz-pršilnik. Grozdje naj bo dobro oblito z galico, od lista pa ne sme kapljati. Pred škropljenjem trte povežemo. Po vozi tudi lažje poškropimo spodnje strani listov in grozdje.
Kjer glivične bolezni, posebno pa peronospora, nevarno nastopijo, je brezjiogojno potrebno, da jih zatiramo ne samo neposredno, temveč tudi posredno. Taki posredni načini zatiranja glivičnih bolezni, naprednim vinarjem že splošno znani, so sledeči:
1.	Trte se naj sadijo najmanj 1X1.2 m narazen, da more med njimi zrak dobro krožiti ter tako zelene trsne organe naglo sušiti;
2.	rano privezovanje in krajšanje poganjkov ali mladik;
3.	uničevanje plevela;
4. rano prikrajševanje zalistnikov in rano odstranjevanje nepotrebnih mladik na starem lesu, ker se njih listi najprej okužujejo in potem bolezen naglo razširjajo;	„
5.	globoka jesenska ali zimska kop »radi zatiranja plevela in izboljšanja zemlje;
6.	ne premočno gnojiti, ker so prebohotno rastoče trte najbolj sprejemljive za bolezen in najmanj odporne;
7.	vrste, ki so posebno sprejemljive in občutljive za peronosporo, naj se ne sadi v lege in v zemlji z najbolj ugodnimi pogoji za bolezen.
Vsi ti posredni načini boja proti glivičnim boleznini pa seveda ne zadoščajo, ampak samo olajšajo in pospešujejo neposredno pokončevanje bolezni s preizkušenimi sredstvi.
I' ripo ni b a : Iz vsega gori navedenega si moremo razlagati nenavadno močan let. razvoj peronosporp na vinski trli, na listju in na grozdju. Neprestano deževje od začetka maja do danes in visoka toplota so razvoj le bolezni izredno pospeševali; kar je dopoldne bilo poškropljenega, je skoraj reden popoldanski dež več ali manj izpral. Dalje je bila lelos vegetacija vinske trle rana, koncem junija in v začetku julija kaj nagla, in je bilo treba trle že rano in zaradi neprestanega deževja večkrat kot običajno škropiti in jemati tudi močnejše koncentracije. Vsaj deloma je kriva letošnjemu močnemu nastopu peronospore ludi splošna gospodarska kriza, ker mnogi niso imeli sredstev za drago galico, ali pa so z galico Sledili. Spravljanje sena,- ki so ga lelos ponekod plajhali 2, 3 ali celo 4 tedne, je ob nekaj lepih dnevih, ko bi se najbolj morali muditi v vinogradu, baš takrat pritegnilo nase vse razpoložljive delovne moči. Trav"« s plevelom je posebno v rodovitnih zemljah bila dokaj bujna in je ponekod v nekaj dneh dosegla višino do enega metra, kar je seveda razvoj peronospore čim bolj pospeševalo ild.
Vojsk Prt," prof. vin. iu sadj, šole v Mariboru.
Slarafe Narodne banke
Izkaz Narodne.banke za 15. julij kaže sledeče stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika napram izkazu od 8. julija);
Aktiva: zlato v blagajni 1.473.6, zlato v inozemstvu 58;8, valute 0.22 (+ 0.11), devize 2.5 j— 12.0), skupna podlaga 1.535.3 (— 11.8); devize izven podlage 430.6 (0.69), kovani denar 422.3 (plus 12.2); posojila: menična 1.346.2 (— 6.8), lombardna 252.2 (— 0.8), skupno posojila 1.598.4 (— 7.7), vrednostni papirji 40.3 (— 5.6), prejšnji predujmi državni blagajni 1.660.9 (+ 0.03), efekti rezervnega fonia 134.9 (0.05), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 161.6 (+ 0.35), sama aktiva 595.0 (— 3.9).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.780.0 (— 39.7), državne terjatve 15.7 (— 2.3), žiro računi 783.5 (+ 17.5), sami računi 859.3 (+ 1.7), skupno obveznosti po vidu 1.658.6 (+ 17.0), ravna pasiva 365.2 (+ 5,5).
Bankovci v obtoku in obveznosti po vi Ju 6.438.7 (— 22.8), skupna podlaga s primom 1.972.8 (— 15.2), od tega zlato v blagajnah s primom 1.893.6.
Skupno kritje je 30.64% (30.76), od lega kritje z zlatom v blagajnah 29.41% (29.30).
Največja razlika proti prejšnjim izkazom je pri devizah, ki so se zmanjšale za 12 milijonov, zmanjšali so se. tudi vrednostni papirji za 5.6 milij., ter posojila za 7.7 milij. Na pasivni strani pa se ie obtok bankovcev zmanjšal za 39.7 milijonov. Kovani denar ie narastel za 12,2 milij., žiro računi pa za 17.5 milij.
Naši hliršngi
Včeraj smo prinesli podatke o stanju naših kliringov, upoštevana pa ni bila med poJatki Španija, napram kateri imamo terjatev od ca. 20.0 milj. din in pa Romunija, kateri dolgujemu 5.5 milij. din. Razen tega moramo vzeti tudi naše terjatve v Italiji v znesku okrog 120 milij. din., ki zaradi sankcij niso bile vplačane v kliring. Če upoštevamo še le terjatve ter dolg proti Romuniji, potem saldo vseh jugoslovanskih kliringov ne izkazuje dolga v znesku 13 milij. din, ampak ie aktiven za okroglo 120 milijonov. Koncem leta 1935 je aktivni saldo znašal celih 313.5 milij. Naše terjatve nnpram klirinškim državam so se torej v tekočem letu znatno znižale.
Borza
Denar
Skupni devizni promet od 13. julija do 17. julija znaša 3,903.512.3.-, din.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.2375, .London 15.3625, Ne\vvork 305.375, Bruselj 51.625, Milan 24.075, Madrid 41.925, Amsterdam 208.10. Berlin 123.20, Dunaj 57.65, Stockhohn 79.20. Oslo 77.15. Kopenhagen 68.60, Praga 12.69, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.77, Buenos Aires 0.83375.
Živina
Na svinjski sejem v Mariboru dne 17. julija 1936 je bilo prignanih 160 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari Din 65—95 komad, 7—9 tednov stari Din 110—-130, 3—4 mesece stari Din 150—210, 5—7 mesecev stari 220 -310, 8—10 mesecev stan Dm 520—830, 1 kg žive teze Din 6 do 6.50, 1 kg mrtve teže 7.50—9.25 Din. Prodanih je bilo 105 komadov.
Spoti
Danes: Ljubljana : BSK
Kompletno moštvo BSKa je dospelo sinoči v Ljubljano pod vodstvom njegovega zaslužnega predsednika dr. Živkoviča.
BSK nastopi v sledeči postavi: Glaser
Radovanovic	Nikolič
Areenijevio Lechner Kueževič Tirnanič, Vujadinovič, Marjanovič, Božovič, (llišovič
Trener Obitz je določil postavo Ljubljane, ki nastopi v postavi:
Logar
Jug	Bertoncelj I.
P upo	Sočan	Kukanja
Janežič Lah Bertoncelj II. Jež Zemljič.
Vodstvo te važne tekme, ki se začne ob 17.30, je poverjenu sodniku g. Kniferju iz Osijeka.
Ob 14.30 v prvi predtekmi nastopi Svoboda in Grafika v boibi za delavski pokal. Ob Iti. Ljubljana B proti Korotanu iz Kranja.
Plavalno prvenstvo v Mariboru
Župan dr. Juvan otvarja plavalne tekme za
državno prvenstvo.
Maribor, 18. julija.
V najkrasnejšem vremenu so se pričele danes zjutraj plavalne tekme za državno prvenstvo na Mariborskem otoku. Že v mestu se je poznalo, da je Maribor danes pozorišče velikih športnih dogodkov. Zjutraj so bili vsi avtobusi, ki jih je slavila občina v promet za vožnje v kopališče, prenapolnjeni. Poleg plavačev so prihajali na otok tudi številni gledalci, ki so že dopoldne docela napolnili kopališče.
Ob 8.30 se je izvršila slavnostna otvoritev tekem. Pod skakalnim stolpom se je zbralo vodstvo tekem in vse klubske ekipe. Nad 150 plavačev je bilo zbranih s svojimi vodji. Pozdravil je predsednik SSK Maratona inž. Lah s sledečim pozdravom: Spoštovana gospodal Dovolite, da vas najprej pozdravim v imenu SSK Maratona kot organizatorja teh plavalnih tekem. Dolžnost mi je pozdraviti predvsem predsednika mestne občine mariborske g. dr. Juvana, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našimi tekmami. Dalje pozdravljam zastopnike Jugoslovanske plavalne zveze g. Simoviča in g. Steinharda- Dalje pozdravljam g. podnačelnika Modrijana, vse zastopnike klubov in vas lovariši plavači in plavalke. Naša vroča želja je, da bi te tekme pokazale zunanjemu svetu moč naše plavalne organizacije in da bi skoraj dokazali, da ogrožamo primat vsem najmočnejšim zunanjim nasprotnikom. Skoro naj pride čas, ko bo naša državna zastava zaplapolala na zmagovalnem jamboru. V tem smislu vas pozdravljam v imenu organizatorja SSK Maratona in prosim g. župana, da otvori lekme.
Zupan dr. Juvan je nalo s kratkim nagovorom otvoril tekme. Nato je spregovoril zastopnik JPZ g. Steinhard. Po končanih pozdravih in olvorilvi so se začele tekme:
2C0 metrov prsno: I.
I.	Matošič, Jadran, 3.06.8; 2. Rostacher Franc, Maraton, 3.13; 3. Strmac Boris, ZPK, 3.22; 4. Voller Kristl, Maraton, 3.27.2.
II.
1. Cerer Anton, Ilirija, 3.01.8; 2. Binder Karlo, Ilirija, 3.11.8; 3. Bolzer Ivo, ZPK, 3.11.8; 4 Orlic I^iljenko, Jug, 3.21.7. i Matošič je dosegel lep rezultat, če pomislimo, da je imel letos malo časa za trening. Cerer je svoj rezultat dosegel pod dosedanjim priznanim rekordom (3:02). Progo je plaval brez butterfly ter ni pokazal svojo pravo moč, ker se je očividno šledil za finale, ki bo jutri. Binder in Reiser sta plavala polovico proge v butterfly ler smo na prvenstvu prvič imeli plavanje v tem stilu, ki so ga gledalci spremljali z velikim zanimanjem. V finale so se plasirali vsi plavači.
100 metrov prosto: I.:
I.	Petrone Branko, Jadran, 1.05.9; 2. Defilipis Zmaj, ZPK, 1.06.1; 3. Fritsch Ervin, Ilirija, 1.07.7; 4. Saša Klein, ZPK, 1.10.1.
II.:	1. Wilfan Draško, Ilirija, 1.01.5; 2. Senja-novič Ante, Jadran. 1.03.1; 3. Ciganovič Luka, Jug, 1.04.3; 4. Marovič Uroš, Jadran, 1.05.5.
III.: 1. Šuljič Veko, ZPK, 1.08.1; 2. Petrovič Saša, ZPK, 1.09.4; 3. Klein E„ Jadran, Herc., 1.11.8.
Najbolj interesantno srečanje je bilo med Wil-fanom, njegovim lanskim zmagovalcem Ciganovi-čem in Scnjanovičem. Od Wilfana se je pričakoval po včerajšnjem rezultatu (plaval je pod minuto) odličen rezultat in zato je bila tekma silno napeta. Wilfan sicer ni plaval v svojem najboljšem času, rezultat pa je ipak novi jugoslovanski rekord Vsekakor je bil v veliki premoči in obeta, da jutri v finalu šele pokeže vso svojo silo. Za finale so se plasirali: Petrone (Jadran), Defilipis (ZPK), Fritsch (Ilirija). Senjanovič (Jadran), Wilfan (Ilirija). Ciganovič (Jug).
WaferpoIo: Jadran (Splil) : Ilirija 6:0 (3:0)
Postov«: Ilirija: Linhart, Otruba, llrankiir, lesih, Fritsch, Lenari, Čuden
jadram: Mihovilovič, Žabukošek, Giovancili, Roje, fiomačič, Pavičič, Petrone.
Sodnik g. Schlenker iz. Budimpešte.
jadrali takoj prevzame žogo ter pride pred Ilirijin gol. Pavičič zadene Otrubo v oko in Otrub« izstopa. Sodnik izključuje Pavičiča in obe moši\i igrala s 6 možmi. Jadran ic. ves čas igre v premoči, ki sc izrazi tudi v številu golov, vendar nc dosc/.a pričakovane forme. Ilirija je šla v borbo oslabljena. Predvajala je sicer lepo, toda nekoristno igro. Gole so zabili za Jadran: Petrone 3, Roje 2 in honaoič enega. Jadranov galmau sko-j raj ni stopal v akcijo. Ilirijin golman je bil izvrsten j v obrambi, dobljenih golov pa ni mogel braniti. Najboljši igralci so bil Jndrumov branitelj Giovancili in Roje.
Jug : Jadran (llercegnovil 11:0 (5:0)
Postave: jug: Curlica, Tarana, Cvetkovič, Samardžič, Ciganovič, Statingcr, Tošovič.
Jadran: lic, Stanešič, benussi, K »I i nič, Gro-kalič, Klisura, Tenžera.
Sodnik g. Kramoršič.
Jug ni imel težkega posla. 2c v prvi minuli ie dosegel vodstvo. Imel jc slabega nasprotnika ter ga ie Jug naravnost pregaziJ. Sosebno moramo omenjati napad l.uaa, v katerem je douiini-ral kolosalni igralec Ciganovič,' ki predstavlja's svojimi silnimi in ostrimi šuta rieprestno nevarnost za nasprotnikova vrata. Ciganovič je tudi odličen lehničar, ki mu v državni reprezentanci nima namestnika. Statingcr, drugi- igrač Jugovega napada, je imel preči lahko nalogo, pokazal se je kol izvrsten igrač na mestu. Tudi on ie mnogo boljši, kot je bil lansko leto. Njegovi r šuti so ostri, za igro pa ima izvrstne telimične sposobnosti. Tudi Tošovič jc nevaren iganč s svojimi streli. Jugov napad ie bil danes na višini. Sainardiič kot cen-terhalf kaže velik smisel z« sistem. Ce bi bil hitrejša, bi bil klasni cenilrehalf. S svojo pametno igro je diktiral, kadar pa je prost, vedno ostro sprinla na gol ter s tem prinaša nasprotniku novo nevarnost. Obramba Juga lo pot sploh ni .slopaln v akcijo zaradi slabega napada nasprotnika. Od prve do zadnje minule je Jug doininiral mi položaju. Sodnik Kramaršič ni imel težke naloge, sodil pa jc na splošno zadovoljstvo.
Velik uspeh „Retorsia" z našim jahačem polkovnikom Seunigom v inozemstvu
Redki so veliki mednarodni uspehi naših športnikov, zaitidi tega moramo tembolj pozdraviti dvojni veliki uspeh, ki ga je priboril naš domačin, polkovnik Seunig. na velikem mednarodnem turnirju v Verdenu na Hnnnoveranskem. V dre-surni preizkušnji, ki so v nji konkurirali olimpijski jahači Ameriške Unije, Romunije in Jugoslavije, dne 14. t. m., je zmagal /. oceno : I. v Jugoslaviji vzgojeni in v Ljubljani trenirani polnokrvnl l!e-torsioi', ki ga je jahal polkovnik Seunig. Doseženi uspeh je dokaz za odličnost jugoslovanske žlahtne pasme, ki je v mednarodni preizkušnji zainogla uspešno se zaperstavili ne]K>|>isno dragocenemu in izbranemu konjskemu materialu Ameriške Unije. Zmagovalec je bil odlikovan z zlatim pasom. Ibi-dujenio se tega uspeha domačega jahača in domačega konja ler častilamo polkovniku Seunigu, ki je priboril naši državi gotovo v najtežjih okoliščinah prvo oceno, tako odlično in pomembno zmago. O turnirju obširno poročajo nemški lisii. posebno pa llannoveratier Tngeblalt . ki poudarja odličnost našega konkurentu in zasluženosl ocene.
Novi planinski dom na Komni bo slovesno otvoiilo Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane v nedeljo, dne 19. t. m. oh pol 11. uri dopoldne. Ta dan bodo vozili avtobusi iz Ljubljane de Savice. Odhod iz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice ob -1, zjutraj. Vozovnice si mora vsak preskrbeti pravočasno v pisarn i SPD v Ljubljani.
G. polkovnik .Seunig na »Kelnrsijic
SK Ljubljani., Roditeljstvo in blagajna prično danes delovati ob 14. Zaradi važnega pogovora naj bodo igrr.lci druge skupine ob 14. na igrišču, istočasno tudi tisti, ki nimajo 5e klubskih legitinilicii. Moštvo, ki je določeno pral i Korotanu, mora bili <>!> 15.15 na igrišču, prvo moštvo pa najkasneje ob 17.
Belgrajski Slovenci pri Slovencih v Paračinu
Prijateljski sestanek belgraj skih in parafinskih Slovencev.
Belgrad, 17. julija.
Nedavno je priredilo tukajšnje Prosv. društvo skupno s čukariško mladino lizlel v Paraoin, kjer je bil popoldne po večernicah naslop članstva obeh Prosvetnih društev. O razmerah, ki vladajo med paračinskimi Slovenci, ie »Slovenec« že poročal v posebnem dopisu iz Paračina. Težke so razmere, ki vladajo med iamošnjimi Slovenci radi stalnega nepomirljivega in izzivalnega nastopanja levičarsko usmerjenega slovenskega delastva, ki je zaposleno v obeh tamošnjih tovarnah. Pa kljub temu se je našlo precejšnje število odločnih fan-
nimi društvi. Vsem je pa želel, naj bi se počutili kakor doma.
Govoru g. Meciloška so sledile pevske točke okteta belgrajskega Prosvetnega društva. Nato se je zahvalil za prisrčen sprejem, ki so ga para-činski Slovenci priredili belgrajskim kalol. Slovencem, predsednik belgrajskega Prosvetnega društva g. dr. Bojan Pire, ki je v svojem govoru poudarjal med drugam, da slovenska kat. prosveta veže v skupno delo vse, ki sta rim vera in materin jezik največji svetinji. Ta prosveta pri svojih ciljih ne pozna razlik med poklici, razredi in stopnjo izobrazbe. Za vsakega ima mnogo, kar mu lahko da. V najboljšem prijateljstvu živi z vsemi, v katerih okolici živi in ki prav tako cenijo njene svetinje ter je ne molijo razlike vere in narodnosti. Tudi g. dr. Pire je poudarjal željo in potrebo po čim tesnejšem skupnem delu, ter je izjavil, da so belgrajski Slovcnci prišli z velikim veseljem na obisk k paračinskim Slovencem, med katerimi se počutijo kakor doma. Izvajanjem g. dr Pirca so vsi navzoči burno pritrjevali.
Nadaljni program so izpolnili s svojimi točkami: mešani zbor paračinskega Prosv. drušlva, potem oktet belgrajskega Prosv. društ.va in čuka-! riška tamburaška zbora in mladina s svojimi rafalnimi nastopi. Ker se je bližal čas odhoda 7;a večino udeležencev sestanka iz Belgrada, se je ! za vso gostoljubnost, ki so jo izkazali paračinski j Slovenca svojim gostom, prisrčno zahvalil g. dr. i Bizjak ler je še enkrat vse pozval, da naj krepko i nadaljujejo započeto delo v korist društva samega in skupne domovine
Po njegovem govoru se je razvila prosta zabava, ki se je v najlepšem in prijateljskem razpoloženju razvijala do večernih ur.
Predsednik belgrajskega Prosvetnega društva g. dr. Pire pozdravlja parafinske Slovence.
tov in deklet, ki se raznih groženj od strani svojih sorejakov niso ustrašili ter so si ustanovili lastno ognjišče v Prosvetnem društvu, ki že lepo deluje ter se vedno lepše razvija. Izleta se je udeležilo okoli 60 članov Prosvetnega drušlva, med temi oba tamburaška mladinska zbora s Ču- | karice skupno z mladinskim pevskim zborom. To j so Tumpejevi mladci, na katere je lahko ponosen, i Ti mladci so že drugače lepo pot od Belgrada do Paračina preko zorečih šumadijskih polj in zelenih livad spremenili v eno samo pesem. Po prihodu v Paračin so tamošnja slovenska dekleta pripela na prsi vsakemu udeležencu lipov cvct, nato sc je v mestu vršilo skupno kosilo, po katerem so bile slovesne večernice v tamošnji katoliški kapeli. Članstvo obeh prosvetnih društev je revno kapelico napolnilo do zadnjega količka ter sledilo z globoko zbranostjo pridigi g. Tomaža Ulage, ki je razvijal Slomškovo misel: Prova vera bodi vam luč, materin jezik vam bodi ključ do zveličanske narodne omike. Litanije je pa imel g. Mecilošek, ki že leta uspešno deluje med našim tamošnjim življem, dostikrat pod zelo težkimi pogoji, ki iih pa zakrivljajo žal nekateri Slovenci. Pri večernicah so pevci Prosvetnega društva iz Belgrada zapeli več slovenskih Marijinih pesmi, ki so marsikateri slovenski materi z otročičkom v naročju privabile solze v oči. Ce človek sam vidi vso to revščino, vse drugače razume in zna ceniti delo dušnega pastirja med njimi, ki se sam mora odreči vsakemu ugodju ler se res vsega žrtvovati •jvojim sorojskom in jam res ostati vse v pravem pomenu besede.
Po večernicah se je članstvo belgrajskega, kakor paračinskega prosvelnegaa društva podalo na lepo okrašeni prostor, na katerem se je vršil skupni nastop članstva obeh prosvetnih društev. Tu se je zbralo precej ljudi. Res prava slovenska skupnost. Nobenih razlik med stanovi. Bili so uradniki in čisto navadni delavca. Uspelo prireditev je otvorala čukariška mladina pod vodstvom g. Tumpeja. Oba tamburaška zbora in mladinski pevski zbor so krepko, odločno in ubrano odpeli himno čukariške katoliške delavske mladine ler želi burno odobravanje vseh navzočih. Po prostranem vrtu so močno odmevali glasovi navdušene mladine, ki je z vso odločnostjo izpovedovala svoje prepričanje ter klicala na delo para-činske Slovence. Takole ie izpovedala čukariška mladina svoje prepričanje:
Naša kri vre, kipi, vsi smo mi mladi, naša pot mimo zmot, čiste so oči, naš vodnik, naš branik. Sveti Bog je naš.
Ves je svet, beli cvet, ko božji raj, kliče nas, miče nas življenja maj, kdor junak, naš je vsak, samo v korak, vžiga nas, dviga nos, križa znak sladak.
Ko se jc navdušenje malo poleglo, ie vstal predsednik Prosvetnega drušlva v Paračinu, duh. oče paračinskih Slovencev g. Mccilošek ter je v ganljivem govoru pozdravil vse navzoče, predvsem članstvo belgrajskega prosvetnega društva, Zastopnika prosvetnega drušlva i/. Ravne reke ler iri zastopnike pevskega zbora »Zvezda« iz Niša. Posebej se je pa še zahvalil mladini iz Čukorice, ki se ni ustrašila dolge voznic ter s svojim prihodom dala tej skupni prireditvi obeh prosvetnih društev še posebni sijaj. G. Mccilošek je končno poudarjal potrebo po večkratnih lakih stikih in tesnim sodelovanjem med posameznimi prosvel-

Rajalni nastop čukariške mladine pod vodstvom g. Tumpeja.
Radio
Programi Radio Ljubljana«
Nedelja, 19. julija: 8.00 Za dobro voljo in kratek &a« (plošče)	fin«, poročila, spored 9.0« Prenos cer-
kvene glasbe 1« frančiškanske cerkve 9.45 Verski govor (p. <lr. JiiHiia.li Tomiiinec) 10.00 Koncert tnanbnrnskcga orkestra (vmes plošče) 11.IS Prenos ,proinenu,dnegu koncerta godbe Sloga (Parmove skladbe) 12.00 Ca«, vreme, poročila, »porod 112.20 Prenos promeMulinega koncerta godbe Slo« a- 13.00 Plošče po željah 17.00 Kmeti iski nasveti (g. Ludvik PuS) 17.20 Narodne pesmi jio.io boži,grajski fantje (vmes plošče) 18.00 OtroSka ura (ffdc. Mamic« Romanova) 1«.:» Plošče 19.00 On,s, vreme, poro-či.la, spored, obvestila 10.») Nacionalna ura: O splitskem gledališču (0i.ro Oičiln-Sanj H Belgrada) 19 50 Kninfike godbo so vrstijo ln okrogle le drobijo (,plošče) ao.no Večer Josipa Prochaake 22.00 Oais, poročila, uporni 22.20 Pesmi za ples in 7,aibavo, izvajata t Jožek in Ježek. — Konec ob 33.00.
Ponedeljek, ?f). julija: 1,2.00 Operne .predigre (iplo-Sčc) 1,2.45 Poročili a, vreme 1.1.00 Oas, spored, obvestila 13.15 Narod,ne ln drugo vesele pesmi i>otie kvartet sester Stritar, spremlja g. prof. M. Liipovšeik 14.00 Vreme, borza 19.00 On«, vreme, poročila, samred, obvestila 19.30 Nae.i,min,lna ura: Morje in .sonce v naši poe»iji (Milan Marta,novič iz. Belgrada) 19.50 Siukftafon in ksilofon (.solistične toSko na ploščah) 20.10 Pravna ura: Kmečka zaščita II (g. Valentin Bidovee, so<lTiik) 20 30 Vesele pesmi in vesela glasba — Poje g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. M. bi.povšek — vmes igra na harmoniko g. Stanko Avgust, in plošče 32.00 0a,s, vreme, po-ročila, spored 22.20 Magiisitrov šramel kvartet.
Drugi programit
NEDELJA, 19. jul. lielgrad I: K,0.0—21,00 Prenos \Vagnerjeve o,pere Loliengrin« iz. Bayreuth« 21.00 Narodne pesmi 3>.00 Ha d i Jtsikii onkes-ter — Belgrad II: 19.00 Korčula (MarjanoviS) — Zaijreb: 20.45 Vokalni koncert Dunaj: 20M I.iivvejeva komedija »Nepopravljiv« — Budimpešta: 21.30 Ciganska glasba — Trtt-Milau: 17.00 Orkestralni koncert 20.40 Simfonični koncert — Rinili ar i: 20.40 Italijanska klasična glnsba — Praga: 20.20 Oehovl teva iininonistična scena Konjevo ime« 31.00 Ameriški koneei-t. češke filtiarmonije — Varšava: 31.30 Ve«e!l prenos i v Lvova — V ne nemške paslaje: 1(1.00— •JI 4)0 Prenos \VnarncrJevegn t.oliengnun ■ iz Bnyrou|.hii.
PONEDEL.lKlC, 20. julija: llelgrad I: 19.50 Narod,ne pesmi 20.20 liadljski orkester 20.50 Operelaie arije 3t.»0 Radijski orkester 32.00 Brahimsove skladbe — Belgrad II: 20.09 Zgodovinske znamenitosti ki naravno lepite JaJca — Zagreb: 20.00 (iotniodova opera Faiumt,« Dimni- '»,1.0(1 »l.rmissov koncert 22.10 Zabavni koncert 0.10 Dunajska glasba — Budimpešta: 21.10 f),penit orkester — Trsl-Mllan: 10 10 Codnvn opereta Kralj Mn-\-inie-bara — llim-llari: 20.40 Koneert Rimskega kvarteta — Praga: 20.30 'Didoua ln Encj* od Purcotla —
Videm ob Savi
Truplo ponesrečenega Ferdinanda Pozniča, ki
je bil uslužben pri čevljarju Zdovcu in je utonil v savskih valovili, kot smo poročali, so našli te dni v Stenjevcu pri Zagrebu in ga pokopali na ta-mošnjem pokopališču.
Zadnji dve nedelji sta za Posavje en sam veliki praznik. Trije novomašniki iz videmske deka-nije so stopili pred božji oltar in Gospodu prvič darovali presveto daritev. Preteklo nedeljo j«; daroval prvo sveto mašo gospod Ante Kovačič iz Dobove pri Brežicah. Novomašno slavje se je drugi dan spremenilo v družinsko veselje. Novomaš-nikov brat Martin je drugi dan prejel zakrament sv. zakona. Poročni obred je opravil g. novomaš-nik sam. Na starodavni božji poti na Svetih gorah pri Št. Petru pa je daroval prvo sveto mašo naš mladi agilni delavec in borec za katoliško obnovo naših odrov g. Davorin P e t a n č i č. V Sevnici ob Savi pa bo novomašniško slavje današnjo nedeljo. Prvo sveto daritev bo opravil gospod Karel Jeter. 1'ridigoval bo dr. Franjo Blatnik. Novim delavcem v vinogradu Gospodovem želimo vso polnost sreče in božjega blagoslova.
Krvava kamniška svafba končno likvidirana
Ze od leta 1931 se vleče dolgotrajna kazenska pravda o kamniški svatbi, med katero je prišlo do pretepa. Žrtev je postal Peter Peternel, ki je dobil močan udarec v glavo, da ie po nekaj dneh umrl v ljubljanski bolnišnici. Dogodek se je odigral "18. avgusta 1931. Sledili so procesi pred okrožnim sodiščem. Naposled je bil letos 5. marca obsojen mesarski pomočnik Matevž Pogačar, takrat star 22, let na 6 mesecev zapora zaradi usmr-tive iz malomarnosti. Proti sodbi je prijavil pri-ziv na apelacijsko sodišče zaradi kršitve zakona, zaradi nesoglasij v mnenjih zdravnikov-izvedencev in zaradi kazni. Včeraj je vse dopoldne od 8.30 do 12 trajala prizivna razprava pred počitniškim kazenskim senatom apelacijskega sodišča pod predsedstvom a. s. dr. L. Mastnaka. Apelacijsko sodišče je zavrnilo priziv v pogledu kršitve zakona, prvotno sodbo pa je v toliko spremenilo, da je sedaj Matevž Pogačar obsojen na 6 mesecev zapora, toda pogojno za 1 leto. Sodišče je vpoštevalo, da mora sedaj Pogačar skrbeti za družino, da je neoporečen in da je storil dejanje v mladosti in da od onega žalostnega dogodka še ni zakrivil kakega kaznjivega dejanja. S tem je zadeva »kamniške ohceti« končno likvidirana. Kot zastopnik višjega državnega tožilstva je fungiral dr. Hinko Lučovn.ik. Obtoženi Pogačar je bil osebno navzoč brez odvetnika. Zaslišana je bila samo priča Flerin.
H@sfiavraciia-pension Savski Tivoli
na Črnučah pri Ljubljani se z v vsemi prostori in inventarjem takoj odda V najem najvišjemu ponudniku.
Neposredna bližina Ljubljane. Zračna, brez-prašna lega. Kopališče, solnčne kopeli, železniška in avtobusna zveza. Tujske sobe.
Zahteva se kavcija Pojasnila daje med uradnimi urami (8—13) Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7,
Produkcija cementa v Jugoslaviji
V 1. 1934 je bila naša produkcija cementa najnižja od prevrata, znašala je komaj 26.270 vagonov. V preteklem letu je bila produkcija za nekako 10% povečana, v tekočem letu pa je bila tekom štirih mesecev produkcija napram 1. 1934 zvišana za 18%.
Jugoslavija ima 14 cementnih tovarn, od katerih jih samo osem obratuje. Povprečno je kapaciteta cementaren izkoriščena komaj za 12%, pri dobro zaposlenih posameznih tovarnah je kapaciteta izrabljena za največ 25%.
Krivda na tako slabi zaposlitvi cementnih tovaren je poleg splošae krize še velika obdavčba cementa. Davki in prevoz znašajo 50% vrednosti cementa. Cena cementa je okrog 7000 Din za vagon, od tega odpade na državno trošarino 1500 Din, na prometni davek 400 Din, na občinsko trošarino 400 Din, na transport 1000 Din, kar znese skupaj 3300 Din. Na trošarini in prometnem davku dobi država od cementne industrije okrog 60 milijonov dinarjev.
Jasno je, da ni v interesu gradbene delavnosti tako visoka obremenitev cementa z davki Vendar je pri sedanjih državnih financah kakšno znižanje težko pričakovati.
in gostilno
v okolici Maribora, na prometni točki, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1084.
Dobavo drv in premoga
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 200 metrov lepih suhih bukovih drv brez okroglic in 90 ton premoga - kosovca.
Drva je postaviti franko skladišča v Ljubljani, premog pa franko postaja Ljubljana, glavni kolodvor.
Tozadevne ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1936 pri upravi policije v Ljubljani. Ljubljana, dne 15. VII. 1936.
Krajevni šolski odbor v Topolšici bo prodajal na prostovoljni javni dražbi dne 22. julija 1936 ob 11.
uri
šolsko poslopje
in k temu pripadajoče zemljišče ca 10.000 m2. Šola stoji ob banovinski cesti v bližini drž. zdravilišča in se da preurediti v hotel, ki ga v zdravilišču primanjkuje. Izklicna cena je Din 65.000'—. Podrobni pogoji so na vpogled v pisarni vsak dan.
Krajevni šolski odbor v Topolšici.
Berite Slovenca
in
oglašujte v njem!
Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da naim je umrl predragi sin, brat, svak in stric
Ivan Podlesnik
zasebni uradnik, rez. kapetan itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 20. julija ob 16 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na Zaloški cesti.
Fran j a Podlesnik, mati — in ostali sorodniki.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical danes k sebi mojega nad vse ljubljenega soproga, sina, brata, svaka, strica, gospoda
Alojzija Sušnika
vlakovodjo drž. žel.
po kratki, mučni bolezni, previdenega s tolažili svete vere. Truplo blagopokojnega bomo spremili iz mrtvašnice spi. bolnišnice v nedeljo 19. t. m. ob 17 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. julija 1936.
Globoko žalujoča soproga M i n k a.
ZAHVALA. Ob nepričakovani smrti našega nad vse ljubljenega očeta
Vinka Potočnika
se najiskreneje zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je prihitel od blizu in daleč ter je kakorkoli lajšal našo bol. Predvsem smo dolžni zahvalo preč. duhovščini, zdravniku g. dr. Lovšinu, ki je nemudoma prihitel, da bi nam rešil dragega očeta, Gasilski četi za častno spremstvo, letuškim pevcem, ki so pod vodstvom g. I. Marovta pred hišo žalosti zapeli »Gozdič je že zelen« in se ob odprtem grobu poslovili od njega s pretresljivo Bervarjevo žalostinko -»Slovo«. Dalje veljaj hvala vsem, ki so v tako obilnem in častnem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku, in onim, ki so krsto predragega rajnika obsuli z venci in šopki prekrasnega cvetja. Zahvaljujemo se posebej še našim dobrim sosedom, ki so nam bili v pomoč v teh težkih dneh. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi za vsa pismena iskrena sožalja, ki so nam bila v tolažbo.
Le tuš, dne 18. julija 1936.
Globoko žalujoči ostali.
SSi0!3G!30S3aiS0S!OSJOSJOSŽOSSOSiOSiO^
BIINLOP
PNEUMATIKA JE NAJBOLJŠA
Zastopstvo:
A. ADAMIČ & Co. - Ljubljana
IGRIŠKA ULICA 3 (za dram. gledališčem) — Telefon 32-86
Tonček in Tonček koi deiekiiva
108.
Čuvaj zakladnice ujame Tinčka.
Nenadoma je zavratna pošast iztegnila svojo kleščam podobno taco, zgrabila Tinčka za hlače in ga kakor peresce dvignila v zrak. Tinček pa niti malo ni slutil, kaj se godi z njim-.
»Tončeik, pomagaj!« je začel kričati na vse grlo. »Obvisel sem na žeblju. Hitro mi pomagaj na noge!«
»Če bi bilo to res, potem še ne bi bilo tako hudo,« je odgovoril Tonč.ek, tresoč se od strahu kot trepetlika v vetru. »Nisi se ujel za žebelj, prijateljček; kar poglej nazaj, pa boš videl: orjaškemu raku si zašel med kremplje.
Tinokovo in Tončkovo kričanje na pomoč je zaslišala gorila, ki je udobno sedela na pragu splava. Kakor -blisk je planila kvišku in jo ubrala v smer, odkoder so odmevali presunljivi klici.
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dhevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Opekta
Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4'_
Navodila dobite pri Vašem trgovcu.
Razpošilja Dr. A. Oetker. Maribor
ZAHVALA. 7,n vse dokaze sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene mame, gospe
Marije Praschniker
so uajtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v dneh njone bolezni, kakor tudi vsem, ki so jo pokropili ali jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, in posebna zahvala tudi pevcem narod, že-lezničarskegu glasbenega društva »Slogu«, ki so z dovršenim in gunljivim petjem počastili njen spomin.
Ljubljana, Kamnik, Celovec, dne 18. julija 19%.
Žalujoče rodbine: Praschniker, Cizel, Unterkreuter.
Nakup pšenice in živinske hrane za vojaštvo
Za potrebe poveljstev IV armiske oblasti se bo v kratkem začel nakup pšenice in živinske hrane neposredno od proizvodnikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih garnizionih, pšenico pa samo v sledečih mestih: Mariboru, Varaždinu, Čakovcu, Osi-jeku, Virovilici, Bjelovaru, SI. Požegi in SI. Brodu.
Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječmen) in slama, 20. avgusta tega leta pa pšenica.
Natančnejša navodila o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu in v katerem času, kakor tudi o kakovosti artiklov in o cenah, po katerih se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu Komandanti divizijskih oblasti po občinah.
Denar sa odkupljene artikle se bo takoj izplačal.
' Zainteresirani proizvodniki naj prednje vpo-števajo.
Iz pisarne intendanture štaba IV. Armijske oblasti E. Št. 9120 od 9. julija 1936 leta.
Zahvala
Ko stojimo ob svežem grobu, v katerem prerano počiva naša ljuba
Tilka Pivh
ki jc postala žrtev avinonske katastrofe, se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili pri težkem udarcu, ki nas je zadel. Posebno se še zahvu-Ijujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so tako bogato okrasili njen zadnji dom; dalje čč. duhovščini, zastopnikom mestne občine ljubljanske, banske uprave, direkcijo Aeroputa, civilnega in vojaškega letalstva, prosvetnega oddelku, njenemu šolskemu upravitelju, bivšemu gospodu katehetu, gospodom pevccm in gospodu govorniku za njegov nagrobui govor.
Prisrčna zahvala vsem onim, ki se v molitvi spominjajo naše plemenite Tilke in ki so jo v tako ogromnem številu spremili na njeni zadnji poti.
BOG PLAČAJ!
Slovesna maša zadušniea bo v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani, v sredo, dne 22. jul. ol) 7.
ŽALUJOČI OSTALI.
Nabirajte polže!
Vsakdo more zaslužiti lep denar, če si napravi
polževa zbirališča.
Brošuro s tozadevnimi obširnimi navodili pošilja resnim interesentom
Fridolin Bischof
Maribor, Melje, Kacijanerjeva ul. 22
Takoj tudi prevzame in kupi polže za svoja zbirališča v Mariboru.
Zahvala
Ofo tako nenadejani tragični smrti naše drage
STANE
so nam bili v tolažbo nešteti dokazi sočuvstovanja, za katere vsem nuša zahvala. Posebej se zahvaljujemo za iz-ruze sožalju in spremstvo na poslednji poti čč. gg. duhovnikom, g. dr. Orlu, zastopniku kr. bauske uprave, zastopniku komandanta vazduhoplovstva, g. generalu Jovanoviču kot zastopniku komandanta drav. div. oblasti, mestnemu načelniku g. dr. Adlešiču, zastopniku upravniku policije g. pol. svetniku Pestev.šku, zastopniku sreskega načelnika Ljubljane g. dr. Brolihu, zastopniku prosvetnega oddelka banske uprave ban. šol. nadzorniku g. štruklju, delegatom Aeroputa in Austrofluga, uradništvu Poštne hranilnice in Uprave policije, združenim pevskim zborom Huba-
dove župe in pevovodii g. Prelovcu, številnim stanovskim prijateljem in prijateljicam, zastopstvu Sokola Ljubljana IV, vodstvu osnovne šole na Barju z mladino ter Barja-
nom. Posebej še hvala upravitelju g. Grčarju za tople poslovilne besede ob grobu in vsem znanim in neznanim številnim darovalcem vencev in cvetja. Ljubljana, dne 18. julija 1936.
Kahietovi
-......■
Alja Rahm^nova:	7
Tovarna novesa človeka
Roman.
»Toda spis za IspolKom1 je treba odpraviti še pred dvanajsto!« je pripomnila Tanja.
Na to je čisto pozabil in imel bi velike sitnosti, če bi ga ne bila spomnila.
Tanja je odšla. Tiho in previdno je zaprla vrata, da bi ne molila predstojnika, prav tako, kakor je bila navajena doslej. Nobene kretnje, najmanjšega znaka ne, da žeii ostati pri njeni, niti najrahlejšega očitka ne! To dekle je moralo biti iz kamna! Je li res zamogla ostati tako ravnodušna po vsem tem, kar se je 7. njo zgodilo? Toda spet se je spomnil temnih oči z modrimi kolobarji pod njimi in spet se mu je skrčilo srce.
Še enkrat je pričel citati listine, ki jili je prepisala danes dopoldne. Niti ene napake ne! Neverjetno! Saj gotovo vso noč ni spala! Kakšno voljo je moralo imeli to dekle! In tovariš Vladimirov, ki je imel doslej za ženske le zaničevanje, je začutil v sebi nekaj kot spoštovanje do te male deklice, ki jo je včeraj tako nesramno oropal. In ko je Tanja tik pred dvanajsto zopet vstopila, da bi vzela lisline. jo je pogledal čisto krotko in boječe, skoro kot kakšen deček, in dejal:
>Ce ste po obedu prosti, bi šla morda lahko na izprehod ob obrežju. Tako lepo je zdaj; vse cvetek
Zadnji stavek je zvenel, kakor bi ga govoril šestnajstleten gimnazijec in njegov glas je bil tako negotov, tako tresoč, da se je moral sain nase jeziti.
1 Izvršilni odbor.
»Hvala lepa, toda ni mi mogoče. Moja prijateljica je težko bolna, moram ji streči,« je odgovorila Tanja. Dala mu je še nekaj pojasnil glede listine, ki je ni bil popolnoma neoporečno sestavil, potem je odšla iz sobe.
Še dolgo potem, ko je Tanja odšla, je hodil tovariš Vladimirov po sobi sem in tja in od časa do časa mrmral nekaj predse. Bal se je priznati si, a bilo je vendarle tako: bil je zaljubljen v to malo deklico s temnorjavimi, velikimi, žalostnimi očmi, tako zaljubljen, da je bil za vse drugo čisto ravnodušen, da ni mogel misliti na nič drugega več kot na te oči, ki so ga včeraj tako osuplo gledale.
»
Tanja je komaj čakala konca delovnega časa. Zbrala je vse svoje moči, da bi nihče ne opazil, kako težka ji je bila vsaka minuta. Smehljala se je, če so z njo govorili. Mirno in potrpežljivo je razpravljala, če so jo telefonično klicali; toda čutila je, kako ji je to samo-zatajevanje od minute do minute nuičnejše. Solze so jo hotele zadušiti, ustnice so ji začele trepetati. Okoli nje so bili ljudje; toda ona je bila sama kot brodo-loinec na zapuščenem otoku. Na vsem svetu ni bilo nikogar, ki bi ji mogel svetovati, pomagati, nikogar, ki bi mu mogla razkriti svoje srce!
Ali pa bi bila Tanja sploh zamogla o tem s kom govoriti? Ali bi bila to sploh mogla storiti? To, kar se jo z njo zgodilo, je vendar v njej nekaj razrušilo, jo ponižalo, razžalilo. Bilo ji je, kakor bi morala pred vsemi ljudmi na svetu zakriti obraz; sramovala se je same sebe in se bala dotakniti se svojega lastnega telesa, ki ji jo postalo kar nekam tuje. To, kai se je z njo zgodilo,
je razpršilo vse predstave, ki jih je imela o sebi. Jasna in preprosta ji je bila vedno pred očmi bodočnost; natančno je videla pred seboj moža, s katerim naj bi nekoč združila svojo usodo. Zdaj pa je prišlo tako vse drugače! V hipu je minulo vse, je ugasnilo vse, o čemer je sanjala! Trdna tla, po kakršnih je doslej hodila skozi življenje, so se razmajala pod njo. Kje naj še najde oporo?
Tanja je imela doslej vedno spoštovanje do same sebe. Na življenje je gledala zelo resno, tako resno, da so se čudili ljudje, ki so jo pobliže poznali. Od same sebe je zahtevala vedno zelo veliko in to z vso strogostjo. Zaradi tega, kar se je z njo zgodilo, je ni zadela niti najmanjša krivda — in vendar je imela občutek, kot bi se morala zaničevati, ker se ni inogla obraniti. Čudno, na tovariša Vladimirova ni mislila skoro nič. Bila je od nekdaj vajena zanašati se sama nase ln opraviti sama s seboj. In tudi zdaj si je stokrat dejala, da mora sama v sebi zopet najti moč za nadaljnje življenje; toda tokrat je bilo tako težko, tako obupno težko... In 5e bi jo bil videl tovariš Vladimirov zdaj, ko je po zaključku uradne ure hitela k obrežju reke, proč od ljudi, s solzami v očeh, trepetajočih usten kot majhen otrok, ki hoče jokati, bi ne bil spoznal samozavestne, odločne Tanje.
Tanja je hodila vzdolž reke vedno hitreje in hitreje. Hiše so bile žc daleč zadaj; bilo je mesto, kjer so ljudje roko navadno zapuščali in krenili na pot, ki je držala nazaj v mesto. Toda Tanja je šla dalje. Steza je bila ozka; gosta trava je rasla na eni, svellozelene tise so se sklanjale na drugi strani k vodi. Dišalo je po sveži zemlji in vaiovi, ki so udarjaii ob breg, so peli drugačno pesem, kakor tam gori kraj hrupnega mesta.
SSg oag o © S
a s 8B
Sš

x2

AVali oe
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženllovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Damsko in otroško konfekcijo za poletje
cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka
F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta St. 29
n. pr.
otroške oblekce vseh velikosti
cefir, krep in delen od Din 65"— platnene in svilene od damska športna krila od trpežna hlačna krila od športne cefir bluze od letne trike bluze od . jutranje halje od . . dirndl obleke od . . . pisarniške klot halje . kopalne frotir plašče .
Lastni izdelki. Kroji kot izdelava prvovrstna) — Oglejte si blago in cene v naših izložbah!
Din	65 —	navadne perilne od	Din	24 —
M	110—	iz krepdešina, etamina	II	70 —
tt	55.-	dirndl za deklice . .	II	55 —
tt	120'—	štajerske hlačke, fine .	II	35 —
11	44 —	suknjiči za dečke . .	11	70 —
M	la-	rips oblekce za dečke	II	45 —
ti	so-—	cvirncajg hlačke . . .	II	20—
11	80 —	igralni predpasniki od	II	10 —
ti	85 —	baržun oblekce za dečke	II	70-
11	•Ne-	dežne pelerince od .	II	65-
iluzbodobe

Iščem zobotehnika
samostojnega in popolnoma veščega za vsa zlata dela ln moderno kavčuk-protetiko ter keramiko. Kavcija 5000 Din. Nastop službe 20. avgusta t. 1. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 14/10074. (b)
Pisarniška moč!
Eksportno podjetje manjšega kraja v notranjosti Srbije išče samostojno moško ali žensko osebo, ne pod 30 let, ki popolnoma obvlada: srbohrvaščino in nemščino v govoru in .pisavi, stenografijo in samostojno korespondenco v obeh Je-eikih, strojepisje in enostavno knjigovodstvo. — Prednost imajo resne ženske osebe. Plača prav dobra. Vstop po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 10003.	(b)
Zastopnike
ra prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd. iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b)
Slikarske in pleskarske pomočnike
sprejme na daljšo dobo tvrdka Pahernik Anton, Frankopanova ulica 15, Maribor. Telefon 23-53.
Brusača stekla
mladega, verzlranega v tem poslu, išče Jarolimek, Beograd, Franše D'Epere br. 66.	(b)
Hišnika
Išče večja stanovanjska hiša v sredini mesta. — Prednost imajo vrtnarji. Pismene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Brezplačno stanovanje« št. 10520.	(b)
Zastopnike
za prodajo dobrega predmeta iščem. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zaslužek«, (b)
Kuharica
samostojna, za restavracijo, sc sprejme. Služba stalna. Ponudbe na: Gostilna »Ljubljana«, šibe-nik (na obali).	(b)
Prvovrst. prikrojevalca
(Zuschnelder) za gornje dele obuval, ki je obenem tudi samostojen moduler, sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Po-hudbc upravi »Slovenca« pod »Prvovrsten prikro-jcvalec« št. 10435. (b)
Pomočnika
v mešano trgovino za usnje ln železnlno, res zmožnega, vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Dobro stalno mesto« št. 10326.	(b)
Dve prodajalki
(prvovrstni moči), z znanjem slovensk. in nemškega jezika, iščemo za manufakturno veletrgovino v večjem mestu države. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dobra prodajalka« 10284
Majerja
s 4- do 5 člansko lastno družino, veščega sadjarstva in živinoreje, Iščem za svoje posestvo v bližini Maribora. Pogoj je poštenost, pridnost in zmožnost. Vsi družinski člani morajo biti pridni in sposobni za kmečko delo. Plačam po dogovoru in pridnosti. Nastop službe 1. novembra letos. — Naslov: Ivan Grosek, Maribor, Dr. Turnerjeva ulica.	(b)
Kolarski pomočnik
za težka dela se takoj sprejme. Franc Kodrun, kolar, Črna pri Preva-ljah.	. <b>
Kovač
zmožen, vesten ln zanes-' sljiv, z lastnim orodjem, se sprejme v službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen« štev. 10412.
Kuharico
snažno, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih dol, iščem za takoj. Kandušer, trgovina, Mengeš. (b)
Služkinja
pridna, vajena v gostilni, se sprejme. Služba stalna. Pisati na: Gostilna »Ljubljana«, Sibenik (na obali).	<b>
Dva krojaška pomočnika
zmožna velikega dela — sprejme Janko Rogelj, Loka pri Zidanem mostu.
Perfektno kuharico
snažno, zdravo, zmožno samostojnega gospodinjstva, iščem. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest pod »Privatna hiša« upravi »Slovenca« št. 10399.	(b)
Agilno prodajalko
mešane stroke, ki je zmožna sama voditi trgovino, takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovcnca« Celje pod »Agil-na«.	(b)
Mesarskega pomočnika
zmožnega prodajo mesa ter vseh gospodarskih del — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10339.	<b>
Tapetniškega pomočnika
dobro izurjenega, takoj sprejmem. Bernard Maks, tapetnik, Kranj.	(b)
Hlapca
mlajšega, za poljska dela, sprejmem takoj. Naslov v uprnvl »Slovenca« pod št. 10503.	(b)
Natakarico
pridno, pošteno in spretno, sprejmem takoj za Union-sko klet. Mesto jc stalno. P. Sterk, rcstnvratcr. b)
Zastopnika
agilnega, v stroki veščega iu sposobnega, išče za obisk svojih odjemalcev v Sloveniji plctilna in trikotažna industrija. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod oznaško »Vesten 10502«.
Pletilja
odda delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10499.	(b)
Krojaškega pomočnika
za velike komade takoj sprejmem. Dolinšek Kari, Kamnik.	(b)
Več krznar. pomočnikov
sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10536.	(b)
Krznarski pomočnik
z daljšo prakso, prvovrstna moč, se sprejme. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krznar« št. 10535.	(b)
Zastopnike
dobre organizatorje iščem za vsako poedino mesto Dravske banovine. V po-štev pridejo oni, ki razpolagajo z gotovino Din 3—10.000. Nekaj novega, nenadkriljivega, epohal-nega. Dober zaslužek, sijajna eksistenca. Samo obširne, izčrpne ponudbe s točnimi navodili pridejo v poštev. Ponudbe pod »Zastopnik IC 3739« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28.	(b)
Ustanovim podružnico
v Dravski banovini, nov, epohalen, nenadkriljiv predmet. Prevzemnik mora posedovati prodajni lokal. Biti mora izvrsten organizator trgovec ter mora posedovati gotovino 15—20.000 Din. Interesenti naj pošljejo obširne ponudbe pod »Podružnica K-3739« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28.
C 4 »i • v » •
iluzbeiiccjo
Služkinja
vajena samostojnega gospodinjstva, likanja, kuhanja, vrtnega dela, Išče službo. — Ponudbe na: Francka Peternel, Skofja Loka, Karlovška 6. (a)
Dekle
z meščanskošolsko izobrazbo in gospodinjsko šolo želi zaposlitve pri manjši boljši družini za vsa dela, najrajši na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Poštena in delavna« št. 10354. (a)
Mesto vzgojiteljice
išče učiteljska ablturtent-ka. Ponudbe upravi »Slo-vienca« pod »Ljubiteljica otrok« št. 10316.	(a)
30 letnik
zdrav, samski in popolnoma zanesljiv, išče stalno službo v mestu ali na deželi, najrajši kot prodajalec v trgovski stroki za ka'kršnekoli predmete ali za nakupovanje Istih, nadalje sprejme vsako službo, ki bi bila združena s stanovanjem, hrano in mesečno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop s 1. avgustom« št. 10352.	(a)
Dekle
16 let staro, želi nastopiti v pomoč gospodinji. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje.	(a)
Vzgojiteljica
učiteljska abiturientka — brez staršev, želi službo vzgojiteljice takoj ali jeseni. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva« št. 10317.	(a)
Orožniški narednik
v pokoju, s sodno-pisar-niškim ln zemljlško-knjiž-nim izpitom ter večletno prakso v advokatski pisarni, vešč strojepisja in koncepta v slovenščini, nemščini ln deloma srbohrvaščini, išče službo kot pisarniška moč ali kaj sličnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten« št. 10429.	(a)
Išče se šofer
k osebnemu avtomobilu za potovanje. Veršnik, Ježica 90. Vprašati: Gostilna Angelca.	(b)
Za vodstvo podružnice
v nekem mestu Jugoslavije se išče akademsko naobražen mlad gospod (absolventi Ing. ali trg. akadem. imajo prednost). Strokovnega znanja si v 14 dneh pridobi. Pismene ponudbe pod »Eksistenca« št. 10560 upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Sposobnega strokovnjaka
za prodajo svežega sadja v Ljubljani in na Gorenjskem, dobro uvedenega, Iščem, eventuel. tudi kot družabnika. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Srbija 181«.
Poverjenike
v vseh večjih krajih bivše Kranjske rabimo. Zaslužek dober. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Agllen« št. 10589. (b)
Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri
Albin AdamU &Co
Ljubljani, igriška uiica 3
(za dramskim gledališčem
Postrežnica
mlada, zdrava, vajena pranja, likanja, pospravljanja parketnih sob tn nekoliko kuhe, išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10432. (a)
Trgovska pomočnica
mlajša moč, izučena mešane stroke, išče zaopsli-tve v kakršnikoli trgovini. Ponudbe poslati na: Dora Sublc, p. žlri nad Skofjo Loko.	(a)
Ključavničar-šofer
oženjen, 'brez otrok, išče mesto hišnika v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10455.
Dekle
ljubiteljica otrok, zmožna hišnih del, nekaj kuhe, gre za pomoč gospodinji ali kuharici v Celje ali okolico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10451.
mm\
Mizarskega vajenca
takoj sprejmem. Hrana in stanovanje po dogovoru. ftkrbinc & Comp., Vlžmarje 39.	(v)
Deklica
zdrava, okretna, 14 let stara, hči železničarja — išče mesto vajenke v trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Z. M. R.« št. 10335.'	(v)
16 letni fant
velik in močan, išče mesto kot ufenec v trgovino z mešanim blagom. Trojer Alojzij, Puštal 27, p. Skofja Loka.	(v)
Gospodična
absolv. trgovske, šole išče službo tudi z udeležbe kot družabnica s kapitalom. -Ponudbe, na upravo »Slo-vonca pod »Poštena 10195«.
Hlapec
priden, pošten, zanesljiv, trezen, nekadilec, zmožen vsega kmečkega In gospodarskega dela, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10513. (a)
Šofer
samski, s popolnim znanjem vseh motornih vozil, 7. večletno prakso, Išče nameščenja kjerkoli. Ponudbe poslati upravi Slovenca v Mariboru pod »Šofer«.	(a)
Boljša ženska
ki zna kuhati, šivati ln so razume tudi na vrtno rlolo. Isfsp primernega mosta. Naslov v upravi Slovenca Maribor št. 1080.
Mehanikarskega vajenca
Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10458.
Pekovskega vajenca
in raznašalca za kruh, z vso oskrbo v hiši, sprejmem. — Pekarna Logar, Golnik.	(v)
Učenca (učenko)
poštenega, pridnega — sprejme Anica Kušar, trgovina, Glince, Tržaška cesta 21.	(v)
II
Obrt
Mizarska dela!
Vsa mizarska dola za knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice prevzamem. Naslov pod »Mizar« v podružnici »Slovenca« Celje.	(t)
Letovišče in kopališče
Ivo Sorli, Gorenja vas nad Skofjo Loko, se priporoča.	(L)
Gostilna »Ljubljana«
v Sibeniku (na obali). Izvrstna kuhinja, ob vsaki uri tople in mrzle jedi, prvovrstna vina, sobe za tujce. Cene zmerne. Pen-zion 28—35 Din. Priporoča se Franja in Andrej Žuljan.	(L)
V Laškem
se odda soba z dvema posteljama, najrajši upokojencem, z vso oskrbo za 500 Din mesečno. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje.	(L)
V upravi »Slovenca«
dvignite ponudbo pod »Skladišče« 9609. (o)
Sodna dražba
posestva na Koroški Bell št. 7, sestoječega lz gospodarskega poslopja, hiše z gostilniškimi in trgovinskimi prostori, gozdom, mnogimi njivami in trivniki, se bo vršila dne 25. VII. 1936 ob %11 dopoldne pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. Najmanjši ponudek Din 207.000.	(o)
Razno
Intervencije
v vseh zadevah pri vseh oblastvih in ministrstvih izvršuje hitro in uspešno: Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, Šelenburgo-va ul. 7-1.	(r)
Zdravo, okusno pijačo
in poceni si napravite s hruševim in z različnimi drugimi vinskimi okusi. Pišite po natančnejša navodila upravi »Slovenca« Maribor pod »Domača pijača«. Priložite znamko za odgovor.	(r)
Posojila
vezana na štednjo ln večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj ■ smrti.
Banka in štediona
d. d. Krapinske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice.
Vase terjatve
pri hranilnicah in posojilnicah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno ln priložite znamko. — Rudolf Zore, Ljubljaan, Gledališka ulica 12, telefon 38-10!" (d)
Iščem družabnico
samostojno trgovsko moč za Beograd. Potrebno 30 do 40.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Modne pletenine« 10361.
Sploh ga ne bola dubl
konkurenta, ker prodajamo
globoko pod lastno ceno
Naši »Epongi« prej Din 24'— sedaj Din 13"—, belo blago, namizni prti, inleti i. t. d. iz naše tovarne, zastori, gradlni za modroce, štofi za moške in damske obleke, flanelaste rjuhe ter razno drugo manufakturno blago. Taka ugodnost nakupa se Vam nikdar več ne povrne!
Splošna tekstilna d. d. Ljubljana. Mestni trg 17
samo še
1
teden
pred izselitvijo
Vajenca
.za soboslikarstvo sprejme »Brata Rožič«, Ljubljana, Vegova ul. 8.	(v)
Inteligentnega učenca
za trgovino, po možnosti z malo maturo, sprejme Veletrgovina Trgovski dom, Maribor.	(v)
Inteligent. vajenca (-ko)
za boljšo živilsko trgovino v Ljubljani, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10587. (v)
Vajenko za trgovino
s primerno šolsko izobrazbo, iz poštene krščanske družine, sprejme trgovina z mešanim blagom M. Malavašič, Vrhnika.	(v)
(3ESZ2
BftEZPVAfEN POUK V IGRANDU I
MUZIKA Miklošičeva c. 4
Prodaja klavirje, muzikalične Instrumente, strune, glasbll-ne potrebščine. Popravlja in uglafiuje vsa glasbila stro-kovnjaško ln najcenele.
Prikrojevalni tečaj
za
damska in moška oblačila
se bo vršil od 3. avgusta do 22. avgusta 1936. Cena tečaju znižana za 40?} Prijavo sprejema do 30. julija 1936
Teodor Kune
lastnik krojne šole, L,jub-jJono Petra cesta 4/1J Za odgovor priložite znamko I
Že nitbe
Ženitna ponudba
30 leten- mladenič s hišo v Jugoslaviji, želi znanja v svrho ženitve s poštenim slovenskim dekletom 25 do 30 let, z nekaj gotovine. Dopise na: Redi Johann, Toltschach, pošta Marla Saal, Avstrija.
dobro situiran, želi prijateljstva z značajno gospodično v svrho ženitve. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Inteligentna«.	(ž)
Poročim gospodično
kmetskih staršev, čedne zunanjosti, s 30.000 Din gotovine. Ponudbe upravi lista pod »Dobra gospodinja« št. 10488.	(ž)
Dekle
s 15.000 Din želi poročiti krščanskega ženina državnega uslužbenca ali vdovca, 40 do 60 let starosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10571.
Prireditve
V nedeljo v Tomačevo
na žegnanje, v ponedeljek pa na krofe. V gostilni Ivovač veselica. Vabita Gorjanc.	(r)
IC
Javna zahvala
Dolžnost me veže, da se zahvaljujem g. dr. Otonu Bajcu, zdravniku specialistu za kirurgijo v Ljubljani. za Izvrstno uspelo težko prsno operacijo ln pozorno zdravljenje, ker me je tako rešil ne samo dolgotrajnega hudega trpljenja, ampak gotovo tudi prezgodnje smrti. Puhinger Josip, upok. višji uradnik.
Zahvala
čutim dolžnost Izreči javno zahvalo kllnlškemu specialistu ginekologu g. dr. Rakuljlč-Zelov-u, ki me je s spretno roko rešil s težko operacijo dolgotrajne nevarne bolezni.
Marlnšek Silva, Ljubljana. (o)
Vojaške informacije
za ureditev osebnih zadev, daje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana, Še-lonburgova ul. 7-1. Za informacijo priložiti 12 Din v znamkah.	(r)
Starejšo osebo
(nad 50 let) prevzamem proti primerni enkratni odškodnini v popolno dosmrtno oskrbo. Za dobro izdatno hrano in zdravo ter snažno stanovanje jamčim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Preskrbljen dom«.
Informacije, inkaso
hitro izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana, Se-lenburgova ul. 7-1. (r)
Davčne zadeve,
pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd,: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-1.	(r)
Kupim knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske do 25.000 Din. — Rožna dolina cesta IV št. 4.	(d)
Poravnave
plalanja dolgov
posredovanje Kreditov in gotovine
rtudl na vloge ln vredn. papirje), naložbe Kapitala, zaščitne ureditve, davtne napovedi in vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede ln IzvednISkn mnenja oddala koncesilontrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani.
CeBta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.
Hranilno knjižico
Celjske mestne hranilnice za ca. 20.000 Din kupim. Naslov v upravi '»Slovenca« Celje.	(d)
Posojilo
dobijo državni ln samo upravni uradniki brez porokov, proti za znambi na prejemke. Dopise na: Poverjenlštvo Gradjansko dion. štedio-ne, Daru v ar v Ljubljani, T y r s e v a 56. Za odgovor 3 dinarje v znamkah.	(d)
Ureditev dolgov 4
potom sodnih in izvensodnih poravnav.
Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc.
Preskrba kreditov,
nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih.
Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komerciialna pisarna:
Lojze Zaje,
Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18.
Prodam hran. knjižico
Ljudske posojilnice ljubljanske v znesku 10.000 dinarjev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšnja gotovina« 10537. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Hranilne knjižice
podeželskih hnfinllnie (članic Zadružne zveze), kupimo takoj tn plačamo najboljše. - Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468«.
Na hranilne knjižice
Mestne hranil, ln Ljudske posojilnice dam manufakturno blago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manufaktura« št. 10547.
Vse denarne posle,
terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic in posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. tzposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup tn prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planinšek. ag. za bančne ln kreditne posle. Ljubljana. Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10 Znamke za odgovor.	<d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.	(d)
Hranilne knjižice
domačega zavoda, za Din 14.000 — kupim. Ponudbe pod »Knjižica« na poslovalnico »Slovenca« na Jesenicah.	(d)
Posestva
,♦«»♦»♦»«»»♦«♦♦»«««««♦♦♦'
Oroben oglas v •■Slm-trn H* posestvo ti hitro proda; ie ie ne z gotovim denarpm pač kupca ti s kni/žico tla.
wwwwwwwwwwwwwwwwvwwwwww*
Parcela v Ptuju
S22 m*, na Ormožki cesti pri sejmišču, zelo usodno naprodaj. Ivan Bencik, »vinotoč Kukac«, Zrinj-Bko-Frankopanska ulica št. 10.	(P)
Valjčni mlin
za dva vagona tedensko kapacitete, v industrijskem kraju — naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna yoda« št. 9856.	(P)
Enodružinsko hišo
v Mostah, poleg nove cerkve, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10356.	(P)
Enodružinska hiša
e lepim vrtom, v sredini mesta naprodaj. Polovico se lahko plača s knjižico Spodnještajerske- posojilnice. Knuplež Marija —; Cvetlična 30, Maribor, p
Hiša z vrtom
sredi št. Ruperta, Dolenjsko, tudi z njivo ali brez, naprodaj. Vprašati: Zidar, Trstenik štev. 16 p. Jrtirna,	(p)
Naprodaj
zaradi starosti lastnika knjigarna ln papirnica z opravo. Zraven je tudi knjigoveznica s (I stroji ln potrebnim Inventarjem — za ugodno cono. Najemnina nizka, po želji kupca so izloči knjigoveznica. Podjetje obstoji 55 let. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10408.	(p)
Tri stavbne parcele
100—ino m od glavne ceste Domžaio, po ugodni ceml naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10427.	(p)
Prodam posestvo
v območju mesta Ljubljane. Brdo 38, Vič. (p)
Majhno posestvo
tik cerkve in meščanske šole v Vojniku, pripravno za upokojenca, prodamo. Vojhllc 112.	(p)
V Tacnu
pod šmarno goro sta naprodaj dve hiši z zele-njadnim vrtom, solidno zidani, električ. razsvetljava — po ugodnt ceni. Pojasnila, Bilka hiš v tra-flki Omcje v št. Vidu.
Krasna nova hiša
z ograjenim vrtom — v Ljubljani — poceni naprodaj za gotovino Din 120.000. Vprašati: Prisojna ulica 5, v gostilni, (p
Nova hiša
z gospodarskim poslopjem na obširni parceli ob državni cesti, 8 minut od kolodvora Škofljica, vse pripravno za večjo potjetje -naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št- 10487. (p)
Dvodružinsko hišo
z lepim vrtom, ugodno prodam zaradi družinskih razmer. Ker vzamem večji del kupnine v vložnih knjižicah, prosim p. n. Interesente, da naznačljo v ponudbi višino vloge ln zavod. Cenj. ponudbe pod značko »Ljubljanska periferija« št. 10523 upravi »Slovenca«.	(p)
Gostilno
prodam ali oddam v najem v ljubljanski okolici, polog veliko tovarne — takoj. Koncesijo potrebno preskrbeti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10521.	(p)
Hiša z gostilno
na prometni točki v Ljubljani, se takoj odda v najem proti posojilu 70.000 dinarjev in vknjižbi na prvo mesto. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10530.	(p)
Hišo ali parcelo
blizu državne ceste, od Celja do novega mostu čez Ložnico, kupim. Cena za hišo do 50.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »50.000«.
Trgovska hiša
»edemstanovanjska, sredi mesta LJubljane, naprodaj za 350.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »350.000«/10580. (p)
Prodam hišo
na obroke ali prevzem hipoteke knjižic Mestne ljubljanske. Rožna dolina cesta IV št. 4.	(p)
Manjše posestvo
pripravno za upokojenca ali obrtnika, prodam. Po-izve so v Katoliškem domu, Sv. Jurij ob juž. žel.
II
Pohištvo
Razne spalnice
I
od 5500 Din naprej v orehovi korenini s 5 letno garancijo. M a 1 e n š e k , Dravljc, pri tramv. postaji »Slepi Janez«. (š
Kompletna bela spalnica
zaradi odpotovanja takoj jako ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10333. (š)
Vrhniki 575
zajamčeno nova nemškega Izdelka
V zalogi tudi vse najboljše znamke, kakor: Diamant, Adler, Waffenrad, Opel, Bismark i. t. d. v veliki izbiri najcenejše pri glavni zalogi
F. Sušteršič, Vrhnika
Tudi na ugodne plačilne pogoje
stalna zaloga ..Diamant" motornih koles
specljalna trgovina
novo preurejena, z dobro vpeljano trgovino, gostilno, trafiko, na prometnem kraju na deželi, lep vrt, njiva in majhen sadovnjak naprodaj za Din 55.000. — Plačilni pogoji ugodni. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1063.	(P)
Enonadstropno hišo
štiristanovanjsko, z velikim vrtom, kegljiščem, pripravno za gostilno, v Sp. Šiški prodam. ■ Vprašati : Novosel, Ljubljana, Celovška 71.	(P)
Stavbne parcele
poceni naprodaj v št. Vidu, v bližini tovarne Hri-berntk — m2 P° 1° Dln-Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9420. (p)
Kupim vilo
v Ljubljani. Prosim za popis vile in za ceno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila-vrt« št. 10315.
Enonadstropno hišo
z gostilno in njivo poleg, v ljubljanski okolici, prodani. Cena 300.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10359. (p)
Enostanovanjsko hišo
s trškimi in gmajnskiini pravicami, poleg farne cerkve, z velikim zele-njadnim vrtom, ugodno proda Kozjek Rado, Vače št. 2.	(P)
Hišico
s trgovino, trafiko in vi toni prodani v prejšnji ljubljanski okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10404.	(P)
Trgovino
h tekstilnim blagom, na najprometnejši točki mesta, zelo dobro vpeljano prodam. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina 200« št. 10405.
Prodam
enonadstropno štiristanovanjsko novo hišo z gostilno ob prometni cesti, 20 minut od glav. kolo-fivora. Cena 350.000 Din. Sprejmem hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10433.
Hiša v Kranjski gori
enonadstropna, z lepim vrtom, na najlepšem prostoru, naprodaj. Informacije pri: Cilka Augu-sta, Kranjska gora 74. p
Nova hiša
dvo- do štiridružinska, s hipoteko 14.000 Din, mesečnim donosom 900 Din, v mirnem industrijskem predmestju Maribora, za 62.000 Din naprodaj. Po-izvedeti: Pobrežje, Go-spopvetska 56.	(p)
Mlekarna
že nekaj let dobro vpeljana, na zelo prometni točki, naprodaj z novim Inventarjem in stanovanjem za 12.000 Din zaradi odpotovanja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 105-28.	(p)
Novo hrastovo spalnico
nerabljeno, 1200 Din, žensko zlato uro, fotoaparat, vijolino, kitaro, prodam. Mestni trg 11/1, Mila. (š)
Spalnice
Opekarna
s strojnim obratom, v okolici Ljubljane, ca. 16 johov zemljišča, se proda ali menja z drugim posestvom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Opekarna« št. 10478.	(p)
Krasna vila
centrum mesta, 3700 m! vrta, vodovod, elektrika, telefon v hiši, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Velika hipoteka« št. 10473. (p)
Prodam stavbne parcele
v bližini bežigrajske šole v izmeri približno 640 do 700 m:. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10456.	(P)
Hišo v Dev. Mar. v Polju
ugodno prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10464.	(p)
Majhna hiša
v Kamniku, na. šutni, nasproti farne cerkve — naprodaj. -Vprašati pri urarju Josipu Janko, (p)
Parcela
(2500 ms) primerna za zidanje, v ljubljanski okolici, v cenlru kraja, blizu glavno costo (avtobus) naprodaj. Naslov v upravi >Slo-vouea« pod št. 10494. (p)
Dvostanovanjsko hišo
visokopritlično, v Ljubljani prodam. Nuslov v upravi »Slovenca« pod St. 101H9. (p)
in s hišo,
gospodarskim poslopjem in njivo naprodaj iz proste roke. Pojasnila daje Perdan Tvan, Šenčur pri Kranju, hiš. št. 10. (p)
Hišo
z majhnim vrtom, pri mestnem parku v Celju, takoj ugodno prodani. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje.	(p)
Redka priložnost!
Naprodaj parcela v Izmeri 10.000 m* v Savinjski dolini, v bližini trga in železnice. Prodajo so tudi manjše parcele, na željo reflektanta se postavijo tudi stavbe. Plača se lahko s knjižico Zadružne posojilnice. Naslov pod »Redka priložnost« v upravi »Slovenca« Celje.
Dvostanovanjska hiša
z 2200 m' vrta, 5 minut od postajo Celje, naprodaj. Informacijo: Jager, gostilna »Na-Na«, Celje.
Za upokojence!
Lepa hiša v Framu pri Mariboru, 8 sob, 2 kleti, elektrika, svinjski hlevi, sadni, zelenjadni vrt — ugodno naprodaj. Saria, Gosposvctska ulica 13 — Maribor.	(p)
Uspevajočo gostilno
staroznano, in trgovino, oboje z lepim donosom, ter hišo na izletni točki Ljubljane, prodam. Cena 600.000 Din, delno inta-bulacija. Ponudbe pod : »Tudi vložno knjii-.ico« št. 10591 upravi »Slovenca«.	'P)
Parcela
950 in*, vogalna, Podroii-nikoni, poleg Kollamno-vega parka, naprodaj. — Naslov v upravi • Slovon-ca« pod št. 105R6. (p)
od 1700 Din, kuhinje 750 kavče 1300, otoniane 430, modroce 180, ter vsa v to stroko spadajoča dela sprejema Komisijska zaloga pohištva, Stari trg št. 6. (š)
Naprodaj
nova mahagonijeva spalnica, moderna, iz hru-škovega losa, solldrio iz delana, za 2800 Din. Vodovodna cesta št. 39 — Ljubljana VII.	(š)
(tanoianja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
snažno, Išče tričlanska mirna stranka brez otrok. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 10037.	(e)
Mirna stranka brez otrok
išče dvosobno stanovanje event. s kabinetom za 1 ali 15. avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Reden plačnik« 10516. (c
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, komfortno so odda za avgust v Stre-llški ulici št. 22. (č)
Enosobno stanovanje
oddam. Tovarniška ulica št. 7.	(č)
Trisobno stanovanje
mansardno, komfortno, v šentpetrskem okraju, so odda s 1. sOptembr. 19311 Cena 750 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10109.	(č)
Hiša
zn večjo družino, pri Stadionu. stavbtšča ISfafi m' (sedaj zasajen vrt), pripraven prostor /.a zidu nje trgovske hiše, ob Tvrševi cesti, naprodaj, .'asiov v upravi »Slovenca« pod št. 10585.	IT)
Trisobno stanovanje
komfortno, z verando, sončna lega. se odda s t. avgustom v vili Koro ška cest« 99, Maribor, (č
Sobo in kuhinjo
oddam zn avgust ali pozneje. Aloševčovn .14. (č)
Enosobno stanovanje
oddam s 1. avgustom. — Sv. Križ 71, poleg Ku-novaija.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam 1. avgustu v najem mirni stranki Mencingerjeva 39, Koiezija.	(č)
Dvoje stanovanj
eno trisobno ln eno dvosobno s pritiklinami ter opremljeno z vsem komfor-tom, oilda takoj Pokojninski zavod za nameščenec v Ljubljani. Stanovanji sta v centru mostu v bloku Nebotičnika. Informacije v zu-vodovi upravi hiš, Gajova 5-2, soba 220.	(č)
Preselitve
izvršujo z odprtimi in zaprtimi vozovi Sl.OVENIA TRANSPORT - Ljubljana.
Telofon 27-18, 37-18. (6),
Dvosobno stanovanje
oddam s i. avgustom ali pozneje. Poizve so v upravi Slovenca« pod št. 10470. (č)
Soba in kuhinja
se odda zidarju z ženo, ki vzdržujo dvorišče in vrt. Poizvedbe: gradbena pisarna Rimska cesta 2-1. (č)
Dvosobno stanovanje
lepo. novo, z ali brez kopalnice, s pritiklinami — oddam mirni stranki odraslih oseb. Ogled snmo popoldne. Vprašati: Zaloška cesta 9, Moste. (č)
Dvosobno stanovanje
v novi vili, zraven Blel-weisove ceste, oddani s 1. septembrom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« št. 10522. (č)
Stanovanje
pred romizo takoj oddam. Kosovo polje 151. (č)
Trisobno stanovanje
š kopalnico, posetsko sobo ln ostalimi pritiklina-Dii oddam s 1. avgustom v Bežigradu 3/1. Ogled vsakodnevno od 9—12 in od 15—19. Pojasnila v pritličju.	(č)
Stanovanje
dvosobno, majhno, čisto in sončno, oddam boljši družini. Maribor, Tomšičeva 11.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam. »Julijana«, Kožno dolina cesta 8'23. (č)
Soba s štedilnikom
shrambo in pritiklinami, se odda oni osebi 1. avgustom. Oernoto\ra ulica 19/1 (tik nove šišenske cerkve).	(č)
Soba in kuhinja
se oddasta za 1. avgust. Mala čolnarska 4. (č)
IŠČEJO: Prevzela bi
majhno trgovino, podružnico ali sllčno, oziroma grem v službo. Sem sama, znam tudi šivati. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Srednja starost« št. 10475.	(n)
Mesarijo
in prekajevalnico, na prometnem kraju, vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10147. (n)
Preselitev slaščičarne llich
Vljudno sporočam cenjenim odjemalcem, da sem se
preselil s svojo slaščičarno
iz Slovenske ulice št. 5 — v lastno hišo v Slovenski ulici št. 6. Nove prostore sem nanovo in najmoderneje preuredil. V zalogi bom vedno imel sveže in vsakovrstno fino pecivo ter sladoled, čokolado in bonbone. — Istočasno sporočam, da sem se tudi s svojo podružnico na Aleksandrovi cesti št. 40 preselil v sosedni lokal v isti hiši.
Za nadaljnjo naklonjenost cenjenega občinstva se priporoča z odličnim spoštovanjem
E. llich
slaščičarna
Slovenska ulica št. 6 -e- Meljska cesta št. 2 Maribor
Posestvo
eno uro nad Litijo, so odda v najem. Oglasiti so jo na parni žagi Samsa v Litiji.	(n)
Restavracija
/. vrtom, v centru — sc odda. — Ponudbe upravi »»Slovenca« pod »September« «t. 10518.	(n)
Kupimo
Kovaško kladivo
(Federhainmor) št, 1 ali 2 — kupim. Ciril Trobec, p. Šenčur, Voklo. (k)
Trgovina z meš. blagom
se odda v najem na zelo prometni točki blizu Ljutomera. Za prevzem zalogo potrebno 15.000 Din, ostalo na obroke. Ponudbo pod »Prometna točka« št. 10500 upravi »Slovenca«.	(n)
Lokal
na prometnem kraju — so išče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lokal-št. 10514.	(m)
ODDAJO:
Lep poslovni lokal
v novi zgradbi sredi mestu, tik kolodvora, zulo pripraven za pisarno, agenturo In podobno, s< odda. pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem Naslov v upravi »Slovenca« Celje.	(n)
Lokal
/.a mlekarno ali zelenjavo takoj oddam. Ulica na Grad 1. tstotain naprodaj VVerthelm blagajna. (n)
Lep lokal
in pritlično stanovanje se oddasta. — Ljubljana-Stožlce 170, ob Tyrševl cesti. Poizve se: I. Figar, Vošnjukovu 6.	(n)
IŠČEJO: Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln zajutrkom iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Avgust«.	(b)
ODDAJO:
Dijake in dijakinje
sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano ln skrbno nadzorstvo pri učenju. Schoss, Ljubljana VII — žibertova 30.	(s)
Oddam dve sobi
s souporabo kopalnico. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10-159. (s)
Na stanovanje
in celodnevno hrano prav poceni sprejmem dvo pošteni dekleti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10525.	(s)
Oddam sobo
lepo opremljeno, z novim pohištvom. Ilirska ulica št. 19, 1. nadstr., desno.
Oddam dve prazni sobi
s posebnim vhodom. Do-br.šek, Karlovška 15. (s)
Prazno sobo
separirn.no, takoj oddam boljši osebi. Slapnlčarje-va 7, Moste.	(s)
mm
Motorno kolo
kupim in plačam takoj. -
Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10491.	(I')
»Indian« s prikolico
600 cem, v zelo dobrem stanjil, poceni naprodaj. C.crovac, Woifova I —
Vsakovrstna
ziafo kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3.
krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino
Arbeiter, Maribor,
Dravska 15.
Kupim
kompleten polnojerinonik -folgator - rabljen, 65 do 70 cm širine, in električen di-numo za 20 do 30 luči. Ponudile kakovosti in cene je poslati nu potbiolcžočo — Straža-Toplice.	(k)
Kupim
vsakovrstno Zf al(>, srebrne krOIie in in zlatnike Po
zvišanih cenah. Za popravila se priporočam.
F. Čuden
Prešernova ulica 1.
Trikolo
rabljeno, tudi v sluliom stanju kupi Požar, Zgornja Sušku 71.	(k)
Otroški športni voziček
dobro ' ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro obran'. n« št'. 10593.	'(k)
Ključavničarsko orodje
za enega pomočnika kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 105S3.
Vez za apnenco
žično vrv 35 mm, močno, proda J. Cvek, Kamnik.
Šiv.
nBBffiBflBBBBBB
Kupujemo rabljene
Ponudbo z opisom in cono upravi »Slovenca« pod šifro »Gletchstrommotgr« št. 10-169.
BBflHESBBBBIBBB
Staro zimo, iiato zohovge
in srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
vseli znamk, malo rabljeni, po nizki ceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križansko cerkve).
Vreče
nove ln rabllene vseh velikosti dobite na)ce-neje pri
Al. Grebene, Ljubljana
PraSakova ulica 2.
Hrastove, orehove plohe
in različen les prodam. Porenta, Povšetova.55 t— Kodeljovo.	(l)
Šivalni stroj
pogrezljlv, poceni naprodaj. Trnovski pristan 22.
e
najboljših znamk, malo rabljena In nova, po nizki ceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križansko cerkve).
Amerikanski stroj
(šprlcaparat) de Vllbis, di-o konjski sili, elektrika. na kolesih, za nizko ieno naprodaj. Kolodvorska 25.	(i)
Več Lutzovih peči
dobro ohranjenih kupim. Zganjurnn Zujo, Celovška cesta 114.	(k)
Kolesi
moško In žensko, -no vo ženi, zelo poceni napro daj. Marijin trg 8, pr« čevljarju.	(11
Šivalna stroja »Pfaff«
ženski in krojaški, šivata naprej In nazaj, poceni prodam. Gradaška 8. (1)
MOTORJI
SACHS - najmodernejši damski in moški KOLESA kromirana. poniklana Din 650'-dalje na zalogi
REMEC OSKAR - Dolenjska c. 5
vrata (1.
(O
Zahvala
Podpisani čutim dolžnost, da se iz srca zahvalim dr. Božidarju Lavriču, šeiu kirurgičnega oddelka drž. bolnišnice v Ljubljani, ker me je s težko opcracijo na želodcu rešil mučne bolezni in gotove smrti.
Maribor, dne 19. julija 1936.
Anton Lah
strojevodja državnih železnic v Mariboru
Za poletje In vroče dneve!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za Isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno.
»Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1.
Otroške vozičke kolesa
, kupite ugodno pri
S. REBOLJ & DRUG.
Ljubljana, Gosposvetska 13
Vkuhavajte
sadje in sočlvje le v
Weckovih kozarcih
ki so najboljši. Dobite jih pri
Jos. Jagodiču
Glavni trs — CELJE — Gubčeva ulica. — Ceniki zastonj.
.RAD*
tovarna kovinskih izdelkov, Beograd, Surdulička ulica 3, telefon 25-739. Izdeluje v prvovrstni kakovosti gorilce (Brenner) za petrolejske svetilke v vseh velikostih ter pokrivala (Glaskappe) za iste. Prodaja samo na veliko trgovcem. Vzorce dostavljamo.
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P 1 c c o 1 . Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Premog,
drva, oglje dostavlja na dom
Bartol Anton,
Tyr5eva 46, telefon 35-40.
Vsak pleskar
■ ■ IV ■
in nism posestnik
dobro ve, da v šiškl dobi po zelo nizki ceni barve, firnež, čopiče, karbolinej, šelalt. — ICopallaki od 24 do 36 Din, emajllakt od 25 do 40 Din, terpentln od 12 do 18 Din, litofon od 10 do 12 Din itd. —■ Blago prvovrstno. Barve, laki : R. HAFNER, Ljubljana, Celovška c. 61. Telefon 35-65.
Vsakovrsten les
tesan, rezan In oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po. nizki ceni parna žaga Trobec, Ko-zarJe-Dobrova pri Ljubljani.	<l)
45305-2203
Vel. št. 35—42. Obutev za vsako priložnost za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport in igre, je ta platneni čevelj z neraz-trgljivlm gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25'— na Din 19"—. — Ot-oški od št. 30—34 prej Din 19'—, sedaj ,amo Din 15'—. — Moški od štev, 43 --./ prej Din 29'—, sedaj samo Din 25'—
33425-2205
Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli, drap ali sivi barvi, z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35'— na Din 29'—
Ve. št, 35 — 38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejša naša »Sportka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35'— na Din 29'—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29'—, stanejo sedaj samo Din 25'—. Moške od št. 39-47 prej Din 39'—, sedaj samo Din 35'—
62895-9193
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega 'ane-nega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49'— sedaj samo Din 39"—
70995-9134
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lane-nega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59'—, sedaj samo Din 39'—
69995-1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59'— na Din 49'—
2395-14224
Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59.— dočim so stali prej Din 79.—
5945-3133
Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Din 59.—.
3395-14-224
Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79.—, sedaj samo Din 59.—.
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79.—, stane sedaj samo Din 59.—.
5905-3141
Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. — Prej Din 69.—, sedaj samo Din 59.—.
Za večer, za ples in pri čki iz belega nubuk lakom. Ceno smo jim na Din 79.—,
evelj-irani z Din 99,—
Mizarji!
Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., Izberete najcenejo tudi na hranilno knjižice pri
fcJeklo«
Ljubljana, Stari trg.
I a sveže hruške
namizna jabolka In trde čeSplje, košarice po 40 kg 120 Din franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Otroški voziček
globok, mnlo rabljen prodam. Grublovčova 30. (1)
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri P r e s k e r J u Sv. Petra cesta 14.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
Naprodaj:
dobro ohranjene mize, stoli, klopi za vrt ali verande, železne In pletene. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10123. (1)
Gikg
krasen, skoraj nov, z vso opremo, ugodno prodam. Poizvc so v upravi »Slovenca« pod št. 10276. (1)
Dva trgovska pulta
ln police, iz mehkega lesa. delno po obloženo z vezanimi ploščami ter za-stekleno, proda ali posodi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Informacijo dobe Interesenti med uradnimi urami v upravi hiš, soba 220. (1)
Pisalni stroj »Ideal«
novejši model, prav dobro ohranjen, prodani,za 1800 Din. Mateltč Josip. Emonska cesta lOa. (1)
»
«
d. z o. z. Tyrševa cesta 46
Nakup ln prodaja starega železa, kovin 1. t. d. Skladišče železniškega materijala, kot tračnice, ležajl, vozički tn pragi za ozkotirne železnice, rabljene cevi. Jermenlca. različen uporabljiv železen materljal.
Lepo blago
po 5 ln 6 Din se že dobi v Trpinovem bazarju — Maribor, Vetrinjska ul. 15
Sodarji
ii!
Delavnica z Inventarjem ln zalogo lesa, na prometnem kraju, brez konkurence, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje.	(1)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Pozor frizerji!
Aparate za trajno kodra-nje, najnovejše znamke, razprodajam proti tedenskemu odplačilu 100 Din. Štraus, Kranj, Blejska cesta 17.	(])
Kmetje pozor!
Naprodaj imam slamo-reznlco, mlatilnlco, gepelj In čistilnik (pajkel). Peter Dolenc, šmarca 14, p. Kamnik.	(i)
Prodam
Ilustrirane priloge »Slovenca«: 1926—1932, lepo vezane v 3 knjigah. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10289.	(1)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, židovska ulica tn Stari trg. (1)
Za jesensko setev
imamo črno in sivo
ajdo, koruzo in rdečo deteljo
FRAN POGAČNIK, d. z o. z„ Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33, v Javnih skladiščih.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CoC.
Izdajatelj: Iran Rakovcc.
Urednik: Viktor Ccnčifc.
/