Izpred upravnega sodišča.
215
Izpred upravnega sodišča.
Deflnitivno nameščen učitelj, ki je na svojo prošnjo drugam imenovan, samo radi tega ni še odpuščen iz dotedanjega
učnega mesta.
C. kr. upravno sodišče je dne 4. julija 1900 na pritožbo Jožefa R., učitelja v Kobaridu proti odločbi ministrstva za uk in bogo-častje dto 19. aprila 1899 št. 6188, zastran odpusta iz učiteljske službe v Kobaridu, po javni ustni razpravi spoznalo za pravo:
Izpodbijana odločba se razveljavi radi pomanjkljivega postopanja.
Razlogi.
Izpodbijana odločba c. kr. ministrstva za uk in bogočastje od 19. aprila 1899 št. 6188, odnosno s tem potrjena odločba goriškega deželnega šolskega sveta od 2. decembra 1898 št. 1147 pravita, da je pritožitelja Jožefa R. smatrati za izločenega iz šolske službe ondotnega upravnega okolišča, ker je bil dotlej definitiven učitelj III. razreda na ljudski šoli v Kobaridu, z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani od 13. ok-tobram 1898 št. 2460 na lastno prošnjo imenovan učiteljem in voditeljem jednorazredne ljudske šole v Velikem trnu in je bil vsled tega z odlokom predsednika okrajnega šolskega sveta Tolminskega od 26. oktobra 1898. št. 909, iz tedanje službe odpuščen ob istočasni ustavitvi prejemkov s koncem oktobra 1898. Vsled tega se mu je zopetni nakaz njegovih prejemkov odklonil ter se njegova izjava, da se odpove učiteljskemu mestu v Velikem trnu, ni sprejela.
Tusodno vloženi pritožbi je upravno sodišče ugodilo uvažuje naslednje:
Gotovo je, da stalno nameščenga učitelja (§16 goriškega deželnega zakona 10. marca 1870 št. 18 dež. zak.) praviloma ni moči spraviti s stalnega mesta brez njegovega privoljenja, razun v slučajih, ki jih zakon omenja, ki pa tukaj ne veljajo, ko se namreč premestitev zvrši iz službenih ozirov oziroma uradoma (§ 16), ali v slučaju vpokojenja (§ 57) ali disciplinarne preme-
216
Izpred upravnega sodišča.
stitve, odpustitve ali suspenzije (§-i 45 lit. c 52, 53. 55). Pri-tožitelj je sicer prosil, kakor omenjeno, učiteljskega mesta v krškem okraju na Kranjskem in je tedaj s tem pokazal namen, da pusti svoje dosedanje mesto, ako dobi zaprošeno. Ko pa je sprejel dekret, da je imenovan, in ko je bil predsednik okrajnega šolskega sveta pri dostavitvi istočasno odredil, da je pri-tožitelj iz dosedanjega učiteljskega mesta v Kobaridu odpuščen in da se mu prejemki ustavijo, je pritožitelj takoj na to z vlogo od 31. oktobra 1898 vrnil rečeni dekret, zaprosil, naj se mu zakonski prejemki zopet nakažejo, češ da nima sredstev za selitev, da je v Kobaridu definitiven in da ni popolnoma zdrav.
S to vlogo pa oblastvo ni prav ravnalo. Kajti v njej se je na eni strani pritožitelj izjavil, da mesta v Velikem trnu ne sprejme, na drugi strani pa je prosil, naj se ga pusti na dosedanjem definitivnem mestu v Kobaridu. Okrajnemu šolskemu svetu je bilo torej odločiti o tej prošnji učitelja Jožefa R., zlasti ker odpustitev koncem oktobra 1898. ni bila odrejena na podlagi sklepa c. kr. okrajnega šolskega sveta; okrajni šolski svet je moral o prošnji pritožiteljevi sklepati in odločiti, ali ima Jožef R. pravico zahtevati, da se ga pusti na šoli v Kobaridu na dosedanjem učnem mestu, ali je nima, in če je nima, ali je po mnenju upravnega oblastva njegovi prošnji ugoditi ali ali ne.
V vsakem slučaju je bilo treba meritornega sklepanja okrajnega šolskega sveta o tej pritožiteljevi prošnji in ker se to ni zgodilo, ampak se je prošnja kar predložila deželnemu šolskemu svetu, je moral sodni dvor konstatirati pomanjkljivost postopanja, ker se ni oziralo na zakoniti red sodnih stopinj, in ker se je tako povzročilo gremijalno odločbo deželnega šoelskga sveta, ki bi bila dopustna samo tedaj in le v toliko, v kolikor bi se bila ispodbijala gremijalna odločba okrajnega šolskega sveta kot prve instance (§ 24 zakona od 10. marca 1869. št. 9 dež zakona).
Uvažuje vse to je upravno sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo v smislu §-a 6. zakona od 22. oktobra 1875 št. 36 ex 1876 drž. zak.