26 TIPOGRAFSKA KRONIKA TIPOGRAFSKA KONFERENCA AtyPI 2007 ATypI je kratica za mednaro- dno tipografsko združenje – As- sociation Typographique Interna- tionale. Povezuje tipografe, tako posameznike kot podjetja, ki se ukvarjajo z oblikovanjem, izdela- vo, trženjem in prodajo fontov, raziskovalce, učitelje in ljubitelje tipografije. Poslanstvo organiza- cije je tudi zbiranje in posredova- nje infomacij o mednarodnem dogajanju na področju tipografi- je. Nadalje, združenje razpisuje in podeljuje nagrade na področju oblikovanja pisav ter organizira vsakoletno mednarodno tipo- grafsko konferenco. – Podrobno o (več kot petdesetletni) zgodo- vini združenja smo poročali v 6. lanski številki Grafičarja (str. 10–13). Letošnja tipografska konferen- ca je bila na angleškem jugu, v obmorskem Brightonu. Potekala je med 12. in 16. septembrom. Soorganizatorstvo konference je pripadlo fakulteti za umetnost & arhitekturo univerze Brighton. Na tej fakulteti so bila vsa konfe- renčna predavanja – letos tudi po tri hkrati (v treh različnih preda- valnicah oziroma dvoranah). Hkrati so bile na fakulteti tudi vse razstave, ki so bile organizira- ne v okviru tipografske konfe- rence. Poleg tega si je bilo mogo- če ogledati še razstave drugih fa- kultetnih oddelkov, ki so v tem času pripravili priložnostne raz- stave, na primer razstavo študen- tov fotografije in razstavo štu- dentov grafičnih komunikacij. Naslov letošnje konference Hands on naj bi nakazoval na po- vezovanje zgodovine, pokrajine in arhitekture s tipografijo. Še posebej je bil izpostavljen angle- ški tipograf Eric Gill, ki je bil ro- jen prav v Brightonu. Njegova še vedno izredno popularna pisava gill sans je bila izdelana pred na- tanko osemdesetimi leti in je Nasproti fakultete za umetnost in arhitekturo stoji največja znamenitost Brightona – kraljevi paviljon (The Royal Pavilion). Del nabora znakov nagrajene pisave arno podjetja Adobe. NAGRADE IN PRIZNANJA 27 ovrednotena kot angleška nacio- nalna pisava. Prva dva dneva sta bila posveče- na tehnologiji. Na t. i. tehnolo- škem forumu (TypeTech Forum) so strokovnjaki in raziskovalci posredovali novosti in dopolni- tve o podpori zapisa fontov opentype v različnih aplikacijah, o uporabi mnogovrstnih matric (multiple master), ponovno so Nagrajena pisava tisa študenta naravoslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča. Slika spodaj: eden od nagrajenih plakatov. Linearni napis na pročelju muzeja kraljevega paviljona (tudi iz druge polovice 19. stoletja). Bodite pozorni na nenavadno oblikovano verzalko G. oživili razpravo o fontih, ki so uporabni za predstavitve in bra- nje z zaslonov, torej v povezavi z rabo tipografije na spletnih stra- neh. Iz lanskega leta se je nadalje- vala razprava o možnostih prila- gajanja zapisa open type, ki je bil prvotno izdelan za latinične pisa- ve, nelatiničnim pisavam (arab- skim, indijskim, japonskim ipd.), nadalje o različicah glifov in kodiranju znakov UNICO- DE. Predavanja so bila tudi na temo glajenja kivulj črkovnih in nečrkovnih znakov; prezentacija uporabe Adobe Font Development Kit za open type (AFDKO). Po- sredovana je bila tudi nadgradnja (iz lanskega leta) na področju po- enotenja fontov, uporabnosti v obeh operacijskih okoljih (Win- dows in Mac OS X) v različici programa BitFonter 3. V naslednjih dneh so se zvrstila predavanja, ki so pokrivala druga tematska področja. Izčrpno so bile predstavljene teme tipograf- skega oblikovanja v Angliji, gle- de na zgodovinske povezave: že omenjeni Eric Gill pa tudi nje- gov učitelj Edward Johnston (av- tor pisave za londonsko podze- mno železnico – metro). V pove- zavi z njunim tipografskim de- lom je bila posebna pozornost namenjena linearnim pisavam, npr. helvetici, ki je letos dočakala abrahama. Nadalje digitalizira- nim pisavam, ki so zasnovane na klesanih pisavah v kamen, in pi- savam, ki se uporabljajo v arhi- tekturi. Posredovani so bili po- datki o črkolivnicah v Riu de Ja- neiru. Podani sta bili dve temelji- ti predavanji o uporabnosti (predvsem »neuporabnosti«) ne- katerih nemških standardov (DIN) na področju tipografije. Hkrati so bila pokrita tudi druga področja, kot so tipografija tur- ških nagrobnikov, bengalska pi- sava in staroslovanski zapisi. Skratka, kot je že napovedovala tema letošnje konference; pove- zava zgodovine, sedanjosti in ge- ografske ali kulturne drugačno- sti. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE 28 V okviru konference je bilo or- ganiziranih več tipografskih raz- stav. Mednarodna organizacija Type Directors Club, ki skrbi za izobraževanje svojih članov na področju tipografije, zgodovine tipografije, tipografskega obliko- vanja, uporabe novih tehnologij v tipografiji, pomena tipografije kot komunikacijskega orodja, je pripravila 53. razstavo. Ta je pri- kazovala oblikovalske rezultate vsakoletnega nagradnega nateča- ja, in sicer najboljši tipografski izbor za koledarje in plakate z le- tnico 2006. Nadalje smo lahko videli dela nagrajencev natečaja (sicer za leto 2007) za najboljšo pisavo. Na tem delu razstave smo lahko občudovali tudi pisavo ar- no podjetja Adobe, ki jo je izdelal Robert Slimbach za 25. jubilej tega podjetja in vsebuje največ različic nelatiničnega zapisa jezi- ka (npr. cirilice, grščine), in pisa- vo tisa univerzitetnega diplo- manta grafične tehnologije nara- voslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča. – Za tiste, ki bi jih morebitni tipografski natečaj za- nimal: za leto 2008 je že razpi- san, rok za predajo novoobliko- vanih pisav je 14. december 2007. SOTA – The Society of Ty- pographic Aficionados – je vsako- letno tipografsko galerijo razsta- vila tudi v Brightonu. Predsta- vljene so bile nove pisave, ki so nastale letos. Brightonska fakul- teta za umetnost in arhitekturo je pripravila razstavo študentskih tipografskih del. Konferenca ATypI je ponovno navdušila; tako da smo v priča- kovanju, kam nas bo popeljala prihodnje leto. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI ATypI 2007: Brighton – Hands on Book of abstracts, conference ATypI 2007 Brighton, ATypI, 2007 ATypI 5. 9. 2007 FontLab 26. 9. 2007 Microsoft typography 26. 9. 2007 OpenType 26. 9. 2007 Tlakovanje z linernim napisom s konca 19. stoletja pred vhodom v brihgtonsko do- movanje. 1 UVOD Tipografija je izredno široko področje, ki nam ponujaštevilna odprta vprašanja ter možnosti za raziskovanje in ustvarjanje novih stvari. Odločili smo se za digitali- zacijo starega epigrafskega napisa na Pretorski palači v Kopru. Ta zanimiva tema nam je odprla ve- liko novih vprašanj in izzivov. Z digitalizacijo starega vklesanega napisa smo želeli dobiti pisavo, ki bi ohranila starodavni duh pročelja Pretorske palače. Posku- šali smo čim bolj ohraniti videz vklesanihčrk, zato smo natančno analizirali njihovo strukturo in se jim poskušali tipografsko čim bolj približati. Preučili smo tudi tehniko klesanja in pomembnost V-reza ter senc pri vklesanih čr- kah. Vse to je vplivalo na obliko- vanje novih črk. Želeli smo ustvariti elegantno okrasno pisa- vo, ki bi bila uporabna za različ- ne namene. 2 ZGODOVINSKI ORIS 2.1 Pretorska palača Slovensko pristaniško mesto Koper se je začelo razvijati v ob- dobju Beneške republike. Tri- najsto stoletje je zarisalo prostor- ske meje glavnega mestnega trga – Platea Comunis, kjer stoji Pre- torska palača (1, 2). Prva mestna palača, imenovana Potestas Marchionis (ali Potestas Regaliae), je baje stala na mestu sedanjega levega krila palače že leta 1254 (3). Razvoj mesta je narekoval gradnjo večje mestne hiše, ki se je začela leta 1387 in končala leta 1390 (ali 1391). Z gradnjo sože- leli skleniti južni del Platea Co- munis z enotno in mogočno fasa- do. A dela so potekala sila počasi in se zavlekla tja do sredine 15. stoletja (1, 2). Na glavni tržni fasadi ločimo levo (gotsko) in desno (renesanč- no) krilo, kar je posledica dolgo- POVZETEK Namen raziskovalnega dela je bil oblikovati novo pisavo na po- dlagi epigrafske plošče s Pretorske palače v Kopru. Osnova za oblikovanje pisave so bile stare vklesane črke iz 17. stoletja. Proces digitalizacije je potekal skozi več različnih faz: fotografi- ranje plošče, izpostavljanje posameznih črk iz fotografij, arhivi- ranje fotografij, izbira tipografsko in oblikovno najprimernejših črk, strukturna in slogovna analiza vklesanih črk, ročno obliko- vanje osnutka ter digitalno oblikovanje pisave. Analiza vklesanih črk vključuje razlago tehnike klesanja, uporabe V-reza ter tipo- grafsko analizo strukture črk. Pisava, ki je nastala skozi proces digitalizacije, se imenuje praetoria. Vključuje verzalke, kapitelke, številke in dodatne znake. Dokončno je bila oblikovana oz. digi- talizirana s pomočjo programa FontLab Studio 5. Oblikovane črke so natančno strukturno in slogovno opisane. Prikazane so različne stopnje njihovega nastajanja ter oblikovanja. Primerja- ne so tudi z monumentalno kapitalo in z nastankom pisave tra- jan. Vklesane črke slogovno spadajo bolj med beneške rene- sančne pisave, medtem ko sečrke novooblikovane pisave pra- etoria uvrščajo med francoske renesančne pisave. Prikazana je tudi njihova praktična uporaba kot del celostne podobe Pokra- jinskega muzeja Koper v obliki kuverte, dopisnega lista, vizitke in spletne strani. Ključne besede: analiza črk, digitalizacija vklesanih črk, epigrafska plošča, obli- kovanje pisave, tipografija