wm$m 'i&ffilw< :-$&s :•■ ■ - ■1 KŽ "Sp. II H ★ !CS PHIHORSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 12. junija 19^9 Poštnina piačana v gotovini •. oo /1999^ Spedizione in abbon. postale »Jiev. j mr Oton Zupančič umri Ljubljana 11 - Davi je umrl ljudski umetnik Oton Župančič, redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, častni doktor ljubljanske univerze, častni predsednik Društva slovenskih umetnikov, podpredsednik Zveze književnikov Jugoslavije, poslanec Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, predsednik Slovenske Matice in častni predsednik Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. Oton Zupančič se je rodil leta 1878 in je po Prešernu naj vetji slovenski pesnik, ki je skozi 50 let pisal o trpljenju slovenskega ljudstva, prebujal slovensko ljudstvo in ga bodril s svojimi pesnitvami' Pesnil je o izseljencih, ki zapuščajo rodno grudo in ki jim je bila domovina mačeha. Mnogo je pisal za najmlajše. S celo vrsto pesmi je priklenil nase vso mladino. Ko so v slovensko deželo prišli okupatorji, se je pridružil tistim, ki so se jim postavili v bran. Partizani so Utali njegove pesmi, ki jih je ilegalno pošiljal iz Ljubljane med nje. Njegove pesmi so jih bodrile, da so late premagovali velike napore, vlivale so jim srd do sovražnikov. Slovenskim izobražencem pa je pokazal pot s svojo pesmijo: cVes, poet svoj dolg?i> Pomen Zupančiča, tako kot pisatelja in ljudskega voditelja, je za Slovence tako velik, da je njegova smrt prizadela slehernega Slovenca, pa tudi v tujini marsikoga, saj so njegove pesmi prevedli v mnoge tuje jezike. Zupančičeve zasluge pri graditvi nove Jugoslavije so izredno velike. Ce samo pogledamo njegove funkcije, ki jih je zavzemal na kulturnem in političnem polju, vidimo, kako široko je bilo njegovo polje udejstvovanja. Zupančič je bil imenovan za ljudskega pesnika. To je najvišje priznanje. ki ga je moglo dati ljudstvo svojemu zaslužnemu pesniku. Težka je izguba. Zupančič je umrl, vendar njegova dela žive in nas bodo vedno spominjala nanj. ' Slava Otonu Zupančiču! VOLITE! VOTATE! Živela Slovansko-itallianslia Mudsha fronta! Zaključni predvolivni govor tov. Branka Babiča na tržaškem radiu Viva il Fronte Popolare Italo-Slavo! Discorso preelettorale conclusivo del comp. Branko Babič alla radio Trieste Slovenci Trsta in okolice! Ko danes po tolikih letih — ve-tin» izmed nas prvič — stopamo *a volišče, da oddamo svoj glas 'n s tem izrazimo zahtevo po naših še vedno teptanih pravicah, narod in kot delovno ljudstvo, ‘ se kljub tolikim žrtvam še mo-J1* uporno boriti proti zatiranju in Okoriščanju, čeprav so nam na »apirju po mirovni pogodbi delno JOOnane določene pravice, je po-ebno, da se v tem trenutku spom-nimo na 25-letno suženjstvo nacio-nainega in socialnega zatiranja fašistično Italijo, da ne pozabimo na fašistične zapore, ječe, »ontinacije, streljanja naših naj-”°Ijših sinov samo zato, ker so se orili proti suženjstvu ter za svo-°do svojega naroda. N drugi svetovni vojni skupaj z e®škim nacifašističnim okupatorji® je italijanski fašizem pobijal *še najboljše sinove, streljal ne-°lžne talce, požigal in ropal na-* vasi, metal žive ljudi v ogenj, a deset tisoče odpeljal v koncen-racijska taborišča, kjer so umira-j, j!? mučenja in gladu. Temu faličnemu zločinskemu divjanju J* je naš narod uprl. Združil se je, Oj** ,\°dstvom slavne Komunistične li lije, v enotno vsenarodno poli-cHo organizacijo Osvobodilno r °ntd ter započel neizprosen obo-zeni boj na življenje in smrt t °*' fašističnemu okupatorju. V dai *)orl)i s' slovenski narod za-** *a cilj ne samo izgon fašističnoa okupatorja, ampak tudi do-hčoo socialno osvobojenje izpod jJne vladajoče buržoazije, ki ga j.. Okoriščala in za svoie sebične tJ*rese prodajala tujcu, v tem in fašističnemu okupatorju »ki 'e 5 sv°Jimi °d fašističnega $ti^Dalorja plačanimi belogardi-#0,n*D>i tolpami izdajalsko zabodla foa V hrbet svojemu lastnemu na- se a "eh Julijske krajine in Trsta b0 7~. s,ovenski narod v oboroženi . rbi združil z italijanskim demo- kra • u/1! 1 italijanskim aemo- bl ‘'dnini ljudstvom v skupni bor-{#. nro,i skupnemu sovražniku — l0 lzn'u in ustvaril veličastno de-*tvr* 'ialijansko - slovansko brat-ven°' y gigantski borbi je slo-,il sl(i narod v sklopu zavezniških j, n nod vodstvom lldečeiarmade vSeRna> fašističnega okupatorja in ltj. nJegove placance — beiogardi-kor"? iZ(jaialce — ter zmagal, ka-*ku V Malijski krajini in Trstu Ooto.V0 1 italijanskimi antifašisti Na * I *aSis,itne oborožene tolpe. ,r^a.a je d0ba veličastne borbe obra *a delovnega ljudstva za Hc,yh® Pridobitev ljudske revo- ■■■ It, JI®*1 se je tržaško, italijansko v veličastnih in nepozabnih *«stacijah, stavkah in demon- »dr„Sl0vensko delovno ljudstvo, a tt*«no - -............... a"ski v enotni Slovansko-itali-•Voie' ant'fašistični uniji borilo za »ve) nravice. V interesu miru v liudsk S° *ržaske demokratične žrtev 'daožics doprinesle novo *odb 'n spreie,e P° mirovni po-kar ■ ^°loe*no Tržaško ozemlje, ®oe|,e *ll*a skrajna žrtev, ki so jo napraviti. »tra*n*s ,e Pa mirovna pogodba od anglo-ameriških imperiali- stov in italijanska reakcija krši na vsake koraku, kakor so tudi sedanje protidemokratične upravne volitve kršitev mirovne pogodbe, ker se hoče z njimi sankcionirati ustvarjeno stanje po anglo-ameriškem okupatorju v nasprotju z določili mirovne pogodbe. Se več. Preko sedanjih volitev, ki presegajo pomen upravnih volitev, italijanski imperializem, ob podpori anglo-ameriških imperialistov, ponovno steguje roko po teh krajih in celo oživlja stare imperialistične težnje fašistične Italije po Istri, Reki, Dalmaciji itd. ter tako ustvarja ta nevarno žarišče za nove vojne konflikte in zasužnjevanje naših narodov. Ali hočemo povratek nove mačehovske klero-fašistične Italije? Ne, nikdar! Zatiranje goriških in beneških Slovencev nam priča, kakšna bi bila usoda Slovencev pod sedanjo Italijo. Italijansko-slo-vanska ljudska fronta opozarja tržaške demokratične množice na te nove nevarnosti in kliče vse, da se odločno upro pohodu novega italijanskega fašizma in imperializma. Dolžnost Slovencev na Tržaškem ozemlju je, da se uprejo tej novi nevarnosti s tem, da se borijo za spoštovanje mirovne pogodbe ter za mir, da se borijo za svoje nacionalne pravice, da utrjujejo svojo enotnost v Osvobodilni fronti proti vsem poizkusom razbijanja te enotnosti od strani istih narodnih izdajalcev, ki so za časa fašizma in narodno-osvobodilne vojne zabadali nož v hrbet borečemu se slovenskemu ljudstvu, ki si danes gradi lepšo bodočnost v svobodni socialistični domovini. Naziv narodne liste, za katero skrivajo ti ljudje svoje izdajstvo, novemu gospodarju, ne sme nikogar prevariti. V bratski skupnosti z italijanskim demokratičnim ljudstvom se morajo boriti za tisto enotnost tržaškega demokratičnega gibanja, ki se Je tako herojsko in uspešno borilo v preteklosti in ki so jo porušili Vidalijevi razbijači, samo da bi pretrgali z revolucionarno preteklostjo in prešli na pozicije italijanske nacionalistične buržoazije v vprašanju priključitve Trsta k Italiji. Boriti se morajo, da si tako združeni in enotni z italijanskim demokratičnim ljudstvom ustvarijo nove postojanke v nadaljnji borbi za svoje pravice. In lo lahko store samo, če oddajo svoj glas Slovansko-italijanski ljudski fronti, ki se edina dosledno in u-porno bori proti vsaki reakciii in imperializmu ter za nacionalne, socialne in demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva. Naj živi Slovansko-italijanska ljudska fronta! * # * Operai, democratici, cittadini -italiani e slavi! Nel concludere la nostra cam-pagna elettorale per il Comune di Trieste, e prima che gli elettori democratici triestini diano il loro voto, e necessario ripetere ancora una volta, in forma succinta, che cosa rappresenta e perchč cosa lotta il Fronte Popolare ltalo-Slavo. II Fronte Popolare Italo-Slavo raccoglie le piu larghe masse po-polari democratiche sotto la puida del Partito Comunista, guida provata delle masse lavoratrici nella loro lotta implacabile e sce-vra di comproraessi per la loro liberazione dallo sfruttamento e per un migliore avvenire di tutto il popolo lavoratore. A Trieste es-so rappresenta la continuazione della gloriosa ed eroica lotta del proletariato e delle masse popo-lari democratiche triestine, lotta da esse combattuta nella guerra antifascista e di liberazione nazio-nale, nonche di quella combatluia nel dopoguerra per la difesa delle conquiste rivoluzionarie, lotta che e stata ammirata da tutto il mon-do ed appoggiata da tutte le forze democratiche mondiali con alla testa 1’Unione Sovietica. Esso Fronte difende conseguen-temente tali tradizioni rivoluzio-narie del movimento operaio e de-mocratico triestino, sulle quali fonda 1’attuale sua lotta contro tutti coloro che queste tradizioni vorrebbero oggi cancellare, per poter nascondere il proprio op--portunismo e per poter giustifica-re in tal modo 1'introduzlone del nazionalismo nelle file del movimento operaio e democratico e che trova la sua espressione con-crcta nella linea deirannessione di Trieste allTtalia. Esso lotta in-fine contro il tradimento degli in-teressi del movimento operaio che i disgregatori vidaliani della sua unita compiono sotto il manto menzognero dell’internazionalismo, dellTJnione Sovietica ecc., pur fre-giandosi del nome del glorioso Pažtito Comunista per meglio nascondere il proprio tradimento. Esso Fronte difende conseguente-mente la fratellanza italo-slava, creata col sangue nella lotta arma-ta combattuta insieine contro il fascismo. In quanto tale, il Fronte Popolare Italo-Slavo ha affrontato an-che le aituali elezioni amminisira-tive, invitando tutte le masse lavoratrici e democratiche di Trieste a riunirsi nuovamente in un Fronte Popolare unitario e invin-cibile per contrastare decisamen-te la marcia del neofascismo, fa-vorito e promosso dall’imperiali-smo italiano, dietro appoggio degli imperialisti anglo-americani, e che trova proprio qui a Trieste il suo punto di partenza per tutta !’i(a-lia — come a suo tempo, dopo la prima guerra mondiale, nelle squadre di Giunta — sotto la parola d’ordine della revisione del trattato di pace, deirannessione di Trieste allTtalia e del!e riven-dicazioni imperialistiche nei ri-guardi dellTstria, Fiume, Dalma-zia ecc., creando in tal modo in questa parte delCEuropa un nuo-vo focolaio per futuri conflitti bellici. Ee attuali elezioni nella zona anglo-americana del Territorio di Trieste, che hanno un caraltere esplicitamente antidemocratico, trascendono i limiti delle elezioni amministrative. Sotto 1'apparenza di elezioni amministrative, Pimpe-rialismo, il neofascismo e tutta la reazione, compresi i disgregatori vidaliani dell’unita e iiquidatori di ogni carattere rivoluzionario del movimento operaio, tentano di far trionfare, con 1’aiuto di varie rai-sure e disposizioni antidemocrati-che, i propri obiettivi antipopolari, neirintento di distruggere ogni movimento democratico conseguen-temente rivoluzionario che fosse capace di lottare in qualsiasi mo-mento e circostanza per gli inte-ressi delle masse lavoratrici. Votando per il Fronte Popolare Italo-Slavo si lotta contro l'impe-rialismo e il neofascismo; contro i nemici dichiarati e quelli masche-rati del popolo lavoratore e con- tro i suoi agenti nel movimento operaio; si lotta per il raggiungi-memo delfunita nel movimento operaio e democratico triestino, per la pace e il rispetto del trattato di pace, per il rispetto deila uguaglianza nazionale, per la di-fesa della fratellanza italo-slava — grandiosa conquista rivoluzionaria della guerra antifascista —, per la conquista di nuove posizioni del popolo lavoratore nella lotta per i suoi diritti. Percio votate il Fronte Popolare Italo-Slavo, schieramento di punta e 1’unico vero rappresentante degli interessi del popolo lavoratore triestino. Evviva il Fronte Popolare Italo-Slavo! Volivnega zborovanja v Gropadi, ki se je vršilo predsinočnjim okrog 9. ure zvečer se je udeležila vsa vas strnjeno na trgu poleg Štirne. Zborovanje je otvoril domači kan. didat in predal besedo tov. Voju. Tov. Vojo je razložil namene an-glo-ameriškega imperializma in njihovih hlapcev zlasti pa De Gaspe-rija, ki je prišei v Trst zahtevat priključitev k Italiji na temelju zloglasnega trojnega predloga. O-rnenil je nato Vidalijevo izdajstvo ter Agnelettovo dolarsko zvezo. Pozvtil je Gropajce, da složno vo-lijo Ljudsko fronto, ki jo prav vse stranke napadajo, kar pomeni, da je edina na pravi protiimperiali-stični liniji, da se bori proti Marshallovemu planu in atlantskemu paktu za dobro ljudstva, za naše nacionalne pravice. Pohvalil je nato Gropajce za njihovo enotno u-deležbo, ki so mu burno ploskali ter s tem zborovanjem dokazali, da se je vsa vas končno otresla vida-lijevskega razdiralnega strupa ter da je v njej zavladal stari borbeni, tovariški duh iz časov partizanske borbe. * at * Včerajšnje volivno zborovanje Votivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES: V VELIKEM REPKU ob 17 ri E V MA V HINJAH ob 11 Govorita tov. Franc Stoka in Lukeš Neva. V BOLJUNCU ob 17 Govorita tov. Petronio in Vojo. JUTRI: V VIŽO V L J AH ob 20 Govorita tov. Hreščak in Cebuiec. V torek 14. t.m.: V GOLU ob 20.30 Govorita tov. dr. Daneu in Nada Kapun. V SAMATORIGI ob 20 Govori tov. Ukmar Na postaji PROSEK ob 19.30 Govori tov. Bole. v Stivanu je iz tehničnih razlogov odpadlo in se bo vršilo med tednom. V Banah Ob 9 zvečer pred pričetkom zborovanja so zadonele borbene pesmi. Nato je tov. Bole vaščanom prika. zal nujnost borbe proti poizkusom reakcionarnih sil z De Gasperijem na čelu. podprtim od anglo-ameri-škega imperializma, ki delajo za revizijo mirovne pogodbe. Vzbudil je spomin prisotnim, kaj se je dogajalo za časa fašizma in kaj bi se dogodilo, če bi te sile uresničile svoje cilje. Nato je obrazložil program Ljudske fronte, ki je program vsega delovnega ljudstva in temelji na slovansko-italijanskem bratstvu, ki je bilo ustvarjeno za časa narodno-osvobodilne borbe. Govornik je po končanem govoru šel k skupini vaščanov in se z njimi razgovarjal in jim prikazoval, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je resnica in kaj je laž. Končno jih je pozval, naj vsa iznesena dejstva dobro in trezno premislijo z lastnimi glavami, nato pa naj sodijo. Na tiskovni kon/erenci, ki jo je vodstvo Vidalijeve frakcije KP Tržaškega ozemlja priredilo včeraj, je Vi dali razpravljal o nedemokratičnosti današnjih volitev ter o njih mednarodnem pomenu in posledicah. ■ Z množico konkretnih primerov za katere je dobro poskrbela an-gloameriška vojaška uprava, je Vidaliju kaj lahko ugotoviti v kako skrajno nedemokratičnem o-zračju so potekale priprave za volitve. Neizpodbitno dejstvo je, da je bilo na osnovi odloka 345, ki daje volivno pravico tisočem, ki je ne bi smeli imeti in jo istočasno tisočem ig demokratičnih vrst odvzema, čeprav imajo do nje pravico, močno potvorjeno razmerje med reakcionarnimi in demokratičnimi silami v Trstu v škodo demokratičnih sil. Ce k temu dodamo še celo vrsto goljufij in namernih netočnosti tako pri dostavljanju volivnih potrdi!, kakor prt izk gravanju Slovencev zaradi netočnega zaznamovanja njihovih imen nadalje celo vrsto procesov, aretacij in zastrahovanj proti ljudem iz demokratičnega tabora ter istočasno favoriziranje skrajno reakcionarnih in fašističnih skupin, dobimo klasično sliko volitev, ki je običajna za imperialistični sistem U kolonialnih in polkolonialnih deželah. Ko je Vidali aocoril o vsem tem, ko je primerjal zadržanje tukajšnjih vojaških in civilnih oblasti Vidalijeve izjave na potrjujyjo pravilnost tiskovni konferenci linije Ljudske fronte napram Terraciniju na eni in Dc Gaspariju na drugi strani, ko je opisoval nastrojenje manevrskih sil reakcije, je očitno namerno pozabil ha enega najbolj grobih primerov protidemokratičnega postopanja. na protipostavno izljuči-tev kandidata Ljudske fronte tov. Stoke iz seznama kandidatov Ljudske fronte. Ce je imel Vidali v obravnavanju prvega vprašanja, kj si lja je zastavil, lahko stališče pa pri obravnavanju drugega vprašanja ni mogel in mogoče tudi ni hotel prikriti v resnici kaj mal0 demokratične prav nič revolucionarne in še-manj protiimperialistična linije svoje frakcije. S ponavljanjem trditve, da bazira politična linija Vidalijeve frakcije na borbi za spoštovanje mirov- ne pogodbe, za prihod guvernerja kar da bi bila DANES (!) najboljša rešitev, se je trudil Vidali v vsem toku konference na sebi svoj- stven demagoški način prikriti revizionistično linijo svoje frakcije. V tem. svojem prizadevanju ni uspel, pač pa je s vrsto izjav in odgovo- rov na vprašanja novinarjev še enkrat potrdil vse to, kar naš tisk o bistvu Vidalijeve linije ves čas piše. Vidali se je hudoval na generala Aireya, ki je esulom obljubil da sc bo Trst povrnil k Italiji, pa ne zato ker b. bil nasproten da bi se Trst vrnil Italiji, pač pa zato ker ga jezi, da to ne bo res in da ima praktično to zagotovilo Aireya enako vrednost, kot jo je imelo zagotovilo zapadnih sil Italiji 20. marca lanskega leta. Vidali je nadalje trdil, da je sedanje usmerjenje frakcije proti Italiji edino pravilno, ker da je taka zahteva o-gromne večine demokratičnih množic, kar naj bi prišlo do izraza takoj po resoluciji Informacijskega urada. V videzu takega razlaganja pravilnosti svoie linije je Vidali postavljal kot svojo drugo osnovno zahtevo združitev obeh con Tržaškega ozemlja «da se bodo mogli mnogi Istrani vrniti na svoje do-moven kot je dejal in da bosta potem obe coni priključeni Italiji kot je v resnici mislil. Komaj je treba poudarjati, da je revizionistično stališče Vidalijeve frakciji do tržaškega vprašanja, ki se je tudi na tej konferenc j iz meda njegovega izvajanja jasno manifestiralo, popolnoma na liniji itali- janske nacionalistične buržoazije. le da ga z razliko od te spravlja Vidali v zvezo s tezo Italija - anti Italija. Toda to ničesar ne spremeni na dejstvu, da teži danes Vidali-jeva frakcija po priključitvi Trsta k imperialistični in reakcionarni Italiji. Da bi pa v očeh tržaških demokratičnih sil, ki v ničemer ne vidijo upravičenih razlogov za tako revizionistično linijo demokratičnega gibanja, Vidali vsaj delno u-pravičil svoje delovanje, si tudi tokrat ni mogel kaj, da ne bi ponov. no napadel eTitovo kliko«, kakor je njegov običaj imenovati vodstvo jugoslovanske partije in istočasno vodstvo Jugoslavije. S samo njemu lastno sposobnostjo kuje Vidali sproti lažne trditve o tem, kako je Jugoslavija hotela zamenjati Sovjetsko zvezo v vodilni vlogi svetovnih demokratičnih sil, pri tem pa istočasno previdno molči o italijanskem imperializmu, o pohlepu po Istri, Reki, Dalmaciji. Ud. Pr i tem ko napada Jugoslavijo, gr? mirno mimo dejstva, da so tuji imperialisti spremenili volivno kampanjo v doslej najvidnejšo ma. nifestacijo ciljev in namenov potuh- njenega italijanskega fašizma in imperializma. Pač pa ve Vidali prero. kovati, da uTitov režimu v Jugoslaviji ne bo več dolgo vzdržal. Kar se tega tiče prepuščamo, da se s to lažjo tolaži Vidali sam, saj je ravno toliko verodostojna, kot so verodostojne vse ostale Vidalijeve laži. Toda da bi si kdo ne ustvarjal dvomov o resničnosti dejstva, da zastopa Vidali priključitev Trsta k Ita. liji, pove Vidali sam, da «tudi če bo v Jugoslaviji prišel na površje Kominformt), bi sedanja linija njegove frakcije ostala edino možna in pravilna. Jasno torej: za Vidalija ni marksističnih principov, po kateiih mora Trst k zaledju, t. j. k Jugoslaviji. Se nekaj je Vidali na tej konferenci povedal, kar najbolje dopolnjuje v bistvu reakcionarno linijo njegove frakcije. Izjavil je, da bodo njegovi odborniki v občinskem svetu sodelovali z vsemi strankami, tudi z MSI in Italijanskim blokom, ni pa pozabil istočasno povedat', da se mu gnusi sodelovanje z edino de. mokratičnim gibanjem na Tržaškem ozemlju z Ljudsko fronto. Razumljiva je ta njegova izjava. Edino Liudska fronta vodi na Tržaškem ozemlju dosledno borbo na osnovi slavnih revolucionarnih tradicij de. mokratičnega gibanja v. Trstu, S ta-ko silo, jasno, da Vidali ne more sodelovati. Kam bolj zgovornega dokaza za to, da je Vidalijeva linija v bistvu nacionalistična, da že danes v Trstu praktično predstavlja samo še skrajno levico italijanskega nacionalnega bloka in ničesar več. Prav malo je pri tem važno, če se Vidali poslužuje za prikrivanje svojega nacionalizma imena komunistične partije in se pri tem p ona-ša z nekakšnim intei-nacionalizmom, Intemacionalistična komunistična partija je v resnici ona, ki je na čelu Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki vodi in usmerja njeno re. volucionarno borbo. Vsa Vidalijeva izvajanja na včerajšnji tiskovni konferenci zgovorno dokazujejo pravilnost linije Slovansko-italijanske ljudske fronte. Dokazujejo nujnost njenega razvoja na osnoui slavnih tradicij zadnjih let, kajti tržaških demokratičnih množic ni mogoče trajno varati, ni jih mogoče tako zapeljati, da ne bi končno obsodile nacionalistično linijo Vidalijeve frakcije in pod vodstvom Slomnsko-italijanske ljudske fronte 2opet povzele edino pravilno revolucionarno pot za tako rešitev tržaškega vprašanja, ki bo v interesu pratiimperialistične borbe v svetu, v interesu tržaškega mesta in ljudstva in končno v interesu graditve socializma v državah njegovega naravnega zaledja. banes ob 17. uri govori na zborovanju v Velikem Repnu tov. FRANCE BEVK TRŽAŠKI DNEVNIK Kako boš Navodila za glasovanje za današnje volitve v Trstu Oddati preferenčni glas ni nujno! Važno je, da prečrtaš znak Ljudske fronte, kot to vidiš na sliki! S tem boš volil Ljudsko fronto in izpolnil svojo dolžnost! Luiiiunuiv;nrvCT a Na dan volitev, predno gres it hiše, ugotovi, (e imaš votivno potrdilo, osebno izkaznico ali pa kateri koli drugi dokument, ki je izdan od organa javne oblasti in opremljen s fotografijo. POMNIl Brez volivnega potrdila ne boš smel stopiti na volišče in še manj glasovati/ Brez osebne izkaznice ali pa drugega dokumenta s fotografijo bos smel glasovati, samo če te pozna kdo izmed članov volivne komisije. VoliSCe.to je dvorana,določena za glasovanje, je razdeljeno na dva dela V prvem delu se smejo zadrževati volivci, v drugem delu pa člani volivnega urada, zastopniki kandidatnih list in volivec, ki je pristopil. da glasuje. Ko stopis pred predsednika volivnega urada, mu izroči vo-livno potrdilo, od katerega bo odtrgal kupon, ter mu predloži osebno legitimacijo ali dokument s fotografijo. Nato bos dobil kopirni svinčnik in glasovnico, ki mora biti podpisana od enega skrutinatarja in nositi pečat volivnega urada. Ko si vse to prejel, pojdi v kabino, kjer boš neovirano in neopazno glasoval. Kako boš glasoval? Za kandidatno listo Slovan-sko-italijanske ljudske fronte glasuješ tako, da prekrižaš peterokrako zvezdo, ki je na glasovnici za tržaško občino na Šestem mestu, zadnja v levem pravokotniku. S tem da si pre; križal peterokrako zvezdo, si oddal svoj glas kandidatni listi Ljudske fronte. Pazi dobro, da ne boš glasovnice pomečkal, niti umazal, ker bo sicer neveljavna. Ce bi se ti kaj takega primerilo, pojdi k predsedniku volišča in zahtevaj drugo glasovnico. Toda vsak volivec ima pravico oddati «e preferenčni glas kandidatom tiste kandidatne liste, za katero Je glasoval. Kaj so preferenčni glasovi? Preferenčni glasovi so oni glasovi, ki jih odda volivec posameznim kandidatom liste, za katero Je glasoval. Komu boš oddal preferenčni glas? Preferenm glus bos dal ontrn kandidatom liste, za katero si glasoval, ki uživajo tvoje zaupanje in od katerih pri' akuješ. da bodo najdosledneje in najbolje zastopali koristi delovnega ljudstva In slovenskega naroda v občinskem svetu Kako boš oddal preferenčni glas? v sredini glasovnice za tržaško občino so čtlrl pikčaste črte, v drugih občinah cone A bosta le dve pikčasti črti. Na te pikčaste <'rte napišeš priimek in Ime onih kandikatov, katerim hcčfiš oddati preferenčni glas. Koliko preferenčnih glasov smes oddati? Za tr!a*ku občino smes oddati največ utiri preferenčne glasove. Laliko oddaš pa samo eneaa, dva ali tri glasove. Nikakor pa ne več kot stlrl• V drugih občinah lahko oddai največ dva preferenčna glasova lahko pa samo enega. Ko si prekrižal peterokrako zvezdo in napisal ime in priimek onih kandidatov, katerim želiš oddati preferenčni glas, prepogni glasovnico, jo zalepi, pojdi iz kabine m izroči glasovnico ter svinčnik predsedniku volivnega urada. Na ta način si glasoval za Usto Ljudske fronte in oddal preferenčne glesove. Razume 6e. da bo tvoj glas Za prevoz bolnikov na volišče telefonirajte na številko 94-000 za kandidatno listo veljaven, čeprav ne oddaš preferenčnih glasov, ker oddati preferenčne glasove ni obvezno za veljavnost glasovnice. Ko vpisujete na glasovnico preferenčne glasove, je priporočljivo napisati ime In priimek kandidatov. Kdor pa hoče napisati namesto imen številke, naj ve, da številke 2, 18 in 26 ne pridejo v poštev! Svetujemo vam, da si pred vpi-vanjem preferenčnih glasov pre-čitate kandidatno listo Slovansko-italljanske ljudske fronte, ki je objavljena tudi danes na tretji strani hašega dnevnika! Za bolne volivce! Vsi bolni in prevoza potrebni volivci in volivke Ljudske fronte, naj se obrnejo za prevoz na ul. R. Manna 29 in to pismeno, ustno ali pa telefonsko na št. 27847, tako da bo volivni odbor Ljudske fronte lahko poskrbel za njihov prevoz na volišče. ZAHTEVAJTE NOVO GLASOVNICO če se boste pri izpolnjevanju prve pomotili! Volivec, ki bi se pri izpolnjevanju glasovnice pomolil, naj zahteva od predsednika novo glasovnico. Predložiti pa bo moral prvo, če bo hotel dobiti drugo glasovnico. V nobenem primeru pa ne bo mogel volivec zahlevati in tudi ne bo dobil tretje glasovnice. Zato pazite, da boste brez napak izpolnili glasovnico! Vprašanj« uradu za delo pri VU Kako naj se hišniki preživljajo s plačo od 2400 do 7000 Ur mesečno? ZA CASA VOLITEV LAHKO VSE OSEBE Z VOLIVNO IZKAZNICO VSTOPIJO IN ODIDEJO IZ PODROČJA, NE DA B! MORALE POKAZATI OBIČAJNO DOVOLJE-NJE ZA VSTOP TRST, 17. (PIO) — VU je sporočila italijanski vladi, jugoslovanski vladi in vojaški upravi jugoslovanskega področja STO, da so izdana navodila, po katerih bodo lahko vse osebe, ki bodo imele volivno izkaznico za volitve, katere bodo V tržaški občini britansko-ameriškega področja STO 12. junija 1949, prišle in odšle iz področja od petka 10. junija do ponedeljka 14. junija 1949. ne da bi morale pokazati običajne dovolilnice za vstop na področje. Ista določila kot za Trst se bodo tzvaj, 'a od petka 17. junija do po-nedelj ka 21. junija 1949 za vse osebe, ki bodo imele volivne izkaznice za volitve v drugih občinah britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Vse osebe, tudi vse zgoraj omenjene, ki želijo podaljšati svoje bivanje na britansko-ameriškem področju STO, se morajo obrniti na Vojaški urad za dovolilnice po običajnem postopku. Vsi volivci, ki hočejo priti na STO pred zgoraj označenimi roki, morajo zaprositi za vstopno dovoljenje po običajnem postopku. Za volivca, ki so si pridobili volivno pravico na podlagi pritožbe Volivci, ki niso vpisani v voliv-nem seznamu, ki pa so si pravico za volitve pridobili na podlagi rešitve pritožbe, bodo morali voliti na volišču v ul. deila Procureria št. 1 (občinska palača). Za zastopnike ki še niso prejeli pooblastila Zastopniki liste Slovansko-ltali- janske ijudske fronte, ki še niso prejeli pooblastila za vršenje svoje funkcije na voliščih, naj se zglasijo danes od 7.JS ure dalje na sedežu VOLIVNEGA ODBORA LJUDSKE FRONTE V UL. RUGGERO MANNA st. 29. Prevoz predsednikov, sktutinaiorj8v in tajnikov volišč Volivni urad občine javlja da je vojaška uprava dala na razpolago prevozna sredstva za prevoz članov volišč v soboto, nedeljo zn ponedeljek za ti3te sekcije, ki ležijo izven tramvajskih linij. Te sekcije so sledeče: Sekcija 191, železniška postaja Sv. Ana, ul. Campanelle 83; sekcija 193, Ist. Prov. S- Laghi, ul. Campanelle 62; sekcija 194, VUla Sar-torio, Reška cesta 66; sekcija 195, Tvornica Kozmann Katinarska cest 8; sekcija J99, Rižarna pri Sv. Soboti, ul, Ratto della Eileria; sek-. cija 200, šola Silvestri. Reška cesta 99; sekcija 203, šola Silvestri, Reška cesta 99; sekcija 204, šola Sto-sich, ul. Marchesett; 37; sekcija 205, šola Villa Revoltella ul. Marchesett i 37; sekcija 206, Villa Sartorio, Reška cesta 3; sekcija 209, železniška postaja v Rocolu, Katinarska cesta 3; sekcija 224, Rikreatorij Lucchinl, ul. Biasoletto 14; sekcija 225, istotam; sekcija 263 otročje zavetišče, ul. del Boveto 52; sekcija 264, šola Batistich ul. Correto 19; sekcija 277, šola v Bazovici; sek. cija 265, šola Batistich, ul. Correto 19; sekcija 266 istotam. Sekcija 267, šola V Križu; sekcija 268 istotam; sekcija 269, šola na Proseku; sekcija 270, hotel v Gr-ljanu; sekcija 271 na Kontovelu; sekcija 272, 273, 274 na Opčinah ul. na Konkonel it. 2; sekcija 273. šola v Trebčah in sekcija 276 šola v Gropadi. Vozni red je sledeč: Nedelja: ob 5. uri s trga Unita; povratek ob 22. uri. Ponedeljek: ob 7. uri s trga U-nitži in povratek ob 15. uri. Na mestu, kjer se parkirajo avtomobili na Velikem trgu (ob morju) bodo občinski usluibenej skrbeli za organizacijo prevoza. Ponovno se moramo vračati k vprašanju tržaških hišnikov, katerih položaj se prav nič nj izboljšal in to kljub neštetim protestom in resolucijam s strani sindikalnih organizacij kot tudi s strani hišnikov samih. S svojim člankom hočemo opozoriti odgovorne oblasti, da bi bil že čas rešiti vprašanje tržaških hišnikov, ki živijo y tako težkih Življenjskih prilikah, da je čuda, kako e lahko izhajajo ter se preživljajo. Vedno so bili hišniki tisti, ki so prejemali najnižje plače in ki so zaradi tega živeli v zelo težkih razmerah. Ker bi se s svojo skromno plačo ne mogli preživljati, so bili prisiljeni poiskati si še drugo službo. Meseca novembra 1947 je bila podpisana normativna pogodba, katera naj bi nadomestila pogodbo iz leta 1938. V tej pogodbi je bilo še prav posebno naglašeno, da mora bitj vsak hišnik oproščen dela čiščenja stopnic in hodnikov ter da ostaja še v nadalje njegova skrb čistoča veže in dvorišča. Pogodbo je podpisalo tudi združenje hišnih lastnikov, ki pa je sta-vilo svoje posebne pogoje, pod katerimi naj bi se sporazum uveljavil. Sindikalne organizacije so se takoj obrnile do vojaške uprave, naj bhona zahtevala takojšnjo uveljavitev te pogodbe, ki bi vsai nekoliko izboljšala položaj tržaških hišnikov. Toda vojaška uprava je ostala tudi za to zahtevo popolnoma gluha; zato so se predstavniki sindikalnih organizacij obrnili do urada za delo, ki je pa na to pismo odgovoril v takem smislu, da se moramo resno vprašati, ali je sploh poučen o položaju, v katerem se nahajajo tržaški hišniki- Urad za delo se namreč zelo «ču-di», kako so mogle sindikalne organizacije zahtevati od urada za delo ter od odgovornih oblasti, da bi bili hišniki oporoščeni čiščenja stopnic in hodnikov ter da bi bili obenem tudi oproščeni stalne nad-zorstvene službe v njim določenem poslopju. Urad za delo ugotavlja v tem pismu, da je to vendar glavno delo hišnika, da čisti stopnice in hodnike ter vodi kontrolo nad prihajal« in odhajalci; kaj bi pa naj po njihovem drugega počel ~ saj ima vendar ves dan dovolj časa. Toda urad za delo se pri tem ni vprašal, če lahko shaja hišnik s svojo mesečno plačo, ki znaša od 2400 do največ 7000 lir. Vsak poštenjak nam bo moral pritrditi, da se s tako plačo dandanes ne da izhajati ter da je hišnik pač prisiljen poiskati ,s) drugo, službo, če se; hoče 'vsaj. skromno .preživljati. A službe si ne more poiskati. Ce mora dnevno očistiti do tri in še več nadstropij stopnic in nešteto hodnikov ter obenem paziti, kdo prihaja in kdo odhaja iz hiše. Kako si predstavljajo gospodje na uradu za delo življenje hišnika, ki je prisiljen ves dan garati in čistiti stopnišča ter se obenem zado-voljiti s tako smešno nizko plačo. In potem se še tako «čudijo» zah- tevam sindikalnih organizacij... Naj bi morda sami poizkusili izhajati mesečno s tako nizko plačo, prav gotovo bj si položaj zamišljali potem nekoliko drugače. Toda gospodom na uradu za delo je vse to prav malo mar. Njim je važno, da ugodijo lastnikom hiš, ki še vedno zahtevajo od svojih uslužbencev, da jim za majhno plačilo mnogo delajo. Kaj mislijo pa odgovorne oblasti? Ali mislijo tudi v tem primeru samo molčati ter tako dopustiti, da se vprašanje re-šitve položaja tržaških hišnikov še nadalje zavlačuje? Frakcionaši groze z nožem Uredniki okrog frakcionaškega glasila radi kvakajo in lažejo o nekih napadih, žrtve bi bili prav njihovi privrženci. Nekam sumljivo pa molče o dogodku, ki se je pripetil v petek zvečer malo pred polnočjo pred šolo v ul. Gambini. Tedaj je bila tam skupina tovarišev Ljudske fronte, med katerimi je bil tov. Galimberti, in lepila lepake Ljudske fronte. V tem se je približala tolpa Vidalijevih škvadri-stov. katerim je načeloval že stari znanec, pretepač Lacchini Renato. Omenjena tolpa je napadla tovariše in se predvsem z vsem besom zagnala v tov. Galimbertija. Lacchini je še kričal Gaiimbertiju: Tat, pojdi v Jugoslavijo, pojdi v cono B. Lepake pa so tolovaji strgali. K temu odličnemu praktičnemu spričevalu frakcionaškg demokracije moramo dodati, da je skupina frakcionašev iz krožka Tomažič grozila tov. Gaiimbertiju, da bodo že obračunali ž njim, in sicer z nožem. S temi prepričevalnimi metodami bodo frakcionaši kaj slabo uspeli. SPOMINSKI DNEVI 1843 se je pričelo v Otočcu na Hr-vatskem I. zasedanje ZAV-NOH-a. 1944 so enote VII. korpusa porušile Stampetov most. 1945 Angloameriške vojaške sile '“J*, "“^dUiSm sprejelo. Pozivamo vse vaščane in preni-valce, da si v čim večjem številu ogledajo ta film, ki prikazuje borbo našega ljudstva proti nacifa- prevzele zapadni del Julijske krajine, tako zvano cono «A», ki jo je osvobodila Jugoslovanska armada in so jo do tedaj upravljale ljudske oblasti. 1942 v Ljubljani ustreljenih 6 talcev, med njimi Dušan Podgornik, Lojze Lubej, Janez Porenta. ZA VOLIVCE, za skrutinatorje in predstavnike kandidatne liste Slovansko ■ italijanske ljudske fronte bo danes in jutri na razpolago za vse informacije in navodila VOLIH ORAD LJUDSKE FRONTI v ui. ruggero manna 29 TELEFONSKE ŠTEVILKE: 27-741, 27-847. 27 947 Izvršilni odbor ES. Jutri 13. t. m. Ob 18 bo na sedežu v ul. Montfort 3 seja izvršilnega odbora ES. PROSVETNA DRUŠTVA l\laijndila za zastopnike Zastopniki liste Slov.-it. ljudske fronte ki še niso prejeli pooblastila za vršitev svoje funkcije na voliščih, naj se zglasijo danes od 7.30 dalje na sedežu volivne komisije SILF v ulici R. Manna št. 29. Volivcem iz Jugoslavije Volivci in volivke, ki so prišli iz Jugoslavije in ki nimajo v rokah volivnega potrdila, naj se zglasijo danes v ul. Ruggero Manna 29 pri volivnem odboru Slovansko-itali-janske ljudske fronte! Urnik urada za izdajanje osebnih izkaznic Občina javlja, da bo zaradi bližnjih občinskih volitev urad za izdajanje osebnih izkaznic odprt od 8 do 14 in od 16 do 20. Ta urnik velja za danes 12. t- m.. Tramvajske ugodnosti za one, ki imajo uradne opravke na voliščih Da bi olajšali vsem onim, ki imajo uradno opravka na votivnih sedežih in to ali skutinatorji, člani volivnih komisij itd., prihod na volišča, je Acegat za danes 12. junija zjutraj in ponoči na ponedeljek uvedel sledeče izredne tramvajske vožnje: PROGA 1: Sv. Sobota 5.00, 020; Trg Liberta 5,25, 0.50. PROGA 2: Bošket 5.00, 0.20; Skedenj 5.25, 0.50. PROGA 9: Sv. Ivan 4.50, 0.20: Elizijske poljane 5.20, 0.50. PROGA 5: Trg Perugino 5.30, 0.20; Rojan 5.30, 020. PROGA 6: Goldonijev trg 5.10, 0.20; Barkovljc 5.30, 0.40. PROGA 8: Sv. Tereza 5.15. 0.20; Martovo polje 5.30, 0.35. PROGA 11: Verdijev trg 5.10, 0.20; Rocol 5.30, 0.40. PROGA «A» Goldonijev trg 5.15, 0.20; Martovo polje 5.30, 0.35. PROGA «B» S. Cilino 5.15, 0.20; Borzni trg 5.30, 0.35. PROGA «C» Portici Chiozza 5.15, 0.10; ul. Cumano 5.30, 0.30. PROGA «D» Portici Chiozza 5.20, 0.20; Trg Ba-jamonti 5.38, 0.33. PROGA «L» Portici Chiozza 5.00, 0.20; Lovec 5.25, 0.45. PROGA «0» Trg Ribor-go 5.20. 0.20; Ul. Commerciale 5.35, 0.35, Na dan valila« eiapovadano Mili piiače i nad 2111 10 Vojaška uprava opozarja lastnike javnih lokalov, da je 12. t. m. na dan volitev po zakonu prepovedano prodajati alkoholne pijače, ki imajo nad 21 odstotkov alkohola. Izdajanje zdravniških spričeval v volivne namene Za Izdajanje zdravniških spriče-val v volivne namene, kot Je to v ukazu ZVU čl. 23, bo posloval zdravstveni in higienski urad v ul. Cavana it. 18 od 10 do 13 in od 16.30 do 17.30. Danes 12. t. m. p* bo odprt nepretrgoma od 6. ure dalje. ŽELEZNIŠKI POPUST ZA UDELEŽENCE OBČINSKIH VOLITEV V TRSTU TRST, 11. (PIO) —• V sporazumu z italijanskimi in jugoslovanskimi državnimi železnicami je dovoljen popust od 66 1/3 do 75 odst. za po tovanje v Trst ln nazaj tistim ose bam, ki želijo potovati na angl" ameriško področje STO ta zarodi udeležbe pri občinskih volitvah Ta posebni popust dovoljujejo železniški uradi ob predložitvi vol iv nega potrdila. Danes bo anaarafshi urad odprt ves dan Opozarjamo vse volivce in volivke, da bo občinski anagrafski urad odprt tudi danes v nedeljo na dan samih volitev ves dan za tiste volivce, za katere bodo na volHčih ugotovljene morebitne razlike v priimku. Volivci se bodo lahko, potem ko jim bodo na anagrafskem uradu popravili volivno potrdilo, vrnili na volišče in tam izvršili svojo volivno dolžnost. Na povpraševanja zastopnikov naše kandidatne liste odgovarjamo sledeče: V ukazu št. 33 ZVU so le omenjeni zastopniki kandidatnih list, niso pa navedene njihove pravice in dolžnosti. Na protest Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki je bil objavljen v «Primorskem dnevniku«, je Predsedstvo cone v priročniku, ki vsebuje navodila za volivne urade, vnesla tudi odstavek o zastopnikih kandidatnih list, iz katerega posnemamo bistvene točke. 1.) Zastopniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovali vsem operacijam volivnega urada. Imajo torej pravico biti navzoči pri glasovanju in pri štetju glasov. 2.) Ce imajo pravico opazovati potek volivnih operacij, imajo pravico sedeti pri mizi tako v volivnem uradu, da imajo pregled vsega delovanja članov volivnega urada, ker sicer ne bi mogli izvrševan svoje pravice. 3.) Opazovati pa ne pomeni, da mora zastopnik kandidatne liste mirno sec.eu in le opazovali. Nasprotno, njegova dolžnost je, da pazi, da se z vsemi volivci enako postopa, da se ne vodi propaganda na volišču v korist ene ali druge liste, da se prepreči vsak poizkus vplivanja na volivca, da se prepreči kršitev zakona. Skratka, da se onemogoči vsako potvarjanje volivnega izida. 4.) Dolžnost in pravica zastopnika kandidatne listi je, da vsako nepravilnost, nerednost in pristranost, ki Jo je opazil na volišču, stavi na zapisnik. Zastopnik mora opo zoriti nato predsednika volivnega urada in Od njega zahtevati, da njegov protest zapiše v zapisnik. Vsak zastopnik kandidatne liste naj si zabeleži vse opažene nerednosti, nepravilnosti, pristranosti, kršitve, potvarjanje volivne volje itd. 5.) Zastopniki kandidatnih list se morajo Javiti na njim določenem volišču v nedeljo dne 12. t. m. med 6. in 8. uro zjutraj. V ponedeljek pa najkasneje ob 8. uri. Priporočamo točnost. 6.) Vsak zastopnik naj vzame t seboj poteg osebne izkaznice in volivnega potrdila tudi pooblastilo, s katerim je bil imenovan za zastopnika naše kandidatne liste. 7.) Zastopnik kandidatne liste sme voliti na volišču, ltjer Je za stopnik, le če Je vpisan v votivnem imeniku dotične sekcije. Zastopnik kandidatne liste sme voliti le na volišču svoje sekcije. 8.) Zastopnik kandidatne liste dobi od predsednika volišča znak z napisom «zastopnik liste«, drugih znakov ne sme imeti. 9.) Ce se zastopnik kandidatne liste oddalji z volišča, ko gre glasovat, ima pravico povrniti se na svoje mesto. 10.) Zastopnikom kandidatne liste priporočamo, da Je eden izmed zastopnikov vedno navzoč na volišču. VOLIVNI ODBOR SLOV ANSKO-IT ALI JANŠKE LJUDSKE FnONTE Iz sindikalne beležnice Odbor delavcev, ki so bili odpuščeni z dela iz političnih razlogov je sestavil posebno resolucijo, ki jo bo predloži) odgovornim oblastem in v kateri protestira proti temu, da se še do sedaj ne izvajajo zakoni, ki predvidevajo ponovni sprejem v službo vseh tistih, ki so bili za časa fašizma odpuščeni iz svoje službe v javnih uradih. Večina prošenj, ki so jih prizadeti vlo-Žili na zato odgovornem uradu, «e vedno čaka rešitve — prizadeti sa mi so izgubili vsako upanje, da bi bile te tudi pošteno rešene. Resolucija. z navedbo posameznih primerov je na razpolago v uradu odbora za delavce, odpuščene z dela in iz političnih razlogov in si jo lahko vsakdo ogleda Predstavniki zveze uslužbencev krajevnih javnih ustanov so se zglasili pri predsedstvu cone glede vprašanja povišanja plač tej kategorij; delavcev, ki še vedno ni bilo rešeno. Predsedstvo cone je izjavilo, da bo skušalo doseči izboljšanje predlogov, ki jih je za rešitev tega vprašanja stavila vojaška uprava. Zato namerava predložiti vojaški upravi v odobritev sledeč načrt: u-službenci XIII kategorije v Javnih uradih, naj bi odslej prejemali plačo kof uslužbenci XII. kategorije, Vprašanje uslužbencev, ki bi potem morali tvoriti zadnjo kategori jo, bi ostalo začasno še nerešeno, Delavc; bi prejeli plače povišane za deset odstotkov, in če bi bilo mogoče doseči, tudi za 15 odstotkov. Kar se tiče odtegljaja na plač; glede dni, ko je trajala stavka, je bil ta ukrep začasno ukinjen do 31 t. m PODATKI, KI JIH BO VU PO THEBOVALA OD JAVNIH USTA NOV IN ZADRUG, KATERE BO DO ZAPROSILE ZA DENARNO POMOČ NA PODLAGI DOLOČIL UKAZA ZVU ST. 117 TRST, 10. (PIO) — Oddelek za javne naprave je danes objavil katere podatke bo ZVU potrebova la od javnih ustanov in zadrug, ki bodo zaprosile za denarno pomoč na podlagi določb ukaza ZVU št 117. V smislu tega ukaza je ZVU pooblaščena, da prispeva petdeset odstotkov stroškov. V skladu s členom 9, odstavka 1 tega ukaza morajo vsebovati proš nje javnih ,teles število potrebnih stanovanj, število sob in pritiklin vsakega stanovanja, načrt za kritje stroškov v skladu s členom 6. od stavek 1. ukaza 117, in prednostni vrstni red prošenj, kot je to dolo. čeno v odstavku 2. Podatki zadrug morajo vsebovati poleg tistih, ki jih morajo predlo žiti javna telesa, tudi prednostni seznam članov, kot ga predvideva člen 96. enotnega zakona z dne 28 aprila 1938, številka 1165 ln notar ski akt o ustanovitvi zadruge. ZVU bo pismeno obvestila javna telesa In zadrugo o odobrenih pri spevkih in o dnevu, ko bodo morali biti predloženi načrti za gradnjo hiš. Prošnje je vložiti na oddelek za javne naprave do 30. junija 1949. Dokumentarni lilm Ljudske ironle bodo predvafal! danes zvečer V Velikem Repnu oh 20.30 V Doljuncu ob 20.30 V Dolini ob 21.30 1UTRI ZVEČER V PlaVjah ob 20.30 V Stramarju ob 20.30 na škofijah ob 21.30 V Jelarjih ob 21.30 Pozno demokrationo oM. da si Ulm OBVESTILO TRST, 10. (AIS) — Po osemme sečnem delu je bil dokončan pro jekt Zavezniške vojaške uprave za preskrbo vode v občinah Repenta bor, Zgonik in Nabrežina. Dela so stala 200 milijonov lir in so se vršila pod nadzorstvom oddelka Zavezniške vojaške uprave zg javne naprave. Po tem projektu dobiva vodo 22 vodnjakov in 22 vodnih zbiralnikov v omenjenih treh obči nah. Po projektu sta bila tudi zgra jena dva vodna rezervoarja, eden prostornino 200 kubičnih metrov med Repcntaborom in Zgonikom drugi s prostornino 100 kubičnih metrov pa blizu vgsi Trnovice Tretji vodni reverzoar na Opčinah pa je bil razširjen od 600 kubičnih metrov na 500 kubičnih metrov. Težke posledice pijanost Močno vinjeno * živčnim pretre som, tako da ne rnorg niti govori-tl, so včeraj proti večeru prlpe Ijali policijski agenti v bolnico 48-letno gospodinjo Musiletti An gelo. Agenti, ki so jo spremili v bol nišnlco, so zdravniškemu osebju povedali, da so žensko pobrali na Martovem polju. Tam je namr Musilettiieva v pijanosti padla ns tl* in dobila omenjena poškodb*. Nedelja 12. junija Sv. Trojica, Zorka Sonce izhaja ob 4.15, zahaja ob 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna izhaja ob 22.07, zahaja ob 5.02. Jutri ponedeljek 13. Junija Anton Padovanski, Zlatana Film „Na svoji zemlji" v ponedeljek v Velikem Repnu V ponedeljek 13 .t. m. ob 20-30 bo v Velikem Repnu predstava nrvega slovenskega filma »Na svoji ENOTNI SINDIKATI Prosvetno društvo Nabrežina vabi za danes 12. t. m. ob 16. uri na prireditev »Miška osedlana« v spomin Iga Grudna. Gostujejo tržaški pionirji. Vabljeni vsi! Danes izlet v Repentabor Pevski zbor »Slavko Škamperle« priredi danes 12. t. m. izlet na Repentabor. Odhod z openskim tramvajem iz Trsta (ul. Carducci) točno ob 15. uri. Tramvaj bo vozil! Svojo volivno dolžnost naj seveda vsak šizmu. Da si bo film lahko ogledal prav vsakdo, bo predstava brezplačna! Nedeljska in nočna služba lekarn Nedeljska: Annunziata, trg Valmaura 10, Redenzione, trg Garibaldi 5 a; Miz-zan, trg Venezia 2; de Leitcnburg, trg Sv. Ivana 5; Millo, ul. M. BUO-narroti 11; Codermaz, ul. Tor S. Piero 2: Vielmetti, borzni trg 12. Nočna: Aila Madonna del Mare, Largo Piave 2; AlFAnnunziata, trg Valmaura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo, opravi že dopoldne. KINO Planinsko letovanje POT na Bledu Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane in prijatelje. Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marcel Nadlisek, ul. Giuliani št. 13. H! RADIO I! Spored oddaje radia jugoslovanske cone Trsta Nedelja 12. junija 1949. 7.15: Poročila v italijanščini. 7.30: Poročila v slovenščini. 8.00: Volivni semenj - veseloigra v italijanščini (ponovitev). 9.00: Kmetijska ura v slovenščini. 9.30: Kmetijska ura v italijanščini. 10.00: Pevski koncert Vidali Ksenije in Francla Rudolfa ob sodelovanju orkestra. 10.45: Iz življenja Hrvatov v Bujščini. 11.30: Pionirska slovenska oddaja. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Poročila v slovenščini. 13.15: Glasba po željah v slovenščini. 13.45: Glasba po željah v italijanščini. 14.10: Politični pregled v slovenščini. 17.45: Slovenske narodne pesmi. 18.00: Oddaja za podeželje. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30; Poročila v slovenščini. 20.00: Mozart: Simfonija v C-duru «Jupiter». 21.00: Vesela ura v italijanščini: Shaw Bernard - Kako je on nalagal njenega moža, nato plesna glasba. 22.00: Športne vesti v italijanščini. 22.10: Operne arije in dueti. 22.50: Zadnje vesti v italijanščini. 22.55: Zadnje vesti v slovenščini. TRST II. Nedelja 12. junija 1949. 11.45: Nedeljska glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Pestra glasba. 14.40: Iz opernega sveta. 15.30: Angleški orkestri. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Lahka glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Smetana: Dva stavka iz kvarteta v E-n:olu. 18.30: Plesna glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Iz Straussovih in Le-harjevih operet. 19.45: Poročila 20: Z narodno pesmijo širom po Sloveniji. 20.30: Debussyieve skladbe. 21.00: Radijski oder. 22.30: Večerne melodije. 22.45: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek. * # » Jutranje oddaje postaj Trst II. in Trst I. se bodo od ponedeljka 13. t. m. dalje pričele ob 7.15 s čitanjem jutranjih poročil. Ponovitev poročil ob 8.15. Ob nedeljah bo otvoritev postaj ob 8.00, jutranja poročila pa bodo ob 8.15. KINO OB MORJU. 15,30: »Vojak Ma-trosov«. Sovjetski film. EXCELSIOR. 16: «Priti mora«, Melvyn Douglas, Loretta Young. FILODRAMMATICO. 16: «Bela grašča-j kinja«, E. Parker, A. Smith. FENICE. 16: »Rdeča reka«, John Way-ne, Coleen Gray. ITALIA. 16: «Z dvema Američanoma naokrog«, Helen We!ker in VVillan Bendix. ALABARDA. 16: «Izseljenci», Carlo Fabrizi, Ada Ninchi. VIALE. 16: «Gasilci iz Viggiuja)). IMPERO. 16: «Zalostna skrivnost«, Katarina Hepburn, Robert Taylor in Robert Mltchum. GARIBALDI. 15.30: ((Dekleta, ki sanjajo«, Gene Tierney, H. Fonda. MASSIMO. 16: ((Leteče rakete«, Gian-ni in Pinotto. NOVO CINE. 16: »Pustolovci«, ErrOi Flynn. IDEALE. 16: «Največja pustolovščina«. Claudette Colbert in Henry Fonda. ARMONIA. 15.30: ((Atlantida«, Maria Montez, Denis O’ Keefle. ODEON. 15.30: ((Skrivnostni vitez«, Maria Mercader in A. Centa. MARCONI. 16: »Lepa gesta«, Gary Cooper, R Milland. BELVEDERE. 16: «Tarzan in žena leoparda«, John Weissmueller. ADUA. 15: «Junaki v senci«, Alan Ladd. VITTORIA. 16: «Neizmerno», J. CraWl ford, J. Garfield. RADIO. 16: »Božič v taborišču D9,,< A. Fabrlzzj. De. Sica. KINO V SKEDNJU (na odprtem) ob 18.30 -20.30: »Dve dekleti in mor-nar». defVii UNION-u eni največjih SVETOVNIH ZAVAROVALNIC, ustanovljeni leta 1828-TRST — TOR SAN P/ERO št. '-1 LbJlet o- Ajdovščin o, P o s t o j n o* Ljubi j anOf Kanal-Tolmin Vpisovanje do 19. junija pri vseh potovalnih uradih in pri «ADRIA" EXPRESS». - Informacije dobile pri «ADEX», UL. F. SEVERO 5-b, TELEFON 29-243. NOVE KNJIGE Lazarevič: Srbski realisti, pulpiatno . L 230.- M. Kranjec; Rot do zločina, polplatno . » 160.— Cesarec: Pankrac in njegove žrtve, polplatno . . , . « 370.-- Lenin: Siromašnemu ljud-tvu na vasi, brošura . » 60.— Maklecov: Naše novo kazensko pravo, brošura . . . » 90. — Stalin: O nalogah mladine, brošura . . » 20.-- /llfSffV/f / Pozo'! ! Tvrdka L. PA N ti OS Trst, ul. Gatteri 34 - Tel. U3-GS3 VAM NUDI PRiANANO PRVOVRSTNO KV ALTI M O BUKOVIH KOT TOPOLOVIH PLOSC, LESONIT PLOSCR FURNIR-KLEJ, itd.. PO PRIMERNIH CFNAH KINO NA OPČINAH ob 16 humoristični f»mM,h Gospod VVinkle gre na vo4no Kdor hoče gledati svet dve uri skozi rožnat« ocuiu i« pozami1, katerega spola je, naj si ga ogleda. Igrajo svetov, znam igralci. DVE URI SMEHA!_____________ DVE UPI SMEH M V PONEDELJEK in TOREK r , j . , ,, zopet nekaj zelo zabavnega: UTOI V d&kliŠnGDI Z3V0uU V SREDO in ČETRTEK ob .irs'1™1"1 .“r ZADNJA POSTOJANKA OGLEJTE SI JIH VSI! PRIDITE VSI' K noti vlade ZSSR vladi FLRJ Letos 23. niaja je vlada FLRJ izročila vladi ZSSR noto. v kateri je poudarila, da podpora, ki jo nudijo uradni sovjetski organi peščici prodanih izdajalcev naše države, ni v skladu z odnosi, ka. kršnl bi morali biti med dvema Z zavezniško pogodbo povezanima socialističnima deželama, marveč tu. di ne s številnimi izjavami sovjetskih predstavnikov na mednarodnih forumih. Na noto je vlada ZSSR odgovorila z noto dne 31. maja letos. Vlada ZSSR te dala svoji noti najširšo publiciteto, čeprav vlada FLRJ v svoji dosledni politiki, da z ničemer ne povzroča poslabšanja odnosov med dvema socialističnima deželama, svoje note ni objavila (zdaj jo objavljamo, da se bo javnost po objavi note vlade ZSSR seznanila z njo). Omenjena nota vlade ZSSR nima običajnega diplomatskega značaja. Ta nota ima izključno propagandni značaj ter je preračunana tu podpiranje demoraliziranih emi-gnantov in različnih neznačajnih in Prodanih tipov, ki se ne morejo sprijazniti z zmagovito graditvijo socializma pri nas in katerih popkovina je povezana s kapitalističnim redom, ki je v nt*l državi razbit. V noti vlade ZSSR se — brez navedbe kakršnih koli dejstev — navaja, da je «stvarni vzrok posbb ianja odnosov med ZSSR in Jugo. slavijo sovražna politika jugoslovanske vlade do Sovjetske zveze«. Nota prihaja do smešnih sklepov. Ha jft vlada v Jugoslaviji upo-stavila protikomunistični in proti-demokratidni red in »spremenila jugoslovanski tisk v zvočnik razbrzdane protisovjetske agitacije, ki jo vodijo fašistični agenti impe-•ializma«. Nota vlade ZSSR na dolgo in široko brani izdajalce naše ležele, izmed katerih so mnogi, ka-kor je že ugotovljeno, bili in osta-fi tudi vohuni različnih obveščevalcih služb in so si. da bi lahko čim hspešneje prikrili svoj krvavi posel, hadeli krinko prijateljev ZSSR. prijem pa kar tekmujejo v obrekovanju svoje socialistične domovine. Čeprav nota vlade ZSSR ne na. Vaja za svoje trditve nobenih argumentov, vendar odkriva, do kak- šnih gorostasnih, smešnih in nesmiselnih pozicij se lahko pride, če se gre za tem, da se poniža majhna dežela, ki brani svojo pravico do enakopravnosti. Izhodišče note ni stvarnost v Jugoslaviji, pač pa nota zanika našo socialistično stvarnost in si skuša izmisliti, da smo pri nas Upostavili protikomunistični in protidemokra-tični red. Ta trditev je tem bolj nesmiselna, ker tuč; kapitalistični elementi pri nas in po vsem svetu vedo — v njihovo veliko žalost — kako neresnična in absurdna je. Toda stvar ni samo v tem. Nota vlade ZSSR hkrati kaže, v kakšno slepo ulico so nujno morali priti iniciatorji kršitve načela enakopravnosti in sporazumevanja med socialističnimi državami. Vse lepe besede se spreminjajo namesto v dejanja v prazne agitacijske fraze, gonj«, ki so jo v začetku skušali prikriti kot »dobro mišljeno kriti, ko«, pa v čedalje bolj nesmiselno, zares razbrzdano obrekovanje. Zastaviti se mora vprašanje: kdo je proti komu aače' sovražno politiko, in kdo jo še zdaj vodi? Ali j« Jugoslavija organizirala v Sovjetski zvezi proti vladi ZSSR obsežno vohunsko orrrežje z namenom, da bi njen gospodarski razvoj usmerila tako, kakor je nji v prid, ali pa so storili sovjetski organi v Jugoslaviji? Dejstva govore, da so uradni sovjetski orga-n' upostavili to omrežje v Jugoslaviji jn da so celo skušali preko izdajalca 2ujoviča in ustaškega agenta Hebrang« (ki ju je CK VKP (b) tudi zagovarjal kot prava komunista in prijatelj ZSSR), razbiti KPJ ter preko njih in njima podobnih upostaviti neenakopravne odnose med obema državama. Ali so državne radijske postaje naž* dežele kdaj koli pozvale naro-d> ZSSR, naj strmoglavijo svojo le. galno vlado, ali pa delajo to iz dnevu v dan v odnosu do Jugoslavije državne radiiske postaje in tisk ZSSR? Dejstva govore. dB Jugosla-vija doslej ni stori!« nobenega takega koraka, medtem ko je propaganda ZSSR in tista propaganda, ki jo lahko ZSSR v ostalem svetu kontrolira, naperjena predvsem proti Jugoslaviji in njeni legalni vladi. KDO JE ZAČEL ,u mol * moSi riv.fci. in kdo vodi obrekovalno gonjo? Ali si je Jugoslavija prizadevala •rahljati gospodarske in druge stike z ZSSR, ali pa je vlad8 ZSSR |o Nerazumljivo postopanje vlade ZSSR, kakor tudi njen odnos do FLRJ pa spreminjata omenjeno pogodbo dejansko v mrtvo črko na papirju. Nov dokaz take popolnoma nasprotujoče politike vlade ZSSR do FLRJ je dejavnost peščice izdajalcev Jugoslavije, ki so se zbrali v Moskvi ter razen tega, da so vladi ZSSR dobro znane njihove lastnosti, razvijajo s polno podporo vlade ZSSR v Moskvi sovražno dejav--nost pro FLRJ. V začetku aprila 1949 so ustanovili v Moskvi odbor, ki je pričel konec aprila izdajati protijugoslovanski list. Sovjetski tisk in radio omogočata najširše objavljanje te protijugoslovanske dejavnosti. Podpora, ki jo daje sovjetska vlada tej peščici izdajalcev svoje socialistične domovine, je v nasprotju i načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih suverenih držav. To načelo bi se moralo spoštovati zlasti v odnosih med socialističnimi državami. Ta podpora je prav tako v odkritem nasprotju z objavljenim načelom sovjetske zunanje politike, ki ga je vnovič poudaril v svojem drugem delu tretjega zasedanja Generalne skupščine OZN, da nima nobena država pravice vmešavati se v notranje zadeve druge države ter uporabljati s tem namenom razne prodane skupinice za rušenje temeljev druge države.« S tem, da se v Moskvi zbirajo in organizirajo izdajalci prijateljske zavezniške socialistične države in da jim vlada ZSSR nudi pomoč pri njihovi dejavnosti, ki ima namen boriti se proti FLRJ in nasilno rušiti socialistični red v Jugoslaviji, dokazuje vlada ZSSR z dejanji, da je ona tista, ki izvaja sovražno politiko do FLRJ. Zunanje ministrstvo FLRJ odločno protestira proti pomoči, ki jo sovjetske oblasti nudijo dejavnosti peščice ljudi, ki so v sovražnih odnosih do zgraditve socializma v Jugoslaviji, kar je nedovoljeno in najbolj grobo vmešavanje v notranje zadeve FLRJ, in zahteva, da jim vlada ZSSR prepove tako sovražno dejavnost in nadaljnje tiskanje lista, ker je podpora take protijugoslovanske dejavnosti v popolnem nasprotju z duhom in besedo veljavne pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju med FLRJ in ZSSR. Zunanje ministrstvo FLRJ tudi ob tej priliki izraža veleposlaništvu ZSSR izraze svojega spoštovanja. \NWV.VW*V%W.V»V*S W‘.V.NSSSS*.*iV-*iVASSV.VfS*.’ ŠSV.V.SW,SW.W.SSNS%S%,AS>SSWNV.SV.SV.*.V.,.SV.V.S,.VAVW.%,.V1.V V olivna propaganda, ki jo izvajajo v 'listu člani rimske klerotašistične vlade in razni župani italijanskih mest, je dokaz, da hočeta imperializem in reakcija napraviti iz volitev plebiscit za ponovno zasužnjenje 'Tista v imperialistični Italiji. Da se to ne bo zgodilo, glasujte za TRŽAČANI! Slovansko-ilalijmisko ljudsko fronto, ki ( se edina dosledno bori za spoštovanje mirovne pogodbe j pt» IP£PN!Njr% J Preitte lp e pel ur e I CANDIDATI DEL FRONTE POPOLARE ITALO-SLAVO KANDIDATI SLOVANSKO-ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE Questi sono i candidati che noi voteremo To so kandidati, hi jih bomo volili 1. Laurenti Eugenio, delavec - operaio - ital. 3. dr. Dekleva Jože, advokat - avvocato - slov. 4. Resehitz Alma, uradnica - impiegata - ital. 5. Petronio Bortolo, pomorščak - marittimo - ital. 6 Rupena Franc, trgovec - commerciante - slov. 7. Sorta Giordano, delavec - operaio - stal. 8. Ribarič Fvan, trgovec - esercente - hrv, 9 Drassich Carlo, delavec - operaio - ital. 10. dr. Illavatv Robert, zdravnik - medico - slov. %/ t 11. Luxa Giordano, delavec - operaio - ital. 12. Krainer vd. Kocjančič \ alerija - Spela, gospodinja - casalinga - slov 13. Bukovec Ivan - Vojmir, delavec - operaio - slov. 14. Boltar (Boltari) Edoardo, uradnik - impiegato - ital. 15. Purič Franc, kmet - contadino - s ov. 16. dr. Daneu (Danieli) Anton, zdravnik - medico - slov. 17. Ukmar Anton, delavec - operaio - slov. 19. Gerdol Ivan, učitelj - insegnante - slov. 20. Lipovec Franc - Tine, delavec - operaio - slov. 21. Škamperle Anton, čevljar - calzolaio - slov. 22. Ginori Lorenzo, delavec - operaio - ital. 23. Pernarčič Ludvik, delavec - operaio - slov. 24. Kalin Ladislav, delavec - operaio - slov. 25. Čok Antonija, učiteljica - insegnante - slov, 27. Hrovat Ladislav, trgovec - commerciante - slov, 28. Gojca Just, delavec * operaio <*- slov. 29. GrSVAVV, ,VAW.V.*.W.VAW.*.W/.V.W.SV.V.V.W.,.*AV.V. ,V.i.VVWAVAP.i.V.VAV.SV.V.W.VA*.WAW.,.V Pred nedavnim smo opazili da so «socialistl» s svojimi majhnimi plakati prekrili na plakatih Ljudske fronte, ki prikazujejo fašistična grozodiejstva, tisti odstavek reproduciranega pisma «visokega komisarja za ljubljansko pokrajino*, kjer poro a, koliko antifašistov je dal ob neki priliki postreliti. Takemu počenjanju bi se mi čudili, če ne bi vedeli, da so tržaSki «socia-iisti* šovinisti najslabše vrste, pri katerih ima besedo socializem prav toliko opraviti kakor muha v močniku. Nikdar pa ne bi takih dejanj pričakovali od ljudi, ki se nevredno imenujejo komuniste te ,e od Vidalijevih frakclona-.ev .Ce pravimo, da od njih ne ni kaj takega pričakovali, počen je to ze zgodovina, kajti sedaj imamo dovolj dokazov, da je ni podlosti, ki je od njih ne bi mogli pričakovati. Skoraj eno leto laži. zmerjanja, teroriziranja, razbijanja enotnega delovanja na vseh področjih udejstvovanja — vse to nam je pokazalo, s kakšnimi ljudmi imamo opravka Ta volivna kampanja pa jih je razgalila do kosti. Niso si pomišljali skupno s Šovinisti raz bljati naš vollvnl shod v Ljudskem vrtu, nič jih ni bilo sram, ko so na Opčinah in v drugih vaseh prekrili s svojimi plakati sezname naših žrtev v narodno osvobodilni borbi Sedaj so dalje. S svojimi plakati so prekrili celo naš plakat, ki objavlja slike fašističnih grozodejstev Znano nam je, da so ti plakati Slovansko-italijanske ljudske fronte napravili na prebivalstvo silen vtis. Ljudje, o katerih sicer ne moremo reči. da so naši pristali, so se vendar ob teh slikah glasno zgražali in obsojali fašistična grozodejstva. Pa pridejo gospodje iz Vidalljeve partije in prlčno fasistlčpe zločine prikrivati. Le kaj vas objava teh slik tako vznemirja, vidalijevska gospoda? Pa vendar ne. da vam te slike bude kake udne spomine? Da ne bi nazadnje te fotografije bile še komu zelo malo ljube? Značilno Je vsekakor, da morajo plakati s srpom in kladivom služiti za skrivanje fašističnih zločinov. Ir. istočasno, ko zakrivajo fašistična grozodejstva, se silno vznemirjajo, ko je prišlo na dan. kak>ni tfedeli fascisti* so bili razni Gombaccl in še drugi njihovi kandidati. Gospodje, kaj bi se razburjali, saj se niste mnogo spremenili. Vaša dela to dokazujejo dan na dan. Per garantire il lavoro, assicurare il miglioramento delle condizioni economiche della ETnntp nnnnlnrp jfDIfl.QjCtllfl classe operaia e di tutti i lavoratori,- per aumentare il livello sociale di vita, votate llUlllu |JU|JUIulG liflIU ulueU GORIŠKI O N E V N I K podružnica uredništva in uprave primorskega dnevnika v gorici • svetogorska ulica 42 - tel. 749 /Z SPOMENICE DFS RIMSKI VLAD! 0 enakopravnosti državljanov IZ SVOBODNE GORIŠKE Glasbena šola v Idriji Slovenci v Italiji so živeli pod stalnim pritiskom in to stanje traja še danes - Treba je končati z raznarodovalno politiko fašizma Skrajno mučno je stalno po nav-mnje preganjanj, katerim je bil u.oostavljen pod fašističnim reii-'|l0n* oni del slovenskega naroda, je bil po prvi svetovni vojni Italiji. Zato se bomo do-,aJcn(H tega žalostnega poglavja le ,ni>nogrede, Izpustiti ga pa ng mo-fino, kajti udarci, katere je prejemal ta del slovenskega naroda v razdobju med prvo in drugo sve-vno vojno, so nujno vplivali na 'toblifcouanje značaja sedaj živeče fleneracijg tukajšnjih Slovencev. V omenjenem razdobju je. b,l° ukinjena Slovencem v Italiji -houo šolstvo, njihov tisk, vse 'dturne, politično in gospodarske brQanizacije, uničeno ati pobrano *nh imetje; pod hudo kaznijo je l° Prepovedano izobešanje sionske zastave; slovenski jezik je 11 Vrinjen ne le iz vseh uradov, temveč je bilo prepovedano govo-r;,-l slovensko tudi v zasebnih kro-skoro vsi slovenski intelek-‘taici iz Julijske krajine so bili pr‘tiorani izseliti se; nešteto S[o-v*ncev je bilo zaprtih po ječah, po 'mfinacijah ali je dobilo druge policijske kazni; posebni tribunal 3e Izrekel proti Slovencem 14 smrt-Bitl obsodb. Popolnoma izključeno je, da bi il 0 toliko trpljenja preko kakšnega Vatoda, ne da bi pustilo za seboj posledice, ki so vidne še danes: •ovenci v Italiji so živeli v raz-°°ju med prvo in drugo svetovno ^°jno p0d stalnim pritiskom in v ^ainem strahu in to stanje traja 5e danes po krivdi lokalnih italijanskih šovinističnih krogov in 'nvnih oblasti, ki te kroge podpi- faJ0. . je 16. septembra 1947 itali-lr.^a uprava prevzela oblast v go-r!«Cl pokrajini, so tolpe razgraja-Ceu, ob pasivnem zadržanju orga-n°u javne varnosti, napadle gorice Slovence na ulicah in v nji-ovih stanovanjih ter jim povzro-?’e okrog 50 milijonov lir škode, otero je podpisani odbor svoje-ca>r‘o prijavil vladi. Vlada ni plačala odškodnine, no-eden izmed napadalcev ni bil ob-j^'en in nobeno stanovanje, ki je '•o časa izgredov samovoljno zameno od neodgovornih pretepa-c®v, ni bilo vrnjeno legitimnega«.. 'Venskemu lastniku. Nasprotno: nasiljrse je nemote- no «riito ie naprej, Slovence .še dvojezičnega napisa več. Slovenci, ki so nesporno italijanski državljani, ne dobijo V Gorici pravice bivanja, medtem ko jo dobijo z lahkoto drugi državljani italijanske narodnosti. Isto velja za vpise v voli trne imenike. Določila mirovne pogodbe glede državljanstva se s strani oblasti načelno tako tolmačijo, da se odreka Slovencem italijansko državljanstvo pod najrazličnejširni pravno neutemeljenimi pretvezami. Goriški Slovenci, ki so si pred pol stoletja zgradili p mestu svoj lastni kulltlrni dom. katerega jim je fašistična federacija nasilno od-tizela leta 1933, danes ne morejo dobiti v Gorici ene dvorane, kjer bi lahko priredili kako svojo predstavo. Višek netolerantnosti je dokazala AGI s tem, da so od nje tjahujskane tolpe dne 13. februarja 1949 nasilno preprečile prireditev proslave IDOletnice smrti pesnika Prešerna g Ljudskem domu it Gorici. Pisanje lokalnega šovinističnega časopisja ob takih, prilikah seveda odobrava fašistično postopanje nasilnežev in s tem veča občutek brezpravnosti pri slovenskem ljudstvu. Kljub določilu čl. 16 mirovne pogodbe ih demokratičneniu duhu ustave organi javne varnosti dajejo nepovoljne informacije o osebah, ki so bile za časa borbe pristaši partizanov, ali karakterizi-rajo kot «filoslavi» avtentične Slovence, kar že. zadostuje, da taka oseba ne dobi potnega lista, potnega dovoljenja za Trst, dovoljenja za bivanje ali kake druge pravice. Enako razlikovanje se dela v obče pri podeljevanju obrtnih dovolilnic, kar ni nič čudnega, ako pomislimo, da niso Slovenci zastopani v nobeni občinski komisiji. Zadostuje, da imaš vpisanega otroka v slovenski šolv pa si pri oblasteh Slabo zapisan. Značilna za to, kako haZiranje o pravicah slovenske narodne manjšine v Italiji vlada med tukajšnjimi krogi, je vsebina članka, katerega je objavil dne 30. januarja 1949 (dl Giornale dl Trieste« in v katerem trdi člankar, da se Slovencem nikakor ne more zaupati, ker njihov cilj je, da sč na vsak a *a«in ; preppeči .njihova nuina in rtaraviia utopitev v italijanstvu. Take alt podobne izjave, ki nazor-no jaažeio, kako trdno so nekateri je ena izmed pridobitev francoske revolucije in če tudi moderne ustave izrečno poudarjajo to enakopravnost, smatramo, da ponavljajo s tem danes nekaj že samo ob sebi umevnega, kar bi ne bilo potrebno še posebej ustavno zajamčiti. Zato nam je toliko bolj neprijetno, da se moramo danes, sredi. XX. stoletja, v demokratični republiki Italiji, še vedno boriti za najosnovnejše človečanske in narOdne pravice, ki bi morale biti aksiom za slehernega državljana, medtem 1 -Čaka rešitev še toliko drugih perečih' problemov. Poteg splošnega določila čl. 3 Q enakopravnosti vseh državljanov pa vsebuje naša ustava še določilo čl. 6, s katerim se republika obve-zltje, da bo s posebnimi zakoni ščitila narodne manjšine. Iz tega, kar smo zgoraj navedli, pa je jasno razvidno, da trenuttio ne more nihče trditi, da so Slovenci v Italiji enakopravni ostalim italijanskim državljanovi in o kaki enakopravnosti tudi. ne bo moglo biti govora, dokler se ne bo pričel izvajati, na-prarn njim nov kurz, ki bo končno veljavno prelomil z dosedanjo raznarodovalno- politiko fašizma in z njegovimi metodami, ki so pri nas še vedno v veljavi. Se prvo svetovno vojno je obstajala v Idriji že od leta 1890 glasbena šola, ki se je zelo uspešno razvijala. Po zasedbi Slovenskega Primorja s strani fašistične Italije pa je bilo njeno delovanje močno ovirano in skoro zatrto. Ze v času narodnoosvobodilne borbe pa je šola zopet oživela in glasbeniki iz Idrije so med partizani organizirali skupine harmoni-karjev in drugih godbenikov, ki so skrbeli za vedro razpoloženje med borci. Takoj po osvoboditvi je bila pod vodstvom sindikalne organizacije obnovljena v Idriji glasbena šola za mladince. Starejši glasbeniki pa so ustanovili svojo sindikalno godbo, ki danes nastopa na raznih proslavah in prireditvah ter prireja tudi samostojne koncerte. Poleg te imajo v Idriji še mladinsko godbo slušateljev glasbene šele, ki je zadnje ča$e že samostojno nastopila na nekaterih proslavah in prireditvah. V glasbeno šolo je vpisanih nad 30 mladincev in mladink starosti od 13 do 19 let. Vsi učenci kažejo, veliko zanimanje za glasbeno življenje. Pomanjkanje primernih prostorov za vaje in nekaterih potrebnih inštrumentov še vedno ovira brezhibno delovanje šole, vendar pa kljub temu uspešno deluje, V prvih treh letih svojega obstoja po osvobojenju je lahko poslala šola že mnogo učencev na višje glasbene šole in akademije, kjer se bodo izpopolnili in postali kvalitetni | glasbeniki. Mali tamburaši v Črničah Pionirji iz Črnič so že dolgo razmišljali, kako bi bilo lepo, če bi organizirali svoj lastni tamburaški zbor. Od želja so kmalu prišli k dejanju in si sami poiskali potreb, ne instrumente ter zaprosili tov. Jožeta Ličenka. da bi jih učil. Ta jim je res takoj pristopil na pomoč in sedaj že nekaj časa vsako nedeljo pridno vadijo, da bodo lahko čimprčj nastopili na proslavah v svoji vasi in pozneje tudi v drugih krajih. Prvič nameravajo nastopiti ob pionirskem dnevu in vse njihove priprave veljajo temu nastopu. V tamburaškem zboru je 12 mladih pionirjev, ki imajo veliko veselje za godbo. Poleg tega se po zaslugi svojega učiteljstva črniški pionirji stalno seznanjajo z najvažnejšimi dogodki v svetu in lepo proslavijo vse zgodovinske dneve. Sodelujejo tudi v tečaju mladih na ravoslovcev in vsak izmed njih ima svojo vrtno gredico, ki jo skrbno obdeluje. Pri vsem tem pa seveda ne zanemarjajo učenja, ki jim je glavno opravilo, da bi lahko uspešno sodelovali pri graditvi svoje ljubljene domovine. KULTURA ,Mladi vzori"-5. zvezek Mina • purani se na svoj prazni! KINO VERDI. 14.30: »Pašniki sovraštva«, O. de Havillant). VITTORIA. 15: «Karavana upornikov«, M. Montez. CENTRALE. 15: «Zelezna zavesa«, G. Tierney. MODERNO. 14.30: «V Karaibskem morju«, P. Handreid. EDEN. 14.30: «Prikazen». ODEON. 21: «Sv. Anton Padovan-ski«, na prostem. Majska ali peta številka tega glasila slovenskih srednješolcev v Gorici je pokazala nekaj izboljšanja o primeri s prejšnjimi številkami, S tem seveda še ni rečeno, da je list tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil, vendar bo s takim postopnim izboljšavanjem gotovo prišlo tudi do tega. Od pesmi, ki jih objavlja v tej številki Helena, je eSirmiov boljša predvsem zaradi boljše oblike in slovnice. ((Pomladni dež« bi jo bila bi la prekosila, ker je miselno in čuvstveno boljša, pa ji dela preveč Sile zunanja oblika. Sploh bi svetovali mladim literatom več študija leposlovnih ved. V slovenščini imamo med drugim na primer Keleminovo ((Literarna veda«, ki je sicer izšla že pred 20. ali več leti, pa je še vedno dobra. Med prozo je nov sotrudrtik Jernej, ki je v ((Železničar in kravati pokazal smisel za humor. Se boljši je Željkov «Dogodek», ki je napisan zelo realistično. B. T. nadaljuje s spisom «Kmečki upori in odmevi v slovenskem slovstvun, o katerem je zadnjič pozabil pripomniti, da se nadaljuje, kar nas je zavedlo v zmoto in smo mislili, da je bil že zadnjič konec-Alenka pripoveduje o «G!asbi» in Asja o «Modri zvezdici». V športnem kotičku bi bilo dobro posvetiti več painje domačemu športu in onemu naših bratov v svobodi, zlasti pa srednješolske mladine v Novi Gorici in po drugih slovenskih središčih. To je vsekakor bolj naše kakor pa «Tour de France». Tudi (iPomenkis so potrebni in zelo koristni, ker služijo izmenjavi misli in popravljanju napak ter bo prav. da se nadaljujejo v vsaki številki 17. julija moramo pokazati, da smo sinovi zdravega naroda in da je v nas dovolj življenjske sile Kakor vse organizacije, tako ima tudi slovenska mladina na Goriškem svoj praznik, ki bo letos v nedeljo 17. julija. Komaj dober mesec nas loči od tega dneva, ki je naš letni mejnik, ob katerem se bomo za hip ustavili, da pregledamo in presodimo naše delo v preteklem letu. Obenem pa bomo z našim fizkultumim nastopom pokazali tudi svojim staršem in prijateljem svoj napredek, da se bodo lahko na lastne oči prepričali o njem. Za nas slovensko mladino ima ta praznik še poseben pomen, ker moramo na ta dan dokazati, da hočemo živeti in da je v nas dovolj mladostne sile za to, čeprav smo odrezani od svoje matice in tako rekoč prepuščeni samim sebi. Da pa bomo to tudi v resnici dokazali, se mora mladina v Gorici in po vseh drugih krajih našega po. deželja skrbno in marljivo vaditi v vseh točkah in igrah, ki tvorijo del letošnjega obširnega progra ma. Pri tem pa se ne sme zgoditi kakor na primer v Doberdobu, kjer so pokazali mladinci veliko navdušenje za nogomet, odbojko, košarko in druge športne igre, nič kaj pa jih ne mika hoditi k prostim vajam. In vendar bi morali vedeti, da so proste vaje podlaga vsemu drugemu športu, ker sprostijo mišice po vsem telesu in dajo podlago, da se potem športnik lahko specializira v tisti panogi, ki ga najbolj veseli ali najbolj prija. Seveda to ne velja samo za Doberdob, ampak tudi za ostale kraje. Za zgled naj si naša mladina vzame svoje sovrstnike v Šempetru, Novi Gorici, Tolminu in po drugih krajih Slovenskega Primorja in širom po republiki Sloveniji. Čeprav je ta mladina mnogo bolj zaposlena z učenjem in z delom za pravočasno izvršitev petletnega plana, vendar najdejo pri tem še vedno dovolj časa za veibanje v športu in fizkulturi ter vidno napredujejo od leta do leta. Tam je šport v resnici množičen in mladina ne izbira po lastnj sodbi, ki j* največkrat zmotna, ampak prepusti to nalogo vodstvu in se rad* volje podvrže potrebni disciplini. V tem je tudi pravi vzrok njihovega uspeha. Priprave na gruču v Sovodnjah, kjer se bo izvajal progi aip, so že v polnem teku. Seveda bi se morali Sov.denjci še s pcse'0 p vnemo posvetiti vsem pripravam, zlasti vež-banju posameznih točk. ki to na programu, da bodo častno zastopali svojo vas in same sebe. Ze lanski ljudski tabor v tem kraju je lepo uspel. Vendar mora biti letošnji mladinski praznik tako po organizaciji, kakor pri izvedbi programa, ki je mnogo bolj obširen kot lanski, še mnogo boljši, da bomo res pokazali napredek in dokazali našim prijateljem pa tudi sovražnikom, da gre naša pot samo naprej in navzgor. To pa bomo dosegli le s sodelovanjem mladine iz vseh krajev in množično. Tu ne sme držati noben izgovor, da se bomo v resnici dobro pripravili in lahko rekli na prireditvi 17, julija v Sovodnjah: Poglejte nas, to smo mi. slovenska mladina z Goriškega. Dokazali smo vam, da hočemo živeti in bomo živeli! v Slovenski Benečiji jih napadaj o °bor°žene toloc trikoloristov, ve ta bl oblast kar koli ukreiiila pro-1 naPadalcem ali v korist napa- slovenski napisi so bili na- no odstranjeni, tako da ni danes i niti enega slovenskega ali - — da,les napadajo v Gorici hp hWt! '■■ttfkSffhji htrogt prepričam o nujno- sti poitalijančevanja onih Slovencev, ki so ostali pod Italijo, lahko želo pogostoma Pitamo o krajevnem italijanskem časopisju ali jih slišimo od kake merodajne osebe tukajšnjih italijanskih krogov. Enakopravnost vseh državljanov NAPREDEK V KMETIJSTVU Uspeli poskusi gnojenja pšenici s kompostom na Kmetijski šoli v Škocijanu Vabimo yse napredne kmetovalce da si ogledajo pšenico na Kmetijski šoli v Škocijanu pri Kopru (cesta proti Vanganelu). Pšenica je bila gnojena s kompostom, ki je sestavljen iz gnoja, morske trave in apnenega dušika (kalcijev cianamid). Poudariti je, da se da apneni dušik ravno v kompostu (sestavljencu) podati rastlinam v tako obliki, da ga te takoj asimilirajo (izkoristijo) hrez nevarnosti, tudi če se gnoji s tem tik pred setvijo. Podrobnejša navodila o pripravi komposta bodo objavljena v naših listih in po radiu. Zaradi pojasnil naj se kmetje obrnejo neposredno rta kmetijsko šolo, kjer bodo od strokovnjaka dobili vsa potrebna navodila. ISTRSKI DNEVNIK Pridobitve piranskih ribičev ii so se hotično osvobodili vsakega izkoriščanja Zaman so bile spletke bivših gospodarjev ob pomoči ljudske oblasti Uporaba DOT V Kmetijstvu V zadnjem času so bil; doseženi Seja občinskega upravnega odbora Cžitnintinskiuiiu davku 8e upirajo najbolj ona podjetja, !j imajo največ koristi od proste eone četrtek zvečer se je občinski .Biavni odbor sestal k svoi redni . * 2 rozpravljanjem po dnevnem t inski seii- Predno je župan pri-■ )e odbornikom prečital pismo riekta v katerim je pre ekt pon-. Popolne red s katerim so spreje-* Djčdsednika republike, ki se glasi: «G, ospod župan, izražali vam svoje ^čudovanje za delo občinskih funk. °narjev pb prihodu predsednika “da jn yaa pros|m (ja jjm izra- zit« moje globoko zadovoljstvo in . -'eno zahvalo. Sprisrčnostjn Pa- 1,rt>ara». ie župan pričel z rednim "m in so odborniki najprej pre-m>U oznanilo podjetij Ribi in Ma- KDorekJ ll‘‘ 7 katerem omenjena podjetja -a)o občinski upravi pravico fkati tia kontingentirano blago zjr. n,k| davek in obveščajo da so ,J»U 'ega ie vložili priziv na dr svet. nje in odobril potrošek 2 in pol milijona Ur. Po sprejemu številnih drugih sklepov je občinski odbor prekinil s sejo ob 21.30, s katero je nadaljeval naslednjega dne ob 17.30 ter pretresel vse točke dnevnega reda. Si je zlomila nogo Rešilni avto Zoltmega križa je včeraj šel na pomoč . 12-jetni dija- o.dlični u.pehi v. našem okrožju pr| zatiranju najrazličnejših škodljivcev na sadnem drevju in povrt-rlinah z DDI uničevalnimi sredstvi. To spojino označujemo z za četnimi črkami DDT, ki pomenijo diklor-dilenil-trikloroetana, DDT deluje predvsem na živčni sistem vseh mrzlo-krvnih živali, kot na primer: muh, uši. stenic, ščurkov, kobilic, gosenic, črvičkov, hroščev itd., čim pridejo v dotiko s tem strupom. Odlično se je izkazal strup DDT proti gosenicam kapusovega belina, dalje zoper sovke, bolhače na zelju, to so majhne živalice tem. nokovinaste barve, ki skačejo kot bolhe, če se jim približamo, zoper listne uši itd.. Posebno dobro se je obneslo DDT prašno sredstvo Pantakan ki je proizvod domače jugoslovanske 'industrije in ki prav nič ne zaostaja za tujimi. To sredstvo uporabljamo .v vrtnarstvu poljedelstvu in v gospodinjstvu. Naie gospodinje. ki imajo v hišah kuhinjske ščurke, bolhe, mravlje in stenice, bj morale uporabljati to uničeval sredstvo, ki deluje 6 109 odstot* kinji Trassi Muriji iz Standrcža, ki si je pri telovadbi v telovadnici v ul. XX Septembra narodno padla in si najbrže zlomila nogo. Odpeljali so jo v mestno bolnico. SMRTI IN POROKE Odbor je ugotovil, da >Jo čgio p,K|ie'is. ki jim prosta cone tiltr Pri tem kaj oporekati prav Kbči ; hajveč koristi in ne privoščijo Č8f'ni’ rtii si s opomogl« 'z ncitn Sla- “"k'1 *!anja. Temu je sledilo Scfvmje. s katerim so odborniki 't-fh n,> sPrpjeli sklep, da bodo tvr'J? vztrajali protj zahtevam teh t«, 'n 'o v obrambo občinskih in- ‘csov. obr avnavi raznih argumentov, s° spadali v dnevni red, je občin- ^mbf0r odobril nekatere *SrariK ^tmlčnega značaja W-, 3f*' ,lle*'nega vodovoda spreglede in do- ... ^ privatniki pogod-ietii tero J® občina oddala v na-it) pr°stora na gradu za prireditve Podstave. C16.”? sklenil N )e odbor sprejel predlog za- čic "Lenassi« za organizacijo tra-sarn’.nal9e tombole v korist zavoda grafl8® *n Pri tem zvišal svoto na-'aftiboij bor,° vii’e ln slCPr: !ir' '8,000 ‘Nažbe. Tombohkl listi ki bo i,- ''a 40.000 lir, petorica 20.900 ROJSTVA, V goriški incštnj občini je bilo očc, ker Se čutijo še danes posledice nekdanjega ustrahovanja, zaostalost v opremi in protivna propaganda nekaterih protiljudskih elementov. Lani so se k vsem tem težkočam, pridružile še nadaljnje. Nekaj nad dvajset ribičev je zapustilo svoj poklic In ga zamenjalo z dtugihi Vžrok je bil v glavnem pomanjkanje opreme za poletni ribjj lov in izredno slabo stanj* obstoječega ribiškega ladjevja. Ostali ribiči, ki so ostali zvesti svojemu stare mu poklicu, so se precej zadolžili, kar je bila posledica da se je njihova življenjska raven šc bolj znižala. Lastniki bark, na katere pade za vse to odgovornost, tem revežem seveda niso priskočili na pomoč. Se manj, da bi ustregli njihovim zahtevam in prošnjam m da bi še letos nabavil; potrebno opremo, s čemer bj zagotovili ribičem delo in zaposlitev. Glede na vse to so se ribiči obrnili na ljudske oblast za P°’ moč. Čeprav te vrste materialnih podpor niso bile predvidene x letošnjem gospodarskem programu, se je naš* ljudska oblast vseeno lotila rešitve tega važnega in težkega gospodarskega vprašanja, samo da pravično reš; problem, ki zadeva v živo navedeno delavsko kategorijo. Predvsem je zainteresirala V tem pogledu ljudske oblasti v Jugoslaviji. Od lam je bila poslana velika množina potrebne ribiške opreme, ki so jo naše oblasti izroči'* piranskim ribičem. Istočasno pa je 25 revnih ribičev, ki so jih do sedaj samo izkoriščal) lastniki ribiških bark kljub nasprotujoči propagandi nekaj hujskačev, ustanovilo produktivno zadiugo. Ljudska oblast je novim zadru-garjem naklonila z* enkrat posojilo v znesku 2 milijona in 700 tisoč lir in del v bonih na vezane cene protj povračilu na dolge obroke. Vrhu tega je posodila ljudska oblast novoustanovljeni zadrugi ribiško ladjo za visoko morje z vso pbletno opremo. Prav tako je prejela nova zadruga v najem podobno ribiško ladjo od tvrdke «Riba». Ribiči so se vrgl; takoj na delo Za pripravo1 ladij. Ze 20. maja je prva že splovila in kmalu nato še druga. Medtem sp imeli priliko goj voriti z zbdrugabji,'ki so naiii er.o-dušno izjavili, da delajo sedaj radi, voljno ter z vso silo. So pač srečni, da so pretrgali nekdanje vezi, da je nehalo dosedanje izkoriščanje in tudi dosedanja njihova beda. Zato so zaman vse spletke raznih oseb kot Ruggera Giraldija, nekdanjega zasovražnega predsednika bivše zadruge, ki skuša s svojim podrepniki napraviti zmedo med ribiči ki jih je nekoč izkoriščal. Življenje piranskih ribičev je na prelomnici in j* zadcbllo po taslu-gi ljudske oblasti docela drugo smer in vsebino. Piranski ribiči so se končno osvobodili vsakeg* nadaljnjega izkoriščanja in so nastopili pot, ki jih bo pripeljala v novo bodočnost, ki bo vredna življenja. Gostovanje ljubljanske Opere DANES OB 20.30 MALA BALERINA baletna suita Koreografa: Pia in Pino Mlakar znana evropska plesalca (Beograd, Pariz, Zuerich, Muenchen) Izvajalci: Pia, Pino, Veronika MLAKAR Glasba: kitara (solo) • virtuoz Stanko Prek. Prodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10 do 12.30 in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Ljubljanska Opera v Piranu V PONEDELJEK 13. JUNIJA ob 20.30 bo v gledališču Tartini v Piranu vokalno instrumentalni koncert s sodelovanjem baleta in orkestra ljubljanske Opere. Solisti: Ksenija Vidali - sopran; Rudolf Franci - tenor; Vekoslav Janko - bariton; Stanič Jelka > violina (Tartini: aVražJi trliček«). Dirigenti: Samo Hubad in dr. Danilo Švara. Kmetje pozor na oljčno mušico da rešimo pridelek oljk Letošnji pridelek oljk obeta prav dobro letina; paziti pa moramo, da se ne pojavi v nasadih najhujši urti. čevalec pridelka — ((oljčna mušicav (Dacus oleae). Opisali bomo v glav, nih obrisih razvoj tega škodljivca in podali navodila za njegovo uniče. vanje. Oljčna mušica je podobna naši muhi. le da je dosti manjša (dolga 4-5 m,m). Telo je rumenkasto-kosta-njeve barve. Mrežasta prozorna krila so rumenkast* barve. N* robu kril pa je značilna temna pega. Ličinka mušica (črviček) je bele barve in nima nog itltl glave. Od. ra3li škodljivec (mušica) se pojavi v oljčnih nasadih v drugi polovici junija. V tem času začne samica polagati jajčeca v notranjost sadežev. Iz jajc se zvalijo ličinke, ki uničujejo notranjost — mesnati dej pridelka. Sadje predčasno dozori in odpade, če pa ostane na dre. vesu in je obrano, da olje najslabše kvalitete in večkrat celo neužitno. Ena sajna samica zleže 100-200 jajčec, ker pa imamo v enem letu kar tri rodove lahko vsak pomisli, koliko škode lahko povzroči. V letih močnega razvoja je mušica do sedaj v Jugoslaviji povzročila letno škodo, ki so jo cenili na stotine milijonov vrednosti. Iz italijanskega strokovnega kmetijskega glasila «Giomale di agricoltura« posnema, mo, da je ta škodljivec v letu 1947. 0 bistvu in pomenu alpinizma Predavanje tov. Gina V sredo 8. junija je pod okriljem I zlasti mladine država omogoči na-italijanskega kulturnega krožka vzlic ogromnim razdaljam in pre- (Circolo di Cultura Italiano) v Ko. pru tov. Gino (Gobbo Nerino) predaval o alpinizmu s predvajanjem skioptičnih slik. Bilo je za to predavanje mnogo zanimanja, toda isti večer se je vršila v gledališču Ri-stori predstava dijaške skupine iz Pazina, ki je pritegnila mnogo publike, ki bi se bila sicer udeležila tega planinskega predavanja. Predavanje je bilo napovedano ob 20. uri. Toda zaradi razvade koprske publike, ki prihaja k vsa. ki prireditvi pol ure prepozno, sc je moglo pričeti šele ob pol 21. Po pričetku predavanja so zamudniki seveda motili prireditev. Treba je vendar končno- prenehati s to razvado iz vljudnosti do predavatelja ali nastopajočih umetnikov pa tudi iz obzirnosti do poslušalcev. Tov. Gino je najprej govoril o bistvu in pomenu alpinizma. Nekateri planinski ideologi menijo, da je glavna svrha alpinizma estetsko izživljanje, drugi ga kvalificirajo kot šport posebne vrste in tretji vidijo y njem le samopremagova-nje in borbo z neukrotljivimi na-ravnimi silami. Do danes še ni nihče podal take deficije alpinizma, ki bi bila za vse sprejemljiva. Po mnenju predavatelja je alpinizem borba protj lastnim slabostim in proti elementarnim silam prirode, premagovanje objekiivnih in subjektivnih nevarnostnih momentov, združeno z estetskim doživljanjem in tekmovalnim udejstvovanjem, ki v človeku krepi borbenost in čut tovarištva do najvišjih potenc in ki ima zaradi tega velik vzgojni pomen. V polpretekli dobi je bil alpinizem domena ozkega kroga meščanstva. Za propagiranje planinstva med širokimi ljudskimi množicami se nihče ni brigal. Pred vojno so v Italiji pričeli gojiti mno žično planinstvo in danes je zlasti v Sovjetski zvezi pa tudi v drugih državah ljudske demokracije mno. žično planinstvo ni zelo visoki stopnji. Tisočem delovnih ljudi in voznim stroškom planinsko udej stvovanje na Kavkazu in v Altajskem pogorju, ki slovi kot eno naj. lepših na svetu. Pa tudi v Jugoslaviji je planinstvo zavzelo množičen obseg, da se tako omogoči čimveČ-jemu številu delovnih ljudi, da se z alpinistiko usposobijo za življenjsko borbo. Zanimivo je, da se primeri le redkokdaj, da bj resničnega alpinista hudo doživetje n. pr. neurje, skrajna življenjska nevarnost, padec ali telesna poškodba odvrnila od gora. Človek, ki je okusil lepote alpinističnega izživljanja, se ne more več ustaviti čarom gorske prirode. Moderna tehnika alpinizma je napravila pristopne stene, kj so veljale za nepreplezljive. Huda j* bila borba med staro in novo miselnostjo. Ko je tržaški plezalec svetovnega slovesa Emilio Comici preplezal steno, ki jo Je Dr. Kugy kvalificiral kot nepristopno, je Dr. Kugy vzkliknil: «Uporaba klinov In karabinerjev ravno dokazuje mojo tezo, da je stena nepreplez-Ijiva«. Predavatelj je dober poznavalec planinske literature in zgodovine alpinizma. Je sam že dolga leta aktiven alpinist in je izvršil že mno-go težkih in zelo težkih plezalnih vzponov v skupni Montblanca, v Dolomitih in v Julijskih Alpah. Pokazal je slike sten, ki jih je preplezal in vrhov, na katere se je povzpel in poživil zanimivost predavanja s pripovedovanjem osebnih doživetij. Poleg svojih lastnih pa je orisal tudi alpinistične podvige že omenjenega tržaškega alpi-nita Comlei-ja. ki se je pred nekaj leti smrtno ponesrečil v razmeroma lahkem alpskem terenu, potem ko je premagal nešteto najtežjih alpskih sten. Najdalj se je pomudil v Dolomitih, zlasti v Brentški skupini, ki mu je, kakor kaže, najljubša. Prekrasne so bile silke iz te skupine, pa tudi iz zapadnih Ju- lijcev, zlasti iz Montaževe in Viške skupine. Zlasti dovršena je bila fotografija doline Mrzle vode pod Montažam. Predavatelj trdi, da so Julijske Alpe po konfiguraciji in pestrih barvah, zlasti zaradi boga tih gozdov med najlepšimi, morda najlepše v Alpah. Tov. Gino je omenil tudi vzpone nekaterih avstrijskih alpinistov kakor Preussa, Trenkerja, ki je tudi filmski režiser, in Lannerja. Kakšne ogromne energije ustvarja v človeku alpinistično udejstvovanje, je pokazal na več primerih, tako na primeru Comicija. ki je na policah pod Višem premagal neprehodno steno na ta način, da j^ zabil nad steno klin, vtaknil skogi obroč Vrv in Se dobesedno zavihtel preko stene nad prepadom v višini 600 metrov, in na primeru Lannerja, ki je z obema zlomljenima nogama kleče premagal v slabem vremenu razdaljo več kilometrov, da se je priplazil do prvega zavetišča. Ob koncu je tov. Gino pozval mladino, naj v okviru koprske podružnice Tržaškega planinskega društva ln njegovega alpinističnega odseka goji alpinizem in plantnstvo. Koprska podružnica Planinskega društva namerava organizirati plezalni tečaj pod strokovnim vodstvom s teoretičnim in praktičnim poukom. Praktične vežbe bodo v pečinah nad Črnim kalom, na Malem Krasu in v Glinščici, kasneje pa v Savinjskih In Julijskih Alpah. Interesenti naj se pripravijo pri predavatelju ali pri odboru Planinskega društva v Kopru. 48 povzročil v Italiji čez 1 milijardo lir »kode. Izguba pridelka v istem letu pa se ceni nad 245.000 q olja. Omenili smo, da se škodljivec pojavi Pri nas prvič v drugi polovici junija. Drugič se pojavi v drugi polovici julija. Tretja generacija pa se pojavi v polovici avgusta. V top. lih krajih pa je še možna konec avgusta in v začetku septembra še četrta generacija. Zatiranje škodljivca. — Najbolj' uspešen način zatiranja je zastru. pitev stare samice predno začne polagati jajčka. Izkorišča sc namreč to posebno »vojstvo samice, da se v času svojega razvoja hrani s slad ko tekočino (nektarjem) nekaterih rastlin. Italijanski strokovnjak Ber lese j® iznašel način, da se s sladkim sokom privabi mušico na oljčna drevesa. Sladki sok se zastrupi in se na ta način mušica uničuje. Zastrupljeno vabo pripravimo na sledeč način: V 80 litrov vode se raztopi 10 kg sladkorne melase, kateri prilijemo v 10 litrov vrele vo-de 300 gr raztopljenega natrijevega ali kalijevega arzenata. Namesto natrijevega ali kalijevega arzenata lahko uporabljamo 400 gr apnenega ali svinčenega arzenata. le da te poslednje raztopimo v 10 litrih tople nevrele vode. Vabo uporabljamo na dva načina: Ali da škropimo sadeže in listje, ali pa da se nudi mušici strup postavljen v posodah od 3-5 litrov. Na vsakih 40-50 dreves pride po ena posoda. Vodo. ki izhlapcva, moramo obnoviti vse.k teden. Posode se privežejo po drevesih. Da se ugotovi pravi čas škropljenja moramo že v drugi ■ polovici junija postaviti po oljčnih drevesih omenjene posode, katere moramo dnevno pregledovali, če se v njih nahajajo mušice. Cim smo zapazili večje število mrčesa v loncih, moramo takoj začeti s škropljenjem. Po praktičnih poizkusih, katere je v tej smeri delal naš strokovnjak prof. Baranov v Hrvaškem Primorju, se mora prvo škropljenje izvršiti konec junija, drugo okoli 29. julija, tretje okoli 15. avgusta in morebitno četrto konec avgusta ali v začetku septembra. Ce po škrop-ljenju dežuje, se mora ponoviti. Na vsako drevo se uporabi približno 300 gr škropiva, kar pomeni, da » 100 litrj škropiva lahko poškropimo približno 200 dreves. Priporočljivo je, da dnevno obiramo izpod dreves vse odpadle sadeže in na mestu uni. čujemo. Akcija proti oljčni mušici pa bo le tedaj uspešna, če bo zajela najširši obseg in bo pr. tej akciji sodelovalo vse ljudstvo. Cim se pojavi v enem kraju >e morajo mobilizirati vse sile in poškropiti se morajo vsi nasadi. Lanskoletna izkušnja nam je dokazala, da so napadu mušice podvrženi oni oljčni nasadi, ki se nahajajo v bližini morja in kjer se gojijo bolj zgodne in mesnate oljčne vrste: zato moramo bitj predvsem zelo budni v tem obalnem pasu, Dr. F. J. BORIS KERMAVNER. PRESKRBA Vidimacija industrijskih nakaznic. Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za trgovino Irt preskrbo v Kopru obvešča vse imetnike industrijskih nakaznic (IR-1., Ift-2., ID-1 ID-2 in IG), da se bo od 10.6 do 25.8 1949 vršila vidimacija za drugo tromesečje. Točke, ki ne bodo vidimirane, izgubijo v določenem roku vsako veljavo. Okrajni ljudski odbori — odseki za trgovino m preskrbo, »o dolžni dostaviti IGLO — oddelku za trgovino ia preskrbo obračun vi-dimiranih nakaznic do 30.6.1949. Odpovedan koncert Napovedani koncert, ki bt se moral vršiti danes ob 11.30 na Titovem trtu v Kopru. Je zaradi tehničnih zaprek preložen na četrtek 16. junija ob 17. un. POZIV Invalidska komisija v Kopru poziva tovarišice Pečar Daljo, vojno vdovo in tovariiico Kocjančič Er-nesto iz Trsta ter tov. Markežič Ano, vojno vdovo iz Miramara, da se zglasijo v Kopru pri navedeni komisiji jn dvignejo priznanje (re. šitev) v zvezi s pokojnino po padlem v NOB. Invalidska komteije, Koper I,,,,,,? Borimo se, da naši sinovi ne bodo več padali za T • J 01^ i* ,. s A| Žene, mateiel dobičke vojnohujskaSkih tovarnarjev. Glasujmo za LlUClSKO irOIltO* Predstavnih noriških Slo vencev Tržačanom (Včerajšnji govor tov. Vižintina na radiu jugoslovanske cone Trsta) Pretekli teden, to je v petek, je govoril v tržaškem radiu zastopnik demokrščanske Degasperijeve jezuitske stranke o bližnjih občinskih volitvah na Svobodnem tržaškem ozemlju cone A anglo-ameriške vojaške uprave. Potem, ko je dejal, da je njihova* stranka, ki sloni na krščanskih načelih celo prijateljica sovražnikov in da je vedno pripravljena tudi sovražniku njihovih idej vse odpustiti, je ljubeznivo in prav na jezuitski način snubil Slovence Tržaškega ozemlja, naj oddajo svoj glas za »najbolj demokratično stranko« katera stoji na stališču priključitve Svobodnega tržaškega ozemlja k veliki kulturni in demokratični «republiki Italiji«. Nato je dejal Slovencem, da bi se lahko počutili srečne, ko bj živeli v Italiji, in da bi njihova stranka storila vse, da bodo Slovenci dosegli svojo avtonomijo in tako živeli po demokratičnih načelih demokrščanske stranke. Lepe hinavske besede, zahrbtna politična zanka in že .tolikokrat izrečena častna beseda, ki se je neštetokrat spremenila y nezaslišano tlačenje Slovencev, Ki so prišli po prvj svetovni vojni pod Italijo. Tako so že davno govorili bivši italijanski kralj, lisjak grof Sforza in drugi. Tako je govoril tudi sedanji ministrski predsednik Degasperi na mirovni konferenci v Parizu. Kako pa stojijo stvari s Slovenci, ki so kljub svoji odločni borbi proti fašizmu in nacizmu prišli po zaslugi anglo-ameriških imperialistov vnovič pod Italijo? Ako bi hotel povedati vse ono, kar se vnovič dogaja z goriškimi in beneškimi Slovenci V Italiji, bi moral obširno govoriti. Zato bom skušal le v glavnem povedati vam tržaškim Slovencem in demokratičnim Italijanom, kaj je Degasperijeva vlada storila za slovenski narod, ki je ostal po drugi svetovni vojni pod Italijo. Politika današnje demokrščanske vlade se ni .v ničemer spremenila od fašističnega stališča do Slovencev. Slovencem v Italiji stalno ovirajo njihovo politično, kulturno in gospo, darsko življenje. Večina fašističnih zakonov je ostala v veljavi in jih uporabljajo v prvi vrsti proti Slovencem kakor tudi proti vsem demokratičnim Italijanom, ki so se borili skupno s Slovenci proti istemu •ovražniku. Policijski pritisk se vrši sistematično ter na zelo rafiniran način na Slovence in na italijanske delovne množice, a še posebej na one, ki sq se aktivno udeležili na-rodno-osvobodilne borbe. O teh borcih za pravico in resnico pišejo nove karakteristike, grmadijo nov arhiv spisov kot o nevarnih in nezaželenih ljudeh in protidržavnih elementih. Posledica tega sistematičnega pritiska prihajajo do izraza, ko Slovenec ali demokratični Italijan išče svoje pravice, ki mu gredo po novi italijanski ustavi oziroma po mirovni pogodbi. Za oblastni in policijski aparat goriške in videmske pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, ne velja ne nova ustava, še manj mirovna pogodba, ki je samo še krpa papirja. Za njih velja še vedno in vedno bolj fašistična miselnost, ki se je po zaslugi vašingtonskih imperialistov, še bolj poostrila in kot taka uporablja. Poseben pritisk vršijo nad Beneškimi Slovenci, ki ječijo že 83 let pod raznimi liberalnimi, fašističnimi in krščanskimi italijanskimi vladami. Te Slovence je kulturna Italija pahnila na najnižjo stopnjo kulturne zaostalosti kakor tudi v gospodarsko bedo in siromaštvo. Narodnoosvobodilna borba je tudi Beneškim Slovencem pokazala pot in se pri njih z naglico razvija narodni čut, spoznavanje izkoriščevalcev in krivde samopašnih takozvanih, predstavnikov in hlapcev vseh dosedanjih vlad, ki so krivi za današnje njihovo res žalostno stanje. Prebujajočim se Benečanom delajo oblasti vse mogoče ovire, jim grozijo in zanje je po.t do zapora zelo kratka. Zgodovinska čedadska konferenca Beneških Slovencev je demokristjane in vse ostale fašistične šovinistične stranke tako razburila, da je neki senator stavil notranjemu ministru interpelacijo, češ kakšna nevarnost grozi Italiji, ko Slovenci v Benečiji (prej so zatrjevali, da jih ni) zahtevajo svoje človečanske pravice. Vse stranke razburja zahteva Slovencev V Italiji, ki hočejo in zahtevajo, da bi jih smatrali za enakopravne državljane. Vendar do danes ni nobena italijanska vlada pokazala niti naredila za Slovence v Italiji ničesar, razen sovraštva, teptanja, in internacij. In tudj nadalje ne bo ničesar pokazala in tudi ne more ničesar storiti, ker stalno stoji na stališču revizije mirovne pogodbe in stalno hujska po vseh šovinističnih, filo-fašističnih in fašističnih strankah na nove pohode na stare meje, na Balkan proti demokratičnim državam, predvsem proti FLRJ ter proti Sovjetski zvezi. Dokaz za to je podelitev zlatih kolanj za padle fašiste, ki so se za časa zadnje vojne borili proti Rdeči armadi in proti borcem narodno-osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Ob vsaki priliki vršijo nahujskani šovinisti histerične izpade proti Slovencem in delovnemu italijanskemu ljudstvu v obeh obmejnih pokrajinah m z esuli na čelu ščuvajo na vojno proti socialistični Jugoslaviji. Preganjanje Slovencev, ki živijo v Italiji, je na dnevnem redu in se iz dneva v dan stopnjuje ob spremljavi dirigiranega šovinističnega in fašističnega časopisja. Taka usoda bi zadela tudi vas Slovenci Tržaškega ozemlja. Ne samo vas, ampak tudi v-e demokratične Italijane-Iržačane. Anglo-ameriška okupacijska oblast je razpisala občinske upravne volitve šele tedaj, ku je prišlo v demokratičnem taboru tržaških množic do razkola po znani resoluciji Informbiroja, Te volitve bi morale imeti samo upravni značaj, za demokratizacijo javne uprave in gospodarstva. Prav za prav bi se morala prej izvesti mirovna pogodba STO-ia. Ker pa podpis treh zapadnih držav, to je Anglije, A-merike in Francije na tej pogodbi ne drži, hočejo te sile ustvariti s temi volitvami nekak plebiscit za priključitev Tržaškega ozem. lja k Italiji. Vsa njihova politika je torej na liniji revizije mirovne pogodbe. Imperialisti se poslužujejo raznih strank in skupin ter skupinic, da bi dosegli svoj namen. Med temi skupinicami je tudi skupina izdajalcev slovenskega naroda, ki rovari proti demokratičnemu slovenskemu ljudstvu v Trstu in še posebej proti jugoslovanskim narodom, ki so s svojo revolucijo dosegli, da z naglimi koraki gradijo socializem in kjer ni več mesta za izkoriščevalsko gospodo. Ti izdajalci se hočejo danes proglašati za nekake voditelje Slovencev na Tržaškem ozemlju kakor tudi Slovencev v Italiji. Ta izdajalska gospoda klečeplazi in išče, kje bi dobila že oglodano kost za svoja izdajalska umazana dejanja. Toda tržaški Slovenci in Slovenci sploh so take ljudi že dav. no obsodili in izvrgli iz svoje srede. To bodo ponovno potrdili Slovenci Tržaškega ozemlja tudi jutri in 19. t.m., ko bodo enotno glasovali za Slovansko-italijansko ljudsko fronto Slovansko-italijanska ljudska fronta stoji edino na pravilnem stališču, da se spoštuje mirovna pogodba, tako kot je bila podpisana, da se na ta način zagotovi enakopravnosti vseh prebivalcev STO-ja. Vsaka druga pot podpira revizionistično politiko in je po vseh kriterijih marksizma in leninizma zgrešena in nevarna, ker ograža mir. Po tej nevarni poti hodi tudi Vidalijeva frakcionaška skupina, ki slepo zavaja tržaški proletariat na linijo priključitve Tržaškega ozemlja k reakcionarni klerikalni in filofaši-stični Italiji. To linijo so potrdili na zborovanjih v Trstu vsi župani in onorevoli KPt kakor tudi sam senator Terracini. Tržaško demokratično ljudstvo bo prej ali slej zahtevalo obračun od vseh razbijačev enotnosti, ki s svojimi dejanji pripravljajo ugodna tla protagonistom severno-atlantskega vojaškega-pakta. Demokratične množice delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja, ki imajo velika izkustva iz pretekle slavne borbe proti fašizmu in nacizmu, ne bodo nikoli dopustile, da se ponovi tragedija, katere glavni krivec je bil italijanski fašizem. V Italiji ima fašizem vse pogoje, da se lahko razvija in krepi. To ni čudno, saj vemo, da so ostali v državnem aparatu isti ljudje, kakor pre.f in da kapitalisti, veleposestniki in industrialci, ki so prej vzdrževali Mussolinija, podpirajo danes Dega-sperijevo klero-fašistično vlado, ki nosi isti blagoslov Vatikana kakor ga je imel pokojai Duce. Priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji bi pomenila težak in hud udarec za tržaški proletariat, za tržaške Slovence pa še posebej. Da se to ne zgodi in ako nočete deliti usode z Slovenci v Italiji in italijanskim delavstvom, katerega stalno tolče Scelbova policija, volite za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki stoji edina v prvi liniji proti imperialistom, šovinistom ter starim in novim fašistom. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Proslave 150. obletnice Pušiiiiiovega rojstva BEOGRAD, 10. — V vsej Jugoslaviji se pripravljajo na proslavo 150. obletnice rojstva velikega ruskega pesnika Puškina. V vseh jugoslovanskih mestih, kjer obstaja društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, bodo organizirali svečana zborovanja s predavanji o važnosti Puškinovih del. V okviru teh proslav bo v beograjskem opernem gledališču predstava «Pi-koye dame« Čajkovskega in «Bori-sa Godunova« Musorskega. Letalski miting pri Beogradu BEOGRAD, 10. — Od 3. do 14. julija bo v Rumi blizu Beograda II. letalski miting, ki ga organizira jugoslovanska letalska zveza. Mitinga se bo udeležilo preko 600 pilotov brezmotornih letal in letal na motor, padalcev, modelistov in najboljših predstavnikov 7700 članov letalske zveze, ki so obiskovali tečaje v šolah in v centrih letalske zveze. S pomočjo KPJ, jugoslovanskega vojaškega' letalstva in množičnih organizacij je Jugoslovanska letalska zveza postala danes močna pa-triotična organizacija. Združenja jugoslovanske letalske zveze imajo danes na razpolago lastna letališča, hangarje, park za letala in jadralna letala, itd.. TUDI lil MkJjuJi - NASE PERICE BODO DANES ODDALE SVOJ GLAS SLOVANSKO - ITALIJANSKI LJUDSKI FRONTI, KI SE BO DOSLEDNO BORILA ZA REŠITEV NJIHOVIH PROBLEMOV. Slovansko-italijanski ljudski fronti naš glas ! L. TAKO bomo v nedeljo volili: VOLIVCI IN VOLIVKEJ Ciiajle na drugi strani navodila, Hano se voii Lik slovenskeuHtidjice Našla, sem, jo slonečo nad. kupi papirjev, tako kot običajno pri vsakem, obisku. ((Danes sem prišla prav zaradi tebe«, sem ji rekla brez vsakega uvoda«. «Zaradi mene?« me je pogledala osuplo in vprašujoče, ker ni mogla iznad pisanja razumeti, kako naj bi spravila v zvezo s samo seboj moje gole, ničesar točnega ne razodevajoče besede. Tedaj sem ji pomagala iz zagate«. Da, zaradi tebe in samo zaradi tebe, da zvrtam nekaj iz tvojega dolgega učiteljevanja, saj ga bo prihodnje leto že štirideset let«. c.Kdo ti je to povedal?» je vprašala in se nasmehnila s prirojeno hudomušnostjo. ((Kajne, ti bi zdaj le želela, da bi se mi pika naredila na jeziku, ker bodo vsi vedeli, koliko si stara?, Vidiš jo, ženske neče-murnosti pa se le nisi otresla», sem se pošalila. ((Da prav to bi hotela, mi je odvrnila v istem tonu«. Kaj koga brigajo moja leta, glavno je, da ostane duh mlad in prožen. Tako kot tedaj, ko jih je bilo dvajset, kajne? «Pa saj bo kot tedaj, ko jih je bilo dvajset, če hočeš, in ko sem začela v zgornji okolici«, se je posmejala s kratkim, pretrganim nasmehom. Poteze na licu so se zresnile, ostal je na njih le odsev dobrohotnosti in notranje usmerjenosti. Pred menoj je stala taka, kot jo poznajo tovariši, ki se z njo srečujejo pri delu in ki so z njo kakor koli prišli v stik v devet in tridesetih letih službene dobe. Nekaj kratkih zaporednih- trenutkov je sedela tiha in negibna kakor vročena. Čutila sem, s kakšno vrtoglavostjo so se zdaj podila leta mimo nje in kako jih skuša zdaj vse v en mah zajeti, pa jih ne more. Preveč borbe, so vsebovala, preveč notranjega žara, s katerim se ji je predajala, ker sta tako velevala srce in razum. Drugače sploh ne. bi bilo mogoče. Življenje ne bi imelo smisla ne izoblikovanega cilja, zato tudi ne vrednosti ne cene. Cilj je Slava, čutila že kot majhna deklica, ko se je igrala na trati pri Sv. Ivanu, kjer so imeli njeni starši v zakupu mandrijo. Oči sev ji vselej široko razprejo in V. njih razplamti iskra neizrečenega ponosa, ko pripoveduje o svoji mami, ki je bila prava mandrijarka in je polnih štirideset let prodajala zelenjavo na Rdečem mostu. Stari očetje so imeli na mestu, kjer teče zdaj ulica Gi ulia in se razprostira Ljudski vrt lastne njive. Izpod-jedlo jih je nastajajoče mesto, jih potisnilo više v breg pod Grižo in v naročje na novo nastale kapitalistične gospode, ki je pokupila zemljo obubožanih kmetov. «Na našo trato so učitelji vselej radi prihajali in se pomenkovali z očetom. Mati jih je postregla s sadjem, katerega mi otroci res nismo bili nikoli lačni. Navdušili so me za učiteljski poklic, v katerem sem se vse življenje počutila nepopisno srečna. Za nič na svetu bi ga ne menjala in ne zapustila«. «To bo malo težko, ko poj deš v pokoj, se bo moralo drugo že zgoditi«, sem ji vpadla v besedo, ki so pričele zdaj vreti nezadrže-ma iz nje in nizati spomin za spominom. eNa njega ne mislim», me je hitro prestregla. «Pokoj pomeni starost, ohromelost in smrt. Jaz pa hočem še živeti in delati, ker sem to tudi dolžna. Ko bo smrt prišla, pa naj me poišče pred klopmi. Zadnji stavek je izrekla zopet z njej svojsko hudomušnostjo. Jaz pa sem vedela, da je mislila resno, pribito resno, kajti človek, ki ga je borba ojeklenila tedaj, ko je proniknil v njeno vsebino, ne more misliti drugače. Bilo je še v Bazovici, na prvi življenjski postaji, ko je že narahlo pokukala vanjo. ((Bila sem mlada neizkušena učiteljica ((pripoveduje sama, «a videla sem, da je treba v robato narečje naših ljudi zanesti pravilno slovensko besedo, da bodo spoznali njeno lepoto in blagoglasje. Ustanovila sem mladinski oder, učila sem igre, v katerih sem vedno tudi sama nastopala, sešila sem obleke in pometala dvorano .Borba za slovensko šolo ni bila tedaj še tako kruta, a na obzorju so se pojavili razločno že njeni prvi obrisi. Lega Nazionale je pričela svoje raznarodovalno delo med slovenskimi otroci. Vabila jih je v italijanske šole, plačevala staršem, ki so se uklonili njenim vabam, in dajala podporo otrokom. Mnogo se jih je že V tistih letih odtujilo za vedno rodu in jeziku, postalo za drobiž, ki jim ga je bogatin odvrgel od svoje prepolne mize, slepo orožje v njegovih rokah. Narodnostno in socialno problematiko Trsta sem vedno pravilno razumela. Za to gre zahvala mojemu bratu, ki je bil tedaj učitelj v Gropadi. Ko sem ga spremljala po cesti, mi je prikazoval^ stvarne vzroke nacionalnega zatiranja, katerega korenine segajo globoko v. socialno problematiko. Dal mi je vzpodbudo, da sem segla tudi sama po progresivnih knjigah in nisem ostala učiteljica — začetnica, ki je v sebi prepričana, da je že na učiteljišču zajela z veliko žlico vso modrost in nima v poznejšem življenju nič več kaj zajeti. Priznati moram, da je bilo nam tedaj v nekem oziru laže. V okviru učiteljskega društva se je storilo mnogo za našo samo-izobrazbo. Imeli smo svoj pevski zbor, ki se je uveljavil do zavid-ljwe višine, in svoje izobraževalne tečaje in krožke. V takih krožkih sem tudi imela svoja prva predavanja. Tedaj nisem bila več V Bazovici. Po prvi vojni so me premestili na Opčine, Z Opčin na Prosek in domov k Sv. Ivanu. Povsod sem nadaljevala započeto delo. Neizpodbitna resnica, da mora biti učitelj v šoli in tudi izven nje. se je zdaj za vselej razrasla v meni in v vsem našem učiteljstvu, ki je bilo boj proti naj-ogabnejšemu nacionalnemu za- tiranju s strani fašističnih ola-stodržcev, nosilo skupno s svojim ljudstvom težino njegove okrutnosti. Opravila sem zahtevani izpit iz italijanskega jezika, odklonila pa sem vstop v. fašio, ki je uničeval naše učiteljstvo, organizacijo šole, našo kulturo. Najprej so me po šestnajstih letih stalne službe do dna ponižali, ko so me premestili iz Sv, I-vana v Trebče, kjer so mi dah enoletno suplenturo, predno so me za vselej pognali na cesto«, «Predigra tragikomedije«, se je utrgalo iz mene. »Starejša m srednja učiteljska generacija jo do kraja pozna, mlajša bi še morala učiti na njenih izkušnjah in se zamisliti nad njimi«. Slava je zdaj dolgo molčala• Njena misel se je dotikala zdat vseh postaj, na katerih se je m daljšo al-; krajšo dobro ustavila V Jugoslaviji, predno se je izpolnilo hrepenenje in je nastopila pot domov. eRada se v spominih pomudim P Slovenskih goricah, v Ptuju t* Mariboru. Toda zdaj vem, da ^ ne spadamo nikamor več raž«1* v Trst. S silo so nas iztirali od stva, iz katerega smo izšli, P° nazaj je peljala skozi vihar osebnega gorja. Toda ničevo in brezpomembno postaja ob zavesti, da pomagamo celiti njegove stare in nove rane. Življenje zadobiva svojo vrednost in ceno. Ne da se preplačati. Polno je in zvočno«. Pozno je že bilo, ko sem jo pastila in se je znova sklonila nad papirje. Pero se je po sili trgalo v sedanjost, ki ni nič lažja preteklosti in zahteva od tebe celega, jeklenega človeka. Ona j® vzgojila iz sebe tak lik, lik slovenske učiteljice, ki ga bo mlajša generacija morala posnemati, če bo hotela, da je življenje ne bo vrtilo, temveč ga bo zagrabila z lastniml zakoni za razširjenje svojega obzorja, V koris* skupnosti in napredka. Mara Samsa. V.V.V.V.".. Spalnico zakonsko in samsko, kuhinjo, mizo, stole, štedilnik, žimnico, preproge in radio aparat PRODAM TRST - ul. R. Sanzio 20 V,V%V’ W.V>V.VA%%V>V.VW M i Z 3 r j i - Deske »mre- kmntovalci T S.S j muliiiinihi • S.T' šče. furnir, parkete in drva nudi najugodneje MSI Viale Srnino 24 Tel. 04419 v.v.v.v.v.vv.v.*.% Krojaška delavnica Dr. G A £ TA THST ULICA VAI.DIKIVO 35 ZOBOZDRAVNIK izdeluje moške obleke, l*Su riZtm. 5č,a't ženske plašče rancija. Sprejema od 10 do 12 ... .. .......... in od 15 do 19. (Govori slovenski) OBRAČA, POPRAVLJA | XRSTi UL TORREBIANCA št. 43 PO IZREDNO NIZKIH CENAH. VOGAL UL. CARDUCCl rasni TRGOVINA v I • v I •• Ulica Vasari 10 Oglejte si zalogo MLEKO Tvrdka/ in mlečni izdelki JOSIP FERFOUA tolminsko maslo in mastni siri T B S T Manzoni 15 Kopanje, obala za sončenju, igre, restavracija, bar, bile, koncerti, ples Novost uveekenil hišice z dvema in _treini posteljami -— Informacije pri upravi kopališča. - Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem vveekend hišic in informacije Prl potovalnem uradu «ADRiA-EXPRESS» — TRST ULICA F. SEVERO št 5-b - TELEFON 29-243 VOZKI KICI> OB NEDELJAH IN PRAZN.: OB DELAVNIKIH: Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: - Iz Trsta: iz Sv. Nikolaja: 7.30 10.45 ! I 10.00 12.30 9.00 12.00 ; 11.00 15.00 10.00 17.45 ; .12.05 17.45 11.43 13.30 14.30 18.30 19.45 21.30 1 14.00 19.30 Cene ol» nedeljah in praznikih: Vožnja tja in nazaj in vstop v kopališče: odrasli 200, otroci 130 L OB DELAVNIKIH s parniki .... odrasli 200, otroci 130 L OB DELAVNIKIH z motorno jadrnico «Levante» . . . . ....................odrasli 170, otroci 120 L ☆ HllflitVKK? rmi Za enako delo enako plačilo. Ljudska fronta se bori za enakopravnost žena NAROČNINA. Con« A: mesečna UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. - Telefon St 93-80b. - UPRAVA: ULICA R. MANNA SL 29 — Telefonska Številka 8351. rvi *