Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov Letnik XVIII. Celovec, petek, 2. avgust 1963 Štev. 31 (1106) Prvi korak na poti miru Prejšnji teden so predstavniki Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije parafirali v Moskvi sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Gre za sporazum o ustavitvi teh poskusov v atmosferi, na zemlji in pod vodo, medtem ko poskusov pod zemljo ta sporazum ne zajema. Jasno je, da s tem še ne ho ustavljena tekma v atomskem oboroževanju, ker bodo atomske države koncentrirale zdaj svoje raziskave na poskuse pod zemljo, čeprav bodo morda skušale prikazati, da gre za poskuse v okviru iskanja učinkovitega sistema ugotavljanja teh eksplozij. Torej: čeprav je sporazum velike važnosti, posebno s psihološkega vidika, ga ne smemo precenjevati, ker bodo potrebni še številni napori da bi dokončno odstranili nevarnost jedrskega spopada in dosegli dokončno pomirjenje. Sporazum čaka zdaj podpis treh zunanjih ministrov, ki se bodo v kratkem sestali v Moskvi. Če sporazuma ne smemo precenjevati, pa ga prav tako tudi ne smemo podcenjevati. Njegova velika važnost je v dejstvu, da je to prvi važnejši sporazum med glavnimi velesilami po podpisu avstrijske državne pogodbe. Sporazum določa, da se mu lahko pridružijo vse ostale države sveta. Zlasti bi bilo važno, da bi se mu pridružile tiste države, ki že imajo ali bi utegnile kmalu imeti jedrsko orožje. To sta predvsem Francija in Kitajska. Toda na žalost mečeta prav ti dve državi »črno senco« na vsesplošno zadovoljstvo, ki ga je izzval podpis sporazuma. Kljub vsem pomanjkljivostim pomeni sporazum važen korak v popuščanju napetosti in vsa miroljubna javnost ga je sprejela z velikim zadovoljstvom in z zaupanjem, da bodo velesile nadaljevale po poti nadaljnjega sporazumevanja, kakor je to poudarjeno tudi v uvodu sporazuma samega. Prav v tem uvodu je poglavitna važnost sporazuma, ker kaže, da smo zdaj šele na začetku dolge poti, na katero so velesile sklenile stopiti. Uvod poudarja, da je poglavitni cilj držav podpisnic »čimprej doseči sporazum o splošni in popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom v skladu s smotri Združenih narodov, s katerimi bi se končala oborožitvena tekma in bi bil odstranjen vzrok za proizvodnjo vseh vrst orožja in poskusa z njimi, vključno jedrsko orožje«. V skladu s tem smotrom so pripravljene nadaljevati pogajanja. Z delnim sporazumom pa se bo končalo nadaljnje zastrupljanje človekovega življenjskega prostora z radioaktivnimi snovmi. Saj so ameriški strokovnjaki šele pred nedavnim ugotovili, da so imeli v ZDA letos spomladi doslej najbolj radioaktivne padavine, v Kanadi pa se poraja nenavadno veliko število otrok-spačkov. Rakasta obolenja strahovito naraščajo, milijoni in milijoni ljudi pa trpijo lakoto in pomanjkanje, medtem ko se zločinsko trosijo ogromna sredstva za oboroževanje. Na žalost vsega tega še ne bo tako kmalu konec. Iz Francije prihajajo glasovi, da misli Francija nadaljevati svoje jedrsko oboroževanje, na Kitajskem pa grmijo proti sporazumu in proti miroljubnemu sožitju. V Ameriki ima predsednik Kennedy opravka z vojnohujska-škimi krogi, ki si prizadevajo, da bi preprečili odobritev sporazuma. Predsednik Kennedy je v svojem govoru po radiu poudaril, da sporazum še ne bo odstranil nevarnosti vojne in da Amerika zaradi tega ne bo zmanjšala svojih oborožitvenih programov, vendar pa je sporazum »prvi korak na poti miru, prvi korak, ki nas oddaljuje od vojne«. Predsednik sovjetske vlade Hruščov pa je pozval jedrske sile k »mirovni pogodbi«. Taka pogodba naj bi pomenila sklenitev nenapadalne pogodbe med državami Atlantskega pakta in Varšavskega pakta. Tudi o tem^so se v Moskvi pogovarjali in uradno sporočilo pravi, da so se sporazumeli, da bodo o tem obvestili članice obeh paktov ter se z njimi Posvetovali o nadaljevanju zadevnih pogajanj z namenom, da se doseže sporazum, ki bo zadovoljiv za vse udeležence. Nedvomno bodo Zunanji ministri, ko se bodo zbrali v Moskvi, da podpišejo sedanji sporazum, nadaljevali razgovore o mnogih drugih vprašanjih, ki bremenijo odnose med Vzhodom in Zahodom. Med ta vprašanja je Hruščov uvrstil pred-vsem nemško in berlinsko vprašanje. Doseženi sporazum zajema torej tudi celo ^rsto izjav o namenih. Vsekakor utegnejo biti Politične posledice sporazuma zelo velike, saj le izzval val odobravanja in zadovoljstva po 'vsem svetu. Delna ustavitev jedrskih poskusov in proces razorožcvanja sploh. Zato vidi svet v njem do sedaj najbolj konkretno 'n otipljivo manifestacijo pripravljenosti, da se začeti koraki nadaljujejo. To je tudi dokaz, Strašen potres v Makedoniji: V 20 sekundah seje Skopje spremenilo v kup ruševin Iz vsega sveta prihaja pomoč težko prizadetemu prebivalstvu Prejšnji petek v zgodnjih jutranjih urah je strašen potresni sunek pretresel Skopje in v 20 sekundah spremenil glavno mesto Makedonije v puščavo ruševin. Nad 80 odstotkov stanovanjskih hiš je postalo v trenutku neuporabnih in daleč nad 100.000 ljudi je ostalo brez strehe. Iz ruševin so doslej izkopali okoli 1000 mrtvih in 2500 ranjenih, dokončno število človeških žrtev pa še ni znano, kajti še vedno pogrešajo več sto oseb. Na kraj katastrofe so že v prvih urah začele prihajati iz vse Jugoslavije reševalne ekipe, v zadnjih dneh pa se je v reševalno akcijo vključil ves svet: iz vseh držav prihajajo v Skopje pošiljke zdravil, hrane in drugih potrebščin, da bi težko prizadetemu prebivaltsvu pomagali v prvi sili. Vest o katastrofi, ki je zajela Skopje, je globoko odjeknila po vsem svetu. Najprej v sožainih izjavah in nato z denarno ter materialno pomočjo izražajo narodi sveta svojo solidarnost. Predvsem pa se je v reševalno akcijo takoj vključila cela Jugoslavija, ki s tem manifestira najtesnejšo bratsko povezanost jugoslovanskih narodov. Iz Tudi koroški Slovenci smo se vključili v akcijo pomoči Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji v sredo sklenila naslednji POZIV Strašna katastrofa, ki je opustoši-la glavno mesto Makedonije, je po vsem svetu sprožila široko zasnovano akcijo v pomoč težko prizadetemu prebivalstvu Skopja. V Avstriji poleg drugih organizacij in ustanov zbira prispevke Rdeči križ, ki je v ta namen odprl poseben konto pri poštni hranilnici. V tej solidarnostni akciji tudi koroški Slovenci nočemo stati ob strani, marveč se ji pridružujemo z vsemi razpoložljivimi silami. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je skupno z včlanjenimi organizacijami vplačala na konto Rdečega križa znesek 25.000 šilingov Zdaj pa pozivamo bralce našega lista, naše somišljenike in sploh vse koroške Slovence, da vsak po svojih možnostih prispeva in pomaga lajšati trpljenje težko prizadetega prebivalstva bratske Makedonije. Prispevke vplačajte s poštno položnico na naslov „Ssterreichisches Ro-tes Kreuz, Postsparkassenkonto-Nr. 51.000” ali pa jih pošljite nam, da jih bomo potem skupno vplačali na navedeni konto. Svoje prispevke seveda lahko plačate tudi pri drugih ustanovah (Karitas in podobne], ki prav tako zbirajo za žrtve potresa v Skopju. Namesto denarnih prispevkov pa hudo prizadetemu prebivalstvu Makedonije lahko pomagamo tudi s tem, da sprejmemo nekaj otrok iz Skopja na večtedenski oddih na Koroškem. Zato prosimo tiste družine, ki so pripravljene nuditi mladim Makedoncem nekaj prijetnih tednov daleč od kraja strašne katastrofe, da nam to sporočijo in bomo njihovo pripravljenost posredovali na pristojno mesto. Prebivalstvo Skopja potrebuje hitro in izdatno pomoč — torej pomagajmo in se vključimo v akcijo mednarodne solidarnosti! Zveza slovenskih organizacij na Koroikem Celovec, Gasometergasse 10 vseh republik so že prvi dan prispele v Skopje skupine reševalcev, katerim so se pridružili številni pomočniki tudi iz drugih držav. Poleg tega po vsej Jugoslaviji zbirajo denar, zdravila, hrano in druge potrebščine za prebivalce Skopja, ki so jih v glavnem evakuirali v druga mesta in vasi. Zbiralne akcije pa so v teku tudi v drugih državah, iz katerih že zdaj dnevno prihaja v Jugoslavijo pošiljke z najrazličnejšimi potrebščinami. V Skopje so kmalu po katastrofi prispeli visoki predstavniki jugoslovanske vlade s predsednikom zveznega izvršnega sveta Stamboličem na čelu, naslednjega dne pa si je porušeno mesto ogledal tudi predsednik republike Tito. Ob tej priložnosti so bili sprejeti sklepi o najnujnejših ukrepih za ublažitev trpljenja hudo prizadetega prebivalstva, hkrati pa je bilo tudi sklenjeno, da bo s prizadevanjem in sredstvi vseh jugoslovanskih narodov zgrajeno novo mesto Skopje. Celotna škoda, ki jo je povzročil potres v Skopju, trenutno seveda še ni znana, kakor tudi še ni mogoče navesti točnega števila človeških žrtev. V prvih dneh so iz ruševin izkopali okoli 2500 ranjenih in nad 1000 mrtvih, vendar se reševalna akcija nadaljuje, čeprav ni več upanja, da bi pod ruševinami našli žive ljudi. Medtem so se v Skopju že začela dela za popravo manj poškodovanih poslopij, v katera se bodo vselili ljudje, ki morajo zdaj prenočevati v šotorih ali sploh na ulici, medtem ko bodo večino prebivalcev, ki so ostali brez strehe, začasno evakuirali v druga mesta, dokler ne bo zgrajeno novo Skopje. Kot prvo pomoč za Skopje je dala jugoslovanska vlada na razpolago eno milijardo dinarjev, Makedonija sama pa 500 milijonov dinarjev. Podobne vsote so prispevale tudi ostale jugoslovanske republike; pa tudi iz drugih držav je bila poslana pomoč (avstrijska vlada je nakazala 500 tisoč šilingov), medtem ko se nadaljujejo zbiralne akcije organizacij, ustanov in privatnikov v Jugoslaviji in širom po svetu. Vsa svetovna javnost pozdravlja sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov Kakor smo v našem listu že zadnjič poročali, je bila konferenca predstavnikov Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije v Moskvi, kjer so razpravljali predvsem o vprašanjih jedrskih poskusov, uspešno zaključena. Parafirali so sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo, ki ga morajo zdaj podpisati še zunanji ministri treh omenjenih držav. Sporazum, o katerega pomenu objavljamo danes poseben uvodnik, je vsa svetovna javnost pozdravila z velikim zadoščenjem, zavedajoč se, da kljub temu, da z njim še ni dokončno rešeno vprašanje jedrskega orožja, predstavlja važen uspeh in pomemben korak na poti miru. Na sedežu OZN v tej zvezi poudarjajo razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki je pripeljal do tega sporazuma, kot uspeh politične in psihološke akcije OZN, medtem ko je generalni sekretar OZN U Tant doseženi sporazum označil kot »preboj na fronti hladne vojne«. V Ženevi, kjer je bilo že mnogo konferenc o razorožitvi in prepovedi jedrskih poskusov, so prav tako izrazili zadovoljstvo nad tem, da je bil v Moskvi parafiran sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Med posameznimi državami, v katerih so zavzeli stališče do sporazuma, je bila prva Italija. Predsednik italijanske vlade Leone je označil sklenitev sporazuma kot »važen korak k svetovnemu miru«, zunanji minister Piccioni pa je dejal, da vzbuja moskovski sporazum upanje, da bodo storjeni tudi drugi koraki na poti do nove strategije miru. Predsednik grške vla- de Pipinelis je izjavil, da je vest o parafiranju sporazuma dobra ve°t za > es svet, medtem ko je švedski zunanji minister Nilson poudaril, da je sporazum dobro znamenje, ki priča o »tajanju ledu v hladni vojni«, kar lahko pripelje do nadaljnjega zboljšanja odnosov med velesilami. Vest o doseženem sporazumu so z velikim zadovoljstvom sprejeli tudi na Poljskem, kjer ga ocenjujejo kot pomemben in koristen korak naprej. V Sofiji so pozdravili sporazum kot zmago razuma, ki kaže, da je mogoče z dobro voljo rešiti tudi najtežje probleme v odnosih med državami z različnim družbenim sistemom. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva pa je o sporazumu med drugim dejal, da le-ta rešuje človeštvo nevarnih posledic atomskega sevanja in zadržuje oboroževalno tekmo. Sporazum je sad dolgoletnih prizadevanj miroljubnih sil na svetu ter dokazuje praktično vrednost politike miroljubne koeksistence. Do sporazuma so zavzeli pozitivno stališče celo v Zahodni Nemčiji, kjer izražajo upanje, da bo to prvo soglasje začetek nadaljnjega napredka na poti do splošne kontrolirane razorožitve. Toliko bolj pa je razočarala reakcija, ki jo je sporazum izzval v Franciji in Kitajski. Francoska vlada je namreč izjavila, da se ne čuti dolžno pristopiti k sporazumu, temveč bo nadaljevala s prizadevanji za razvoj lastnega atomskega orožja. Podobno pa je tudi stališče Kitajske, o katerem so politični opazovalci mnenja, da Kitajska prav tako namerava v najkrajšem času zgraditi lastno jedrsko orožje. da so velesile znova potrdile načelo, da sp voljne reševati sporna vprašanja z miroljubnimi sredstvi. Predvsem pa je to dokaz, da so velesile prišle do spoznanja, da ne morejo več mimo ogromne večine človeštva. Sporazum vsekakor prispeva k razbijanju predsodka, da je hladna vojna naša neizbežna usoda. Zato se ob moskovskem sporazumu odpirajo možnosti za široko vsestransko dejavnost za zboljšanje mednarodnih razmer, in te možnosti se ne smejo zamuditi. Jeseni se bodo podražitve nadaljevale V torek se je ministrski svet sestal na izredni seji, na kateri je obravnaval zlasti vprašanja, ki so postala aktualna v zvezi z zahtevo po podražitvi moke in kruha. Predlog za to podražitev je na seji obrazložil kmetijski minister dr. ing. Hartmann, ki je opozoril na trenutna pogajanja o povišanju plač delavcem v mlinih in pekarnah ter v tej zvezi poudaril, da je podražitev moke in kruha postala nujna. S strani socialističnih članov zvezne vlade je bilo ugotovljeno, da se načelno strinjajo z nujno potrebno podražitvijo, vendar podražitev pri kruhu ne bi smela znašati več kot 50 grošev pri kilogramu. Hkrati so zahtevali, da je treba v primeru podražitve kruha in moke misliti na najbolj revne plasti prebivalstva; konkretno so v tej zvezi predlagal) zvišanje otroških doklad ter izravnalnih doklad pri pokojninah. Ker pogajanja o povišanju plač delavcev v mlinih in pekarnah še niso bila zaključena, ministrski svet tudi n) mogel sprejeti dokončnih sklepov glede podražitve kruha in moke. Posebni komisiji, ki je pristojna za cene, je bila poverjena naloga, da nadalje proučuje vprašanje in izdela ustrezne predloge, o katerih bo vlada razpravljala po poletnih počitnicah. V poučenih krogih zato računajo, da bo jeseni prišlo do podražitve, ki bo pri kruhu po vsej verjetnosti znašala 60 grošev pri kilogramu, kar bi predstavljalo kompromisno rešitev med zahtevo ministra Hartmanna v višini 70 grošev ter stališčem socialističnih članov vlade, ki so zastopali mnenje, da bi bila podražitev sprejemljiva le v višini 50 grošev. Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o državnih prispevkih k cenam žita, vendar bodo to vprašanje verjetno reševali skupno s splošnim problemom subvencij. I' •* "—’—7—'• —n— \WXyoooooo<>ooo Andric 68 Travniška kronika Popolnoma druge vrste mož je bil vladika Joanikije, velik in okoren menih, ves skrit v črni bradi, z večnim *rditim izrazom na obrazu, z nečim odrezavim in vojaškim v vsem svojem vedenju, kakor bi pod črno kuto nosil oklep in bojno opremo. Njega so Turki močno sumili zveze s srbsko vstajo, toda dokazati mu je niso mogli. Na konzulova vprašanja je odgovarjal kratko in ostro, *oda odkrito. »Vi bi radi vedeli, ali sem za Ruse. Povem vam, da S|J!o mi za tistega, ki nam pomaga, da ostanemo živi in se sčasoma osvobodimo. Saj vi, ki tukaj živite, veste, kako *e z nami in kaj trpimo. Zato naj se nihče ne čudi...” Mitropolit se obrne k vladiki in ga opomni s pogledom svojih brezizraznih oči, grozljivo razlitih za debelimi stekli, *oda vladika neomajno nadaljuje: »Krščanske države se bojujejo med seboj, namesto da 1 se zedinile in složno potrudile, da bi bilo te nesreče vendar kdaj konec. In to se vleče že stoletja, vi bi pa radi vedeli, za koga smo .. ." Mitropolit se spet obrne in, videč, da pogled ne polaga, naglo poseže vmes z molilnim glasom: • Naj Bog poživi in ohrani vse krščanske sile, od njega poslane in po njem podpirane. Mi vedno prosimo Boga ..." Toda sedaj vladika naglo in ostro ustavi mitropolita: ”... Za Rusijo, smo, gospod, in za osvoboditev pravoslavnih kristjanov izpod nekrščanskega jarma. Za to smo, in kdor ti pravi drugače, mu ne verjemi!" Mitropolit se spet oglasi in začne razpredati nekaj ljubeznivega, s samimi sladkobnimi pridevki, ki jih Davna prevaja s težavo, urno, pomanjkljivo in preskakovaje. Daville je gledal mrkega vladiko. Imel je težko, nekako zamašeno dihanje in piskav glas, ki ni tekel enakomerno in zlagoma, temveč pretrgoma, rahlo kolcavo, kakor v eksploziji nerazumljivega, dolgo zaprtega srda, ki menda napolnjuje tega človeka do grla in bruha pri vsaki besedi in gibu iz njega. Daville si je na vse pretege prizadeval, da bi mitropo-lifu in vladiki razložil smernice svoje vlade in jih pokazal v čim lepši luči. Toda še sam ni verjel v uspeh; na vla-dikovem obrazu ničesar ni moglo ublažiti srdite in užaljene poteze, mitropolitu je pa sploh bilo malo mar, kaj kdo govori. Vsako govorjenje je poslušal kot žuborenje besed brez pomena, z enako prijazno raztresenostjo in mirnodušjem, z enako sladkobnim in neiskrenim pritrjevanjem. S tema dostojanstvenikoma je prišel v konzulat tudi Pahomij, mršav in bledičen jeromonah, ki je pastiroval v travniški pravoslavni cerkvi. Ta bolehni človek, sključen v pasu, večno kislega in skremženega obraza, kot bi imel čir na želodcu, je malokaj prišel v konzulat; navadno je odklanjal vabila, češ da je bolan ali da se boji Turkov. Kadar koli ga je Daville srečal in ga hotel s prijaznim pozdravom zaplesti v pomenek, se je Pahomij še huje sključil in še močneje sklonil obraz, pogled mu je begal (ta pogled konzul dobro pozna pri Bosancih) in bil uprt ne narav- nost v oči, temveč nizko in pošev zdaj v eno zdaj v drugo ramo sogovornika. Edino z Davno je včasih govoril bolj sproščeno. Tudi danes, ko je moral priti s svojima poglavarjema, je sedel ta neprijetni gost skrčen in molčeč na koncu mize, kakor bi mislil vsak hip pobegniti, brez besede zroč predse. Toda ko ga je Davna nekaj dni po mitropolitovem odhodu srečal in začel govoriti z njim »po svoje", je zla-tenični in shirani jeromonah oživel in spregovoril, zroč ostro in naravnost. Beseda je dala besedo, pogovor se je vse bolj razvnel. Davna ga je izzival, trdeč da mora vsak narod, vsaka vera in vsakdo, ki kaj pričakuje, upreti oči v vsemogočnega trancoskega cesarja in ne v Rusijo; njo bodo Francozi še to leto podjarmili kot zadnjo evropsko državo, ki jim še ni podložna. Velika in navadno krčevito stisnjena jeromonahova usta so se zdaj široko odprla in odkrila v tem drobnem bolniškem obrazu bele ravne in volčje močne zobe, na obeh straneh ust pa so se začrtale nove, doslej neznane poteze objestnega, porogljivega veselja. Jeromonah je sunil z glavo nazaj in se nepričakovano glasno nasmejal, tako porogljivo in veselo, da je celo Davna ostrmel. To je trpelo samo trenutek, potem pa se je Pahomiju obraz prav tako naglo spet zložil v običajne gube, postal kratek, droban in skrčen. Malce se je obrnil in pogledal, ali ni kdo v bližini; pritisnil je obraz k Davnovemu ušesu in mu rekel z zamolklim živahnim glasom, ki se je ujemal s prejšnjim smejočim se obrazom, ne pa s tem sedanjim. »Poslušaj, prijatelj, kaj ti povem: to si kar iz glave izbij!” K Davnu zaupno sklonjeni jeromonah je to povedal prijateljsko in obzirno, kakor da mu podarja bogve kakšno dragotino. Nato je odsekano pozdravil, nadaljeval svojo 2. avgust 1963 2Ve2ta/ splošnih navodil za vhuhavanfe Za vkuhavanje ne kupujte prvega sadja, temveč počakajte na zrelo. Taksno kuhate manj časa in ohranite v njem več vitaminov. Če želite imeti vkuhano sadje (kompote in marmelado) skozi vse leto, zadošča za štiričlansko družino 60 kozarcev. Seveda če niso pri hiši preveliki sladkosnedeii. Sadja ne perite, temveč ga samo pre-plahnite. Pri kuhanju marmelade ali džema posnemite pene samo enkrat, in sicer na koncu, ko je oboje že kuhano. Če se marmelada dolgo ne zgosti, stisnete vanjo sok ene ali dveh limon ali nastrgajte vanjo olupljeno jabolko. Vkuhanemu sadju škodujejo predvsem toplota, vlaga in svetloba. Marmelada je kuhana tedaj, če se na kupčku, ki ste ga dale na krožnik, naredi kožica. Strah poapni žile Nove ugotovitve o arteriosklerozi Z novejšimi raziskavanji in poizkusi so zdravniki ugotovili, od kod izhajajo vzroki za poapnenje žil pri tako velikem številu ljudi, in to ne samo starejših, temveč sorazmerno mladih. Ameriški in francoski znanstveniki, ki so se s tem največ ukvarjali, so ugotovili: poapnenje žil ne nastopi v tolikšni meri zaradi premastne hrane, temveč so glavni vzroki strah, živčna napetost in razburjenje. Kotiček z obešalnikom ■ V srednje veliki predsobi si še lahko privoščimo premično leseno steno, prekrito s fotoreprodukcijo starinske slike ali pisano tapeto in za katero skrijemo obešalnik na steni. V majhnem stanovanju pa bo taka stena lep okras tudi v dnevni sobi. ■ V predsobi zakrijemo steno z leseno ali lesonitno ploščo, na katero montiramo kovinski obešalnik in polico za klobuke in torbice. ■ Praktično z lepim združuje tudi pisana tapeta na steni, pritrjena za obešalnikom in polico, ki nas bo veselo pozdravila, ko bomo stopili skozi vrata. Starejši zdravniki trdijo, da je bilo v letih pred prvo svetovno vojno zelo težko najti človeka — mlajšega od šestdeset let, ki bi imel poapnenje žil. Presenetljivi pa so bili rezultati, ki so jih dobili pri pregledu mrtvih vojakov — ubitih v korejski vojni. 77 odstotkov jih je imelo bolne žile. Danes ima arteriosklerozo že veliko ljudi, ki so mlajši od trideset let. STEWARDOVA TRDITEV Doktor Stesvard, zdravnik na univerzi v Južni Afriki, je leta 1961 dokazal da se količina holesterola — glavnega povzročitelja arterioskleroze — naglo dvigne dvigne po za-vžitju hrane, ki vsebuje veliko masti ali masla. Nasprotno pa se količina holesterola naglo zmanjša, če so v hrani olja rastlinskega izvora. Strah pred holesterolom je dosegel vrhunec in po vsem svetu, posebno pa še v Ameriki, se je občutno zmanjšala potrošnja masti in masla, obenem pa je skokoma porasla potrošnja jedilnih olj. STRAH PRED INJEKCIJO Nekateri poskusi pa so prav nazorno pokazali, da glavni vzrok ne tiči v hrani, temveč je za uravnavanje holesterola v krvi odločilno človekovo duševno stanje. V inštitutu za srčna obolenja blizu Washingtona so prišli zdravniki v bolniško sobo »oboroženi« z injekcijskimi brizgavkami, na katerih so se bleščale ogromne igle. Ko so bolnikom odvzeli kri, so ugotovili, da je količina holesterola naglo rasla in se celo ravnala po debelini igle. Pozor, komarji že brusijo kopja! • KAKO SE JIH UBRANIMO! 1. Kadite! Komarjem tobak neznosno smrdi. 2. Če sami ne kadite, pustite, da pokadi prijatelj več cigaret v sobi, kjer imate razobešeno obleko. Obleka bo sicer dišala po tobaku, vendar boste v njej, kakor v železnem oklepu, varni pred komarji. 3. Za ženske, ki ne kade, je najbolje, če zjutraj pridenejo vodi, s katero se umivajo, nekaj kapljic kisa. Komarji ljubijo „sladko kri”, zakaj bi jim je nekoliko ne okisali. Kakor hitro zaduhajo na koži kiselkast duh, je njihove naklonjenosti konec. 4. Če težko prenesete kisel vonj, si gole noge in roke namažite s kakšnim močno dišečim oljem. Komarji in sploh vse žuželke ne prenesejo močnih vonjev. 5. Ljudje, ki ne marajo družbe svojih znancev In komarjev, se obeh vsiljivcev prav lahko znebe, če svojo obleko nekoliko .odišavijo” z bencinom. S tem še pridobite na ugledu, ker bodo mislili ljudje, da imate avto. # KAKO Sl POMAGAMO, ČE SO NAS KOMARJI ŽE OPIKALI! 1. Mesto, kamor nas je pičil komar, dobro in večkrat nadrgnemo s slino. 2. List rabarbare zmečkamo nekoliko v roki, ali prežvečimo in položimo na komarjev pik. Enak učinek dosežemo lahko s stebelcem poljske kislice. 3. Iz kuhinjske soli in vode napravimo mokro zmes in jo položimo na ranjeno mesto. Prav tako pomaga tudi vlažna soda ali moker sladkor. 4. Salmiak je eden izmed najboljših pripomočkov za zdravljenje žuželkinih pikov. Če nimate tega pri roki, pomaga tudi navaden kuhinjski kis. 5. Obkladek omehčane, z vodo razredčene gline tudi prav dobro pomaga ubogemu junaku, ki je za las ušel iz bitke s komarji. Po takšnem obkladku piki nehajo peči in nesrečnež lahko mirno zaspi. Najmanjša je bila takrat, ko je potekal odvzem v mirnem, prijetnem vzdušju. Da je psihološki činitelj tako zelo odločujoč, zdravniki zato niso mogli zapaziti, ker krvi niso nikoli analizirali večkrat zaporedoma. — Doktor Wolf in njegovi kolegi v centru za medicinske raziskave v Oklahomi so raziskovali prav na tem področju. Skupini bolnikov so analizirali kri vsako uro. Krivulja holesterola se je pri enem izmed bolnikov naglo dvignila od 3,2 do 4,5 grama (in sicer zaradi razburjenja pri neki razprtiji s kartami). Pri drugem so zaznali porast holesterola zaradi razžalitve. Obratno pa so opazili padec holesterola pri štiridesetletnem moškem vselej, kadar ga je obiskala njegova prijateljica. ZARADI SKRBI Do podobnih zaključkov so prišli tudi drugi, ne samo v bolnišnicah. Vojaški zdravniki ameriškega letalstva so potrdili te domneve,-saj se je količina holesterola povečala pri poskusnih pilotih vedno takrat, kadar so morali opraviti svojo nalogo. — Podobno je bilo tudi s padalci. Pri nekem oficirju so ugotovili porast za 2 grama, ko je prejel slabo novico od doma. V San Franciscu so eksperimentirali na dveh skupinah zdravih ljudi. V prvi so bili ljudje z mirnimi pisarniškimi službami, brez družinskih ali družbenih težav, v drugi pa izraziti poslovni ljudje s stalno živčno napetostjo in družbeno aktivnostjo. Obe skupini sta se enako hranili. Po določenem obdobju so ugotovili, da je v krvi drugih znatno več holesterola. Med interniranci, ki so bili zaprti v nemških koncentracijskih taboriščih, jih je bilo 39 odstotkov skleroznih, čeprav je bila njihova hrana popolnoma brez masti. Trdijo, da je to posledica avitaminoze in pa stalne živčne napetosti ter strahu, v katerem so živeli. Da ni toliko važen fizični položaj kolikor živčna napetost, nam kažejo tudi poskusi, ki so jih v Ameriki naredili na osmih študentih. Dva izmed njih so na primer zaprli v zelo mrzlo sobo. Ko so jima čez pol ure analizirali kri, so ugotovili izreden dvig holesterola. Drugim študentom pa so 2 uri prej povedali o poskusu. Pol ure nato se jim je zaradi strahu in živčne napetosti količina holesterola dvignila, ko pa so jih zaprli, je njihova notranja napetost padla, kar se je poznalo tudi na holesterolu. Vplival torej ni občutek mraza, temveč le misel nanj. NASVET — TELESNA AKTIVNOST Pri velikih fizičnih naporih, tako trdijo zdravniki, zahteva naše telo veliko energije, ki jo črpa iz sladkorja, rezerv maščobe itd. Naš živčni sistem poskuša aktivizirati čimveč telesnih zalog za to nalogo. To se zgodi tudi pri poslovnem človeku, človeku z veliko miselno aktivnostjo in živčno napetostjo. Ker pa le sedi in telefonira, njegovo telo nima take možnosti, da bi zbrano energijo uporabilo, pa se maščobni elementi v krvi zbirajo okoli arterij. Zato imajo svojo realno osnovo trditve, da se bolniki pojavljajo predvsem med fizično manj aktivnimi ljudmi in pri tistih, ki svojih čustvenih in živčnih napetosti ne sprostijo, temveč zadržijo zase in jih tako »grizejo« in mu- v- • C1JO. Štirideset odstotkov ljudi s poapnenimi žilami ima normalno količino holesterola. To pomeni, da povečana količina še ne naznanja, da smo ali da bomo sklerotični, ker se ta lahko dvigne že zaradi same misli ali strahu pred tem. Da bi se žile ohranile pred poapnenjem, nam zdravniki svetujejo: izogibajmo se hrane, v kateri je veliko maščob, če pa že veliko jemo, potem zbrano energijo z aktivnim delom in telesnim gibanjem tudi porabimo; po nepotrebnem nikar ne obremenjujmo svojih živcev s skrbmi in nikar svojega gneva ne zadržujmo, temveč ga bruhnimo iz sebe. To bo sprostilo našo živčno napetost, koristili pa bomo tudi svojemu telesu. Za vroče dni Večnih limonad in oraniad smo se že naveličali, zalo bomo poskužali sebi in bližnjim pripraviti kakino spre* membo in mogoče tudi presenečenje. Morda bi poskusili tole: LEDENA KAVA. Večji kozarec napolnimo do polo* vice z zdrobljenim ledom, dolijemo dobre črne kave ta pridenemo žlico sladkorja v prahu ter kozarček konjaka. Serviramo s slamico. CHERRYMIX. Olupke ene limone dobro zrežemo ta kaio namočimo za nekaj ur v pol litra dobrega cherry* vina. V drugo posodo zlijemo buteljko belega vina in mu pridamo 250 gramov sladkorja. Pred serviranjem zme* Samo en del cherry-vina in dela belega vina, dodamo led ali postavimo v hladilnik. SATANOVO MLEKO. V liter in pol mrzlega mleka vlijemo kozarec malinovega ali sadnega soka in pol kožar* ca cherry likerja. Serviramo takoj. LIMONADA Z JAGODAMI. Sok ene limone izcedimo na pol kozarca zdrobljenega ledu, pridamo žlico moka* sladkorja in nekoliko stlačenih goznih jagod. Pred serviranjem dolijemo mineralne vode ali sifona. JAGODNI PUNČ. Na četrt kilograma gozdnih jagod nalijemo pol kozarca malinovca in kozarec vermuta. Pridamo Se limonin olupek in pustimo stati tri ure. Potem dolijemo buteljko penečega ali navadnega vina. Pri serviranju punč po želji razredčimo s sifonom. Mali nasveti ■ Vlažne madeže na usnju odstranjujemo z navadnim vazelinom. Na krpo stisnete nekaj vazelina in dobro namočite usnje, čez dva dni izloščite s čisto volneno krpo. ■ Ko kupujete volneno odejo, pazite na njeno težo, ne glede na debelino, saj bo le lahka odeja dober izolator za mrzli zrak. ■ Velikost odeje za otroško posteljo naj bi bila 130 XI80 cm, za odrasle pa 180X220 cm. ■ Rob odeje obšijte s svilo ali z atlasom, da se ne bi prekmalu raztrgala; samo obšivanje se ni dobro obneslo. ■ Sobno opravo iz orehovine očistite z mešanico enakih delov olja, vazelina in terpentina. Po eni uri postopek ponovite in pustite, da se suši 12 ur. Nato zloščite les z jelenjo kožo. ■ Ste res zanemarjeni, kot vam očitajo? Poglejte se v zrcalo če imate veliko preveč kilogramov in neurejene lase bo to kar držalo. pot; izognil se je čaršije in glavnih ulic pa iskal kot vedno stranskih poti. 22 Usode vseh teh tujcev, ki jih je napravilo in zgnetlo v to ozko in vlažno travniško kotlino in so bili obsojeni, da za nedoločen čas in v čudnih okoliščinah živijo v njej, so naglo dozorevale. Nenavadne razmere, v katere jih je zaneslo, so jim pospešile notranje procese, ki so jih bili prinesli s seboj, in so jih burno in neusmiljeno pehale v smeri njihovih nagonov. Tukaj so se ti nagoni razvili in pokazali v takem obsegu in obliki, v kakršni bi se v drugačnih razmerah najbrž nikoli ne razvili ne pokazali. 2e prve mesece po prihodu von Pauliča je bilo precej očitno, da bo odnos med novim konzulom in tolmačem Rotto težak, da bo sprožil spor in prej ali slej tudi prelom. Kajti težko bi na svetu našli dva človeka, tako različna in vnaprej izbrana za nesporazume in spore. Hladni, umerjeni in čisti podpolkovnik, ki je širil povsod okrog sebe ozračje kristalnega, ostrega mraza in jasnine, je razburjal in izzival nečimrnega in razgraženega tolmača že samo s svojo navzočnostjo; vzbujal je v njem nešteta in krčevito zamotana vprašanja, ki so dotlej spala ali se potajila. Reči, da sta se ta dva človeka odbijala, bi bilo napak, ker se je dejansko samo Rotta odbijal od podpolkovnika kot velikanske, nepremične ledene skrili in, kar je bilo najhuje, vračal se je po nekem neizprosnem in usodnem zakonu, pa spet in spet butnil ob njo. Človek bi nikoli ne mislil, da so lahko tudi tako razumni, pravični, v vseh pogledih hladni ljudje usodni in da vplivajo na bližnjega pogubno. Vendar se je v tem primeru to zgodilo. Rotta je bil na neki stopnji notranjega razkroja in propadanja, da mu je starešina, kakor je bil von Paulič, moral povzročiti nagel konec. S svojim mirom, s skoraj nečloveško objektivnostjo je bil podpolkovnik strup za zastrupljenega tolmača. Ko bi Rotta dobil mehkega in popustljivega predstojnika, kakor je bil von Mit-terer, ali pa kakega boječega in neuravnovešenega človeka, ki bi ga zanašale človeške strasti, čeprav najhujše, bi še nekako vzdržal. V prvem primeru bi živel od popustljivosti, v drugem bi njegovi temni in zapleteni nagoni našli oporišče v podobnih nagonih, s katerimi bi se spopadli, da bi sl v tem neprenehnem bojevanju in trenju nekako obdržal ravnovesje. Toda takega predstojnika, kot je bil von Paulič, je Rotta butal kot obsedenec ob ledeni zid ali varljivi snop luči. 2e samo s svojim pojmovanjem, vedenjem in ravnanjem je bil von Paulič za Rotta velika in mučna sprememba na slabše. Predvsem je bil novemu konzulu dosti manj potreben kakor von Mittererju, ki sploh ni mogel biti brez njega. Za von Mittererja je bil neke vrste pribežališče za najhujše in najbolj grobe neprijetnosti v službi, pravcata rokavica za najogabnejše posle. Po vrhu je bil tolmač v marsičem, posebno še zadnja leta, neka vrsta .sive eminence.. Kadar koli so ob času družinskih kriz ali službenih zapletljajev napadle von Mittererja trenutne ohromitve volje v zveri z njegovo utrujenostjo in bolnimi jetri, je bil Rotta tisti, ki ga je podprl. Vzel je .stvar’ v svoje roke in že s tem ustvaril oslabelemu možu občutek olajšanja in vzbudil hvaležno vdanost. .Stvar’ je pa rešil lahko, ker sploh ni bila težka, temveč se je samo konzulu v tistem trenutku in stanju zdela nepremagljiva in nerešljiva. Na vse to pri novem predstojniku seveda še v sanjah ni mogel misliti. Von Pauliču je bilo vse delo ravno in pravilno kakor šahovnica, na kateri je igral z mirom in zbranostjo igralca, ki dolgo premišlja, toda ne pozna strahu pred potezo, ne kesanja po njej in ne potrebuje nikogar, da bi mu svetoval, ga branil ali podpiral. Mimo tega je bil von Pauličev način poslovanja oropal tolmača še zadnjih zadovoljstev, ki so mu ostala v njegovem zavoženem in usahlem življenju. Oholo in drzno vedenje s strankami in mlajšimi, z vsemi, ki so mu mogli škodovati ali pa so bili odvisni od njega, je bilo za Rotto sicer klavrno, toda poslednje in edino veselje v njegovem notranjem neredu in polomu, bedna iluzija moči in vidno znamenje gospostva, za katerega je zaman zapravil dušo, sile in mladost. Po kakem takem izbruhu, ko je napihnjen, razkačen in rdeč v obraz vpil in psoval nad kom, ki mu ni mogel, ni smel ali ni znal odgovoriti, je tolmač začutil vsaj za trenutek, toda božanski trenutek, globoko slast in brezmejno srečo, da je nekaj strl, nekoga uničil in podrl ob tla, on pa stoji nad onemelim nasprotnikom; pobiti nasprotnik se pogreza v zemljo, njega pa velika sreča dviguje visoko nad zemeljska bitja, in vendar dovolj nizko, da ga lahko vsi vidijo, merijo in občutijo njegovo vzvišenost. Toda sedaj mu je ta podpolkovnik požrl še zadnje pobliske lažne sreče. Konzulova navzočnost je že sama po sebi sedaj onemogočila take nastope. Pred pogledom njegovih temnomodrih mrzlih oči ni mogla strpeti nobena iluzija, razbilo se je vsaka samoprevara in zgrmela v nič, iz katerega je bila tudi vzniknila. 2e prve tedne je von Paulič ob prvi priložnosti opozoril Rotto, da je več načinov, kako ljudem mirno poveš stvari in zlepa dosežeš od njih, kar želiš. Svekakor on ne pustit da bi kdor koli iz konzulata tako govoril s komer si bodi( doma ali v mestu. Takrat je tolmač prvič in zadnjič poskušal vplivati na novega konzula in mu vsiliti svoje pojmovanje. Toda poskus se je popolnoma ponesrečil, Rotta. ki si je iz pretkanosti in drznosti skoval svoj drugi značaj, se je počutil pred tem človekom kakor omrtvičen. (Se nadaljuje) Komaj je novembrsko sonce posijalo v majhno stanovanje v sedmem nadstropju, je John Roderick vstal, stopil bos k vratom na Jerašo in jih na široko odprl. Hladen jutranji zrak je zavel v sobo, toda john se ni oziral nanj, čeprav je imel na sebi samo tanko svileno pižamo. Stopil je na teraso in se ustavil nekaj centimetrov pred nizko železno ograjo. Globoko je vzdihnil, razširil roke in jih dvignil kvišku. Nato je spustil roke na prsi, počenil in se zopet dvignil ... Medtem ko je John opravljal jutranjo telovadbo, je Werna ležala budna. Nato je počasi zlezla izpod odeje in neslišno stopila na teraso. Njen mož je še telovadil. Vedela je, da je ta trenutek najprimernejši. Kadar je John dvignil roke, se je za kratek hip povzpel no prste, kar je bil zelo nestabilen položaj. Počakala je, da je prišel v ta položaj, nato pa ije kot blisk planila nadenj. Z iztegnjenimi rokami se je zaletela v njegov hrbet. John je zletel preko ograje, vendar ni padel dol. Za svoja leta je imel še vedno dobro fizično kondicijo. V zadnjem hipu se je z eno roko oprijel ograje in je tako obvisel nad prepadom. —'Werna! — je zaklical. Werna je buljila vanj s široko razširjenimi očmi. Nato se je nenadoma domislila, da se mora boriti. Skušala je ločiti moževe prste od ograje, toda njegova moč se je v obupu podvojila. Nato ga je pričela tolči po členkih. Ker niti s tem ni uspela, je stekla v sobo, da bi vzela kakšen trd predmet. Toda tudi topot je bila prepočasna. Ko se je vrnila s ščetko v roki, se je John že potegnil preko ograje in je ležal na betonskih tleh terase. Zgrozila se je in pobegnila nazaj v sobo. S težavo se je dvignil in stopil za njo. Ko je prestopil prag, se je zvalil po preprogi- Dolgo je tako ležal in zbiral moči. Naposled se je dvignil na komolce in poiskal z očmi Werno. Sedela je na robu postelje in ga opazovala. — Werna, poizkusila si me ubiti. Zakaj? — Zato ker te sovražim. — To je smešno. To ni res. Zakaj bi me sovražila? — Za to imam nešteto razlogov. Počasi se je dvignil s tal in omahovaje stopil k ogledalu. Neobrit, razkuštran, bled — bil je podoben strašilu. — Kaj boš storil? — ga je vprašala žena. — Ali boš poklical policijo? — Ne, — je odgovoril po kratkem premolku. — Ne bom poklical policije. Za svojo mizo v zakonski posvetovalnici, kjer je bil zdposlen, je John Roderick razmišljal o stanju v svoji družini. Kakor ironija so gledala z zidu nanj gesla, kot na primer: „Ni zakona, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti", „Dakler živimo, upamo" in podobno. Toda John jih ni videl. Razmišljal je... Ko se je zvečer vrnil domov v sedmo nadstropje, je imel v svoji glavi celo majhno kartoteko najbolj značilnih primerov iz svoje dolgoletne prakse zakonskega svetovalca. VVerna je bila oblečena. Ob stolu je stal kovček. — Kaj se dogaja? — jo je vprašal z malce nenaravno veselostjo. Werna je naglo vstala. — Odhajam, John. Mislim, da je tako najbolje. — Neumnost! Zakaj bi odšla? Saj si vendar moja žena! Morda si mislila na tisti brezpomembni jutranji dogodek na terasi? — Trudil se je, da bi se obnašal čimbolj brezbrižno, ko ji je pomagal slačiti plašč. — Saj sva vendar oba zrela in inteligentna. Morava najti rešitev. Vsaj jaz bi to moral ... z ozirom na moj poklic. Ni zakona, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti. Stopil je k baru in napolnil dve čašici. — Prepustila si se svojemu trenutnemu nerazpoloženju. Napadla si me zaradi nečesa kar sem ti storil. Torej sem te jaz izzval. Če si me v tistem trenutku sovražila, morajo biti razlogi za to. Te razloge morava odstraniti... Za trenutek se mu je pojavil pred očmi predmet št. 346 in v duhu ga je prečita!: „Zena pravi, da ne more prenesti neprestanega moževega govorjenja. Tudi ona bi včasih rada prišla do besede, on pa jo neprestano muči s svojimi problemi..." John Roderick se je nasmehnil. Zvalil se je v naslonjač in dejal: — Zdaj pa mi pripoveduj, kaj si danes počela! ^ Odpravljala sta se spat, ko je John odkril v svoji duševni kartoteki predmet št. 215: „Mož je preveč športni tip: kegljanje, plavanje, telovadba itd. 2eno pa šport sploh ne zanima". — Draga, — je dejal, — jutri zjutraj bova spala malo dlje kot navadno ... Sklenil sem, da preneham z jutranjo telovadbo. Zdelo se mu je, da je opazil v njenih očeh prezir, in je pohitel s pojasnilom: — Verjetno misliš, da se bojim stopiti na teraso. Smešno! Uvidel sem, da te moja telovadba moti. Odpiram vrata in v sobo prihaja mrzel zrak. To pa zate gotovo ni prijetno. Niti z besedo mu ni izrazila hvaležnosti, temveč je nadaljevala s česanjem. žk Naslednjo soboto, ko je imel prost dan, se je spomnil predmeta 422: „Mož je neverjetno skop, kadar gre za ženine osebne potrebe čeprav njegov zaslužek ni majhen." — Werna, — ji reče po zajtrku. — Zakaj si ne bi šla kaj kupit? — Zakaj? — No ... že dolgo si nisi nič kupila, kajne? Ženske pa ne morejo živeti brez nakupovanja. Vrnila se je opoldne, obložena s paketi, in mu pokazala, kaj je kupila. Same okusne stvari, posebno klobuke. Večer je minil mirno. Skupaj sta poslušala radio, čeprav nista sedela drug blizu drugega. John je pričel brskati po svoji duševni kartoteki in postal pozoren na predmet št. 433: „Mož preveč zavzet s svojim delom. Zanemarja ženo, ki hrepeni po malo toplote." — Werna ... — Da? — Nikoli nisi bila tako lepa ... Nekaj je v tebi, česar ni mogoče izraziti z besedami . .. VVerna pa se ni zmenila za ponujeno roko. Vstala je in odšla v spalnico. V njeni hoji je bilo nekaj, kar je že davno pozabil. Stopil je za ženo v spalnico. Sedela je na postelji in z očmi, ki so se svetile v polmraku, je bila podobna prežeči mački. Roderick pa se je še obotavljal, da bi legel. Začutil je, da mu primanjkuje zraka, in lotevala se ga je zaspanost. — Ali bi lahko odprl vrata na teraso? Ne da bi čakal na odgovor, je stopil k vratom, jih široko odprl in stopil na teraso. Zdaj se je bolje počutil. Tedaj je zaslišal njene korake za seboj. Bila je bosa in v spalni srajci. — Ne vem, kaj mi je, — je dejal John. — Zdi se mi, da sem nocoj preveč popil ... — To ni od whiskyja, — ga je prekinila. — Kupila sem ga, ko sem bila danes v mestu ... in sem ti ga dala v večerjo . .. — Kaj? — Uspavalno sredstvo. Želim, da bi ostal miren, dokler te ne bom porinila čez ograjo. Neverno jo je pogledal, občutek omamljenosti pa je postajal vedno močnejši. — Prav si imel, John. Izbrala sem neprimeren trenutek, ko sem te hotela poriniti preko ograje. Nekdo bi me lahko videl. Zdaj pa je tema. Prepričana sem, da ne bodo mnogo raziskovali o moškem, ki se je vrgel s sedmega nadstropja ... Zdelo se mu je, da pleše okoli njega, čeprav je vedel, da stoji na mestu. — Ampak ... saj sem popravil vse svoje napake ... dolgo pripovedovanje ... jutranjo telovadbo . .. skopost... — Ni vse, John. Nisi odpravil glavne napake. Svoje ničemurnosti. Svoje absolutne prepričanosti, da veš vse, da znaš vse najbolje ... Porinila ga je, ne premočno, toda to je zadostovalo . . . Ko je padal, se je Roderick spomnil nekega predmeta. Nosil je številko 505: .Mož je strašno dolgočasna oseba, ki je prepričan, da vse najbolje ve, sebičnež, žena ga ne more prenašati." PREDMET ŠTEV. 505 henry slesar Oglas Bleda ranjenka se je naslonila na nosila in začudeno zamjala z glavo. »Blazen je,« je rekla, »enostavno blazen. Res si ne znam razložiti, kako je prišlo do tega.« »No, pripovedujte,« jo je bodril policijski Poročnik in se ji prijazno nasmehnil. Požrla je slino in spet legla na nosila. »Takole je bilo,« je obotavljaje začela. »Milton —• moj mož — in jaz vsa sedela zjutraj pri zajtrku. Ura je bila že skoraj deset, ker Milton ob sobotah vedno rad dolgo spi. In kot po °avadi je seveda takoj planil po časopisu. To branje časopisa med zajtrkom je ena •tajgrših Miltonovih navad. Moram mu streči, Natakam mu kavo, mažem mu maslo na kruh, °n pa se mi sploh ne zahvali in ves čas bulji v tisti trapasti časopis. Tako je bilo tudi danes. Sedel je za mizo, bral, cmokal — kar nenadoma pa je postal tako čuden, kot bi ga kaj pičilo. Planil je pokonci, iztrgal košček iz časopisa, kak naslov ali kdo bi vedel, kaj, in ga vtaknil v žep. Potem je planil k obešalniku, s silo oblekel suknjič, si posadil na glavo klobuk in zdrvel ven, kot bi mu gorelo za petami. Preden sem se prav zavedela, je že bil na cesti. Predstavljajte si gospod poročnik: ne da bi uti rekel eno samo besedico. Sploh nisem vedela, kam se mu tako strašno mudi. Enostavno zginil je. In ob četrt na dvanajst se je nenadoma spet vj’nil. Slišala sem, kako je previdno odprl vhodna vrata. »Milton,« sem zaklicala, »si ti?« „ Res, bil je Milton. In kaj mislite, kaj je po-Jjel? V roki je držal revolver in meril name. hprva sem pomislila, da se samo šali. Lahko si Uuslite, kako me je zmedlo, ko je res potegnil 23 petelina in — bum sprožil! Nikoli si ne bi mislila, da bo moj Milton zuiožen storiti kaj takega. Kar tako streljati yarr»e! Stopi predme, pomeri, ustreli, se obrne 1,1 jo spet mahne ven. Smešno, nisem vedela, kakšni so občutki, ko človeka zadene krogla. Začuti se kratek, mo-Can udarec — in nič več. Ste to že vedeli, go-?P°d poročnik? No, in zdaj ležim tukajle. Ob-'eko mi je čisto uničil. Ne verjamem, da jo °°ni lahko še kdaj oblekla. Kaj menite?« »Ne dvigajte se,« jo je miril policijski Zc*ravnik, ki ji je medtem previl rano. »Izgu- bili ste nekaj krvi, vendar rana ni huda, krogla vam je samo prebila del mišičja na levi roki. Imeli ste veliko srečo, gospa Hanleyeva.« »Srečo!« se je divje zvila. »V vsem življenju nisem nikdar imela sreče. Najbolj nesrečen od vseh pa je bil dan, ko sem bila tako neumna, da sem se poročila z Miltonom.« Zdravnik je pospravljal svoje reči v torbo in gospa Hanleyeva je s sivimi očmi brez bleska pogledala poročnika, ki je držal telefonsko slušalko in nekaj šepetal vanjo. Ko jo je odložil in stopil k bolnici, je potegnil obraz v čudne gube, kakor človek, ki prinaša slabe novice. »Zelo mi je žal, da vam moram sporočiti žalostno vest,« je začel in nerodno mencal. »Ampak patrolni voz je ustavil vašega moža nekje v predmestju. Seveda so mu dali znak, kakor zahtevajo predpisi. Žal pa ni hotel poslušati ... Bojim se, da je mrtev.« Mišice na obrazu so ji trznile kot valujoče morje, nad katerim piha močan veter. Zamižala je, ko pa je spet odprla oči, je bil njen obraz popolnoma miren. »Ubogi Milton,« je vzdihnila. »Verjetno bi radi zdaj zvedeli kaj več o njem, kakšen človek je bil.« Poročnik je prikimal. »Res je, gospa Han-leyeva.« »No, Milton je bil v marsikaterem oziru tak kot so drugi ljudje, toda še nikoli nisem videla tako stiskaškega človeka. Naravnost neverjetno je, kako je divje pazil na vsak ficek. Verjetno sva se prav zaradi tega tako pogosto prepirala. Milton je bil tako skop, da si zadnjih šest let ni kupil niti para čevljev. Obleka, v kateri ga bodo zdaj položili v krsto, je stara najmanj devet let. Hočete videti nekaj smešnega, gospod poročnik? Potem poglejte v shrambo: Milton ima gotovo največjo zbirko staniolovega papirja v vsem mestu. Nabral je celo omaro vrvic in poln predal gumijastih obročkov. Ne vprašujte me, kaj je hotel z vso to kramo, vendar preprosto ni mogel vreči proč nobene reči, naj. je bila še tako malo vredna. Večjega skopuha kot Milton menda ni na vsem svetu. No, naj bo, kakor hoče, kar naprej sva se prepirala. Seveda zmerom zaradi denarja. Poskušala sem shajati z njegovo borno tedensko plačo, kakor se je pač dalo. Gotovo ni daleč naokoli nobene ženske, ki bi znala tako dobro kuhati iz ostankov jedi kot jaz. Kar se tiče mojih oblek, pa je tako že od nekdaj veljalo geslo: iz starega napraviti novo. Verjemite mi, gospod poročnik, res sem se trudila, kolikor se je le dalo. Toda vsake kva-tre enkrat pa sem le morala porabiti nekaj denarja za kak nakup. Končno pa vsaka ženska potrebuje od časa do časa nov klobuk ali plašč, če naj ima še sploh kaj od življenja. Toda Milton tega enostavno ni hotel razumeti. Morda niti ni mogel, kdo ve. Vsekakor sva si bila večkrat hudo v laseh, ker mi je očital, da mečem denar skozi okno. Enkrat sem bila po takem prerekanju tako besna, da sem vzela denar za gospodinjstvo za ves teden, bilo je kakih petdeset dolarjev, in sem nakupila, kar mi je pač prišlo na misel. Samo zaradi kljubovalnosti, saj razumete. Domov sem se vrnila obložena s paketi. Kaj mislite kakšen obraz je napravil Milton? Kar penil se je od besa. Gotovo bi me začel obmetavati s posodo, ko ne bi bil preveč skop in se ne bi bal, da bo kaj razbil. Od takrat me je kar naprej tako čudno od strani pogledoval. Kar pa se je zgodilo včeraj, mu je gotovo dalo še zadnjo spodbudo. Priznan moram, da se dam lahko pregovoriti. In včeraj je prišel v hišo prodajni agent, ki mu je tekel jezik kot namazan. Prodajal je sesalce za prah. Preden sem prav vedela, kaj delam, sem že podpisala pogodbo za nakup novega sesalca z vsemi posebnimi dodatki — za sto šestdeset dolarjev, plačljivo v majhnih obrokih. Ko sem to zvečer priznala Miltonu, ni rekel niti besedice. Le tako čudno me je spet pogledal, prav kot me je zadnje čase že večkrat. Morate mi verjeti, gospod poročnik, nisem zasumila nič posebnega. Res ne. Samo čudila sem se, da mi spet ne pridiga, na kar sem se že navadila. Moralo bi se mi zdeti sumljivo, da ni vzkipel. Opaziti bi morala, da je bila to le tišina pred nevihto. Toda bila sem tako vesela, da ni razsajal, da nisem premišljevala naprej. No, davi pa se je zgodila ta nesreča ...« »Aha,« je zamrmral poročnik. »Zdaj mi je že marsikaj jasno, vendar pa še ne vse. Predvsem bi rad vedel, kaj neki je vaš mož iztrgal iz časopisa. Kakšno sporočilo ga je tako razburilo? Moralo je biti nekaj posebnega, da je prišel na misel, da vas bo ubil.« »Ne vem,« je enostavno odgovorila gospa Hanleyeva. »Zjutraj nisem prišla do časopisa. Moralo je biti pač nekaj posebnega, da je bil Milton tako ves iz sebe.« »Je časopis še tukaj?« »Da, saj mora kje ležati.« »Harry!« je poklical poročnik. In potem še enkrat: »Harry!« dokler ni mlad brkat policaj pomolil glavo skozi vrata. »Da, gospod.« »Harry!« je ukazal poročnik. »Pobrskajte še po stanovanju in poiščite današnji časopis, iz katerega je košček iztrgan. Potem pa stopite do kioska na vogalu in kupite izvod iste številke. Primerjali bomo oba in tako bomo lahko ugotovili, kaj je Milton Hanley iztrgal iz časopisa.« »Takoj, gospod,« je rekel policaj in se lotil dela. Čez pol ure je imel poročnik v rokah isti del časopisa. »No, kaj je?« je radovedno vprašala gospa Han!eyeva. »Mali oglas,« je odgovoril poročnik. »Objava trgovine športnih potrebščin. Glasi se takole: IZREDNA PRILOŽNOST! Znižane cene revolverjev! Prej 18,85 dolarja, zdaj samo 9,95. Pohitite, dokler traja zaloga!« DOMISLICE • Vsak človek se lahko zmoti, toda samo bedak vztraja v svoji zmoti. (Cicero) • Vzrok poljuba ni tako silovit kot topovski, toda njegov odmev traja precej dlje. (Hoime«| • Ženskam se s poljubi dogaja tako kot nam s kozarci vina: eden pa ie eden — dokler ne podležemo. (Lindner) • Skromen je laže tisti, ki je nekaj naredil, kot tisti, ki ni nikoli ničesar naredil. ictaf) • Narejena ponižnost Je oholost. |paical| • Ne želite, da bi bili povzdignjeni, preden niste veliki. i»mu«»ii») Potres v glavnem mestu Makedonije: Ko se je zemlja tresla... Očividci katastro.fe poročajo iz Skopja Skopje je doletela največja katastrofa v njegovi zgodovini — piše o svojih prvih vtisih iz porušenega mesta dopisnik »Politike«. Polovica mesta je porušena, ostale zgradbe pa so napokane ali teže poškodovane. Prizor, ki se nudi, je strašen. Več kot 200.000 prebivalcev mesta tava po ulicah. Z vseh strani je slišati klice na pomoč ljudi, ki so bili v posteljah, ko so potresni sunki stresli tla in jih nekaj trenutkov pozneje pokopali pod ruševinami. Prizor je zares grozljiv. Pred očmi se odpira prava puščava ruševin, na katerih stoje obupani ljudje pod. strašnim dojmom bojazni, da se lahko tragedija ponovi. Ob vsem tem se zastavlja tragično vprašanje: koliko ljudi je našlo smrt pod ruševinami* Za sedajo niti približno ni mogoče povedati, koliko je mrtvih in koliko ranjenih. Boje se, da gre število enih in drugih v tisoče . . . O strašnih dogodkih in osebnih doživljajih so očividci potresa dali izjave, ki nazorno kažejo, kaj vse se je dogajalo v tistih kratkih trenutkih, ko se je cvetoče mesto spremenilo v kup razvalin. Vendar so vse to le drobci tragedije, ki se je odigrala v Skopju. Dve minuti pred potresom Med prvimi očividci strahotnega potresa v Skopju, ki so prispeli v Beograd, sta bili tudi dve nemški turistki. Pod vtisom strahot, ki sta jih doživeli, sta obe še močno razburjeni pripovedovali, da sta stanovali v hotelu »Makedonija«, od koder sta odšli nekaj po peti uri zjutraj, da bi še pravočasno prišli na avtobus, ki pelje na letališče. »Nista prišli niti dvajset korakov od hotela — pripoveduje ena od njih — ko se je zemlja začela tresti. Spustili sva se v tek in med begom sva videli, kako se je hotel rušil kot hiša iz lepenke. Stekli sva do trga v bližini kamnitega mostu. Med potjo sva se zaletavali v ljudi, ki so brezglavo prihajali na ulice, spotikali sva se in padali na tla. Potres je vrgel ljudi iz postelj, zato se skoraj nihče ni utegnil obleči. Z vseh strani so padala na nas okenska stekla in strešne opeke.« »Če bi bili ostali še dve minuti v hotelu — pravi druga — bi bili morda tudi midve sedaj pod ruševinami. Ne vem, koliko časa sva ostali na trgu. Zavedava se le tega, da se je nenadoma spustil na nas neprodoren oblak prahu, tako da vsaj četrt ure nisva videli niti pred seboj. Ko se je oblak prahu razpršil, sva odšli proti avtobusu, ki naj bi naju odpeljal na letališče. Avtobus je bil prazen, prekrit s prahom in opeko, ki se je zrušila nanj z okoliških hiš. Nisva vedeli, kaj bi. Odšli sva k železniški postaji. Na srečo sva poleg ruševin našli letalce in stevardeso. Po polurnem čakanju smo prispeli na letališče. Stevardesa, ki je spremljala letalo, ni imela niti časa, da bi se oblekla; bila je zavita kar v rjuho.« Vse mesto zavito v oblake prahu Kapetan letala, ki je prvo krenilo iz Skoja in pristalo nekaj minut po osmi uri na eograjskem letališču, je pripovedoval: Ko smo se ob 5.15 pripravljali, da krenemo iz Iščemo 1 maserko 1 kuharico 2 pomožni sestri 3 hišne nameitenke za sobe in postrežbo Letna mesta. Osebno zavarovanje. Urejen prosti čas. Ponudbe poslati na: Venvaltung des Solbad-Sanatoriums Rheinfelden (Aarg.J Schtveiz. hotela pred poslovalnico JAT, se je streslo poslopje hotela »Invalid«, v katerem smo stanovali. Odpadati je začel omet. Odhiteli smo na ulico. Vse mesto je bilo nenadoma zavito v oblake prahu, na ulici je vladala velika zmeda. Meščani so prihiteli iz hiš, ne-oblečeni, okrog nas je bilo že mnogo ranjenih. Na poti proti letališču smo šli mimo železniške postaje. Velika čakalnica je porušena, dosti drugih poslopij je zravnanih z zemljo. V splošni zmedi smo odleteli proti Beogradu s potniki, ki so se zbrali na letališču, in tako morda ušli smrti pod ruševinami. Zamajala se je zgradba Dopisnik »Politike« v Skopju poroča: Ob prvem sunku sem bil na kirurški kliniki skopske bolnice. Ko mi je zdravnik nudil prvo pomoč, se je na nas vsul omet s stropa, potem pa se je zamajala vsa zgradba. Stekli smo k izhodu in tam se nam je nudil grozoten prizor. Z gornjih nadstropij klinike so skakali bolniki, ki jih je zajela panika. Mnogi so si polomili roke in noge. Streha se je zrušila »Z ženo sva že pred peto uro vstala — pripoveduje domačin iz Skopja — hčerki pa sta še spali. Ko sem odhajal iz kuhinje, se je hiša stresla. Zavpil sem »potres« in odprl vrata. Le nekaj sekund kasneje pa se je začela hiša majati. Slišal sem tudi močan trušč. Sunek je zaprl kuhinjska vrata in v stanovanju so ostale žena in obe hčerki. Vrata sem skušal odpreti na silo, toda to mi ni uspelo. Takoj potem, ko so iz pritlične hiše zlezle skozi okno na dvorišče, se je zrušila streha.« Zgodilo se je tako hitro Neka 71-letna upokojenka iz Skopja je šla zjutraj po mleko. Ko je hotela zapreti vrtna vrata, je videla, kako se je podrla njena skromna hišica. »Zgodilo se je tako hitro — je pripovedovala — in potem sem se zavedala, da je ostalo pod ruševinami vse. K sreči sem živela v hišici sama.« Take in podobne zgodbe je slišati povsod. Srečne usode se prepletajo s tragičnimi. Ljudi, s katerimi so se še prejšnji večer pogovarjali, ni več; stanovanja in hiše, ki so jim bile dom, so jih pokopale. Pogled na del Skopja pred potresom Ta teden vam priporočamo: Pesmi in pesniške zbirke H Anton Aškerc: JADRANSKI BISERI, balade in romance slovenskih morskih ribičev, 156 str., pl. 15 šil. H Simon Gregorčič: IZBRANE PESMI, 148 str., pl. 16 šil. H France Prešeren: POEZIJE, 318 str., br. 17 šil. £ Ivan Minatti: S POTI, pesniška zbirka, 72 str., ilustr., ppl. 7 šrl. ■ Erna Muser: VSTAL BO VIHAR, pesniška zbirka, 142 str., ilustr., br. 13 šil. H Fran Levstik: POEZIJE I—lil, tri knjige skupaj 528 str., pl. 30 šil. ■ Alojz Gradnik: HARFA V VETRU, pesniška zbirka, 300 str., ilustr., pl. 26 šil. ■ Marička Žnidaršič: PESMI IZPOD SNEŽNIKA, 84 str., ilustr., pl. 9 šil. ■ Valentin Vodnik: IZBRANE PESMI, 216 str., pl. 27 šil. | Anton Aškerc: NOVE POEZIJE, 224 str., ppl. 14 šil. ■ Oton Župančič: O DOMOVINA, pesniška zbirka, 100 str., pl. 30 šil. ■ Milena Mohoričeva: SAMOTNI BREG, pesniška zbirka, 96 str., ilustr., ppl. 7 šil. H Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE, pesniška zbirka, 80 str., pl. 32 šil. | Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, 152 str., pl. 16 šil. ■ Branko Žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI, pesniška zbirka, 64 str., ilustr., pl. 20 šil. H Jože Udovič: OGLEDALO SANJ, pesniška zbirka, 164 str., ilustr., pl. 28 šil. ■ Mila Kačičeva: NEODPOSLANA PISMA, pesniška zbirka, 80 str., ilustr., ppl. 8 šil. ■ Pavel Golia: IZBRANE PESMI, 208 str., pl. 19 šil. „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse P A.D IO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 3. 8.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Koncertna ura — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.15 Za letoviščarje — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Gledališka in filmska kritika — 19.00 šport — 20.15 .Beg iz seraja", Salzburški slavnostni tedni. Nedelja, 4. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke — 11.00 Dopoldanski koncert v zelenem — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 šport — 20.10 Dve enodejanki — 21.18 Ob lepi modri Donavi. Ponedeljek, 5. 8.: 8.15 Glasba mojstrov — 13.30 Male melodije avstrijskih komponistov — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Iz tujih dežel — 20.30 Radijska igra — 21.15 Veselo petje, veselo igranje. Torek, 6. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Mladinska oddaja — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 17.00 Na obisku na Koroškem — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 Ce mene vprašate — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Steklenica", mornarska balada. Sreda, 7. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba — 15.00 Vesele počitnice — 15.15 Narodne pesmi in plesi — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne igre: Orkestrski koncert. Četrtek, 8. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Deželne kulturne vesti — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koroško-štajerska oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 9. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.00 Na obisku na Koroškem — 18.00 Koroška ljudska univerza — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne igre: Solistični koncert. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport Sobota, 3. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Baletna glasba — 9.30 Otroške pesmi — 9.45 Ti in žival — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Popevke — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 18.00 Zabavne malenkosti — 19.35 Za prijatelja vrtnarstva — 20.00 Glasba zate, glasba zame — 20.30 »Dovolite, moje ime je Cox", kriminalna serija — 21.05 Strauss igra. Nedelja, 4. 8.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Igra not v poletnem vetru — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbena pestrost — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Glasba z vsega sveta — 18.00 Znane melodije — 18.35 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.30 Salzburške slavnostne igre: Orkestrski koncert. Ponedeljek, 5. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Bayreuthske slavnostne igre — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe. Torek, 6. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Slavni glasovi — 14.10 Komorna glasba — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje se začne pri Šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Jezik in resnica — 17.50 Esperanto — 19.30 Zabavne viže — 20.00 .Eva" v opereti — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 7. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Lepa pesem — 19.30 Vam v veselje, popevke — 21.10 Majhen večerni koncert. četrtek, 8. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Pesem in igra — 13.30 Zgodovina velikih opernih hiš: Državna opera v Hamburgu — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Maroko, dežela med včeraj in jutri — 16.30 Frederik Chopin — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Ljubezen v duru in molu — 21.00 Problematika državne blaginje — 21.30 Majhen večerni koncert — 22.15 Plesna glasba iz Jugoslavije. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 3. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 4. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 5. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Žena in dom. 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 6. 8.: 14.15 Poročila, objave. Bolje je paziti, kot zdraviti se . . . Sreda, 7. 8.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo. Četrtek, 8. 8.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo. Petek, 9. 8.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Aktualna repo-taža: »Otvoritev Koroškega velesejma". RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, t3.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Uddaja na sieanjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 n» UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 3. 8.: 6:30 Pregled športnih dogodkov za nedeljo — 8.35 Zabavni orkestri — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel — 10.30 Orkester Slovenske filharmonije — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.05 Mario del Monaco v Verdijevih operah — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Pitts-burški simfonični orkester — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Zabavni orkester vzhodnonemškega radia — 18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Na-rodno-zabavna glasba — 21.00 Za konec tedna — ples. Nedelja, 4. 8.: 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Pisano glasbeno nedeljsko dopoldne — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Operni koncert — 15.15 Hammond orgle — 15.30 šport in glasba — 20.00 Poslušalcem narodne in domače glasbe — 20.50 Športna poročila — 21.00 Galerija opernih likov. Ponedeljek, 5. 8.: 8.05 Skladbe Emila Adamiča in Rada Simonitija za ženski zbor — 8.30 Godala v vedrem ritmu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov — 12.45 Ruske narodne pesmi — 13.30 Zabavni kalejdoskop — 14.05 Morda si želite to poslušati — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarnk sprehod — 17.05 Glasbene uganke — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Lepe melodije — 20.45 Kulturna kronika. Torek, 6. 8.: 8.05 Iz Gluckovih oper — 8.35 Majhni zabavni ansambli — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Ljubiteljem operetnih melodij — 10.40 Vasilij Mirk: Morska suita — 12.40 Iz Boitovega »Mefistofelesa" — 13.30 Vedri zvoki — 14.05 Flavta, oboa, rog — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Planinska oddaja — 18.45 S knjižnega trga — 20.C0 Priljubljene slovenske popevke — 20.20 Radijska igra — 21.23 Serenadni večer- Sreda, 7. 8.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Otroške razglednice — 9.10 Glasbena oddaja za cicibane — 9.25 Popevke — 10.15 Dva hrvafska skladatelja — 10.30 človek in zdravje — 10.40 Pesmi državljanske vojne — 12.45 godba na pihala — 13.30 Iz domačih oper — 14.05 Od polke do twista — 14.35 Iz klavirskih del Beethovna — 15.40 Amaterji pred mikrofonom — 17.05 Promenadni koncert — 18.10 Od skladatelja do skladatelja — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Rossinijeva opera »Seviljski brivec". Četrtek, 8. 8.: 8.30 Lola Novakovič in Predrag Gojkovič- — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Vesele počitnice — 10.15 Operni spored — 12.45 Pri ameriških skladateljih — 13.30 Plesni zvoki — 14.05 Prizori iz komičnih oper — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Komorna glasba iz radia Moskva — 17.26 Klavirske skladbe Modesta Musorgskega — 18.10 Turistična oddaja _____ 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 9. 8.: 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 8.30 Veliki zabavni orkestri — 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Zvočna paleta — 12.45 Poje zbor Slovenske filharmonije — 13.30 Pri jugoslovanskih skladateljih — 14.05 Zabavno glasba — 15.40 Francoski zbori izvajajo renesančne pesmi — 17.05 Dragulj iz oper — 18.10 Ob zabavnih melodijah — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.00 Godala za prijeten večer — 21.15 O morju in pomorščakih. reievi z,ua Sobota, 3. 8.: 19.00 »Kratki stik", film — 19.30 Poročilo — 19.45 čas v sliki — 20.00 Iz dobe nemega filma — 20.30 ,Sylvia", balet — 23.00 Poročila. Nedelja, 4. 8.: 15.15 Avtomobilske dirke v Nurnbergu — 17.00 Za otroke: Dva mlada detektiva — 17.30 Svet mladine — 18.55 Sedem dni časovnih dogodkov — 19.30 Pred premiero — 20.00 Poročila in športni komentar — 20.20 Veseloigra — 20.45 »Ljubim te", komedija — 21.45 Poročila . Ponedeljek, 5. 8.: 19.00 Aktualni šport — 19.30 Poročila — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Z glasbo vse spet pride — 21.00 Znanje iz prve roke — 21.30 Poročila. Torek, 6. 8.: 19.00 Leteča policija ISAR 12 — 19.30 Poročila — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Nedelja v avgustu, vsakodnevne usode — 21.20 Poročila. Sreda, 7. 8.: 17.00 Za otroke — 17.55 Za družino — 18.25 Pogled v deželo — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila — 19.45 Čas v sliki — 20.00 »Beg iz seraja"» Mozartova opera — 22.30 Poročila. četrtek, 8. 8.: 19.00 »Srečanja", glasbena igra — 19.30 Poročila — 19.45 Čas v sliki — 20.00 »Prisrčno vaš Peter Kraus" — 20.30 Mestni pogovori — 21.35 Poročila. Petek, 9. 8.: 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Poročilo — 19.45 Čas v sliki — 20.00 »Sovražnik", film — 22.00 Poročila. Stara vpeljana trgovina kurilne in prezračevalne stroke išče tehnike za kurjavo za samostojno obdelavo od projektov do izvedbe. Nudimo prijetno delovno vzdušje, času primerno plačo, 5-dnevni delovni teden, bolniško in preskrbovalna zavarovanje. Le izkazano dobre interesente prosimo, naj se zglasijo pri Firma ISENSCHMID, Heizung - Liif-tung, Kehlmattstrafie, Kussnacht a. Rigi, (Schweiz) Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer- gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt Postfach 124.