Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane rne«=ečno Din 7'—, za inozemftvo Din 20'—. RaOun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. ^^^B^^^^ ^t^^^^ ^^IM^^^^ ^^^^^^ ^^t^^^^^^^^ ^WH^^^^^MiW^^ ^^PSB^^^^ oBK/t/m^^K^^ ^^^^^P^B^W**^ Cena 2 Din. RedaKcija in ur/ava: Celje, Strossrr.ayerj^va ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujrjo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačijive. Štev. 48. ¦¦¦¦hilimn-—---------' ii iiiiiiM "ffliw^m--------—unmnrm Celje, pondeljek 16. jimija 1930. Leto XII. Sokolski praznik Y Celju Župni izlet. ki ga je priredila vče- j .raj celjska sokolska župa v proslavo i svoje dvajsctletnice in štiridesetlet- nice ce]js;kega Sokola, je uspel ob idealnem vremenu nad vse pričako- vanje in se razvil v mogočno mani- j festacijo za veliko sokolsko idejo. ' V soboto 14. t. m. ob 17. se je za- čela na Glaziji tekma moškega in ženskega naraščaja, v nedeljo 15. t. ni. ob G. zjutraj pa tekma članov za srednji in nižji oddclck in članie v nižjem oddelku. Telime so potekle ! • zclo zadcvoljivo. V nedeljo v prvih jutranjih urah je Gelje oživelo. Z ju- tranjimi vlaki ter z vozovi in avto- j mobili so prihajale iz vsega celjske- | ga okrožja in drugih krajev Sloveni- je velike množice Sokolov in civilnih gostov. Mesto je biio odeto v števil- ne državne trobojnice. Na ulicah jc vladalo izredno živahno vrvenje, ki se je stopnjevalo od ure do urc. Ob pol 9. dopoldne so se vršiie na Glaziji izkušnje za popoidanski na- .stcp, ki so trajale do 12. Opoldnc se je razvila z Glazije veličastna sokol- ska povorka z godbo Sokola I iz j Ljubljana in celjsko železničarsko | godbo. Sprevod je otvorilo 10 sokol- , skih kenjenikov, nato je sledilo (5 i društvenih in troje naraščajskih pra- \ porov, župno starešinstvo, 182 članov v kroju, GG članov v telovadni obleki, 180 otrok, 9G naraščajnic, 1G0 nara- žčajnikov, okrog 150 članov v civilu in oddelek vojakov - Sokolov^ skup- no okrog 900 oseb. Sprevod He je po- i rnikal po Ljubljanski cesti, Dečko- j vem trgu, Gosposki ulici, Glavnem j trgu, Kralja Petra cesti, Cankarje- j vi cesti, Krekovem trgu, Aleksan- drovi in Prešcrnovi ulici, povsod ži- vahno pczdravljen od občinstva, do mestnega magistrata, kjer se je spre- vod ustavil. Z -magistratnega balkona je po- ; zdravil zbrano Sokolstvo starešina celjske sokolske župe br. Smertnik, ki je med drugim izvajal: »Slavnost- ni dnevi Sokola kraljevine Jugosla- vije se bJižajo z veliko naglico. Vsa sokolska društva v širni državi se z I navdušenjeni pripravljajo na to veli- | ko sokolsko manifestacijo. Z isto vnemo se pripravlja jugoslovenska prestolica na sprejem. Pokrovitelj velike sokolske manifestacije je Nj. Vel. kralj Aleksander, ki mu klife- mo svej gromki: Zdravo!« ] Tern besedam so sledile viharne ovacije kralju. »Celjska sokolska žu- pa je pozvala danes svoje članstvo na sokolsko smotro, da pregleda, ka- ko daleč so že dcyspele priprave za uašo veliko becgrajsko slavnost. Iz te smotre se je razvil danes lep so- kolski praznik. V imenu celjske so- kolske župe pozdravljam župana br. dr. Goričana kot predstavnika celj- skega mesta ter zastopnike ljubljan- ske, mariborske in zagrebške sokol- ske župe. Pozdravljena draga sokol- ska deca, dragi sokolski naraščaj, ti naša nada, ki boš nekoč soodločeval o usocli našo domovine! Videti bo- čemo, kako daleö je že pri tebi so- kolska vzgoja, in disciplina. Celjsko sokclsko gnezdo je staro že 40 let, a leta se mu ne poznajo, od leta do le- ta je celjski Sokol močnejši in živah- nejši. Apostoli sokolske misli, ki ste se danes zbrali, bostc znali braniti to svojo postojanko. Celjsko mesto bo ostalo v vekov veke na braniku jugoslovenstva in ob tej priliki mu kličem sokolski: Zdravo!« Nato je pozdravtf Sokclstvo župan g. dr. Goričan: »Lskreno Vam povem, da sem zelo vesel, da je celjska so- kolska župa dolocila Celje za svoj XIV. oz. I. župni zlet, za revijo po- zrtvovalnega dela. Sokolstvo pomeni veliko nacijonalno in moral no vred- noto in bilo je vedno na braniku za nacijonalno stvar. Ker je bil Sokol v Avsiriji nacijonalen, je moral biti i protidržaven. Iz nacijonalnega bor- j ca je postal Sokol po prevratu boree j za državo. V imenu celjskega mesta j pozdravljam vsa družtva celjske so- kolske župe in druge goste. Današ- nji zlet naj bo nov temeljni kamen za gradnjo mogočne sokoiske stav- be.« Sledila sta še pozdravna govora ' staroste mariborskc sokolske župe br. prof. dr. Kovačiča in tajnika ljubljanske sokolske župe br. Flegar- ja. Ob koneu je zasvirala godba dr- žavno bimno. Ob 13. je bil razbod pred Narodnim domom, nato pa so I se podali gostje k obedu. | Ob triCetrt na 4. popoldne se je pri- cela na Glaziji javna telovadba, ki ji je prisostvovala večtisočglava mno- žica. Za glasbo na Glaziji je skrbel vrli sokolski orkester iz Ljubljane. Prvo toeko sporeda so tvorile skup- i lie župne (proste vaje, ki jih je izva- jalo ISO moške in 180 ženske dece. Sledile so vaje 15 starejših članov celjskega Sokola s kratko plaico (va- je za vsesokolski zlet v Beogradu,1, proste vaje 120 članic za vsesokolski zlet v Beogradu, vaje 32 vojakov s puškami, telovadba na orodju in igre (108 moškega in ženskega na- raščaja in dece), vaje 72 članov in čianic celjskega društva z dolgo pa- lico, proste vaje 1G0 naraščajnikov za vsesokolski zlet v Beogradu, G čla- nyv vzorne vrste na orodju in proste vaje 224 članov za vsesokolski zlet. .Javna telovadba je uspela nad vse pvičakcvanje in žela burno odobra- vanje neštetih gledalcev. ,Po javni teiovadbi se je razvila ze- lo animirana in neprisiljena zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Ome- niti je treba, da je bil aranžma pri- raditve v vsakem pogledu vzoren. I Tyornica »Pyrota« je poskrbela za lep umetni ogenj. Od 9. do 10. zvečer . so je visila na Glaziji telovadna aka- demija z naslednjim sporedom: sku- pine z obročem (moški naraščaj Ce- lje), mctuljčki (članice Trbovlje), »Morje« (člani Trbovlje), »Prolječe« (Clanice Zagorje), devetka (moški na- laščaj Celje), loki (članice Celje), sedinica (člani Šoštanj) in valček (čSanice Celje). Akademija je bila ze- lo posrečena. Zlasti nekatere točke so bile originalne in precizno izva- jane. Občinstvo ni štedilo z aplav- zcm. Včerajšnji župni zlet je pokazal na veličasten način, da sokolsko delo in sokolska ideja objemata s svojo ne- qdoljivo silo od dne do i\ne večje šte- vilo naroda, ki hrani v svojih srcih čisto, neomajn^) in nepremagljivo jugoslovensko misel. Kako dolgo še ?! V nedeljo 15. t. m. se je vršil v Ce- lju župni zlet Sokolske župe Celje. Dasiravno je bil zletni dan objavljen že pred 3 meseci, torej znan vsaj celjski javnosti, so gospodje, ki so se do nedavnega še zbirali v »Orlov- skein doinu« v Celju, čutili potrebo, da napravijo na isti dan in točno ob isti iuri, t. j. 15. junija ob pol IG. v te- lovadni dvorani v svojem domu ob tej veliki junijski soparici pevski koncert; pi-av^aprav so ta koncert le poncvili, saj so imeli že na predve- čer prvi koncert. Računati so morali zo v soboto 14. junija zvečer na slab obisk z ozirom na letni čas, neprime- ren za koncerte, vendar so se morali zbrati — in sicer v minimalnem šte- vilu — tudi drugi dan popoldne v najhujši dnevni vročini, samo da bi s tem pokazali svoje omalovaževa- nje sokolski prireditvi in skušali od- vrniti svoje ljudi od velike sokolske prireditve na glaziji, ki je pomenila nekako preizkušnjo za veliko vsedr- žavno .sokolsko prireditev v Beogra- du, ki se vrši pod visokim pokrovi- teljstvom našega vladarja in s sode- lovanjem vrhovnih državnih orga- nov. Pa našim nepoboljšljivim bratom, ki igrajo neprestano dvolično igro — dinigačno pred ljudstvom, drugaeno v državni prestolnici, prej na Duna- ju, sedaj v Beogradu —, je bilo to »e premalo. ! . V vsem svojem javnem delovanju, | z vsako svojo gesto kažejo mržnjo do Sokolstva in jim je prav mala briga, da je ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije z zakonom, da stoji pod državno zaščito in da je na čelu vse- narodni tej crganizaciji, ki ji je do- brobit države začetek in konec vse- ga udejstvovanja, Njegovo Visočan- stvo prestolonaskulnik Peter kot sta- rešina. Župna uprava je dobila dovoljenje, da razobesi pred župnim zletom pre- ko ceste pred celjskim kolodvorom na belem platnu reklamni napis zlet- ne prireditve. Kako je ta nedolžna reklama bodla našim »prijateljem« v oči! V »Slovencu« so se v soboto obregnili ob ta napis in vprašujejo gg. občinske očete celjske, zakaj so dovolili razobesiti ono »platneno za- devo<. Seveda so pri tem hinavsko zavijali oči, češ da nimajo v ostalem nič, proti napisu, le za princip jim gre . . . Celjsko tnestno načelstvo in župna uprava sckolska sta pozvala in prosi- la celjske hišne posestnike, da raz- obesijo ra dan župnega zleta zastave in okrasc okna. Clovek bi bil priča- koval, da storijo to tudi pristaši druge suiiiselnosti«, vsaj iz takta na- prani gostom, ki jih je prišlo toliko včeraj v Celje! Nekaj častnfih izjeni jo bilo med njimi, te smo si tudi za- beležili, saj pride čez sedem let vse prav, kakor pravijo ljudje. Za vzgled si vzemite, slovenski »katoliSki« ro- jaki, celjske meščane druge narod- nosti, ki bi jim končno ne inogli to- liko zameriti, če bi se ne bili odzvali pozivu celjskega mestnega načelstva. Gcspodje tam okrog »Slovenca« še potcm vzrujete, če se vam po vseh Tast Kondelik in zef Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 77 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XXXIV. Skušnje iz letovišča. Pred pol ure ni bilo v mojstru i Kondeliku nič bolj potlaCenega in \ zatrtega kakor glad,- da, ni se mu ljubilo jesti. Gledal je te priprave za večerjo, bil je obdan z jestvinami, toda niti pomisli ni, za koga se vse to pripravlja. Ako bi ga bil ;kdo vpra- šal, kaj bi rad jedel, bi mu bil odgo- voril, da je sit iz Kostelca za cel te- den, za Stiri tedne. Tako je nanj učin- kovalo razburjenje in pričakovanje bodočih stvari. Toda s prihodom go- spe Beti, z nepričakovanim obratom položaja, ko mu ni prav ničesar oči- tala in ga je samo vprašala: Ali nisi jezen? — se mu je povrnil njegov naj.močnejši čut, zdrav, dober tek. Cez nekaj Casa je pozabil na vse, tu- di na neprijetnost z užitninskim davkoin, ki ga je bila neizrcčeno razjezila, in sedaj je jedel^ kakor bi «e bil štirideset dni postil. Jedel je vse, vse mu jc diSalo in tudi ostale je neprenehoma silil. Kuvno tako izborno mu je teknila njegova iz- borna hmeljevina, čeprav jo je še le | vßeraj poslednjič pil. Njegov izurje- | ni, izkušeni jezik je veselo mlaskal, j ko je primerjal, kak razloček je med tem pivom in ono kalužo, s katero je zalil današnji obed v Kostelcu. Mojstru Kondeliku se je zdelo, ka- kor ne bi bil že celih štirinajst dni osvežil svojega grla s tako imenit- nim du"škom. Ceprav je gospa Kondelikova prej rekla, da ji ni nič za jed, vendar ni bila to resnica. Skraja je jedla sicer le malo, totla potern je segala vedno hitrcje v sklede. Morda je bil to uči- nek skupne večerje ali vzgled osta- lih jedeev. Morda pa je bil to car prve domače večerje po dolgi dobi, zavest, da je zopet v svojem prijaz- nern stanovanju, katerega se je za nekoliko tednov sama in dobrovolj- no oupovedala. Slednjič so povečerjali, Katinka je odnašala ostanke in prazne krožni- ke, teta je še hitro vzela kos prašič- jega jezika, katerega vonj je prijet- no dražil njen žolodec. Kondelik je že tretjič dvignil kozarec in napil na sreeno svidenje, mežikal je pi'i tem zelo nežno svoji dragi Betki, Vejva- ra je gladil Pepico po polni okrogli ramici in Pepici se je pojavil včasih na obrazu prekanjen nasmeh, vča- sih še čez bradico. Ko je Katinka odšla poslednjič iz obednice in zaprla za seboj, je pri- jel mojster' levo roko Betkino, po- tupljal jo jc s svojo dlanjo prav na- lahno in je rekel: »To jc lepo od tebe, mamica, da si nas prišla ogledat. Saj nam se je to- žilo. Ampak da nisi mogla naznani- ti!« »Kje pa mi je moglo priti na misel, da pridete tako naglo za nama. In vsi! Tega ne bi nikdar prieakova- lah >vS«'ij sem pisal, Beti«, je meni! mojster. ^Dci, da morda prideš jutr« — sam — o Franu in Pepici ni*i i:ice>ar omenil — in še to je bilo tako nego- tovo. Zato sva danes odšli, da se ne bi zastonj vozil.« »Vidiš, oče«, se je oglasila Pepi- ca, »jaz sem imela prav!« Äfojster je gledal gospo. Še vedno ni vedel, pri čem da je. Na ustnicah se mu je treslo vprašanje — in po kratkem molku je spregovoril: »No, mamica, koliko časa pa osta- neš seciaj pri nas, kaj?« »Kako dolgo, stari? Niti ganem se ne odtod. Z dvema paroma konj me ne spravite nikamor.« Mojster se je globoko in zadovolj- nc oddahnil. Ta sklep je bila njego- va najbolj tajna inlvroča želja. Toda v čem tiči vzrok tega sklepa? Prej je gospa Kondelikova tako liitela od doma. »Kaj ti ni bilo tam všeč, Beti?« je vprašal mirno brez najmanjšega oči- tanja, skoro strahoma. Zakaj sam se je bal očitanja, da ni dragi ženi dobro izbral. »Ni bilo všeč, stari?« je ponovila gospa njegovo vprašanje. Potem pa je naglo vzkliknila: »Stari, meni je bilo tam hujc nego sveti Genovefi v puščavi! In ko me ne bi bilo sram, bi bila že davno zbežala od tam.« Mojster je bil ves v zadregi. Nje- gova slutnja se izpolnjuje. Gotovo je on sam napravil kaj nespametnega. Da bi prikrü zadrego, je prijel koza- rec in je pil. Kakor bi uganila kaj se v njeni godi, je hitela gospa pripovedovati tolažilno: »Ne, stai'i, ti no mores za to. Tebi ničesar ne očitam. Kje neki. Prvič v življenju se rni je to pripetilo. Jaz S trail 2. »Nova Doba« 16. VI. 1930. Stev. 48. teh dogodkih odreka prava državo- tvornost! Poglejino si odkrito v oči in povejte nam: Kaj pa ixnate proU Sokolstvu še sedaj, ko naj bi bil po želji našega vlatlarja ves narod zbran v iSokolu kraljevine Jugoslavije, da so v njem vzgajajo telesno /.dravi, moral no čvrsti in nacijonalni za- vedni državljani? Dobro veste, da se našemu prepro- stemu ljudstvu sedaj, ko se Sokol- stvo širi v zadnjo vas, odpirajo oči in da vas zapušča. To vas pa straš- no peče. Veino dobro, da boste po svoji stari navadi vso zadevo skušali zaviti in da boste zakričali, ker smo Vam stopili tarn na prste, kjer vas najhuje boli. — Bog živi! Cerkvenokonkurenčni odbor v Gelju Cerkvenokonkurenčni odbor za celjsko župnijo, h kateri spadajo Celje, Celjska okolica in Lopata, razpošilja te dni plačilne naloge za prispevke k stroškom svoječasnih popravil cerkve in župnišča. Na prcd- log opata kot upravitelja župnije je določilo sresko poglavarstvo popra- vila cerkve in župnišča in je odobri- lo proračune. Dela so se oddala stav- beniku g. Golograncu, ki jih je iz- vršil. na kar se je vršila kolavdacija izvrsenih del ter* je sresko poglavar- stvo dela odobrilo in ugotovilo po- trošnjo. Po zakonu od 28. 4. 1864., dež. zak. žtev. 7. se mora potrošnja razdeliti tarn, kjer jc patron, v tri enake dele: en del nosi upravitelj župnije, en del patron in en del cerkvena obfiina, | sestoječa iz vseh v to župnijo včla- | njenih katoliških davkoplačevalcev, pri čemur se računajo le direktni davki. Ako upravitelj župnije nima zadostnih po zakonu predpisanih mi- nimal nib dohodkov, se njegov delež prišteje k deležu davkoplačevalcev. Isto se zgodi, če izpade delež patro- nata. Ker pri celjski župniji izpade delež župnega upravitelja, ostaneta za pla- Čilo potrošnje za cerkvene stavbe le patron in cerkvena obCina. Celjski župni cerkvi je patron državni za- klad, ki ima patronatske pravice (predlaganje pri imenovanju opata itd.) in patronatske dolžnosti. K tern dclžnostim spada tudi prispevanje k stroškom cerkvenih popravil po eni tretjini. Sresko poglavarstvo pa je proti dosedanjim predpisom na predlog sinančne prokurature v Ljubljani razsodilo, da je z ustano- vitvijo nove države ugasnil patronat. Pritožbi cerkvenokonkurenčnega od- bora veliko županstvo v Mariboru ni Ugodilo, sklicujoč se na razloge sres- kega poglavarstva. Proti tej odločbi ni bilo rednim potom daljne pritož- ' be. Judikatura v tein vpraSanju si ni edina: ena stran se postavlja na stališče, da je bil patronat osebno pravo habsburške dinastije in da je z ustanovitvijo nove države patronat ugasnil, druga stran se postavlja na stališče, da patronat ni ugasnil, am- pak so prešle na novo državo tudi z zakoni urejene pravice in dolžnosti patronata. Ljubljanski vseučiliški profesor dr. Rado Kušej je to stališče znanstveno utemelji! in tudi uprav- no sodišče 'se je postavilo na isto sta- lišče. Vendar se odgovorni činitelji države nsio mogli dosedaj odločiti za to pravilno stališče. Vloga, ki jo je napravil cerkvenokonkurenčni od- bor na sresko poglavarstvo, da se tudi ono postavi na to stališče in iz- posluje pri vladi, da prispeva država k stroškom popravil svojo patronat- sko tretjino, je ostala glas vpijoeega v puščavi. Ostal je edini izliod: ča- kati na novo ureditev zadevnih do- ločb s pogodbo med državo in rim- sko kurijo. Ker pa se zadevna poga- janja vlečejo v neskončnost, se je moralo pristopiti k razdelitvi cele potrebščine med župljane po razmer- ju njibovili direktnih davkov. Cer- kvenokonkurenčni odbor je dal iz- gotoviti seznam vseh davkoplačeval- cev z navedbo vsot, ki jih posamezni plačujejo ter je na podlagi tega od davenc oblasti izdelanega seznama razdelil potrebščino in posameznim davkoplačevalcem poalal plačilne nalcge. Dolžnost, ki jo tukaj izvršuje od- bor odnosno njegov predsednik, ni lahka in ni prijetna. Tudi njernu bi bilo Ijubše, če ne bi bilo treba pla- čati nič ali pa vsaj za eno tretjino manj. Vsak se (pa naj zaveda, da mu nalaga pripadništvo k veroizpovedi tudi dolžnosti in da je ena od teh dolžnosti: skrb za cerkvene stavbe. Tudi po novi ureditvi bo naibrž ta- ko urejeno, da bo moral a cerkvena občina sama skrbeti za popravila cerkvenih stavb. Omenim še, da je banovinska uprava sedaj podvzela vse potrebne korake, da se vprašanje patronata reši vsaj za ta čas, dokler se z zako- nom ne uredijo cerkvenoupravne razmere katoliške cerkve v Jugosla- viji. Kakor je videti, stoji tudi bano- vinska uprava na stališču, da patro- nat države obsioji tudi v Jugoslav)'ji in da mora država nositi patronatska bremena, ker je odprava patronata mogoča le zakonskini potom. Kakor sem že omenil, se je izvršila razdelitev prispevkov po razmerju direktnih davkov. Stavbenik ni mo- gel čakati na plačilo računov, mora- lo se je najeti posojilo pri Mestni hranilnici in pri Ljudski posojilnici. Posojilo se mora vrniti. Zato pro- sim, da se pozivu k plačilu vsi od- zovejo, ker nima smisla protiviti se plačilu, ki je v zakonu utemeljeno. Prizivi proti plačilnim nalogom ni- majo odložljive moči. Ako je pa do- bil plaeilni nalog tak davkoplačeva1 lee, ki ne pripada h katoliški veri, se naj o tern izpriča in se bo to brez j nadaljnega ii])oštevalo. Kot razve- i seljiv pojav moram ugotoviti, da jc J dobil tak. plačilni nalog tudi prote- j stanljv ki ga je sicer vrnil, je pa j vkljub temu kot neimenovan naka- ; zal za popravilo lepo vsoto 1000 Din, | kar sem vzel z zahvalo na znanje. Dr. Anton Božič. Občekoristna uradmška stavbna zadruga v Celju Pred kratkim se je vršil v Narod- ncm domu v Celju redni občni zbor Občekoristne uradniške stavbne za- druge v Celju, ki ga je otvoril in vo- dil načelnik g. prof. Mravljak. Na- vzočih je bilo 20 zadružnikov. Pred prehodom na dnevni red se je načel- nik spominjal v r*reteklem letu umr- lih članov gg. prof. Josipa Gorečana in sodnega nadoficijala v p. Ivana Vrečka. Navzoči so počastili njun spomin s klici »Slava!« Nato je pre- čital davčni kontrolor g. Videnšek zapisuik zadnjega obCnega zbora, ki je bil sogiasno odobren. Iz poročila o poslovanju in iz bi- lar.ee zadruge za 1. 1929., ki ga je po- dal davčni nadupravitelj g. Cvahte, posnemamo: Po pravilih ima zadru- ga nalogo, da oskrbi svojim članom zdrava in cenena stanc^vanja v za- di'uznih hišah oziroma da jim pi-e- skrbi z dovoljenjem kredita lastne hišice. Stavbnega kredita, ki ga je dovolila Mestna hranilnica celjska ztulrugi, se je poslužilo za zidanje lastnih hišic doslej 7 članov, ki so iz- rabili 539.270 Din kredita, za kate- rega je prevzela mestna občina celj- ska jamstvo. Mestni občini jamči za iztirljivost zadrug'a s svoji mi tremi hišami. V zadruginih hišah Št. 4., 0. in 8. v Kersnikovi ulici je nastanje- nih 8 aktivnih državnih uradnikov in 4 U])okojenci. Eno stanovanje, ki je bilo lani izpraznjeno vsled preme- stitve stanovalca v drugi službeni kraj, je zasedel po vrstnem redu clan, ki je bil predznamovan že od 25. februarja 1921. Za v bodoče iz- praznjena stanovanja je priglašenih še 12 članov. Ob koncu 1. 1928. je imela zadruga 86 članov, lani sta umrJa 2 c)a?ia, izstopil je 1, tako da je padlo žtevilo članov do konca lota 1929. na 83. Stanje vplačanih deležev je büo ob koncu 1. 1929. 11.972 03 Din, od teli je bilo odpovedanih in še ne izplačanih 3<>1.02 Din. Zadruga je članica Zadružne zveze v Celju, ki izvršuje zakonito predpisane revizi- V I. 1929. je znašal denarni prornet 423.016.33 Din. Prejemkov le bilo 211.717.84 Din, izdatkov 211.298.49 di- narjev, tako da je znašala gotovina ob koncu leta 1929. 419.35 Din. Bilan- ca za 1. 1929. izkazuje imetje v zne- sku 123.337.31 Din in bremena v zne- sku 110.073.68 Din, čisti dobiček zna- ša 13.263.63 Din.napram 8.251.90 Din Ciwtega dobička v 1. 1928. Predlog, ki ga je stavil v imenu nadzorstva go- spod Zorko, da se letni račnn načel- stva odobri s pohvalo, je bil sprejet soglasno. Gospodar Solski upravitelj g. Biz- jak je poročal o izvrsenih popravilih his, streh in plotov. Namesto njiv se je napravil sadoncsnik s 60 jabolč- nimi drevesi-bobovci, ki se razdelijo v enakih delih po 5 komadov med najemnike zadružnih his. Stranke morajo drevje skrbno negovati po danih navodilih. Okrog sadonosnika bodo pozneje postavili primeren plot. Občni zbor je soglasno sprejet predlog knjigovodje g. Cvahteja. da se razdeli čisti dobiček iz 1. 1929. v znesku 13.263.63 Din tako-le: 1.340 di- narjev se da splošnemu rezervnemu skladu, 3.205.35 Din najemninskemu obnovitvenemu skladu, 550 Din II. stavbnemu skladu in 8.168.28 Din I. stavbnemu skladu. Izstop iz načelstva sta prijavila gg. -dr. Josip Požar in Ivan Stanič, iz nadzorstva pa gg. Anton Zcrko in Anton Bojec. Na predlog gosp. prof. Mastnaka sta bila nato izvoljena v načelstvo gg. dr. Josip Požar in Fr. ("luš, v nadzorstvo pa gg. Anton Zor- ko in Josip Bogovič. Občni zbor je soglasno sprejel prediog načelnika g. prof. Mravlja- ka, da se spremeni § 23. pravil glede članskih deležev, ki naj znaša za vse /.adružnike, ki so pristopili po 1. ja- nuarju 1929. 500 Din namesto 100 di- narjev. Namesto drugega odstavka § 13. se vstavi besedilo: Vsak Clan ima le en glas. Gosp. prof. Mravljak je pojasnil v javijo znaki umiranja vsled lakote. nega zbora pooblažčen za nakup stavbišč, da te naloge še ni izvršil. Prediagal je, da občni zbor podaljša to pooblastilo z naročilom, da odbor v tern letu sigurno nakupi stavbišče. Po debati, v katero so posegli načel- nik g. prof. Mravljak ter gg. ravn. Marinček in prof. Mastnak in v ka- teri je dobil odbor primerne nasve- te za nakup zemljišča, je bil predlog g. prof. Mastnaka soglasno odobren. Načelnik je pojasnil zadevo pristopa zadruge k Savezu, ki še dolgo ne bo *rela za realizacijo. Gosp. Cvahto je obrazložil deiovanje zadruge s kredi- tiranjem za zidanje lastnih hišic; prečital je podatke zadevnega sezna- ma in imena priglašenih reflektan- tov na zadružna stanovanja. S tern je bil lepo uspeli občni zbor zaklju- ec-n. Krasne store, preginjala, zavese, ročno in stroino delo izvršuje M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. Učenec ki je z dobrim uspehom dovršil 2 razreda meščanske sole, se sorejme v manufakturno in modno trgovino Franc Kolbczen, Celje. (Iz okolice Celja imajo prednost). nisem vedela kod, ti nisi vedel kam. j — Toda stari: rajši živim doma ob samem krompirju, nego tarn ob pe- Cenki. Moj Bog, kako mi je bilo tain tesno!« »In koliko strahu sva užili«, je do- polnila teta Katinka. »Kako se mi je tožilo!« je vzdihni- la gospa Kondelfkova odkritosrCno. »In kako sva se najezili«, je rekla Katinka kakor v oclmev. »Za božjo voljo, ženski«, se je ču- dil in strinel mojster Kondelik. »Me- ni se je zdelo tarn kakor v raju!« »Ne, stari, do smrti nočem več ta- kega raja in tudi po smrti ne«, je odgovorila gospa Beti. Mojster Kondelik je izbuljil oči, odprl je usta. In gosjia Koudelikova, ki je (lobro razumela to, je začela pripovedovati. Očividno je bilo, da se trudi poveda- ti vse kar najurneje, toda čim dalje je pravil a, tern bolj je rastlo razbur- jenje, kakor bi zopet doživela vse one neprijetnosti, o katerih je pripove- dovala. »Da, raj, stari! Raj bi bil, ko bi se preselili vsi tja, rni in Vejvarovi in še kaka znana rodbina — predvsem pa bi moralo biti veliko moških med nami —-------« »In še bolje: veliko stražnikov in žandarmov, ki bi bili vedno dobro pripravljeni«, je dodala teta Katin- ka. »Hočeva iti na sprehod«, je naiia- ljevala gospa Kondelikova, »dobro, greva, greva, steze liama zmanjka, kdo pa bi se vedno oziral nazaj— čez nekaj čaas nisva videli več hiše. Saj veš, kako hitro se človek v gozdu iz- gubi. In naenkrat stoji pred nama vandrovec kakor skala — in za njim drugi. Toda ko bi bila to prava van- drovca, Kondelik, obrtnika, ko bi Šla res za delom — ne, to sta bila potc- puha, da se jih mora človek ustra- šiti. Hočeta ubogajme, oči se jiina vrte, gledata uhane, brožo, prstane — Kondelik, jaz sem se tako bala, da nama začneta rezati ušesa in pr- ste, da se ne bi mudila z delom. Sa.j veš, da delajo tako Indijanci in Tur- ki.« »Da, ko ne bi samo ničesar čjstve- ku napravili, ampak ti ljudje te zacno kar terjati«, je rekla teta Ka- tinka z izrazom velike groze na obra- 7.U. »Hitro iščeš po žepih«, je nadalje- vala gospa Kondelikova, »da bi jima dal kak kraj car, in bojiš se pokazati denarnico, da ti ne bi vzela cele. In ko nisva mogli niti jaz niti Katinka dobiti krajcarja in ko sem rekla: Po- č.akajta, fanta, tamle za nama gre gosi>odar, posodi nama nekaj — tu sta me oba potepuha tako infamno pcgledala in rekla: Kaj še, gospa, gospodarja sva videla tamle ža la- zcin, pol ure od tukaj — to bi moral a čakati! In tako sem slednjič mora la z denarnico na dan, stari, in dati vsakemu dve desetici, in tresla sem se pri tern kakor šiba na vodi, zakaj tc oüi so denarnico naravnost poži- rale, in niti vedela nisem, kako sem prišla domov, in Katinka tukajle tu- di ne.« »Alternacijo sem dobila od tega, Venceljček!« je pristavila Katinka. »Ali se je vama to večkrat pripe- tilo?« je vprašal mojster Kondelik in iz njegovega glasu se je odzival strah za gospo, čeprav je sedela tu cela in nepokvarjena, čeprav so vsi ti do- godki že davno minili. »No, le počakaj«, je nadaljevala gospa Kondelikova. »Ali ti sploh poznaš črnokcstelske gozdove, stari? Ali veš, da se vleCejo tja do Budje- jovic, mislim, in na drugi strani do Krkonošev ali kam? Tesno mi je, kadar na to pomislim. Dobro, dru- gi č sva se zmenili s Katinko, da ne pojdeva po stezi, ampak lepo po ši- roki kolovozni poti — tarn bo varno. Greva, malo se razgovarjava, niče- sar ne misliva — naenkrat naju ob- koli, ti moj Bog, cela truma ciga- nov. kakor bi zrastli iz zemlje. Otro- ci, kakor ose, ženske kakor čarov- nice in za njimi mladi in stari ci- gani, s sekirami- na palicah. In vsi ti rjove kakor v židovski šoli, babure naju vlečejo za roke, da bi si dale povedati srečo, tipajo nama rokave, plašč, krilo — mislila sem, da je to najina poslednja ura. In Bog ve, ka- ko bi prišli iz rok teh ljudojedov, ako ne bi pocil nedaleč od tarn strel I in takoj za njim drugi. Naš gospo- tlar je tarn nekje streljal veverice. V tern hipu so cigani zginili, kakor bi jih zeinlja požrla in me dve stojiva tu, niti koraka ne moreva napraviti, tako se nam tresejo kolena.« »Meni so pa še odnesli«, je rekla trpko teta Katinka. »Neka čarovni- ca mi je zvlekla z roke zapestnico. Tatovi!« »No, molči, Katinka, dobiš drugo«, je rekla gospa Kondelikova. »K sreči jc bila srebrna in nobena spomin- ska. Saj sem ti takoj v gozdu pove- dala. — In takole, stari, je bilo ved- no, nisva se upali napraviti niti dve- sto korakov od poslopja. Potem pa je nastalo deževno vreme, da sploh nisva mogli zapustiti hiše. Sedeli sva cele dneve v sobi —« Štev. 48. »Nova Doha« 16. VI. 1930. Straii 3. DOMACE VEITI d Sodba v beograjskem procesu. V soboto 14. 1. in. jc l)ila v procesu proti 24 zagrebškim omladincem, ki so bili obtoženi, da so hoteli z raz- nimi terorističniini dejanji rušiti javni red in mir v državi in de'lali na spremembo državnega reda, prod Državnim sodiščem v Beogradu iz- rečena sodba. Glavna razprava je trajala od 24. aprila do 7. junija. Ol>- sojeni so: 24-letni privatni namešče- nec Ivan Bernardič na 15 let „robije, 32-letni odvetniški pripravnik Cvet- ko Hadžija na 5 let robije, 25-letni trgovski pomočnik Martin Franekič na 5 let robije, 19-letni trgovski po- močnik Ljubomir Kremzir na G me- secev strogega zapora, 21-letni želsi- zolivar Stjepan Matekovič na 10 let robije, 21-letni mizarski pomočnik Filip Paver na 10 let robije, 30-1 etni trgovski pomočnik Ivan Ban na 1 leto robije, 27-letni mesar Ivan štr- tak na 6 lot robije, 26-letni absolvi- rani filozof Velimir Mocnaj na 3 le- ta robije, 26-letni diplomirani prav- nik Gjuro Veselič na 1 K leta stroge- ga zapora, 19-letni jurist Ivan Prpie na 2 leti strogega zapora, 21-letni za- scbni uradnik Ante Štefanac na 4 le- ta robije, 26-letni mesarski pomoC- nik Pavle Margetie na 0 meseccv strogega zapora in 33-leini profesor Jakob Jelašič na 3 leta robije. Veči- na obtožencev je obsojena tudi na izgubo castnih državljanskih pravic in na izgon iz Zagreba po prestani kazni. Oproščeni pa so: odvetnik dr. Vladimir Maček, trgovski pomoC- nik Albin Gašparac, mizarski po- močnik Boža Arnšek, krojaški po- inocnik Stjepan Glušac, ključavničar Milan Levnaič, kovač Anton Stefa- nie, poljedelec Mirko Debanič, go- stilničar Franjo Kuritič, bivši pod- polkovnik Vilko Begič in odvetnik dr. Lebovic. d št?rje ?iek!enski stroji v Nišu. V četrtek 12. t. m. ob 20.50 je eksplo- diral pcklenski stroj v peči čakal- nice. tretjega razreda na kolodvoru v NiSu. Pri eksploziji je bil ubit ve- tcrinarski kontrolor Živojin Ranko- vič, težje ranjena sta bila dva voja- ka, neka učenka tretjega razreda niške gimnazije pa je dobila lažje rane. Ob 23.05 je eksplodiral drugi peklenski stroj, kakih 900 metrov od postajnega poslopja na progi Niš— Pirot, ko je privozil brzovlak iz Pi- rota. Eksplozija ni povzročila škode. Blizu tega mesta so našli še tretji peklenski stroj. Ko so čakali na strokovnjake, da bi stroj uničili. je nenadoma eksplodiral, a ni napravil škode. Ob 3.15 zjutraj je eksplodiral še četrti peklenski stroj na cesti mod Nišem in Leskovcem. Tudi ta stroj ni povzroCil škode. d Novi poglavar muslimanske cer- kve v Jugoslaviji. Ker je stopil do- sedanji vrhovni cerkveni poglavar islamske verske zajednice v kralje- vini Jugoslaviji reis ul ulema Čau- ševic v pokoj, se je 11. t. m. sestala v džamiji Bajrakli v Beogradu vo- lilna hodžinska kurija muslimanske verske zajednice, ki je izvolila tri kandidate. Od teh kandidatov je imenoval Nj. Vel. kralj 13. t. m. lbra- hinia Hadži-Hafisa Maglajlica za no- vega reis ul ulcmo. d Težka nesreča pod Triglavom. V četrtek 12. t. m. popoldne se je poda- lo pet monakovskih turistov pod vodstvom 21-letnega akademika Henrika Müllerja na Triglav. V bli- žini Kugyjeve police sta se dva tu- rista skesala in plezanje so nadalje- vali samo Henrik Müller, akademik Ervin Liedtke in neka gospodična. Na najopasnejšem mestu na steni je gospodična odvezala vrv, na kate- )i so bili vsi trije privezani. V tem trenutku je strmoglavil Müller v prepad in obložal z razbito glavo na mestu mrtev. S seboj je potegnil Liedtkeja, ki si je pri padeu zlomil ^ogo in dobil še druge poškodbe po telesu. V petek je rešilna ekspedicija iz Mojstrane spravila Müllerjevo truplo in težko ranjenega Liedtkeja v dolino. d Velik požar v Mariboru. V noči od 12. na 13. t. in. je izbrulmil v to- varni Kovina na Toznu pri Maribo- ru požai1, ki je uničil glavno delav- nico. Skoda znaša 2 do 3 milijone dinarjev. Vsled požara je 70 delav- cev in delavk. ki so bile zaposlene v i glavnem objektu, brez dela. j d Smrt pod vJakom. 12. t. m. okrog j 15. je padel 50-letni godbenik Julij Frank, rojen na Dunaju in pristojen na Madžarsko, na postaji Dravo- grad-Meža pod vlak, ki je nesrečne- ža zmečkal. Frank je bil takoj mrtev. d Novo mestno kopališče v Mari- 5)oru. Vceraj jo bilo slovesno otvor- jeno novo, moderno dravsko kopali- šče na Mariborskem otoku v Mari- boru. d Slovenski obredi pri procesiji. Na Telovo 19. t. m. se bodo vršili lo- tos prvikrat v lavantinski škofiji obredi pri procesiji v slovenskem je- ziku. d J. A. D. »Trifllav« v Zagrebu. Dne 3. t. m. je bil za počitniško dobo izvoljen naslednji odbor: Predsed- nik: cand. med. Gulič Vladimir, Tajnik: stud. ing. Kralj Vladislav. Poverjeniki: za Ljubljano: cand. med. Brezigar Danilo; za Celje: cand. for. Brinar Miran; za Novo mesto: abs. iur. .Tare Andrej; za Mursko Soboto: cand. iur. Lippai Viljem; za Kočevje: cand. iur. Bogataj Bogomir; za Ptuj: cand. ing. Tonejc Stane; za Litijo: cand. ing. Rebec Dimitrij; za Brežice: abs. med. Cernelč Stanko. d Pri boleznih srea in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavilvi in na- padih kapi zasigura naravna F»ranc Jožefova« grenčica lahko v izpraz- nenje črevesa brez vsakega napora. /nanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franc Jožefova« voda po- sebno dobro starejšim ljudem. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lokarnah, drogcrijah in špecerijskih trgovimih. d Dunajska vremenska napoved za torek 17. junija: Nobene l)istvene spremembe. IzCeljainokolice Simon Wutt *f* V soboto 14. t. m. je umrl v Ljub- Ijani v 78.1etu starosti gosp. Simon Wutt, davčni nadupravitelj v p. in bivši vodja Južnoštajerske hranilni- ce v Celju. Z g. Wuttom lega v grob navdušen narodnjak, kremenit, blag značaj in podpornik vseh narodnih društev v Celju, Dijaške kuliinje, Ciril-Meto- dove družbe itd. Pokojnik je bil ro- jen 15. oktobra 1. 1852. v Kostrivnici pi-i Rogaški Slatini. Dne 10. maja 1S72. je odšel k vojakom, kjer je s!u- žil polnih 12 let. Po poteku vojaäke dobe je stopil v službo pri davčnem uradu v Smarju pri JelSah in nato v Brežicab. Kot zaveden naroilnjak pa je bil 1, 1899. prestavljen v Aflenz na Gornjem Stajerskem in 1. 1901. v Judenburg. Leta 1905. je bil preme- ščen v Brežice, kjer je ostal do svoje upokojitve 1. 1908. Po upokojitvi so je preselil g. Wutt v Celje. Od leta 1911. do 1920. je upravlja! službo bla- gajnika pri okoliški obeini, od 1(5. julija 1920. do 1. aprila 1928. pa je bil vodja Južnoštajerske hranil nice v Celju. V decembru 1. 1928. se je pre- selil k svoji hčerki in zetu, davčno- mu nadupravitelju g. Cepinu v Ljub- ljano. Pckojnik je bil izredno vesten in marljiv uradnik tor simpatičen družabnik. Z g. Wuttom lega v grob markant- na nacijonalna osebnost. Celjski Slo- venci, zlasti starejši, mu bodo ohra- nili Casten in trajen spomin! c Požar na Gorici. V petoiv 13. t. m. okrog 10. zvečer je izbrulmil požar na posestvu bivšega posestnika Fr, Cokana na Gorici v občini Veliki Pi- rešici. Požar je vpepelil stanovanj- sko hišo in gospodarsko poslopje. Na lice mesta so takoj pohiteli gasilci iz Žalca, nato pa še gasilci iz Celja in Gaberja, a so se morali omejiti le na lokaliziranje ognja, ker je pri- manjkovalo vode. Vas lcži na hribo- vitem svetu in je oddaljena približno 2 kilometra od prve večje vode. C!o- veških žrtev ni bilo in tudi živino so rešili. Cokanovo posestvo je bilo v ! petek dopoldne prodano na javni ! dražbi. Ogenj je bil najbrž podtak- ! njen. c Poroka. V pondeljek 10. t. m. se je poročil v Celju g. Andrej Bizjak, pristav celjskega sreskega načelstva, z gdč. Rijo Kocjanovo, ličerko sreske- ga tajnika v Celju. Mlademu pai'u naše iskrene čestitko! c Iz Celjskega pevskega drušiva. Prihodnjo nedeljo imamo koncert v Kogaški Slatini. Zato imamo vaje v torek, sredo in petek. Udeležba ob- vezna! — Pevovodja. c Procesija na Telovo v čctrtek 19. t. m. se bo začela takoj po maši, ki bo ob 8. zjutraj v župni cerkvi. c Smrtna kosa. V javni bolnici v Celju so umrli: v soboto 14. t. m. 49- letni posestnik Filip Voh iz Podloga ])ri Št. Petru v Sav. dol. in 3-lctni Josip Bitenc, pastorek pri posestnici Katarini Rebernakovi iz Petrovč, v nedeljo 15. t. m. 44-letni kočar Anton Škoberne iz Žusma, v pondeljek 16. t. m. pa G8-letni dninar Jurij Horvat iz šmarske okolice in 17-letni Kar! Kutter iz Levca, krojaški vajenec pri g. Karki Kramerju v Celju. Vsaik gospod mora prcglcdatl pred nakupom klobu- ka ali kape ogromno zalogo veletrgo- vine STERMECKI. Uvcrilfse bodete o bogati izbiri kap, najmodernejših klo- bukov in tisoč drugih predmetov, ka- teri se Vain nudijo mnogo coneje ka- kor kjerkoli. Navadni klobuk Din 85, boljši 72, 78. m-5dni 84, fini 95, iz zaj- Cje dlakc 119, Iovski77, dečki 35. slam- nik 20. 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, športne kape od Din 25 daljc. Nakup neprisiljen. Trgovski dom R. Stermecki, Celje. c Pridobnina in 1% davek na po- slovni promet. DavCna uprava v Ce- !ju i-azglaša: Davkoplačovalcem se daje na znanje, da so razporedi za pridobnino in 1% davek na poslovni ))romet za leto 1930. v smislu Ciena 131. zakona o neposrednih davkih pri davčni upravi v Celju razgrnjeni na javni vpogied od 1G. do vštevši 23. junija 1930. PlaCilni nalogi se bo- do strankam y)osebej dostavili. c Posilslvo. Due 11. t. in. zvečer je niipadel 22-letni brezposelni mesar- ski poinočnik Bernard Knez iz Celja na poti iz Laškega v St. Lenart 17- lotno Anico L. iz Št. Lenarta in iz- vršil nad njo posilstvo. Kneza so are- iirali v soboto opoldne, a je ušel. V noči na nedeljo so ga iztaknili vtnje- govem stanovanju in ga odvedli v zapor. c Onemogla. I) no 12, t. m. ob 8. zve- Cer se je zgrudila v vestibilu celjskel ga kolodvora 33-1 etna natakarica Te- rezija silakova iz ptujskega okraja nezavestna na tla. Prepeljali so jo v bolnico, od koder je bila že 1G. t. in. odpuščena. silakova je ravno prese- dela 5 let v kaznilnici v Begunjah. ZAHTEVAjTE oranžado y iHC vr limonado POVSODI c Gad jo je pičil. V petek 13. t. m. je pičil v Boštanju gad 14-letno po- sestnikovo hčerko Zofijo Mirtlovo v ilesno nogo. Deklico so zvečer pre- peljali v celjsko bolnico, kjer so ji s hitro zdravniško pomočjo rešili živ- ljenje. c Nesreča pri postavljanju slavo- loka. V petek 13. t. m. so postavljali v St. Pavlu pri Proboldu slavolok za birmo. Ko so vozili slavolok na dolo- Ceno mesto, je šlo kolo voza 32-letne- mu posestnikovemu sinu Ivanu Škrjancu čez desno roko in mu jo na več mestili zlomilo. ftkrjanca so pre- peljali v celjsko bolnico. c V znaxnenju noža. V nedeljo 15. t. m. ob G. popoldne so napadli fant- je iz St. Ruperta. pri Lažkem 25-1 et- nega posestnikovega sina Josipa De- želaka v bližini njegovega doma pri Sv. Lenartu in mu prizadejali pet težkih vbodljajev z nožem v hrbet in prsi. Deželak so je podal danes, v pondeljek popoldne v celjsko bolni- co. c Nesreča s koso. 47-1 etni posest- nik Miha Galus s Ponikve si je da- nes 16. junija po nesreči prerezal s koso mišice na podlehtju leve roke tako nesre&io, da so trije prsti ohro- meli. Mora,l je iskati zdravniško i>o- moč v celjski bolnici. c Nesrečeii padec. 30-1 etni rudar Mihael Steiner iz Zabukovce, stanu- joč v Dobrišji vasi pri Petrovčah, je padol 14. t. in. doma tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Zdravi