Cena 40 lir
TRST, nedelja 7. oktobra 1962
Črni in beli
Leto XVIII. - St. 224 (5308)
všim sV stal «bo or revi no tak
itaMi” °xfordu, v ameriški dr-ZDA i V žavi Mississippi, so ra-/elter i f sisti izzvali krvave spo-i na s' pade, ko sta predsednik riigo i* Kennedy in njegov brat Ro-,er*'’ ki je pravosodni mini-mii £ poslala tjakaj zvezno po-esto le	In	vojsko, da dosežeta
tfidata tkanje sklePa vrhovnega so-t. ”lsea o ukinitvi rasnega razli-j glas* !^0vanja na tamkajšnji univer-• podze ^1, “asisti so začeli pravo bit-rili s I*0 proti zvezni vojski, ko je ,	sPremljala na univerzo črn-
im ko -.kega študenta Mareditha, ki ar u^otle.l niso hoteli vpisati, naveti ^0 odgovornost za nerede je ostiC11^3 guverner R. Barnett in :emljeKp0(Jguverner, ki sta odklonila vsem Izvajanje sklepov vrhovnega zaslišaipodišča. Pri napadih na vojsko warta 'Pa je rasiste vodil bivši gene-"erL Xal .Walker, ki so ga pozneje ^t,Yrrfvr^tirali P°d obtožbo zarote, reprefljnIskanja na upor in napada ovni Ca ,iavne organe. Tudi guver-lew Vt?erJu Barnettu je sodišče da-pretek *0 nov rok do 12. oktobra s ečkrat-Pozivom, da izpolni sklepe o ?Vajanju integracije.
'Jew°y,rfiX Zvezi s problemom rasne ni preif^kriminacije v ZDA, ki je sterski*,® vedno zelo razširjena, ob-razlo«1 Javl.iamo zanimiv članek no-i°vih vmarja Gavrila Altmana:
diskri-segregacija
i, za isužnje
e Palilai
H
'privoL^ki problemi ■ono. f“lnacija in segi~a.™j-boji |'l<razlikovanje») zasnovani na
0	PrisFazliksh v barvi kože — občo je stajajo, odkar so prve črnske
*"ižnje izkrcali leta 1619 v mestownu. Suženjstvo je bi-ržaveivo _,prva oblika segregacije; istnno'iVentlar se )e ohranila, na nese,	področjih življenja pa
po ti*e je po formalni odpravi su-
1	je p^enjstva celo poostrila. Zem-a. C Idi iškemu posestniku, ki je s preis»Ruženjsko delovno silo pride-.bck^loval bombaž ali tobak na
n (•‘globokem Jugu«, niso bili po-drža*rebn* zakoni, ki bi prepove-bo v idovali spolne odnose med pri-> pripadniki različnih ras — ali itavi Črnemu človeku, da bi se «pre-igovaribirai« z belim. To so bili ta-ovnT^ro^’ ki so bili sami po sebi o zafJi^lMvi. Formalni predpisi, ■orov Zakoni o segregaciji so se pojavili na Jugu prav šele ta-—	krat.	ko je	bilo suženjstvo
&e odpravljeno, po državljan-flff Bki vojni, v dneh tako imeno-Vane	obnove.	Ko je varoval
Svoj	izjemno	ugoden položaj
Mach«^’ primerjavi	s ceneno črno
delovno silo, se je belec odmetaval s čedalje debelejšim zi-MaurC°m segregacije. Eden izmed dobrih poznavalcev problema pravi, da je beli človek zgra-2	aisiem segregacije zato, da
Dl mu ta «avtomatično služila 2a vzdrževanje diskriminacije rnrVD^a ekonomskem in socialnem Področju«. Pri tem moramo upoštevati, da je Jug bil, v
t rit H«1 °eenem Pomenu pa je še anes, gospodarsko najbolj ne-azvito področje Združenih dr-av. Materialni položaj revnega belca v tem delu države * .le malo razlikuje od polo-
o n ž»,,n njeg°vega črnega sodr-, 2. avljana (čenrav i« novnrečni
/aillai*
ting,
edel,
m«« * ? (čeprav je povprečni ŽinSeCn dohodek črnske dru-I nacionalnem obsegu, po v	«Potomac Instituta«
odet aahingtonu, približno 40 i hodai-v ^ kakor povprečni do-1 *- - oele družine) in zato se
v°^kih «Potomac Instituta«
0( hi
s^o I, da bi onemogočil črn-. niai,i Onkurenco. Vsi strokov-Ranl katpH Za “medrasne odnose«, s 'SIDa lmi sem se pogovarjal v g raz«a Se strmjajo s tem, da so • * on« . ‘'tradicionalne« zemljo-„ |X°®eatnlške kaste revni far-■ st»r . rJl in nekvalificirani delav-zaeovn Jugu najbolj vztrajni
govorniki segregacije.
m še
mošj[ Ce
itešsnšis
Meni goVnSkega problema« in od po-sovorov o njem. Veliki hoteli
a \et bolni 1nti in New Orleansu so mil P la ♦ krnskega strežnega oseb-kiošP Črrie da v številnih izmed njih brat.o1 je , ne more biti gost. Isto oil j1* ciio z restavracijami. Ak-I kr»J trii “Poskusi!« ali «Sedi no-no. RS ki jih čedalje pogosteje i; rti*1 gu, aJ° organizacije črnskega ieh S*1 kn»nja za emancipacijo, v ne-ieniti> on!?rih restavracijah, se po-nek^ arat° končajo z incidenti in ah rotacijami. Po nekem sod-l štf|( ie, sklepu so avtobusne in že-ivra?'i' rnlm5ke čakalnice «desegregi-Ne	hkrati s prevoznimi
netri dp» tvi> toda «potniki svobo-je pc ne ’ W ((preizkušajo« praktič-eno K ko^Vrednost sklepa, pogosto jeto aj° v zaporu. Kar never-j rari.n je seznam izgovorov, za-izbi J ž6[r' katerih aretirajo udele-katf ((kji6 ,teh akcij. Včasih je to mm 1 racjj®nie reda«, včasih pa «pa-nasp[ ((pa,;anje» brez dovoljenja za gled s0r ado». Univerzitetni profe-, svoOrnec, ki me je vozil s oje % ti vi0 avtomobilom po Atlan-ubll’ Vq J® na prvem križišču ner-!d« bol ° P°gledal, ali ima s se-j biJ vozniško dovoljenje, ker —non„j- or mi je pripovedoval, |: ie\i Ra i? ^a hitro našla izgovor, da ib'J8" mft).kaznuje zaradi kršenja pro-aVl’ deii.nib Predpisov, če bi ga vi- • “z belcem v avtomobilu.
čim
Več domišljije imajo le v metodah, s katerimi črnca v nekaterih «odvračajo» od glasovanja. čeprav v glavnem ni več pravnih preprek za glasovanje, se lahko zgodi, da mu uradnik v uradu za registracijo izjavi, da gre prav zdaj h kosilu ali da so knjige zaklenjene. Na drugem kraju ga bodo prijateljsko povprašali, zakaj se želi ((vmešavati v umazano politiko«. Pogoj za registracijo je pismenost in poznavanje temeljnih načel u-stave. Dogaja se, da črnega kandidata za volivca odklonijo zato, ker ni potegnil črte na «t», da zahtevajo od njega, naj starost izrazi v točnem številu let, mesecev, tednov in dni, ali pa mu postavljajo vprašanja, na katera ne bi mogel odgovoriti niti profesor za ustavno pravo. V A-labami je moral zelo znani strokovnjak za izobraževanje odraslih priti sedemkrat v u-rad za registracijo, da so ga dali v seznam. Seveda takšne mahinacije, hkrati z drugimi oblikami pritiska in izsiljevanja, spravijo ob pogum številne črnce, ki imajo volilno pravico, in precej zavirajo registracijo.
((črnski problem« ima globoke gospodarsko-socialne korenine in ostal je pretežno gospodarsko-socialni. Je pa še več kakor to. Po nekaj stoletjih črnskega suženjstva in veliko desetletjih uzakonjene segregacije na Jugu. je postal psihološka in moralna obsedenost. Za prepričanega rasista, kakršnega sem srečal v New Orleansu, je to nerešljiv spor, ki temelji na nepremostljivih razlikah. Za prepričane protirasiste, ki jih je veliko več, je to «velik moralni madež«, ki ga je treba vsekakor izbrisati ali, kakor pravi Gunnar Mirdal, velika ameriška dilema.
Kateri činitelji vplivajo na določeno ublažitev problema? Arnold Rose, pisec knjige «čr-nec v Ameriki« (The Negro in America), tako razvršča te či-nitelje: ((Poglavitne sile, ki so povzročale hitre spremembe v rasnih odnosih po letu 1940 si bile, kakor kaže, gospodarski napredek, nenehna industrializacija in tehnični napredek, visoka stopnja gibljivosti Američana, rastoče ameriško spoznanje o svetovnem javnem mnenju, organizacija in politično izobraževanje manjšinskih skupin, precej dosledna podpora civilnim pravicam, ki jo nudi vrhovno sodišče, in propaganda za uresničenje več državljanskih pravic.« Zdi se mi, da je takšna sodba precej točna. Eko-ndmski činitelji so bili različni in zelo pomembni. Jug je šel in še gre skozi fazo hitre industrializacije in ni več lažno romantična dežela bombaža, uglajene veleposestniške aristokracije in mirnih, molčečih črncev, kakor je to opisovala Margaret Mitchell. Poudarek prehaja na nafto, kemično in motorno industrijo (industrializacija Juga je dobila zlasti velik polet v letih druge svetovne vojne z graditvijo številnih vojaških objektov). Prinesla je tudi nekatere spremembe v materialnem položaju črncev, ki so postali ((zanimivejši« kot kupci in potrošniki, prepeljala pa je na Jug tudi številne belce, manj obremenjene s predsodki. črnci sami so se delno razselili in Jug ni več tisto zaprto, osamljeno in v svoji sorazmerni zaostalosti in konservativnosti homogeno ozemlje izpred komaj dveh, treh desetletij.
Odločnejše posredovanje federalne vlade in vrhovnega sodišča proti segregacijskim zakonodajam južnih držav in segregacijski praksi, ki se je začelo pod Rooseweltom, se je nadaljevalo tudi v povojnem razdobju. Z razlago določb ustave je vrhovno sodišče postavilo izven zakona na primer segregacijo v šolstvu in prevoznih sredstvih, vlada pa je izdala ukaz o odpravi segregacije v vseh njenih u-stanovah, zlasti pa v industrijah, ki delajo po njenih naročilih. To je že Kennedyjev sklep. Ta je pred letom dni oživel Rooseweltov ukaz, s katerim se zagrozi z razvezo pogodbe vsem delodajalcem, ki izzivajo, segregacijo. Rezultati? Delni. Harold Fleming, podpredsednik inštituta za proučevanje in napredek med-rasnih odnosov iz Washingto-na, pravi, da je bil «prej problem v boju proti diskriminacijskim zakonom, zdaj pa je problem, kako izvajati nove zakone«. Le-te, kakor je bilo že rečeno, izigravajo na naj-
bolj različne načine, po raznih spopadih v zvezi z integracijo šol v Little-Rocku pa je prišlo tudi do novega zbiranja in organiziranja segre-gacionistov v «svetih belih državljanov«, ki sistematično zavirajo in sabotirajo vsak napredek.
Toda tudi na drugi strani se zbirajo sile. črnsko gibanje za emancipacijo je dobilo nesluten obseg. Njegove metode so pretežno gandijevske. Te so, kakor mi je dejal eden izmed voditeljev gibanja, «v dramatiziranju vsakega incidenta«, v demonstriranju z ustavo zagotovljenih pravic, ki izziva nasilje policije in lokalnih sodišč, v prostovoljnem odhodu v zapor, skratka v izvajanju takšne aktivnosti, ki prej ali slej nujno povzroči posredovanje federalne vlade in njenih organov. Drugi funkcionar gibanja v Louisiani pravi, da so za pogajanja o odpravi segregacije, vendar «če ne gre mirno, je treba drugače«. Organizirali so bojkot nekaterih veleblagovnic in bank — in uspeli. Pojavlja se tudi poseben črnski ekstremizem v obliki «črnih muslimanov«. Ko trde, da je krščanstvo religija belega človeka in ko se opirajo na ^ejstvo, da pretežen del krščan h cerkva na Jugu ne nastopa kaj prida odločno proti segregaciji (nekateri izmed mojih sobesednikov črncev so dejali, da so cerkve protisegregacij-ske «v vrhu« in v deklaracijah, segregacijske pa «doli» in v praksi), se voditelji te nenavadne sekte potegujejo za prehod črncev v Islam in v bistvu za njihovo «nemešanje» z belim človekom.
To pa je težnja, ki Ima re omejen pomen. Težnja gibanja za emancipacijo je v e-nakosti in v «mešanju» in v tem smotru.išče in pričakuje podporo drugih Američanov, predvsem pa podporo vlade. Voditelji gibanja še zdaleč niso zadovoljni. Pravijo, da so številni sindikati, kakor tudi cerkve po besedah proti segregaciji, v praksi pa jo izvajajo. (črni in beli pristaniški delavci v luki New Orleans delajo skupaj, imajo pa posebne sindikate.) Nekateri izmed njih poudarjajo, da gre Kennedy na področju državljanskih pravic hitreje kakor katerikoli drug povojni predsednik, nezadovoljni pa so na primer zaradi odlašanja sklepov o ukinitvi vladne pomoči vsem stanovanjskim projektom, temelječim na segregaciji. Med belci na Jugu so tudi izredni primeri visoke moralnosti in državljanske hrabrosti. Nekateri izmed njih odhajajo v zapor skupaj s svojimi črnimi prijatelji. Videl sem primere demonstrativnega druženja s črnci, kar ima lahko za posledico popolno izključitev «iz bele skupnosti«. Ta pojav pa še ni zelo razširjen, in glavni zavezniki črnskega gibanja za državljanske pravice so za zdaj gospodarske spremembe, podpora s severa, vladni ukrepi in rastoče neugodnosti, ki jih povzroča diskriminacija Združenim državam v odnosih z mladimi afriškimi državami.
CHARLESTOH
13.-21 avgusta
Črnci so aretirani;
RULEVILLE
10. septembra
Streljanje na dva črnska mladeniča, ker sta se skušala vpisati v Seznam volivcev.
OXFORD
\20.-29, septembra Mobilizacija proti
DELAWARE MARILAND
teoracijo v restavracijah in bolnišnicah.
ALBANy
15, avgusta
Nasprotniki vpise črncev v volilne sezname zažgejo cerkve tn hiše črncev.
Ameriški časopis «]\cw York Times« je 29. septembra objavil karto ZDA, ki jo ponaliskujemo. Iz karte je razvidna cela vrsta rasističnih izbruhov v ZDA od 15. avgusta letos do 29. septembra. Razen tega je iz karte razvidno, do kod je segla rasna integracija v šolah posameznih držav. V državah, ki so zaznamovane s črno barvo, sploh niso zaceli izvajati’ zakona o integraciji; v državah, ki so zaznamovane pikčasto, imajo šole, v katerih, je bila integracija izvedena za manj kakor 2 odstotka; v državah s pokončnimi črtami, pa se je integracija izvedla za več kakor dva odstotka
.............................................................iimiiiiii.min....«....—..miiT-imiirina
Predsednik de Gaulle je razpustil skupščino Vlada bo «še dalje skrbela za svoje funkcije^
To so uradno sporočili po sprejemu Pompidoujeve ostavke - Skupen nastop opozicije v kampanji za «ne» na referendumu - Glede poslanskih volitev ni še nič znanega

PARIZ, 6. — Predsednik de Gaulle je sprejel davi predsednika vlade Pompidouja. Ta je sporočil predsedniku ostavko svoje vlade, ki je ostala v manjšini v parlamentu. Pozneje so uradno javili, da je de Gaulle razpustil narodno skupščino. Uradno poročilo pravi, da
je de Gaulle sprejel davi Ge-orgesa Pompidouja, predsednika senata Monnervilla in predsednika skupščine Chaba-na Delmasa. Sporočilo pravi dalje, da je predsednik republike sprejel ostavko vlade in da je pozval vlado, «naj še dalje skrbi za svoje funkcije do začetka prihodnje zakonodajne dobe«.
Razgovor Pompidouja s predsednikom je trajal petinštirideset minut. Takoj zatem je de Gaulle sprejel predsednika senata Monnervilla, ki je odločen nasprotnik de Gaullovega načrta za revizijo ustave. Monner-ville je zapustil Elizejsko palačo točno dve minuti potem, ko je vstopil. Zato domnevajo, da
je bil razgovor, ki ga ustavna praksa narekuje, zelo hladen; vendar pa ni nihče pričakoval, da bo tako kratek. Potem ko je de Gaulle sprejel še predsednika skupščine, so objavili uradno sporočilo o razpustitvi skupščine. Zato se stranke že pripravljajo na volilno kampanjo, za relerendum in tudi za parlamentarne volitve.
Politični opazovalci se sprašujejo, kakšen pomen je treba pripisati de Gaullovemu pozivu vladi, «naj še dalje skrbi za svoje funkcije«. Do poldne so namreč vsi bili mnenja, da bo de Gaulle sprejel ostavko vlade ter dal nalogo Fompidouju, naj sestavi novo vlado, ki bi bila povsem ista od dosedanje. Toda
de Gaullov sklep bi praktično razveljavil glasovanje skupščine in dal novo ((predsedniško inve-stituro« ministrskemu predsedniku, tako da ne bi bile funkcije vlade omejene samo na ((tekoče posle«, kakor je tradicija.
S tem v zvezi ugotavljajo, da ustava nalaga predsedniku republike, da sprejme ostavko vlade .v primeru krize, ne prepoveduje pa mu, da poveri istemu ministrskemu predsedniku nalogo za sestavo nove vlade.
Politični opazovalci sedaj ugibajo, kdaj bodo določene nove volitve. Ce ne bo dekret o razpustitvi skupščine objavljen v uradnem listu pred ponedeljkom ali torkom, bodo volitve lahko v času od 4. novembra dalje. Ustava namreč določa, da volitve ne smejo biti pred potekom dvajsetih dni po razpustitvi skupščine in ne po poteku štiridesetih dni. Zato domnevajo, da bodo morda 11. in .18. novembra ali pa 18. in 25. novembra. Iz tega sledi, da se je razblinilo upanje golistične stranke, da bi prve bile istočasno z referendumom 28. oktobra, tako bi se okoristili z razpoloženjem volivcev, ki bi odo-
brili de Gaullov načrt. V istih krogih izključujejo možnost, da bi de Gaulle eventualno odložil tudi datum referenduma.
Kar se tiče referenduma, so že odredili vse potrebno, in začeli so že tiskati glasovnice. Voditelji opozicijskih strank, razen komunistov, so sklenili, da bodo pripravili skupen manifest in da bodo vodili skupno kampanjo proti de Gaullovemu načrtu. Predvsem pa nameravajo stranke posvetiti svojo glavno energijo parlamentarnim volitvam.
Pariški list «Paris Jour« piše v svojem uvodniku v zvezi z volitvami: «S tem da je razpustil skupščino, predsednik republike mnogo tvega: za eno leto ne bo mogel razpustiti nove skupščine, tudi če bo z njo v sporu. Ustava je glede tega jasna. To dokazuje važnost, ki jo bo imela volilna kampanja. Ne bo šlo samo za ustavno, reformo, katere usodo bo odločil referendum, temveč za golistično politiko v celoti, in še posebej za zunanjo politiko. Zmaga skupine «280» bi pomenila v veliki meri povratek k evropski in atlantski politiki, ki jo je Fran-
.................mu.mu.i.....
Močan potres v Iranu
Več mrtvih in mnogo ranjenih - Številne hiše porušene - Potresni sunki blizu Maceratc
TEHERAN, 6. — Na področju vasi Ahmadabad, Kashmar in Cisteh, 800 kilometrov vzhodno od Teherana, je bil preteklo noč ob 23.45 po krajevnem času močan potres. Na kraj potresa so poslali reševalne skupine, toda do sedaj niso dobili še podrobnejših poročil. Po prvih poročilih, ki so jih dobili v Teheranu, je potres baje povzročil številne človeške žrtve in tudi mnogo škode in skoraj v celoti porušil omenjene vasi. Tjakaj so poslali tudi vojaške oddelke, šotore, zdravila, odeje in živila. Gre za gorato področje, kjer primanjkujejo ceste. Skupine reševalcev se poslužujejo mezgov. Na tem področju pade ponoči temperatura skoraj na ničlo, in bojijo se, da bodo številni ranjenci zmrznili pod ruševinami.
CAMERINO (Macerata), 6. — Preteklo noč ob 24. uri je bil v Camerinu in v bližnjih krajih
močan potresni sunek, kateremu je sledilo drugih osem. Potresni sunki so se ponavljali do 4.30 zjutraj; prebivalstvo je preplašeno zbežalo na prosto. Ni bilo ne mrtvih ne ranjenih, nekaj hiš pa je bilo poškodovanih.
Pozor
na sleparje!
PADOVA, 6. — Policija v vsem Venetu neutrudno išče dva sleparja, ki prodajata žveplo v prahu trdeč, da gre za najnovejše zdravilo proti raku. V Montegrotto Terme je neki kmet plačal za majhno količino tega praha 100.000 lir, ki jih je bil pravkar prejel, da plača najemnino za hišo. Sleparja sta se mu predstavila — eden kot Švicar, drugi pa kot Italijan. Podobne sleparije sta izvršila tudi v drugih mestih.
cija vodila do leta 1958.»
Glede možnosti sporazuma o-pozicijskih strank za poslanske volitve se pričakuje z zanimanjem tiskovna konferenca, ki so jo voditelji skupin podpisnic resolucije proti vladi napovedali za prihodnji teden. Socialistično glasilo «Le Populaire« pa piše, da »voditelji, ki so se združili v teh dneh, so še vedno razdeljeni glede važnih vprašanj*. «Nespametno bi bilo to skrivati, dodaja list, in ne bi bilo pošteno soditi, da so ta nesoglasja postala postranska. Toda danes se postavlja prvo vprašanje. Da bo vsaka politična tor-macija lahko ohranila možnost, da doseže zmago svojih koncepcij in svojega programa, je nujno potrebno, da obstajajo potrebne demokratične ustanove. Prav za to gre v sedanji borbi in zato postaja združenje demokratov nujnost.«
Po nezaupnic;, ki jo je francoska skupščina izglasovala francoski vladi, je Pompidou sporočil
de Gaullu ostavko. Ta je vlado pozval, «naj še dalje skrbi za svoje funkcije do konca zakonodajne dobe«. Zatem je de Gaulle razpustil skupščino. Skupine, ki so se združile, da zrušijo vlado, so sporočile, da bodo vodile skupno kampanjo za «ne» na referendumu, medtem ko ni še znano, kaj bodo ukrenile glede poslanskih volitev.
V	Milanu so bile v petek in včeraj demonstracije pred španskim konzulatom zaradi obsodbe treh antifašistov v Španiji. Kakor je znano, je skupina mladih antifašistov opozorila na usodo o-mcnjcnih obsojencev z ugrabitvijo španskega podkonzula v Milanu. Vse kaže, da je ta akcija delno uspela, ker so kljub ponovni zahtevi državnega pravdnika za smrtno obsodbo izrekli za glavnega obtoženca obsodbo na trideset let ječe.
V	VVashingtonu je bU včeraj napovedani sestanek med državnim tajnikom Deanom Ruskom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Govorila sta o Berlinu, vendar niso glede tega nič javili. Prevladuje mnenje, da se ho zadeva nekoliko bolj razgibala po ameriških kongresnih volitvah, ki bodo novembra.
Kar se tiče položaja v Jemenu, širijo razne zahodne agencije še vedno celo vrsto alarmantnih vesti. vendar pa vse kaže, da se republikanski režim vse bolj utrjuje, kljub prizadevanju kralja Sauda, da bi izzval upor.
PflmofslenrneviSk
2
7. oktobra 1«
NADALJUJE SE STAVKA UNIVERZITETNIH PROFESORJEV
V Rimu bo danes proslava 70. obletnice ustanovitve italijanske socialistične stranke
Govoril bo voditelj PSI Pietro Nenni - De Martino zatrjuje, da se <začenja težavna pot, da bi privedli v vodstvo države vsaj del delavskega gibanja* - K Pl organizirala zborovanje o reformi otroških vrtcev
RIM, 6. — Danes se zaključi tridnevna vsedržavna stavka kovinarjev, jutri pa bi se morala zaključiti vsedržavna stavka univerzitetnih profesorjev, asistentov in visokošolcev, vendar pa so sklenili podaljšati stavko do prihodnje nedelje 14. t.m. Prosvetni minister Gui je pozval z brzojavko stanovska združenja profesorjev, asistentov in
njih nasprotij)); pripominja, da je j ge, ki jih je imela v preteklosti ,-------, ...	’	-----za napredek borbe delavskega
komunistična kritika teh napak »vsaj pretirana«, zlasti kar zade-
;aj
de
visokošolcev, naj stavko preki nejo in jih poklical na razgovor v torek 9. t.m., da bi razpravljali o vprašanjih, zaradi katerih so proglasili stavko.
9. in 10. t. m. bodo stavkali civilni nameščenci v bolnišnicah, 11., 12. in 13. pa bodo stavkali nameščenci pokrajinskih kmečkih vzajemnih blagajn (zahtevajo 18-odst. povišanje plač in revizijo delovne ga urnika, kakor so že oboje ugodili nameščencem obrtniških vzajemnih blagajn) Od 11. do 13. t.m. pa bodo stavkali tudi telefonisti državne telefonske službe.
Sicilska deželna skupščina Je danes izvolila demokristjana D’Ange-la za predsednika dežele, vendar pa je odklonil mandat, ko se Je posvetoval s piedstavniki poslanskih skupin levega centra, ki so ga izvolile.
Predstavniki levice PSI so se da-
nes sestali v prostorih socialističnega tednika «Mondo nuovo« in proučili razvoj diskusije v vodstvu stranke tudi spričo bližnjega zasedanja centralnega odbora PSI, ki je predvideno za 17., 18. in 19. oktober.
Voditelj PSI Nenni, ki Je po o-krevanju prispel včeraj v Rim, se je danes sestal s socialističnimi parlamentarci, deželni poslanci pokrajinskimi tajniki in sindikalisti, ki so mu izrazili čestitke k okrevanju. Nenni bo govoril jutri na osrednji proslavi 70. obletnice ustanovitve italijanske socialistične stranke v Genovi leta 1892.
Za to priliko je namestnik tajnika PSI De Martino napisal za «Avanti!» uvodnik, v katerem se zadržuje na preteklih borbah in nakazuje perspektive za prihodnost. De Martino pravi, da te pretekle borbe niso bile »brez napak, brez razkolov, brez ostrih notra-
HimiiiiiinmiiiiiiiimiuiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiminiiniiiiMiimiiiniiiit iiiimiiiiiiiitiiiiiim
Meredith in Alfanette
Univerza v 0xfordu zavrnila prošnjo črnske študentke za vpis
OXFORD, 6. — Univerza v Ox-fordu je zavrnila prošnjo za sprejem črnske študentke Alfanette Bracey, češ da prošnja ni popolna. Alfanette Bracey študira v »Jackson State College«, t.j. v isti šoli, s katere je prišel James Meredith, in sedaj namerava nadaljevati svoje študije na univerzi v Mississippiju.
V Chicagu je ameriški svet za vzgojo, ki predstavlja približno
polovico kolegijev in univerz v vsej državi, soglasno odobril resolucijo, s katero označuje akcijo guvernerja Burnetta, da prepreči vpis črnca Mereditha na oxford-sko univerzo, za «obsojanja vredno vmešavanje politične oblasti«. Resolucijo je odobrilo tisoč delegatov in je najbolj ostra, kar jih je kdaj izglasoval ta svet od leta 1918. ko je bil ustanovljen.
va desetletje Giplittija, in zatrju. je, da sta »razkol na kongresu v Livornu in ustanovitev italijanske komunistične stranke še bolj oslabila socialistično gibanje v celoti«. potem ko se je dotaknil še socialdemokratskega razkola in desetletja, ki je za nami, se De Martino zadržuje na novem desetletju, v katerem PSI »proglaša svojo avtonomijo in začenja težavno pot, polno nasprotij, da bi privedel v vodstvo države vsaj del delavskega gibanja«. V nadaljevanju svojega članka De Martino pripominja, da bi sedanje desetletje moglo postati ((desetletje srečanja med socialisti in katoličani, da bi dvignili družbo na višjo, civilnejšo in pravičnejšo raven«. To srečanje pa se napoveduje kot »sporazum, ki izvira iz stalnega nasprotja«; »Najtežavnejše teoretično in politično vprašanje bo prav v tem, na kakšen način rešiti to heterogenost smotrov in kako bo moč izgraditi so-cialistično družbo, v kateri naj i-ma katoliška politična stranka svojo lastno katoliško funkcijo, ne pa le instrumentalno in navidezno vlogo, kakor se to dogaja v nekaterih komunističnih deželah«.
Vprašanja delavskega gibanja — nadaljuje De Martino — bo treba reševati brez iluzije, da jih je moč rešiti na mah, ampak z zavestjo njihovega obstoja in nji-
razreda, za enotnost in razvoj delavskega gibanja v Italiji, kakor tudi važna vloga, ki jo danes ima za napredek in demokracijo v svoji deželi. Želimo popoln uspeh v nadaljnjem delu Vaše stranke in plodne rezultate v vaši borbi za stvar delavskega razreda ir. .celotnega italijanskega naroda, za mir na svetu, za še močnejše zbližanje italijanskega naroda in narodov Jugoslavije.« Rankovič je na koncu izrazil prepričanje, da se bo sedanje sodelovanje med socialistično stranko Italije in Socialistično zvezo Jugoslavije tudi v nadalje uspešno razvijalo.
Razgovori
belgijskih socialistov v Beogradu
Nezaupnica francoski vladi
la, bi se lahko zgodilo, da bi tu-
pe-
hovega vpliva ne le na borbo za socializem, ampak tudi na sreča-
Crnski študent Meredith odhaja v spremstvu policajev v poslopje univerze v Oxfordu
.......................................................»•••••••>•...Mi.«*-*...........................................
nje s stranko katoličanov.
Kar zadeva socialdemokracijo, ..razvojna pot naše politike ne teži za tem, da bi to stranko izločili ali izolirali kot obrobno silo, ampak da bi jo pritegnili v vedno večji meri v skupno akcijo«; kar pa zadeva vprašanje odnosov s komunisti, se ta odnos »ne more reducirati na začetniško in mitično pojmovanje enotnosti, ki je sama sebi smoter, ali enotnosti kot pogoja borbe za socializem. Nič manj začetniško pa je nasprotno pojmovanje izoliranja komunistov, kakor da bi izoliranje neke politične sije predstavljalo neko resnično rešitev, ne pa jalov rezultat v težnji, da bi utrdili demokracijo, s stališča katere se smatra, da je nekaj milijonov delavcev zanjo dokončno izgubljenih. Rešitev teh vprašanj je treba verjetno iskati na nov način, izhajajoč iz dejstva, da obstaja več strank, da bi to utemeljili kot neobhodno dejstvo za demokracijo nasploh, pa tudi kot koristno dejstvo za delavske stranke same«. De Martino zaključuje: »Gre za težavna vprašanja novega desetletja, ki se začenja za fiašo stranko; rešiti jih bo moč pravilno, če nam bo uspelo gledati nanje na izviren način, ne pa shematično ali mehanično, s pogledom obrnjenim raje v prihodnost kot pa v preteklost«.
KPI je sklicala zborovanje o otroških vrtcih, katerega 6e udeležujejo številni občinski in pokrajinski svetovalci, učitelji, pedagogi in parlamentarci. Uvodni govor je imel Giancarlo Pajetta, ki je poudaril potrebo po reformi otroških vrtcev, uvodno poročilo pa je imel poslanec Natta.
BEOGRAD, 6. — V razgovorih med zastopniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in socialistično stranko Belgije, kii so potekali v prisrčnem ozračju, je bila izvršena izmenjava pogledov o vprašanjih obojestranskega inte resa in o nadaljnjem razvoju in krepitvi sodelovanja med socialistično stranko Belgije iti Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Pri tem se izražena obojestranska želja po nanredku tega sodelovanja ugotavlja v s/k-upnem sporočilu, ki je bilo objavljeno danes po končanih razgovorih med obema delegacijama. V delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so bili: Edvard Kardelj, Veliko yla; hovič, Rodoljub Colakovič. Miloš Minič in Mika Spil jak, člani zveznega odbora Socialistične zveze. Na čelu delegacije socialistične stranke Belgije je bil Jos Van Ey-de, podpredsednik socialistične stranke. Delegacijo ie danes sprejel predsednik ljudskega odbora Beograda Neoričič, ki je po razgovorih priredil kosilo v čast bel-
v
gijskim socialistom.
...............................................iniiimiiiiiMmiiiiiiuiiiniiiiiniHiiiiiiiimiiii..
Rankovičeve
čestitke
ob 70-letnici PSI
BEOGRAD, 6. — Generalni taj-
nik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Aleksander Rankovič je poslal centralnemu komiteju socialistične stranke Ita-lile ob 70-letnici njenega delovanja brzojavno čestitko, v kateri med drugim ugotavlja: «Ko Vam čestitamo ob 70-letnicl obstoja, želimo poudariti, da je delavskemu razredu in narodom Jugoslavije znano uspešno delovanje socialistične stranke Italije, velike zaslu-
Demonstracije v Milanu pred španskim konzulatom
Francoska skupščina je tek zjutraj po dolgi nočni razpravi . izglasovala nezapnico vladi Georgesa Pompidouju. Za nezaupnico je glasovalo 280 poslancev, t j, 39 več kakor znaša potrebna absolutna večina.
Pompidou je odšel včeraj k predsedniku de Gaullu in mu sporočil ostavko svoje vlade. Poslanci so v skupščini glasovali o resoluciji opozicije, ki nastopa proti de Gaullovemu načrtu za izvedbo referenduma o spremembi ustave v smislu, da odslej predsednika republike volijo volivci neposredno. Do sedaj ga je namreč volilo 80.009 »velikih volivcev. Vlada je referendum določila za 28. oktobra. Neposredna posledica nezaupnice bo po mnenju političnih opazovalcev razpustitev skupščine in določitev novih volitev. Vendar pa opazovalci menijo, da bo de Gaulle kljub temu izvedel referendum.
Koncentracija glasov, ki jih je pridobila opozicija za predlog petih strank (neodvisni, socialisti, narodhorepublikansko gibanje, radikalci in evropska liberalna stranka), je edinstven pojav v povojni zgodovini francoske skupščine. Poleg petih strank, podpisnic predloga, so za predlog glasovali tudi predstavniki vseh ostalih o-pozicijskih strank od desnice do skrajne levice.
Doslej so poslanci golistič ne stranke lahko sestavili vlado kljub temu, da so v manjšini v skupščini, ker so lahko izkoristili razprtije med ostalimi strankami. Položaj se je sedaj spremenil in če bodo opozicijske stranke ohranile enotnost, kakršno so pokazale pri glasovanju o nezaupnici, golistična stranka ne bo mogla sestaviti nove vlade, predsednik de Gaulle pa po trdnem prepričanju pariških političnih krogov ni naklonjen misli, da !>>. iskal nekakšno kompromisno rešitev s pogajanji z opozicijo. V Parizu tudi menijo, da ta položaj v nekem smislu celo ustreza načrtom -predsednika de GauUa in golistične stranke. Tu pričakujejo, da bodo francoski volivci 28, okto. bra sprejeli de Gaullove predloge za ustavno reformo. To bi lahko koristilo golistom, oziroma predsedniku de Gaullu, na snloš nih volitvah, ki bi jih lahko imeli takoj po referendumu. Ce bi volivci množično podprli de Gaul
di na splošnih volitvah podprli njegovo stranko, ki je sedaj edina z njim.
Nekateri opazovalci menijo, da pomeni padec Pompidouja začetek konca pete republike in vrnitev k prejšnjemu političnemu življenju Francije, ko je prevladoval parlamentarni sistem.
Opozicijske stranke so v zvezi s svojimi načrti za nezaupnico Pompidou ju in upoštevajoč možnost, da bodo razpisane nove volitve, že začele izdelovati načrte v tistih okrajih, kjer je golistična stranka kompaktna.
Čeprav je formalni razlog za krizo francoske vlade predlog za revizijo ustave, pa v francoskih političnih krogih tudi menijo, da želijo voditelji opozicije preusmeriti francosko politiko zlasti na mednarodnem področju. Največji del strank desnice tn sredine že dlje časa kritizira predsednika de Gaulla zaradi njegove politike v Evropi, zatrjujoč, da v nekaterih ozirih «nasprotuje tradicionalni francoski politiki prijateljstva in sodelovanja z Veliko Britanijo in ZDA*. Iste stranke so proti de Gaullovim načrtom za francoske atomske vojaške enote, ne nasprotujejo vstopu Velike Britanija v EGS in se z de Gaullom ne strinjajo še glede marsičesa v zvezi s politiko v severnoatlantskem paktu.
Na splošno je opozicija tudi mnenja, da trna predsednik republike prevelika pooblastila na področju zakonodaje in izvršne oblasti ter predlaga nekakšno medse bojno odvisnost vlade tn skupščine; vsekakor pa zahteva, da bi morala skupščina odločati c usodi vlade.
Italija
Tudi v preteklem tednu se je nadaljevala stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih. Tej stavki se je pridružila še stavka univerzitetnih profesorjev, asistentov in visokošolcev.
Pogajanja med tovarno Fiat in sindikalnimi organizacijami, ki so trajala dobra dva tedna, so se končno zaključila s sporazumom:
poleg izboljšav, kar zadeva nadurno in nočno delo, delo ob praz-
nikih in sklad za odpravnine (kar znese okrog 28 milijard na leto), je v sporazumu najvažnejši tisti del pogodbe, v katerem se priznava sindikatom pravira, da morejo sklepati dopolnilne delovne pogodbe k vsedržavni kolektivni delovni pogodbi kovinarjev, to je
Razgovor Dean Rusk-Gromiko
Brandt o svojih razgovorih s Kcnncdyjem - Nov incident ob berlinskem zidu
prav tisto pravico, ki jo trmasto odklanja zveza industrijcev in zaradi česar se Slavka kovinarjev vleče že toliko časa.
V torek je prispel v /talijo predsednik republike Senegala Sen-ghor, ki so ga sprejeli z izredni-mi častmi. Ob tej priliki so podpisali sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med o-bema deželama. Senghor je vidna osebnost v javnem ih kulturnem življenju Senegala, saj je velik humanist tn pesnik, po poklicu
pa profesor.
Vlada je poostrila ukrepe proti potvarjanju živil in pijač, hkrati pa poostrila tudi nadzorstvo nad živili v prometu. Pokrajinski zdravniki so pridno na delu in prijave sodišču kar dežujejo, v hujših primerih sledi takoj tudi zaprtje obratov in prodajaln za daljšo dobo. V pretežni večini pri. merov gre za mleko, ki ima preveč vode in premalo maščobe; za oljčno olje, ki ima preveč kisline, ali pa je mešano s semen-s'
ni osvoje ta njihov program pomeni v današnji politični rt stitvi stvarno in učinkovito po hitrejše reševanje najbolj pet' vprašanj države. To potrjuje !
uspešen boj, ki so ga začele Opa:
da in napredne sile izven t« zbiral-za nacionalizacijo električne o
gije, uresničitev pokrajinskih tonomij, «programiranje*	D0"'
darstva in podobno.
Seveda je taka neodvisna i#J
mostojna politika glede noti'«1 države vplivala tudi
kim oljem; za maslo, v katerem je kaj malo... masla; za razne vrste sira, predvsem za riban sir v najlonskih vrečkah, pri katerem so ugotovili, da ga izdelujejo iz raznih odpadkov v sirarnah; za vino.
Španski študent Conill si je rešil življenje
Državni pravdnik je b'1
a so ga obsodili na trideset let ječe
MILAN, 6. — Včeraj so bile | let ječe
pred "španskim konlulat“om “demon-1 zahteval smrtno
stracije antifašistev^pzoti obsodb, niso	““ /e,
mladega študenta Conilla. Včeraj ni bila še znana dokončna razsod. ba. Državni pravdnik je pred vrhovnim vojaškim sodiščem v Madridu ponovno zahteval smrtno kazen za Conilla. Ta novica je
ponovno razburila številne antifašiste, zlasti še, ker je na usodo
mladega študenta in drugih dveh njegovi htovarišev opozorila nedavna ugrab tev španskega pod-konzula v Milanu. Policija je včeraj prijela 16 demonstrantov, a «oJiih ponoči izpustili.
Danes popoldne so bile pred španskim ) onzulatom nove demon, stracije. Demonstranti so nosili številne napise proti Francu in so v številnih skupinah demonstrirali do večera. Prepevali so partizanske pesmi in itakjansko državno himno. Danes ni bilo incidentov, vendar pa je policija aretirala nekaj demonstrantov, ki so jih pozneje izpustili. „„„„ Medtem je španska vlada sporočila, da je špansko vrhovno vojaško sodišče potrdijo
razsodbo
vojaškega" sodišča v Barceloni, ki je bilo obsodilo študenta Conill
na trideset let zapora.
Skupno z njim sta bila ^obso-
jena druga dva obtoženca cer eden na petindvajset let za-
pora, drugi pa na osemnajst. Obtoženi so bili, da so v Barceloni
»panske
odvrgli tri bombe.
Od vsega začetka so oblasti trdile, da Conill n, bil obsojen na smrt, temveč na trideset
da vojaški poveljnik za Katalonijo ni odobril razsodbe, kar pomeni, da se mu je zdela kazen prenizka. Zaradi tega je zadeva
^ . w«	»  ..... n	nelzrt
prišla pred vrhovno vojaško sodišče v Madridu. Tu je državni
pravdnik znova 'zahteval smrtno kazen in potrditev obsodbe ostalih dveh obtožencev. Kakor rečeno. pa trdi španska vlada, da je sodišče »potrdilo« obsodbo na trideset let zapora. Vsekakor se zdi, da je demonstrativna ugrabitev španskega diplomata v Milanu pripomogla, da Conill n, bil obsojen na smrt v Madridu, saj je vendar prišel pred to sodišče, ker se je vojaškemu poveljniku v Barceloni zdelo trideset let zapora premalo.
Atentat na Spellmana?
NEW YORK, 6. — V zgradbi ob katoliški katedrali Saint Patric v New Yo.rku, tjer je rezidenca kardinala Spellmana, je prišlo sinoči do eksplozije. Kasneje se je zvedelo, da je neznanec vrgel skozi okno v zgradbo eksplozivno napravo, ki pa je povzročila le majhno škodo. Naprava je eksplodirala v sobi služkinje, ki pa je
stropju. Novinarjem je izjavil, da v teh poslednjih dneh niso dobili na škofijo nobenega grozilnega pisma.
XI. mednarodni festival gorskega filma v Trentu
TRENTO, 6. — Danes se je za-
ključil 11. mednarodni festival gorskega filma. Nemški film »Ga-lapagos, Landung in Eden« je prejel prvo nagrado; drugo nagrado je prejel poljski film »Hindukuš«; tretjo nagrado pa je prejel angleški film «Scott’s last Journey». Priznanje je žirija izrekla tudi sovjetskemu dokumentarnemu filmu »Dorogi prebkove« (Po stezi prednikov), vendar pa je nagrado Club Alpino Italiano za najboljši dokumentarni film priznala avstrijskemu filmu «Mont Blanc — der grosse Grat von Eeuterey»; srebrno plaketo s 500 tisoč lirami so priznali italijanskemu filmu ..Ogni giomo all’alba», trofejo na-odov pa so sOg'asno priznali Italiji
WASHINGTGN, 6. — Dean Rusk je bil danes gost sovjetskega zunanjega ministra Gromika na kosilu. Navzoča sta bila tudi ameriški predstavnik v OZN Stevenson In sovjetski predstavnik Morozov. Domnevajo, du sta Gromiko in Rusk potrdila že znana stališča glede nemškega vprašanja.
Predstavnik državnega departmaja Je izjavil, da sta Dean Rusk in Gromiko govorila danes samo o Berlinu. Razgovor je trajal 4 ure in pol. Predstavnik Je dodal, da se ni zgodilo ..nič novega«. Verjetno se bosta ministra znova sestala, toda ni bil določen niti kraj niti datum.
Rusk pa Je izjavil: ..Smo vedno na isti točki, ni novega razvoja.« Dodal Je, da z Gromikom nista govorila o Kubi in tudi ne o morebitnem prihodu Hruščova v New York.
Kakor piše vzhodnoberlinski list »Neues Deutscbland«, je predsednik vzhodnonemške vlade Ulbricht na sestanku centralnega komiteja enotne socialistične stranke izjavil, da se bodo pogajanja med Sovjetsko zvezo in ZDA nadaljevala po ameriških volitvah, ki bodo novembra. Pripomn1' je: ..Nedvomno so naši ukrepi, zlasti kar se tiče varnosti naše meje. prispevali k ustalitvi političnega položaja z ohranitvijo miru m z okrepitvijo položaja nemške demokratične republike.« Nato je ponovil namero za podpis ločene mirovne pogodbe, če ne pride do sporazuma z Zahodom. Prav tako Je ponovil zahtevo za sprejem obeh nemških držav v OZN kot polnopravnih članov.
Zahodnoberllnski župan Brandt se je danes vinil v Berlin po enotedenskem obisku v ZDA, med katerim se je razgovarjal tudi s Ken-nedyjem. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da so njegovi vtisi po razgovoru z ameriškimi voditelji naslednji: 1- Navzočnost ameriških čet v Berlinu je neoporečna. 2.Ken-ney pripisuje odločilno važnost ..volji berlinskega ljudstva«. 3. Wa-shingtonska vlada poudarja, da je zelo važno vprašanje ..možnosti zahodnega Berlina, da ostane pri življenju«. 4. Svoboda dostopa v Berlin je življenlsko vprašanje, ki ga morajo obravnavati skupno zahodni zavezniki in Nemci. 5. Artieriški odgovorni krogi kažejo pripravljenost, obsoditi pred svetovno javnostjo obstoj berlinskega zidu in prispevati, da se ..olajša trpljenje, ki je posledica tega zidu«.
Davi so vzhodnonemške obmejne straže streljalo na tri begunce, ki so skušali zbežati skozi majhen predor. Dvema Je uspelo zbežati, tretjega pa so ranili. Predor so skopali od kleti nekega stanovanja v vzhodnem Berlinu do zahodnega Berlina.
storiti; naša mladina mora vedeti, kdo je bil Tuhačevski.«
Ben Bela v New Yorku
AL2IR, 6. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela Je prispel danes iz Alžira v Pariz, od koder Je kmalu zatem nadaljeval pot v New York. V Parizu je potrdil, da bo odšel tudi v Havano, kjer se bo razgovarjal s Castrom. Ben Belo spremlja delegacija petnajst ljudi, med katerimi je zunanji minister Mohamed Hemisti V zvezi z vstopom Alžirije v OZN Je Ben Bela izjavil, da spada ta dan skupno s številnimi drugimi v slavno zgodovino alžirske revolucije. Spomnil se je vseh, ki so padli, da je Alžirija dobila svoje mesto v mednarodni skupnosti:
Zvečer je Ben Bela prispe! v New York, kjer je na letališču
izijavil, da bo Alžirija ostala zvesta načel-om listine QZn in bo delovala za mir in zbliževanje med narodi v okviru OZN. Dodal je, da bo med svojim bivan:em v New Yoiš<u obrazloži1 glavne smernice alžirske notranje in zu-nanje politike.
pri katerem ima grozdje minimalno vlogo, itd. ta tudi margarina ni povsem na varnem pred potvorbami!
Po dolgotrajnih pogajanjih med KD in PSI je senat odobril za kon o obvezni enotni srednji soli, glede latinščine so se sporazumeli, da jo bodo poučevali v drugem letniku samo dodatno pri pouku italijanščine, v tretjem letniku pa bo neobvezen učni predmet: obiskovali ga bodo le Usti dijaki, ki nameravajo na klasični licej.
Pretekli četrtek je papež Janez XXIII. odpotoval 12 Vatikana v Lorcto in Assisi: od leta 1870, ko je bilo konec cerkvene države, je to prvi primer, da papež zapusti Vatikan in potuje po Italiji. N a vsej poti so ga pozdravljale množice vernikov; spremljal ga je tudi predsednik vlade Fanfani, predsednik republike Segni pa ga je dočakal v Loretu.
Vodstvo PSI že drugi teden proučuje politični položaj in pripravlja odgovor na nedavno resolucijo vodstva KD, v kateri se posredno postavlja vprašanje sta lišča, ki ga bo PSI zavzel v bodočih. deželnih svetih: ali bo na daljeval s politiko levega centra, ali pa se bo povezal s KPI povsod tam, kjer bosta PSI in KPI imeli večino. PSI ni enoten gled tega; medtem ko avtonomistična večina zagovarja stališče, da je politični razvoj, po lanskem kongresu stranke, v tolikšni meri napredoval, da so postali sklepi tega kongresa zastareli, se levica opira na te sklepe in zagovarja tezo, da jih ni moč prekoračiti; hkrati pa je proti sklicanju kongresa, ker se boji, da bi se njen vpliv zmanjšal. Vodstvo PSI ho zaključilo v sredo proučevanje političnega položaja in dalo odgovor na vsa ta vprašanja.
S tem v zvezi 'je vodstvo objavilo dokument, v katerem govori n izsilievnniu KD in svari socialiste, da bi njihova privolitevv take zahteve KD stvarno nomen^a utrjevanje političnega monopola KD tudi na volilnem področju.
Plovni kanal iz Črnega morja v Baltsko
MOSKVA, 6. — Agencicja Tass javlja, da se je začelo delo za zgraditev plovnega kanala, dolgega 2500 km, ki bo povezoval Črno morje z Baltskim morjem po so-vjetifaem ozemlju. Sedaj morajo ladje, da lahko prdejo iz Baltskega mora v Črno morje, plu-ti po Sredozemskem, Atlantskem in Severnem morju.
MOSKVA, 6. — Nocoj so prispeli v Moskvo ravnatelj Jugoslovanske agencije Tanjug Jovan Marlnovič in namestnik ravnatelja Dejan Vlapčcvič na razgovore v smislu sporazuma o sodelovanju med a-bila prazna. Kardinal Siellman je I geneijo Tanjug in sovjetsko ugen-

vprašanj
zunanjepolitične zamisli stične stranke, kakor so n. > zavzemanje za razvoj mej rodnih odnosov na načelih a1 njega. nega in miroljubnega sožitju; nato njen boj za ohranitev mira ’ ‘
met s to, glf tetega kjer j važno.
Tedi nost p Poglec
njun UUJ	Oinuimep
svetu, razorožitev, premogovi jg
blokovskih nasprotij. Ker ni ; va , na politika neposredno pooei gle(J . 2 obstoječimi tendencami v *	•
narodnem gibanju zagotavlja j politika stranki specifično	*
ne ie v delavskem gibanju, 1 di več tudi v celotnem polttilj
—	i
—	I
PO
življenju države. To je sof stična stranka po velikosti tP politična sila v državi. Ilkral-. taka politika tudi osnova zflj tivne zveze italijanskih social1}
2 vsemi tistimi strankami ni-banji na svetu, ki opirajo s' , odnose na načela ennknnrtf ayem st i, medsebojnega spoštovanji ni tnc nevsiljevanja lastnih stališč
~~ ( Okr centir
uprl
»once
Brcžnjcv v Jugoslaviji g i
Predsednik prezidi a vrhovi'" ^i ste
teden j
Sko
.1 ur;glave: mn,.vej uslužl
nam ie vp
sovjeta SZ je prejšnji ključil svoj obisk v in svoje razgovore z ...	,
Titom. Uradno pornč.lo poudlr ^ da sta oba predsednika ugoJoj Art' da je izjava vlad FLRJ in 7-od 2. junija 1953 pomenila d8' aria osnovo za plodno sodelonanjee sta izrazila prepričanje, da s«; do medsebojni prijateljski ok st in sodelovanje razvijali in širjali tudi v prihodnje na področjih v enakem duhu.
V široki izmenjam mnenj »J tualnih mednarodnih vprašanja o razvojnih težnjah na s ne/j. bilo ugotovljeno, da se gled-obeh strani ujema,o, ali so s, dobita.
Jugoslavija in SZ sta prepf — ni, da je mir moč ohranit, ij Teč krepiti, in se izrekatu za to. dl glava države uveljavile pnljtiko j’
r
da
*am i
bo
gamo
Prom
ljubnega s ožit,a, ter poudarjata •	1
sta ka::or doslej odločeni rej m-mati se za urejanje vseh st>0,|
70-Ietnica Socialistične stranke Italije
je di všeč.
Pri
(kozi
Jemenska revolucija je utrdila
se
KAIRO, 6. — Kakor poroča a-
gencija Srednji vzhod, je državni minister jemenske vlade Moha.
med Taleb izjavil, da bo jemen ska vlada na prihodnjih sejah proučila vprašanja velike važnosti kakor so; vzpostavitev federacijo z Z AR; zakon za agrarno reformo, ki naj se takoj izvede z začetkom razdeljevanja zemlje, ki
pripada kraljevi družini; imenovanje nove narodne skupščine, ki
naj pripravi novo ustavo. Medtem so sporočili iz Berlina, da jo vzhodnonemška vlada priznala jemensko republiko.
Dalje je omenjena agencija . javila, da so jemenski vojaki ubili večino od skupine sto vojakov Saudove Arabije, ki so skušali vdreti v Jemen.
Knjiga o Tuhačcvskem
spal v svoji sobi v prvem nad-|cijo Tass.
MOSKVA, 6. — Sovjetski piša telj Nikolin je sporočil, da namerava napisati knjigo o maršali Tuhačevskem, ki je bil leta 1937 ustreljen po nalogu Stalina.
«Mlada generacija, piše Nikolin, mora vedeti resnico o tistih, ti so padli kot žrtve samovolje m kiršitve revolucionarnih zakonov v letih kulta osebnosti. Maršal Sovjetske zveze Mihail Nikolaje, vič Tuhačevski je do dneva svoje tragične smrti zvesto hodil po poti, ki jo je bil izbral: po poti velikega poveljnika in zvestega sinu naše domovine. Nisem strokovnjak za vojaške zadeve in morda bom naletel na težave pri pisanju te knjige, toda to je treba
Predstavnik nove jemenske vl» de v Kairu Ahmed Bacha je za nikal govorice, češ da je imam El Badr še živ, ter je ponovil, da ja ta umrl pod ruševinami kraljev« palače na dan izbruha revolucije Vendar pa so v Kairu vzbudil« presenečenje protislovne izjav« glede usode El Badra. Ze Prvi dan upora se je takoj razširila govor:-ca, ki so jo uradno potrdili, da je K' Badr pokopan pod rušev>-nami svoje palače, jjozneje pa s.> nekateri trdili, da so ga ustrelili uporniki. Sinoči pa je član lemen-skega poslanstva v Kairu El Alavi izjavil, da je El Badr še živ in da se skriva v neki trdnjavi na področju Hajah tri ure poti od prestolnice. Dodal je, da so j“-menski vojaki obkolili trdnjavo, da prisilijo bivšega imama na pre dajo.
Jemenska vlada je objavila danes dekret o ustanovitvi urada sveta revolucije, sestavljenega iz petih članov. Njegova naloga bo koordinirati dejavnost sveta in raznih ministrstev ter nadzorovati izvajanje sprejetih sklepov.
Razen tega je vlada sklenila odstaviti vsa diplomatske pred stavnike Jemena v tujini zaradi njihovega sorodstva z imamom Al Badrom. Ministrstvo za zdravstvo pa je odredilo, naj bolnišnice zdravijo bolnike brezplačno, in je ukinilo »higienski davek«.
Predsednik vlade Al Salal je na tiskovni konferenci potrdil, da Je
Al Badr umrl pod ruševinami svoje palače. Dodal je: »Smo močni in ustrahovanj., kralja Sauda nas ne plaši. Goto«) smo, da lahko stremo vsak napad proti nam. Plemena Hašid, ki so najmočnejša v severnem Jemenu, sedaj podpirajo revolucijo. Nasa revolucija je imela uspeh In sedaj je treba samo odpraviti žalostno stanje, ki ga je zapustila monarhija. V ta namen bo potrebna nova revolucija.«
Jemenski zunanji minister Možin ElaJnh ki potuje v New York. je prispel danes na letališče Fiu-micino v Rimu. Časnikarjem j« minister izjavil, da misli predlo-žiti v OZN noto o vmešavanju kralja Sauda v notranje zadev« Jemena. Razen tega misli zahtevati od OZN priznanje jemensk«
republike.
Na vprašanje, ali predvidevajo akcije jemenskih monarhistov, je minister Izjavil, da ne in da je sedaj vse mirno. Pripomnil je, da je republika sedaj izvršeno dejstvo in da io podpirata ljudstvo in vojska. Ostala sta samo dva princa ali trije, ki nimajo nobene važnosti. ..Republika ni plod državnega udara vojske, temveč 1 udska revolucija, ki jo čutijo v vseh slojih in jo hočejo po vsem Jemenu,» je dodal minister.
Šahovska olimpiada
VARNA,. 7. — Danes opoldne so btle na šahovski olimpiadl odigrane prekinjene partije 7. in 8. kola.
Rezultati — 7 kolo: Ceškoslova-ška-Demokratska republika Nemčija 1,5:2,5. 8. kolo: Bolgarija - ZDA 1,5:2,5, Sovjetska zveza - Holandska 3:0 (1). Botvinik - Donner ponovno prekinjena, Vzhodna Nemčija - Avstrija 3:1, Madžarska-Zahodna Nemčija 3,5:0,5, Jugoslavija - Romunija 2:2, Argentina Češkoslovaška 2:2. Stanje po 8 kolu:
Sovjetska zveza 22,5	(1), ZDA
20,5, Jugoslavi jn 20 Madžarska 17,5, Zahodna Nemčija 16,5, Argentina 16, Romunija in Vzhodna Nemčija 15,5, Bolgarija 15, Holandska 12 (1), Češkoslovaška 12, Avstrija 8 točk.
Danes bo v Rimu slovesna proslava 70-letnice Socialistične stranke Italije. Ob tej priložnosti bo izšla posebna številka njenega glasila «Avanli». V sedemdesetih letih svojega dela je stranka zavzemala vidno mesto v boju italijanskih delavcev za pravičnejšo družbena ureditev. Tako stališče je zagotovilo stranki ne samo široko podporo delavskih plasti /• talije, marveč tudi poseben vpliv v italijanskem političnem življenju. Res je, da je bil ta vplir včasih močnejši, včasih šibkejši, vse to pa je bilo odvisno od od nosov v sami stranki, od notranjih ukrepov, od splošnega političnega in gospodarskega položaja v državi in končno pogostokrat od stanja in premikov v mednarodnem delavskem gibanju, katerega del je tudi italijanska socialistična stranka.
Stranka slavi sedemdesetletnico prav v času močnejše uveljavitve nove smeri, za kakršno se Italijan, ski socialisti bojujejo že več let. Gre za tako imenovano avtonomistično politiko stranke, ki je prestopila okvire splošnih političnih postavk in prevzema vedno bolj oblike konkretne politične akcije. To politiko so začeli neposredno po madžarskih dogodkih, potem so jo postopoma oblikovali in je na kongresih v Benetkah m Neaplju, zlasti pa na lanskem XX V. kongresu stranke v Milanu že dobila popolnoma jasne obrise. Njeno bistvo ni samo v oddaljitvi od politike komunistične stranke, katero so bili socialisti vrsto tel zelo tesno povezani, marveč tu.li v samostojnem določanju stališč do vseh vprašanj domače in mednarodne politike. Taka avtonomistična smer, ki je pripeljala do oddaljitve med obema delavskima strankama, je povzročila tudi široke razprave in premike v socialistični stranki sami, saj se njena levic a še naprej zavzema za tesnejšo povezavo s komunisti.
Izvajanje avtonomistične politike pa nikakor ne ogroža osnovnih načel socialistične politike italijanskih socialistov. Tisto kar socialiste loči od komunistov, niso razlike v končnih ciljih obeh delavskih strank v boju za družbeno in gospodarsko politično preobrazbo države, marveč razlike v načinu in obliki boja za dosego teh ciljev. Te razlike so posledica specifičnega razvoja delavskega gibanja v Italiji.
Prevladovanje avtonomističnih stremljenj v socialistični stranki je opaziti v istem času, ko stranka' podpira tako imenovano politiko sobrata v levo*. Se več, podpora socialistov novi vladni formaciji slevega centra* je posledica njene samostojne in prožne ocene političnega stanja v državi. Znani «gospodarski program* socialistične stranke, ki rsebuje vrsto zahtev za modernizacijo gospodarske in politične strukture države, — poglavitni pogoj socia-listov, če naj podpro vlado levega centra, je bil, da demokristja-
___________urejanje vseh spoj
mednarodnih vprašanj s pogaM Polici
Glede odnosov med /DA ml Pravi bo in ter glede na nekatere l viti i padalne imperialist čne i-jare 1 dar i
bolj ekstremističnih krogoč:	__
ZDA se obe strani zavzemali, normalizacijo teh odnosov na I logi omenjenih načel.
Oba predsednika sta se zai’:
2a splošno in popolno razoroži zore, za sporazum o prenehanju f skih poizkusov. Prav tako ]’$ ratg obe strani ustanavljanj » atomskih področij v Srednji ropi, na Balkanu, v Afriki i* drugih delih sveta. Poročil o f dar ja, da Sovjetska zveza P8' ra politiko Jugoslavije in dr*j — miroljubnih balkanskih drža«, Preži utrditev miru in razvijanje '	*
lovanja med narodi.
Obe idadi sodita, da je že naj dozorela potreba, da se p'-, še mirovna pogodba z Netil « . in da se normalizira položaj t> hodnem Berlinu. Jugoslavija, Sovjetska zveza, ki sta utrpeli Adar gromne človeške žrtve in ogt' — no materialno zgubo zaradi ni tak < da fašistične Nemčije, sta zas* druž Ijeni zaradi nevarnega razvoja! godlcov sredi F.vrope jn 2aradil ~ novnega oživljanja nemškega }	~~
Utanzma Jugoslavija in SZ, \	—
nita, da pri sklepanju o urei	•—
nemškega vprašanja ne bi s4 — P o- a biti na dejansko stanje v Nj
Ta
Prižg j avetl
bč _
čijt: da obstajata nemški državi.
dve suveje
«S<
V * y
Izjava govori zatem o priti’
ntilf Je K
nosti načelom OZ,N, o _________
sprejema Kitajske v to orgrš cijo, o pooečmju članic OZN. "clg, je posledica razpadanj kolo" *e h nih odnosov, in o nu nosti P||! jo 1. iitve go'podarskega razvoja «' dostno razvitih neraiv t h dež( Zatem se poudarja, da je med. razgovori ugotovljeno, da stajajo ugodni pogoji in prti#*1 ska medsebojna zainteresirana>[ Dnov nadaljnje širjenje gosnodorsk'. Iain,
»e 1 tnu da j K.
kulturnega, znanstvenega iti gih oblik sodelovanja med 1 nia državama. ,
Drugi dogodki
V preteklem tednu mo bili}
valp
ie 1.
Ki Vse »n , ie j vedi
ča še številnih drugih dogoi* nj,-ki jih bomo tu deloma o-iteae 11
ki it h bomo tu
Amen ki astronavt fclurro , odletel na krožno Dot o/coli 'l{, . *vi Ije, la jo ie šest :rat ob.etel tl ie b nato srečno pristal na Atlanti «Ste oceanu To vol m hilo med I kriv pravann nobenih tehničnih «;l L dentop« in okvar in tudi polil v 1 potekal v naj večjem redu P “°n ščov je to vol poslal isennei’ * Sl brzo avko s čestitkami.	y
Medtem je sopietsfci znanl\ pr-. nik Blagonravov napovedal, dl' sedaj prvi cilj sovjetskih z11.	151
stnenikop iznesti nsrečanje v * n' solju« med a tronavti.	2
Drugi dogodek, o katerem s< QRC v Italiji mnogo pisalo, je bil#- Im, grabitev pomočnika špansk u konzula n Mi!anu. IIarah in al
konzula v M 'anii. Ugrab la O1 skupina italijanskih študentom ga držala v neki samotni koči *tr« dni, nakar so ga izpustih im *ari
študentje pripadajo anarhist1 skupini. Namen ug.abitve je , opozorit i svetovno javnost n d.
vzdržno stanje v Španiji Vi ■*ni vsem pa opozoriti na obsš1 hab treh španskih antifašistov, od 1 Iču ter ih je bil eden obsojen • na sjj pejj Prav včeraj -o av li. da so pf8 jabj obnovili in da je bil glaimi v j ženec obsojen na 30 let jeZ-e Sl organizatorjev ugrnb.tve so dS■ alle daj aretirali tri in pripravo pril proti njim proces.	«eg
V Jemenu se je položaj repi kanske vlade utrdil Kralj S1 pa 2 denarjem in z or ožjem t pira maloštevilne upornike ob 1 ji ter pošilia čez mojo tudi s11
..ožfll.a T«,l» J	f	...til
rav
»ho
»k«
vojake. Toda do sedaj je je
ska vojska z lahkoto obroč#".! lab
2 vsemi temi plačanci in je . n Ha protestirata v OZN oroti # šavanju Saudove Arabije # menske zadeve Jemen ki zu
minister je izjavil, da je novf1
publika za spoštovanje OZN in listine Arabske lige. -
»ki
ne
da:
Vai
t'
rujema v socializem in našo mokracijo bomo osnovali na vicah ljudstva. Naša voliti k8,
politika pozit:vne nevtralnosti} neblgkovstva,» je poudaril
ster.
va;
IJa
PrlmorsTcT^nevnllc
— 3 —
7. oktobra 1991
DON ALP HONIG
Mož na
nebotičniku
igram
'ni n to po j pen
juje |
en ot Opazoval je množico, ki se je t-ne e *birala Sp0daj, na pločniku. Pro-iskih met se J« ustavil. Ampak vse » go* to, gledano z okrajka šestindvaj-‘etega nadstropja nebotičnika, na in kjer je stal, je bilo tako malo notro važno.
s0( Tedaj je posvetil svojo pozor, i n. nost prestrašenim obrazom, ki so met Pogledali skozi okno nedaleč od lih ol njega. Najprej je bila sobarica, oiitjo nato liftboy, ki je hotel videti, mini kaj Se dogaja. Trenutek pozne-tarjov je gg je pomoiiia skozi okno gla-r Va direktorjevega pomočnika, j v t *^ednji{ pa še debelo direktorje-ulja ' Vo obličje.
10 0	— Kaj počnete tu? — je vpra-
rtju, ^ direktor.
— Skočil bom.
— Skočili boste? Dol?
- Da.
~~ Kdo ste?
~~ Carl Adams.... Umaknite se! ®krajek je bil širok okoli 45 njo sf *entimetrov. Adams je stal med en orat dvema oknoma, tako da ga nihče Tanj« ni mogel doseči. S hrbtom se je lišč. j uprl v 2jd jn vroče opoldansko ,,i J°nce mu je sijalo v obraz. V IliV j ji “e^ razpeti srajci je bil podo-*	možu, ki se pripravlja, da
rhavti “> stopil na morišče, edenl Skozi okna so pogledale nove Slave:	zdravnik, razni hotelski
uslužbenci in slednjič še duhov-rnoloi	°slavljal ga je z «gospod
in 1' Adams» in mu pričel tiho prigo-ln do' v»rjati.
vanje' — Zakaj ne pridete noter in la se nam vsega lepo ne pojasnite? — ki c(; Je vprašal duhovnik. —
.( tn ^	— Nimam kaj pojasnjevati.
, ""	. ~~ Ali želite, da vam pomagam,
,'nj v' “a Se vrnete v sobo? ižunjij ~~ Ce se mi približate za en sveto, *am korak, — je zagrozil Adams, bom skočil.
so J* ■ Kako vam pa lahko pomagamo?
~~ Ne prosim pomoči.
't d('	, edaj ie pogledala skozi okno
if ? ava policaja, ki je upravljal
M
? sol st 1 t< t! krat: a za; oriall' ni ifl!
križišču pred hote-
ČllO I	|
ta po*> — Hočeš c n dri	— Ne, —
drža« Prezirljivo gl
irjatn fromet na
if io\ °m-
'	~7 Hei- Prijatelj, — je dejal
3o,7aj4 Policaj, — poklicali so me sem. A m j Pravijo, da hoče nekdo napra-nlere ^ viti samomor. Tega menda ven-
roaoV’ dar ne misliš resno?
niiato.	Nasprotno, čisto resno mi-
, na t *Iim-
— Zakaj?
» zat,!	— Zato ker ljubim takšne pn-
norož' zore, kjer je mnogo ljudi. iju 1'	— Smisel za humor imaš — mu
io pg je dejal policaj. — To mi je -a-e «' všeč.
k/,fri Pr? teh besedah se je nagnil čilo [ *koz* okno, kolikor je mogel.
cigareto? 1 je dejal Adams in gledal policaja.
ujv Ta je izvlekel cigareto, si jb , Prižgal in puhnil dim v sončno ie , \ svetlobo.
S^tfnii ~ Lep dan, kajne? — je vpraša i v “aI*
ovija — Lep za smrt, — je odgovoril itrped Adams.
n opij — Mračne* si, prijatelj, ko na
,di tak dan misliš na smrt. Ali imaš
“ 2;*1 družino?
ar«d( I ~ Ne. Pa ti?
kena j ~~ Hnel sem ženo.
SZ |	— Jaz nisem.
ureij — To „i dobro.
I11 N' Ni, — je potrdil Adams. <suu«I t *®e v^eraj sem imel družino,* j* razmišljal. Zjutraj je zapustil prM , °* in ko je bil na pragu, mu tmiiti ’e Karen rekla: «Zbogom». Ni ga orgaffl Poljubila; njun zakon je bil že y ' c Igo brez poljubov. Ona pa je . ”j :e bila njegova žena; še vedno |,jn	ljubil, kakor vedno. Nikoli
i drir
m .* Pristal na ločitev, čeprav je j u ie *ena rekla, da ga bo morda! °a zapustila.
W ttiov je* 3e .p°P°ldn* V” , d°' dnrskj laJ’ *ene »i bilo več. Našel je in < v . ° “e Prazno stekleničko uspa-ned 1	J11*1 tablet in njeno truplo, ki
*ežal° na kavču.
Vse°S PaP*ria na blazini mu je in p°iasnil. To je bilo neumno je j°v°- Omenila je Steva, ker
i bi!i,1 Ved«? .la’ da n:ien mož ve vse’ iouodij ni,* 1 ie to že mesece. Moža se j ./te/i11 r a Poznala. Nekoč je videl Ka-'u,rrvt ka, Z neznanim moškim v bližnji
>?<•! i4 le bnl'’ ‘n k0 j0 je vpra5al’ kd0 nuutsV *Steve°’Mmu °dgOVOr!la samo: med ' kri i Nikoli mu ni ničesar pn-uh «•' ig Va*a- 2e mnogo prej mu ie bi-1 polžil kn„rek,a- da Se nJun zakon bliža ’du ii a ®d tedaj je javno hodila ennetli * Stevom
znans\ 2adnj®m času se ji je Steve ial, d«' n_,ce,‘ izogibati. Včeraj pa ji je
■i?i tje
u-	, “ugiDau. včeraj pa ji je
2T , ? > da se ne želi več sestajati
V	JO, Tp[rn ni mntrln nrohrvlpti
-em s* ie bilfl;
njo. Tega ni mogla preboleti. mAaPUstil je hišo in blodil po i. ,eab do polnoči. Ko se je nas-
ie bil« Im uo polnoči. Ko se Je nas-ipansk ka^i6®8 iutra prebudil, je vedel, ’ la ni, 0 storil. Odšel je v hotel in
lentott i
w aiuui. uusei je v uuici u* , a, str l,*val sobo, ki leži čim bliže
U,k0m »ara« Vratar je mis.1U’ da, J® 1°
■arhisV ni r
.e jt J ‘ Zat0-
st na
cene, on pa je vedel, da
. |:^° je stopil na ofcrajek, ga vl-'i' y n v prestrašila, Spodaj so se „ d 2,brali ljudje kakor v mravlji-• inz Bar' Brž 80 Prispeli gasilci in raz-pf«j j r. Platno. Kakor da bi platno linii o' i U"0 zadržalo telo, ki pada s ie'e g.. ,‘hdvajsetega nadstropja! Ga-50 d,?,	»« mu nikakor niso mogli
iprav" pribhža1;i Gasilske lestve niso do-
, rep>‘ fl6 te vi«be.
■a!) S1	Nesmiselno je, kar name-
f-rem t *	storiti, — mu je dejal
ce ob udi t* ie j e*
hrasti’' t je 9 )roti V ije v ‘4 . noV°.,
' “5! lipe. naSO
ki je z(jaj pogledal skozi lakj^daz sem zdravnik
in vam
^ Pomagam,
Škrki- ak° io’ da ste tako za-•, ne J*ni zame, ko pa se sploh oVa dam8P°Znava?. - je vprašal A-vam	SaJ niti ne veste, če
__ ~i lahko vaš trud plačal.
tasu važe V tem Primeru denar ni M0 ^ lia».n’ 8°sPod Adams, zagotav-ditika Jaa» vam.
'Inost1 J trii
— Prepozno, dragi doktor. Pomagajte raje tistim, ki so vaše pomoči dejansko potrebni. Jaz je nisem.
Zdravnik je izginil in na oknu se je zopet pojavil duhovnikov obraz.
— Ali lahko kaj storim za vas?
—	je vprašal.
— Ne, — je dejal kratko A-dams.
— Ali želite, da vas pustimo samega, da bi razmišljal?
— To je edino, kar vas prosim.
Duhovnikova glava se je u-makmila in Adams je slišal govorico ljudi v sobi, ki so iskali način, kako bi ga nagovorili, da bi spremenil svoj sklep.
Tedaj se je znova pojavil policaj. Adams je vedel, kaj hoče. Hotel stoji na njegovem sektorju in zdaj bo poskušal storiti vse, da bi mu onemogočil samomor.
— Veš, Adams, — je dejal policaj, potisnil noge skozi okno in sedel na okrajek. — Zapustil sem svoje delovno mesto. Zdaj b, moral stati spodaj na vogalu in usmerjati promet, pa sem samo zaradi tebe zlezel sem gor.
— Kar ostani tu. Promet se je tako ves ustavil.
Policaj se je nasmehnil.
— Res je, — je odgovoril In odmahnil z roko. — Ljudje spodaj čakajo, da boš skočil.
— Prav na to čakajo?
— Gotovo. Prepričani so, aa boš skočil, in želijo videti to predstavo. Saj jih ne boš razočaral, kajne?
Adams je pogledal na množico, ki se je gnetla v globini pod njim.
— Od tod jih ne moreš slišati,
—	je nadaljeval policaj. — Kličejo ti, naj skočiš. Prepričani so, da si jim to tudi dolžan, ker so izgubili že dovolj časa. Mnogo jih je že zamudilo važne službene opravke zaradi tebe.
— Krdelo lačnih volkov, — je dejal Adams.
— Tako je. Zakaj bi dal svoje življenje, da bi jim nudil zabavo?
Policaj je pozorno opazoval Adamsovo obličje in se trudil, da bi odkril na njem prvi znak neodločnosti.
— Pridi noter, — je dejal s tihim glasom. — Pošlji k vragu vse te ljudi spodaj 1
—■ Morda imaš prav, je dejal Adams.
— Seveda imam. Zakaj bi jim napravil uslugo?
Adams se je premaknil in je skoraj padel v prepad, ko se je odlepil od zidu. Zakril si je z roko oči.
— Malo se mi vrti, — je dejal. — Daj mi roko!
Policaj je pogledal fotoreporterje, ki so stali na strehi na drugi strani ulice. To bo dobra slika za jutranjik. In naslov: • Požrtvovalni policaj rešuje samomorilca.*
— Prav, drži se!
Ko je policaj vstal in stopil k Adamsu, se je v množici zaslišal hrum.
— Vedel sem, da boš prišel, — je rekel Adams in se krčevito oprijel policajeve roke. — Zato sem si tudi izbral ta hotel.
Kaj? — je vprašal policaj in se trudil, da bi na ozki polici ohranil ravnotežje.
Ne imenujem se Adams, Steve! Karen je bila moja žena. Ali veš, da se je včeraj ubila? Zaradi tebe!
Na policajevem obličju se je pojavila groza. Hotel se je vrniti, toda Adams ga je trdno držal za roko. Silovit zamah ln dva moža sta se odlepila z o-krajka.
Ko je letel po zraku, je bil zadnji policajev občutek trden stisk roke, ki ga je držala kakor klešče.
..
^ : “ -
Novi slovenski film „Naš
i
avto'
Režiser František Cap je za producenta ((Triglav filmi) končal pred dnevi snemanje novega slovenskega filma — satirično komedijo. Film so posneli po dveh mesecih dela v Slovenskem Primorju, v Piranu, Kopru in okolici. Preostala je le še laboratorijska obdelava filma, tako da lahko pričakujemo premiero v novembru.
Upamo, da je ekipi uspelo napraviti film, ki bo gledalce pri-jetno razvedril, posebno še vse take, katerih neomajna želja je: imeti avtomobil. Kakšne dobrine in hkrati skrbi se s tem ro-de, pa nam bo pokazal film.
Film so ustvarili v produkciji Triglav filma: režiser František Cap; direktor fotografije Mile de Gleria: arhitekt Mirko Lipužič; komponist Marjan Vodopivec.
Igrali pa so: Janez Cuk, Sonja Krajšek, Milan Srdoč, Ruša Bojčeva, Metka Bučarjeva, Mila Kačičeva, Štefka Drolčeva, Janez Škof, Alenka Svetelova, Tonči Vrdoljak, Elvira Kraljeva, Manja Goleč in drugi.
Direktor filma je bil Roman Stergel.
OB PROSVETNIH KONFERENCAH V GORICI IN TRSTU
O nekaterih problemih našega ljudsko-prosvetnega delovanja
Misli znanega strokovnjaka za zborovsko petje Rada Simonitija o naših zborih - Se o gostovanju Koroškega okteta
Nastopil je čas nove prosvetne sezone, ko se bodo prosvetna društva (da seveda o gledališču in Glasbeni Matici ne govorimo) zdramila iz poletnega mrtvila in' poživila svoje delovanje na raznih področjih, na katerih pač sloni teža njihove aktivnosti. Sicer smo v zadnjih dneh že zabeležili nekaj kulturno-prosvetnih dogodkov, ki kažejo, da se je ta sezona praktično že pričela, vendar pa so to bili le priložnostni nastopi, pri katerih je bil delež prosvetnih društev in sorodnih teles le minimalen.
Vsakb delo, in zato tudi prosvetno, zahteva seveda za uvod nekaj priprav, med katerimi se izdelajo smernice, ugotovijo pogoji in pregledajo sile, s katerimi Se razpolaga. Med take priprave lahko brez dvoma uvrstimo prosvetni konferenci, ki jih prireja Slovenska prosvetna zveza danes dopoldne v Gorici in jutri zvečer v Trstu iz praktičnih razlogov, ločeno za gori-ške in tržaške prosvetarje. Na obeh teh konferencah se bodo zbrali zastopniki prosvetnih društev, ki so včlanjena v zvezo.
O čem bodo razpravljali? Ko smo to vprašanje zastavili predsedniku Prosvetne zveze prof. Ubaldu Vrabcu, sm0 dobili od-govor, ki bi ga lahko označili bolj za splošen pregled tega. s čimer se prosvetna društva pač ukvarjajo, oziroma za bežen pregled prosvetne problematike, ki se začenja nekje pri tradicionalnih oblikah Ijudsko-prosvetne-ga delovanja in končuje pri iskanju novih oblik, ki jih vsi iščemo, ki pa jih je tako težko najti. In prav zato bo verjetno največ govora prav o teh «no-vih oblikah« ali prijemih. Pri tem pa vodilni odbor Slovenske prosvetne zveze računa predvsem na sugestije predstavnikov prosvetnih društev samih, ki lahko pač najbolje vedo, kakšne so želje in težnje, Da seveda tudj kakšne so sposobnosti njihovih članov.
Na teh dveh konferencah pa bodo prišla pod rešeto tudi vprašanja, ki zadevajo dosedanje o-blike dela. Pri tem gre v prvi vrsti za pevske zbore, pa za dramske sekcije, knjižnice, predavanja itd. Na Goriškem je poleg drugih aktualno tudi vprašanje poživitve športnega delovanja v okviru prosvetnih društev pa tudi izven njih. Ta dejavnost lahko namreč v največji meri pritegne mladino v krog
prosvetnih organizacij, kakor lahko v večji meri aktivizira mladino prirejanje izletov, ki naj bodo prvenstveno družabnega značaja, pri katerih pa naj se po možnosti vodi računa tudi o njihovih prosvetnih funkcijah. Na Goriškem se dalje postavlja naloga čim večje afirmacije glasbene šole, ki jo je odprla tržaška Glasbena Matica v sodelovanju s Prosvetno zvezo, po uvodnih težavah se zdi, da bo šlo letos boljše, da se je zanimanje za šolo povečalo, toda prav na tem področju se da še marsikaj storiti za popularizacijo glasbene^ vzgoje, ki ima ravno na Goriškem tako lepo tradicijo.
Tržaški prosvetarji imajo spet svoje probleme, ki se v glavnem sicer krijejo s problemi goriških, a se od njih vendarle nekoliko razlikujejo. Za športno dejavnost lahko rečemo, da je v okviru prosvetnih društev na Tržaškem precej razvita, čeprav je zadnje moštveno namiznote-rtjško prvenstvo Športne zveze Bor pokazalo, da je ponfekod, kot na primer na Proseku ali pri ((SkamperluD, nekoliko zaspala.. Dramski odseki so skoraj povsod zamrli, bolj pa so aktivni zbori, čeprav tudi za te na splošno vel.ia, da bi lahko dali več od sebe. Ni še dolgo tega, kar smo v nekem našem članku ugotovili, da so nas v zadnjem času pri zborovskem petju italijanski someščani že prehiteli, čeprav ni še tako dolgo tega, kar smo bili močno pred njimi.
Prav v pevskih zborih, ki predstavljajo od klasičnih oblik prosvetnega delovanja eno tistih, ki se lahko uspešno vraste-jo tudi v nove oblike dela, bodo morali na obeh konferencah izreči kako tehtno besedo, ki pa ne bo smela ostati samo med štirimi stenami in kvečjemu morda še v zapisniku.
In ko smo že pri pevskih zborih naj omenimo, da se je v preteklih dneh mudil najprej na Goriškem in nato pri nas na Tržaškem na povabilo Slovenske prosvetne zveze priznani strokovnjak za zborovsko petje iz Ljubljane, sicer pa briški rojak, Rado Simoniti. Med svojim obiskom je obiskal naše zbore v Dolu in Doberdobu na Goriškem ter na Proseku, v Bazovici in Padricah-Borštu. Zbori so pred njim zapeli po nekaj pesmi, da je dobil vpogled ne samo v številčno stanje zborov,
pač pa tudi v pevski material s katerim razpolagajo, v strokovno znanje pevovodij itd.
Tov. Simoniti je bil v glavnem zadovoljen s tem kar je videl in slišal, upoštevajoč seveda pogoje v katerih delujejo društva oz. zbori. Imel je tudi nekaj pripomb. Predvsem je izrazil željo, da hi se zbori številčno okrepili in pri tem mimogrede omenil, da je povprečno številčno stanje zborov v Sloveniji okrog 50 članov. Ce to m mogoče, potem naj bj se zbori po možnosti združevali po vzgledu Padrič in Boršta, ker je kvaliteta petja v neki meri tudi pogojena v šle-vilčnosti glasov. Tov. Simoniti je tudi dejal, da bi bilo zeio koristno, če bi prišel kak sposoben pevovodja iz Slovenije k nam in nekaj časa vadil s posamezni zbori in potem tudi z njimi nastopil. Take izmenjave so vedno koristne, ker vnesejo v dejavnost zborov nekaj novega.
lav. Simoniti je tudi omenil spomladansko revijo mladinskih pevških zborov, ki bo v Celiu in pa revijo slovenskih godb na pihala. Izrazil* je željo, da bi nastopil tudi kakšen mladinski zbor iz zamejstva, pa tudi kakšna godba bi utegnila priti v poštev.
Med svojim bivanjem na Goriškem je Simoniti prisostvoval tudi komemoracijski slovesnosti za pokojnim goriškim glasbenikom in pedagogom prof. Filejem in pri tem imel priložnost slišati zbore iz Gorice, Pevme in Jazbin. Tako si je lahko ustvaril precej jasno sliko stanja zborov pri nas v zamejstvu.
Ko pa že govorimo o zborih, nikakcr ne moremo in ne smemo mimo gostovanja Koroškega okteta, ki je predstavljalo nekakšno uvodno prosvetno prireditev v novi sezoni. To gostovanje je bilo pomembno iz več razlogov. Predvsem so vsi štirje nastopi okteta v Bazovici, v Križu, v Barkovljah in v Slovenskem klubu v Trstu ponovno pokazali (kot že pred dobrim mesecem nastop zbora «V Vodopivec*) kako je naše ljudstvo še vedno navezano na zborovsko petje. Gostje iz Ljubljane so vsakokrat peli pred natrpanimi dvoranami in izzvali res veliko navdušenje. Njihovo gostovanje je izzvenelo v sicer neizrečeno, toda občuteno simpatijo našega občinstva do koroških bratov, kar je prišlo najlepše do izraza ravno pri petju
Tibor Mendel KITAJSKA IN NJENE SENCE
Zanimiva in poučna knjiga o novi Kitajski, ki šteje danes ie 700 milijonov prebivalcev
V novi knjigi pod naslovom Kitajska in njena senca, ki smo jo v prevodu Dušana Savnika in izdaji Državne založbe Slovenije, pravkar dobili na naš knjižni trg, sta dve stvari, ki dajeta tej izdaji svoj pečat. Prva stvar je v tem, da je avtor knjige Tibor Mende. Ta Madžar po rodu, sicer pa naturalizirani Anglež, sodi danes med najbolj znane publiciste, svetovne popotnike, ki se niso strašili iz prvega vira zajemati informacij in na podlagi njih pisatj objektivne knjige o neznanih deželah in ljudstvih. Mende, ki je sicer dopisnik angleških in francoskih časopisov ter revij, je temeljito izobražen popotnik in publicist, razen tega pa neumoren raziskovalec in zbiratelj gradiva, človek, ki je po Aziji, Ameriki in Afriki sam iz prvega vira spoznaval, kaj so novi tokovi prinesli človeštvu. Kot avtorja mnogih knjig, in to dobrih, ga poznajo po vsem svetu. Dokaz kvalitete njegovega pisanja pa je dejstvo, da imamo v slovenščini že tri njegova dela, ki so tudi pri naših ljudeh zbudila pozornost, saj so mnogim odkrila, nov, dotlej neznan svet. Naj med njegovimi knjigami v slovenščini omenimo «Burma sredi dveh
svetov«, ((Pogovori z Nehrujem« in »Indija pred viharjem«. Vsem tem pa se pridružuje zdaj nova knjiga o Kitajski, ki je gotovo ena najboljših knjig o tej neznani in marsikdaj tudi še skrivnostni deželi. Prav to pa je drugo dejstvo zaradi česar je knjiga vredna pozornosti. Kitajska je ogromna dežela, ki šteje menda že 700 milijonov ljudi. Ta ogromna dežela in ogromna množica ljudi, živi danes soraz-meroma precej izolirano, tako-rekoč od rok svetovnega dogajanja. Vendar pa je to dežela, ki se pod vplivom posebnih faktorjev prav kmalu utegne razviti v velesilo in morda celo tretjo velesilo na svetu. Veliko število prebivalstva, nacionalne posebnosti, skromnost, zgodovinski razvoj ter prizadevanje težnje marksistične teorije uveljaviti tudi v praksi, to so okolno-sti, ki utegnejo Kitajsko kmalu preobraziti v vodilno državo Azije in eno najmočnejših sil na svetu. Kako daleč so danes v tem prizadevanju Kitajci, nam pojasnjuje knjiga Ti-borja Mendeja, za katero lahko rečemo, da bo marsikomu resnično vsaj malo odkrila neznani svet Kitajske, ki je kljub vsemu za nas in za marsikoga v Evropi še daljna neznanka.
Tibor Mende je odličen publicist. Ker sam potuje in ker se ne pusti zavesti niti od raznih političnih konceptov niti od propagande, je v svojih prikazih stvaren in vseskozi objektiven. Pri tem je v vsakem svojem delu potopisec, ki *na v svojo pripoved vnesti najprej nekaj osebnih vtisov in opisov lastnih doživetij. Zato je vsaka njegova knjiga tudi zapis s poti, impresija navdušenega popotnika. Toda še daleč ne samo to. Poudarek v njegovem pisanju je na dokumentnosti, predvsem na analizi zbranega gradiva in podatkov, na analizi, ki pa je vedno previdna in vsesko-
zi preudarna. Prav to pa
še
posebno velja za njegovo knjigo o Kitajski, kjer se ni Pu-stil zavesti od propagandnih številk kitajskih uradnih krogov, niti ne od političnih konceptov Zapada, kjer pred kitajsko neznanko skrivajo glavo v pesek, temveč je bralcu predstavil Kitajsko tako kot je in tako kot jo je sam spoznal nekako v sredi leta 1960. Pri tem je seveda prikazal velike uspehe, ki so jih Kitajci nedvomno dosegli v zadnjih desetih letih, kot tudi krizo zastoja, ki jo po velikem razmahu gospodarskega in družbenega življenja preživlja v
prav zadnjem času ta velika dežela. Seveda pa Tibor Mende razmišlja v svoji knjigi tudi o tem, kakšni so cilji kitajske zunanje politike in ne sa-iho kam vodi dosedanji gospo-darsKi in družbeni razvoj. Kam je Kitajska usmerjena kot velesila in kje mora iskati zaveznike, to je spričo kitajsko-sovjetskega spora danes še posebno aktualno. Seveda pa je poleg gospodarskega in družbenega razvoja največji problem današnje Kitajske njeno prebivalstvo, saj država naraste vsako leto za 14 milijonov ljudi. Tako postajajo problemi Kitajske ne samo njeni problemi, temveč taki, ki utegnejo nekega dne vplivati na ves svet.
Zato nam bo Mendejeva knjiga, ki predstavlja Kitajsko v štirih delih in dvaintridesetih poglavjih prav z vseh plati, tako predstavila to deželo, da nam bo po nje prebiranju postalo marsikaj vsaj malo bolj razumljivo, če že ne jasno. Ln ker je knjiga napisana objektivno, v pripovedi sami pa zanimivo, je vredno nanjo posebej opozoriti vse naše ljudi, ki željni znanja in razumevanja svetovnih problemov, hočejo korakati vštric s časom.
Sl. Ru.
koroških narodnih pesmi, ki so še posebej vžgale. Gostovanje Koroškega okteta pa je vsaj do neke mere bilo tudi znanilec vendarle novih časov in novih razmer tudi v našem ožjem tržaškem slovenskem krogu, kjer bodo morda vendarle padle pre-graje, ki so vse aoslej ovirale, da bi vsaj na kulturno-prosvet-nem področju če že ne tudi na drugih, prišlo do enotnejšega delovanja in sodelovanja, saj ne bomo nikoli mogli dovolj in do-voljkrat poudariti, da je le v slogi in sodelovanju možen napredek in vsestranski razmah našega prosvetnega življenja.
J. K.
Tržačan O. Dequel razstavlja v Rimu
Znani tržaški kipar Oreste De-quel, ki se je pred časom preselil v Rim, da bi tam nadaljeval s svojim umetniškim ustvarjanjem, prireja od včeraj do 28. tm. razstavo svojih del v rimski galeriji Anthea v Ul. del Babbui-no 41. Tokrat razstavlja dvanajst skulptur in osem risb. Ko bo zaključena prireditev v Rimu, se bo Deguel udeležil kolektivne razstave skupine italijanskih kiparjev v istoimenski galeriji v Parizu.
Žarko Petan
LETEČI UPOKOJENEC
Naša ulica je bila po zaslugi starega Pečovnika omenjena v časopisu, Resda samo v Črni kroniki, toda pod naslovom, natisnjenim z debelimi črkami: UPOKOJENEC SKOČIL SKOZI OKNO. Kajpada, zadevo so čisto po novinarsko napihnili, ker stari Pečounik sploh ni skočil skozi okno, marveč je z okna poletel soncu nasproti kot ptica. Na ialost sc je njegov polet tragično končal: zavoljo še nepojasnjenih razlogov je strmoglavil na tla in se na piočniku tako raztreščil, da so ga do večera uslužbenci pogrebnega zavoda sestavljali po koščkih kot mozaik. Menda se jim umetnina ni ravno posrečila, ker so starega Pečovnika pokopali, ne da bi ga prej, kot je pač navada, razstavili na mrtvaškem odru.
Se isti dan, ko se je Pečovnik ponesrečil, je našo ulico obiskal novinar, ki je bil sila radoveden. Zaman sem mu razlagal, da ne gre za samomor, niti za zločin, temveč, da je Peočvnik žrtev znanstvenega poskusa; on je kar naprej vrtal vame s svojimi neumestnimi vprašanji: Ali je imel stari Pečovnik neporavnane račune? Kako se je razumel s sosedi? Kakšen je bil po naravi: melanholik, kolerik, sangvinik ali flegmatik? Ali je imel nizko pokojnino? Odgovarjal sem mu kot sem vedel in znal: da s tari Pečovnik* ni imel neporavnanih računov, da se je odlično razumel z vsemi stanovalci naše ulice, da je bil po naravi umirjeni kolerik ali razburljivi flegmatik, da je imel pokojnino kot vsi povprečni upokojenci. (O višini pokojnine se mi ni zdelo vredno govoriti, ker po mojem mnenju pokojnina sploh ne more biti previsoka.) Navsezadnje se je novinar vendarle naveličal ter odšel. Naslednji dan je bil v časopisu omenjeni članek, ki pa je bil od prve do zadnje vrstice popolnoma izmišljen. Navadna časnikarska raca.
Policijski inšpektor, ki je prišel za novinarjem, se ni dal tako lahko odpraviti. Njegova vprašanja so bila še bolj zoprna.
«Pečovnik je že šesti prebivalec vaše ulice, ki je skočil skozi okno, če se ne motim?« me je vprašal, ko se je predstavil.
«Sedmi,» sem ga popravil. Jaz sem že po naravi zelo natančen in imam dober spomin za številke.
«A, celo sedmi. Naštejte vse žrtve!*
• Torej, Pečovnifcova soproga, njene tri sestre to so štiri. Potem testo dekle, ki je nekaj časa gospodinjila pri starem Pečovniku. Pet. Sesti je bil Pečovnikov znanec iz službe. In končno stari Pečovnik.»
«Ali se vam ne zdi to čudno?« me je vprašal inšpektor s po-sebnim poudarkom.
«Zelo čudno. Stari Pečovnik je znal že kar dobro Ifteti.«
eNisem mislil tega. Čudno je to, da so vsi tisti, ki so skočili skozi okno v vaši ulici bili tako ali drugače povezani s Pečovnikom.«
»Meni se to sploh ne zdi čudno. Ne samo v naši ulici, marveč tudi v vsej državi je bil Pečovnik edini znanstvenik, ki se je ukvarjal, znanstven o ukvarjal s poleti. Vsi, ki sem jih prej naštel sploh niso skočili skozi okno. Ponesrečili so se pri vzletu, to je vse.i
«0 kakšnih poletih pravzaprav tvezete?»
((Stari Pečovnik je postavil teorijo, da so naši daljni predniki imeli v kameni dobi krila. Ker so jih čedalje manj uporabljali, so jim sčasoma docela zakrknila. Razumete? Roke današnjega človeka so pravzaprav ostanki nekdanjih krti. Z vztrajno vajo bi se človek lahko za silo spet navadil leteti z rokami. Kajpada, samo nekaj metrov. Naši otroci, da o vnukih sploh ne govorim, pa bi leteli kot ptice. Najteže je človeka psihološko pripraviti do tega, da vzleti. Prepričan je, da se mu to ne bo posrečilo in samo zato se ne upa poleteti.»
Inšpektorja je moja zgodba očitno zanimala, ker me je poslušal ne da bi me prekinil. Zato sem nadaljeval:
«Pečovnik je tako kot vsi znanstveniki delal poskuse. Nagovarjal je zlepa ali zgrda sorodnike tu znance, naj se otresejo strahu pred prepadi in globinami ter naj lahkotno polete v zrak. Na žalost so se mu vsi poskusi ponesrečili, tudi zadnji Gledal sem ga kako je stal na napušru, razširil je roke kot krila in poletel. Nekaj časa je plaval po zraku kot ogromen, ponosen orel. Potem pa je pogledal vnic in bržčas ga je globina hipnotizirala, kajti z bliskovito naglico je strmoglavil na tla.«
((Ali ste vi dobro poznali Pečovnika?» je hotel vedeti inšpektor.
«Zelo dobro. Sodeloval sem pri vseh njegovih poskusih. Tudi pri zadnjem.*
«Ali bi mi lahko opisali... oziroma kar pridite z menoj v Pe-čovnikovo stanovanje, pa mi boste tam pokazali kako je prišlo do nesreče.»
Spotoma sem inšpektorju povedal, kako sem prepričeval, Pečovnika, da je zadnjič napravil poskus na sebi. Menil sem, da so se vsi prejšnji poskusi samo zato ponesrečili, ker so bili ljudje malodušni. «Clovek, ki hoče leteti, bo tudi letel.« sem tekel.
Inšpektor je bil videti nekam odsoteni Samo poslušal me je^/n kimal z glavo. Bil je to postaven možak. Imel je dolge roke; na katere so bile nasajene široke dlani kot dve To pati. S temi rokafii bi gotooo mogel leteti sto metrov, ne da-tri padel
«Takole je Pečovnik stopil skozi okno na napušč.t sem razlagal inšpektorju, ki se je nagnil globoko čez okno. tV zadnjem trenutku se je premislil. Strah ga je bilo. Rekel mi je, da bo skočil jutri, da še m-dovolj pripravljen. Vedel sem, da so to prazni izgovori. In zato sem ga sunil. Takole!»
Udaril sem policijskega inšpektorja z vso močjo po tilniku, da se je prekopicnil čez okno. Padal je navpično kot kamen. Zavpil sem za njim, naj razpre roke. Ni Vne hotel poslušati. Slišal sem top padec telesa na pločnik. Revež! A kaj hočemo, napredek znanosti terja — žrtve. — Samo to me zanima, kdj si bo tisti radovedni novinar spet izmislil....
niiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiumiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiHiiiiii
Roman primorskega rojaka o primorski mladini
ciril ao*: MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA
Pri založbi Borec v Ljubljani je izšel roman pesnika Cirila Zlobca Moška leta našega otroštva». Roman, ki je bil lani nagrajen s Kajuhovo literarno nagrado založbe, je zaradi snovi in njene obdelave zanimiv in bo v analih slovenske knjižne kronike gotovo še posebej zabeležen, Vendar je treba, da našim braocem, preden spregovorimo o delu, predstavimo tudi avtorja.
Ciril Zlobec je primorski rojak, doma s Po-nikev na Krasu, kjer se je rodil leta 1925. Pred vojno je obiskoval italijanske šole v Gorici in Kopru, ob kapitulaciji Italije pa je stopil v partizane. Po vojni je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike in stopil v novinarsko službo. Bil je zaposlen pri Ljudski pravici, sedaj pa deluje v literarni redakciji radia. Literarno se je začel udejstvovati v partizanih, kjer je v partizanskih listih objavil svoje prve pesmi. Po vojni je skupaj s tremi tovariši, pesniki izdal znano
knjigo ((Pesmi štirih*. Sam je kasneje objavil
pesmi še v dveh samostojnih pesniških zbirkah z naslovoma ePobeglo otroštvo* in »Ljubezen*. Za slednjo je prejel tudi Prežihovo nagrado. V zadnjem času se precej udejstvuje tudi kot pre-vajavec iz italijanščine m sicer iz proze (Mora-via, Malaparte) pa tudi poezije (Leopardi, Qua-simodo). Sedaj izšli roman »Moška leta našega otroštva« je njegov prozni prvenec.
V tem svojem avtobiografskem delu prikazuje avtor drobce iz svojega življenja, — tako bi lahko na kratko prikazali vsebino tega romana. In to svoja doživetja v zloglasnih ubattaglione speciales v Abrucih, kamor je bil poslan z drugimi slovenskimi fanti s Krasa, čeprav komaj šestnajst-letnik. Povratek domov ob kapitulaciji Italije, prvi spopadi, prva prelita kri in prva doživetja v partizanih na Krasu, to pa so nadaljnji motivi Zlobčeve pripovedi o izgubljeni mladostt in o dogodkih, ki so nedozoreli osebnosti mladostnika vtisnili pečat moškosti.
Ciril Zlobec je pesnik in ne epik. Zato bo v zmoti tisti, ki bo od knjige pričakoval močno epsko pripoved. Zlobec je nežno čuteč lirik tn tudi v romanu je lirična meditacija bistvena sestavina njegove pripovedi. Pisatelj je v tem delu nanizal drobce o lastnih doživetjih, jih primerno izbral, strnil ter zaokrožil v pripovedno celoto. Ob teh pripovedih lastnih doživetij pa pisatelj s svojega današnjega zornega kota zrelega človeka pregleduje te odlomke iz lastnega življenja, ob njih meditira in izpoveduje svoja spoznanja. Pri tem Pa skuša biti Zlobec ne samo izpovedo-valeč svojih osebnih doživetij m svojih osebnih problemov, temveč glasnik svojih tovarišev, skratka glasnik generacije primorske mladine, ki je v kritičnih dneh vojne morala mnogo prestati in je pri tem tudi prezgodaj dozorela, ko je bila istočasno prikrajšana za marsikatero leto svoje brezskrbne mladosti. Vendar pa je kljub vsemu ohranila polno vero v življenje.
Vsa pisateljeva pripoved izzveni toplo in mehko tn je taka kot avtorjeva pesniška in čustvena narava. Čeprav je morda deloma še neizčiščena in bi pripoved zaslužila še nekaj obdelave, — sem pa tja je sklepati, da je avtor pri ustvarjanju hitel, — pa je vendar prisrčno domača, zaradi čustvene komponente brevcu zelo blizu in taka, dg pusti v njem topel, prijeten vtis. Bravci bodo 2ato radi prebirali Zlobčev roman, ki pa zasluži pozornost že zaradi nove, povsem originalne obdelave partizanske in sploh vojne tematike. Ca Pa je prvenec v prozi obet za prihodnje udejstvovanje pesnika Zlobca, pa nam bo odgovoril avtor sam.
Si. Ru.
PFImorBčnHevnllc

7. oktobra 1962
fV^^VVVVVVwVVVVVVVV#VVV/^VVVVVVVWAvA^^W^
s m n uiti
mmm
M m,
• V . :	I mMm
PO ZADNJIH DOGODKIH V JEMENU
r^_
KAKO NAJ SKRBIMO ZA SVEČKE
DISKRIMINACIJA
PRI ZAVAROVANJU V FRANCIJI
Dežela bede in zaostalosti
Problem ženske za volanom go proučile francoske zavarovalne družbe in pripravile načrt
Zelo važno je za pravilno de- svečko z višjo toplotno vred* lovanje motorja, da je razdalja nostjo, ki ostane hladnejša, med elektrodama čim točnejša. Svečka nam pove tudi, kako
Pri navadnem vžiganju (baterij- deluje vplinjač. Svetlo lice po- novega sistema zavarovanja, po skem) naj bo razdalja 7 ali 3 meni, da vplinjač daje preredko katerem bodo plačali manj za-desetink milimetra. Pri vozilih zmes; črno lice, da je zmes pre- varovalnine oni vozniki, ki ne z magnetnim vžiganjem pa je gosta. Pri pravilni svečki so e- bodo dovolili šofirati svojim ta razdalja znatno manjša in lektrode čiste, izolator modro- ženam.
niha med 4 in 5 desetinkami mi- siv, okrov suh.	To pa ni edina novost, kar se
limetra	tint/B AtlfM IB	tiče avtomobilskega zavarova-
Nepravilno delovanje svečke NUVM «ANuLIA>	. nja v Franciji,
spoznamo takoj po neenakomer- a ur JB I7U0Z	Da bi preprečila naraščanje
nem teku in po zmanjšani moči	zavarovalnih stroškov, bo fran-
motorja.	Angleška	Ford	bo	ob	priliki	coska vlada	baje odstopila od
Določevanje defektne svečice londonskega avtomobilskega sa- dosedanje politike določanja nam ne nudi preglavic. Vsako Iona v drugi polovici oktobra maksimalnih tarif. Tako bi se svečico, drugo za drugo, na krat- predstavila javnosti novo iz- sprožila konkurenčna kampanja ko sklenemo z izvijačem. Ce po- vedbo dobro znane «Anglie». in bi zavarovalnina padla, stane tek motorja še bolj ne- Motor, katerega strukture osta- Zavarovalne družbe pa se mi-enakomeren, je svečica, pri ka- nejo v bistvu iste, so prede- slijo oprijeti novih poti. Zginila teri smo naredili kratek stik, lali ravno tako kot onega za bo enotna tarifa po današnjem dobra, če pa ostane neenako- model «Cortina», narasla je to- sistemu in bodo določili raz-mernost teka nespremenjena, je rej le delovna prostornina od lične premije. Le-te bodo od-znak, da je prav svečica, ki smo 997 na 1198 cc. Stiristopenjski visne od starosti, spola, zani-jo premostili, pokvarjena.	menjalnik bo skupen z ostalimi manja in dohodkov zavaro-
Zivljenjska doba svečice ima Fordovimi modeli:	«Cortina»,	vanca.
seveda svoje meje. Z vestno ne- «Calssic» in «Capri», zavore bo- Statistike so namreč pokazale, go pa le-to lahko podaljšamo, do znatno ojačene.	da so vozniki stari mani kot 25-
Zato moramo po vsakih 500 pre. Novo vozilo	združuje	karoseri-	let najbolj	nevarni.	Najmanj
voženih kilometrih prekontroli- jo nAnglie* z mehanskimi deli cestnih nezgod zakrivijo vozni-rati razdaljo med elektrodama. »Cortine* in je namenjeno šte- ki od 25 do 40 leta, nato pa se Po prevoženih 15.000 km pa je vilni skupini angleških avtomo- krivulja začne znova dvigati, najbolje, da svečice zamenjamo bilistov, ki zahtevajo zboljšanje vendar to ni odvisno od slab* z novimi.	tehničnih sposobnosti, a obe- šanja refleksov zavarovancev, -
Kljub skrbni negi se večkrat nem se nočejo odpovedati majh- ampak od dejstva, da v tej do- \ dogaja, da nam	svečice ne	de-	nemu vozilu.	bi imajo zavarovanci že dorasle c
lujejo pravilno.	Po svoji zunanjosti «Anglia	otroke, ki lahko povzročijo ne-
Vzrokov je mnogo; našteli bo- 1200 Super«, tak bo uradni na- sreče, mo vsaj najbolj običajne.	ziv novega modela, se bo le Vsi vozniki, ki bodo plačali
—	Prvi razlog so saje. Lice malenkostno razlikovala od sta- poseben dodatek ob prvem za-
sveče je preobloženo s sajami, re, notranjost pa bo znatno bolj varovanju, bodo imeli, v pri-Te odstranimo s ščetko	(ne z	udobna.	meru da ne	zakrivijo	nobenega
žjfn0)_	«Anglia Super* je namenjana	incidenta, 5 odst. popusta po pr-
—	Lice sveče	je oljnato	za-	izključno angleškemu tržišču in	vem letu, 10 odst. po treh letih
radi netesnih batnih obročev	zato je ne bodo izvažali v Ita-	in 25 odst. po šestih letih zava-
ali pa zaradi previsoke	toplot-	lijo.	rovanja.
ne vrednosti sveče. Svečo operemo v bencinu ali pa peska-
ter nezaslišanega razkošja
Zatirano ljudstvo ni hotelo več čakati
KOLIKO NAS STANE AVTO
Koliko jih je, ki so pred dobrim tednom poznali Jemen? Najbrž so bili že tisti precej redki, ki so vedeli komaj za ime te dežele. No, sedaj pa že marsikdo ve, da je to nenavadno zaostala država, ki se razteza med puščavo in mor jem na arabski obali Rdečega morja. Ozemlje je zelo gorato, kar je za tiste kraje ugodno. Pred več kot tisoč leti je bila ta dežela gosto naseljena; cvetelo je poljedelstvo, a tudi trgovina se je lepo razvijala. Iz pristaniških mest so po karavanski poti prevažali skozi te pokrajine dragoceno kadilo in miro, slonovino, ma-hagoni in - sužnje. Zgodovinarji sodijo tudi, da je prav tej deželi vladala sabska kraljica.
«Arabia felix», ali «Srečna Arabija* označujejo te pokrajine, nekdaj bogate in cvetoče, stari zapiski.
A, poglejmo, kaj je danes ostalo od vsega tistega. Nič. Beda, pomanjkanje, puščoba. Dežela in ljudstvo je pozabljeno. Skoro povsem neznano.
Tisto, kar moremo odtod slišati je zelo žalostno. Vesti govore o zatiranju, preganjanju, krutosti, zaostalosti, mučenju....
A tudi o nezaslišanem razkošju, neizmernem bogastvu, sijaju, zapravljanju....
Jemen šteje nekaj manj kot
5 milijonov duš. Vladar je do zadnjih dogodkov bil imam. Vladal je samopašno in tiransko. V Jemenu niso poznali nobenega zakona. Pač. Imamova volja je bila edini zakon. Imam je bil gospodar vsega v državi; zemlje in ljudi, če se mu je zahotelo, je lahko kadarkoli velel umoriti kogarkoli svojih podanikov. Tam je še sedaj veljalo prastaro pravilo, da so nezveste žene kamenjali, tatovom sekali roke, beguncem iz zaporov polomili noge, ovajalcem odrezali jezik, a za najmanjši prekršek so človeka prebičali in ga zatem vrgli v luknjo, ki so ji pravili ječa.
V celem Jemenu je ena sama bolnišnica, ena pošta in šele od nedavna radijska postaja.
«Arabia felix».
Imam Ahmed I., ki je umrl 18. septembra, je v letih svojega vladanja ušel 13 atentatom. V 14 letih. A po vsakem atentatu se je neznasko kruto znesel nad svojimi nasprotniki. Ko je bil v nekem teh poskusov atentata zapleten njegov brat Abdalah, je njega in še nekaj drugih udeležencev dal na giavnem trgu v prestolnici obglaviti. A med vso to eksekucijo je morala igrati vojaška godba.
Počen	V tem pri	hočemo izračunati, koliko pomniti tudi, da avtomobil nas
r:„rrre,£k,”;.a- L-ar-f ss ss
,	.	izdatkov, kot so na primer za. pač ne odpadejo stalni izdatki
Cesto motor ne o	J P * eetna cena voziia| vzdrževalni (izguba na vrednosti, zavaro-
vilno e za °>	,	stroški, garaža, zavarovanje in valnina, garaža in vozniška
jo pravilne 'oplotne vrednosti.	^ v,;leni kapitJj. s taksa).
Kaj pa je a op	tem Pa še ni stroškov konec; V spodnji razpredelnici so na-
nost'	. , ,	.	le-ti so še odvisni od skupne vedeni kilometrski stroški »a
določa toplotno ________ __x:	„„„__

KRIŽA NK A
Število, ki
vrednost nam pove, koliko se-
_ kilometraže, stanja cest, nači- posamezne vrste vozil, ločeni po
.	,	..	, . ,	.	na upravljanja in še nekaterih prevoženih kilometrih in po
kund sve lea a o	subjektivnih faktorjev.	časovnem obdobju uporabe v
v preizkuševalnem motorju, ki	'	u.iv.
. j , ■	i. ;inm	Prt vsem tem >i moramo za- letih:
teče z določenim številom obratov), preden nastanejo samo- Ako rabimo isto vžigi.	vozilo in skupno	Eno leto
Dve leti
svečke osem različnih toplotnih
mi je svečka vrednosti 175.
Pri motorjih z nizkim številom obratov rabimo svečke z nizko toplotno vrednostjo, pri motorjih z visokim številom o-
lotno vrednostjo.
Kako pa spoznamo, da smo nastavili svečke, ki so našemu motorju najbolj prikladne?
Pustimo, da motor nekaj časa deluje, potem pa pogledamo
prevozimo km:	10.000 20.000 30.000 40.000				20.000	40.000 60.000 80.000		
Model								
Dauohine	44,60	27,85	24,20	22,75	40,45	28,00	24,05	23,15
Giulietta	61,85	40,45	34,00	34,20	59,85	43,65	35,70	34,65
Giulietta T. I.	66,05	44,15	37,20	37,15	62,15	45,85	37,90	36,85
Nova 500	32,10	22,00	19.85	18.40	31,95	23,10	20,80	18,55
600 D	39,05 88,26 23,25 1 22.05				37,15	27,10	24,45	22,10
1100 Speciale	54,90	36,3.5.	31,20	29,55	50,65	36,50	31,15	29,70
1300	.6&7S	39,25	32,70	31,05	56,40	39,40	33,55	31,85
1800	87,50	56,00	45.85	42,70	79,80	54,05	45,50	41,25
2300	90,25	57,80	47.45	44,15	82,40	55,90	47,10	42,70
Innocenti A 40	50,70	32,80	27,20	24,75	46,35	31,25	27,45	25,60
Appia III. A	56,50	36,15	31,00	. 29,45	53,35	37,85	31,30	29,50
Flavia	73,10	47,30	38.65	34,40	70,65	45,35	40,05	34,85
Iz zgoraj navedenih podatkov življenje zaradi eksplozije svo-
1 svečko. Ako se ta trajno olji, po- je razvidno, da se pri večini jega reakcijskega vozila «In-
mem, da se premalo segreje .n vozil stroški že v drugem letu jo moramo zamenjati z novo z dvignejo. Vzrok temu sta pred- finity» med poskusom, da bi po-nižjo toplotno vrednostjo, ki se vsem zmanjšana vrednost vozi. stavil nov svetovni hitrostni re-bolj segreje in ostane čista.	la zaradi zastarelosti in pove
Ce se svečka močno sveti in čanje stroškov zaradi okvar, so na površini izolatorja videti
nekakšni biseri, ali če je okrog HITROSTNI REKORDI
svečice postal moder, pomeni,	inruc
da se je svečica premočno se- TERJAJO ZRIVfc
n	i ~	i	n	i~)	u;	b	J	8'	9	10 ~	u"	12 _
ii3 !			s		19	m	15 '|		r' smr ■			
llb '	—H	—,		'		—	m	18				
.49 i .				u	20		21	@	22			
2>r		1	m			' '		25	m	2b		■ j
27 1 .		@1	28	r			r ,ri	'	29			F
□	m	Z50			f	M	31				B	12 j
S	jr	r				% .			i		©	15	r~-|
r	'-j		H	17 ’					m	14		Ul
i59		v—	hO	m	M’			m				r
r					m	ŠS		P				t
r		r			>8	M	<i9				r v	f - I
r	- ■				r		n	51	f - ■ •	r	r *■ (	r
Stari imam Ahmed I. je i-mel velik harem. Nekateri menijo, da je bilo v njem 200 žensk, drugi pa cenijo število priležnic na 300. Verjetno se še kdo spominja, da je pred tremi leti ta starec prišel v Italijo s številnim ženskim spremstvom. V 3 mesecih, ki jih je preživel v Neaplju, je potrošil milijardo 700 milijonov lir. Plačeval je v samih zvenečih srebrnikih.
A ko je umrl, so ga njegove številne «vdove» zelo objokovale. Niso jih mogli potolažiti. Dve zakoniti ženi pa sta napravili samomor.
Kljub temu, da je tudi z njimi ravnal neusmiljeno in strogo. Ko je nekoč izvedel, da so štiri teh žensk kadile brez njegovega dovoljenja, je velel za kazen vsaki «grešnici» izbiti po dva zoba.
In če pomislimo, da je po smrti svojega očeta Jahje, leta 1948., svečano obljubil, da bo uvedel demokratični način vladanja, s parlamentom in zakonito vlado! Te obljube seveda. ni nikoli izpolnil.
Imam Ahmed pa se je vendarle nekoliko razlikoval od svojega očeta. Ni se branil tujih podjetnikov, ki so se lotili iskanja petrolejskih vrelcev in njih izkoriščanja. Zahteval pa je, da mu plačajo polovico vrednosti načrpanega petroleja. Toda tega denarja ni porabil za izboljšanje življenja ljudstva, za gradnjo cest, bolnišnic, šol ipd. Vse je šlo v njegovo blagajno. Za harem, dvor in zveste poglavarje.
«Arabia felix.»
Za vlade Ahmedovega očeta Jahje, je bila prestolnica Jemena mesto Sana. Takrat je štelo okoli 50.000 prebivalcev. Se dandanes pričajo lepe palače, med katerimi niso večnadstropne redkost, da je bilo nekoč tam življenje bolj živahno, da so v njih prebivali marljivi in sposobni ljudje. A sedaj vsega tega ni več. Nekaj zaradi tega. ker se je pred nekaj leti izselilo okoli 20.000 Zidov, ki so šli v Izrael, nekaj pa zaradi prekletstva. Da, Sana je prekleto mesto. Preklel
V tore ska -tono. slovei [h šoj
#er j "os ok t lani toda | gre pveč i letos
.,ji sluč
ten
Prizor iz jemenskega mesta
kord. Do nezgode je prišlo na suhem jezeru pri Bonnevilleju, ko je Leasur vdrugič načel miljo dolgo progo. V
prvem
ir rr *-»«■><->	,	4< „
lotno vrednost. Zamenjamo jo » dirkač Glenn Leasure je zgubil trostjo 459 km/h.
avtomobilistični poskusu je progo prevozil s hi-
VODORAVNO:	i naslada, 6.
medicinsko ime za trebuh, 13. pisano, raznoliko, 15. cirilska abeceda, 16, pristanišče v Belgiji, 18. neotesan, grob, 19. javni nasad, 20. življenjska tekočina, 22. ime plesnega mojstra Mlakarja, 23. nekdanji turški fevdalec, 24. propeler, letalski
POvEST tPRIEANSKE ZVES1CGE ESSSSSš
Dogovorili so se, da ostane Pavlek pri njih za htepčlča, ker Je bil sin pri beli gardi. Pavlek se je umil, se preoblekel v darovano obleko in trdno zaspal na peči.
Močan grom ga Je prebudil. Zlezel je s peči, pričel tolči po vratih in vpiti: »Mati, partizani!* «Joj, ubili nas bodo!* Je zajokala ženska. «Ne ganita se!» je zaklical.
vijak, 26. goveja maščoba, 27. glasbena nota, 28. glavno mesto severnoevropske države, 30. poklic, socialni položaj, 31. ime humorista Murnika, 33. mogočen, veličasten vhod v stavbo (kot na atenski Akropoli), 35. kemični znak za molibden, 36. kače velikanke, udavi, 37. grška boginja modrosti, 38. neke barve, 39. islandski narodni ep, 41. jarem, 42. mesto v srednji Italiji (Abruzzi), 43. del sonate, 45. zdravilo proti vročini in glavobolu, 47. prav tam (oznaka v znanstvenih spisih), 49. fizikalna lastnost snovi, 50. apoteka, 51. kopitar iz Južne Amerike in tropske Azije. NAVPIČNO: 1. bitke, oretepi, francoski romanopisec («Gil Blas«, »Šepajoči vrag»), 3. vrtna roža, 4. zliv dveh rek, 5. rastlinska bodica, 7. kemični znak za barij, 8. kratica slovenske knjižne založbe, 9. huda žalost, razpoloženje v brezizhodnem položaju, 10. španski baročni slikar iz sedemnajstega stoletja, 11. gospodar v podjetju, 12. del vijaka, 14. zavrniti, odreči, 17. tuje moško ime, 21. odkritosrčnost, 24. del poti, presledek, 25. starogrška pokrajina, 28. števnlk, 29. pesmi hvalnice, 30. posredovalec, 32. metalurški delavec, 33. slike, 34, položaj, stanje, 15. blažiti razburjenost, 38. drag kamen travnatozelene barve, 38. gornja ploskev v sobi, 40. levi pritok Pada, 42. Verdijeva ope-
ga je imam Ahmed, brž ko je zasedel prestol. Zato. ker je
bil v tem mf.s‘u umorjen njegov oče. Povrh pa je uvedel policijsko uro. Od mraka do zore. Do današnjega dne tega
ni preklical. In tako je zvečer in ponoči vse mesto kot iz-umrto. Sele ko vzide sonce, odpro mestna vrata in se začne promet. V mesto pridejo kmetje s svojimi pridelki, a meščani gredo po opravkih.
Takrat se je imam Ahmed preselil v drugo mesto, Taiz, ki ga je razglasil za jemensko prestolnico. Verjetno je to storil bolj zaradi tega, ker se je čutil tam bolj varnega. V Tai-zu je bil namreč prej za guvernerja in se je zanašal na tamkajšnje prijatelje in na Utrjeno palačo. Kraljeva palača je namreč bolj podobna utrdbi kot pa bivališču sodobnega suverena. Mesto šteje komaj kakih 20.000 duš, ki prebivajo v nizkih in dokaj zanemarjenih hišah. Prav tako tudi ulice nič kaj ne kažejo, da je to prestolnica. Ozke so in nesnažne.
Prvi jemenski vladar, Jahja, ki se je polastil oblasti po odhodu Turkov leta 1918., je bil nasprotnik slehernega napredka, še bolj kot Ahmed. Upiral se je vsemu," kar se ni ujemalo s korakom. Ni hotel imeti nobenega stika z drugimi državami, z «deželami neverni-
za
}t sle 'e Uf ve si
zako; prak
, te8£ vilk : je li 3 Ot)
odč i*redv neki Tišnji P°J<
kov*. Zato je zavračal vse pOT^ nudbe zahodnih držav, da bi„“av1.'
uvedel z njimi diplomatske od-La
nnoo io KTifi tronvonin	An. . ^ ll!
nošaje. Niti trgovanja ni do-, volil s temi deželami. Ni do-f Prv pustil, da bi iskali petrolejske J®®; vrelce, čeprav so se mnogi * k vztrajno ponujali. «Tudi če bi.,g * Jemeniti morali jesti samo	-
vo, ne bom dovolil, da bi ne-
verniki vrtali mojo sveto zemljo!* se je zaklinjal.
Pska
ni i
No, njegov naslednik takibL/^ predsodkov ni imel. Se večij^', , Jemen je za njegovega vladara‘ ja postal član Združenih naro-j,^. dov, a svojega sina, ki so 1 pri sedanjem prevratu ubili._ je poslal v posebni misiji s Sovjetsko zvezo, na Kita5sko.;^'o c na Češko in še v neke drug6'1,';Ye države.	F® J e
Mohamed el Badr, ki je pflju® smrti Ahmeda I. postal jemeivT^ ski imam, se je zdelo, da b®,razv popravil krivice, ki sta juJldstE njegova prednika storila .j^vatr
menskemu ljudstvu. Kazalo jfi.,pAc da drugače gleda na življenjeigal^
kot njegova prednika, a ljU<J*jn;, stvo, toliko let zatirano ni hoj^iir.
telo’ nič več čakati. Vzelo je samo tisto, do česar im'*i0^a' sleherno bitje pravico: SvOfcUm; bodo!	kuno
jelot |u s zas
Veljaven od 7. do 13. oktobra
z ropotom, kakor bi bilo dvajset mož v hiši, Je Pavlek pretaknil vse, nabral dve vreči hrane, nekaj obleke in cigaret. Natovoril je staro kljuse in vse skupaj odpeljal.
Kakšno veselje je zavladalo v taboru! Po dolgem času so zakurili ogenj, jedli in kadili. Nove nade so jim napolnile srca. Partizanov ne bo uničil noben sovražniki
rai 44 skandinavski drobiž, 46.
namizno pregrinjalo, 48. okrajšava za »množina«.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sestanek z drago osebo, s katero boste preživeli nekaj prijetnih ur. Intimna sreča in zadovoljstvo, ker se bo utrdilo staro prijateljstvo, ki ima globoke korenine. Skoraj vam bo žal, da ste zamudili- lepe priložnosti. Uspeh v poklicnem delu.
BIK. od 21. 4. do 20. 5.) Nekoliko raz-l burkano ozračje in J muhasto razpoloženje zaradi srčnih zadev. Verjetno boste užaljeni, a se bo vse uredilo, ko ne boste več tako občutljivi. Imeli boste polne roke dela in malo časa na razpolago. Dobro izkoristite vsako minuto.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) S pomočjo dobrega prijatelju ali prijateljice boste spoznali osebo, ki jo že dalj časa občudujete. Verjetno boste
navezali tesnejše stike in se dobro razumeli.
V poklicnem delu je na vidiku neka sprememba in izboljšanje položaja. Obiski in darilo. Pismo in izlet.
_____ rak (od 23. 6. do
f \ 22. 7.) Uredili boste (\ zadevo sentimental-I	J nega značaja, toda
\ ' 1 / ne smete zanemar-V S jati stare ljubezni. Ce hočete ubrati novo pot, morate biti previdni, da se ne boste poznej« kesali. V poslovnih zadevan opustite vsako špekulacijo. Potovanje in obisk.
LEV (od 23. 7. do 132 8.) Draga oseba vam bi sicer odpustila, toda odslej ji morate biti bolj zvesti. Obisk prijateljev in lepa priložnost za prijetno razvedrilo. V poklicnem delu nobenih sprememb in težav. Ne prepirajte se z znanci. Lepa beseda lepo mesto najde.
DEVICA (od 23. 8. Uo 22. 9.) Z drago osebo morate biti zelo uvidevni in potrpežljivi, da boste lahko rešili važna vprašanja, ki jih ne smete zavlačevati. Zadoščenje in harmonija v družini. Odložite vsako skrb in odločitev glede poklicnega dela. Obisk.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Te dni boste zapazili, kako vaš nasprotnik, ki je sicer vaš delovni tovariš, spletkari proti vam v ljubezenskih zadevah, a mu ne bo uspelo. V poslovnih stvareh lahko več tvegate, toda bodite previdni v zadevah, ki jih ne obvladate .
je
"Ot*
lite
lian
,gr
vite
fpra
tiar
spi
?rej
•Tar
čie:
ant
41.
stil
Sf
t>dn
cm
STRELEC (od 23.
-U. do 20. 12.) Zelo vam bo koristilo in boste zadovoljni, če boste prekinili z neko osebo odnose, ki jih vlečete naprej brez posebnega navduševanja. V poklicnem delu boste sicer naleteli na ovire, toda uresničili boste neko svOjO staro zamisel.
KOZOROG (od 21.
12 do 20. 1.) Tudi
, v: ne smete biti ta-' ko nervozni in nesti pni, če hočete o-hraniti harmonijo z drago osebo. £ pomočjo neke osebe boste lahko uredili neko zadevo, ki vam je zelo pri srcu ln se zavlačuje že dalj ča- ; s sa. Spremer.il! boste svoje mne- fc nje glede ponudbe za novo delo. F1.
VODNAR (od 21. 1. j Jf: k. \ do 19. 2.) Nevošč- L, J \ ljive osebe si bodo 0 ■el zavisti brusile je- flOl
‘OVi
ob
je
po:
J z'k na vaš račun, a to naj vas ne mo- ja
'.00
ŠKORPIJON (od 24. I« do 22. 11.) Ugodna priložnost, da boste lahko rešili zadevo • sentimentalnega značaja, ki vam
JJl.
ho
ste v kratnem dosegli lep u-speh. Ne kvarite dobrega prijateljstva.
ti. Diskushe z drago osebo, gr ki vas včas'h ne more razume- i... ti, ker je nekoliko sebična Inte- ‘ Z1 lektualne sposobnosti na višku. Prijetni izlei in razvedrilo.
RIBI (od 29. 2. do u
29 3.) Nenadna in-c.uicija vam bo mar- fvii sikaj odkrila in vam 'a pi roagala, da boste tile v srčnih zadevah j ubrali pravo pot, ker do se- Ji. daj nekaj ni bilo v redu. Loti- f.® li se boste novega dela, ki vam FJU bo zelo ugajalo in vam bo pri- Na neslo gmotno izboljšave.	6 :
Iši
jf
Maksove dogodivščine

1962 RinorsTcT^cinSvin k
— 5 —
7. oktobra 1962

TEDEN
F A
f torek, 2. t. m. so se odprla ska vrata za novo šolsko *°no. Na vseh italijanskih slovenskih osnovnih in sred-š°lah je vpisanih onrog r”° učenčev in dijakov, pri “ler je na osnovnih šolah •'o okrog 400 učencev manj t lani.
Na ta primanjkljaj letos 4 §re na račun slovenskih, ifiN itahjanskih šol, saj se
®t08 T"i O nlntinnclrn ftcnmmo
s -- na slovenske osnovne (,e vpisalo celo 30 učencev
It i II v
kot lani in od tega 18
Prvi razred kot lani. To
irn^e j« še toliko bolj 1 .e,mbno, ker ne gre samo s -lučajni demografski po-I ’ temveč povsem očitno tu-
za povečano narodno za-L sl°venskih staršev in za iL Ugodne posledice uzako-' ‘	°venskih šol, čeprav se
— vsaj na Tržaškem, Praktično še ne izvaja. po >]?Sa se tudi zdi (uradnih , e ni na razpolago), da letos povečalo tudi šte-'	“ t °, ,k vpisanih v sloven-
P oddelke otroških vrtcev.
p-?5>Vo!i*no vzdušje je sedaj nekoliko bolj	občutiti kot
J nU teden. Predvsem so se .j,^?javi'-i prvi	propagandni
e	uulušč	v ta namen
la bi“avljenih deskah, bila so že ;e od-L zborovanja	in tudi dve
i do-- Usti sta bili vloženi po-1.d01enIVln treh. ki so bile pred-e'sk« ze prvi dan. Gre za des-»nog * baje celo nacistično, če bi.je^ y' ronte rinascita nazio-0 tra'BinJ,j Pa za Marchesicheve 'i ne*nM. nde.utiste. «Skupna složen* j.’^a Usta* vse do včeraj
>ila
Predložila in tudi ne se-
takllCi*^?- sv°ie kandidatne liste, več-S;?1^0 Pa je, da dela de-adarl r ®,-janska tiskovna agen-narcrC *|-alia», ki izdaja tudi slo-;o	oilten, zanjo že sedaj
ubili,!;*0 reklamo. liji sindikalnem področju je a;sko,p!o do nenadne ponovne za-aruge;Zitve v kovinarski stroki, oz.
peje v kovinarskem sporu je p0!asebnih podjetjih. Ko je že 'men-1 kazalo, da se bo stavkovno [ ijopnje vendarle zaključilo s iiblja?umorn med sindikalnimi a ie'!ds!;avnjki in največjimi ■10-,e&A9PFl pocljetji . Felszegy ierijeiK„,_ > so se pogajanja ne-ljudfakovan? razbila prav pri d howJ točki, t. j. na pravicah lo st *^tov v tovarnah, medtem im'*]rta 5e 0 vseh ostalih točkah avSLOC®Jalci in sindikati že spo-I,Umeli- Ce bi prišlo do sponama, bi se spor praktično -el°ti zaključil, ker bi Felsze-u sledila tudi druga manj-zasebna podjetja. Spor pa je zaostril tudi v podjetju ION, kjer so odpovedali zahtev štirim delavcem. Ker med njimi tudi dva člana ,ranie komisije, je očitno, vSre za represalijo zaradi ,lce, ki je bila v četrtek. Prašanje avtonomne dežele r!anija-Julijska krajina se JjPet premaknilo nekoliko S eJ- Senatna komisija za I zadeve je namreč kar pio° sPreJela še vse osta-,a ene ustavnega zakona za 'Uhovitev dežele, t. j. člene do 70. in istočasno poo-a svojega poročevalca, >dr,„ av' in Predloži senatu poro6J° 0 ustanovitvi kn , np. dežele Furlanija-Ju-, a Kra)ina.
obilvN obmeine policije tn nr V! 0 Podatke o obmej-'Jup °*:‘etu na tržaškem sek-s septembru. V primer-— je seniro°met0m v avgustu, sr' Ponehoembrski promet zara-ia’ SbvonaVan^a turistične sezo-vi , °a zmanjšal, v primer-je ^ ‘anskim septembrom i i« 1 naravnost rekorden, ekof.,,!Uei° s potnimi listi 1 hitnj0 330 000 oseb, z ob-l,OoonQSelProPustnicami pa
^žabno — kulturnem
23.
lelo
in
če
ne-
ki
leb-
:lic-
teli
iste
21.
udi
ta-
ne-
či
3 Z
eke
eko
me-
3lO.
. 1.
3ŠČ-ado je-i, a no-
'OO,
ne-i teku.
žit7- moramo vsekakor zastor 0Va dogodka: otvoritev Ul r0v Slovenskega kluba ' ,_ePPa in pa gostovanje
®§a okteta v Bazovici,
gjk,,
rtu',y. Barko vi j ah in v Gre-- evi dvorani v Ul. Geppa.
»a
rtichor preceJ vzdramila kul-3, da°svetno zatišje in upaj-Ple t-Sta bila tudi znanilca |'u, zlvahnosti na tem pod-
—18?!
do in-iar-am iste i/ah se-otl-am
>ri Na Goriškem se je razburje-zaradi številnih primerov ,®Janja in potvarjanja ži* i® P°Večalo, ko je prišla v ,iln 1 vest, da je policija pri-,‘a sodišču podjetje za pre-a 0 masla «Alto Isonzo*. ki GoJ^ ^dež v Ul. Morelli 6
0	J,Cl m je že od 1954 me-TrT^liip °ajPrej margarino med IB ^ maslo, potem pa proizva-
a Po 250 kg ameriškega »ms* ,§a je potem dalo v tpo	pristno in prvo-
t0 . maslo, v zvezi s to pri-6tlif Pokrajinski zdravnik 60‘zaP°r° tega podjetja ?dhi s takojšnjim učin-ha r hftsiednji dan pa se :Ja Prpčelju hiše tega pod-bla Pojavila nova napisna ih	ie napovedala, da
* in , ,e '(Burrificio Gorizia-k'o isto telefonsko šte-
1	Drfr®j®njega podjetja. Ali
Af?A Zhevo ter?, z,& izigravanje za-
zadevi0i 0ka? °blasti se o ----zadevi še niso izrazile.
IB
IAGIH
r
p
Slišale so se tudi govorice, da so v neki veletrgovini prejeli pošiljko sira, ki ni odgovarjal predpisom in so ga zato poslali nazaj v Milan, od koder je prišel. Takšnega uradnega poročila o tej zadevi ni še bilo. Prav tako ni bilo še nobenega poročila o preiskavi v nekem podjetju za prodajo vina na debelo, kjer so menda našli priprave za potvarjanje vina.
Na zadnji seji pokrajinskega sveta so dolgo razpravljali tudi o ukrepih za pomoč oškodovancem po suši. Pri tem so ugotovili, da krajevnim ukrepom za pomoč do sedaj še ni sledila nobena konkretna pomoč od strani centralnih o-blasti. Medtem je v teku razdeljevanje krmilne moke po znižani ceni, ki so jo zaupali poslovalnicam pokrajinskega agrarnega konzorcija na prizadetem področju.
Zanimiva je tudi vest odnosno sklep občinskega odbora v Gorici, da bodo porabili za razne gradnje 320 milijonov lir. Med gradnjami, ki so v načrtu, je tudi gradnja o-snovne šole v Pevmi, ki naj bi imela pet razredov, dalje nadaljevalne šole v Ločniku, govori se pa tudi o gradnji dragih slovenskih šol v Gorici. Tu ni povedano nič določenega, vendar je treba staviti vest v zvezo z zahtevo nekaterih občinskih svetovalcev, da bi bilo treba zgraditi nova poslopja za slovenske srednje šole v Gorici, in sicer na takem kraju v središču mesta, da bodo dostopne dijakom iz vseh krajev.
TRGATEV 1962
Od Miljskih hribov do Medje vasi povsod enako: letos najmanj 50 odstotkov manj vinskega pridelka
Toda v nekaterih vaseh so vinogradniki utrpeli še večjo škodo, saj so ali bodo pospravili le četrtino pridelka povprečne letine - Kaj pravijo kmetovalci o letošnji letini
Trgatev 1962. Koliko dela, koliko upov, koliko razočaranj .sedaj na jesen! Poleg živinoreje je vinogradništvo najvažnejša panoga našega kmetijstva in zato nič čudnega, če mu kmetje posvečajo tako veliko pažnjo, če računajo na vinski pridelek tako, kot na nobenega drugega. Tudi letos so računali, prepričani, da mora po tolikih suhih letih priti vendarle eno dobro, ki bo vsaj deloma poplačalo skrbi in trud zadnjih let. Toda vse zaman. Narava m več taka, kot je bila pred leti. Nobena stara izročila ne veljajo več in vse se vrti nekam po svoje, brez pravega reda, kot da bi bilo začarano. Lani moča, letos suša. In prihodnje leto? Bolje niti misliti nanj, sa.i bi človek najraje vse skupaj pustil, če pomisli, koliko dela in stroškov... skoraj zaman!
Ta teden smo obiskali nekatere vasi tržaške okolice, da se prepričamo, če je res tako slabo, kot se govon in piše. 2al smo morali ugotoviti, da so pritožbe kmetov povsem upravičene, da je suša zadala hud uda-lec ne samo živinoreji, ampak
tudi vinogradništvu. Sicer pa je najbolje, če posredujemo mnenja in izjave kmetov, na katere smo se obrnili, da nam pokažejo vinograde, da nam pokažejo pridelek in nam povedo, kaj sodijo o letošnji trgatvi. Najprej nas je pot zanesla v Miljske hribe, kjer smo obiskali Benjamina Pečarja pri
SV. BARBARI
Benjamina smo našli na dvorišču, ko je iz soda prenašal grozdje v klet in ga spravljal v veliko kad. Njegovi so bili v vinogradu, kjer so trgali, čeprav so del pridelka pospravili že pred dnevi in je v sodu mošt že zavrel. Pogovor je ta. koj nanesel na trgatev in Benjamin je v glavnem povedal tole:
• Letos bomo na splošno imeli le tretjino povprečnega pridelka. Mraz spomladi in suša poleti sta dodobra opravila svoje. Bele sorte so se — vsaj na nekaterih legah — še kar dobro obdržale, zlasti »mačkoljan-ka» in malvazija, slabo pa se je obnesel refošk. Vsekakor pa
Prosek, sv. Martin in volitve
Med tradicionalne praznike, ki jih praznujejo več ali manj vsi Tržačani in okoličani, spada nedvomno tudi praznovanje sv. Martina, ki privabi vsako leto na Prosek tisoče in tisoče ljud’. Nekateri pridejo zato, da pokusijo novo vino in se odteščajo v domačih gostilnah, drugi pridejo na tradicionalni sejem prašičkov, tretji zato, ker je pač že taka navada, da je treba sv Mariina proslaviti na Proseku, kjer je vaški patron.
Martinovanje pa ni srtmi tradicija in simbolični pojem dozo-retja vina. Za Presek pomeni martinovanj tudi zelo važno gospodarsko p ostavko, saj je to dan, ki ga gostilničarji in lastniki ravnih lokalov čakajo z nestrpnostjo, dan, ko več kmetov v svojih osmicah iztoči svoj pridelek. Vsa ta gospodarska dejavnost je med seboj tesno povezana, zaradi česar lahko rečemo, da pomeni martinovanje za Prosek ne kaj podobnega kot trinajsta plača za delavca in uslužbenca.
Toda letos je tako pravijo na Proseku — posegel vmes sam peklenček. Občinske volitve so bile namreč razpisane prav na dan
sv. Martina, to je 11. novembra, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. To velja predvsem za točenje alkoholnih vijač, kar pomeni, da vaške gostilne zaradi strogih predpisov ne bodo smele točiti vina, da kmetje ne bodo mogli odpreti osmič. Kako veliko škodo bodo Prosečani zaradi tega utrpeli, vedo pač najbolj sami.
Pa bo kdo dejal, da se martinovanje lahko prenese na jirthod-njo nedeljo. Toda praksa je pokazala, da naknadno martinovanje nikoli ne doseže gospodarskega uspeha «pravega» martinovanja. To se je izkazalo zlasti oh .deževnih• martinovanjih prejšnjih let, ko je bil kljub dežju tn slabemu vremenu dosežen večji ekonomski uspeh kot naslednjo sončno nedeljo.
Prosečani seveda ne mislijo, da bodo zaradi njihovega praznika občinske volitve prenesene. Toda zahtevajo in želijo, da oblastna kljub volitvam upoštevajo njihov praznik in omogočijo, da se martinovanje vrši v duhu vsakoletne tradicije, tudi zato, da -ne bodo utrpeli gospodarske škode.
V podrejenem smislu — če ob-
X letošnje trgatve pri Sv. Barbari: medtem ko so v vinogradu še trgali zadnje grozde, je gospodar že stiskal mošt iz grozdja, ki so
ga potrgali pred dnevi
lasti ne bodo hotele upoštevati upravičenih razlogov Prosečanov — tedaj naj se martinovanje Dri-redi dan prej, to je v soboto 10. novembra. Na ta način bi morda vsaj nekoliko ublažili gospodarsko škodo, ki jo Proseku prinašajo letošnje občinske volitve.
OPČINE
šolsko leto je tu. Imamo lepo šolsko poslopje, na katerem je bil do pred leti — tudi dvojezični napis. Nekega dne so odstranili slovenski napis in starši smo u-pravičeno pričakovali, da bodo v eni ali drugi obliki, namestili nove dvojezične table, kot so ne samo po vseh vaseh, ampak tudi v središču Trsta. Leta so pretekla, a naše čakanje je bilo zaman. Do danes je ostal samo stari italijanski napis na starem mestu, pa Čeprav je v istem poslopju tudi slovenska osnovna šola.
Imamo še lepše poslopje strokov ne šole. Popolnoma novo in na čisto drugem kraju. Tu so pa lepi' dvojezični marmornati napisi.
Naše sklepanje je naslednje: če je znalo oskrbeti ravnateljstvo strokovne šole lepe marmornate dvojezične napise, zakaj ne bi enako storilo tudi ravnateljstvo osnovne šole? Otrokom ne bi bilo tako potrebno čakati, da dovršijo vso novo osnovno šolo in šele potem zagledajo na svoji šoli tudi napis v materinem jeziku!
KRIZ
Obe novici sta istega datuma: nedelja, 1. oktobra; prva je žalostna, druga razveseljiva. V popoldanskih urah, ko se je sonce z lesketajočimi prameni na mor-ski gladini poslovilo od lepe okto-brske nedelje, smo se » pesmijo in zvoki domače godbe zadnjič poslovili od Justa Košute. Poslovil-besede ob probti, ki so se dotaknile njegovega življenja, dela in borbe, njegovih vzorov in idea-so predočile njegov lik in izzvale potrtost zlasti v onih, ki so ga globlje poznali. Mnogoštevilno spremstvo domačinov, ki je pomnožilo število njegovih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev, se je s težkim občutjem ločilo od prerano preminulega odrskega umetnika, ki se je bil ves posvetil svojemu poklicu, a mu usoda ni bila posebno naklonjena in ga je večkrat potisnila pred težke preizkušnje.
In sedaj počiva svoj nezdramni sen v kriški zemlji, ki jo je pritajeno, a globoko ljubil. Izrekamo svojcem iskreno sožalje!
Isto popoldne je z odra Ljudskega doma vzvalovila pesem okteta iz naše zibelke — Koroške-Redkokdaj se nam nudi prilika prisluhniti takšni plobini pestni. njeni lepoti in magični sili, ki s0 nam prav danes tako zelo potrebne. Je resnica, da le sinovi, enaki nam po zgodovini, usodi, borbi i* trpljenju, morejo pričarati tako dovršeno pesem. Zboru smo za to doživetje izredno hoaležni in 0® bomo ohranili v lepem spominu. Kdaj nas bo spet posettl? Ko nas bo spet obiskal — kar je naša globoka želja — upamo, da ne bo ovir za večje število občinstva, kot je to bilo tokrat (trgatev, P°" greb pok. Košute), čeprav je razmeroma lepo število poslušalcev pokazalo, kako Križani zelo cenimo lepo zborovo pesem.
bo kakovost boljša, kajti zdi se mi, da ima mošt 20 in morda še kaj več stopinj sladkorja. Letošnja vinska letina bo, oziroma je zelo slaba«.
Od Sv. Barbare do
BELOGLAVA
pod Plavjami nt daleč. Latko Eller je bil pri svojih čebelah in se jih je otepal, ker so ga preveč napadale. »Tudi čebele čutijo sušo,, je dejal, «in so zato razdražene.... Toda nas čebele niso preveč zanimale, razen v kolikor ne bi kvarile grozdja. Toda te nevarnosti ni, kajti grozdje je zdravo, čeprav ima malo soka in je zato bolj žilavo oziroma mesnato.
Tudi Latko se je pritožil nad mrazom in sušo, zaradi česar bo po njegovem približno 50 odst. manj pridelka kot ob povprečni letini, kvaliteta pa boljša kot lani. Na nekaterih legah se je trta obdržala bolje, . drugje slabše.
Spet smo prišli na državno cesto in pri Orehu zavili v dolino Ospa, odtod pa v
mačkovlje
Anton Parovel je enega izmed paštnov spremenil v vrt, na katerem prideluje radič in prav tam smo ga našli, ko je zalival komaj nekaj milimetrov visoke lističe. Na vprašanje, kaj sodi o letošnji trgatvi, je samo z roko pokazal na latnik zgornjega paštna; listje je že precej odpadlo in le tu pa tam je bilo videti kak grozd z izredno drobnimi jagodami.
Gospodar nam je povedal, da položaj ni povsod enak. V «va-lah» je mnogo boljši, toda tam se pridela le četrtino celotnega mačkoljanskega pridelka in še manj. Trta je najbolj trpela zaradi suše, saj je bila zemlja tako trda in osušena, da niti okopavanje ni nič pomagalo. In škoda, koliko znaša? Najmanj 70 odstotkov povprečnega pridelka, je bil odgovor.
Iz Mačkolj smo se spustili v
DOLINO
Tu smo obiskali našega starega znanca in prijatelja Josipa Sancina, ki mu ni bilo skoraj nič prav, da pridemo vedno k njemu, ko pa je v Dolini toliko drugih kmetovalcev. Pa smo ga le pretentali, fia nam je povedal: v bregih je zelo slabo, v «valah» boliše. Pridelka bo najmanj za 50 odstotkov manj kot ob povprečni letini.
Podobno nam je povedal tudi Josip Bolčič v
BOLJUNCU
ki nam je vešče in strokovno obrazložil vzroke letošnje slabe letine. Toda naši kmetovalci pač dobro vedo, kaj je vse vplivalo na slabo letino, zato se v te podrobnosti, ki so bile
za nas laike sicer zelo zanimive, ne bomo spuščali. Vsekakor je tudi Bolčič mnenja, da bo letos več kot 50 odstotkov manj pridelka in isto je potem potrdil tudi Bruno Zahar v
BORŠTU
ki pa je dodal, da bo po njegovem kakovost letošnjega vina boljša od lanskega. Opozoril pa je, da se ne sme škoda v kmetijstvu ocenjevati samo na osnovi vinskega pridelka, kajti škoda je bila še bolj občutena na področju živinoreje. Prav gotovo smo si v tem vsi enotni, saj vemo, da bo brez nujne pomoči pristojnih oblastev zidan živinoreji hud udarec, od katerega se ne bi zlepa opomogla.
Toda kot smo že dejali, so nas zanimali predvsem podatki o vinski letini. In tako smo jo po Trbišdci avto cesti mahnili naravnost v
MEDJO VAS
kjer smo se ustavili pri Jožetu Pahorju. Ponudil nam je kozarec novega in takoj povedal, da je pridelek izredno slab. Na splošno računajo, da bodo imeli četrtino običajnega pridelka, razen dveh ali treh kmetov, ki imajo svoje vinograde tudi v okolici Stivana, Kjer se je tri-ta še razmeroma dobro obdržala. Škode pa ni napravila samo suša, temveč tudi razne živali, predvsem ptiči. To nam je potem potrdil tudi vaški gostilničar, ki se je prav tako strinjal, da bo letos le ?5 odstotkov normalnega pridelka.
Naša naslednja postaja je bila
NABREŽINA
Ustavili smo se kar pri Gospodiču, kjer je bila okoli mize zbrana domača družba Per-totov. Povedali so nam, da so grozdje že potrgali in da so s pridelkom v bregih — seveda upoštevajoč sušo — še kar zadovoljni, medtem ko je pridelek na Krasu popo’noma propadel. Na splošno menijo, ).* bo letos od 40 do 50 odstotkov mar.j pridelka kot ob povorečni letini, k čemur pa so v veiiki meri pripomogli ptiči -n druge živali. Zadovoljni pa so s kakovostjo vina, ki bo boljše od lanskega leta.
In še skok na
PROSEK
kjer nam je Alojz Grilanc povedal, da bodo zadnji trgj.i danes in jutri, medtem ko je večina že potrgala. V primerjavi z lanskim letom je iitos grozdja več, toda zaradi suše je manj mošta. To se ouzna zlasti na onih legah, kjer zemeljska plast ni debela’ in sj korenine le malo pod površjem. Na splošno pa rakuna, c's bc vina približno 50 odstotkov manj kot je proseško-kontovel-sko povprečje.
ŠT AND REŽ
Mladinski pevski zbor, ki ga je i dvomno vplival na naše kmetijst-ustanovil in ga kljub svojim 70. | vo, je prišlo pred nedavnim.
letom vodi Franc Lupin, kar do. bro napreduje. Sedaj šteje kakih 18 mladih pevcev in pevk, ki se Pridno vadijo, ter so z uspehom nastopili tudi v radiu.
To je vsekakor razveseljivo dej-stvo, saj se je že zdelo, da bo Pevska tradicija pri nas kar zamrla, odkar je utihnil zbor prosvet-nega društva «0. Zupančič.« Stari pevci tega zbora so se namreč Polagoma razgubili, novih mlajših moči pa ni bilo in je bila tudi težava njihovega sodelovanja s starimi že izurjenimi pevci. Zato je menda res najboljša rešitev, da najmlajši rod s svojim popolnoma novim zborom reši štandreško Pevsko tradicijo.
ZGONIK
2e dalj časa nismo pisali v »Primorskem« o naši vasi, čeprav je zmeraj kaj novega. Kar se tiče kmečkega gospodarstva, je tudi nas prizadela občutena suša, ki bo Porazno vplivala na pridelek, zlasti na grozdje. Posredno bo le ta tudi budo prizadela našo živinoreja. ker bo primanjkovalo sena in druge krme. Kmetje govorijo, da b°do prodali živino, obenem pa jih skrbi padec cen za približno 30-40 odstotkov, Vsi pravijo, da bi °am morala pomagati država z nujnimi prispevki v obliki krme, ker se le tej, na primer senu, c*na viša in ga je sploh iežko dobiti.
Bo drugega dogodka, ki bo ne- i nejše.
Za naše kraje je prišla mlatilnica v Salež in mi nismo o tem nič vedeli. Ko smo zvedeli za to, smo takoj naložili žito na vozove i.i ga odpeljali proti Saležu. Sele tam smo zvedeli, da je gospodar z mlatilnico popihal v Doberdob in pustil več kot polovico žita v okolici neomlatenega. Kmetje so se jezni vračali domov in nekdo je obvestil kmetijski inšpektorat. Ko je popoldne prišel k nam funk. cionar te ustanove, nam je zagotovil, da bo gospodarja mlatilnice .okregal«. Lepa reč! Kaj bomo imeli mi od tega »okreganja?« Tako se gotovo ne skrbi za naše kmetijstvo, ampak se ga še poriva v prepad. Nekateri kmetje že govorijo, da ne bodo več rejali žita. Pričakovati je, da bi pristojna kmetijska oblast našim kmetom zagotovila, da bo drugo leto drugače.
Kar se tiče kulturne dejavnosti v naši vasi, vlada mrtvilo. Zadnje čase pa so v teku priprave za otvoritev novega prostora v stari šoli, kjer bi se mladina lahko zbirala in se vadila v raznih igran. Kot se govori, je bil namenjen za letos jeseni nastop naše igralske skupine, vendar ga bodo morali prenesti verjetno za eno leto, ker sta trenutno oba študenta, ki vodita to skupino, zasedana: prvega je zanesla službena dolžnost za nekaj tednov v Benetke, drugi se pripravlja na izpite na univerzi. Upamo, da bo za prihodnje le to ozračje za kulturne nastope ugod-
In s tem smo naš obisk med vinogradniki končali. Vsaj za to nedeljo, kajti prihodnjič b -mo poročali še o položaju na Krasu.
NABREŽINA
Šolska oblast je učiteljstvo v naši občini precej premešala. Vzroki premestitvam so baje med drugim — in to v več primerih — tudi neprimerni medsebojni odnosi učiteljstva. O tem je potrebne spregovoriti nekaj besed.
Vidimo, kako si je učiteljstvo ponekod — in tako je bilo tudi v Nabrežini — v laseh. Kaj vse znajo otroci te šole o tem povedati in kako si to razlagajo! Starše in vsakogar, ki ljubi mladino in želi, da bi se dobro vzgojila in v šoli napredovala, to zaboli, ker si misli, kako slabo učinkujejo nanjo takšne razmere na šoli. Lahko si predstavljamo posledice pri pouku. V takih primerih ne more biti govora o avtoriteti, vzoru, redu, disciplini, sploh o vseh činiteljih, ki morajo prispevati k šolskemu napredku. Takšna vzgoja je pod vsako kritiko. A
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfmitiiiiiiiiiifliiiuniiMtiuii«
Naše korenine
Danes praznuje v Sovodnjah 82-letnico rojstva Franc Butkovič. Ro-dil se je v Sovodnjah in vse svoje življenje je preživel v domačem kraju, le prva svetovna vojna ga je zanesla v Rusijo, odkoder se je vrnil 1919. leta. Njegovo življenje ni bilo lahko; bil je zaposlen v tovarni vžigalic v Gorici in kot kamnosek je vrsto let delal pri Cotiču v Sovodnjah. Bil je vedno skrben gospodar in oče Preskrbel je petero otrok, od katerih so žive še tri hčerke. V dolgih letih truda in štednje si je pripravil lasten dom, v katerem živi še danes.
Franc Butkovič je kljub visoki starosti še vedno čil in zdrav in te dni, ko zor.- trte, pomaga stiska-ti grozdje, saj je tudi njemu kozarec dobrega domačega vina vedno v veselje! Slavljenec je tudi naročnik «Primorsl.vga dnevnika« in koledarja ter vedno rad sega po slovenskemu čtivu. V zavednem slovenskem dimu je vzgojil tildi svoje otroke in je eno, tistih starih slovenskih korenin, ki nam bodo vedno svetal vzgled dobrega vzgojitelja in poštenega delovnega človeka!
a. c.
ljevanje in potem še tretje. Na ta način živinorejci vsaj ne bodo prisiljeni odprodati svoje živine, kar bi bila velika škoda za naše kmetijstvo.
BELOGLAV
Miljski občinski upravi bi radi spet postavili vprašanje, kdaj bo pcskrbel-i za ureditev in asfaltiranje poti, ki vodi od plavskega bioka do državne ceste pri ooe-karni.
2e večkrat smo prosili, da bi to pot uredili, a doslej vse zaman. Čeprav je cestišče v obupnem stanju, polno lukenj in kanalov, ds ne govorimo o prahu, se nihče ne zmeni za nas, čeprav plačujemo davke kot vsi ostali občani miljske občine. Zato ŠB enkrat javno prosimo, da se občinska uprava zavzame tudi za rešitev naših prošenj in problemov, predvsem pa (la čimprej poskrbi za asfaltiranje omenjene ceste.
STEVERJAN
DOBERDOB
Poletna suša je zel0 prizadeja-la naše živinorejce, saj je pomanj-kanje vode tudi v normalnih le. tih na Krasu zelo občutno. Nasta-ja vprašanje, kako bomo prekanili našo živino čez zimo, ko pa marsikomu že sedaj primanjkuje sena, To je predrago, da bi ga kupili in tudi otrobom je cena precej poskočila, le mleku je cena ostala skoro na isti višini. Prejšnji mesec so razdeljevali krmilno koruzno moko, po 50 kg na živino in po znižani ceni; nekaj bo tudi to zaleglo, potrebno pa bi bilo kmalu še drugo tako razde-
Pretekli teden je potekal v zna-menju trgatve. Grozdje je sicer do kraja dozorelo le na bolj prisojnih krajih	in	bi mu	zelo koristilo, če	bi	ga	sonce	še ma.o
ogrelo, da	bi	pridobilo	na moči.
Zato so nekateri vinogradniki počakali in bodo začeli s trgatvijo šele prihodnji teden. Drugi, ki se bojijo spremembe vremena, so začeli trgati	že	ta	teden	in so iz.
koristili lepo vreme, ki je bilo kot nalašč za to delo. O kakovosti in količini letošnjega pridelka je še prezgodaj govoriti, vendar kaže, da vino ne bo slabo in ga bo mor. da tudi nekaj več kot lani. Upamo, da bo tudi cena takšna, da se bo delo izplačalo.
KMETJE,, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRSI, Ul. Milan« 18 - Telel. 35-169
Kutera vam nudi po najnižjih cenah navadne ln hidravlične stiskalnice (preše), grozdne milne — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor- brentače, brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev.
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice (AGRI A»
takšne vse obsodbe Vfodue vzgo. je, hočemo reči takšnih zalo-tnih primerov močnih, glasnih ,n preveč javnih trenj med nekaterim učiteljstvom »voječssi.o ni bilo. Učiteljstvo je bilo v /zgojn-im p.o. plodu tenkoču.no in je imelo maa. no razvit čut dolžnosti in odgovornosti do šolske mladine in prav tako tudi do ljudstva svojega de’ovnega okoliša.
Današnje učiteljstvo delujo v na-primerno boljših oogojih, ne ve/e ga nobeno izvenšolsKa (prostovoljno in brezplačno) boi ivanje, nje-? vc delovno mesto je le šola. Tega se tudi — ,n morda celo preveč — zaveda. Ne morzmo pa razumeti, da se nekateri šolniki ne zavedajo tudi svojih vzgojnih dolž. nosti in se večkrat ne znajo obvladati. Minister za prosveto je te dni rekel, da vse italijansko ljudstvo z zanimanjem g eda na šolo. Tudi Slovenci se za to zanimamo, in to tembolj, ker spadamo v razred delovnih ljudi. Zanima nas, komu so naši šolski otroci izročeni in kako v šoli napredujejo. Ce torej ne bo kje kaj v redu, bomo tako ali drugače posredovali. Zelo želimo in tudi upamo, dl takih primerov ne bo.
f \ PV*TWTPF*Df V PHH59.0HI%
mhiorslci dnevnik
7. oktobraj
--------- > !
rini
Vreme včeraj; najvišja temperatura 25, najnižja 18, ob 19. url 20.8; zračni tlak 1023 raste, vlage 52 odst., veter severovzhodnik 10 k«n, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. oktobra
Marija
Sonce vzide ob 6.1O In zatone c 17.35. Dolžina dneva 11.25 Lik vzide ob 14.09 In zatone ob 23i^
Jutri, PONEDELJEK, 8. oktoblfr
Simeon
‘I
PRVA ZMAGA KOVINARJEV ZASEBNIH PODJETIJ
Končno so podpisali sporazum za podjetji Felszegy in FASEF
Stavka v podjetju ORION se bo nadaljevala tudi v ponedeljek ■ Sklepi skupščine gostinskih uslužbencev
PRIMORSKI DNEVNIK
PRIREDI
— NA ZELJO ŠTEVILNIH MOTORIZIRANIH CITATELJEV
avtomobilski izlet v UUBUAN0 in VELENJE
TakojSnja reakcija sindikatov n» predsinočnje razbitje pogajanj s podjetjema Felszegy in FASEF z napovedjo stavke je rodila tudi takojšnje sadove. Ravnateljstvi obeh podjetij sta namreč ponovno sklicali sindikate za včeraj ob 7.30, da bi nadaljevali pogajanja in podpisali sporazum. Kot edini pogoj sta postavili, da se morajo delavci vrniti prej na delo, a sindikati ga niso sprejeli. Predstavniki podjetij so zato morali vgriz-niti v kislo jabolko in začeti pogajanja, medtem ko so vsi delavci ostali pred ladjedelnico Felsze-gy in pred livarno FASEF. Pogajanja so se .pričela ob 9.30 in so bila čez eno uro že končana. Mudilo se je zlasti ravnateljstvu Felszegyja, ki je že povabilo oblasti na splavitev nove ladje 14. t.m. in ki čaka tudi na nova naročila. Interes podjetja je torej prevladal nad solidarnostjo z Združenjem industrijcev. Sicer pa ni inž. Giacomelli prvi prekršil te solidarnosti, saj je le sledil vzgledu Fiata in Olivettija. Ko se je videlo, da ni več preprek za sklenitev sporazuma, sta sindikata sporočila delavcem, naj se vrnejo na delo, kar se je zgodilo ob 10. uri. Seveda so bili delavci navdušeni nad uspehom.
Kot smo že pisali, je bila sporna samo zadnja točka sporazuma, ker ravnateljstvi obeh podjetij nista hoteli pristati na to, da bi postal sindikat docela enakopravna pogodbena stranka v tovarni. Proti temu se namreč najbolj upira Confindustria in je ta zahteva sindikatov osnovne važnosti. Ko sta torej podjetji sprejeli tudi to zahtevo sindikatov, je bila pot k sporazumu odprta.
Sporazum vsebuje deset točk, k; se glasijo:
Plače se zvišajo za 12 odstotkov. Dopusti se podaljšajo za 6 dni za vse starostne skupine delavcev in za 4 dni za uradnike z izjemo zadnje skupine (to je uradnikov), ki že imajo 30 delovnih dni dopusta. Delovni urnik ostane skrčen na 44 ur na teden, ki pa so enake 48 uram plače. Ure dela, ki presegajo 44 ur na teden, se bodo smatrale za ure izrednega dela. Za delavce bodo uvedli pet starostnih (periodičnih) poviškov po 2 odstotka plače; za uradnike pa se število periodičnih poviškov zviša od 12 na 14. Periodični poviški za delavce bodo začeli potekati vzvratno od 1. januarja 1962. Kar se tiče odsotnosti z dela zaradi bolezni in nezgod, bo veljala naslednja ureditev: za nezgode bedo za prve tri dni plačali delavcem po 1.400 lir (do sedaj niso dobivali nič); v primeru bolezni pa fcodo plačali delavcem po 1.000 lir na dan s pogojem, da traja bolezen več kot 7 dni.
Za odpravnino bodo izplačali vsem skupinam po 1 dan plače več za vsako leto dela za nazaj
in po dva dni več za vsako leto dela odslej. Enako bo veljalo za primere, ko se delavci sami odrečejo zaposlitvi.
Vse tarife razpredelnic izrednega in praznišlkega dela se zvišajo za 10 odstotkov. Podjetji se ob. vezujeta, da bosta odtegovali delavcem sindikalne prispevke.
Za teh osem točk so se že sporazumeli v petek. Jabolko spora pa je bila naslednja 9. točka, ki je tako velikega pomena za vse bodoče sindikalno življenje. Ta točka se glasi: Kar se tiče ureje-vanja akordov, klasifikacije dela, proizvodnih nagrad in priznanja sindikata kot pogodbene stranke v podjetju samem, sprejemata podjetji osnove in protokole, ki jih je že podpisal Intersind in ki jih bodo vključili v vsedržavno kolektivno delovno pogodbo.
Zadnja, to je 10 točka pravi, da velja sporazum od 1. oktobra 1962. • * *
daljevala in končala opolnoči. Ker pa delavci ne opravljajo nadurnega dela, se bodo vrnili v tovar-
ne jutri zjutraj. Edina izjema pa je pri tem podjetje ORION, kjer
bodo delavci nadaljevali protestno stavko proti odpustitvi 4 delavcev, med katerimi sta dva člana notranje komisije. Tako so delavci sklenili včeraj zjutraj na e-notni skupščini. Jutri ob 16. uri pa se bodo delavci ponovno sestali.
V zvezi z odpustitvijo 4 delavcev v tovarni ORION je dala tržaška federacija KPI izjavo, v kateri ostro obsoja to represalijo in izraža solidarnost prizadetim delavcem in vsem kovinarjem zasebnih podjetij sploh.
Sindikalni položaj se je zaostril med uslužbenci gostinskih podjetij. Zveza lastnikov javnih lokalov (FIPE) se je res končno zopet odločila za pogajanja, pri čemer pa je izključila sindikat teh uslužben
nja Je namreč povabila samo SISL, UIL in fašistični sindikat. Predvčerajšnjim so se na sedežu Delavske zbornice CGIL sestali gostinski uslužbenci na skupščini in izglasovali resolucijo, v kateri odločno protestirajo proti tej- diskriminaciji in zahtevajo, da se povabi k pogajanjem tudi sindikat gostincev CGIL. To resolucijo so poslali ministru za delo ter osrednji in krajevni organizaciji FIPE. Na skupščini so tudi poverili sindikalnemu vodstvu nalogo, naj pripravi sindikalno akcijo v skladu z drugimi pokrajinami.
Z ODHODOM IZ TRSTA V NEDELJO. 21. OKTOBRA OB 7. URI
Z Minister za proračun La Mal-fa je zagotovil, da se bo zanimal za pravilno rešitev vprašanja policistov bivše ZVU. Sindikat teh u-službencev je prejel včeraj v zvezi s tem od ministra brzojavko.
Z Trgovinska ministrstvo je pooblastilo tržaško trgovinsko zbor-jo iz,rwjuum 3iiiuia«u ..en uommi nico, da izterja dva odstotka od cev, vključen v CGIL. Na pogaja- dohodniškega davka za leto 1963.
V vseh ostalih zasebnih kovinarskih podjetjih se je stavka na-
PROGRAM IZLETA: Ob 7. uri odhod avtomobilske kolone iz Trsta na blok Fernetiči — Po ureditvi obmejnih formalnosti spet v koloni do Ljubljane, kjer bo postanek — Ob 11. uri odhod kolone v Velenje — Ob 12.30 skupno kosilo — Ogled mesta pod strokovnim vodstvom — Ples in prosta zabava v družbi z domačini — Povratek samostojen —
POGOJI: Izleta se lahko udeležijo vsi Tržačani in Goričani — naši čitatelji in njih svojci ter prijatelji — ki imajo avto. oziroma ki imajo prostor v avtomobilu. Poleg tega morajo imeti svoj potni list z ustreznim vizumom.
• • •
Primorski dnevnik bo izlet v glavnem koordiniral. Poskrbel bo, da bodo vsi avtomobili dobili posebne značke, organiziral bo servisno mehanično službo, dalje službo prometnih stražnikov, ki bodo vodili kolono, kosilo v Velenju in ogled mesta.
PRIJAVE ZA IZLET sprejema uredništvo »Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6'II med uradnimi urami najkasneje do ČETRTKA, 11. OKTOBRA 1962, kjer dobite tu.ii vse podrobnejše Informacije.
NASE CIT ATELJE VABIMO, DA SE UDELEŽIJO IZLETA V CIM VEČJEM ŠTEVILU!
VČERAJ SESTANEK ODBORA ZA VOLILNO PREMIRJE
Tudi lista PSI vložena
Na Trgu Unita ne bo med volilno kampanjo nobenega zborovanja - Danes dopoldne zborovanje KPI v kinu Arcobalcno s predložitvijo volilnega programa
Včeraj dopoldne Je vložila tržaška federacija socialistične stranke svojo kandidatno listo za letošnje občinske volitve Socialistični znak bo torej na šestem mestu za KPI, KD, PSDI. FRN, in FI.
Kot smo že poročali, načeluje listi PSI tajnik stranke Arnaldo Pittoni, ostali kandidati pa so navedeni po abecednem redu. Na listi kandidira pet bivših članov Neodvisne socialistične zveze in sedem Slovencev, med katerimi Dušan Hreščak in inž. Josip Pečenko.
Sinoči je odpotovala iz Trsta številnejša skupina socialistov, ki se bodo danes udeležili v Rimu svečanosti ob 70. obletnici ustanovitve socialistične stranke.
Med letošnjo volilno kampanjo ne bo nobenega volilnega zborovanja na Trgu Unith. To je eden izmed najbolj zanimivih sklepov odbora za volilno premirje, v kate-
gre očitno za politični sklep in se zlomil medenico. Njegov delovni
1	„ JU ..   1 ; 1      : i _ _ .	4/-»trnri£ mn	tnlrni	olrnAi 1 TIH.
rem sodelujejo predstavniki vseh strank in ki se je
Je danes dopoldne sestal na prefekturi.
Sklep, da na Trgu Unitš ne bo zborovanj, je vključen v širši seznam trgov im ulic, kjer ne bo zborovanj. Vendar gre v vseh pri-
v.	v„v_:*	• __
merih za ulice, krjer je bolnišnica od, odnosno za tr-
ali podoben zavoi . ge, na katerih bi volilna zborovanja predstavljala resno oviro za promet. V primeru Trga Umita na

SEJA GLAVNEGA ODBORA MLADINSKE INICIATIVE
V Trstu bo 21.oRtobra «Mladinski dan»
Določeni referati za mladinski seminar v Rimu Tajništvo Mladinske iniciative
V petek zvečer se je sestal glavni odbo
dbor Mladinske iniciative, ki je najprej razpravljal o letošnjem tradicionalnem «Mladinskem dnevu«. Na stadionu «Prvi maj« se bo 21. oktobra zbrala mladina iz Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, prišli bodo Korošci in predstavniki Lludske mladine Slovenije. Program bo tradicionalno zelo pester in se bo po športu ter kulturnem večeru zaključil s skupno zabavo.
Nato Je glavni odbor razpravljal o seminarju, ki bo novembra v Rimu na pobudo centralnega odbora Socialistične mladine in katerega se bodo udeležili predstavniki slovenske, avstrijske in fran-coste mladine, ki živi v Italiji. Odbor je dokončno določil seznam udeležencev seminarja ter pet referatov, ki jih bo za ta seminar sestavila Mladinska iniciativa. Za posamezne referate bodo odgovarjali:	Samo Pahor:	«Zgodovinski
oris slovenske skupnosti v Italiji; Igor Kosminu. »Sedanji položaj slovenske manjšine«; Vito Svetina: «Delo in naloge Mladinske inciati-ve»; Peter Sancin: «Pravni položaj Slovencev v Italiji« in Bogo Samsa: «Osnovna načela pri reševanju narodnostnega vprašanja«.
Odbor je tudi določil posamezne člane, ki se bodo zanimali za razna vprašanja na seminarju. Nato je odbor odobril stališče Mladinske iniciative v zvezi z volitvami v tržaški občinski svet, ko je MI podčrtala, da se kot organizacija ne more vključiti v aktivno delovanje posameznih strank in političnih grupacij, da pa v tej zvezi pušča članom odprte roke.
Ob zaključki sestanka je odbor Izvolil za novega tajnika MI Inka Starca. Tajništvo MI torej sestoji iz treli naslednjih članov: Igor Kosmina, Darij Cupin in Inko Starc.
Jugoslovani zahtevajo ukinitev
vlaka «Miramar»
Predstavniki trgovinske zbornice, turistične ustanove, Tržaškega Lloyda in drugih ustanov se bodo Udeležili 20. oktobra v Padovi kon-
ference za določitev zimskega voznega reda železnic za Tri Benečije. Predvsem bodo proučili vprašanje zvez z inozemstvom.
Medtem se Je tudi zvedelo, da je ravnateljstvo železnic v Sloveniji zahtevalo, naj se ukine vlak »Miramare«, ker potuje z njim skozi Jugoslavijo zelo malo potnikov.
Določitev sporeda Segnijevega obiska
Na prefekturi je bil sestanek, na katerem so določili zadnje organizacijske podroonosti za obisk predsednika republike Segnija 14. oktobra. Sestanka so se udeležili vladni generalni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil, general Guada-gni in kvestjr Pace. Program bodo sedaj poslal: predsedstvu republike.
je odbor za volilno premirje na tak način skušal izogniti tradicionalni polemiki o slovenskem govoru na tem trgu.
Poleg tega je odbor odločil, da bodo volilna zborovanja lahko ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 22. ure, ob nedeljah pa od
9.	do 13. ure in od 15. do 22. ure. Odbor je priporočil, da naj trajajo leteča zborovanja samo 15 do 20 minut.
Glede stalno nameščenih zvočnikov so se sporazumeli, da bo vsaka stranka uporabljala samo dva in da jih bodo lahko pričele uporabljati od 3. do 11. novembra in to po dve uri na dan (od 12 do 13. ure in od 19. do 20. ure).
Med sestankom je bil izrečen tudi poziv, da bi vse stranke odpovedale volilna zborovanja prihodnjo nedeljo 14. oktobra, ko bo uradno obiskal Trst predsednik republike Segni. O tom še ni bil sprejet sporazum in bo odbor ponovno razpravljal na sestanku v torek.
Danes dopoldne bodo štiri predvolilna zborovanja. Na Trgu Goldoni bo ob 10. uri govoril za »Fronte rinascita nazionale« Giacomo Lalli. ob 11.30 pa na istem trgu za PLI odv. Morpurgo in namestnik vsedržavnega tajnika stranke prof. Premoli. Ob 11. uri bo na Trgu S. Antonio Nuovo govoril za MSI poslanec Gianni Roberti.
Tržaška federacija KPI bo danes predložila svoj program na zborovanju, ki bo ob 10.30 v kinu Arcobaleno, kjer bosta govorila odv. Pogassi in bivši župan Genove poslanec Adamoli. Predsedovala bosta poslanec Vidali in Marina Bemetič.
Ob 15.30 pa otvoritev Ljudskega doma v Kolonji, kjer bosta govorila tajnik partije prof. Paolo Šema in Mitko Siškovič.
KPI tudi napoveduje naslednja zborovanja za prihodnji teden; v ponedeljek leteči zborovanji:	ob
10.	uri na Trgu Ponterosso in na Trgu Giuliani, ob 17. uri pa na Trgu Garibaldi. V torek ob 19.30 zborovanji: v Ul. Castagnetto 67 in pri Sv. Jakobu o ženskih vprašanjih, kjer bo govorila poslanka Flore amini.
Huda nezgoda delavca na ladji
Na delu se Je včeraj dopoldne hudo ponesr;:'.ii 34-letni Giuseppe Marzocca iz Ul Crocifisso štev. 11. Okrog 10. ure je Marzocca na račun tržaškega arzenala opravljal ne-
ka dela na ladji «Loredana», ki je vsidrana ob pomolu 16. V strojnem oddelku bi namreč moral postaviti zid iz opeke in Je v ta namen rabil lestev. Nenadoma je lestev zdrsnila in delavec je zgubil ravnotežje ter pade' z višine 4 m na kup opeke.
Nesrečni delavec si je pri padcu
tovariš mu je takoj priskočil na pomoč in poklical rešilni avto, da so ga odpeljan v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okreval v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
Avto podrl žensko in jo vrgel čez zid
Ko je včeraj okrog 19. ure 30-let-na Ivanka Valenčič por. Kooal s Furlanske cest j 30 šla peš ob robu omenjene ulice proti središču mesta, je za njo privozil z avtom 57-letni Luca Esposito iz Ul. Pa-gliericci 47 in jo podrl s tako silo, da je žensko vrglo čez obcestni zid. Ženska se je pobila in o-praskala po obrazu in nogah ter si verjetno nalomila rebra. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek. Okrevala bo v treh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije.
Aretacija pobalinov ki sta ukradla avto
Agenti letečega oddelka so zasačili v Ulici Baismonti dva pobalina, ki sta ukradla neki avto in sta se hotela z njim odpeljati. Agenti so zapazili ukradeni avto že prej, a ni bilo nikogar v njem. Ker je bil pravilno parkiran, so bili prepričani, da sc bodo malopridneži vrnili. Nekaj ur so agenti čakali in pobalina sta zares prišla, da bi se odpeljala, toda agenti so ju pravočasno zagrabili in odpeljali na zasliševanje.
Vse kaže, da ima aretacija teh dveh pobalinov tesne zveze s prometno nesrečo, ki se je zgodila 14. septembra blizu Casorate, pri kateri je izgubil življenje 18-letni Mario Vascotto iz Konkonelske ulice štev. 16. Vascotto se Je tedaj namreč peljal z avtom, ki so ga bili neznanci ukradli odvetniku Silviu Repichu.
Zakon o deželi v torek ali sredo pred senatom
Razna obvestila
Ustavni zakonski osnutek o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutor.j Furlanija - Julijska krajina je bil vključen na dnevni red seje senata, ki bo v torek. Toda v torek je pred tem zakonom na dnevnem redu zakon o imenovanju vin. Zato je odvisno od diskusijo, ki se bo razvila okrog zakona o vinih, če bo senat začel razpravo o naši deželi že v torek. Najkasneje pa bo senat začel razpravljati o deželnem zakonu v sredo. Poročevalec večine bo demo-kristjanski senator Pagni, ki mu je bilo v senatni komisiji za notranje zadeve priporočeno, naj pripravi za senat ugodno poročilo o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina. Za manjšino, ki nasprotuje ustanovitvi dežele, bosta govorila misovska senatorja Turchi in Ferretti. Sedaj bo senat razpravljal o deželi v prvem čitanju, poslanska zbornica pa je v prvem čitanju ta zakon že sprejela. Po treh mesecih odobritve v prvem čitanju omenjenega zakona v senatu, bosta morala poslanska zbornica in senat še enkrat odobriti zakon v drugem čitanju. Šele tedaj bo pravno-veljaven in sj bodo lahko začele vse formalne priprave za razpis deželnih volitev.
• Pokriti bazen bo od ponedeljka dalje odprt za Javnost ob delavnikih od 13. do 19. ure ln ob praznikih od 10. do 19. ure.
Ljudska prosveta
Prosvetna zveza bo imela danes 7. oktobra ob 10. url v Gorici prosvetno konferenco za delegate gori. ških društev. V ponedeljek bo v Trstu v Gregorčičevi dvorani. Ul. Gep-pa 9-11. ob 20 liri prosvetna konferenca za društva tržaškega področja.
Delegate prosimo Za točno udelež-bo.
Pevsko društvo »Lipa« Iz Bazovice priredi enodnevni Izlet dne 28. 10. 1962. v Opatijo, na Reko in v Crlkve-nico. Vpisovanje vsak dan od 18. do 21, ure pri tovarišu Cezarju Kalcu. Vpisovanje se zaključi dne 21. 10. 1962. — Odbor.
Z lambreto se je sinoči 17-letm Mario Maurel peljal po nabrežju, pa je trčil ob avto, ki ga je iz stranske ulice pripeljal 21-letni Gi-no Millo iz Ul. Rivo 8. Lambretist je treščil na tla in si Je zlomil desno nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti tri mesece.
Neznanci so s ponarejenimi ključi odprli stanovanje, ki ga ima Guido Grando iz Ulice Industria štev. 1, pobrskali so po stanovanju ter odnesli 40.000 lir gotovine.
Včeraj je praznovala svoj 60. rojstni dan Karla Kjuder roj. Cok.
Iskreno ji čestitajo ter ji želijo obilo sreče in zdravja mož, hčerki, sin in ostalo sorodstvo. Enake želje in voščila ji izraža tudi družina Maksa Pečarja.
Ljubljana-Lonjer, 7.X.1962.
Ob najini poroki se prisrčno zahvaljujeva vsem prijateljem in pevcem.
SILVANA ln SILVESTER GRGIČ iz Padrič
....„„„„111,1.....mn..........................................................I..milil...........................................
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Filatelistični klub «L. Košir« obve. šča člane, da bo danes 7. t.m. od 10. do 12. ure običajni sestanek.
# * *
Odbor podpornega društva Dijaške Matice v Trstu bo Imel s*Jo v torek 9. oktobra t.l. ob 28. url na sedežu v Ul. Geppa 9.
* • *
SKUD «Misel ln delo* vabi na predavanje tov. Dušana Bu-fona, člana vodstva, ki bo v torek 9. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem društvu »Albert Sirk« v Križu. Snov predavanja pod naslovom »Naš čas in naš obraz« je politlčno-zgodovinskl oris slovenske dejavnosti nekoč in položaja danes.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 7. oktobra ob 17. uri na stadionu «Prvi maj« otvoritev letošnje, predsezone z otroško glasbeno komedijo Erika Fosa
«PLEŠ0ČI 0SLIČEK»
Za otroke in starše, ki si te lepe in zabavne komedije niso utegnili ogledati v lanski gledališki sezoni, bomo predstavo ponovili po zelo znižanih cenah.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1962-63
Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1962-63.
Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno brezobrestno posojilo.
Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu, Ul. Geppa 9/11
Naslov sprejema prošnje do 20. oktobra t. i.
Koncert pianista Richterja v gledališču Verdi Jutri 8. t.m. ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert pianista Svjato-slava Richterja. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za člane Koncertnega društva. Jutri zju. traj pa se bo začela prodaja vstopnic tudi za nečlane, Program obsega Schumannove, Chopinove, Debussyje. ve ln Skrjablnove skladbe.
mm
NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno klien-telo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastopstev; najemnina nepovišljiva — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ulica sv. Frančiška 20.
Kolesa BIANCHl — originalna kolesa MELILLO
Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. »6032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10.
GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10.
NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska In tuja motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa-rilla, Lambrette, N.S.U., ltom, F. Morim dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul, A. Caccia 3-10 tel. »6032 »PLASTIKAH Trst Ul tPAuuUlizio št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb ce razi,uvrstile tet Spori ne. namizne prte (nerade). cedilnike za posodo, bi-t/.me, žimnice za na ilizfje, vreče za perilo in obleke itd vse iz plastike In gume po zmernih cenah Obiščite >•»»1 PLASTIKA za -pokrivanje tal po 500 lir kv. m. preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, linole. ja, cevi iz plastike Za vrtove m za hišno uporabo torbice, zavese m vse ostale predmete iz gume m plastike dobite pri 1TALPLAST. Trst, Trg Ospedale šl 6
KORCE, STREŠNIKE rabljene dolži, na 45 , 3500—4000 kosov prodam, izredna prilika. Trst, Viale d’Annunzio št. 1.
DELAVCA pri žerjavu Za gradbeno delovišče — žerjav na tipke — išče gradbeno podjetje za takojšnjo zapo. slltev. Začetek montaže žerjava. Primerna plača. Ponudbe na upravo lista, Trst, Ulica S. Francesco 20.
KINO ROSANORA-BOLJUNEC
predvaja danes 7. t. m. ob 17. uri Cinemascope barvni film:
DOLINA
MOHIKANCEV
(La valle del Mohicanl)
Igrajo:
RANDOLPH SCOTT NANCV GOTES
KINO SKEDENJ

- X;
predvaja danes 7. t. m. ob 14. uri, zadnja predstava ob 22. uri Technicolor film:
ZADNJI TANGO
(Lultimo tango)
Igra ŠARITA MONTIEL, ki je igrala nepozabni film VIOLETERA
000000000^11
GLASBENA MATif
__i- 1 K S I
Mladinski pevski zbor J/ed l Glasbene Matice, ki ga vodi	-
Cvetko Grgič, bo imel vajo petek od 18. do 19. ure v UlfOTOo Manna 29/11.
Prva vaja oo v petek 12. oktorsJept’ei Vljudno vabimo starše, da trnke ljejo otroke k pevskemu zbor* bila
S. Fra
OOOOOOOO1
> tat obisc ikem i ter s kalini p: capjadenič
Nazionale 14.30 »Prikazni Glegga« (Gti spettri dej Glegg). Eastmancolor. Prepovona ze mladini. Peter Oushing. 0 je j Fenice 13.00 «Sodoma ln Gomotf?e£ a Technicolor, Stevvart Granger,F| y ' namaria Pierangeli, Rossana C1 “s* sti.
Excelsior 14.30 «Sam pod zvet4seinr (Solo sotto le stelle). Kirk D0_ , glas, Gena Ravvnalds	1]^
Grattaclelo 14.00 »Ljubimci se k: še i Jo učiti« (Gtli amantl devon«, vkrca parare). Technicolor. Angie D> je p son.	intu	j
Arcobaleno 14.00 «Vojščakov Fe^° P
tek« (Ii rlposo del guerrierol jppil i gitte Bardot, Robert Hossein ? °d ] povedano mladini. EastmancoiKJe kc Superclnema 14.30 »Osemnajsti
al v
“P*-*	Ul« n.ov \\	1 ll tajjt*-*. _ ,
na soncu« (Diclottenni ai solC^T
Eastmancolor. Catherine Spat?
Gianni Garko.
zagre
,.leja, ■
Alabarda 14.00 *Moja ljubezen /bližini pisana na vetru« (II mio ari^la jf seritto sui vento). Technicoiofj^g^ rita Mon-tiel. Zadnje predstavi^ Filodrammatlco Skorajšnja otvolpodj, Aurora 14.30 »Štirje menihi« (I »niče.
tro monaci).	ličiti	1
Garibaldi 14.30 »Cartouche«, Mal c Paul Belmondo, Olaudia Calrgovii le. Technicolor.	fducci
Crlstallo 14.30 »Spartakov sin<jPravi figlio di Sparta-ous). Eastmantjala Steve Reeves.	ijkvesi
Capitoi 15.00 «Lotosov cvet« (pištoljan loto). Technicolor. Nancy Ki*?1*. tv Impero 15.00 21.45 »Grof Montec^do | (II conte di Montecristo). £talijc Massimo 14.00 «Zaklad barbaro*vazen (II tesoro dei barbari). Ted* obs lor. Lex Barker.	j**1*1	t
Moderno 14.30 «Salvatore Giuli*besec
OnlvA Pl l Cc/UT I Pr»rv\iraHnnn	7
Salvo Rusconl. Prepovedano J*e. 1 ni. Zadnji dan. V torek 16. sredo 17. t.m. pričetek re’ predstav z revijo: «A nudo scie...nze»	1° zaj
Astoria 15.00 «DivJa Venera« (yJ.e Si re selvaggla). Technicolor. VfJSki Lang.	|ov ]
Astra 15.00 «Qsvojeva!ci» (Gll r1 Si sori).	p
Vittorlo Veneto 14.30 «Boccacck'0’ ki Teohnlcolor. Sophla Loren, ? ^rai Ekberg. Prepovedano mladini * Trg Abbazia 14.00 »Sin kapitana 0'	'
(II flgilo del capitano Bloodt tega Technicolor. Sean Flyn, Alesš* da , Panaro.	|over
tofv
Marconi 14.00 »Navaronsiki tojv tel
(I cannoni di Navarone). T?Na I ““IJ
color. David Niven, Gregory P*on?J Ideale 13.45 »Prihod titanov« W* ,12 vano t Titani) Technicolor. 3°“J° Skedenj 14.00 «ZadnJi tango« JjJ1* ®
tirno tango). Technicolor.
Mont tel.

ova

KINO PR0SEK-K0NT0VE[*£
za ol
hv<
predvaja danes 7. t. m, Metro barvni film:
z začetkom ob 16. uri Cinemascof
CIMARRON
ja. a vi biki bi. £
lo t
nadi
dej,
zviš
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. oktobra se Je v trstu rodilo 8 otrok, umrlo Pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Maria De Col-le por. Travan, 62-letni Btagio Mar-cianti, 56-1 etna Anna Fonda por. Prodan, 65-letni Luigl Parma, 57-letni Pietro Redlvo, 81-letna Gabriella Sva-gel vd. Ferluga, 79-letni Francesco Millo, 55-letnil Karto Kumar, 65-letni Lorenzo De Lorenzi.
OKLICI: mehanik Francesco Grego, retti ln zastopnica Armanda Carli, tehn. uradnik Antonio Delta Ianna ln trg pomočnica Miranda Curatolo, mesar Miohele Pozzari in gospodinja Carolina Kaluža, slaščičar Vittorlo Zotti ln gospodinja Aranamaria D’Eri, trgovec Sllvjo Lopez in gospodinja Rosanna Larini, mesar Claudio Cher-maz in trg. pomočnica Adalberta Bordon, zidar Glovanni Borsl In gospodinja Lucla Bralco, študent Emili0 Tempia in uradnica Maria Pia No-centlni, karabinjer Francesco Mana-ritl In gospodinja Rosa Nocera, trgovec Stefano Soammacca in šivilja Maria Pilat, bartist Elso Rech in kemijska delavka Adriana Angeloni, mehanik Giuseppe Dinol in trg. pomočnica Giorgtna Nuschak, delavec Er-manmo Sossa ln gospodinja Maria Au-relia Zancollch, pomorščak Remigio Clooh ln uradnica Bruna Verderber, uradnik Dtno Vecdhles In gospodinja Clara Pliva, zidar Giuseppe Vascot-
Včeraj-danes
to ln baristka Edda Gabrielu, uradnik Salvatore Mocerina in tiskarka Maria Drloll, železničar Umberto Mazzolena in delavka Licia Polacco, uradnik Giorglo Vareton ln uradnica Florenza Canaruftto, železniški sprevodnik Vinlcio Aresca ln bolničarka Regina Capato, profesor dr. Adolfo Steindler In gospodinja Giullana Fabiani Negrelili, mehanik Carlo Zoc-chi in gospodinja Anna Mekis, Industrijski izvedenec Bruno Grassi In u-radnica Mirella Zennari, zastopnik Francesco La Piaca ln gospodinja Roberta Zucca, zidar Italo Peresson in frizerka Bruna Gant, mizar Francesco Chertel in gospodinja Maria E-ster Pernlgoni, natakar Severiino Pic-cinin in gospodinja Atola Maraclch, špediter Flavto Tagliaferro ln gospodinja Corlnna Szoldatics. brivec Al-do Cuochtni In uradnica Flavta Pre-senti, delavec Giuseppe Jerman ln gospodinja Ernilia Primossl, uradnik Glovanni Concllia ln gospodinja Flavta Carablllb, uradnik Glorgio Pe. schiani ln delavka Silvana Traina, agent Javne varnosti Ftlippo Gatlic-chio In monterka Giusepplna Dali'Ar-ml, pleskar Francesco Manfe In go-
spodinja Anna Maria Zegarellt, brigadir karabinjerjev Celestino Pica ln gospodinja Lidla Votpini, oficir vojne mornarice Mario Crepaldl in vrtnarica Dorina Zucca, Mario Pollcastro ln Gtuilia Stroligo, uradnik Danilo Ponta ln gospodinja Elena Comis; trg. pomočnik Piiippo Pellegrino In gospodinja Anna Krammerstetter, inštalater Marino Movia ln usnjarska delavka Blisa Marllll; ameriški vojak Bernard Martorano in delavka E-mtlta Malissa, kuhar Gualtiero Ros-sone ln gospodinja Faustlna Augello, inženir Giorgio Plccin ln študentka Marina Furlani, inštalater Rodolfo Placer ln baristka Maria Grazla Cop. pani, trgovec Ugo Siracusa in uradnica Ada Sodani, trgovec Mario Sandri In delavka Mari« Luisa Fragia-como.
INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; ptociola Ul. Orlanl 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Serravallo. Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. A-lojz).
<5>Mvi5TA.
M-UL CARDUClil. 15
Tel. 29-656
LOTERIJA
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevored XX. settembre 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giustl, Ul. Bonomea 93; dr Gmel-ner, Ul. Glulia 14; Alla Maddalena, UJ. dellTstria 43; Prendini, Ul. T.
i,.., hic-in«! iho.^ mauc m »v- i Vecetlio 24; Serravallo, Ul. Canova spodinja Caterina Valerio, redar Jav- 1; Zanetil, Testa d’oro, Ul. Mazzini ne varnosti Elmlro elemente in go- 143.
bari	62	42	4	81	8
CAGLIARjI	25	10	78	89	57
FLORENCA	9	64	54	5	10
GENOVA	84	48	57	45	82
MILAN	46	18	5	19	84
NEAPELJ	35	4	17	54	77
PALERMO	86	51	61	90	42
RIM	9	69	51	50	86
TURIN	13	72	4	88	8i
BENETKE	57	39	55	72	18
ENALOTTO 211 2 X X 211 X 1 2
KVOTE: 12 točk — 2.683.000 Ur,
točk — 123.800 lir, 10 točk — 13.000 lir.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Bellzar. ja Sancina daruje družina Srečka Su-mana 2000 lir za Dijaško Matico,
V	počastitev spomina pok. Belizar-ja Sancina daruje družina Miansueta. Fonda 1000 lir za Dijaško Matico.
Ob 10. obletnici smrti drage hčerke Petriče daruje družina Kalc iz Gropade 1000 lliir za Dijaško Matico.
Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in po. trebščin /a višje šole, toplome. rov in fotografskega materiala. Poizkusite nova očala » posebnimi lečami za sonce — izredne prozornosti
SOŽALJE
Ob smrti svojega člana Mirka Cibica izreka Gospodarsko društvo na Proseku prizadetim svojcem globoko sožalje.
Igrajo: GLENN FORD, MARIA SCHELJ , ANNE BAXTE%ec
^ & t
■ ' ' ' '	Pri
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28-373
POŽAR
TOVORNI PREVOZI
ARTEMlOg
kazn
sev
'*sch
MADALOSSO
t>m
v vst' krn/V. preJ
tudi r ,re(J
inoze m sl p0i°var Sev je
v Trstu. Ul Torrebi»Yilni
ca 26 vogal XXX Ottobre
dobile vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAFI,EX — Gene ugodne
»rila
[Si#
bril0 >li ,
ir
TVRDKA
'ri
fca •]
JOŽEF SILAu
--- 1ZVO0
TRS
uvoz
TRSI
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da Je po dolgi in mučni bolezni preminila naša draga mama
Marija Pokelšek
vd. OSTROUSKA (OSTELLI)
Pogreb drage pokojnice bo Jutri, ponedeljek, ob 9. uri iz hiše ža-isti na Opč
losti na Opčinah.
Žalujoči hčerka Mery, zet in vnuk ter ostalo sorodstvo
Opčine, 7. oktobra 1962.
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo/
ter jamskega lesa	|q|
Riva Grumula št. 6*1 • Telefon 37-00*
____________________________Jtobl
1CH
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem tovarišem, prijateljem znancem, ki so počastili na zadnji poti našega dragega
JUSTA KOŠUTA
m te
tajo
Popi
Prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, orgs-: nizaci.iam, prosvetnim društvom in posameznikom, ki so n» kateri koli način počastili njegov spomin	Mi
Posebna zahvala kriški godbi in pevskemu zboru.
ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI
in ostali sorodniki	Q
Jr
JR
zre,
'tro
t»Of
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, oče in brat
MIRKO CIBIC
Pogreb dragega pokojnika bo danes v nedeljo ob 16.30 i* hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoča soproga Marcela, sin Miro, hčerka Venk»> bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Prosek, 7. oktobra 1962.

TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
NUDI VSE ZA SOLO
Ni.
M)V
-^RniorsIcr^nevnlV
— 7 —
7. oktobra 1962
abra
)rie «
im
) 23.L
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
>rečen zaključek pustolovščine mladega avstrijskega državljana
____Mrivaj je prišel v Italijo in v Trst ter kradel na debelo, toda izmazal se je s pogojno kaznijo
red kazenskimi sodniki (prednik Boschmi, tožilec Semizzi, ijo Tisnikar Chiarelli) se je moral v Ulf}9vno zagovarjati 18-letni Bruno Ruisch iz Celovca, avstrijski dr-nkt« ■'an' ki Je bil obtožen, da je (Septembra letos ukradel avto da fcmlie Fiat 1100 katerega lastnica ift bij- ■ ■	-
zboi

bila teta neke Grazie Sascano • Pranceschinel iz Ul. Locchi 14, Je tatvino prijavila.
^obischeva pustolovščina na Trčeni ozemlju je trajala zelo dol-ter se je koncila z več razpra-
aprla okoli 1. ure neka njena prijateljica, ki ji večkrat pomaga pri delu v lokalu. Okoli 2. ure ponoči ji je telefoniral na dom neki moški, ki ji je povedal, da je opazil nekega neznanca, ki se prikradel na ulico skozi okno stranišču. V rokah je neznanec nosil dve steklenici. Takoj nato Dobrilin mož pohitel v gostilno, kjer je ugotovil, da je res prišlo do tatvine. Policijski agen-
w*nl pred kazenskim sodiščem, cappdenič je prišel v Trst iz Avstri-epovsna zelo nenavaden način. V Ita-0 Je prišel čez mejo pri Trbižu omot£?e?„ avgusta. Meje pa ni pre-ngetf, kot vsak državljan z oseb-ma f01 batinami v redu. Skril se je "agon nekega tovornega vlaka in ;o Prišel do Trbiža. Tu se je !Selil na drug tovornik, ki ga Popeljal do Benetk. Hobischeva a za pustolovščinami pa se s »e ni pomirila. V Benetkah se
'"( vkrca1 skrivaj na neko ladjo, ki Je Popeljala v Trst. Posrečilo U?u je, da se je izmuznil skozi tov [®žo Policijske kontrole ter tako
iero|jOpu v naŠ0 mest0 ge med vož-
sein.o °d Benetk do Trsta je iztaknil anc0Toi kos debele žice, ki Jo je pre-fflJstUC1.v odpirač. Takoj po prihodu sol^aše mesto je začel krasti. 22. SpaJ*usta Ponoči se je spravil na av-iSagrebškega inženirja Miroslava »PeJa, katerega Je lastnik parkiral glavnega kolodvora. Iz LJ.-PJa je Hobisch odnesel številne , Jorneto. iste noči je mladenič u-“ ,„Jdel razno orodje iz neke bara-otvoi podjetja Bellini na Trgu Stare » fjMce. Ker je hotel dostojno za-rc'U ta dva tatinska podviga, je ie». pal okoli 3. ure zjutraj vdreti CR'“'Kovino «Magazzini Felice* v Ul.
RUcci. Tu pa ga je čakala ro-sin!iP?av'ce- Mimo se je namreč pri-tmaflRjaia obhodnlca letečega oddel-jkvesture, ki ga je zasačila pri » (Ffmjanju. Hobischa so takoj are-K"r‘l' Mladenič je priznal svojo ted*'do ter povedal kako je prišel
onted
Italijo'
♦azensko sodišče ga Je 4. septem-
raccWf
obsodilo pogojno zaradi omeju tatvin in poskusa tatvine na ®secev zapora in na 40.000 lir ?• Zato so sodniki ukazali naj wemča takoj izpustijo iz za-
obischu pa menda še ni prese-zapornisko življenje. Pozneje |.e ®icer izgovarjal, da baje av-JSki konzulat ni preskrbel za S°v prevoz do avstrijske meje. si je moral pomagati sam. Uri po osvoboditvi je ukradel • ki ga J-; bila omenjena Gra-en, r. * ranceschinel parkirala v bli-adinl j Trgu Unitk Ženska ni bila la B0r{a vrat na avtomobilu in po-Bloočt tega je bila še tako neprevid-AiesJ* da je pustila startni ključ na o vem mestu. Tat je zlahka sprali tifv tek vozilo, toda imel Je smo-,) T'‘Na prehodu iz Ul. Carduoci na fdonijev trg je neki Mario Palm iz Istrske ulice 8 opozoril ibujočega mestnega redarja, da Til avto, s katerim se je peljal 'isch, verjetno ukraden. Redar povabil mladeniča v redarsko ® ter'takoj telefoniral agendi ega oddelka. Hobischu ni taio potem drugega ket p*i-vino. Na
Ponovno tatvino. Na drugem
esu se je moral zagovarjati' tubo, ‘
ascop
za obtožbo, da Je upravljal mo-^Do vozilo brez vozniškega dovo-
r ja.
včerajšnji razpravi so bili Tiki zelo blagi pri svoji razah Smatrali so namreč, da Je Uo v drugem primeru tatvine nadaljevanja Hobischeve tatin-dejavnosti ter so mu zato sa-YTF«»AvlSali PreJSnjo kazen za en W ,zaP°ra ter 5.000 lir globe, t., tega so ga obsodili zaradi “ka cestnega zakona na 2 me-
kaznP°-5 ter na 5.000 lir denar-
V teh pogojih ostane ka-i^jeveda še vedno pogojna in
'bodo5 Ka° tr> ^	“
Kazn-' je, da je bilo sod-• IriZJ^^vsem do tega, da bi se p eJ iznebili neljubega gosta.
rrebia1
ndne
^timi sodniki bi se moral c rJat* tudi Vito Galiano iz ipUasa 10. ki je bil obtožen, J lir • oktobra lani ukradel lilniAo dve Steklenici piva jfiU v* Severini Mondo por. tRiu v rJ1 Je lastnica gostilne nrUovaDr!Voredu 2°- septembra. Tli n m zapustila gostilno 1 0 Ponoči, a gostišče
za Teks,tluzlvnem zastopniku rst 111 Jugoslavijo
mn	Jugoslavijo
£& BAZZANELLA
rjavo
[RST’ Ulica F. Venezian 5,
17-004
24197
za trgatev in vino sle-
Proizvode:
lCjtlRAFri ’ — NEOSOLFIT iTerisol _ DETERSAN
čaJ^^EAsT, ki vam omogo-P°Poi Umsko’ racionalno in , orga- n° pripravo vina. so n«
90RLETTI
JO stloji: prodaja tudi do °brokov.
ma za-
;redna
-rojev.
16.30 i*
Venka,
prodaja rabljenih
C°R,LNiki na nafto *CEISA».
*Cal°Rmaster» IIySTAL\ci.lA toplega zraka
Sn,DlLNlKEl Pefi ln k°‘
Za u Ce vor' a hišo _
athice vodne števce:	Vse
Vse na obroke
^VTOPRKVOZ -
Cunja
;Sl' htraoa del Friuli št. L	Tel .35-37«
K,?’’"1 Prevozi za tu In V° ~ Konkurenčne
28«
mu-
čene
ti so med preiskavo ugotovili istovetnost moškega, ki je telefoniral Dobrilovi. Ta je povedal, da je z nekim prijateljem zasledoval neznanega tata, kateremu pa se je posrečilo, da je zbežal. Pozneje so policisti ugotovili, da je bil
Galiano omenjenega večera v gostilni «Gigi». Po dolgem zasliše-
vanju je osumljenec priznal svojo krivdo. Včeraj so razpravo odložili, ker je Galiano bolan.
Tvtno itn
mmm-
predvaja danes 7. t. m. z začet kom ob 15. uri Cinemascope ba
barvni Metro film:
TRISTO IZ FORT CANBYJA
(I trecento di Fort Canby)
Richard BOONE George HAMILTON Luana PATTEN Arthur OCONNELL
V ponedeljek 8. t. m. ob 18. uri ponovitev filma
TRISTO VI FORT CANBVJA
OB PODATKIH ZA LETOŠNJE POLETJE
S primernimi olajšavami bi se dal maloobmejni promet še povečati
Še vedno nimamo direktnega prehoda med Gorico in Novo Gorico * Razširitev obmejnega pasu bi prispevala k razvoju turizma in prinesla goriški trgovini nove odjemalce
KINO <IRIS> PROSKK
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. url Cinemascope barvni — komični briljantni film:
SESTANEK VISCHIJI
(Appuntamento a Ischia)
Igrajo: DOMENICO MODUGNO, LINDA CRISTIAN, MINA, mala MARIA LETIZIA in drugi znani igralci
KINO BELVEDERE NA OPČINAH
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 15. uri film:
Fanny ne boste nikoli pozabili
(Fanny non la dimenticherete maii
Film, ki je eno samo življenje.
Igrajo: i. CARON, M. CHEVALIER, C. BOYER
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPEEVOZNIŠKO PODJETJE
-i-
%
T'
LA GOR IZIANA
gorica • ui. uuca d'Aosta mo Tei. aa-45 uukica
PHKVZKMAMO HHKVO/. VS AKO V HS TNKCJ A HI.AGA
Čeprav nekoliko manjši kot v preteklem avgustu, ko je bil maloobmejni promet na goriškem področju največji, odkar so bile pred sedmimi leti uvedene pro-pustnice, pa je tudi v septembru letos ta promet presegel lanskega in od prejšnjih let v istem obdobju. Isto lahko rečemo o celotnem prometu v poletnih mesecih od julija do septembra, ko je na tem področju prešlo mejo v obeh smereh skoro 412.000 ljudi. Od tega je šlo s propustnicami na raznih blokih na drugo stran 106.051 italijanskih in 252.895 jugoslovanskih državljanov, s potnimi listi pri Rdeči hiši pa 30.993 italijanskih in 21.330 tujjh državljanov.
Statistični podatki nam med drugim pokažejo, da so se letos povečali zlasti prehodi italijanskih državljanov, ki so vedno močno zaostajali za Jugoslovani, sedaj pa se jim nekoliko bolj približujejo.
V Gorici nosita še vedno vso težo maloobmejnega prometa prehoda pri Rdeči hiši in oni na Solkanski cesti. Pred leti so odprli prehod na Rafutu z namenom, da bi z njim nekoliko razbremenili promet na bloku prve kategorije pri Rdeči hiši. Namen ni bil dosežen iz enostavnega razloga, ker prehod na Rafutu ni prikladen za tiste, ki gredo v Gornjo Soško dolino ali v Novo Gorico.
Zato -prebivalstvo z obeh strani meje že dalj časa zahteva, naj bi odpili tudi prehod na koncu Ul. sv. Gabrijela in to iz več razlogov, ki vsi govorijo, da bi bil tak ukrep zelo koristen in potreben za nadaljnje povečanje obmejnega prometa.
Najprej bi bil ta prehod najkrajša in doslej edina povezava med Gorico in Novo Gorico, ki vedno bolj postaja strnjeno mestno naselje. Potem bi bil ta prehod zelo prikladen za tiste, ki gredo na vlak v Novo Gorico, ali pa od tam prihajajo, predvsem iz Gornje Soške doline, pa tudi s Krasa. Dalje bi s tem blokom prinesli več življenja v severni predel Gorice in končno bi z njim znatno razbremenili osgbni .promet na prehodu na Solkanski cesti in pri Rdeči hiši, kar bi bilo v korist t,udj napaščajpqenju, blagovnemu prometu.	j.\
predlogi v tem smislu so bili že večkrat postavljeni z obeh strani, ne da bi pristojni organi doslej pristopili k stvarnemu reševanju tega problema. Edino goriški prefekt je zavzel stališče do tega problema, ki pa je bilo žal odklonilno, ne da bi navedel kakšne tehtne razloge za to.
Za nadaljnje povečanje oseb nega prometa pri nas b'i bilo potrebno odstraniti še nekatere formalnosti, ki ga ovirajo. Tako še vedno ni dovoljeno, da bi šel
lastnik propustnice čez mejo na enem odseku in se vrnil na drugem. Prav tako bi bilo priporočljivo povečati število mesečnih prehodov na osebo, ki je sedaj omejeno na štiri, kar pa marsikomu ne zadostuje. 2e večkrat je bilo govora tudi o razširitvi obmejnega pasu. Mešana komisija za maloobmejni promet, ki je že večkrat načela to vprašanje, ne da bi ga tudi rešila, bi morala tem pogledu ukreniti nekaj konkretnega. Dejstvo je, da bi s tako razširitvijo obmejnega področja še povečali zanimanje za turizem, ker bi potem imeli izletniki večjo izbiro izletniških točk in turističnih krajev, po drugi strani pa bi tudi goriški trgovci s takimi in drugimi olaj-

vjw/A
Y/. V//////
NEDELJA, 7. OKTOBRA 1962
Radio Trst A
8,30: Poslušali boste ,. Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.30: Oddaja za najmlajše:	«V	srcu pragozda»,
mladinska igra: 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj.... Odmevi tedna v naši deželi — U-rednik Mitja Volčič; 13,30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Ansambel «Tamburica»; 15.00: Ciganski orkester Kocze Antal; 15.20: Portret v miniaturi: «The Mc Gui-re Sisters«; 15.40:	Jam Sesslon;
16.00:	Opoldanski	koncert; 17.00:
Plesna čajanka; 18,00:	Tvornlca
sanj, obzornik filmskega sveta; 18 45: Motivi Iz revij ln glasbenih komedij; 19.30:	Poslušali boste....
Čd nedelje do nedelje na našem valu — Ponovitev; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore (2) «Lepše rož-ce nej na svet, ku je ta vinska trta« — pripravila Lelja Rehar; 21.30: Sodobna simfonična glasba: 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Ple-šlte z nami; 23.00: Polifonska vokalna glasba.
dlteljskl krožek; 12,25:	Bachove
skladbe: 13.30: Francoska glasba: 14.00: Za sam orkester; 14,30: V nedeljo bomo skupaj; 15.45: Nogomet od minute do minute; 17.15: Veliki valčki; 17.45: Operna glasba; 18.25: Plesna glasba; 19.15: Športna poročila; 20.25: Večer v «Sahar rl» v Las Vegasu; 21.30: Sestanek petih; 22.15: Instrumentalna glasba.
II. program
8.00: Jutranja giasba; 9,00: Oddaja za ženske:	10.00:	Mimogrede
zabeleženo: 10.35: Glasba za praznični dan; 14.30: Teden aktualnosti v svetu; 15.00: Pevci in orkestri; 15.45: Glasbeni kaleidoskop; 16.00: Panorama prireditev; 17 00: Glasba ln šport; 18.35:	Orkester
p. v. Bruna Maderne; 19.00: Vaši Izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasba.
So vas; 14.00: Slovenske narodne; 14.15:	Naši poslušalci čestitajo:
15.15:	Zabavni orkester Werner
Mueller; 15.30: Violončelist Janos Starker; 15.49: Introdukclja In Rondo caprlccloso Camilla Saint-Saen-sa: 16.00: Športna nedelja; 17.30: Melodije za nedeljsko popoldne; 18.00: Radijska igra; 18.40: Komorni intermezzo; 19.00:	Obvestila;
19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Va$a pesem; 20.50: Športna poro-člla; 21.00: Sopranistka Leonthvne Priče; 22.15:	Zabavni ansambli
PTV Zagreb; 23.05: Zaplešimo.
šavami dobili še nove kliente, ki bi jim gotovo zelo prav prišli.
Jutri prekinjen tok po nekaterih ulicah
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo jutri, v ponedeljek 8. t.m. zamenjali transformator za električni tok v kabini v Ul. Arcadi z močnejšim. Zaradi tega dela bodo prekinili dobavo toka jutri od 13.30 do 15. ure v naslednjih ulicah:
Arcadi, Korzo Italia (od š(. 8 do 222), Manzoni (od št. 21 dalje), Goldoni, Parini in deloma v ulicah P. Diacono, Pascoli in Angliolina.
NA POVABILO FEDERALNEGA KOMITEJA KPI ZA FURLANIJO
Zaključen 3-dnevni obisk delegacije ZKS iz N. Gorice
Razgovori sodijo v okvir pozitivnih odnosov med strankami delavskega gibanja
V četrtek, petek in včeraj je bila na obisku v Vidmu 6-članska delegacija okrajnega komiteja ZKS iz Nove Gorice, ki jo je vodil tajnik Tine Remškar. Delegacija iz Nove Gorice je vrnila obisk delegaciji federalnega komiteja KPI za Furlanijo, ki je bila v Novi Gorici v začetku septembra.
Med obiskom v Furlaniji si je delegacija novogoriškega okraja ZKS ogledala videmsko kovinsko tovarno Bertolt, kjer se je razgo-varjala s predstavniki komunistične partije, zastopniki sindikata in z delavci tega podjetja. V petek so slovenski gostje obiskali Oglej in Terzo pri Ogleju.
Ob zaključku razgovorov med delegacijama je bilo objavljeno skupno poročilo v katerem je rečeno: «4., 5. in 6. oktobra je bila delegacija okrajnegn komiteja ZKS iz Nove Gorice, ki jo Je vodil tajnik Tine Remškar, gost federalnega komiteja KPI zx Furlanijo. Sestala se Je z delegacijo furlanskih komu-

V GORIŠKIH BRDIH SE JE PRIČELA TRGATEV
Suša ni prizanesla vinogradom vendar se obeta dobro vino
Lepo oktobrsko vreme je znatno izboljšalo sladkobo grozdja m njegovo kakovost
9.30:	Kmetijska oddaja; 11.00:
Skladbe za godalni orkester; 11.15: Tržaški tamburaškl zbor; 12.25: Danes na športnih Igriščih; 14,00: «E1 Campanom).
III. program
17.05: Oskar V. de Lublcz: «MI-guel Manara«; 19.00: Na programu Petrasst; 19.15: Španska kultura:	19.30:	Vsakovečernl koncert;
20 20: Revija revij; 20.40: Na programu skladbe Brahmsa ln Webe-ra; 21,20: Haydnova glasbena dvo-dejanka: »Razočarana nezvestoba«.
Koper
6.00: Prenos HL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Ivo Robič; 10.00: Prenos RL; 10.30: O-perne arije; 11.00: Razvoj kmetijstva v Istri; 11.15: Poje MUva; il,30: Parada orkestrov; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah: 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Zbor «Svobode» lz Pirana; 15.30: Zabavni orkestri; 18.00: Prenos RL; 19.00:	Športna nedeUa;
19.10: Glasbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba: 23.00: Prenos RL.
Slovenija
6.00: Vedri zvoki; 6.30: Napotki za turiste; 7.30: Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska Igra; 8.40: Deset veselih skladb; 8.55: Glasbena medigra; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30:	Matineja za-
bavne glasbe: 11.35: Srečko Prat-nemer: Od Šentilja do Ljubljane; 11,50: Črno in belo; 12,05: Naši poslušalci čestitajo; 13,15: Obvestila ln zabavna glasba; 13.30: Za na-
HITRA POPRAVILA TV APARATOV
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. mor.iih; 8.20: Ital. pesmi ln plesi; 11.00: Paolo Nlsslm: Praznik Klppur; 11.25: Ro-
Kadi* TREVISAN
Trgovina: Trst, Ulica San NicolA št. 2 — Tel. 24-018 Delavnica: Ulica delle Ml-lizie št 3 — Tel. 76-276
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska	oddaja; 15,00:
Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Šport ln športniki; 18.30:	Dnevnik; 18.45:	Registriran
športni dogodek; 19.35: TV igra: Trije molje v vesolju; 20.05: Petnajst minut s Carlom Croccolom: 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik: 21.05: P. Garcia Lorca: «Cudovita čev-ljarka«; -^2.05: Vatikanski koncil; 23.00: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Glasbeni	variete; 22.10:
TV dnevnik; 22.35:	Registriran
Športni dogodek.
Ponedeljek, 8. oktobra
8.55: Sola; 12.40: O poklicnih šolah; 17.30: Oddaja za najmlajše; 18.30: Dnevnik: 18.45: Film «Krat-■<e počitnice«; 19.10: Mali koncert: 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: TV Igra: «Pevka In kawbo.1»: 21.55: Operni koncert; 22.35: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Renato Simoni: »Carlo Goz-z!»; 21.45: Medigra, ob koncu dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 10 00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30: Veter sreča liubi-co. Zagreb 10.30: Veter — XXII e-pizoda. JTV 20.00:	TV dnevnik.
Ljubljana 20.45:	Podaj roko
hudiču.
Ponedeljek, t. oktobra
Ljubljana 18.30: Milčinski — Rode: Matevžkova svinja ln razbojnik Cefizelj. Beograd 19.00: Mesečnik TV studia Sarajevo. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.45: Tedenski športni pregled. JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.30: J Gotovac: Stanac — opera. Ljubljana 21.30: Od Langusa do Jakopiča.
Po brišikih holmih je vse živo; vinogradi čakajo samo pridnih rok, da oberejo letošnji sad, za katerega je med domačimi vinogradniki bila prav letos tako velika skrb!
Na Oslavju bodo nekateri pričeli trgati že jutri, drugi zopet v sredini tedna; v glavnem se bodo Oslavci v tem tednu potrudili, da spravijo na dom ves letošnji pridelek, o katerem so mnenja različna. Ponekod je suša bolj prizadela trte, drugod manj. Vsekakor so grozdi lepi in zdravi ter jim je sonce v zadnjih dneh dalo večjo količino sladkorja. Nekateri vinogradniki bi želeli, da bi pred trgatvijo dež vsaj še enkrat zmočil njihove vino-grade, kar naj bi grozdne jagode ne samo zdebeli-lo, marveč grozdu dalo tudi prijetnejši in slajši okus. Vsekakor bo letošnja trgatev bogatejša od lans'-e, ki je bila posebno za O-slavce slaba. Najprej bodo potrgali malvaiijfeiMfoerlot.. in. tokaj,
kasneje pa črrip grozdje, ki potre buje več časai za zorenje.
V Steverjanu tudi še čakajo za trgatev. Pred dnevi so pričeli trgati	koloni	baronice	Tacco, ven- ]
dar vse kaže, da bodo v prihodnjih dneh oživeli tudi vinogradi domačih kmetovalcev. Tudi v Steverjanu je pričakovati boljšo letino, kakor je bila lanska. Res je tudi	tukaj,	posebno	v	nekaterih
predelih tako razprostrte vasi, suša precej prizadela grozde, ker jim je onemogočila, da bi se razvili tako, kakor je kazalo v zgodnjem poletju,
Ce	bi ne bilo suše,	bi	bila letošnja	trgatev	v goriš	ih	Brdih iz-
redna Ln bi bil naš briški človek, za katerega je grozdje najvažnejši pridelek leta in na katerem sloni skoraj vse njegovo gospodarstvo, poplačan za svoj celoletni trud tako. ka;or zasluži.
Toda tudi letos ho nekoliko prikrajšan zanj in zato odlaša s trgatvijo, upajoč, da bosta sonce in dež le še nekoliko popravila grozde, ki so posebno na nekaterih, soncu izpostavljenih krajih, ostali majhni in drobni. Drugače pa je grozdje lepo na pogled, ni niti drugače poškodovano in sladkor ki se je nabral v njem, mu daje tudi do 20 stopinj sladkobe, kar pomeni, da bodo nekatere kvalitete grozdja dosegle 13 stopinj alkohola.
Po Furlanski nižini je trgatev že več dni v polnem teku, marsikje so trte celo že obrali. Tam grozdje tudi prej dozori, ker sonce močneje pripeka. Vendar bo trgatev, posebno v nižjem Posočju, ob Ronkah, v Selcah, pri Škocjanu zahtevala še precej delovnih dni. Grozdje je tod zelo dobro obrodilo, posebno na tistih kmetijskih posestvih, kjer imajo urejene namakalne naprave, ki so o-mogočile, da je bila trta vedno Pravilno mokra in je lahko kljub suši nemoteno rasla ter grozdom omogočila, da se razbuhtijo, kakor se že vrsto let niso. Tam, kjer so zalivali le od časa do časa, pa so trti celo bolj škodovali kot koristili. Vsekakor pričakujejo ob spodnjem Posočju, posebno v trži-Ski občini izreden pridelek grozd ja, ki bo imel dovolj sladkorja in F>o tako omogočil tudi zadostno vretje v modernih napravah, ki zahtevajo predvsem manj delov-ne sile in obenem omogočajo hitrejšo predelavo grozdja v mošt ■n vino.
prestopke:
proti cestnem pravilniku 410, proti mestnemu pravilniku 20, za prekrške pravilnika za pse 9, za prekrške gradbenega pravilnika 3, za prekrške na trgu 6 in za prekrške pravilnika za lepljenje reklamnih lepakov 3.
V istem mesecu je mestni konjederec polovil 3« psov, ki so se klatili brez nadzorstva.
Za mladinski dan izlet v Trst
Mladinska iniciativa bo priredi, la v nedeljo 21. t.m. v Trstu mladinski dan. Za to priliko bo tudi z Goriškega organiziran avtobusni izlet, da se omogoči udeležba vsem tistim, ki bi to želeli, predvsem pa mladini. Predvideno je, da bodo v ta namen na razpolago trije avtobusi. Podrobnosti gle-
de cene in vpisovanja bomo sporočili pozneje.
Cepljenje otrok v Sovodnjah
Županstvo iz Sovodenj sporoča, da bo v soboto 13. t.m. v zdravniški ambulanti v občinskem domu cepljenje otrok proti kozam, davici in otroški paralizi. Cepljenje se bo vršilo od 9. ure dalje.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
nistov, ki jo je vodil tajnik federacije Arlando Barcetti, z aktivom sekcij KPI iz Vidma, z voditelji in tovariši komunističnih sekcij iz Červinjana, Ogleja in Terza pri Ogleju.
V soboto se je slovenska delegacija razgovarjala z deželnim tajnikom KPI Mariom Lizzerom. Tega razgovora so se udeležili tudi nekateri člani deželnega tajništva, in sicer Silvano Bacicchi, Antonio Boschioni in poslanec Di-no Beltrame. Razgovori med delegacijo slovenskih komunistov id furlanskimi komunisti so poteka, li v bratskem in prijateljskem vzdušju. Razgovori so se nanašali na prednačrt nove jugoslovanske ustave, na jugoslovansko socialistično stvarnost ter na osnovne teze, ki jih je osrednja vodstvo KPI pripravilo za X. kongre* KPI, kakor tudi na borbo italijan. skih komunistov in italijanskeg« delavskega gibarfja za demokratično in socialistično obnovitev italijanske družbe. Sklicujoč se ne skupno poročilo, ki sta ga obe delegaciji sprejeli preteklega septembra ob obisku furlanskih komunistov v Novi Gorici, deieg«. ciji izjavljata, da so bili tudi sedanji razgovori v okviru pozitivnih odnosov med strankami mednarodnega delavskega gibanja, ki slonijo na enakopravnosti, bratstvu in medsebojnem spoštovanju ter so prispevali k še nadaljnjemu sporazumevanju med KPI in Zvezo komunistov Jugoslavije, v skupni borbi, ki jo obe partiji vodita za socializem in za mir med narodi.*
m iiiiiiiniiiimi n ii.iiiiiiiiiiiiiiini, iiiim,i,,mmiMiB
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Županstvo občine Sovodnje sporoča, da bodo v torek 10. t.m. pobirali na županstvu v Sovodnjah oktobrski obrok davkov. Davčni uradniki bodo na razpolago od 8. do 12. ure v ta namen.
iiiiuiiMiiimitiiiiiiiiiimuiiiiiuiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiHiiniatiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuii
PRVA POMOČ ŽIVINOREJCEM
Razdeljevanje krmilne moke bodo zaključili v soboto
Kje dobijo moko kmelje iz slovenskih vasi
Pokrajinski agrarni konzorcij je tudi v preteklem tednu nadaljeval z razdeljevanjem ali bolje s prodajo koruzne krmilne moke po znižani ceni za živinorejce, ki jim primanjkuje krme.
Govorili smo r gospodom Kraljem, ki mu je poverjeno v okviru konzorcija to razdeljevanje. Zagotovil nam je, da je sedaj dovolj blaga na zalogi, in se ne bo več zgodilo, kot je bil primer v začetku razdeljevanja po nekaterih krajih, da je moke zmanjkalo. Bilo je potrebnega precej dela in truda, da so najprej dobili potrebne količine koruze, poskrbeli za njeno mletje in pripravo ter jo potem primerno dopolnjeno z 20 odst. proteinskih primesi porazdelili po posameznih podružnicah-poslovalnicah a-grarnega konzorcija.
Kot rečeno je sedaj blaga dovolj za vse tiste, ki so se nanj pravočasno naročili. Razdeljevanje prvega obroka bodo zaključili v soboto 13. t.m. in kdor bi do tega dne ne prevzel količine, ki mu pritiče, ga bodo brisali iz seznama za prvo razdeljevanje.
Živinorejci iz Standreža in so-vodenjske občine dobijo svbj obrok moke v podružnici konzorcija v Standrežu, Steverjanci na glavnem sedežu v Gorici, dober-dobsk! kmetovalci pa pri podružnici v Starancanu (Villaraspa). Cena za stot moke znaša po 3950 lir in je za 1350 lir nižja od normalne tržne cene. Razliko krijejo iz sklada, v katerega so prispevali denarni zavodi in razne krajevne ustanove. Predvideno je, da bodo morda začeli z razdeljevanjem drugega obroka še pred koncem tega meseca.
ljajo za javno zdravje. Zato je dr. Milocco mnenia, da je treba ta problem resno proučiti.
Odbor je sprejel na znanje njegovo poročilo m mu poveril nalogo, da prouči do kraja ta problem in predlaga primerne ukrepe.
Nezgoda Števerjanca v Ločniku
Včeraj okrog poldne se Je peljal
s svojim mopedom skozi Ločnik 16-letni Ivan Klanjšček iz Števerja-na, Uklanci št. 21. Iz neznanih vzrokov je vozilo na cesti spodrsnilo, da je Klanjšček padel ter dobil pri tem manjše poškodbe. Mimoidoči so poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v goriško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da se Je fant ranil na levem komolcu in dobil manjše poškodbe tudi po nogah Ker ni bilo hujšega, so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov, kjer bo predvidoma ozdravel v 10 dneh.
Od 30. septembra do 6. oktobra se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 16 oseb. poročila sta se dva para, oklicev pa je bilo pet.
ROJSTVA: Mario Fain, Ratfae-le Criscitiello, Aurora Brancatel-li, Marina Morckmi, Donatella Gis. mano, Maurizio Munarin, Fiam-metta Muzzo, Donatella Castellan, Marzia Famea, Giuliana Culot, Enrico Maniil, Sandra Prinčič, Giuliana Oumar, Davide Bevila-cqua, Cinzia Lavrenčič, Fabio Cuf-folo, Orieta Jarc, Carlo Rohl in Donatella Concina.
SMRTI: upokojenec 69-!etni Gio-
vanni Campestrini, gospodinja 80. letna Maddalena Dho por. Giana,
gospodinja 62-letna Maria Migot-ti por. Bernardi«, prodajalec tobaka 67-letni Giuseppe Tacchino, gospodinja 37-letna Cecilia Suligoi por. Leban, delavka 25-letna Laura Podberscek, upokojenec 77-let-ni Ernesto Cristofoli, 68-letna Te-resa Albina Chiussim, upokojenka 79-!etna Caterina Paduan vd. Sen-tieri, gospodinja 61-letna France-sca Stefani por. Cercego, upokojenec 88-letni Vittorio Stoppi, tri mesece stari Nicola Sequalino, u-Žiteljica 65-letna Luigia Povoni, šivilja 20-letna Luciana Petrovi, u-pokojenec 70-letni Sebajtiano Hribernik.
POROKE: uradnik Paolo Chia-des in uradnica Iolanda Marchi, delavec Giorgio Tinella in prodajalka E'sa Zongar.
OKLICI; sodni zapisnikar Cheru-bino Petti in gospodinja Pierina Juren, karabinjer Francesco Ma-nariti in gospodinja Rosa Nocera, kirurg dr. Nicola Rosati in profesorica Gisella dr. Minguzzi, nadzornik dela Mario Giffoni in urad. niča Claudia Furlan, bolničar Mario Culot in frizerka Annamaria Di Cecco.
Globe mestnih stražnikov
V preteklem mesecu septembru so mestni stražniki v Gorici naložili 460 denarne kazni za naslednje
Občinski odbor o golobih
V petek zvečer je imel občinski odbor v Gorici svojo drugo sejo v tem tednu, na kateri je odbornik za zdravstvo ar. Milocco poročal o problemu golobov, katerih število se je že prevet povečalo in vzbuja zaskrbljenost zaradi številnih ne všečnosti, ki jlii golobi povzročajo. Odbornik je poročal o številnih pritožbah meščanov glede golobov in o nevarnostih, ki jih ti predstav-
RESTAVRACIJA-BAR
<l4/ C AVAL L IN O »
OORICA — Viale XXIV Maggm 18 (pred sodnijo)
Vam postreže z domačo hrano in z najboljšimi briškimi vini — Golaž in vampi ob vsaki uril
Kolesar iz Standreža se je zaletel v avto
Včeraj nek.ij po 12. uri se Je peljal 17-letni Gianfranco Barič iz Standreža Ul. sv Mihaela 275 s kolesom po cesti blizu beguns«ega naselja. V bližini skladišča s kožami Tacchim je stal neki avto. Ko je hotel Barie mimo s svojim kolesom, Je šofer avta nenadoma odprl vrata in kolesar Je treščil naravnost vanje ter padel na tla.
Poklicali so avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da se je fant ranil na desnem kolenu in zato so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
VERDI. Zaprto.
CORSO. 14.30. »Redovnica iz Monze« (La monaca di Monza), G. Ferzetti. Italijanski črnobeH film.
VITTORIA. 15 00:	«Živ pokopana
(Sepolto vivo!), R. Milland in H. Court. Ameriški barvni film v d* nemascopu. Mladini pod 18. latom vstop prepovedan. CENTRALE. 15 00: «V pekel in nazaj* (AlFinfemo e ritomo), A. Murphy. Ameriški barvni film.
S cirkularko se je ranil
Včeraj zjutraj okrog 8.40 so pripeljali v gorišok bolnišnico 21-let-nega Alippo Tambora lz Gorice, Ul. Mochetta 8 Zdravniki so ugotovili. da se Je ponesrečenec ranil na desni roki in si tudi prerezal kite in kožo med prsti. Zato so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. 'Jambora je povedal, da je dobil navedene poškodbe pri delu z žago cirkularko
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 25 stopinj ob 12.50, najnižjr. 14 stopinj ob 6. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov.
L
Mali oglasi
Podjetje IVAN PLAHUTA — Gorica, Ul. D. d’Aosta 1(3, tel. 27-41 — bo ob 25. obletnici svojega obstoja in selitve v nove prostore uvedlo od 7. do 31. oktobra 1962 (odstotni popust za vse kupce dvokoles. Na razpolago ima veliko Izbiro dvokoles različnih znamk. Zastoonik za ISO: Isoscooter. Isocarro 156—5(0. BENELLI: motocikli, motorna kolesa. Na zalogi ima vse nadomestne dele za motocikle In i motorna kolesa.
S kolesom v avto
Včeraj ob 10.30 Je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 51-letna Anna Bregantinl iz Gorice, Raštel št. 19. Ko se je namreč peljala zjutraj s kolesom .preko meje. se Je na jugoslovanski strani zaletela v neki avto in se pri tem ranila na levi roki. V oolnjšnici so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov Ozdravela bo v 8 dneh.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega dragega očeta
Rudolfa Primožiča
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin ter nam stali ob strani ob tej hudi izgubi.
Hčerki EDA in VERA
Gabrje, dne 1. oktobra 1962.

IIP

i|:;>
s
Odbojka za pokal Furlanije • Julijske krajine
Šestorska Bora proti gasilcem in ekipi CRDA
mwm
0__j_____
Bodo Borovi igralci odbojke u-speli spraviti v zagato nasprotnike turnirja za pokal Furlanije-Ju-lijske Benečije? Tako se sprašujejo številni navijači Borovih barv, ki z zanimanjem sledijo delovanju in nastopom te simpatične in borbene ekipe. Danes se bo videlo česa so zmožni igralci Bora, ki bodo imeli kot tekmece iestorke CRDA in gasilcev.
Spored današnjega turnirskega dne je zelo zanimiv in privlačen. Praktično bomo imeli priložnost videti od S ip dalje na stadionu vPrvi maj« ekipe, ki so se zaradi tehnike in tudi borbenosti proslavili ne samo doma, temveč tudi po drugih krajih Italije in izven nje.
Upamo, da se bodo v tej resni konkurenci Borovi igralci znašli in pokazali, da se ne boje bolj izkušenih nasprotnikov. Seveda rabijo za to pomoč, ki bo tem večja, čim večje bo spodbujanje Borovih navijačev. Skratka: danes zjutraj vsi ljubitelji odbojke na stadion tjPrvi maj«.
Na sliki: Borova ekipa
nniiiimiiiiiiininiiiiiiiimiliffiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiui
EDINSTVENA PRILOŽNOST ZA USPEŠEN NASTOP
S celim Izkupičkom Trlestina
Iz daljne Cosenze?
Orlando bo verjetno zamenjal poškodovanega Trevisana
KER JE DEL ^NARODNEGA PREMOŽENJA*
Pele (kljub milijardi lir)
V Sieni 20. in 21. t. m.
Atletski miting z mednarodno udeležbo
na prodaj nikdar
Ostre polemike tiska s predstavniki tujih klubov
SiAO PAULO, 6. — Brazilski časopisi nimajo samo dovolj dela in problemov z volilno kampanjo. Njihov glavni problem je sedaj varstvo nad Pelejem, bolje znanim kot- «črni biser«, katerega bi številni klubi radi, s pomočjo težkih milijonov, privabili t z domovine na tuja nogometna igrišča. Baje v Braziliji kar mrgoli predstavnikov raznih klubov. Tem posvečajo domači časopisi precej prostora, še posebno, ker je
SIENA, 6. — Tudi bolgarski tekmovalci se bodo udeležili mednarodnega atletskega mitinga, ki bo 20. in 21. t. m. v Sieni. V ekipi bodo Bačvarov, ki se lahko ponaša z 10”3 v teku na 100 m, dalje srednjeprogaš Spasov (1’51” na 800 m in 48”9 na 400 m), skakalec v višino Jordanov z rekordom 2.06 m in Gurgušinov, ki je bil na ev-ropskem prvenstvu v Beogradu med finalisti v troskoku. Poleg teh bo tudi nastopil beograjski finalist v metu diska Artarski. Vče. raj so udeležbo prijavile tudi eki-pe domačih vojaških enot iz Ri-ma in sicer Fiamme Gialle in CS Esercito.
VOZNI RED VLAKOV
6.36 A
6.10 R 6.35 D
8.46 R
funkcionar nogometnega kluba Santos označil tuje emisarje kot aprave pohujševalce mladine».
V nogometnih krogih Sao Paula se je izvedelo, da bo imela odslej policija novo nalogo: obvarovati nogometnega kralja Peleja pred nadležnostjo tujih predstavnikov, ki se poslužujejo vseh mogočih trikov, da bi ečrnega biserja« ujeli v mrežo.
Se včeraj, tako se je izvedelo iz Sao Paula, je neka oseba, ki se je predstavila za emisarja milanskega lnterja, ponudila Peli-ju bajno vsoto (govori se preko milijardo lir). In to pod po-gojem, da zapustil Brazilijo in pride igrat v Italijo. Pelčjev klub Santos bi v tem primeru spravil v že bogato mlagajno milijon dolarjev ali približno 620 milijonov lir.
Pojav teh predstavnikov na brazilskem nogometnem trgu je sprožil val ogorčenja in pritožb. Tisk je šel tako daleč, da dobesedno piše: «Pelč in Garrincha sta del brazilskega narodnega premoženja. Tega se morajo tujci zavedati in razumeti.»

NOV SVETOVNI REKORD
Tatjana Čelkanova (SZ) 6.62 m v skoku v daljino
Tekmovalka je dosegla rekord med univerzitetnim mitingom v Rruslju
Ni izključeno, da bo današnji zavrtljaj nogometne B lige vnesel v lestvico nekaj sprememb. V središču zanimanja današnjega kola so nič manj kot štiri tekme: v Rimu, kjer bo Lazio sprejel v goste Lecco, v Bustu Arsizio, kjer nevarna Pro Patria ne bi smela imeti preveč napornega dela z Messino, v Alessandriji, kjer pri-haja v goste lea-der lestvice Padova in v Brescii, kjer bodo domači nastopili proti borbeni Veroni.
Brez dvoma ko najzanimivejša
tekma kola v Alessandriji predvsem zaradi prisotnosti Padove, ki vodi v lestvici in se je v med-tedenskem srečanju z Beogradom izredno izkazala s celo točo go-
Danes prvi nastop Orlanda?
Prosvetno društvo Prosek -Kontovel priredi v nedeljo 14. oktobra t 1. prvo ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi.
Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva vsak večer do vključno 9. t. m.
Prva nagrada bo pokal.
lov. Ta uspeh pa še ne dokazuje, da je Padova našla pravo pot do mrež nasprotnikov. Danes bo i-mela priložnost, da pokaže kaj zna in če ji bo uspelo spraviti tudi gostitelje na kolena, pomeni, da je na dobri poti vzpona proti višji nogometni skupini.
Videmčani, ki tudi v B ligi delajo skrbi ne samo vodstvu temveč tudi navijačem, bodo danes igrali za domačimi zidovi. Srečanje je na papirju lahko, toda na igrišču bo verjetno borba za točki hujša kot si predstavljamo. V goste prihaja namreč Cagliari, ki sicer ni strah in trepet, a predstavlja za vsakogar težko premostljivo oviro.
In še o Triestini. Po dveh ne-odločenih izidih so Tržačani zabeležili prejšnjo nedeljo prvi spodrsljaj. Ta je tem večji, ker so gostje sami širokosrčno odprli Messini pot do zmage. Iz Messine so se Tržačani preselili v Co-senzo, kjer jih čaka danes razmeroma težko delo. Vse je pa odvisno od dobre volje in brez pretiravanja se lahko reče, da ima Trie-stina eno izmed redkih priložnosti, da na tujem obogati za celotni izkupiček. V prid Cosenze govori domače okolje, toda dejstvo je, da bodo morali gostitelji tržaške enajstorice brez dveh stalnih igralcev, ki ju je disciplinski odbor nogometne zveze diskvalificiral. Z druge strani pa se lahko reče, da je Triestina brez vsakega dvoma boljša. Seveda obstaja vprašanje česa bo zmožna do danes negotova in popustljiva ob-
ramba in kaj bodo dosegli napadalci.
Več ali manj bo Triestina nastopila v postavi, ki je izgubila v Messini. Le Trevisan, kj se je med tekmo poškodoval, bo moral slediti igri kot opazovalec ter prepustiti mesto ali Orlandu ali Mantovaniju. Možne so tudi druge spremembe, vendar teh ni mo-goče predvidevati, ker se bo za njih trener Radio odločil šele v zadnjem trenutku.
Priložnost je torej ugodna, videli pa bomo če jo bodo Tržačani znali izrabiti. Težko ne bi bilo, pod pogojem seveda, da ne dovolijo napadalcem nasprotnega moštva preveč prostosti. Se posebno ne v neposredni bližini mreže.
iiMiiiiiiiiiimiiiuiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiHiimimiiiimim,m,mm,miuimmimmmrnmmu!
NOGOMET DANES
A
IV. KOLO
ATALANTA-VENEZIA (Righetti)
CATANIA - ROMA (Gambarotta)
JtrVENTUS - BOLOGNA (Rigato)
MANTOVA. L. R. VICENZA (Šamani)
MILAN - FIORENTINA (Adami)
MODENA - TORINO (Campanati)
NAPOLI - GENOA (Lo Bello)
PALERMO - INTER (De Marchi)
SAMPDORIA - SPAL (Francescon)
IV. KOLO
ALESSANDRIA - PADOVA (Sbardella)
BARI-PARMA (Rancher)
BRESCIA - VERONA (Politano)
COMO- CATANZARO (Bernardis)
COSENZA - TRIESTINA (Orlando)
LAZIO -LECCO (De Robbio)
PRO PATRIA - MESSINA (Angelini)
SAMBENEDETTESE - LUCCHESE (Carminati)
S. MONZA - FOGGIA INCEDIT (Palazzo)
UDINESE - CAGLIARI (Grignani)
BRUSELJ, 6. — Med mednarodnim univerzitetnim atletskim mitingom, ki je bil na bruseljskem stadionu Heysel, je sovjetska tekmovalka Tatjana Čelkanova izboljšala s 6,62 m lastni svetovni rekord v skoku v daljino. Tega je dosegla že pri prvem poskusu.
Prejšnji rekord, katerega je dosegla junija letos v Leipzigu, je bil 6,53 m.
Čelkanova Je že v Beogradu poskušala doseči nov rekord, vendar ni šla dlje od 6.36, kar pa ji Je zadostovalo za osvojitev zlate kolajne in naslova evropske prvakinje.
HOTEL .TRIGLAV.
KOPER -
telefon 16 Prvorazredna restavracija, so-doono opremljene sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom
»AVTOPROMET*
GORICA
Nova Gorica — Tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
10.14 A
12.50	R 13.34 A
14.50	D
BENETKE—MILAN —PARIZ—RIM—BARI
ODHODI
Cervignano • Porto-gruaro
Benetke • Milan (#) Benetke Milan - Turin - Rim Benetke . Rim 9.52 DD Benetke - Milan • Genova (II) . Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Portogruaro Benetke . Milan - Pariz
Benetke • Bari Tržič - Portogruaro
17.25	DD Benetke • Pariz (spal-
ni vagon) - Benetke -Pariz (ležalni prostori Trst - Pariz)
18.40 R Benetke
18.48 A Tržič - Portogruaro
19.25	A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan . Turin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) • Me-stre • Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim)
16.45 D 16.50 A
13.30 D
PRIHODI
6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim -Trst)
11.35 R Benetke
11.41 DD Pariz - Milan • Lam-brate - Benetke (ležalni prostori Pariz - Trst) Rim - Bologna - Bari • Ancona - Benetke Cervignano
Pariz - Milan . Benetke
Benetke - Portogruaro
-	Cervignano Tržič (**)
Bologna - Benetke Portogruaro . Tržič
20.00 DD Pariz . Milan - Benetke
21.25 R Rim - Milan • Mestre <*)
22.37 A Benetke . Tržič
23.55 DD Turin • Milan - Genova (II) - Rim . Bologna
-	Benetke
14.00 A 15.33 D
17.20 D
18.06 A 18.52 R 19.16 A
(#) samo 1. razred (**) ne vozi ob nedeljah
VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN
3.43 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
Videm • Trbiž Videm
7.12 D
DU»
Videm • Trbiž • Hamburg 9.40 A	Videm
12.2U A	Videm . Trbiž - Dl)*-—
12.28 A	Videm	Btn
13.55 DD	Calalzo (#)	Abb
14.35 A	Videm
Videm • Trbiž Videm Videm
Videm - Benetke - M' chen (ležalni prosi' do Miinchena)
Videm Videm
16.00	A 17.35 A
19.00	D 10.55 D
20.30 A 21.32 A
(*)
23.6.
samo ob do 15.9.
sobotah
1
1.08 D
7.05	A
8.05	A 8.22 D 9.17 A 9.53 D
PRIHODI Videm Videm Videm*
Videm Videm
Dunaj - Munchen . S biž • Videm Trbiž • Videm Videm Videm
19.00	DD Dunaj - Trbiž • Vid 19.50 A Videm
21.03 A Videm 22.58 A Videm 23.12 D Munchen . Dunaj •] biž Videm
24.00	DD Calalzo - Videm (#,
11.58 A 15.08 A 17.37 A
(*) samo ob 246. do 16.9.
nedeljah
i sti
'1 P
0.19 D
7.06 R
13.41 A
18.00	A
20.01	A 20.20 D
OPČINE—LJUBLJ ANAer j
—BEOGRAD £ni
v si
ODHODI drža Opčine - Reka • Zajček - Beograd	Moj
Opčine . Gradec • {isla na]	ft>a
7.22 A Opčine	e
8.28 D Opčine • Ljubljana ia) 12.03 DD Opčine - Reka - L& Ijana	•	Beograd	C®
Opčine	&r
°PČIne	hibo'
Opčine	JT'
Opčine . Ljubija« d-* Beograd • Atene - v - J *rad	jcev'
PRIHODI Fri«r Beograd - Zagrel čine	fio
Opčine
Carigrad - Atene --grad . Zagreb •
Opčine
Opčine	fjoi
17.13 DD Beograd • Ljubija#* 111 Reka	-	Opčine	R ?*
19.38 U Ljubljana Opčine»bolJ
21.48	A Opčine	S°s°
22.48	R Dunaj • Gradec . OtJ*111
ne	Pod;
-------- j ki
R — rapido; DD — bdjtud D — brzec; A — pot#™, p host vce
5.30 D
7.13 A 9.10 D
11.22 A 17.05 A
. TD>AlfCWI(L.
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI«
novi lipi, poslednji izum moderne tehnike;
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
kJl
v\
' \ \>
K <0
TURIZEM
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje
z modernimi tovorno • potniškim) ladjami
reaoo progo Jadran-Južn* Amerika — Via Zahodna Afrika (HIJeka Split. Napoll. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako. radi. Tema, Rio de Janetro. Santos, Montevideo, Buenos Alresi redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo, indonezijo Japonsko ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbaa Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše aiente po vsem svetu Telegrami; Plovba Piran	Telexi: 035—22. 035—23
Telefoni: 72.170 do 72-177
ladjami od
Vodilno turistično podjetje p Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v »ečjlh krajih Slovenije m na obmejnih ter v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku
Od maja do septembra prirejamo stalne izlete oo Ju-(oslavtj) z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi
Menjalnica
valnlci.
valute predprodaja voznih kart za železniški teialski <E>AR morski |„ avtobusni promet rezervacija hotelskih sob v vsak/i poifasti
Sod vi
Zahtevajte program« izletov in ■ ponur/fleče č
1»

JOSIP JURČIČ
JURIJ KOZJAK
slovenski janičar
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
(Nismo Jih dobili, častitljivi gospod opat,* odgovori Til. (Zasačili smo jih bili nekoliko v razvalini in obstopili, ali imeli so cepce okovane, eni celo meče; ušli so nam, trije naših so močno ranjeni.*
«Doklej bodo še nadlegovali ubogo ljudstvo sovražniki od zunaj, roparji med narodom! Zdaj bodo še predrznejši, nazadnje nam pridejo na dom in človek si ne bo upal več izpod strehe. Ali si že slišal, da nam se Je Turkov bati, preden mine poletje? Potem bomo imeli zopet nesrečo, da nam Bog pomagaj!*
Opat pomigne Tilu, naj odide. Til pa se Je le počasi pomikal nazaj; videlo se je, da bi še nekaj rad povedal.
»Kaj bi še rad?» vpraša ga naposled opat.
»Sinoči smo dobili neznanega človeka,* pripoveduje hlapec, (in, ker se nas je ogibal, prijeli smo ga. Zdaj pa trdi hlapec Andrej, ki je bil prej v gradu na Kozjaku, da ga je že videl poprej in da je ravno tisti, kakor so dejali, da je bil odpeljal tistega dečka, sina gospoda...*
»Kozjaka!?* pravi opat čude se, vstane s stola in sprašuje hlapca zvesto in na drobno, kako jim je cigan v roke prišel. »Kaj. ko bi se dalo kal izvedeti o Kozjakovem sinu!* mislil je opat Ulrik in brž reče pripeljati cigana in sklicati priorja, očeta Martina in druge starejše menihe.
Kmalu se zberb očetje in začnb cigana izpraševati in izpeljevati. Obetajo mu, da se mu bode veliko prizaneslo, ako povč po resnici in se spokori; nasproti pa žugajo, da ga neute-goma dajo obesiti, ako ne govori vse po pravici. Cigan pa je zaničljivo pogledoval okrog sebe; vse se mu je zdelo za smeh ne za smrt.
♦Ali si ti tisti človek, ki je roparsko odpeljal dečka, Kozja-kovega sina?* vpraša opat. «Govori, ljudje te poznajo, ne boš utajil, ne!»
(Kje je menih Kozjak?* vpraša dalje cigan. «Ako ga hočete poklicati, jaz bi mu nekaj povedal na uho in on bo zame prosil, da me ne obesite; vam pa nič ne zaupam, gospodje v dolgih haljah! Vi bi nemara radi, da bi jaz pod vslice stopil ali pa da bi se mi prelomil vrat. Ali Kozjak, ta je moj stari prijatelj, naj bo že tisti grbavi ali pa njegov brat, ki je med vami menih.*
zgrne se v omedlevico na tla. Menihi so vsi obenem planili, da bi pomogli staremu možu.
de
M
SS!\2* “ tam
mojo
Marko Kozjak, že osivel, pride iz svoje izbice, ki je bila na zadnjem oglu proti severu. Ko zasliši, da je ravno tisti, ki mu je odpeljal sina, zapre to ubogemu starcu besedo, up navdihne očeta, upanje, da je še mogoče sina dobiti nazaj. (Povej mi, povej, da moj sin živi; izgovori, da mi ga pripelješ nazaj, in nič se ti ne bode zgodilo, jaz prevzamem tvojo kazen, jaz ti dam pol premoženja, ves Kozjak, pa mi govori, kje je moj sin?* vse to je hotel stari Marko naenkrat izvedeti iz cigana.
Ali temu se zasvetijo male sive oči in staro maščevanje se mu zbudi. Nekaj časa gleda osivelega, onemoglega očeta in pravi: »Ne poznaš me, Marko Kozjak? Jaz sem imel tudi nekdaj sina, mladega, lepo rastočega, ki sem ga ljubil. Ali ti si ml podrl moje veselje, tl si pobil mojega sina, da mi je umrl, in zato sem te kaznoval, kakor vidim, dovolj. Ali ne sam jaz, tudi drug človek je bil, ki me je nagnal do tega dela; ime tega človeka ti povem na uho in, ako ne boš prosil za moje življenje, tudi za njegovo ne boš; ako mene obesijo, tudi njemu ne prizaneso. Poslušaj!* In cigan pristopi k staremu Marku ter mu pove na uho: »Tvoj brat Peter mi Je sina prodal in izdal!*
Komaj je Marko te besede čul, prešine ga kakor blisk in
(Pridemo ti že do zoba,* pravi eden hlapcev.
«In ako bi imel samega peklenščka v malhi,* pristavi drugi fflapci so ugibali med seboj, da to mora biti več kakor omedlel Č1°Vek’ in menlli so> da Je Marku ziacopral, da je
Opat prestrašen veli, naj cigana zvezanega odpeljejo In zapre. Tudi Marka odneso. Nič se ni zavedel. Skoraj vsi so menili, da ne bode preživet te omedlevice. Skrbi za izgubljenim sinom, žalost in bolečine so mu bile obelile glavo in ga rinile do roba večnosti. Zdaj je našel pravi sled za sinom ki ga ie mislil mrtvega, in kako bode prenesel tak oslabljen človek toliko težo, ki dušo teži? Drugi pa so rekali med seboj: (To kar je cigan Kozjaku na tihem povedal, moralo je biti strašno’ grozovito; zakaj Kozjak, dasi je zdaj že res oslabel, bil je vendarle popred vojak, ne bila bi ga vsaka stvar pretresla tako da b' se bil kar brž zgrudil in precej nič zavedel.* o Marka Kozjaka spravijo v posteljo ter pokličejo očeta Benedikta, ki je bil na glasu, da ume zdravila napravljati rano obvezati in zaceliti in rože kuhati, da so dobre za bolno telo. Pater Benedikt tildi znese vso svojo umetnost, da bi bol-nllca sPravil zopet k svesti. Vse je bilo v kloštru pokonci.
Opat pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu Petru poročit, naj nemudoma pride v klošter, ker mu je brat morda blizu smrti.
Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Prav za P™. kakor se nam zdi, ni mu bilo veliko do brata, katerega Uuoil ni; vendar spodobilo se je, da ga je šel pogledat še pred smrtjo, in zato je bil pripravljen precej. Veli torej osedlati svojega konja ter pogosti kloštrskega posla.
«Kaj pa se je zgodilo?* vpraša Peter kloštrskega hlapca medpotoma. «Ali je moj brat nanagloma zbolel?*
(Povedali mi niso opat sami,* odgovori hlapec, (pa slišal sem vendar tako drugod, da je neki cigan, katerega smo pred-
i) ^
sinočnjim ujeii nekaj gospodu skrivaj povedal, in precej ifcji, Jim je prihajalo slabo in se niso potem več zavedeli K<rg°V( irnaj10PtiVij^dje»e8a ^ Ved°’ najbrže kako čarobnijo, kako^se
Ko bi bil hlapec pazil na gospoda Petra Kozjaka vid^b uu, kako je lice njegovo zdaj bledo, zdaj zeleno prihajalo;188. t°	mu oklenile konja in roke so spustile nevede kol>kt°ra
Sok0 bi bil Pa tisti cigan? Ko bi bil bratu n jel Pro po glavi tV° P°vedal? Ta misel ie bledla in vrela plemen^ Pol
upo^r- Je cigan?* vpraša čez dolgo, ko se nefcfc0*'
že Precej star- Pa m°čen ko vol; dva sta ga rMtuš ’ držati in še bi jih bil kmalu ustrahoval, dasi naš Til nlfatj ’ bodi,* odgovori hlapec.	tadi ,
.	je,» pravi Peter in obide ga smrtni strah vesl*ebne
aavno utišena in pomirjena, zbudi se na novo	L^ža
Plaho je gledal kloštrski hlapec gospoda Kozjaka ki J'*?!'1'5' čuden, da še nikoli tako. (Kaj vam je, gospod?* vpraša Sv -i?
, - — — ------- ---------j j-, gospod?* vpraša iv t
avaKrat, ko vidi Petra vsega prepadenega. Toda Peter flUa'Va vori besedice do kloštrskih vrat. Sam ni vedel, kdaj je A ka’v do tja.	ie]j
UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTECCH1 U-Il. TELEFON 93-808 letna 1600 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v
Opat mu pride na dvorišče naproti. Peter, ki je hotel T, Dc sati, kako je bratu, vpraša, kako je ciganu. Opat je spC‘°^a precej, da je grozno razmišljen; menil je. pa, da ga je neiAta nesreča tako iz uma spravila. Pelje ga torej k bratu, t rUt!„ ležal še zmerom brez zavesti. Mešalo in bledlo se mu ^ganr glavi. Govoril je besede nerazumljive.
Ko je Peter videl, da menihi ne vedo še njegove preg kajti bili so vsi jako prijazni ž njim, in ko so vsi zmaj*| da bi Marko še kdaj vstal, umiri se srce tudi Petru nekdaj Prosi opata, naj ga pusti k ciganu, češ da bode kaj) natanko izvedel o svojem bratrancu, kje je in kako , dobil nazaj. Rad mu dovoli opat ter mu celo ponudi, d>fj«nts hoče dati spremljevalca. Ali Peter si da le ječo pokazatv‘ada tem pa izpusti hlapca, rekoč, da se bo sam najbolje p°vvr^n ril s ciganom.	L "> 1
Nadaljevanj* sl**aš ji1
IN 94-638 — Postni predal 559 — PODHU7.NICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-U, Tel. 33.^ — UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338 — NAHOCNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: ®Vetar 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS LjiAh,.1"1 Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri’ upri^sebe'
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst