STEV.—NUMBER 297 Razaaditta v zadavi ia-lcziliir|iv razetpljtio Tiptton i|M U najbolj« pove il^ li M It O varčno j« t roba poMtapatl • podporo. PROSVITA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NABODHB PODPOEKE JKDNOTB LASTNINA SLOVENSKE Cmm off Imêo* 90 NE PODPOENE 1EONOTB Naročnina: Z«diaJ«M drl«t« (l*ven Chica««) $«00 na Uto. H<00 sa pol lota; Chicago in Ciccro $7JO oa lato, 11.71 sa pol lota, ia aa ino- HDltTO fSJO I "^PROSVETA" •M7-M S«. Lawaiafe A «THB ENLIGHTENMENT- Orgta af the Owmié br the Natioaal o« Subscription: United SUUc (except Chicago) and Canada 16.00 par roar; Chicago |7J0. and foroiff» eoontrioa »J0 par ytar. MEMBER of TAS FEDEEATED IM Datum t oklepaju n. pr. (Nor. S0-1W7) polog Taiaga imana na naaioru I da ram |a a toa daevan patakla aaraéaiaa. P—arito )o pn do aa vea ao naterf Msft. DELAVCI IN FARMARJI NOSOO OGROMNE VOJNE STRQ0KE. To pokszuje M titanovo poročilo. Zakladniški tajnik Mellon je v svojem letnem finančnem poročilu, ki ga je predložil kongresu, povedal nehote, kako visoko ceno plačujejo delavci in farmarji za zadnjo vojno. Mellon pravi v svojem poročilu, da so vojni strofiki znašali $85,119,622,144, to je več kot pet in trideset milijard dolarjev. Dežela je v letu 1927 izdala za vojaške namene $1,200,000,000. Z denarjem, ki je Sel za vojno in vojaške potrebe po vojni, bi lahko zgradili dobre ceste križem Združenih držav, puščave in močvirja pa spremenili v cvetoče poljane. Dobiček, ki bi ga dežela imela od tega dela, bi se pa lahko zopet porabil za spopolnjenje in pomnoženje produkcije. Produkcija bi se kmalu tako spopolnila, da bi samo Amerika prehranila ves civilizirani svet in ga zakladala s produkti, ki so potrebni za udobno človeško življenje. Ampak stvar izgleda tako, kakor da svet tega ne mara, ampak želi, - 8,700,000 aH 48% se je rodilo V prispeva prav znaten del družin-ZdruŽenih državah'od belokož- skega zaslužka, da celo v mno-nih, tukaj rojenih staršev. Čezgih slučajih sama vzdržuje mno-dva milijona ali 28% zaposlenih t goštevilno družino, dočim isto-ženjk predstavlja drugo genera.časno izvršuje starodavno služ-cijo, t. j. tukaj rojene #ženske, bo gospodinjstva. Rkvno za to se katerih oba, ali vsaj edén rodi-mora vsaka diskusija o Ženskih telj je bil priseljenec. Priblino mezdah ozirati túdi na njihove 1,120,000 ali 13% njih je priae-|domače odgovornosti Njihove ljenk. Ostale so črnega ali dru- mezde ae še vedno naslanjajo gega plemena. 'na staro domnevo, da mezdne de- Večina žensk, zaposlenih vllavk« nimajo domačih odgovor Združenih državah, je v starosti Inogti» in posledica te&a so-po-od 25 do 44 let,, druga največja gubonosn* aa življenje in zdrav-skupina je ona v starosti med Je on,h» ** vzdrževanje katerih 20 in 24 let. so one odgovorne. Od začetka sveta je moški za- Plaie ** ženske v indu- hteyal in dobival pomoč žensk strijalnih službah vplivajo na za vzdrževanje sebe in družine. plače moških samih. Vaaka sku Pred razvojem tovarniške industrije je ta pomoč večinoma obstojala v gospodinjstvu in hišnem delu. Kasneje je ta pomoč obatojala v prispevanju mezde, ki jo dobiva za delo v tovarni ali delavnici, ali pa si je ženska jemala ljudi na hrano in stanovanje/da poitaga stroškom družine. Pred modernim industrijalnim plna delavcev, ki dela za manj kot znaša rfSvadna plača v'do-tični industriji, pritisk na mezde vseh nastavljancev. Federalni urad za ženske zagovarja načfelo, da bi se mezde morale ravnati po obrti, ne pa po spolu ali^rasi. Nizke plače za ženske ogrožajo žensko samo njeno družino in skupnost. Enakost in pravičnost za ženake bo razvojem so se oblačila in živež pomenjala bolj zaddvoljne dru*. Izdeloval doma. 2enska je tedaj žine in boljše človeštvo. pripravljala hrano, pletla in tka- V splošnem treba priznati, da do spoznanja, da v osmih urah producirati enako v daljšem delovnem dnevu. kot i-rnr- iu dolu T*? i*-vraiio metrso ninugi tuvariiarji uviueii ne-štirimrstenami. Mnogo ,tega, kar'zmisel dolgih in izčrpajočih de-je danes osredotočeno izven hi- lovnih ur, in so polagoma prišli še, se je nekdaj *ršUo| znotraj do spoznanja, da more delavec nje. Ženski člani družine niso dobivali nikake določene plače za «voje delo — le siužinčad je bila plačana. Razvoj modernega tovarniškega sistema je imel za posledico, da je velik del hišnega dela bil prenesen v tovarno. Tovarništvo je najprej začelo v skromnem obsegu. Najprej je prišlo malo Podjetje v soseščini, v katerem je delal lastnik s pomočjo svojih sorodnikov. To se je polagoma raavilo v veliko tovarno in končno so prišla moderna industrijska središča. Tega razvoja so se vdeležile Mnogi so se izjavili, da niso uvedli oseimirnega delovnika iz dobrodelnosti, marveč zato, ker se jim rentira. Neki veliki tovarnar svetilk je radi slabe sezone hotel mižati stojo tedensko produkcijo 5000 svetilk; Skrčil je za to delovni čas od 50 na 44 ur. Kakor sam trdi, je produkcija vilic tem ostala ravno ista. late izkušnje imajo mnogi tovarnarji. « v ? Osemurni delavnik! je zlasti pomemben ta ženake, kajti če- 4..hi ai. r;:---stokrat imajo poleg svojega in- ^AčSFtr ,hiA° .dustrijalnega dela ie goa^dinj-sledile industriji. Dejanska spre- ike dolžnosti. Navsezadnje žen- aka je sredüée družinskega živ- memba za ženake ni bila najprej v načinu dela; delala je v tovarni Uto, kar je poprej delala doma. Le da je sedaj za svoje Ijenja. In akt) ona nima zadošti časa, da ae posveča družinskim dotinostim, vaa družina trpi in " veški družbi, kar jih pa ne bo odpravljenih, se Lo 5 kar^ ^thtTSJS v^I Sffift*.« pravile brez vojn, Uko da bo človeški rod živel v blago- P« to ia deUvke. ženski govorUI o zboljšanju~ilcZl stanju, sporazumu in s^ veselil življenja zaradi tega ker urad dHovn®«» departmenU lenak v industriji in bo zagotov je Življenje. . Združenih drla v je preiskoval IJeno n j ihovo' adra^v je in zado . % *#nske plače v 14 državah in voljt>oat_r. LL& i» Italija ■invail (Uvimo.) Heograd. konedm novembra. —Fašistična Italija še vedno noče mirovati in čeprav je dovolj jasno prepričana, da Jugoslavija ni več osamljena in da jo ščiti v vsakem pogledu Francija. Ves italijanski tisk stremi v svojem pisanju za. tem, da pokaže sklenjeno francosko-jugoslovansko prijateljako pogodbo kot nevarnost za evropeki mir, kar pa seveda ni res. Francosko j-jugoslovanska prijateljska pogodba pomenja le večjo sigurnost, zlasti na Balkanu, kjer je bilo vedno ognjišče in žarišče za prepire med evrop-skimi državami. Jugoslavija je bila dejanski res ogrožena država na Balkanu. Kot najmočnejša balkanska država, je sicer hotela marsičem dobiti garancij od večjih evropskih držav. In teh je svoječasno iskala tudi v Italiji, a je bila ljuto pfevarana. S tem pa, da je izgubila politično ravnovesje na Balkanu, s tem je bik dana na milost in nemilost fašistični Italiji, ki je pričelar kovati železen oteroč sovražnin držav. Posledice italijanske zunanje politike na Balkanu so bile za Jugoslavijo velikega pomena Prepiri so se pričeli z Madjar-sko, z Rumunijo, z Bolgarijo, Albanijo, ki je postala pravcati vojaški vazal Italije, in celo Grčijo. Nobena od balkanskih držav ni bila prijazna Jugoslaviji, zato ni čuda, da je prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo prinesla kot smo že zadnjič imenovali, konaolida-cijo Jugoslavije v zunanji politiki. , S tem pa, da je dobila Jugoslavija gafancijo, da bo ščitena ob evenfuelnih interurbacijah od strani Albanije odnoeno Italije, se je. politični položaj bistveno preukrenil. S to pogodbo je namreč pričel pokati oni nevarni obroč držav, ki so oklepale s sovražnostmi in s sovraž nimi nameni Jugoslavijo. Italijanska politika je bila a tem momentom zavožena in obenem tudi popolnoma ponesrečena. Ali je že pač tako, če se komu kaka stvar zato ne ¿osreči, ker ni mojBter v tisti stvari, da potem stresa svojo jezo na različne načine. To kar mi nešteto-i;rat gpssuj^" v življenju, se je videlo tudi ?b tej priliki. Italija je vsa iz sebe, ne zna se več orientirati, ne zna več najti pota, po katerem bi se Še nadalje širila italijanska invazija na Balkan . . . S ponesrečeno zunanjo politiko, zlasti s politiko na Balkanu, je Italija dosti izgubila in več kakor je sama mislila. Za to je danes, ko se je sam gospod Mussolini tega zavedel, vsa Italija v deliriju, hujska na vojno, izziva in deklamira, da je prišel njen Čas, ko se bo obnovijo staro "rimsko carstvo" in bodo krona vsemu ustvarjajočemu na svetu samo fašisti in to italijan ski fašisti z gospodom Mussoli-nijem na čelu. Iz sedanje politične situacije pa je že razvidno, da Balkan kmalu ne bo več samo sredstvo za eksperimentiranje evropskih držav, in da se bo tudi ognjišče vojne nevarnosti prenesla iz Balkana — na drug Bal kan — na Italijo. Italija seveda resno misli na vojno, prav za prav mislijo tako tudi druge države, ki ae neprestano ofcorožujejo, za to, da bo mir, no in seveda v Jugoslaviji, kjer se ljudje kregajo za mili-jončke, ki jih manjka za kritje stroškov na univerzi v Ljubljani in v Zagrebu, so pa zadovoljni, da so za vojaške namene določane milijarde, se tudi pripravljamo na vojno. In Italija hoče svojo bojaželjnoet dokumentirati tudi s kričanjem in izzivanjem, kar jo pa dela v sedanjem momentu smetno. Jugoslavija je prsakrbljena tudi sa slučaj vojne. Saj fran-coska burftoaaija dela kanone in puške, a katerimi se bodo pobijali delavci med seboj. Ali I-talija, ki s svojimi večnimi na- 50000 dolarjev, migavanji in grožnjami povzm- "Kako italijanski delavci, katerih gibanje je sicer zatrto, ali še vedno gori in planiti. S tem pa, ker Italija še vedno noče mirovati, piše sama sebi svojo ^odbo. V teku petih let, odkar je fašizem na vladi v Italiji, se je marsikaj izpremenik». In dokler v I-taliji ne .bodo odločevali zmerni in trezni ljudje, večina italijanskega naroda, sicilijanski delav-ci in kmetje, in dokler bodo gospodovali v Italiji prenapeti šovinisti, toliko časa Italija ne bo imela i^iiru in toliko časa bo obstojala tudi resna, vojna nevarnost. Te nevarnosti pa ne bodo preprečili francoski kanoni in tudi ne prijateljska ipogodba med posameznimi državami, temveč delavski in kmeteki razred, ko bosta enkrat pričela misliti s svojimi m6žgani. —S. Amerika v Evropi ii v Orbiti Ljubljana, 1. decembra 1927. Vsled sklepa glavnega odbora SNPJ, da se navežejo stiki z Jugoslavijo in da se naloži iz-vestna suma v delavsko zadružništvo v Sloveniji, so se razburjali razni elementi. V časopisnem boju smo čitali vse možne argumente. Zato ne bo napačno, če se po-pečamo z nekaj dejstvi, ki kažejo, kako ameriški kapital gleda na vsa taka vprašanja. Glavno mesto avstrijske i publike Dunaj (Wien) je šlo za posojilo v Ameriko. National City Bank v New Yorku je takoj podalo obvezno ponudbo, da posodi glavnemu mestu Avstrije 80 (reci trideset) miUjonov dolarjev poeojila po 6% brez vsake posebne garancije. V 25 letih je to posojilo vrniti. Izplačano bo že 2. januarja 1928. New Yorika firma White En giaeering Corporation pa je vsled pogodbe z državo Abesi-nijo v Afriki, s katero se ja obvezala zgraditi tam velikanske jezove, vzela enostavno v najem ogromne komplekse ob modrem Nilu, da bo mirno lahko izpolnila pogodbo. Investirala je mnogo milijonov dolarjev. Amerikanaka univerza v Beirut u igra veliko vlogo v sirskih nemirih; je središče antifranco-ake politike. V Ameriki živeči Sirijci so ustanovili gibanje za osvoboditev Sirije. Ameriški denar je tq deloval fai ie deluje. Znano je kako upliva ameri Ški denar na razvoj judovske države Paleatlne kamor so iz Amerfke emigranti odneslf velike svote dolarjev. In jih še vedno dobivajo. Splača se ameriškemu kapitalu, da ga invest! rajo i v Sirift i v Palestini. V Perziji so ameriški finančniki že dolga leta na delu, da jo reorganizirajo. Ameriški politiki zastopajo Perzijo pri društvu narodov in ogromna ao posojila, ki jih Wall street daje za zgradbo perzijskih železnic. V petrolejski industriji Moa-sula sedi že ameriška manjšina. V Turčiji poseduje U. S. A. takozvano Chester-koncesijo, ki daje lastnikom pravico zgraditi 2714 milj železnic in pa eksploa-tirati teren v pogledu rudnin 20 km na levi in despi strani zgrajenih železnic. Ta koncesija je bila dana 1. 1928. Veljala je ogromne milijone, itd. itd. Ameriški kapital preplavlja ne samo Evropo, ampak tudi Orijent. Ali ste slišali kedaj, da so se Amerikanci proti temu branili? NE! Ameriški kapitalisti so pač v teh krajih našli ugodna tla za naložbo avojih kapftalov. In —4cakšno sodbo bi se lahko izreklo o državah: Abesinija, Sirija, Turčija, Perzija? . i . Ko pa ameriški slovenski delavci stopijo v stike v svojim rodnim krajem, z deželo, kjer žive njih sorodniki, prijatelji ia rojaki—tedaj je halo v Izraelu klerikalnti in njiij^ sorodnih duš. Socijalističnemu Dunaju da ¿MCEMBRA. barikade Dobra volja. Lindy je prinesel doi)ru V(lli( v Mehiko. Hearst i„ ^ slabe volje. In to je nov dokaz, da H ni prosta. J*. • • * Kaj je patrijotična dolžnost-» Patrijotična dolžno t d< ae ob največji vročini sprehajaš v kožuhu. Da sežed okoli fHrvft n^ j i * National City Bank v New Yoi LaTda Flongu v provinc« ^ dne Pri Čava groeničavoet In vanemirje-nje med nevednim prebivalstvom, bo enkrat plačala krvavo. in prepričani smo. da bo tako plačala, kot bodo to hoteli 19. sept«5nbr*' sirotišnici )* dvajset otrok. . Druga as je dogodil* v a*-Ušnfci St Charlees Otroci * spali. I» Je nastal požar "" ^mmmmmr^H & petdeset Prešeren. In še danes velja to! bilo življenje. V podrtin^d ku 90 milijonov dolarjev; delav. ■kemu zadružništvu Jugoslavije pa ne bi smela SNPJ dati— , » • • • slepota Je človeka"—Jt pel prod 80 leti največji slovenski pesnik Prance ■hrbta v žep Da greš k županu in mu ^ češ, da ima raka. Da vsake tri mesece bi ješ 5 zvona, kadar nikjer n, KOri ■ Patrijotična dolžnost tuT U aa daš tiveriti, da krades ■ • Ne čita ničesar. Sir! — Jaz ne čitam vaše« lista. Sploh ne Čitam nobene« lista, ker so Vsi "kruket" in za svoj žep. Vem* pa kaj pišete— in če ne prenehate s tem letom tako pisati, ne pogledam nikdar več vašega lista, niti nobene« drugega—Mike S., Chicago. Ijgra • Zakaj, zakaj? Vprašanje: Zakaj oni listi, ki trdijo, da je bila dolžnost Pro-svete priobčiti famozno resoluci. jo, sami ne priobčijo iste?—BB. Štirje jezdeci. Amerifrka slovenska javnost je dobila štiri povojne jezdece: pratikarja, trampihlarja, plaka-tarja in jezuitskega letakarja. Škode pa delajo največ sami sebi. Ibanez se jim bi smejal. Dajmo se še mi. * Nekvalificirana! Odgovarjam ženinu, ki išče šofarico: Jaz lahko ronam Lizo, ampak tajerjev ne bom napihovala, ker nisem oslica. Tudi že-kati ne maram. Stara sem 35. Ali right? — Bara C., Yellow Hills. \ K r1 ♦ Morda tam, kjer je odrezana. Na kateri strani leži ljubljanska srajca, kadar jo sever odpihne na ek>?—Pe Rica. • • Predrzno vprašanje. Lani sem čital, da so frančiškani potegnili maj ko božjo na Brezjah in jo preselili v Lemont izven kvote. Ali so že plačali selitvene stroške? V njihovem trampihlu še ni bilo čitati računov.—-Gabre iz Jolieta. • —r—Prvi protest te wwto, — Z vso močjo protestiram, da jednota nalaga denar v bondih kapitalističnih občin in okrajev. To dokazuje, da je gl. odbor absolutno nekompetenten. Ali odbor ne ve, da lahko pride vsak čas proletarska revolucija v A-merfki, ki pomete z vsemi kapitalističnimi bondi in jednota. bo izgubila ves svoj denar? Da more biti odbor teko prokleto za-rukan, da še tega ne ve in ne vidi! Apeliram na vsa društva, da se našjdenar reši, dokler je še čas.—Cisti levičar. POKOR, SLOVENCI V ILLI-NOISU, INDIANI IN DRUGOD. Po državi Indiani potuje »e-daj neka oseba, ki prodaja zlatnino in obleko ter se izdaja za Jacoba Stonicha, katpri sedaj živi v Los Angelesu, California. Jacob Stonich je brat Franka Stonicha. Jacob je opustil zlatarsko trgovino že pred več M in sedaj živi .privatno življenj« brez vsake trgovine; oblek pa sploh nikdar ni prodajal Rojaki, čuvajte se dotične«! ptička, ker on gotovo ne mM pošteno, ko izrablja ime po«*-nega človeka, kateri živi sedaj pokoju. V slučaju, da g» dobita, izročite ga roki pravicej takoj obvestite Fra«ka Sto"'-cha, 6114 W. ttnd Street, ( i** I1L, ki je brat Jacob« Stonicha. , Dve aearečl leUs T kana*** tot^Mi airetlšokah. 4 Qoobcc. Kanada. — Lets* ** se v kanadskih katoliških 'ir* tUnicah dogodili dve veliki i* ^^■dogodila n Žallbof. žalibof A. K. otroških is [yosnEiJgg. i» decembra PROS V dt k —> POETICEN POUÄAJ. « * SJHK - m i i i * a*«* Vesb 12 Jugoslavije J 1'^ih delavcev . ki««vpni. -----!swnwtni M« prt«*» t ttSEUEMSKA STATISTIK \ ^ ^^ ZA PRVO POLLETJE 19JT I VL ^IkäIMli komtmriint -. raéuna. d* * Jeu 1«« prišfe t Komisarijat t* izseljence v na¿° «*- • « • skrbi v Italiji mu <¿o mv ii katere posnemamo: ~ vi,ki ** koje «o prejete ta 1 V prvem polletju 1927 *> ^^ dnaiiae mmmíi^M t je izselilo tenorske MM «■E^w*. . . . S«. ■II » • % ni m I» LIMtM^sfi^ peša O IvJiitMv' it"** štetja p» * ^ 1 iz nase države driave v " ----, celokupnoÍJ^- y * I**0«™* 10.696 oseb. t. j. za l&TSíP?***'' {n** «^000 dotejevl.^^V« H^skAi park ga tai •f fMk wí» (Snaha ar ga jie - «Mi Krav)* Mka HM VMMa pa Kravji éiti ttwjrt je p* *e tat pa stan« m as „ ___________iašastitae ^^ nobenih simpatij *eč nego v Istem čoeu preteki IT80 * ^ I^fS * * ŽSLiTTL!!?!? . fil i. t* ^ — ^^ Od tega je bik, S^l^S^ ZJ^Žt moških in 2056 ženskih Naj Xt v**e odhuemo A * lab vrtita!-¡«er » anse*a* travmo qa večje število (4214) se je «aeliib koieym ******* ««Mete «a *** zboljšanja **+L ■ —— — v Ksnsdo. dasi je^^iJT^ ^arta (okoli v ^ tekočega leta ta driav» v*uldoUr*v) 111 P* denar. kojega***1**- W ***** ***** g»anu,»«asaik faiist^aega delavstva.UadL Moški I nenadno nastalih skblih iz*£ ^ * ranik twok v kitu» dviga M aajvaelt jagalmaik to n,^ ki sa x««r« dov sa letev, prepodi nt \ *T ^^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Ijevanje ii naše kraljevine V ****** <** * k<* P»ot»dokas sa asiMfcI*acia|i, čas vpO. %ai Argentinijo je odšlo 2266 oseb. ^¿¡j ^ j ^^ ^ iivinalk V Združene drtave Amerike ELíf iT^tí 1841. v Brazilijo 1085, ^E J! ^^ ^^^a »Tyf b lijo 596, v Uruguay 365. Chile 1S5, 1S5. v ostale drtave latinske A-merike 96. v Novo Zelandijo 77 in Južno Afriko 8. Največje' Število izseljencev je dala Hrvatska in Slavonija (4309), na- naéo driavo leta 1»! . izseljencev okoli 17,000.000 __zmeraj aa dalali Mtg xaako-!^ dva «lo.lletae lita» bitka9, "valila boiM*aaska Beograd je na ialost ie pre- to Vojvodins (2221), Slovenijs srednjeevropski, ampak Ae regloboko v orientn, kjer ni ektne politike. Vse, je v o-nkih. za hrbtom in sahrbtno. pn ne ve —: ali bo danaSnji rijatelj to tudi ¿e jutri? ali ne na strani sovrainikov? Političen poloiaj se da obfle-iiti tako —: "Sred n j e-evropaka težnje v ancipacijskem boju proti pre-Hojočim vplivom orijentaliz-Ta orijentalizem je mora, Itlači Jugoslavijo. Iz nje pri-ija \ se slabo in nelepo. Res je zadnja leta znatno bolj-Kes je, da je med Srbi sa» Dimi že precej ljudi, ki uvide-|ajo. da sami niso zmožni zdaniti se iz ukoreninjenega ilkanskegit orijenUlizma. SIo-enci bi bili najbolj v stanu, da ¡vipncjo v Srbiji doaecUknje ori-ptaUko pojmovanje, ker so abolj daleč na severu. Zsto tuli pristni Balkanci najbolj prekinjajo Slovence, ker Je v njih iijo pridne in zdrave Evro-ijce. ' - * Političen i>oložaj je odsev raz-ner. Ne može biti ne slabfti in Je holjši kot so obstoječe razbere. pK* i.» dvgjiea bg htcinjo limo prebivala v Zagrebu. Ta pnjeniia je velike važnosti v nonarhicni Jugoslaviji. " 4,Re-kublikanizcm" Hrvatske Je na [olenih pred — kraljevskim Ma-utatom. Važno pa je tudi raji razvoja političnega položaja, Jer .so sedaj Hrvati z Radičem I opozic i ji. Kralj oficijelno Se ni tanoval daljšo dobo v Zagrebu. Razvoj mora iti po zgodovin-fco začrtani poti. slovenskih učiteljev "dpuilenUt. dostojna,- 29. nov. 1927. Mussolinijevi fažisti so sUlno a delu, -> i>odlagi tega odpuste iz ¿M"-. In res je 88 slovenskih j hrvatskih učiteljev ns pod- r' ^'«a zakona odpuičeno iz už»h. ¥ ¡»ti nejI je Ael ts šolski |H dulje in upokojil Je 22 slo- «a*kih učiteljev, ki so pouče-^lovenskih tržaških pred- Hitjih. MuHKMimijevi fašisti deUjo z r ' 'ro, da poHalijančiJo lepe kraje. Pozabljajo pa, f K U metoda pogrešena. "N unski Hrvati v t. zv. Bur-< ko bili 1.000 let pod »ad^ri in no kljub vsemu oeta-|Hl 'Ji. r-e ne bi bilo pritiska. " - imilirali — tako pa se U gjji^t' ni»o. Da. da: "tUk f»dpor". ni bo žel vihar. (1467), Dalmacija (1366). Srbija (684), Bosna in Hercegovina (504) in Črna gora (165). Po poklicu je bilo največ izseljencev poljedelcev in to 7968. nadalje 455 v kvalificiranih, 1003 nekvalificiranih delaveev. Po starosti je bilo 5343 oseb v starosti 18—30 let, 3636 od 30 do 50 let, 1448 izpod 18 let in 269 nad 50 let. Izmed vseh izseljencev je bilo 8430 rimoksto-liške, 1925 srbsko-pravoslsvne, 263 evangelijske, 36 gr*ko-kato-liške, 28 evrejske in 21 muslimanske vere. Nsjvečje število izseljencev se je vkrcalo v Cherbourgu (2898), nato po številu največ v Antwerpenu (1665) Hamburgu (1090), Genovi (1020), Bremenu (947) in Havru. V do-maeih lukah se je vkrcalo 375 oseb, in to v Splitu, odkoder plovejo vedno mesečno ladje Cosu-Jichove linije iz Trsta. Od celokupnega števila 9606 samostajnih izseljencev je posedovalo nepremičnine 3116, razprodalo je svojs posestva 32. s brez yskega posestva je bilo 6463 oseb. 9549 oseb je potovalo prvikrat, 1073 drugikrat. 43 tretjikrst, 24 četrtikrst, s 7 pet- in večkrst. Razlogi za iz-selitev so bili po veliki večini gospodarske narave. 1016 izseljencev je potovalo ns stroške držsve Sao Psolo, kjer bodo zaposleni na plsntsžsh k*ve. II. V evropske držsve se je izselilo okoli 4000 ljudi, po večini v Luksemburg/ Belgijo, Avstralijo in Rumunijo. Število izseljencev je tukaj znatno manjše nego v prošlem letu. zlasti z ozirom na to, ker je morala Frsncijs zbog lastne gospo-darske krize in brezposelnosti prepovedati priseljevanje. m. V istem razdobju se je vrnilo iz črezmorskih držsv celokupno 1898 oseb, t. J. 18** Razbortjiri praori a __ Dne 26. nor. je prišla aa kolodvor v Zagrebu žeaa rodar- beta Proti umljivo; a dokaaov. proti ja Lenarta, ki se je hotela odpeljati proti Ljubljani. Bila ja gologlava in tek» površno oprav- tohko. da aa Ijena. tako da se ja takoj opa- m4o kočiji*«. «D^da njeno duševao stanje ai 0e je s^j italijanska v redu. S seboj je imela doRiw-ka. ki ga je pritiskala na raiga-«^^ Ijena prša. Otrok jo ves praara-jj(bir|9 4 žen kričal in opozarjal Ijadi ns m svojo mater, h ■ ■ lira" itd. je saéaj ~lN^dmguij*ko dragier «aa aajtel>,h r-š^I >ttaaaljeajsi da »a>s P povzrčfli nasUvljencam in hoj stobša kvaliteta in manjša rešeni skrbi, da jim ^¡delavcem izradao tetke čase. ki kvantiteta, ali pa eo celo kar M roški ulici v Mariboru 4« steklo-bruseč in graver, dijak Vldovi-čeve šole. 20letni Željko Piščanec. Ko je prišla ga. Piščančev* ob 6. zjutraj iz spalnice v kuhinjo se ji je nudil strahovit prizor. Pred mizo je lelal na tleh lepo oblečen njen svak a okrvavljeno glavo, poleg njega pa browning. Bledo zelena barva njegovega obličja in rok je bila znak. da Je bil 2eljko mrtev. Ia poslovilnih pisem, ki so jih našli na mizi, ni razviden nikak povod za obupni čin. Piščanec lokupno isto oseo, u j. iovr P1*^ iTii^i celokupnega gorinavedenega šte- ^^^^^^ vila naših izseljencev v istem "«k«J V*U« ^ ijoletju. Od tegs je bilo 1386 itd. temveč čin odredbaln vsa učinek. V Rl » ¿».¡dala__________,____ „ aa ne pride pod vlak. * vrhu tega pa aovam redu bolj-j hitro praakočill ia nitje katego- Družina rudarja Lenaria tiri^ pološaja aa morajo vočit-rtjevvUJolnlovaotlnataiia- zelo siromašno. Lenart ae je • štrajkom pred štirimi leti ponesrečil in so mu morali odreaati levo roko. Zaradi težke poškodbe o-prsvlja sedaj le lažja dela. abog česar je njegov zaslužek pičel. Bedi so se pridružili še družinski prepiri med obema zakot>ce- vmiil, ms. kar je ubogo ženo pognalo v blaznost. Pač pretresljiva slika ia življenja naših rudarjevi Samomor ■Ma. Dne 3. d je ustrelil na stanovanju pri svojem poročenem bratu v Ko- dtVnih izrekov. Kar pa aa ta na- a on dela bolj teoretično. In ima-čin ni mogoče aitear več do- jo poaamosni prafakti praeaj seči, ja nmrala vlada uporabHi prosto roko in je aato pritisk tu kakšno drugo sredstvo in je sni- in tam kaj raaličen. V splošnem «sla najemninske eeae; to je bil eo dovoljeni v mali trgoval pri-ventil, skos katerega naj odpla» biUri od 6 do . kakor ae pač va morebitna nabrana jeaa in dotično blago bolj ali ntanj lahne volja. «ko pokvari. 8 tam pa maU trgo Doslej v Italiji ceae še niso vina ni aadovoljna In zahteva toliko padle, da bi odgovarjal «edaUnje lailiaJa ^davkov ■Orif ,irr .tranakih pristojbin, tak% trans- "l^aiith-prtstujuui i iti.. Uhu št-Jam je iskus deloma ustregel seveda v precej majhni lameli tehj^r. aa je v pa ja btt svat. ki ga» natures kl v svo- kijabovalnooti aa g._____ % |blti taka, hrani Kravja doltna v neposrednem teh Močenih In sevr» M as smehljaje ÉMk|| Lrt > - A ------ ""■JI WJIHll, «V l^n N IB^W ihV ia aa pasairi vrvenje dneva. >__i.>i___ Luí. _ _ isgwujena on ja» ti ae ved* kaj bi počela na svetu, Iteja ljudi, ki kupujete ala. V ¡ohola, ob svakih rea-klavirja hrte Ia po*U*jo s vaje čara ajlaa. ki nhaalo On» i______ Oakland, m - ftarií v ak Ja Alameda je te m objavil alk pijač« ki «a jih élM butlegar aike Cist atk*»hol je pe $10 ga* Mk stara koruano žganje pa «I Pinta, kanadsko žganje pa • aa ducat steklenic ta (te vina pa fft Mi It, i Vujič je vtem) '"»>if\u I pa Ia ga Taskra v taka silne rabake má razpravo a davkih, DrugI pate-je itbil Vujiču malvar Ii avnlhal žulji aasluftUo sa življenje |a preveč In Ijadma. ki a tudi bvJJU ÜU41 moških in 513 ženskih. Vrnilo se Je Iz Združenih držsv Amerike 1211, iz Argentinije 801, iz Brazilije 182, iz Ksnade 129, Avstralije 33, Urugusys 22, Nove Zelsndije 7, Chile 6, Bolivije 2, Kube 2 in Egipts 3. Nsjveč se jih Je vroiW v Hrvaško in Slavonijo in to 686, nato v Vojvodino 461. Srbijo 212, Slovenijo 210, Dalmacijo 187, Cmo goro 66, Bosno in Hercegovino 27. V domačih lukah se Je izkr-calo 260. in to v Dubrovniku-Gružu 237, v Splitu 19 in v Su-šsku 4. Drugi so se izkrcali v membe in da išče svojo mamo, ki je tudi že pokojna. Utopljenka. Iz Ljubljanice pri Stepanji vasi so potegnili ljudje truplo mlade utopljenke. Utopljenka je morala ležati v vodi bržkone že kaka dva tedna. Trupla, ki leži v mrtvašnici v Stepanji vasi, še niso mogli identificirati. Gre bržkone aa 21 letno strojno pletilko Marijo Bab-Škovo. stanujočo v Rožni dolini, ki je dne 13. novembra neznano-kam Izginila. Dekle skočilo v vodnjak. V vasi Onek pri Kočevju Je preteklo dni nenadoma izginila vru, Cherbourgu, Hamburgu in v Tratu. S alio je bilo deportiranih — večinoma od smeriških oblssti inozemskih luksh, nsjveč v Hs- 221etna Marija Königova. Dekle je bilo zadnje dni zelo otožno, [rodnih Domači so preiskali vas kote. da bi jo našli. Pogledali so tudi v vodnjsk in a grozo opazili, da se vendar izkazujejo uradne In-dekee Številke veletrgovaklh een že precejšnje nazadovanj«, do-čim alodijo kakor povsod, cene v mali trgovini pndcu veietržnth cen le v prav prav oddaljenem razmerju — gor so šle pa kar hitro. — Indeks cen v mali trgovini je padel od lanake jeseni skupno samo aa 17 odatotkov in od letošnjega Junija naprej aič več ae premakne; vsaj živ-Ijenskl stroški niso padli od junija do avguata sa več kot sa 0.76$ do kvečjemu 1.76'*. Povprečnost nazadovanja cen v veletrgovini iskaauje ob 40 odstotnem dvigu lire od priéetks boljšanja nadalje 20 odstotkov, torej Ae amonij le polovieo dviga lire. Po uradnih podatkih so najbolj padle cene tekatilij (sa 37.3%), dalje kovine . rasni Induatrijaki produkti (2»J%). živila (20'i). mani ve-gelabilni izdelki (28.4'¿), kemični proitvodi mi), gradbeni materija! (20*. ). Ker ao se pa v času dviganja lire (od 1. IMS do avgusta 1926) eeae večinoma neprimerno bolj dvigaile. je resulta! ta. de je višina een danes ia 10 odstotkov višja kot leta 192S; diferenca mod dolgom lire in mod nazadovanjem cen pa znaša po uradnih podatkih 30%. Deloma Igrajo tu notri vlogo tudi dogodki na medna-blagovnih trgih, a Ce bodo olajšave večje, as Ino-aemstvu ne bodo mogli več laka aati Uko ponoani proračunski prebitki kot so jih itkaaovall .doklej. SENATNI ODHKK DOMI. INFORMACIJ K O PONA* KUANJl. (WsdsUsssaJs s L +rmL) nove vlade odgodeno sa precej časa. Kasneje je Nogovitaky Me- In gorja» pre-bi jih mogle oke Pa se ia otreaa, prekolne ftlvtje* nje In njefg vartjtvi sijaj krene v Kravjo dolino. Hi kateri, dragi v kočijah, tretji, modemi, v avtomobilu. Tiho ko tat priamači avto» obstoji In ob» ho oddrči. Bog ve kje pa čaka lena. piska daea: MAta, kruha!** Oče. ki ae vrne domov« kol ne hi tepe, da bi prerjovel In prebil glaa. ki ga žge. Časih se afodl. da ae aa avtom pojavi plaha senca In čaka v aa* tlšju. čaka, dokler se avto ne predrami. Tedaj plane senca In varaata, da oživi vsa Kravja dolina. Mati a detetom plane proti avtomobilu, proti motu, ki — ves šibak še in vaa prepadpn — blodntei. ki v strahu brani svoje Rsajsrjens mati beaal. ki ga Je Iznašel neki aafleški kemik. Monsol je daeel» nestrupen, učinkuje pa slgtgmkl» In al drtiljlv kakor ilt^edanja te vrete. rrednaat no-antiseptika je peaabna v tem. da aa lahko uporablja tudi ta notranje idra^ljenje \britga se n. pr. lahko ped kcto» kjer učinkuje proti mnogi holmahn» Zdravstvo aa fte áolr» osira pa ta zul___ _________ vloga ni posebno velika. Iztokom, ko Je dol>ro pregledal Su-r p« navedene Indeksne liokumeaU. da je Calleaov pod — rsdi poizkusa nezakooitegs nahaja v njem njeno truplo, priseljevsnjs iz Kanade. Kube Umrifr Königova je blU živahne »Ii Mehike v tem aemestru 78.jnBrBVe. Domnevajo, da je Izvr-medtem ko je bilo v Isnakem le- ijj. «amomor v stanju duševne tu deportiranih i km IV. Vrnilo se Je iz evropskih držsv v preteklem polletju 600 oseb iz Francije; glede drugih držav pa ni statističnih podat- kov. V. V naši državi je približno 16.000 inozemskih delavcev, a še nimamo statističnih podatkov zmedenosti. Hmrtna keea. V Ljubljani je nenadoma umrl Martin žnida-rič, železniški uradnik v o videnco ponovno prodal po po-Uriči. mol ki je aablodll k njej. sredovalrih Hearst u. kl je falal- nearečnlca pa cviM in kro- fikate objavil v svojih listih ~ pggHMMOU komentarji, "veliko uslugo*' Je naredil riki, ker Je preprečil "boljftevl-ško revolucijo'' v Mehiki. Ves pa kaže. da je Hearst tako neumen, ds je šel še enkrat na led. Njegov urednik Wateon. ki Je glavni urednik "The Dally New York MlrrorJaM — je pri-z aal tudi to, da ni bilo nobene priče poleg, ko je Miguel Avila laročll "mehiške dokumente" H sarstov emu reporter Ju. Avila Je prejel od HearsU $12,000 aa listine (telegrame In pisma s Calleaov im podpisom), katere mu je preskrbe! — kakor Jo faksi — neki uslužbenec mehiške gs konzulata v New Yorku. Kon Kl las je dejal pred senatnim številke resničnim tržnim ras-meram menda as odgovarjajo, ker ae v veletrgovini več kot deeetodstotni padoc povprečno še ni čutil; tedenski se- ? Nase* si Is to- la has aa a. M. F. i. pili dobro ponarejen, toda papir sa raslikuje od papirja mehiških ofieljeinih listin. Modtem je poelanlk TeUn ob _ ________ JavU brzojavko AttiorU J. Pani- znani cen milanske borze kažejo j», biviega finančnega tajnika v pri nekaterih vrstah še celo dvi- mehiškem kabineta In sadaaje-Mit M Vlada saam priznaJga mehiškega podanika v Pran-de kažejo uradne indeksne ŠU- ciJI, ki se glasi: "Detlčae Mstlae vilke resnično 'oblikovanj» cen «o i-marejene In ne amrejo za-večkrat v preveč ugndai luči; to vesti nikogar kot le tlate. ki ne se vidi le It tegs. da se odrodbe posipajo forme mrliških ofirijei-glede M ad meseca do meaaca nih dokumentov." stvu. od katerega aahteva Its-je; mora bltl nelkodljlv 1» as me drailtl sluanloe Tak aati-septikum bi bll po sodbl adravnl-kov pravvati blagoalov sa teve-fttvo. Sedanja aredatva karbol subllmat hi dr. jo uporabljatl la v iMtrtnl^eni form I, ker se je dru-gale ball resaih poaledic. Toda vaa ta aredatva uHnkujeja la slabotno, ako ao prevet reared JMIMi je gaU Jik pod kofto. kar ilasU \ us pal no pobijanja bak-te«i|. Ce Iki monaol ItiMlnO via nada. ki Jlh vanj aUvl angtekl kamlk al dvoma. da bodo Hove-Itvu prihranjene maraAiatsre b<4aline In muke. Kahareti v Aaaghaja. Motl ae. kdor miali. da je najval\a. baretov na avetu v Francljl. od-v Parisu; tudl onl ao v aipoti. ki sodijo, da mi najodlttnejle mesto v tem po-giedu Undon all Newyork all Berlin. Mesto a najvet kahare-ti ja aamrel ^anshaj Tako vsaj zatrjuje "British United Frees" in la jl ■■ verjetl, je vae langhajako Bv-IJanje koneentrlrano v pivsklh lokallh Kabaretstvo, da gal nujomo. je v Aanghaju tako rai Vmes se trga krik varane la- vito. da Imajo tamkaj cole Ki- tnjke svoje lastne lakak. v ka* fte sa ,pe in skuša pa vaa mogoče na* k<*° čine obvladati položaj. Ti —t!** kriči mati in iaauje i nanjo cel vSN( krepkih cvetlic. ' Blodnka aa upira: "Jaa —?! Jat —?! Jaz asm poštena! Kaj meni mar tvoj dedec?! fte pijanem ne sa nJim!** Tedaj se vadraml mol. "Hudič r «4oč! — tn bije ko besen na vae strani. Ženske cviHjo, ns uliel pa se sbira temna gruča in se širi in raste kakor kvas. lanske soku odirajo v prilog matlri. "Ali je to aa pošteno ulico ?!*' 'Takega as lotij* ki ima leno in otroke! Hram Jih kar "Vae Jim t meče! kruh ml ne prinese so gs vjeie te--" Tedaj Jo agrabl mol aa usta. ja lena na vaa glasi Na pomoči Stražnik! Ljudje, pomagajte T Ulico ta valovi. Mol pograbi |ia sina. ja stlači v avte In oddtrjs I njima. Ulica grmi ftkripnJe aa sapi* rajo vrata. Mtralnik s stolčalm mirom boleli dogodek "Me smo poltene r ponavljajo aa vrati- Ulica se smeje. Do terih se krače jo hiere solase v evropskih oblačilih ia a pristri-lenimi lasmi. Klegaatae Kitajke plešejo najmodernejše pleas In puMJo najboljls cigarete. Tako vanj utrjuje •«British United Fresa", ki dostavlja, da je Janghajv Pa fit a prevesi ■ 1 gre po Kravji dolini, smisli, kakšna dva me dsmujeta ta v •usodščlai. Ig «Bet mir Kdor olini. aa niti M PROSVBTA A. čtho»: ' V MTILU "Poslušajte, dragi!" jt rekla Ko*podsrju rdedeltëns atsnovsl-k« sobe âtev. 47. soproga polkovnik« NaAstirins. "Dajte mi drugo sobo, ali pa xa vedno odidem is vUih prokletih sob! To je beznica! Dve odrešil Hčerki imam, a tu dujem dan in noč sa-m« psovke! Kak red je to? Noe in dan! Viaai govori tako, da me utese bolijo! Kakor kak koči jai! Dobro je le, da moji dekleti nié ne razumeta, «icer bi morali zbeiati na ulico . . . . Bai sedaj nekaj govori! Cujte!" "Jaz, brate, vem *e za bolj zanimiv primer," se zaéuje hri-pov bas it sosednje sobe. "Se li spominja« poročnika Druiko-va? Ta je nekoč igral bHjard in je Iz navade pri vsakem udarca vzdignil nogo . . . Tedajci pa --rrrsk! . . . Najprej so mislili, da je na biljardu raztrgal blago, a ko so ga pogledali, brate—«o videli, da so mu počile hlače od pasu do peta! T* ko visoko je bil dvignil nogo, iival, da ni oatalo na hlačah niti Ai va ... Ha, ha, ha! .. » Obenem so bile pa Um tudi da-me ... med njimi žena pod- poročnika Okurina. Okurin je kar fcbesnei. 8 kako pravico da dela Druikov tako sramoto v prisotnosti njegove ¿ene? Beseda je dala bceedp saj vel, kakor pri nas! . , . Cez nekaj čase pošlje Okurin Družkovu sekundanta. A Druikov ni bedast in pravi . ha, ha, ha! . . . in pravi: Naj ne poiilja Okurin sekundatotov k meni, ampak h krojaču, ki mi je hlače naredil! On je kriv! — Ha — ha — ha — ha — hA— . . " Lilja in Milja, hčftrki polkov-nikove gospe, sta sedeli pri oknu, podpirali si mehka lička s pestmi, pobešatf očke in rdeli kakor mak. "A, zdaj ste slifeU?" je nadaljevala Naftatirina, obrnivii se h gospodarju. 'To ni po va-tem mnenju nič? Jas, milosti vi gospod, sem polkovnikov» žena! Moj mož je bil administrativni polkovnik! Ne dovolim da bi v moji prisotnosti ta kočljaž kvante razdiral!" , "Oprostite, gospa, to ni kočija!, ampak kapetim Kikin. Jako eleganten človek je! . . "Ce je pozabil na svojo eleganco in govori kakor kak koči-ja{, zasluži ie večje preziranje! Končno pa ne razpravljajmo— rajii izvolite kaj ukreniti!" "Nu, kaj pa naj ukrenem, gospa? Saj niste edini, ki se pritožujejo zaradi njega." "Vsi se pritožujejo!" "Kaj morem jaz za to? Ce priden k njemu v sobo ter ga začnem zmerjati: 'Haniballva-novič! Bojte se Boga! Sram vas bodif—mi takoj jame groziti s pestmi v obraz in čuti moram razne besede: 'Naj/ ugrizni --itd.!' Nesramno! Zjutraj, ko tstane, hodi po hodniku, oprostite — v samem spodnjem perilu. Drugič spet, ko je vinjen, vzame samokres in strelja v zid. Podnevi pije vino, ponoči kvarta. In po kartah — pre-tep. Sram me je, da imam takega stanovalca!" "A zakaj mu ne odpoveste stanovanja, lopovu." "Kako naj to storim. 2e tri mesec* mi je dolžan—a meni že ni več do tega denarja—da bi le bil tfcko dober in bi odšel! . . . Sodnik je razsodil, da mora izprazniti sobo—on pa je napravil ničnostno pritožbo na pri-zivno in kasacijsko sodišče. Gorje ml!" "Moj Bog—in pri tem je tako mlad in lep , . . in parne- P f 0 J* "Kadar je tresenj si boljšega človek» ne morete misliti! Vče- Rado M urnik: na mm bu cuua B ...... " (Dalje.) Zaihtela je isnova. "Le potrpi, Mila! Naši imajo dolgo in slabo pot. Počakajmo! Nekaj mi pravi, da da bo še vse dobro, vse dobro." "Bog daj!" je vzkliknila Mila in se vrnila v svojo sobo. V gorenji polovici ure je pošel pesek. Dol-govrata baronesa Vlrida je obrnila urnik in si popravila zlati šapelj v pobarvanih laseh. "dele dve uri!" je vzdihnila, sedla na klop in čakala . , . Vse se ji je zdelo kakor mučne strašne sanje; vaaka minuto se ji je zdela dolga noč. Kadar je kaj zaropotalo na dvorišču, Je vselej mislila: "Zdaj so tul" in hitela k oknu in se vračala vsa potrta. Bčemelo jo je v trudnih, od joka ordelih očeh. „ . "Ali želiš hladnih obkladkov?" je sočutno vprašal grof FellclJan svojo sneho. "Lica ti ____m ' Kort. Mila, vglobljena v svoje misli, ga ni slišala in Je vzdihnila bolestno: "NrVMm svetu je nI matere, ki bi bila tako zelo nesrečna, kakor sem jas«" "Prenašajmo nesrečo, zaupajoč božji milosti, in klati JaJmo se njegovi sveti volji!" je dejal drobnoudnl duhovnik Praganovič blago^ moder, i verno. "Bog Je neSönino moder, neskončno pravičen in neskončno dobrotljiv." "Zakaj ne sedete, častita gospodična?" se je obrnila Mila zdajci k SaMI. "Prosim." "Nasedela sem se sa danes, gospa grofi-nja!" je odvrnila Frauensteiner jeva rairnopri-jasno. "Ali mMIte, da se bo našim treba bojevati z roparji?" "Upam, da ne," Je odgovorila Salda In po-glodala MUo prav krotko In ljubo. "Kaj pa morejo opraviti slabo oboroženi cigani proti oklop-nikom? Preverjena sem trdno, da bo mala komtesa kmalu zopet v naročju svoje dobre mamice." "Ah, iskreno vas zahvaljujem za te besede!" se Je ovesellla Mila. "Ah — kadar Jo zagledam spet! Nikdar več ne bo smela Alljana od mene." "Kako je beda*ta!" si Je mislila Salda. "Igraje sem si pridobila njeno zaupanje. Izrabiti g* hočem temeljito. U čakaj, s »ladklmi IM-Acdami navidezne tolaibr ti bom vlivala v dušo nsjgrenkejši strup!" Lahen nasmeh je Igral grof in j i na upalom obrazu. Domišljija ji Je slikala neizmerno ve-Milje «rečnega svidenja In njene ustne so se Jele premikati kakor v tihi molitvi . .. ZunsJ Je ponehaval dež In jelo se Je vedri-tl. Oblaki so izginili prav tako hitro, kakor so se bili nagrmadili. Okrogls gospodična Geno» viifa plemenita Mačerolovs je upihnils sveče in itedla po tem napornem delu i odprtimi usti zopet na svoj sedež. Mila Je otvorils okno. Svetilni dih vonjave sapice JI je oveval obraz in roke. Globoko Je dihala vase oživljajoči zrak, dehteč po vrtnem bezgu in jasminu in po nmrekovju bližnjega gosda. Na jugu se je včasi zasvetlikala bleda svetloba In grom je zamolklo bobnel v daljavi. Itredčens oblačna zavesa na zapedu se Je jela svetiti: prodrli no Jo plahi prvi «arki. kmalu pa Je veličastno zasijalo aolnce nkoci raztrgane oblake. Od blestečezelenega drevja so kapele svetle kaplje; vse se je svetilo In lenk • I« b4Ü uh lar^alk pooo«k> » gl>M»h|» (UprtaM PtepM) 17 rU—rirbr (rinjm VteM«) as M S1M« .SffMt »l«.H NATIONAL PIANO STOfeAGE »It Msdte» t, Cklpge, «L = Dve darili Um*. m L Jjy mJLSê aik PONDEUEK, 19. DECEMüka ¡KAMPANJA! "I'ros vet«1 PRO8VETA, 2SS7 8«. Lswadsla Atpm Ckkage, IUiasis. Prikrita» dobite asrs£alaok$.................... sa katero poiljit« Pro«veto: tas Nadsv Naslov ■eeseseseessaaaaa—»a— Naslov •MNMMIHNNM« It .«»...»■ .....M»..»......... ............ i S. N. P. J. širite svoj Hrt ■ in pridobivajte nove člane nViTeaalo AagMIrs fllofli» lilo poo&oa In lahko ras* omljiv» knjig» z» učenje angleščine, »dodatkom rssnih koristnih informacij, stena anKv..........»........ 1» sploinl » tfr, « » » anontocn iTnouk Zakon Btegenesljo—tohnaSi naravne rasvoj, knjig» ig katera aamorete črpati mnogo naukov g» trimo in* duševno dobro.»»,.».............m.............«llJt P»ter S. M. P. J. Naročite Mladingld lisi, nftjboljü megeénik s» slo-vengko mladino! Ijenj» ameriikih franaikanor, In doftMJaJ! vojaka, th vratno apopolnjena a slik»ml........MM.M.............. _$140 Zajedaki—resnična povest in ^rava flustradja dodeJ skri-teg» del» življenja slovenskih detevoev v Amerfld.41.71 Jteuale fTlggiiia Irring poveet, ki jo Je aplaal sloviti ameriški yisatel j Upton SincUir, poslovenil f^jH Molek «M..........—....... .J1.00 fapl—tk S. redne kanvfcdje S. N. P. J, SS£ strani mehko MBrbtenla»w—-drama v treh dejanjih a prologom b epi- lofom^-mahko vesana, stana aamo.........................^ 1 "Informator"—knjižica 1 vnemi potrebnimi podatki o 1 S.N. J.—telo priporočljiva ga člane—etaae samo..We 1 ' Pilite panja na: \ • KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. ■ Sff7 Se. Lawndala Ave^ Chkago, A * r !■■ i M " Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J* DA NAROČA V SVOJI Cmm zmeraj unQako ddo prve vrate. Vaa pojasnila daje ▼odatvotbkarne na* p* iafwBiiij, S. N. P. J. PRINTER Y 2CS7-0» So. Lnwiila Atmmm JCK1CACO, ILL TAM SE DOBE NA ZShO TUDI VSA USTMENA POJASNILA aosg