Glas zaveznikov Leto I - St. 37 Infoirmcucijski Lacau ni izjavil, ali bo njegovo pričevanje obremenilo, ali razbremenilo maršala Petaina. Kot priča je bila zaslišana tudi petdesetletna hčerka Georgea Mandela, bivšega notranjega ministra, ki so ge. ubili francoski sodelavci med nemško zasedbo. Kot priča Je nastopil tudi EJdoaurd Herrlot. Izjavil Je: Izpovedal bom samo to, kar je v korist naroda*. Petain je pazljivo poslušal in se nervozno oprijelnal ročajev naslanjača. Herrlot je dioda!: »Začetkoma, sem bil popolnoma in odločno proti sklenitvi premirja. Petain nam je izjavil, da ne bo zapustil Franclje Rekli smo mu: »Ostanite, če hočete, toda pustite, naj se vlada »kupno s parlamentom in predsednikom Lebnunom preseli v »everno Afriko. Petain je na to v polni meri pristal. Obljuba pa m bila izpolnjena, Nikdar nismo odpotovali*. Izjave Herriota O vladi, ki Jo Je ustanovil Petain, Je Herrlot izjavil: »Bile je prava diktatura*. Petain je te izjave poslušal z največjo pozornostjo in je s tresočimi .prsti potiskal levo ušnlco naprej, da bi mu ne ušla niti besedic* Herrlot je dalje izjavil, da se leto 1940 ne da primerjati z letom 1870; tedaj je btla Francija osamljena in, položaj Je bil obupen. Kljub temu so s* našli pogumi možje, ki niso hoteli opustiti borbe. V letu 1940 bi se Francis lahko zanašala na Veliko Britanijo in na gospodarske vir« Združenih držav. Herrlot Je ob tej priliki dejal R*ynaudu: «Rajčl M »e pustil ustreliti od Nemcev, mesto da bi »e izpostavil preziru Francozov*. Na koncu svojega pričevanja Je Herriot izjavil, da je bil aretiran v trenotku, k« *i je strgal s prsi arvoja odlikovanja, ko je videl, da so francoski čsstniki, ki so nosili poleg odlikovanja Častne Legije tudi nemški železni križec, prisostvovali nekemu obredu ob Napoleonovem grobu. Flandin, Weygand In drugi Predsednik sodišča je na to objavil, da Js prejel brzojavko nečakinje velikega zgodovinarja Ernesta Ranana, pisatelja knjige »življenje Kristusa*, v kateri spe roča, da lahko važne izjav* pri re pravi. Povabili bodo Se približno 4 prič, med njimi priče, ki jih je predlagala obramba. Med nijiml so mnoge francoske osebnosti, ki so Jih nedavno aretirali, in sicer bivši predsednik ministrskega sveta Flandin, general Weygand in drugi. Eden izmed porotnikov je izjavil, da je mnogo oseb sporočilo, da bi lahko pričali o delovanju Petaina od dneva premirja do osvoboditve. Javni tožltelj Andrš Mornet, Je odgovoril: »Listine, ki Jih bom predložil jaz, bodo govorile bolj Jasno kot vsaka priča. Moja glavna naloga v tem procesu Je, da dokažem da francoska država in francoski narod nista nikoli odobravala dvoumno Petainovo politiko. Predsednik sodišča Je nadalje izjavil, da Je Petain, ki Je bil včeraj lažje prehlajen, zbolel na laringjtl-su. Zaradi tega ee bo razprava preje zaključila. bardiranja nemške oboroževalne industrije. Podrobnejši pregled o Škodah, katere so povzročili nemški oboroževalni industriji zračni napadi, dobimo iz poroči'!* katero Je bilo sestavljeno na podlagi podatkov, katere so dali voditelji nemških oboroževalnih podjetij .častnikom zavezniške informacijske službe ln izvedencem za pregled vojne škode. Iz teh podatkov je jaaijo razvidno, kako je generalu Rundctedtu v najodločilnejšem trenutku vojne v Evropi zmanjkalo orožja in streliva?, Edvard Houdremont, ravnatelj v tovarnah topov v Essenu, J* izjavil, da v zadnjih 12 mesecih pred zasedbo tega kraja po zavezniških četah, ni izšel iz teh tovaren niti en cel top kakršnega koli tipa; proizvodnja surovega Jekla »e je po 11. marcu 1945 skrčila na ničto. Po njegovem mnenju so zračna bombardiranja nemške oboroževalne industrije »krajšale vojno za najmanj dve leti. Eberhardt LetixerAnt, tehnični ravnatelj boehumskih Jeklarn, je izjavil, da je bil 19. november 1944 odločilen za bodočnost teh tovarn. Karl Leitzer, ravnatelj gelsen-kdrchenških tovarn za svilo, Je izjavil, da je 6. novembra 1944 po napadu, ki je trajal 46 minut, tovarna prenehala obratovati. Tako bi mogli našteti še nepregledno vrsto izjav odgovornih nemških gospodarskih voditeljev, ki so se vsi potrjevali uspešnost britanskega letalskega bombardiranja nemške industrije. Zgornji aliki kadete dva prizora rekordne sestave hiše, kakršne so nedavno zabeli izdelovati v Kaliforniji za reHtev težavnega povojnega stanovanjskega vprašanja. Hiša ima 65 kvadratnih metrov talne ploskve, dnevno sobo, jedilnico, dve spalnici, kuhinjo in kopalnico. Zgrajena jc ig posebnega zelo lahkega materiala, ki se da Zagati in pribijati in ki je kot zatrjujejo, varen pred ognjem, vodo, potresi in hurikani. Junaški podvig osmih mornarjev Kaka sa poškodovali nemško bojno ladjo J ir pite" Laval pristal v Linzu in se predal Američanom Pariz, 1. avgusta Trideset posebnih policijskih tet je pripravljenih za prevzem ln varstva bivšega ministrskega predsednika vlehvjske vlade Plerre Lavaltt, ko bo prispel z leialom iz Barcelone v Francijo. Poročilo agencije Reuter 1* Madrida je napovedalo, da se Laval pripravlja na odhod v snemano smem tn da je francoska policija, ki pričakuje njegov prihod v Francijo, prejela tajne ukaze. Za mesto, kjer bo Laval pristal, bo izvedela iele, ko bo zapustila Pariz. Francoski zunanji minister je podvzel vse potrebne mere, da se ne izve niti ura niti kraj, kjer bo Laval pristal, ker obstaja bojazen, da ne bi ljudstvo linčalo mola, ki je-nekoč izjavil, da zaupa v nem. Sko zmago. Z Lavalom se bodo vrnile tudi drugi osebnosti vic hujske vlade, ki so ga spremljale, ko je odpotoval iz Nemčije v Španijo. Med ‘njimi sta bivši prosvetni minister Bonnard ln bivii pravosodni minister Gabetle. Razgovori z generalom Frankom o zadevi Laval so trajali več mesecev. Uradni krogi nočejo Izdati prodajnih pogojev, na katere je i stavijo, jih bodo smatrali za zuparnike proti zakonu.» Po poročilu španske poročevalne agencije Cifra Izgleda, da bosi« Lami in njegova lena — ki sla se J morala včeraj popoldne zaradi poškodbe letala, s katerim sta odpoto- j vala v Francijo, vrniti v Barcelono — odpoiooolci ponoči (tli pa danes, taval potuje z letim letalom, ki ga ji pripeljalo v Španijo v času nemške vdaje. Bivši vichtfski ministrski predsednik bo prepeljan v Pariz Lina, 1. avgusta . Dopisnik agencije aAssocia-ted Press* pri ameriški zasedbeni vojski v Avstriji poroča, da Je Laval v prvih popoldan* • skih urah pristal v Linzu. Francoska poročevalska a-gencija poroča tudi o Lava* lovi aretaciji- 13-80 i* Zdaj je angleško mornariško ministrttvo ■ šele objavilo, . kako ata dve angleški »žepni* podmornici 22. septembra 19JjS poškodovali nemško bojno ladjo sTirpitz» v norveškem fiordu Alt en. Žepna podmornica nima torpedov, pat pa op bokih dve veliki pripravi z eksplozivom, M ga je mnogo vet kot v navadnem torpedu. Takšna podmornica mora priti pod ao-vratno bojno ladjo, tam odložiti eksplozive ter odpluti. Cee nekaj tasa se eksplozivi razletijo in tetko poškodujejo sovražno ladjo. Obe podmornici sta v noti na 22. september vplovill v globoki fjord ter prešli veliko število manjših nemških ladij ter minsko polje. *Tirpitz» je letal za dvojno mrežo, ki služi »a vstavljanje torpedov. Vendar se je porotniku Pla-ceu, ki je bil d prvi podmornici, posrečilo, da je opazil majhno nemško spremljavo, ki je Sla skozi odprtino v mrežah. Spustil se je globlje pod vodo in počakal, da so ŠU lolni tez njega. Potem se je zapletel v mrelo, vendar se mu je posretilo izmotati se. To se je zgodilo še večkrat in kontno se je žepna podmornica gnašla tik ob veliki nemški bojni ladji. Bil je komaj 10 metrov oddaljen, tako da ga Nemci niso mogli obstreljevati h topovi, pot pa so ga obmetavali z ročnimi granatami, ’ Navzlic temu se mu je posrečilo odložiti oba eksploziva ter umakniti se v primerno razdaljo, kjer se je spet zaletel v mrežo. C®* etekaj tasa je zaslišal strahovito grmenje — razstrelivo je storilo svojo nalogo. Pogumni porotnik je poizkušal Se dve uri, da bi Nemcem ušel, ker pa je bila podmornica težko poškodovana in že brez zraka, je splaval na površje ter se predal. Poleg porotnika Plače a se je rešil samo še eden mornar, dotim sta ostala dva tlana posadke utonila. Poveljnik druge žepne podmornice, porotnik Cameron, ni imel toliko posla z mrežami, pat pa je prišel v komaj 5 metrov globoko vodo, kjer je dvignil mnogo blata. Baje je neki nemški mornhr to opazil, pa so mu dejali, da «vidi privide*. Ker pa se je podmornica zaletela v mrežg in prišla na površje, so jo zateli obmetavali z ročnimi bombami in obstreljevati s strojnicami. Vendar ji je še uspela, da odloži nevarni tovor, preden je potonila. Častnik in trije mornarji so se rešili s tem, da so izplavali, nakar so jih Nemci ujeli. Odvedli so jih na bojno ladjo in sprva hoteli kar na mestu postreliti, ker so mislili, da so norveški rodoljubi. Niso si mogli misliti, ari bi lahko angleški podmornici uspelo priti v tako globok fjord. Cez čas je nastala strašm eksplozija, M jih je pometata vse v morje. Nemci so imeli paničen strah in so streljali vsevprek. Baje so postrelili okoli 100 svojih ljudi. Poškodovali so tudi neko svojo vojno jadijo, ki je bila zasidrana v gližini čTirpltzd*. Oba junaška poveljnika žepnih podmornic ter rešeni mornarji so bili doslej v nemškem vojnem ujetništvu. Zdaj so prišli domov na Angleško in kralj jim je podelil visoka odlikovanja. zavezniške oblasti poslale za mesec avgust 28.000 ton premoga. Dogo ver • osvobodilni nagradi, ki je bil sklenjen za. Milan, je general Dunlep, komisar za beneško pokrajino, razširil 'tudi za Benetke. Dansko posojilo v višini 100 milijonov danekih kron je mogoče imeti za zaključeno dejstvo po poročilu dopisnika lista «New York Times*. Posojilo bo omogočilo Danski prebresti finančne težave, v ka. tere j* prišla zaradi dolgoletne remške okupacije. Posojilo bo dala ameriška izvozna in uvozna banka. Posojilo bo služilo za rjabavo avtomobilov, surovega kavčuka, in- dustrijskih strojev, kemikalij ln to, baka. Pred vojno je Danska uva. šala iz Amerike približno za 400 milijonov danskih kron blaga. V Moskvi je začelo že pred 8 meseci obratovati največje podjetje za proizvodnjo tekočega kisika po načinu Hafltsa. Proizvodnja po tem sistemu je 6 do 7 krat večja kot po prejšnjih načlnlh. Zrlo važno, angleška tekstilna In. dlistillja je začela, proizvajati za potrebe Civilnega prebivalstva v mirovni dobi. Tovarne, ki so v polnem obratu, so že prejele mnogo naročil iz sam« Anglije in iz tujine. Surovin ne primanjkuje. Edino ne. dostaje delavcev, čeprav ee delavci, ki bo hill zaposleni v vojnih tovarnah, že v velikem številu vračajo domov. rirttok v tekstilno industrijo anaj?a 1.400 delavcev tedensko. Povečati bo treba tudi število delavcev-vajencev. Odpus-b-nje delavcev v vojni industriji, ki žele nastopiti na delo v tekstilni industriji, hitro napreduje. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je Izdalo poročilo, da J« splošna letošnja proizvodnja hran« v Združenih državah za 3 do 4% nižja od pridelka prejšnjih let. Zato ni izgledov, (3a bi se V prihodnjih 12 mesecih prehrana prebivalstva Združenih držav izboljšala.' Poro. čilo pravi, da Je letošnji glavni problem prehrane v Združenih državah v tem, kako bodo razdelih razpoložljivo prehrano mod Civilne in vojaške potrebe ter rešili vprašanje izvoza, kjer bo potrebe za no. lovico večje kot pred vojno. Splošna proizvodnja hran« je bila lansko leto za približno 38% večja od proizvodnje v letih 1935 do 1939. Letos re bo zvečala za 85%. Letošnja proizvodnja m«sa bo približno za 8% nižja od lanske, čeprav je za 34% višja od predvojne. Izgledov iza zboljšanje v prihodnjih 6 mesečih ni nobenih. Nizozemski poročevalski urad javlja, da Je vojaškim predstavnikom nlzozsmsks, belgijske ln francoske vlad« uspelo skleniti dogovor o premestitvi nekaterih Jeklarn iz Porurja na Nizozemsko, y Belgijo ln v Francijo. Precej razvil* avstrijska železarska industrija je že zopet, začela obratovati.'Za popravo moMov, železniških strojev ln vagonov uporabljajo jeklo nemških tankov, bodisi poškodovanih in popolnoma izdelanih bodisi tistih, ki so jih našli v tovarnah. Dnevna proizvodnja jekla je že narasti* na 50 ton jekla. Dozda.j so V Avstriji popravili že več kot 100 mestov. 5*9 zdravstvo Novo sredstvo proti malariji v mnogih deželah je malarija ena izmed največjih povzročiteljic smrti. Bolezen, ki jo prenaša posebna vrsta komarjev a svojim pikom, j« bila dolgo časa ne ozdravljiva. Pozneje so odkrili, da jo precej uspešno zdravi prašek, katero so pridobivali iz skorje drevesa, ki «e imenuje kinlnovec, zdravilo pa klnln. Posrečilo se Je po dolgih poskusih izdelati tudi umetno kinln, kar Je bilo posebno važno v poslednji vojni, ko so Japonci zased)) glavna produkcijska področja kinina. Zdaj pa prihaja poročilo iz Združenih držav,1 da so v vojaških laboratorijih odkrili novo sredstvo- proti malariji. Stroški izdelave ZO zelo nizki. V sodelovanju a vojaškimi zdravniki Je keml-' leom vojaških kemičnih preizkus SeVallšč uspelo sestaviti novi prašek, ki ga imenujejo »Tota-china*, tar ga zdaj stalno pro- izvajajo v kemičnih laboratorijih ameriškega letalstva. Proizvodnja novega zdravila ne ho samo krila vseh potreb na ameriški celini ln v Pacifiku, ampak bo mogla dobavljati vso svetovno potrebo po tem važnem zdravilu. Tako bo zdravilo dostopno- za vsa tiste, ki so si v dobi vojne z velikimi strčškt in težavami nabavljali klnln, ali njegov nadomestek, znan pod nazivom »Atabrln*. Žal«zob«tonske ladja Ze v prvi svetovni vojni so Američani gradili v velikem številu ladje iz železobetona. Prednost teh ladij Je v gradnji,'ki Je nenavadno hitra v primeri z vsemi drugimi na. čini. Sicer je takoj po zaključku vojne ameriška mornariška uprava stavila betonske ladje iz prometa, ker v mirni dobi niso mogle tekmovati z ostalimi ladjami, Tildi zdaj prihajajo poročila, da se Zdnjžene države poslužujejo v Tihem morju betonskih ladij plavajočih skladišč, kot PREHRANA Nov© cen© Z današnjim dnem stopijo v veljavo nove osne za kruh, moko ln testenine. Kruh bodo prodajali po 15 lir za kg, moko po 17 lir in festenlne po 21.50 lir za kg. Moko /a tesjcnlne, ki se dobiva zdaj na nakaznic«, bodo prodajali Se po stari cen!. Nova moka bo elii&ila za proizvodnjo belih testenin./ Obnova zaiainih živilskih nakaznic Vsi konsumenti, ki bivajo na področju tržaške občine in so v posesti začasne živilske nakaznice, naj zaprosijo za obnovitev označenih nakaznic pri Mastnem živilskem uradu v ulici Malcanton 3 in sicer v času do in me po 15. avgusta. Obnovljene nakaznice bodo veljale za september ln oktober. Pri obnovi je treba piViložltl dosedanjo živilsko nakaznico in osebno izkaznico. Prebivalci Rojaitti, BarkovelJ, Miramara in Grinjana naj zaprosijo za obnovo pri Uradu mestne ekspoziture v ulici deli* Glnestre 9. Opozarjamo, da bo imela nepravočasna obnova za posledico Iz. gubo živilske nakaznice. Prebivalci Opčin (vključna Padriče, Trebič, Gropado in Bazovico) ter Proseka (vključno Sv. Kriz ln Kontov«!ji naj zaprosijo za obnovo pri domačih Uradih mestne ekspoziture. Bolnliki dodatki SEPRAL objavlja, da z današnjim dnem pooblaščene trgovine lahko izdajajo sladkor na bolniško dodatno nakaznico za avgust. Racionalizacija soli. Osebni obrok soli za mesec avgust Je dotočen na 200 g. Sodba zaveznllka^a vojaikega sodiSCa Pred zavezniškim voječklm sodiščem se je vršila včeraj razprava proti Pletru Brambllli, iz Opčin, ki je bil obtežen, da Je Imel v posesti blago zavezniškega izvora: živila, konzervirane ribe, sir, marmelado in ckbll 5 kg mila, Bram-billa je izjavil, da Je ta živila mesto denarja dobila njegova žena, ki Je prala mnogim vojakom, med njimi tudi desetim častnikom. Živil ni Imel namena prodati na črni borzi, ip*rveč jih štedltl za zimo. Brambllla je bil oproščen, predsednik sodišča pa mu je pojasnil, da v bodoče ne sm» sprejemati blaga zavezniškega izvora. Krivda ■-*• Je omenil predsednik — je na vojakih, ki so mu dajali živila., n* pa toliko Srn njem, ki Jih Je sprejemal. . Pietro. Ellero, bivajoč v Trstu, je bil obsojen a T^dnl zapora, ker je bil v posesti modrega jopiča, kakršne Je nedavno-izkrcala v tržaškem pristanišču UNR.RA. Pred splošnim vojaškim sodiščem Je bila obfojena na zaporno kazen Ivanka Duhec, ker so našli pri njej večjo količino vojačkih živi! in cigaret. Zagovarjala se Je, da jih Je kupila od nekega vojaka. “Zelene smreke,, razstavljajo V sredo 1. avgusta bo v Doku-mentacijskem središču na Borznem trgu 8 otvarjena posebna i^zstava fotografij, ki prikazujejo zgodovino bojev 91. ameriške pešadijske divizije «Powder Rlver«. Divizija, katere pripadnike vidimo viak dan na tržaških ulicah, nosi na ' levem rokavu znak »zelene smreke«. Igrala je veliko vlogo v biriči za Livorno in pri prekoračenju reke Arno. Zavzela Je budi Marino di Piša. Septembra so »Zelene smreke« sodelovale v težkih bojih za Gotsko črto Severno od Sleve m Nemci zgradili močne obrambne postojanke, ki Jih je 91. divizija v desetih dneh uničila in po vrsti zavzemala močne pozicije Monticelli, Monte Calvl, Monte Alto in napredovala proti San Luciji. Kasnejč se je divizija prebila preko prelaza Fute; pred njo Je bil Še prelaz Radlcosa ln srce Apeninov proti Bologni. Razstava vsebuje vso zgodovino 91. divizije. Fotografije kažejo spretnost, odločnost in pogum vsakega borca divizije, ki Je odločilno pripomogel k miru in očiščenju Nemcev iz Italije. Gorica Kmetijsko statistično gospodarski urad Zavezniška vojaška uprava sa Goriško je odredila z odredbo št 12, da ee ustanovi kmetjlski statistično-gospodarski urad za Goriško okrožje (U.8.E.A.C.), Ta urad bo opravljal posle in naloge, ki jih je že lm«l urad za poljedelske ugotovitve na podlagi italijanskih zakonov, ki so bili v veljavi 8. septembra 1943 ln bo imel svoje urade v vsaki občini in okraju tistega dela Goriške pokrajine, ki je pod kontrolo Zavezniške vojaške uprave. Z isto odredbo je bil imenovan dr. Pietro Valile za ravnatelja Kjne-tijekega st a (1 s tič n o-go spadarskega urada za goriško pokrajino, Novo ameriško letalo Pred Istim sodiščem pod predsedstvom poročnika Marshalla A Millerja se je morala zagovarjati skupina obtoženih, ker so bilj na ulici v času policijske ure. Bili so oproščeni in takoj izpuščeni. ,Na tramvajskem priklopnem vozu se Je ponesrečil študent Giorgio Ricci, ki je omahnil in se prijel za električni vod, ki mu je t4gal roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. RADIJSKI SPORED Sreda, 1. avgusta 19 obvestila svojcem; 19.20 Slovenska ženska ura; 19.50 violinist Paul Nero;-20 poročila v italijanščini; 20,15 poročila v slovenščini; 20.30 slovanska glasba na ploščah; 21 »Usmiljenje meniha Marina* predavanje; 31.10 pianistka -Tise Matiček; 21.40 Leoncavailo; »Pa-gllaocl*; 22 Strauss: valčki; 22ve\ iti v italijanščini; 28.10 vesti v sto. v en s čipi; 23.20 sekstet Ccrradi in 24 zaključek. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B.’BRDNIK -m* Laval prepeljan na francosko zasedbeno pt*dro*Je. Po poročilu lete Agencije iz pristal Franko. Izglerlin. da Je k prednji pripomogla laburistična zmaga v VtUki Britaniji in želja Franka, da pomiri demokratske narode. Laval je bil v odsotnosti | obsojen na smrt zaradi sodelovanja s sovražnikom. Pierre Mongrbeaut, predsednik višjega sodišča, ki vodi proces proti Pitaimu, je danes objavil ukaz, s katerim naznanja Lavalu, da ga bo sodilo višje sodišče in da mu dajejo 10 dni časa da se predstavi temu sodišču. Ukaz nosi dahi,m 29. julija. Sodišču se bo moral v 10 dneh predstaviti tudi Jaogues Guevar d, bizši glavni tajnik Lavslove vlade. V slučaju, da se ne pred. Washingtona so v zunanjem ministrstvu izjavjli, da, bo Laval pravočasno predan Francozom, da bo lahko prepeljan v Parje, l|jcr bo pričal v Petainovem procesu. Omeniti je treba, da je Linz oddaljen od Barcelone tisoč kilometrov. Zračni napi nemil'" Indti napadi smrt natriM uspešnost zračnih napadov natrij« _ padov na addfcljane industrijske naprave^ v sovražnem zaledju ja bila že pogostima podčrtana. Zdaj prihaja poročilo doplanika lista »gkatch* Victorja Letviaa, da so tud! naj-znamenitejši voditelji nemške »bo rožttv« končno priznali uničujučl učinek britanskega zračnega bom- TOSEPH KES3EL 1. USMRTITEV Pisatelj Joseph Kessel, znan v Italiji po svoji knjigi sLegulpa-90», dam v svoji novi knjigi «Les Cahiers de Phitlpp Oerbien prikazuje posamezne epizode francoskega odpora, v kateri so posamezne slike tn izmišljene okoliščin« slikane s tragično resničnostjo. Zbrali smo naslednje' odlom, kt z dovoljenjem «La France H-brez. Organizacija, ki JI Je pripadal Paul Dounat, s sedanjim Imenom Vincent Henry, mit Je ukazala, da na] bo sredi popoldneva v Marseillu pred protestantsko cerkvijo iti čaka svojega dobro znanega tovariša. V nekaj minutah Je bil Dounat na določenem mestu, v tem trenutku Je vozil mimo avto na plinski po-gon, ki se Je ustavil 30 m daleč. Izstopil je mož majhne postave. Nosil Je trd klpbult, terrmorjav plašč ln med hojo Je majal z rameni. Mož, ki ga Dounat' ni še nikoli videl, mu je šel nasproti. Pokazal mu je policijsko izkaznico rekoč: »Policija I Izkaznico prosim«, Dounat ni trenil z očesom. NJego. vi ponarejeni dokumenti so bili popolni. Mož s trdim klobukom mu je rekel s prijaznejšim naglasom: — Vidim, da je vse v redu. Na vsak način bi vas prosil, da me spremljate v moj urad. Samo navaden pregled. Dounat se Je priklonil. NI se več bal pregledov, fiofer j« stal pred pločnikom pri avtomobilu, odprl Je vrata in porinil Dounata v avtomobil. Mož s trdim klobukom mu Je takoj sledil. Avtomobil Je zadrčal po pobočju. Dounat je videl Andreja Rouatela sključenega v kotu t glavo vrženo nazaj, da bi ga od zunaj ne spoznali. Andre Roussel, ki je nosil ime Philipp Oorbler, st Je pustil rasti brke. Na mah' Je zastalo Dounatu srce ln Je omahnil na sedež. Lažni policist sl Je pogladil plešo, ki Je bila podobna topzuri, pogledal nejevoljno svoj klobuk ln zamrmral: — Kakšen nečasten klobuk. — Feliks, Je rekel Gerbler umirjeno, zakaj zaničujete take klobuke? Dajte sl ga zopet na glavo. «Vem, vem, Je zamrmral Feliks, ko bomo izstopili«. «Ubili me bodo« Je mislil Dounat. Brezbrižno je premišljeval o tem. Ni se več bal, Zdelo se Je, da Je prvo presenečenje zatrlo v njem vsak občutek. Kot vedno se Je tudi v tem hipu, ko ni imel kaj boljšega na izbiri, se Je na lahek način udal najhujše. . Zsiei j« piti nekaj da so moČhe8®> zdelo se mu je, njegove Žile brez krvi. — Poglejte ga,, je rekel Feliks Gerblcrii. J« on kt v,a« j« izdal ln kt J« prodal zeflr in radio. Gerbler Je pritrdil z lahkim gibom trepalnic. NI imel volje ne govoriti in ne premišljevati. Obnašanje Paula Dounata Je bilo jasnd; ipdEjjstvo, pslhološkj vzroki izdajstva. Njegova ljubica ga Je prisilila k odporu. Dokler ga Je ona vzpodbujala se je Dounat Izkazal korl-Btnega, inteligentnega in pogumnega,. Ko Je bila Frangoise zaprta'je Dounat nadaljeval svoje delo zaradi vztrajnosti. Tudi on je bil zaprt, pa tako' zopet izp^jm je postal orodje v rekah policije. «Ko Je Fnancoise izginila, bi »e ga ne smsli več posluževati« je rekel Gerbler samemu sebi. »Pogrešili smo. Toda je tako malo ljudi in toliko dela.« Prižgal Sl je cigareto. V dimu se ,mu Je zdel Dounat bolj nedoločen, brez pokore, kot še nikoli, Dobre družine, lepega vedenja... simpatična oseba. Znamenje sredi lepo oblikovane zgornje ustnice Je vzbujala pozornost. Potez« njegovega obraza ao bile gladke, brez trpkosti, ki so se zgubljale v bradi nedoločene oblike., «Omahljivec, je . dejal Gerbler, treba mu Je nekoga, ki zanj odloči. Fransoiae, policija ln sedaj mi... Za svoja dejanja, za ovadbo in smrt.« Nekoliko glasneje Je rekel: »Mislim Pavel, da je vsako naše povpraševanje brezpomembno«. Dounat ni niti ganil z glavo. Gerbler Je kadil dalje. Čutil Je nekako dolgočasje, ki ,so ga povzročala nevšečne a vendar potrebne formalnosti. Razmišljal Je o vsem, kar se bo moralo dogoditi »potem«. Sestaviti zapisnik,.. poslati dva preiskovalca... sestaviti šifrirano poročilo za London... aesUnek z načelnikom, ki dospe iz Pariza,.. — Bi ne bilo mogoče pohiteti? —. vpraša Feliksa. ' — Mislim da ne, odgovori Feliks, Bisonte pozna svoj posel kot nihče drugi. Drvi, kar le more, ne da bi vzbujal pozornost. Dounat sl Je z roko podpiral glavo tn gledal proti morju. Tudi men! se mudi,' hočem videti zopet staro mesto za stražo. Kolesu majhnega zveznega agenta moram menjati ročaj. In potem moram ponoči »prejeti padalce. A Paul Dounat je dobrp razumel, da če ta dva tako prosto govorite v njegovi prisotnoiti morata pač biti prepričana o njegovem molku, o njegovem večnem molku. Njihove misli so bile že daleč preko tistega trenotka — in ta trenotek Je bil zelo blizu — v katarom bo izbrisan iz človeške družbe. Ta obsodba je pustila Dounata hlapnega in milnega. Tudi zahj Je bila smrt dovršen čin. V izvestnem pomenu je bila to stvar preteklosti. 'Le aedapjozt Je imela gotovo vrednost in po-men. Medtem ko je avto dosegel »taro pristanišče, mu Je njegova usoda stopila pred oči z neverjetno resničnostjo. Njegov pogled je objel modrino morske površine, otočke razpostavljene kqt »tarodavrie galeje, pusto ln osvetljeno gričevje peščene barve; videti Je bilo kot Zborovanje sindikata skupine nameščencev Mestnega podpornega zavoda j« bilo dne 20. t. m. Namen J« bila ustanovitev strokovnega društva. Odbor je bil sestavljen Iz predsednika Mario Trtpanl, tajnika Pacorl Kristine ln elanov Palic Amende, Leghtesa Sonj« ln Camlsi Giovanlja. Za 8. avgust ob 19. uri Je sklicana izredna skupščina v proatore Mestnega, podpornega urada, ki bo ©bravnovala važna vprašanja, ki so na dnevnem redu. Sedanja vojna Je zelo pospešile razvoj modernega letalstva. Neš'-» tokrat smo mogli Citati v časopisih o raznih novih izumih na polju letalske tehnike. Tovarne so na ravnost tekmovale med seboj, katera bo Izdelala letalo boljšega in za vojne namene bolj zmogljivega tipa. Proizvodnja 'vojnih letal danes še ni zaključena. V