NflS DOM

m
m
Wi

GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
MARIBOR, 1912
CIRILOVA TISKARNA.
vscDina iv. ^ve^a:
Stran
Pouk.
Evharistični kongres in mladina .... 289
Zabava:
Začarana palica....................293
Lastovkam v slovo..................293
Prva velika loterija	»Slov.	Straže«	293
Slava velikim	možem	294
Razgled	po	svetu.	295
Orli:
Orli —	fantje od fare..................297
Šmarje	na Vipavskem....................299
Slomšekova proslava:
Slovenska Bistrica.................300
Št. Jur ob juž. žel................300
Sv. Miklavž pri Rimskih	toplicah	.	.	.	3Q1
Zreče.................................. 301
Liutomer............................... 301
Sv. Rupert v Slov.	goricah..............302
Sevnica ob Savi.........................302
Društveni glasnik:
Sv. Magdalena v Mariboru................302
Središče................................303
Trbovlje................................303
Dunaj...................................304
Listnica uredništva:
Radi Slomšekove številke se nam je nabralo mnogo gradiva, tako da pri najboljši volji ne moremo priobčiti vsega kot žele dopisniki. Počasi pride na vrsto vse, kar je po-rabno. Radi pesmi in leposlovnih prispevkov naj se nam oprosti, če ne dajemo v listnici odgovora. Dovedlo bi nas to predaleč. Kar je dobrega, pride, drugo pa gre v urednikov koš. Naj pa to nikogar ne splaši: vsak začetek je težak. Glede slik sporočamo, da bomo odslej priobčili le one, za katere se nam povrne stroške za klišeje. Stroški za enostransko sliko znašajo približno 10 kron. Vse dopisnike prosimo, naj bodo pri svojih poročilih kratki; zlasti velja to za društvena poročila. Pozdrav vsem!
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
28. septembra 1912.
•>4 •
Zavod sv. Marte v Trstu
ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr.
spmjenTa brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«.


Slovenci! Naročite si Jaš Dom“.
Pouk.
Evharistični kongres in mladina.
Nekaj posebnega, nekaj veličastnega, nekaj nepopisnega so bili dnevi evharističnega kongresa od 12.—lo. septembra na Dunaju. Ne bomo popisovali natanko poteka teh velikih dni, temveč opozoriti hočemo samo na nekar tere dogodke, iz katerih se zlasti naša mladina lahko veliko nauči.
Svobodomiselci radi trdijo, da med izobraženim svetom ni jiajti Človeka, ki bi veroval v nauke katoliške cerkve. Zlasti mladini radi pripovedujejo, kako je globoka vernost znak zaostalosti in kako je brezverje nekaj modernega, s Čimur se ponaša vsak, ki se prišteva med naprednejše ljudi. Te zlobne svobodomiselne neresnice so dnevi evharističnega (kongresa sijajno pobili. Na tisoče in tisoče se je v teh dneh zbralo na Dunaju ljudstva iz najrazličnejših krajev in najrazličnejših krogov, in vsi so javno priznali vero v Kristusa-Boga, skritega pod podobo hostije. Plemiči s staroslavnimi imeni, učenjaki svetovnega slovesa, znani politiki, vodilne osebnosti v vseh strokah raznobojnoga življenja, da, sivolasi vladar s celo svojo vladarsko hišo, vsi so pokazali svoje globoko versko prepričanje. Ce niso nastopili kot govorniki, so se udeleževali svečanih zborovanj in raznih' cerkvenih slovesnosti, pristopili so k mizi Gospodovi, prisostvovali so kljub silnemu nalivu veličastni procesiji z Najsvetejšim, z eno besedo: pred celim svetom so se v globoki vernosti poklonili svojemu Bogu. Vse to nam priča, da katoliška vera ni znak zabitosti in zaostalosti, ampak nasprotno nekaj, s Čimur se ponašajo najodličnejši možje. Ni se treba sramovati človeku, da jo katolik, ampak po.no-sen in vesel je lahko vsak, ki mu je
dana ta milost. V najboljši, v najplemenitejši družbi se nahaja, kdor je katoličan,
Mnogokje na deželi, zlasti po naših nemškutarskih gnezdih, se nahajajo ljudje, ki z nekakim pomilovalnim nasmehom motrijo v nedeljo ljudi, ki hitijo v cerkev. Z,uprav izzivajočim namenom gre marsikje kak zagrizen liberalec ali prismojen nemškutar v nedeljo v krčmo, ko gredo drugi k maši. In najdejo se ljudje, ki smatrajo, da je to gosposko, da je to junaško. Le prepogosto se najde mladeniča, ki samo iz tega krivega, uverjenja začne zanemarjati službo božjo in izostajati iz cerkve. Kako nespametno, kako kratkovidno. Najboljši, najplemenitejši zastopniki vseli narodov so se v dnevih kongresa zbrali na Duna ju in so se pobožno udeleževali oerkvenih' prireditev. In prebivalci Dunaja, tega velikega svetovnega mesta, se niso nad tem nič spoditi kali, ampak so celo sami pripomogli, da se je obnesel kongres kar najveličastnejše. Dunajski župan dr, Neumalyr je javno prejel sv» obhajilo, in od teže let upognjeni cesar je tudi s celim dvorom pristopil k mizi Gospodovi, Ce boste Še kedaj videli koga, ki bo preziral naše ljudi radi njihove vere, ne pustite se spraviti iz ravnotežja, ampak pokažite mu na evharistične dneve, ko je bilo zbranega na Dunaju toliko izobraženstva iz eejega sveta, ko so najodličnejši možje, možje, ki zapovedujejo svetovnim mestom, ki gospodarijo nad narodi, izpričali svojo živo vero. In če mu ti vzgledi ne bodo zadostovali, pomilujte ga vi, ker vedite: kogar Bog sovraži, tega' vdari- s slepoto.
Zgodi se tudi, da vstane kjerkoli kak svobodomiselni prerok, ki ošabno dopoveduje, d'a je vera samo za žen-
ske. Povejte takemu opravljivcu samo to, da je v evharistični procesiji vkljub silnemu dežju stopalo nad 80.000 mož in mladeničev iz vseli delov sveta, in tisoči, ki so prisostvovali temu najpo-menljiVejSemu dogodku evharističnih dni, so nešteti.
Naši nasprotniki, bodisi nemšku-tarskega, bodisi liberalnega kova, radi širijo svoje pogubne nauke z zasmehovanjem in blatenjem duhovščine. Duhovnike posebno radi nekateri slikalo kot povzročitelje vsega hudega in zlega, Evharistični dnevi na Dunaju so pa pokazali, da v pajvišjih krogih visoko cenijo duhovščino, ki je za blagor narodov gotovo najbolj vnet stan. Visoki cerkveni dostojanstveniki so bili v dneh, ko so bivali na Dunaju, gostje nadvojvod in odličnih plemenite,Šev, papežev odposlanec kardinal van Ros-sum je bil pa gosji našega cesarja, ki mri je izkazoval najvišje časti. »Zlasti
mladini naj bodo ti visoki vzgledi v vspodbudo, da spoštuje svoje duševne^ pastirje.
H koncu še nekaj! Med slovenskimi udeleženci, ki jih je bilo okrog 4000 na Dunaju, so vzbujali največ pozornosti naši Orli, katerih je bilo čez 200. Vse je občudovalo naše vrle in postavne fante, ki st» se povsod vedli vzgled-no in so nastopili tudi pri veliki procesiji skupno. Fotografi so jih velikokrat, fotografirali in vse je radovedno poizvedovalo, od kod in kaj so ti korajžni mladeniči. Tako so nesli naši Orli slovensko ime s Častjo med tujce in so razširili sloves našega imena, dobno i-me slovenskega fanta med na jrazličnejše velike narode. Hvala jim za to. Slovenskim fantom pa naj vlije to novega navdušenja za našo orlovsko misel. Sobolj kakor dozdaj, naj velja v bodoče načelo: vsak pravi, pošteni slovenski fant bodi Orel!
Zabava.
Začarana palica.
Povest, poljski spisal Valerij Lozinski.
(Poslovenil Podravski.)
Dolgo bi bilo treba hoditi po svetu, predno bi človek v eni vasi našel dva človeka, katerih usoda bi se tako vjerna,la v življenju kakor usoda Lovreta Surina in Jarnejca KviČala.
Oba sta bila rojena v enem letu, oba sta se v enem letu oženila in vzela vsak svojo sestro, oba, obenem izgubila stariše in prevzela gospodarstvo.
Pa tudi njuni kmetiji nista bili kar si bodi; posestvi sta bili enaki županovemu, vrtovi in stavbe kakor na grajski pristavi; pa tudi Živine vse polno.
Niso se tudi čudili ljudje, da se jima je tako množilo premoženje. Ona pa, zreča na to, sta rekla drug drugemu:
„Svaka sva in ob enem Času ter z enakim Številom živine sva začela gospodariti. Pobrinivia se za to, da po-
kaževa ljudem, kateri od naju je boljši gospodar.“
„Tako!“ zakliče Jarnej KviČala, „poskusiva, gospodariva, in Čez eno leto ali dve leti seštejeva, kateri od naju si je več prihranil in katerega je Bog bolj blagoslovil.“
„Velja“, odvrne Lovro Surma, ,„o-ba se poprimiva kolikor moreva in prepričava se vzajemno.“
In kakor sta rekla, tako sta tudi storila. Poprijela sta se oba gospodarstva, eden je hotel prekositi drugega.
I n kar Čuditi se je bilo, tako se jo Jarnej KviČala poprijel dela, Predno se je zdanilo na daljnem nebu, je bil že na nogah in pri delu, kjer je bil potreben. Imel je tri hlapce, toda nobeden ga ni dosegel pri delu, da celo vsi trije niso doprinesli toliko kakor on sam, dasiravno je bil gospodar.
Pri mlatvi hlapci še ene kopice jiiso omlatili, ko je bil on že z drugo-gotov; na polju, naj si je imel tudi 20 žanjcev, je bil sam gotovo daleč spre-
flaj, kakor da bi ga 20 nadzornikov priganjalo z ognjenimi biÖi.
In kakor pri mlatvi ter pri žetvi, tako je bilo pri vsem, pri košnji, pri sejanju, oranju in vsem 'drugem.
In ni bilo dosti niti tega, da se je trudil in delal, Še celo od ust si je pritrgal, samo da je mogel vtakniti več v gospodarstvo in si prihraniti.
In evo čudež nad čudeži. Ali mu jo bilo začarano, ali kako drugače narejeno, dasiravno je delal težko kakor vol, dasiravno je hranil in, hranil ter si niti v nedeljo ni dal počitka niti si privoščil kake zabave, vendar mu gospodarstvo ni Šlo gladko izpod rok. Ne le samo, da ničesar ni pridobil, marveč sosedje so jeli celo Šepetati, damu jo gospodarstvo jelo pojemati. On žanje, mlati, veje, seje, zvaža skupaj, toda v škednju ni bilo polno, v jedilni shrambi ni bilo izobilja, maši krmo v živino, kar je je moglo va-njo, a žal! Voli so mu shujšali in konji kazali rebra kakor židovski rebeželj.
„Kaj je temu vzrok?“ so povpraševali ljudje,
„Kakšen zlod tiči v tem?“ tarna Jarnej KviČala.
Vse drugače pa se je godilo Lov-retu Surmi. *Fin, lin, gospod!“ ka^ k,or pravi stari organist, pri njem sto-ge in kopice prekašajo celo topole, v shrambi za jedi niti muha ne najde prostora, goveda, konji, svinje, vse je bilo lepo rejeno, da je bilo veselje.
A vendar se Lovro Surina niti za polovico toliko ni trudil, niti delal, kakor pošteni Jarnej Kvičala. Imel je tudi tri hlapce, toda še na misel mu ni prišlo, prekašati jih pri delu; najemal je tudi po 20 žanjcev, toda za noben denar se ni hotel zakaditi naprej. Resnica je, da ni bil len, da ni spal ob belem dnevu, da je pogostoma jemal sam vse v roke, vsekakor pa se ni presilil, ni napenjal svojih moči, marveč delal kot pravi gospodar, kateremu ničesar ne manjka. A pri tem tudi ni skoparil in si odtegoval od ust, marveč si privoščil vsegia ter se na pirhe s sirom in' smetano privadil tako, da se niti ni oblizal po Obedu.
A od kod prihaja ta Čudež, da se godi njemu za toliko bol jej za kolikor slabeje se godi Jarneju?
Crez dve leti svojega gospodarstva sta se sešla nekega nedeljskega popoldne.
Revni 'Jarnej je bil ves sključen od težkega dela, shujšal je kakor treska ter bil videti za 10 let starejši, nego je bil v resnici.
Nasprotno, kako prijetno pa je bilo pogledati Lovreta Surma!
Lice je imel okroglo in napeto kakor velikonočna pisanka, lepo izšivan in z zlatimi žreblji obit pas je tudi i-mel kaj objemati. Kratko rečeno: Lovro Surma je izgledat kakor premožen župan, ki ne le da ima sam vsega dovolj, temveč ima Še druge s čem podpirati.
Jarnej Kvičala mu torej de:
„Vidim, moj Lovro, da si me v vsem prekosil; toda jezi se ali ne, povem ti vendar odkritosrčno, da se mi dozdeva tvoja sreča in uspeh nekoliko sumljiv.“
„Kako sumljiv?“ zakliče Lovro. „Saj Boga vendar nisem podkupil, niti nisem zapisal duše zlodju.“
Jarnej mu odvrne nato:
„jTega niti ne rečem, toda vsekakor se mi zdi, da moraš poznati neko tajno sredstvo, kako priti do bogastva, ne da bi se posebno trudil, kajti poglej samo moje roke, od samega dela, se mi hoče mesb ločiti od kosti, kre-tam se, drvim, hitim sem in tje na vso moč, odtegujem si od ust, krajšam si spanje, a vendar ne morem dospeti k. blagostanju.“
Lovro Surma se glasno nasmeji, nato se globoko zamisli, končno pa se oglasi:
„Zares ti nekoliko pritrdim. Delam manj težko kakor ti, a hvala Bogu, gospodarstvo mi uspeva in raste. Je že takšna moja sreča.“
Jarnej Kvičala samo mahne z roko.
„Aj, ne tvoja, ne tvoja, marveč nekakšna tajna sredstva odkod imaš?
Lovro se popraska za ušesom tor se znovič globoko zamisli, nato poki-
ma z glavo in z nasmehom reöe svojemu tovarišu:
„Nu, k,er le tako lioheš, pa, ti priznam odkritosrSno vse. Imam zares takšno sredstvo.“
Jarnej se prime z obema rokama za glavo ter jame prositi in rotiti Lov-rota, naj mu pove, odkod je vzel to sredstvo in kaj je pravzaprav?
Lovro ga pokliče na stran, mu pokaže svojo navadno palico iz višnjevega lesa in reče z zamolklim glasom: „Evo, vidiš brate, 'ta palica je začarana.“
Jiarnej je odskočil za korak, tako se je prestrašil, nato pa je vprl svoje izbuljene oči v Lovreta in njegovo skrivnostno palico.
Lovro pa nadaljuje:
„Evo, vidiš! Namesto da bi, kakor ti, delal z dninarji na enem mestu, izpuščajoč izpred oči drugo gospodarstvo, moram jaz s to svojo palico prehoditi zarana in zvečer vse kote na vrtu in hlevu, obiskati skedenj, shrambo za živež, moram ž njo pogledati povsod, kjer se kaj dela na polju in ona mi prinaša takšno srečo.“
jarnej se približa tej čudni palici in jo jame ogledovati od vseh strani, „In ničesar več; samo to ti je treba učiniti s svojo palico?“ zakliče. „Niti za las več“, odvrne Lovro. „A duši to ne prinaša škode?“ v-praša Jarnej dalje.
Lovro skomizne z ramami.
„Ali mar ne vidiš, da jaz hodim s palico v cerkev ter grem celo večkrat ž njo k izpovedi?“
Jarnej ga torej jame izpraševati, kako je prišel do te 'čudne palice. Lovro mu odvrne:
„Jaz ti na noben, način ne morem povedati, toda da boš videl, kako sem odkritosrčen proti tebi, ti jo posodim za eno leto in sam se prepričaš o čudoviti njeni moči.“
Le malo je manjkalo, da 'Jarnej ni skočil iz kože od veselja ter ni mogel dovolj nahvaliti prijatelja. Takoj drugi dan je sklenil, kakor mu je naročil Lovro, obhoditi vse koto svojega go-
spodarstva in vse dielo na polju z začarano palico.
Ob svitu bi imel iti s plugom na polje, toda najpoprej je še šel v hlev. In kaj vidi! Evo, krave so bile slabo privezane, le malo je manjkalo, da niso pobodle druga drugo, pastir pa, je spal čim najbolje, kajti vedel je, da gospodar odide zarana na polje in niti ne pogleda v hlev. Toda to pot se je zmotil ter je dobil z začarano palico po hrbtu in je moral takoj pognati živino na pašo.
Jarnej je šel med tem v Skedenj; pa je videl, da vse gosi, kokoši, race in nekoliko svinj razgreba in žre pšenico, da jo bilo veselje. Gospodar se znovič razsrdi in sedaj zapazi prvič, da je v Skedenj narejena tako velika luklnjas, skozi katero so hodile svinje in kokoši in mu tako delale Škodo. Sklenil je takoj, zadelati luknjo, radi Česar je krenil mimo shrambe za žb vež, Tu ga zopet pograbi huda jeza. Videl je, da se je v epi steni odmaknila deska in hlapec Grel je cel Žakelj žita odnašal na hrbtu. Komaj je tega vjel in kaznoval kakor je zaslužil, kar vidi, da je drugi hlapec Jakob, namesto da bi vsul konjem krmo v jasli, jo vsipal v veliko vrečo ter odšel žl njo k Židu.
Revnemu Jarneju ni preostajalo nič drugega, kakor zapoditi hlapce takoj na vse štiri vetrove in zapovedati, naj se urno popravi steno v jedilni shrambi,.
Nato odide čim poprej na polje, kjer bi imel sejati žito tretji hlapec in tu najde, da je namesto dveh vreč vse-jal samo eno vrečo zrnja, drugo pa je prodal mimo idočemu zidu.
Jarnej si je pulil lase iz glave.
„iTako se je godilo vedno, jaz pa si ničesar nisem domislil. O čudna par lica! “
Dobivši nazaj vkradeno vrečo, zaseje še ostalo žito in steče k delavcem, ki so kopali krompir.
Pride tjekaji ter vidi, da so spali vsi kakor ubiti.
In Jarnej zakliče znovič: „O čudovita palica!“
V resnici je bila, to Budna palica, kajti ni Še minulo leto, kar je nastal nov red na Jarnejevem gospodarstvu in vse se je temeljito popravilo. Skedenj se je napolnil, tako tudi shramba za živež, goveda in konji se niso veö skrivali pred Lovrovimi, da, celo sam Jarnej se je pomladil in' se zredil.
Se-le čez eno leto mu reče iznajdljivi Lovro:
.„Vidiš, brate, da je večjega pomena nadzorovanje, skrb in pozorno oko gospodarjevo, nego najtežje delo od njegove strani. Bolje se godi premožnemu gospodarju, ako si sam vse o-gleda in vso stvar dobro vodi, nego ar ko bi se kot slepec poprijel dela in se za ostalo ne zmenil. Naj ne pase lenobe ter sam na to in drugo položi roko, toda nadzorovanje, Čuječnost, to je temelj! “
In povedal mu jo takoj, da se tej palici niti ni sanjalo, da bi bila začarana, kajti bila je zgolj navadna palica, kakor vsaka druga, in Lovro mu je to rekel samo nalašč, dia bi ga tem lažje prepričal o vsem.
Prva velika loterija
Na Štajerskem se prodajajo srečke efektne loterije Slovenske Straže v p o d p o r o revnim otrokom v sledečih krajih:
L u š e Ö k a vas, p. Poljane: Anton KnailiČ, trgovec. Maribor: Tiskarna sv, Cirila.
S v. J u r i j v S 1 o v. g o r i c a h: Josip Bauman, trgovec.
SL Rupert v S 1 o vt goric a h: Janez Lorber, trgovec.
St. Lenart v Slov. gorica h: Anton Zemljič, trgovec.
R e č i c a v S a v i p j s k i dolini: Anton Turnšek, trgovec.
Sev n i c a ob Savi: Karl Cimper-šek, trgovec.
Slov. Bistrica: A, Pinter, trgovec.
S V. Ji u r i j ob S č a vin i c i: Matija Kavčič, trgovec.
Celje: Goričar in Leskošek.
Dasiravno je sedaj Jarnej izvedel, d'a posojena palica ni začarana, jo vendar-le prosil Lovreta, naj mu jo pusti za spomin, in shranil jo je do svoje smrti ter pridno rabil. In godilo se je dobro obema.
Lastovkam v slovo.
Lastavice kril lahkotnih Dvigajo se v zrak visok.
Že jih vleče skrivna želja Tja za ocean širok.
»Kaj pač čaka tam za morjem Sred širokih vas livad?
Radosti, veselja — malo —
Čaka le vas tužni jad!
Mar pri nas bi tu ostale Kjer ste bivale dozdaj!
Se ne zdi vam naša zemlja Lepša, kakor kje kedaj ?
Toda urno le hitite Kamor vleče vas srce!
Večkrat tudi v daljnem svetu Moje misli so želje!«
„Slovenske Straže”.
S v. P e t e r na Me d v e d o v e m selu: Marija Otorepec.
Brežice: Ivan Vidmar, trgovec.
Celje, Ring 2: Anton Kocuvan trgovec.
R e Č i c a v S a v. dolini: Kmetijsko društvo.
Sv. Kunigunda, p. Z reče: Trgovina Hran. in posojilnice,
Oslušovci, p. Vel. Nedelja: Franc Lah, trgovec.
Š t. V i d n a d V a 1 d e k o m , p. Mislinje: Karl Repolusk, trgovec.
Sv. Ema, p. Pristovia:	Kmetijsko
društvo.
G o m i 1 s k o: CilkaKoŠmelj, trgovka.
S v. T o m a ž pri Ormožu:	L N.
Kegl, trg.
S v. A n d r a ž , p. Velenje:	Anton
Cobal, trgovec.
M a 1 e' D o 1 o , p, Vojnik: Gašper Špes, trafika.
294 —
SevnicaobSavi: Janez Senica, trgovec.
Polzela, Savinjska dolina: 1. Bernard, trgovec.
Loče pri Ljubnem:	Kmetsko
konsumno društvo.
Mestinje, p. S m a r j e pri 'Jelšah : Anton Fidler, trgovec.
Braslovče:	Zofija Šketa, proda-
jalka.
Bočna: Štiglic Frape, trgovec.
Prijatelji uboge slovenske obmejne mladine, pridno kupujte srečke! Vsak naj vzame več srečk. Kjer se ne prodajajo orečke, naj jih eden za več skupaj naroči v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani. Uljudno prosimo, da sporočite Slovenski Straži še nadalj-ne naslove trgovcev, ki bi bili pripravljeni prodajati srečke.
Vsi na dolo za ubogo slovensko mladino, d a n a m j e ne ugrabi tujec!
Slava velikim možem.
Zadnja številka „Našega Doma“ je bila posvečena enemu naših največjih mož, velikemu rodoljubu in probudite-Ijit Slovenije, nepozabnemu škofu Slom-
Matija Šinko, bisernik.
Šeku. Letos ob SOletnici njegove smrti menda ni župnije, kjer bi se ga ne spominjali s kako slavnostjo, prirejeno v njegov sporni.n.
„Hvalimo sloveče može . . . Njihovo ime naj živi od roda do roda“, tako nas opominja sv, pismo. SlomŠeka ni več, a v vernih srcih potomcev naj živi na veke njegovo ime!
Ni moj namen, pisati danes kaj več o Slomšeku, Ne, Danes želim postaviti skromen spomenik drugemu odličnemu možu, ki je bival svoje dni v Slomšekovi bližini, ter si pridobil ne-venljivih zaslug ne samo za domači kraj, ampak v mnogih slovenskih župnijah, kjer je služboval. T,a mož je — profesor, zlatonmšnik in župnik v pokoju, preč. g. Matija Šinko, ki je dočakal izvanredno mitost: dne 22. septembra t. 1. je obhajal (iOlotnico svojega mašmištva ali biserno sv, mašo.
C. g. Matija Šinko je bil rojen dno 10. septembra 1820. v Središču. Ker je kazal posebno bistroumnost, poslali so ga v Varaždin v latinsko šole, kjer je Grazredno gimnazijo izvršil z odliko. Modrosiovje je študiral v Zagrebu, bogoslovje pa v Gradcu ter bil dne 20. septembra 1852. posvečen v mašnika. Dne 6, novembra je nastopil prvo kaplansko službo pri Sv. Lovr rencu v Puščavi,. Od tod so ga dne 13, novembra 1854. poklicali za adjunkta in učnega prefekta v bogoslovno semenišče v Gradec. Ker ni prijal mestni zrak njegovemu zdravju, so ga poslali dne 8. novembra 1858 za kaplana k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pa že koncem septembra 1850. mu je vladika A, M. Slomšek izročil profesuro
nravoslovja na novoustanovljenem bogoslovju v Mariboru. Profesorsko službo je izvrševal zelo vestno. Bogoslovci so ga spoštovali in ljubili ter mu ostali vdani in hvaležni tudi tedaj, ko je že bogoslovje zapustil. Pri svojih u&encih si je zagotovil blag spomin. Dne tjS. februarja 1875:. je postal župnik v Ljutomeru, kjer je bil goreft pridigar, vnet spovednik ter v vseh službenih poslih (vesten in natančen. Popravil jo župnijsko cerkev, olepšal s slikami notranjščino, prenovil župnišče in izboljšal gospodarstvo. Leta 1880 je stopil v začasni pokoj, öez 3 leta, to je 21. januarja 1883. pa je zopet prevzel župnijo Gornja Sv, Kungota. Koncem septembra 1893, je stopil v stalen pokoj, katerega na svojem rojstnem domu vživa z zavestjo, dta se je mnogo trudil v čast Bogu in domovini. Kot vpokojeni župnik je večkrat pomagal v domači župniji v dušnem pastirstvu in zahajal v Šolo več let.
Leta 1902. je obhajal zlato sv. mašo v kapeli žalostne Matere v Središču, — Ko se je začelo pripravljanje za poveličanje župne cerkve sv. Duha je č. g. Sinko največ pripomogel. Leta
Razgled
Notranja politika. Od tar krat, ko smo zadnjikrat pisali razgled po svetu, se je v naši notranji politiki pričelo Živahnejše gibanje. Dnevi političnih počitnic so za nami in politiki so zopet bolj ali manj uspešno nadelo, da predejo nit usode za razne narode. Za nas Slovence najvažnejše kar so je zgodilo v zadnjem času, je ustanovitev hrvaško-slovenskega izvršilnega odbora. Dne 18, in 19. septembra so bili zbrani viOpatiji na obali sinje Ad-rije zastopniki vseh slovenskih dežel in zastopniki Stranke prava jz vseh hrvaških dežel. Po dvodnevnih posvetovanjih so sklenili ustanoviti skupno organizacijo, osnovali skupni izvršilni odbor, ki bo določal postopanje Hrvatov in Slovencev v važnih vprašanjih. Ta sklep naših zastopnikov — štajer-
1908.	je kupil tri nove zvonove, leta
1909.	pa dal poslikati s svojim rojar kom č. g. Pintaričem novo popravljeno cerkev.
Ko je zavel po Štajerskem liberalni duh, ki je privihral tudi v naš trg, postavili smo se odločno v bran ter si ustanovili razna mladinska društva, katerim stoji odločno ob strani in jih blagodušno podpira č. g. jubilant.
Tako je prišel lep in imeniten dan njegovega življenja, OOletnica njegovega mašništva, pač redka slavnost. Radi tega dne bi pač rada dostojno počastila naša mladina svojega dobrotnika, Pa kako, kaj naj mu podarimo? Nič drugega mu ne more dati naša mladina, le eno cvetko mu podari, in ta cvetlica je hvaležnost, ki jo hočemo vedno gojiti v svojem srcu. V znak te hvaležnosti in udanosti mu postavimo ta majhen spomenik v svojem mladinskem glasilu.
Svojemu dobrotniku iii rodoljubu k njegovi izredni slavnosti najiskreneje častitke! Ohrani naj Te Bog še mnoga leta! Živel visoki jubilant!
Udana mladina.
po svetu.
sko deželo so zastopali v Opatiji dr. Korošce, dr. Hohnjec in dr. Benkovič, Koroško dr. Brejc — pomenja prvi dejanski korak k zbližanju Slovencev ih Hrvatov. Dal Bog, da bi rodil obilo sn^ dov, da bi bil letos v Slomšekovem letu prvi korak k osnovitvi velike h'rva-ško-slovenske domovine, — Na severu naš© monarhije, na Češkem in v Galiciji, se med tamošnjim! narodi vrše neprestano pogajanja, da bi se dosegel sporazum za mirno skupno življenje. Ceško-nemška sprava je bila že večkrat prav blizu vresničenja, toda v Zfadnjem trenotku so se vsakokrat pojavilo nove zapreke in konec pogajanj je bil odgođen. Sedaj pogajanja zopet mirujejo. V oktobru se bodo nadaljevala. Poljsko-rusi nska sprava je Se veliko dalje v negotovi bodočnosti. Razdor
296 —
v poljsk'e-Tn taboru, v katerem se bije srdit boj med demokratizmom in kon-servatizmom, onemogočuje vsak sporazum. — Od zadnjih dpi septembra sem zboruje nekaj deželnih zborov, med njimi koroški. Glasovi o štajerskem dež. zboru so potihnili. — V Gradcu so se vršile občinske volitve, pri katerih so v, Ul. razredu zmaigali Socialni đemo-kratjo nad združenimi nemškimi strankami. Boj je bil zelo vroč. V kratkem, najbrže v novembru, se vrše občinske volitve v Mariboru in v Studencih pri Mariboru. — Zunanja politika, V zadnjih dneh je pri nas v Avstriji v prvi vrsti zunanja politika na dnevnem redu. Imamo delegacijsko zasedanje, zato je bolj kot drugokrati obrnjen naš pogled na zunaj. Dne 24. septembra je sprejel delegacije cesar in jim je prebral prestolni govor. V njem omenja cesar prijateljske odnoŠaje, ki nas vežejo z raznimi državami, a tudi vojno nevarnost, ki grozi na Balkanu. Drugi dan je govoril v delegacijah naš zunanji minister grof Berchtold. V svojem govoru se je bavil skoro samo z balkanskimi razmerami in je v temnih barvali slikal položaj. Povdarjal je, da, se na Balkanu „neprestano bliska,“ in da moremo mi gledati brez strahu v bodočnost samo, Če imamo močno armado* Delegacije bodo zborovale Še precej dolgo v oktobru. Državni zbor se snide najbrže še-le v začetku novembra. — N a Ogrskem je zopet zaplulo viharno politično Življenje, Še so nam vsem dobro v spominu kravali in viharni prizori, ki so so odigrali v ogrski zbornici letos v maju in juniju, ko je grof Tisza s policijo in vojaštvom ukrotil opozicionalne poslance, in že so se taki prizori ponovili. Okoli sredo septembra je imela ogrska zbornica par sej, in v teli je prišlo zopet do nepopisnih škandalov. Grof Tisza je dal zopet iztirati s silo opozicionalne poslanice. Tudi k delegacijam na Dunaj so šli ti opozicionalni poslanci in so se nameravali ttam z motenjem delegaicijskih sej maščevati nad brezobzirnim ministrskim predsednikom Luteacsem in gr o* fom Tiszo, Vsa demonstracija na Du-
naju je bila pa prav skromna in so se poslanci vrnili že drugi dan, v Budimpešto. V trenotku vlada v ogrski politiki precejšen mir, toda to je samo mir pred viharjem. Opozicija zahteva na vsak način glavo Lukacsevo iji Tiszo-vo. — Ali bo vojska? Kakor že zgoraj omenjeno, je nevarnost, da izbruhne na Balkanu vojska, res velika,. Znano je, da je grof Berchtold predložil vsem velesilam načrt, po katerem naj bi Turčija preuredila svojo notranjo upravo. Načrtu so vse velesile pritrdile, toda zavistna nezaupnost, ki vlada med njimi, daje Turčiji priliko, da se ji ni treba ozirati na nasvete Av-stro-Ogrske, ki hoče priboriti narodom, ki ječe pod turškim jarmom, boljšo bodočnost. Ker pa Turčija noče nič slišati o reSormah v Macedoniji in drugih evropskih delih' svoje države, se polašČa malih balkanskih držav vedno hujše bojno razpoloženje. V Bolgariji, v Srbiji, Crni gori in Grčiji se Čujejo dan za dnevom glasovi, ki kličejo na vojsko s Turčijo. Te balkanske države menijo, da ni nikdar še tako ugodna prilika za osvoboditev rojakov, ki trpe pod polumescem, kot je sedaj, ko je Turčija oslabljena po vojski z Italijo* Vsled tega Je razpoloženje za vojsko velikansko in vlade komaj mirijo bojaželjne ljudi. V zadnjih dneh se je že ponovno Širila govorica, da je Bolgarija, že uaijovedalft Turčiji vojsko. To za sedaj še ni resnica, vendar pa kaže, kako velika je nevarnost, ki o-grožuje položaj,. Sicer gotovo je: dokler velesile vplivajč na balkanske države pomirjevalno in jih drže nazaj, ni nevarnost tako velika, ker vsaka teh držav ve, da bi pomenjalo proti volji Avstrije ali Rusije začeti vojsko, veliko nevarnost za njo samo. Toda zgodi se lahko, da bodo razmere na Balkanu — klanje kristjanov ali kaj sličnega — prisilile kako velevlast, da poseže vmes. Kak požar nastane pa lahko potem, se da težko reči, toda nevarnost iiajusodepolnejših' zapletljajev postane nad vse grožeča, — Kaj je z i tali j a usko - turŠ ko vojsko? Ker so se v zadnjem Času vrši-
la med' obema državama mirovna pogajanja, je vojna s Wir o da molčala. Samo pred nekaj Basom se je poroBalo o raznih bojih in bitkah, o katerih so se pa pošiljale v svet tako nasprotujo-Be se vesti, da si nih&e ni mogel u-->tvariti natanöne slike. Kakih posebnih dogodkov tudi v bližnjem Basu ne moremo priBakovati, ker se bodo mirovna pogajanja nadaljevala. Kdaj se bo pa sklenil mir, je še negotovo! — E v h a r i s t i B n i kongres. Dunajski evharistiBni kongres se je izvršil tako slovesno in veliBastno, kakor Še nobeden dosedanjih. Čeprav je bilo zelo slabo vreme, vendar se je ves program natanBno izvršil in je dosegla procesija nepriBakovan sijaj. —
Slovenska Straža ima dne 13, oktobra v Mariboru svöjo letošnjo gjavho skupšjBino, Dolžinost vsakega zavednega mladeniBa, vsake zavedne mladenke je, da se udeleži tega najvažnejšega zborovanja v obrambo obmejnih Slovencev. 13. oktobra vsi v, Maribor! Opozarjamo tudi na sreBke Slovenske Straže in jih priporoBamo v nakup! — Vreme je ves zadnji Bas skrajno slabo. Letina, ki je obetala Še precej dobro, bo neugodna. S skrbjo zre kmet [troti vedno oblaBnemn nebu. Kaj bo, kaj bo? to vprašanje drhti na ustnah vseli. Pa slabo vreme ni le pri nas, ampak tudi drugod. Od povsod prihajajo tužna poroBila.
Orli.
Orli — fantje od fare.
Ko stopi mladeniB v orlovske vrste, se vživi v resno delo in se navzame pravega fantovskega ponosa, spozna razne hibe in razvade, ki so še vdomaBepe med miadeniBi, kateri Še niso ali pa so že Blani orlovske organizacije. Pri telovadnih vajah, zlasti pa pri pouBnih sestankih, se mu zbistri um, da vidi vse nerodnosti, za katere se poprej ni zmenil. Zavest dobi, tla mora biti fant-Orel nekaj veB, kakor pa drugi, ki niso Orli. Toda. ta zavest ga ne dela prevzetnega, da bi preziral tovariše in si mislil Log ve kaj je sedaj, ko zna na shodu kakšno reči in se lepo zasukati. Ta zavest mu je samo nekak svetilnik, ki mu kaže, kakšen mora Orel biti. Zaveden fant, ki nekaj ve in se s pridnostjo skuša še veB nauBiti, se ne bo nikoli bahal in hvalil s tem, kar zna. On vidi pred seboj še vedno mnogo lepega, kar še ne zna, ter opazi Še vedno nove napake in razvade pri sebi. Kdor veliko govori, kaj vse zna, bo malokdaj kaj pametnega napravil. Zaveden fant pa. skuša s tihim, pridnim delom koristiti tovarišem in njegovo delo rodi sadove, To je pravi Orel, ali kakor smo i'eldi v6asi.lt: fant od. fare.
Veliko razvad je še med miadeniBi in o njih je „Naš Dom“ že neštetokrat pisal. Opozoril bom samo na nekatere :
Pretepanje. Skoraj vsak dan se bere v Basopisih, da so se tu ali tam fantje stepli. /Tu so enega ubili, tam težko poškodovali. Res je, pretepanje jo v veliki vofiini posledica pi-janBevanja. Toda niso tudi redki slučaji, ko se fantje popolnoma trezni stepejo. Zakaj se pa ljudje tepejo? Naj-vefikrat za prazen nič. Neka bolezen je med ljudmi v nekaterih krajih in zdi se jim, da mora tako biti. V Gradcu sem o tem govoril z nekim fantom iz ptujske okolice. Ta mi je Bisto vsakdanje razlagal svoje tepežne dogodlja-je. „Epkrat mi je bilo žal“, mi je dejal, „ko sem svojega najboljšega tovariša z nožem nalomil. Poskušala sva, kdo je mofinejši. On je izdrl kol iz o-graje, jaz pa nož iz žepa. In ko sva bila krvava, je rekel tovariš: „Jože, kaj je bilo tega treba?“ Jaz pa njemu: „Ali nisva neumna?“ Dala sva si roke in šla v Ptuj k zdravniku. Vse je bilo dobro, samo jaz sem moral plaBa-ti zdravniku goldinar, da je izdrl tovarišu iz glave kon.ee mojega noža, ki se mu je zalomil. Takrat mi je bilo v
resnici žal.“ — Talco mi je pravil in jaz sem se čudil, ker sem spoznal, da se nekateri lantje kar za kratek' čas pretepajo. Dragi pa to delajo, da bi se postavili! Ko bi se taki iantje malo zavedali, s Čim se mladenič lahko postavi in da je ravno tepež dokaz njihove zaostalosti, bi gotovo ne deiali s tem sramoto sebi in celemu narodu. Živim v tujini in srce me zaboli, kadar slišim od tujcev ali berem, da so slovenski fantje pretepači. Sedel sem pred par tedni tu v Monakovem na vrtu neke pivovarne. Na drugem koncu jo nastal pretep. Zdelo se mi je, da slišim slovenske kletvine. Sel sem bližje in bilo mi je, kot da bi me z nožem sunil v srce, kajti oni, ki je povzročil pretep, je bil — Slovenec. Saj tudi tujci niso sami angelčki, ampak kar tako iz vsakdanje potrebe pa tega, ne delajo kot pri nas v nekaterih krajih. Ali morajo res ravno slovenski fantje kazati svojo korajžo pri tepežih?
Orli! Naša naloga je, da povemo tovarišem prijateljsko, kako grdie so tepežne navade. Pametnejši nas bodo ubogali. Ako so vsi drugi pametni, eden sam se nikoli ne bo tepel. Kadar slutiš v gostilni ali drugje, da preti pretep, stopi vmes in korajžno zapoj: .„iStoji, stoji Ljubljapca..da se ne bo slišal prepir, drugi ti bodo pomagali in kmalu bo vse pozabljeno. Poznam fanta, ki je že parkrat tako u-stavil prepir. Velikokrat se pripeti, da suroveži napadejo tudi Orle. Tisti Orli, ki se spuščajo v prepire s takimi ljudmi, niso pravi Orli. Ali boš s tem kaj koristil naši stvari? Pusti ga, naj se izkriči, udaril to ne bo zlepa, ako boš ti tiho. V orlovski organizaciji ne sme biti prostora za pretepače! Na Kranjskem se je ravno potom Orlov že precej izboljšalo, kar se tiče pretepov. Pri nas na Štajerskem je to tem bolj potrebno, ker nemčurji podpirajo in gojijo surovost, da kažejo potem na nas, češ: takšni so!
M e h k u ž n o s t. Orel je fant, ki nekaj prenese. So ljudje, ki imajo najboljšo voljo in bi tudi kaj dosegli pri
svojem delu, a so zelo nežni. Ce se mu vedno ne klapjaš, pa že toži, da se njegovo delo ne upošteva. Povsod ti prisluškuje, kaj se o njem govori, in če sliši, da se kdo kaj proti njemu izrazi, potem pa kar iz društva. Silno se tudi boji, da bi ga nasprotniki ne zasmehovali, lina rešpekt pred njimi 1 in vedno najde kaj, vsled česar se mu zdi naša stvar premalenkostna, naše delo prazno. Bratje Orli, imejmo pred očmi eno:	Sami na-se moramo raču-;
nati in va-se zaupati. Ce spoznaš, da tega ali onega še ni v društvu, pa bi dobro bilo, ne toži okoli, Češ: v onem društvu imajo to, pri nas pa ne, ampak korajžno na delo! Ne smeš čakati, da pride kdo od kod,jki bo tofnapravil, sam se loti! Ce imaš res veselje, boš kmalu našel sredstvo v dosego svojega cilja. Takih je veliko, ki dajejo nasvete, kako bi bilo bolje, a bolj redki so, ki svoje misli v dejanja spremene. Ravno v tem tiči prihodnjost orlovske organizacije, ker je v njej veliko mladeničev, ki imajo v sebi dosti ognja ii' volje ter ne mirujejo prej, dokler niso dosegli, kar so se lotili. Pravi Orel ne vpraša, kaj bo rekel ta, kaj oni, ne obupa pri prvem neuspehu, Še mar mu niso težave in se tudi utrujen ne ozira ne na desno ne na levo. Edino zavest ima: Moram doseči! In res doseže. Ali je sploh kaj na svetu, kar bi mlad, zaveden, korajžen fant ne zmogel? Proč z mehfcužnostjo in neslano občutljivostjo, ki je le razvada mestnih gospodičen!
Gostoljubnost. Slovenci smo gostoljuben narod. To sem že večkrat čut in je resnica. Ne mislim pri tem toliko na ono domačo gostoljubnost med sosedi, ampak v življenjib nasproti tujcem. Til pa ni vse taka svetlo. V naši vasi smo imeli ctrooi navado, za vsakim potnim rokodelcem vpiti in metati kar si bodi. Ob Savskem bregu smo se zbirali in zmerjali ljudi na oni strani Save. Seveda-otrok, je otrok! Ali to ne opraviči žalostnega dejstva, da ni bilo nobenega odrašenega, ki bi bil nas prijel za ušesa. To je balo že tako v navadi. 'Jaz l)!i
sem se pozneje po svetu prepričal, da takje navade veliko Škodujejo ugledu ne samo dotičnoga kraja, ampak cele domovine. Tujci pridejo skozi vasi, iz raznih krajev so ih zato gredo, da o-pazujejo življenje. Ako je dobil v vasi kamen v hrbet, mu je vseeno, kdo ga je vrgel. Kadar pride domov, pove rad Se več in pristavi, da kaj takega ni nikjer drugod doživel. Pridejo skozi vasi tudi potepuhi, toda velikokrat je ubogi „vandroveo“ tudi pošten človek in dolžnost paša je, da smo prijazni ž njim. Dokler je Človek samo doma, ne ve, kako dobro de tujcu v tujini prijazna beseda. Par prijaznih besedi, ki nič ne stanejo, včasih več koristi kot dolgi Članki o lepoti naše zemlje. Neki Nemec mi je te dni pravil, kako je potoval skozi Kranjsko. V Postojni, je dejal, sem bjl čisto „suh“, in mi pi kazalo drugega kot beračiti. Šel sem v hišo rokodelca, ki je imel zunaj nemški napis. Toda grdo me je ozmerjal. Nato sem šel k Slovencu in tam sem dobil 20 vin. Nikoli ne pozabim tega. — klene je poslal mojster na dom nekega profesorja, da izvršim nekatera popravila. Sitno mi je bilo v lepih so-bah; znal nisem jezika in bil sem zamazan od dela. Neroden kakor sem, sem se pošteno vrezal z dletom. Sram me je bilo in mislil sem, da me bo profesor ozmerjal in spodil. Ali ne. Prinesel je svojo lekarno in mi kot star doktor izpral in obvezal prst. Nazadnje pa mi je dal 'Še lepo napitnino. Občutil sem v srcu hvaležnost kot malokdaj. Človek skoraj ne bi verjel, da se ravno v večjih mestih dobe ljudje, ki so nam lahko za vzgled gostoljubnosti in plemenitosti.
Naloga Orlov je, skrbeti, da se o-hrani staro, dobro ime tudi naši domovini. Orli imejmo zlasti pod nadzorstvom mlade fante šolarje. Marsikje se sicer tudi v Šoli uči deček lepega vodenja. Ali često to ne zadostuje. Včasih je deček, ko izstopi iz šole, že ;zrel za vse razvade, ki jih vidi pri
drugih, Ce lioš prijazen ž njim, se bo kmalu vnel za tvoje misli, kajti nič ne miče mlade dečke tako, kakor čim prej posnemati odraŠČene fante* Ce lx) torej naše vedenje lepo, ne l)o težava, vzgojiti zanesljivega naraščaja, Ce se pa mlad deček vname za lepe cilje Orla, ne bodo mu mar pretepi in pijača, ampak z lepim vedenjem bo delal čast narodu. Fantje! Pri odraŠČenih' tovariših ne boste mnogo dosegli, aiko so enkrat izprijeni, pri mladih fantih pa. Zato bodite vzorni v vsem svojem življenju!	S,	E.
Šmarje na Vipavskem. Predragi «Naš Dom»! Sprejmi kratko poročilo o naši javni telovadbi, katero je priredil odsek «Orel» dne 25. avgusta v Šmarjah, in je ponesi med svoje številne bralce, da tudi oni zvedo kako se je izvršila. Ob pol eni uri popoldne so se začeli zbirati Orli v kroju in civilu iz raznih občin lepe Vipavske doline in Krasa. Ob pol dveh so prikorakali Orli do cerkve, kjer so se vršile pete litanije in blagoslov. Ob 4. uri popoldne se je začela javna telovadba. Proizvajale so se nove proste vaje, težke vaje na drogu in bradlji, skupine na drogu in bradlji in moreška. Vse vaje, če še tako težke, so bile izvršene točno in precizno, sploh, kakor mora biti. Posebno moreška je splošno dopadla vsem gledalcem. Ko so začele sablje zveneti, je bilo na telovadišču kakor bi bili v Tripohtaniji. Med telovadbo sta nastopila tudi dva govornika. Pri celi prireditvi je svirala domača orlovska godba, katera šteje 21 mladeničev. Vsa čast gospodu kapelniku za požrtvovalnost pri učenju godbe. Vsa čast pa tudi vrlim domačim mladeničem Orlom, kateri se niso vstrašili učenja. Vkljub vsemu poljskemu delu so se v tako kratkem času toliko izvežbali — osem mesecev je, od kar obstoji godba — da lahko nastopijo pri telovadbah in sploh pri vsaki prireditvi. Po končani prireditvi se je razvila prosta zabava z domačo godbo na čelu. Ljudstvo je bilo navdušeno in veselo in le en glas se je čul: Res lep dan je bil danes! Še celo naši hudi sovražniki liberalci so se pohvalno izrekli, da tako lepo vspele veselice še niso videli pri nas. Prisrčna hvala bratom Orlom, da ste nas v tako obilnem številu posetili. Prisrčna hvala pa tudi tistim, ki ste na katerikoli način pripomogli, da je naša prireditev tako dobro vspela. Vi pa predragi domači Orli le tako naprej po začrtani poti in vodilo naj Vam bo:
Dvigni se Orel na brzih perotih, Kvišku kjer zvezde svitlobe žare;
Sove po temnih se skrivajo kotih,
K solnčni svitlobi naj Orli hite.

Slomšekova proslava.
Nedeljo za nedeljo se vrše slovesnosti v proslavo SlomŠeTcove ßOletnice, Kmalu že ne bo veft župnije na Spodnjem Štajerskem, kjer bi se letos ne bilo zbralo naše dobro ljudstvo k proslavi nepozabnega vladike. In kar človeka najbolj veseli: v prvih vrstah Slomšekovih častilcev je povsod naša mladina. Naša mladina se je navzela Slomšekovega duha in hoče po njego’-vih naukih živeti. Vsemogočni! Razlij nad njo svoj blagoslov in vtrdi jo v njenih sklepih. Vremena se bodo potem zjasnila naši domovini.
V	četrtek, dne 26, t. m. so se po ukazu prevzviŠenega knezoškolavršile po vseh' dekanijah lavantinske Škofije v spomin BOletnice pomenljive cerkvene slavnosti. V vsaki dekanijski cerkvi so se zbrali duhovniki dotičpe dekanije, so se pele vigilije, je bil slovesen rerpem in so se ob tumbi opravile molitve za rajnega — nepozabnega. Skoro povsod je bila tudi primerna pridiga. Zlasti lepa je bila slavnost na Ponkvi, v rojstnem kraju Slomše-kovem, in v Mariboru, kjer je bil navzoč tudi prevzvišeni nadpastjr, kljub težki bolezni, ki ga muči. Po cerkvenih opravilih so bila potem v župniščih Še predavanja in razgovori o A. M. SlomŠeku.
Tudi iz drugih slovenskih dežel prihajajo poročila o lepih prireditvah v spomin našega velikega rojaka. Povsod se slovenski narod v ljubezni in spoštovanju klanja manom nesmrtnega našega Slomšeka,
V	naslednjem prinašamo nekaj po-rtočil:
Slovenska Bistrica.Nad vse lepo slovesnost je priredila mladina slovenjebistriškega okraja, da počasti neumrljivega vladiko Ant. M. Slomšeka. Dvorišče hotela Avstrija je bilo pretvorjeno v velik lep vrt; mnogoštevilni venci so pričali o narodni prebujenosti bistriških mladenk. Vpored slavnosti je bil sicer dolg, a vendar nad vse ugodno rešen. Tisočero množico je pozdravil predsednik podružnice Sl. Straže, naš zavedni mladenič Fr. Obersne. Kazal je prav živo, da je namen Slovenske Straže pravzaprav ravno isti, kakor je učil rajni vladika, namreč bojevati se proti sovražnikom naroda in braniti vero in materni jezik
z vsemi močmi. Kot slavnostni govornik je nastopil naš občepriljubljeni rojak dr. Anton Jer všek. Naobrnil je govor prav mojstrsko na domače razmere in povdarjal sledeče resnice: Slovenec, izobražuj se, likaj se, da se boš mogel braniti proti sovražnemu navalu I Slovenec, bodi značajen, potem boš tudi gospodar na lastni zemlji in ti ne bo treba hlapčevati tujcem' Slovenec, ljubi svoj jezik in spoštuj ga! Žalost; j no dejstvo je, da Slovenci v družbi, na ulici j in doma med seboj kaj radi nemško govorijo, j ali pa na grd način mešajo slovenske in nemške stavke. Žalostno je, da po trgih in mestih slovenski stariši govorijo s svojimi otroci nemški ali jih pošiljajo v nemške šole ter si tako vzgajajo janičarje. To je proti volji Slomše-kovi, ki je že pred 50 leti odločno zahteval, da se slovenska beseda glasi v slovenski druž; bi, na ulici, doma, kakor povsod, kajti če sami ne bomo spoštovali besede materine je tujci tudi ne bodo. Navdušeni so vsi poslušalci o; dobravah govornikove besede; dal Bog, da bi se tudi po njih ravnali. Nato so venčeslski mladeniči in mladenke nad vse pričakovanje izborno deklamovali 7 slavospevov v čast SlomŠeku. Prvikrat smo videli venčeslsko mladino javno nastopiti a upamo, da ne zadnjikrat. Vrh Makolčani in Poljčančani pa so prišli s svojimi pevci, ki so pod umetnim vodstvom gospodov j organistov razveseljevali in očarovali poslušalce z lepo slovensko pesmijo. Nato je pokazalo bistriško izobraževalno drnštvo svoj napredek in svojo navdušenost. Predstavljali so igro «Naša kri». Igrokaz je najnovejši umotvor pisatelja Finžgarja. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da se dejanja in prizori igre tako hitro vrstijo drug za drugim in je glavni zavoz-Ijaj igre tako nezadostno povdarjen, da je igra priprostemu gledalcu skoro nerazumljiva. Vendar so bistriški mladeniči in mladenke svoje vloge tako izvrstno rešili, da so želi vse priznanje tudi od inteligentnih krogov. Posebno smo občudovali ml. Unterlechnerja (Renardo), g. Smehovo (Jerico), Franc Obersneja (Borštnika), šaljivca V. Novaka (Grogo), Štefana, Starko, Matija, Gašperja, Kosa, Turbota in pa mladenko Tramšekovo (Borštnica). Po predstavi se je vršila še prosta zabava, vendar ne v pozno noč, ampak prav po Slomšekoveffl duhu. Cisti dobiček 75 kron smo poslali Slov. Straži. Kar je bilo pri slavnosti najlepše, Pa je, da so se vse župnije celega okraja talce lepo udeležile te slavnosti. In to je prav. Ce bo vsa mladina tako skupno in vrlo se boril* 1 za narodne svetinje, tedaj imamo upanje, (1* kmalu zatremo gnilo štajercijanstvo, ki se je žalibog že tako globoko vgnezdilo v slovenjebistriškem okraju.
Sv. Jurij ob juž. žel. Slomšekova slavnost dne 1. septembra 1912. To nedeljo je bilp pozno sv. opravilo in pridiga s posebnim ozirom na škofa Slomšeka pri sv. Rozaliji, kakor tudi litanije popoldne. Ob 3. uri popoldne pa se je vršila izvencerkvena slavnost pri gosp-Simoniču na Proseniškem. Dijaki so že na pred-
Večer slavnosti s tamburanjem opozorili oko-“čane, da ima drug;i dan biti nekaj posebnega. Raz zvonika Sv. Rozalije, kakor na slavnostnem prostoru so plapolale narodne zastave. Pri vhodu je stal slavolok z napisi: «Tu je Slomškova nedeljska šola, v njegovem imenu danes dobra volja» in «Slomšeka Slovenec nikdar ne pozabi, njegove zlate nauke v svoj prid tabi!» Nad odrom je visela lepo okinčana Slomšekova podoba. Spored se je začel s tam-huranjem, nakar je predsedoik podružnice Sl. Straže otvoril občni zbor, na katerem sta podala tajnik in blagajnik svoja poročila. Sledil je govor:	Slomšek ljubitelj in ljubljenec Slo-
vencev, katerega je lepo in gladko prednašala barija Klinc, predsednica Dekliške zveze. Za njo je povzela besedo Neža Kozar, blagajničarka Dekliške zveze ter je na podlagi Slomše-kovega delovanja razmotrivala o predmetu: Vera in narodnost. Slomšekovo «Vijolico» je Prednašala Justina Rančigaj, učenka čč. šols-skih sester v Mariboru, nakar je zopet ženski zbor šentjurski zapel Slomšekovo «Predica». Sledil je daljši govor Janeza Goloba, predsednika Mlad. zveze: Slomšek oče narodne šole; opozoril je posebno na nedeljske šole Slomše-kove. Kot drugi del sporeda je prišla na vrsto t>r. Krekova igra: Pravica se je skazala, katero so dijaki v zadovoljnost vseh prav dobro Uprizarjali. Med njimi sta tudi sodelovala abi-turijenta Gologranc Martin iz Ponikve in Jagodič Alojz iz Slivnice. Po igri je zapel ženski zbor:	«V mraku«. Baumgartner Franc je pa
deklamoval Slomšekovo:	Solze na razvalinah
zajčjega samostana. Na to se je vršila volitev odbora p. S. S. Izvoljeni so bili vsi prejšnji, a privzelo se je še troje novih odbornikov. Dečka Rančigaj sta prednašala Slomšekevo «Vino in voda». Jagodič Alojz je prednašal Frakeljno-vega Boštjana iz Zlate dobe. Med sporedom so se pri vstopnini prodajali šopki, trobojnice, Slomšekove razglednice, narodni koleki in lis-toki za srečolov. Pobirala se je tudi udnina. Cisti dobiček je 87-87 K.
Sv. Miklavž pri Rimskih toplicah. Kdor mož zaslužnih ne časti, njih naslednik biti vreden ni! Povsod po naši mili domovini se slavi letos Slomšekov spomin. Tudi mi Šmi-klavčani smo imeli dne 22. septembra lepo Slomšekovo prireditev v korist Slovenski Sraži. G. župnik so nam z jedrnatimi besedami orisali velikega škofa kot vzor domoljuba in neustrašenega bojevnika za slovenske pravice. Dekleta so prvič javno nastopila in uprizorila krasno igro «Dve materi». Igrale so, ako vpo-števamo naše razmere naravnost izborno. Srčna hvala gdč. Zakošekovi za nemajhni trud in požrtvovalnost. Ta dan ostane vsem udeležencem v trajnem spominu.
Slava tebi, sin veliki našega rodu, slava Slomšeku vladiki, pevcu rajskemu!
Zreče. Naša Dekliška zveza je imela 8. sept. svoj mesečni sestanek, katerega je posvetila spominu SOletnice smrti A. M. Slomšeka. Bili so zato povabljeni tudi drugi domačini,
izmed katerih se je razen mož in žen udeležilo prireditve tudi precejšne število mladeničev. Gospod kaplan so nam orisali na kratko življenje nekdanjega blagega vladike naše lavantinske škofije in nam na primernih dogodkih iz njegovega življenja pokazali njegovo plemenito srce in njegovo skrb in ljubezen do svojega ljudstva. Zlasti so nam živo predočili z njegovimi lastnimi besedami njegovo gorečnost in neumorno delovanje za povzdigo slovenskega naroda in materinega jezika. «Bodite ponosni na to, da ste Slovenci in ljubite svoj materni jezik»! Navduševali so nas, naj bomo po vzgledu Slomšekovem tudi mi goreči, vneti in požrtvovalni za domovino svojo in za mili narod slovenski. Za Slovensko Stražo je nato nabrala julika Golčar 8 kron. Po končanem govoru so nastopile mladenke z deklamacijami: Kotnik Ludmila, «Spomni se, o Mati!» Golčar Matilda, «Eno devo le bom ljubila — Slovenijo». Kračun Anica. «Vijolica» (A. M. Slomšek). Haler Filomena je nastopila dvakrat; prvokrat z deklamacijo «Slovenka sem» in pozneje «Poklonitev šolske mladine Slomšeku». Orož Antonija, «Slomšeku-pesniku». Klančnik Katarina, «Slomšeku». Orož Ivana, «Slovenka». Kotnik Marija, «Dekliška daritev v spomin Slomšeku». Leskovar Jožefa, «Na Slomšekovem grobu». Klančnik Frančiška, «Slomšeku k SOletnici njegove smrti». Dal Bog, da bi obrodile vspod-bujevalne in navduševalne besede, katere smo slišali na tem sestanku, med nami obilo sadu.
To želi Micika.
Ljutomer. Nad vse pričakovanje dobro je bil obiskan naš prvi veliki dekliški shod v Ljutomeru in Slomšekova slavnost, katero je priredila naša Dekliška zvez. Vkljub slabemu vremenu, so prihitele mladenke od Sv. Križa na Murskem polju, Sv. Jurija ob Ščavnici, Zg. Radgone, Svetinj, Ptuja in celo od oddaljenega Sv. Lovrenca na Drav. polj. Slovesnost se je pričela s pridigo, katero je imel vlč. gosp. dr. Hohnjec iz Maribora. Prekrasni nauki, ki smo jih slišali v pridigi, ostanejo gotovo vsem v najboljšem spominu. Slovesno sv. mašo je opravil vlč, g. A. Lovrec. Med sv. mašo so imele mladenke Dekliške zveze skupno sveto obhajilo. Potem se je začelo dekliško zborovanje v lepo okrašeni dvorani gospe Kukovec. Shod otvori in iskreno pozdravi došle mladenke naša vrla predsednica Micika Krajnc, ter odda besedo vrlemu govorniku g. dr. Hohnjecu. Z največjo pazljivostjo so sledile zborovalke navduševalnim besedam našega priljubljenega mladinskega organizatorja, ki nas je vspodbujal k narodni zavednosti, svaril pred slabimi časniki in priporočal mladenkam red in snago. Nadalje razlaga Slomšekove nauke, ki naj postanejo vodilna načela naše mladine in pov-darja, naj bo vedno naše geslo:	«Vera sveta
in domovina draga». Potem konča s pomenljivimi besedami: «Slomšekova zastava naj za-vihra po Murskem polju!» Predsednica se zahvali slavnostnemu govorniku za krasne besede in obljubi v imenu vseh se po njih ravnati. Nato nastopi voditelj naše Dekl. zveze vlč. g. M. Kos. kateri priporoča mladenkam edinost
in medsebojno složno delovanje, da kažemo vselej in povsod krščansko prepričanje in dajemo s pobožnim življenjem dober vzgled. Potem nastopijo odposlanke sosednih župnij, katere so v svojih različnih govorih proslavljale Slomšekove zasluge in vspodbujale mladenke k izobraževalnemu delu. Nastopile so: Tončka Petovar in Trezika Krajnc iz Gor. Radgone, Lojzka Kovačič in Micika Petovar iz Ptuja, Micika Peršuh od Sv. Lovrenca na Drav. polj., Lojzika Horvat, Trezika Štefanec in Micika Horvat od Sv. Jurija na Ščavnici, Francka Vraz in Micika Kosi od Svetinj, Francka Črnel, Fr. Vaupotič in Tončka Rajtar od Sv. Križa na Murskem polju. Predsednica prebere poslane častilke od gdč. Pepice Senica in od gdč. Erne Razlog, prekine zborovanje in uljudno povabi vse mladenke k nadaljevanju po večernicah. Število občinstva se je po večernicah zdatno pomnožilo tako, da je bila prostorna dvorana natlačeno polna. Predsednica najprvo otvori nadalnje zborovanje in potem nastopijo govornice ljutomerske Dekliške zveze. Micika Kar-dinar govori o značajnosti mladenke. Nato zapoje domači odsek Dekliške zveze «Slovenskim mladenkam». Julika Novak deklamira pozdrav. Lojzika Šošterič govori o velikih zaslugah, katere si je pridobil za slovenski narod nepozabljeni škof A. M. Slomšek. Pevke zapojo: «O ti moj dom». Viktorija Ribič navdušeno zakliče: Več veselja, več radosti in opisuje mladenkam pot do prave sreče, razkriva največjega sovražnika mladine, nesrečni alkohol, priporoča dobro berilo in vžiga mladenkam ljubezen do slovenskega naroda. Potem sledi pesem «Vesela pevka». Katica Akerman deklamira prelog k Devici Orleanski. Micika Karba nam v obširnem govoru opisuje rojstvo in življenje, delovanje in zasluge Device Orleanske Ivane D’ark in navdušuje mladenke posnemati njene čednosti. Pevke zapojo «Krašem pogled je na ta božji svet». Predsednica zaključi shod in se še enkrat zahvali čč. gg. govornikom in govornicam za prelepe nauke. Pevke zapojo «Žalost», potem se predstavlja igra «Svojeglavna Minka», katera se je vršila v veliko zadovoljnost občinstva. Burno ploskanje, katero je sledilo govornikom in govornicam, posebno še petju in igri, je najlepši dokaz, da je bilo občinstvo vsestransko zadovoljno. Na željo občinstva še se zapojo pesmi:	«Na tujih tleh, Slovenka
sem in Dekle in lilija». Iskreno zahvalo izreka tem potom pevski odsek Dekliške zveze požrtvovalnemu g. pevovodju Fr. Zaherlu, kateri
se je toliko trudil z pevskimi vajami in ž njemu ročno spretnostjo vodil pevske točke pri naši slavnosti. Istotako se zahvaljujemo gdč. Minki Zaherl, katera je spremljala petje z harmonijem in gdč. Slavki Žaherl in gdč. Tilčki Sit er, ki ste s svojimi milimi glasovi zelo povzdignile naše petje. Polne svetega navdušenja so hitele mladenke na svoje domove. Sijajno vspeli shod nam ostane v neizbrisnem spominu.	Tajnica.
Sv. Rupert v Slov. gor. Slomšekova slavnost se je pri nas prav dobro obnesla. Nastopili so fantje in dekleta kot govorniki ozir. govornice. Kaj ko bi si pri nas ustanovili Mladeniško in Dekliško zvezo. Kako veselo je, pravijo nekateri fantje in dekleta, ki hodijo drugam na mesečne shode. Zakaj pa bi si pri nas tega veselja ne napravili Samo začeti je treba; fantje in dekleta le pogum! Dekleta so še bolj pogumna kakor pa fantje. Zato pa le korajžno naprej ! Na zdar!
Grajski.
Sevnica ob Savi. V nedeljo, 8. septem bra je imela naša Dekliška zveza svoje zborovanje. Obenem nekako slavnost v proslavo A. M. Slomšeka. Govorili so domači g. župnik in nam razložili pomen evharističnega kongresa na Dunaju, katerega so se tudi sami udeležili. Potem nam gospod kaplan podajo prelepe nauke o Slomšeku in opišejo njegovo delovanje in življenje. Ob enem so nas na novo navduševali za delo in vstrajnost na bojnem polju. Podpredsednica M. Kolander navdušnje svoje sestre za prelepe dekliške čednosti. Sestra P. Kolander svari pred slabimi časniki in priporoča edinost in mir. Ivanka Zupan prisrčno deklamira «A. M. Slomšeku» (Ljubomira N. D.) Ker je govorila razločno, sočutno in neprisiljeno, nas je s svojo deklamacijo zelo iznenadila. Naši sestri Ljubomiri moramo pač izreči priznanje radi izvrstne kompozicije. Po dokončanih govorih zapoje pevski zbor Slomšekovo «Dom veselja» in potem še «Predica». Tajnica izbere izmed deklet spretne diletantinje, ki bodo predstavljale v kratkem prelepo igro «Dve materi» v Salezijanskem zavodu na Radni (Kranjsko). Ob velikem navdušenju zaključi zborovanje prelepo petje pevskega zbora. Ne spimo, me mlade Posavčanke; gremo naprej po poti ki nam je že precej uglajena. Kako bo v drugič, vam pa že radi poročamo. — Korajže dovolj — če tudi smo za Savo — pa se skušajmo ! Pozdrave vrli mladini! Le naprej!
Poroča Pepca S.
Društveni glasnik.
Sv. Magdalena v Mariboru. Eno društveno leto je za nami! Lansko leto na velike maše dan se je ustanovila Dekliška zveza. To obletnico smo obhajali tako, da smo članice Dekliške zveze na Veliko gospojnico skupno pristopile k mizi Gospodovi. — Zadnjo nedeljo meseca avgusta pa se je vršil mesečni poučni sestanek in obenem tudi občni zbor De-
kliške zveze. Takrat je prišel zopet med nas preč. g. stolni korvikar Ivan Bogovič. V svojem govoru nas je navduševal ža Dekliško zvezo, naj se je z ljubeznijo oklepamo; razložil nam je, kako se društvu ohranijo stari udje in pridobijo novi in kako naj dekleta gojijo medsebojno prijateljstvo. Izmed deklet so govorile Rek Antonija, Cvirn Liza, in Toličič Ma-
rija. — Na občnem zboru smo slišali poročilo da je bilo 12 mesečnih sestankov. Govorit so prišli na poučne shode: enkrat g. profesor dr. Kovačič, dvakrat g. prof. dr. Hohnjec, dvakrat g. stolni korvikar Ivan Bogovič ter enkrat gg. poslanca dr. Korošec in Gostinčar na velikem ženskem shodu, ki ga je Magdalenska zveza priredila v dvorani Katol. delavskega društva. Dekleta so si pridno izposojevala med letom knjige iz društvene knjižnice in so čitale z veseljem razne dobre časopise, posebno »Naš Dom«. Dohodkov je imela zveza pretečeno leto 128 57 K, izdatkov pa 113 8 K.
Središče. Štirimesečno poročilo Dekliške zveze. — Shod dne 12. maja. 1. Pozdrav predsednice. 2. Pesem »Majeva«. 3. Modrinjak Al. deklamuje »O čuvaj cvet mladostnih let« (Naš Dom). 4. Dogša Ant.: o abstinenci. 5. Horvat Mat. deklamacija: Slovenski svet — Marijin dom (Bogoljub). 6. Dvogovor Jera (Štamberger Jož.) je pridobila k Dekl. zvezi Lenko (Serec Al.), ki je imela prej mnogo slabih misli o njej. 7. Luci Iv. deklamacija »Mladenkam«. 8. Pogovor o gledališki igri »Junaška deklica«, ki se je vršila na binkoštni pondeljek. Shod se je zaključil s pesmijo »Ko dan se zaznava . . .
Na binkoštni pondeljek je priredila Dekl. zveza že prej omenjeno predstavo, o kateri smo že poročali. Ista se je 2. junija ponovila.
Shod dne 9. junija. 1. predsednica otvori zborovanje, ter govori o gospodinjskem tečaju na Teharjih. Opiše nam vspored v šoli ter popiše izlete, ki so jih napravile gojenke in dekleta, ki so se udeležila tečaja. Opiše nam tudi rejo perotnine na Teharjih 2. Serec Al. govori:	bodimo značajne in odločne. Proč s
strahom pred ljudmi! 3. Podgorelec Ter čita iz knjige »Dobra gospodinja«: bodimo verne, rade molimo, čitajmo dobre knjige in časnike, 5. Dekleta zapojo pesem: Ptičica. 5. Ž:brat Franc.: o ženskem delu. 6. predsednica: o knjižnici. Dekleta si naj pridno izposojujejo knjige iz naše knjižnice. 7. Zadravec Ana: o miru. Kjer je mir, tam je Bog, kjer pa je Bog, tam ni nadlog. 8. C. g. kaplan: o petju. Ta dan smo si ustanovili pevski zbor. Naročili smo si harmonij, kjer se učita 2 člana igranja, eden Orel in članica Dekl. zveze. Sklenile smo tudi, da noben član od naših društev ne sme sodelovati pri nasprotnem narodnem petju. Če kdo ne uboga, se takoj izključi. Ta pogoj smo vse sprejele in shod se zaključi.
Shod 30. junija. 1. Predsednica otvori shod, pozdravi navzoče, prečita imena zvezsrk, ter izključi one, ki sodeljujejo pri nasprotnem pevskem zboru. 2. Zapoje se pesem: Sem deklica mlada, vesela. 3. Predsednica: o šoli, kake koristi in važnosti je. 4. Luci Iv.: o sv. veri. 5. Zapoje se pesem : Veseli pevec. 7. Predsednica : o lepem vedenju na cesti, pri jedi, sploh — povsod se dostojno obnašajmo. Govori tudi o cvetlicah-lončnicah. 8. Č. g. kaplan razloži tuje besede iz nabiralnika in shod se zaključi.
Shod 28. julija. 1. Predsednica otvori shod, ter podeli besedo č. g. duh. vod. ki govori nakratko o liberalizmu, obširneje pa o gledaliških
predstavah, — o njih začetku in pomenu. 2. Predsednica: o sv. veri in naših nasprotnikih. 3. Podgorelec Ter. vabi k naročbi »Domoljuba«, ter prečita voščilo »Bogoljuba« »Domoljubu« ob 25 letnice njegovega obstanka. 4. Rakuša M. deklamuje: Pesem Zatorej ... 5. Ploh Ana poroča o delovanju društva »Kres« v Gradcu. 6. Pesem: Tiha luna. 7. Gospod duh. vod. priporoča: pridno pisati v nabiralnik. — Shod se zaključi s pesmijo: Ko ptičica . . .
Ker imajo fantje društvo Orel, zato preneha Mladeniška zveza in se odslej fantje udeležujejo shodov Dekl. zveze. Danes jih je bilo že precešnjo število na našem shodu.
Shod 18 avgusta. 1. Predsednica pozdravi navzoče, posebno pa Orle, ki so se v prav obilnem številu udeleždi shoda. 2 Špešič — Orel prednaša prav lepo : Naš čolnič otmimo. (Gregorčič). 3. Orel Prapotnik nastopi z obširnim govorom, ter spodbuja mladeniče k odločnemu nastopu. Dekletom priporoča, naj vlada med nami disciplina kot pri Orlu. 4. Vraz Francka članica Dekl. zveze pri Svetinjah govori o ljubezni do domovine, naroda, slovenskega jezika in slov. pesmij. 5. Zapoje se pesem: In ti si edini ... 6. Luci Iv. deklamira: Slomšek Anton, zvezda svetla ... 7. Klobučar Joz. priporoča odkritosrčno prijaznost, ter svari dekleta pred pisanjem anonimnih pisem, v katerih se navadno bližnjega obrekuje.
Dne 1. avgusta jev priredila Dekl. zveza skupno z Orli Slomšek-Šinkovo slavnost, kjer je proslavila dva moža, v prvi vrsti buditelja Slovencev — škofa Slomšeka, — v drugi pa prijatelja in dobrotnika mladine ,— preč. g. profesorja in župnika v p. Matija Šinko — ta, ki je obhajal 20. septembra šestdesetletnico svojega mašništva.
Slavnosten govor je imel č. g. dr. Kovačič, ki je opisal delovanje in življenje Slom-šekovo in njegove zasluge za slov. narod. V svojem govoru se je obrnil tudi na drugega slavljenca, ter mu častital k njegovi slavnosti, — biserni maši. Uprizorila se je igra v proslavo Sinkovo: Tri rožice, kjer je članica Dekl. zveze poklonila g. jubilantu tri želje: zdravje, dolgo življenje in zadovoljnost, v imenu središke možke in ženske mladine. Izročile so se č. g. bisernemu mašniku tri krasne diplome, kjer ga — Mar. dr., Dekl. zveza in Orel imenujejo častnim članom. — V Slomšekovo proslavo seje prestavljala igra: Veseli god; nazadnje pa se je uprizorila štiridejanska igra: Turški križ.
Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo slavnosti mnogo ljudstva, ki je pokazalo, da sta mu pri srcu moža — katerima je bila slavnost namenjena — da pa mu je tudi pri srcu naša mladina, ki je pokazala s svojo prireditvijo kaj premorejo naša kršč. društva.
Tajništvo.
Trbovlje. Kako v Trbovljah »maršira« Dekliška zveza, hočem na kratko poročati. V celem letu je bilo osem poučnih sestankov, ki so imeli prilično tale potek: 1. Godec vTer. deklamuje »Slava slovenski domovini«. C. g. predsednik Jcs. Pečnak nam marsikaj razlaga
iz zgodovine naše domovine, ter razna politična vprašanja. Poučuje tudi iz knjige o lepem vedenju. 2. Godec Ter. govori o vprašanju, kako se nam je obnašati proti nasprotnikom, ter komu in v kako šolo naj pošiljamo mladino. Gospod predsednik pripoveduje kako so se začele šole, in kdo je najprvo poučeval, namreč duhovnik, ki ga pa zdaj za zahvalo liberalci in drugi črtijo. 3. Marija Zakonjšek nam prav lepo govori o vprašanju, kdo je zadovoljen. Ang. Radanovič deklamuje »lepota čistosti«, Ter. Godec pa Gregorčičevo pesem »Dražba«. Gospod predsednik govori o dobrem in slabem časopisju; posebno priporoča Bogoljuba in za mladino Naš Dom. Dekleta zapojejo »Slovensko dekle«. 4. Ana Kuder iz Zagorja govori: »Marija varhinja nedolžnosti«, povzeto iz knjige : »Slovensko dekle«, spisala Pepca Senica. Ang. Peterca dekl.: »Praznik posvečuj«, Mar. Okorn govori o prijateljstvu. Gospod predsednik razlaga politične, kakor poučne stvari. 5. Mar. Bullinger in Ter. Godec prav lepo uprizorite dvogovor: »Najlepši kinč« iz Bogoljuba. Vsebina tega je, kako si pridobi pridno dekle tovarišico za Mar. družbo. Ana Kuder govori o plesu in njegovih posledicah; škoduje duši in telesu. Mar. Zakonjšek govori:	Bodimo
trdni v veri in branimo jo tudi očitno, če je treba. Gospod predsednik nam jako dolgo in prav lepo govori o političnihyin poučnih stvareh. 6. Iv. Špitaler dekl.:	»Če tebe obiščen«
iz Bogoljuba, Angela Kurnik govori:	Kako je
koristno, če zna dekle samo šivati, zlasti v tej draginji, zato obljubi tudi brezplačno pomoč. Nadalje govori o treznosti in pribije žalostno resnico kako veliko šnopsa se proda samo v Trbovljah : v eni sami prodajalni namreč 45 1 samega špirita, kaj še potem druge vrste in vina? Ta dan smo ustanovili »sveto vojsko«; pristopilo je na prvo besedo k prvi stopinji troje deklet, in v drugo stopinjo 16. 7. Gdč. Iva Jager, učiteljica iz Zagorja nam v zares lepem govoru predočuje nevarnost slabih služb. Omeni tudi, da v gostilnah ne vspevajo lilije. Ter. Godec govori o treznosti, povzeto iz Našega Doma. Mar. Bullinger govori: kako je treba vzgojevati otroke. Al. Siter dekl. »Naročilo« iz Bogoljuba. Mar. Cestnik govori o snagi. Očrta kak vtis naredi na nas nesnažna, že dolgo ne prezračena soba in vpraša, kakšna dekleta so pri taki hiši doma. Marija Zakonjšek govori: Ljudem, ki jim ni pomagati; govor je bil vsem navzočim prav ljub. Gospod redsednik vsakemu govoru nekaj doda, ter se onečno govornicam zahvali. 8. Ana Kuder nastopi z dekl. »Bog hoče«, ki je vzeta iz knjige »Sveta vojska«; pravi kako strašne so žrtve alkohola. Boj njemu! Siter Alojz. dekl. prav lepo o abstinenci iz »Glasnika najsv. Src«. Kurnig Ang. še vedno razpravlja točke iz gospodinjskega tečaja, namreč točke o kuhinji: kako mora biti snažno v kuhinji, kakšna naj bo kuharica in kako naj kuha. Iv. Špitaler dekl.: »O sreči Marijinega otroka«, iz Bogoljuba. Nato sledi volitev novega odbora. Odbor ostane isti,
samo da se »sarže« spremenijo. Izvoljeni so: predsednica Ter. Godec, podpredsednica Mar. Kmet, namestnica Kristina Kačič, tajnica Ang. Kurnik. Pretečeno leto smo uprizorile dve igri: »Vestalka« in »Mater svetega veselja«. Obe ste se izredno krasno obnesli, tako da še nasprotniki, ki so bili navzoči niso mogli najti napak. »Sveta vojska« šteje sedaj 11 udov prve stopinje in 45 udov druge stopinje. Živela sveta vojska !
Dunaj. Štejem si v prijetno dolžnost v N. D. ovekovečiti v par vrsticah spomin na letošnji evh. shod, katerega so se tudi Slovenci vdeležili v častnem številu, ter presegali celo Čehe in Ogre. Ne bom poročala o cerkvenih govorih in slavnostih, ker isti bodo izšli v zato posebej tiskanih knjižicah. Prezreti pa ne smem globoke vernosti, gorečnosti in vstrajnosti ljudstva, ki se je vkljub slabemu vremenu in premnogim neprilikam udeleževalo vsakdanjih pobožnosti in v nedeljo procesije z Najsvetejšim. Gotovo bo vsakemu udeležencu ostala globoko v spominu ta armada, ki je prišla iz raznih delov sveta, iz raznih dežel, da počasti Najsvetejše, ter se pokaže tudi pred svetom kot dobre kristjane. Ob priliki evh. shoda je imela tudi »Straža« na Dunaju čast, pozdraviti vde-ležence, med njimi nekaj zelö odličnih mož in slavnih govornikov kakor : g. prof. dr. Medveda iz Maribora, ki je v navdušenem govoru pokazal, da Slovenci nismo tako brezpomemben narod, kot si včasih domišljujemo in kot nas včasih kdö naziva, da smo tako rekoč »ničle«. Ampak, pravi govornik, če se pred ničlo postavi enojka je to precejšnja vrednost; čim več je torej takih ničel tim več veljamo. Govorili so še:, vrli domoljub g. Jak Pukl, ki je za ta večer vodil predsedništvo, g. dr. Pogačnik, načelnik »Orlov«, mladinski organizator g. župnik Gomilšek, pesnik g. Ksaver Meško, urednik Koroškegav»Mira« g. Smodej, urednik »Novega časa« g. Švara, ter državni poslanec in deželni glavar kranjski g. dr. J. Šušteršič, ki je navzoče pozdravil z najlepšim krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi J. K., ter se zelö pohvalno izrazil o vdeležbi Slovencev pri evh. shodu. Pozdravili smo tudi še urednika »Bogoljuba« g J. Kalan, pesnika dr. Al. Merharja (Šilvin Sardenko) Dr. Hohnjeca, Dr. Verstovšeka, drž. poslanca ptujskega g. M. Brenčiča g. kan. K. Kokolja in druge. V imenu akad. dr. »Danice« je rojake pozdravil g. stud. med. Justin, ter v svojem govoru tudi opozoril, naj se Slovenci tistokrat, ko se bo začelo nabirati za »Dijaški dom«, tudi pokažejo, da jim leži kaj na tem, da dobi Slovenija »katoliško izobraženstvo«, ter skušajo s tem, da prispevajo z darovi za »Dij. dom« nekoliko olajšati stanje tistih, ki se pripravljajo tukaj za poznejše javno življenje. — Nas dunajske Slovence so naši rojaki, govorniki navdušili in hočemo tudi naprej hoditi roko v roki z našimi rojaki v domovini, ki vojskujejo častni boj za blagor domovine. Dal jim Bog vsepovsod zmage !