GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 22. MARCA (MARCH) 1917.
Ste v k—number ea.
Kongres je sklican za 1 aprila.
ČakU ga težka naloga.
POTOP TREH AMERIŠKIH PARNIKOV JE POVZROČIL ZGODNJO ZASEDANJE KONGRESA. — ODPOKLIC GRŠKE BLOKADE DOKAZUJE, DA JE BILA POGRESKA V BALKANSKI POLITIKI.
Washington, D. 0. — Kabinet Ije imel v torek dyeurno sejo in se je izrekel, da se kongres skliče pred 16. aprilom. Predsednik Wilson je poslušal, pa ni izrekel avo-jeKa mnenji. Časnikarski poročevalci so ae trudili, da izvejo kaj pozitivnega od predsednika, pa niso izvedeli nič. Vsledtega ugibajo časnikarska poročevqJci, da mogoče v sredo naznani, da He skliče kongres pred 16. aprilom.
V noti, ki odklanja predlog iCarranze za embargo, izjavlja predsednik, da ameriška vlada ne more delati za spravo med v vojno »pletenimi evropskimi državami radi Zknmerniannovih mahinacij in drugih neprijateljakih činov napram Združenim državam. Predsednik meni, da neprijateljatvo Nemčije sili Združene države, da se oproste nevtralnosti, ki je prvi pogoj za posredovanje.
To je povzročilo, da se Združene države približujejo angleškim zaveznikom, ki nočejo skleniti miru z Nemčijo.
McAdoo, tajnik finančnega de-partmenta naznanja, da se razširi vojno zavarovanje na ladje, ki odhajajo z blagom v Evropo. V bodoče se bo lahko zavarovalo skoraj vae blago, izvzeti bodo lc topovi, orožje m strelivo.
ča«no pred tem datumom v Washington.
Glavni argumenti proti nadalj-nemu vojnemu koraku so bili, da se je storilo z ob orožen jem trgovskih ladij vae, kar ae je dalo izvršiti za obrambo Američanov na morju in (ladij, in da se prav lahko vsled tega dogodi, da prične Nemčija vojno a potapljačami ma tej strani Atlantika.
Važen argument je bil tudi, da predsednik ne bo za vojno, če razvoj dogodkov v Evropi pokaže, da se kmoJu sklene mir.
Ti argumenti so odpadli na kabinetni seji, (ko je kabinet prišel do zaključika, da so sovražni akti Nemčije na morju proti Združenim državam poatali tako brezobzirni, da ne preostaja drugega kot »klicati kongres, da razpravlja o njih in sklene, kar je treba.
Ko je predsednik vprašal kon gres, da mu podeli moč oborožiti ameriške trgovske ladje, je dejal, da ne podvzame 'koraka, ki vodi v vojno, in da nima v mislih vojne. Pri teh besedah je predsednik tu di ostal. Kaj se zgodi vbodoče, od loči kongres, ki prične zborovati dne 2. aprila.
Rosi hočejo socialno republiko.
DELAVCI BODO NASPROTOVALI, DA RUSUA dobi KRONANEQA VLADARJA.
Washington, D. 0. — Nič dobrega ne morejo pričakovati v Rusiji inonurhmti in nazadnjaki, ki bi radi naprtaH Ruaiji konzervativno vlado. Po poročilih, 'ki priha-; a jo aem iz Petrograda, zahtevajo elavci socialno repubMko in ee jodo pum vili po robu proti vaškemu načrtu, po kat.arem mislijo zopet uvesti monarhijo;
Za ta dejatva so i%yedeli, ko so bila priobčena poročila auieriike-ga poelsmika Frsncisa, ki jih je >oalal državnemu departments v Waahingtonu ae Zavedajo, če ne zadoste delavskim zahtevam, d* postoji dvom, če vojnu končs z uspehom.
Poslanik Franci« to pove z bene-dami:
I*'Močno zagovarjajo nadaljevanje vojne, boje se pa, da domaČi prepiri učinkujejo nepovoljno.
'Štab zunanjega ministrstva je priznal Miljukova. Poročajo, da carjev brat sprejme prestol, če tako želi Rudija m bo vršil avoje colžmosti po nalogi ljudske vlade. Delavski odbor še vedno odklanja monarhijo in izahteva aociaJnO republiko. Nemirov ni skozi vso luaijo. Moskva je pod oblastjo revolucionarjev brez krvopre-iitja."
Iz poročila ameriškega poslanca je-rozumeti, da delavstvo zahteva socialno republiko in ie priprav-jeno nastopiti proti nezadmjakoma, ki bd mogoče poskusili s protirovo-ucijo zopet oživeti oaratvo v Ruaiji.
Washington, D. 0. (Kaaneje) —
Predsednik je prišel do prepričanja, da se Nemčija bojuje na morju proti Združenim državam in sklical je kongrea k izrednemu zasedanju za dne drugega aprila. Kongres bo vfklican dva tedna ipre-je, kot je bilo prvotno določeno, da razpravlja o nujno važnih zadevah.
Predsednik bo v svoji odreši na kongres povedal, kako »e Nemčija že bojuje e Združenimi državami, kako uničuje ameri&ka življenja in ladje.
Pričakujejo, da kongres sprejme rezotucijo, v .kateri pravi, da je bilo vojno stanje med Nemčijo in Združenimi državami. V tehničnem pomenu taka resolucija ne pomeni napovedi vojne, praktično bo ravno to izvršila.
Združene države bodo na to storile nadsljne korake, da varujejo svoje interese na visokem morju proti vojnim dejanjem Nemčije. (,e pride do pravega vojnega stanja med Združenimi državami i in Nemčije, je odviano od dejanj, nemške cesarske vlade.
Do zadnje nedelje, ko je došlo poročilo o potopu treh ameriških parnikov, je nad 200 Američanov izgubilo življenje vsled bojevanja s potaplječami, kar je tnnoge kroge razburilo, da zahtevajo izredno zasedanje 'kongresa.
V svojem nagovoru na kongres bo predsednik ponovil nasilna dejanja, ki.jHi je Nemčija izvršila napram Združenim državam.
Predsednik ae ni izdelal vaegs progrsmo, ki ga je predložil kon gresu, mogoče pa je, da razprav Ija o splošnem vojaškem vežbsnju. Pričakujejo tudi, ds mornariški department (pozove lastnike jaht in velikih motornih čolnov, da jih oddajo za službo proti nemškim potapljač am. . L Zaključek kabineta, tia ae okli če kongres k izrednemu zasedanju Pied določenim časom, je učinko-val na predsednika, da ae je odlo-«';d sklicati kongres za 2. aprila,
CI.T.t L.l.'...-^-____ :___1.11 _
Washington, D. 0. — V tukajšnjih krogih smatrajo poročila o preklicu grške blokada <**
angleških zaveznikov za doka«, da1 je angleškim zaveznikom ponesrečil poizkus razprestoliti grškega kralja Konstantina na koriat Ve nizeloau .
Z blokado so mislili angleški zavezniki oslabiti grškega kralja in ojačiti bivšega ministrskega pred sednika Venizeloba, ki je ustano vil svojo vlado v Solunu, katero so priznale Velika Britanija, Rusija in Francija.
Uradniki v grškem poslaništvu so bili ves čas s kraljem kljub nepokoju, ki ao ga povzročali angleški zavezniki. Uradniki trdi jo, da kralj ni bil nikdar za Nem čijo, ampak da angleški zavezniki niso nikdar predložili zadostnih vzrokov, da bi bila Grčija upravi čena we udeležiti avetovme vojne. Uradniki odločno zanikajo obtožbo angleških zaveznikov, da je kralj igral dvojno ulogo.
Uradniki pravijo, da je grško ljudstvo v večini čutilo, za angle šike zaveznike, ker sta Frsneijs in Anglija pomagali v začetku mimo-lega stoletja Grčiji, da se je osvobodila turškega jarma. Vendar ee pa Orki »liso hoteli, pridružiti sedanji vojni ki so se vpirsli prizadevanju angleških zaveznikov, ki so jih hoteli sprsviti v vojno
V oficijelnem Wsahimgtonu smatrajo, da situacija v Grčiji do-kszuje, ds je pomesrečils politika angleških zaveznikov na Balkanu Uradniki v grškem poelanittvu ao ae razvesdili vesti, da je bloka da za Grčijo odpravljena. Uradni ki izjavljajo, da je bila prehrani tev grškega ljudstva okozi mesece zelo alsbs. Bolekni «o bile poaled' c« blokade in ljudje so umirs lakote. Razmere so bile rsvnotsko niche kot v Belgiji, Hrbiji ali na Poljskem.
prohibicionisti V ohioaou to sa državnim pravd«-
r ' som.
ko
■lani kshioeta so se izrekli ( _ lUimo, da je nujna potreba, da ae *kliče kongres, ker so priprsve 7t "boroženn nevtrolnoet v polnem
1,ru »n »ma le kongres moč za na-
poved vojne.
^•Odnik ae je odločil za 2.
ker «e mu zdi nemogoče, da člani k on arena dospejo pravo-
avijatiki v mtanu viharju
Cttbs, Mo. — Od tukaj so se oc peljali v Omaho trije ivezni svi jatiki, ki im> se vozil is Otnahe do Min v zrakoplovu 10,000 čevljev vieoko in v anešnem viharju.
Omaho ao zapuatili zjutraj I zrakoplovu, popoldne ob 4:30 ao se tnksj spustili ns zemljo. Vihar je zagrnil zemljo pod njimi, da se niao mogli **»titi na tla. Tako so plsveti t^koai prt ur v zrsrfcu in na pravili po SO mil; v ari.
Ohioago, DI — Nad Hoynorn, državnim pravdnikom okraja Cook, ki biva zdaj v Hot Hpringsu, Ark., s* zbirajo pogubonosni oblati, Za njim so prohibicionisti, ki hočejo pošušiti miljonaiko mesto Chicago. Ali vsa znamenja kažejo, da se prohibicioniškiiu silam pridružijo tudi moči iz rotovžs, ki bodo vbodoče vodile boj proti njemu.
Načrt, ki dobiva zdaj določno !orano, je bil že zda vne j izdelan. V načrtu imajo, da ga iaključijo z advokatske zbornice, ker ni nastopil proti gostilničarjem, ki so imeli ob nedeljah odprte satane. Njegovi nasprotniki trdijo, da tuk naatop državnega pravduika pomeni zlorabo uradne moči, za kar se ga lahko kaznuje, da ne more izvajati juristične prakse v držsvi.
V	prohibioiomlških krogih pra vijo, ds je 155 grešnikov, ki so prelomili medel j Ao poatavo in da je sodnik T rude za te grešnike izdal zaporna povelja. V miuolem tednu je bila obravnava zanje odložena do 9. aprila. Prohibicionisti groze, če omenjenega dne urad državnega pravdnika priporoči, da sodišče tožbe odkloni, tedaj is-vrše nanj takoj napad.
V	tem čaau se menda državni pravdnrk vrne iz kopališča. Pričar kujajo ga okoli 1. aprila. Njogovi nasprotniki se trudijo, da prkle državni pravdnik v osebi na sodi Ue, da tako psde nanj odgovornost, ds noče proti grešnikom ns-stopiti sodnijsko.
Prohibiciomiuti pravijo, ds j«-namestnik državnega prsvdniks v začetku tega meseca odklonil sod ni jok o preganjanje aa 250 t ski h grešnikov. Hodnik Trude je izja vil, ds ima državni pravdnik juris-dikcijo čez te grešnike in da so dišče ne more odklomiti njegovih prediogorv.
Boj, ki vleda med buržooznimi mestnimi političnimi frafkoijsmi J« zanimiv. Državni pravdnik nest o pe proti policijskemu graft u. "» tovška gospoda pa proti državne mu prsvdni* u radi zakona, ki do loča, ds morajo biti gostilne <rb nedeljah zsprte. Tako priha ja bla to meščanskih polltičarjev na dan, ker ae gospodje ne morejo sporsz-»»•ti med seboj rsdi lastnih in teresov.
Senator Norris se ne boji ljudskega mnenja.
bam priporoča, da ljud
BTV0 GLASUJE O NJEGOVEM ODPOKLICU.
Washington, d. 0. — Senator Norriw iz Nebraske, ki je z drugimi enajstimi senatorji glasoval proti oborožena nevtralnosti, je objavil list, ki ga je pisal Ncvillu, govermerju Nebraske, v katerimi priporoča, da legislstura sprejme zaključek, da se ljudstvo v Nebra-ski s splošnim glasovanjem izreče, če se odpokliče senatorju Norrisa. Senator Norris je pisal:
Vwled moje upozicije v senatu proti nekaterim postavam, ki jili je predsednik poaebno zahteval v S. 8322, 'ki jeuulje ustavno pravico kongresu, da napove vojno, in podeli to moč predsedniku, ao me silno napadli in kritizirali ne le v Nebraski, ampak v vsej deželi.
Te obtožbe so bile objavljene in ponovljene v Časopiwju a strupom in sovražnostjo, ki dokazujeta, da postoji ogromna kombinacija, da se ljudstvu v Združenih državah prikrije pravo atvar ln da se našu deželo požene v vrtince strušne in breamiselue vojne, ki zdaj divja v Evropi. Ne očitajo mi le, da «em izdajalec, ampak da ne zastopam ljudstva iz Nebraske, ki mi je po-verilo nailogo člana zveznega senata.
Ne želim zastopati ljudstva iz Nebrarfke v zveznem senatu ali kje drugje, če moj uradni nastop nasprotuje njegovim željam, in če ga slabo zastopani, je sredstvo za to odpoklic.	—
To ne predlagam iz aovražnega duha ali ulabe volje. Havnotako nisem prepričam, kakšen bo izid glasovanja. Napadi name v časo-piaju in olaiodba moje taktike od organizacij in posameznikov mi *tsv4j0« da mogoče moja fsktlka ne zadovoljuje ljudstva, ki ga zastopam. Vsled tega je pravilno, da se predloži stvar ljudstvu v odločitev."
V neki izjavi pravi senator, da odpotuje v par dneh v Nebrasko, da na vabilo raznih organizacij .favno govori o taktiki, ki jo je zavzel v kongresu.
Vsem je uganka umikanje nemških čel
Zavezniške čete slede umikalo-čim nemškim četam.
RUSKA ARMADA JE Z REVOLUCIONARJI. — POLI« T1ČNI KAZNENCI POMILOSČEN1. — RUSKI CAR UJETNIK. — IZ HAAGA PRIHAJA VEST O NOVI MIROVNI PONUDBI. — V NEMČIJI VRE. — AVSTRIJA OBUUBUJE AVTONOMIJO ZA MALE NARODE.
ZADNJE VESTI.
REPUBLIKANSKI "BOS" JE PREPREČIL v LEOISLATU-RI ČESTITKO RUSIJI.
Little Rook, Ark. 21. maroa. -v viharja, ki je drvil prek malega ozemlja v bližini Delarka, Ark., ja pat oseb iagubilo Življenje in Štiri so bilo talko ranjeno.
Buffalo, N. Y., 21. maroa. - v tovarni Ourtia Aeroplane kompanija ja aaitrajkalo 200 strojnikov,
London, 21. maroa. — Balfour, tajnik aunanjih aadav, ja poročal v nižji abontioi, da m ja proti Turkom aopat dvignil neki arabski glavar. Turtles data v obližju A dana so odreaane od glavnega turškega stana,
London, 21. maroa. — Reuter-jev poročevalec ia Amsterdama poroča, da so v Berlinu iabruhnili veliki nemiri radi pomanjkanja živil,
Petrograd, 21. maroa, — Uradno poročajo, da so rusko dota, ki sa pomikajo južnoaapadno od Sa-kisa ▼ Persiji, prekoračilo turško mojo in se raalila v Mesopotamljo.
Krf, Orftka, 21. maroa. — Srbska časnikarska agentura poroča,
s katerimi ao streljali 17. maroa v BitolJ, usmrtile 60 eivilistov, med Umi 25 žensk in 81 otrok.
Albany, N, Y. - Socialistični powJanee Whitehom je hotel pred-ložlti newyorški legislatumi zbornici čestitko ruskemu ljudstvu, kl ,e odpravilo ea ritem. Republikanski 44bos" Adler je .preiprečil re-solucijo, ki se glasi:
"Ker se je rusko ljudstvo osvobodilo verig trinošt va in ssmodrž-tva in namersvs uvesti novo in demokratično formo vlsda, k I Wloni na pravici, na politični hi verski svobodi;
nadadje, ker je dala državo New York več kot katere d ni ga država zavetišče tisočem ljudi, rojenim v Ruaiji, ki so bili prisiljeni poststl ubežniki ra<li »sija za demokrati-čmo formo vlade v svoji deželi in ae niso botek podvreči zatirsnju runke svtokracije;
nadalje, ker je ljudstvo v Husi-ji nsvdshnjeno s tistim puntar-skim duhom, ki je oživljal ustanovitelje naše republike v dneh leta 1776, je potrebno, da ljudstvo dobi oduševljenje od ljudstva, <ki je ustanovilo prvo, veliko, moderno republiko na trnčehi "vlade od ljudstva, za ljudstvo in skozi ljudstvo."
Vsled tega zaključimo, dn legis-lsturs držsve New York izreče novi ruski vladi ki ruskemu ljudatvu čestitke in isrsz prijsteljst vs, akn petsje ki dobra v<»4je ki srčno po zdrsvljs rsvnoksr rojeno rusko demokracijo v družini avolxidnih in neodvisnih nsr^'rv."
Paris, 21. maroa. — Vojni urad naananja pos&eje, da franooska četa aopat napreduj s jo v svojem prodiranju na obeh straneh ceste, ki vodi v Laon. Nadaljnih dasat vasija okupiranih. Franoosi so danes osvojili grad Savriennoii in mastsaa J ussy, devet milj južno od St. Quentlna.
ZAVEZNIŠKO PRODIRANJE SI NADALJUJE. - KAJ NAMERAVAJO NEMCI?
VREME
V južnem deln III boka Im mo goče deževalo. V Wisroriainu in lowi delfvna Mlečno, v Imdlsni le po vreme. V temper* uri ne l»o sprem<«oil»e, vetrovi spremenljivi.
flokt^tu vzho<l ob 5 52 s. S| solnArii zsIms! ob H m p. m.
London, 21, marca. — Po današnjih poročilih s fronte se pro dlranje zaveznikov še nadaljuje za umikajočo se nemško armado, čeprav bolj počasi vsled slabih zvet in deževnega vremena, ki js rszrite ceste In pots spremenilo v struge blata. Nciucl se še vedno umikajo in angleške čete so vče-raj okupirale nsdsljnih štirinajst krsjsv, Francozi so pa osvojili Tergnler, vsžtio železniško kriti-šče ns progi Amiens Rem« in pre-korsčIM Ht. Qucntiiiski kanal. Francoska kavslerljs se je pojavila štiri milje ln pol od Ht. Quhi. tina.
Hevemoiztočno od Ha pa ume so bili včeraj vroči boji, zlasti okrog Croisellesa, kjer so nemške posad-ke s strojnimi puškami odbijale prodirajoče angleške čete. Iztoč. no od Guiscania so se Nemci tudi skušali ustaviti; h skrivališč so a strojnimi puškami odprli močan ogenj oa francosko konj it o. Avl-jatiki poro/s jo, ds m» Nemei pre mcstili svoj glsvni stan ik Uoaa proti severu. Nemei so imeti svoj glsvni stan v Lsonu od J^sini |r ta 10M, ko se je general Kluek ustavil s svojimi armadami od Afcrie po umeknltvi izpred Pari-
JHL.__ ^ M J. * . . . I
Pojav sngleške in frsncoake ka
valerije	otivldno isnensdil
Nemce in jim nekoliko zmešal ra čune. V neki vasi so morali Nem ci nsglo ostsviti nedotaknjeno večerjo, ko js prišla frsncosks koeijies, in pustili ao tudi več za Imjev eksploziv, a katerimi »o ml-■lili razstreliti p<»lopjs.
Ds je nemškim četsm ukszsn« igvrševstf sistematično unlševa
nje vsega, kar ustavijo za seboj, je razvidno ir. pismenih povelj, ki so jih zajeli pri ujetih častnikih. Povelje se glasi, da morajo čete razrušiti vsa hi^sllščs ln sasuti vodnjake. Nemci ao tudi uničili zgodovinske razvaline la 13. stoletja v Coulch le Chatsau, ki ao se smatrale za največji spomenik fevdalne dobe. Uraduo ministrstvo uradno uauisnjs, ds so Nemci vzeli seboj iz Noyona okrog petdeset deklet od 15. do 25, leta. Nsj bolj žalostno sliko nudi mesto Perone* Vse mesto je kup okajenih razvalin. Mnoge lepe hiše, ki ,so bile v zsvetju pred granatami, au kasale svežo sled uničenja; vrata, okns, pohištvo, slike ln sploh vse, ksr je ostalo je s sskl-ro razbito v kosce. Na strsni na* pol podrte mestne hiše so Nemo! namazali velik naplat "Ne jesite se, aamo čudite ae." Veiikl spomenik Katarine Devox na glavnem trgu js iaglnil ln namesto ta* ga so Nemei pustili veliko strašilo iz cunj.
Tuksjšnji kritiki ugibljejo, kaj nsiuersvsjo Nemci s svojim umi* kan jem. Nekateri menijo, da hočejo Nemci s tem maskirsti načrt za gigantno operacijo na kakšnem , drugem kraju zapadhe frontei drugi pravijo, da hoče Hinden* hnrg skrčiti zspadno fronto In premestiti dober del armade na rusko bojišče, kjer misli izrabiti situacijo vsled revolucije za novo ofenzivo.
Vojni urad danea poroča: Kljub deževnemu vremenu so usše čste okupirsle večji kos pokrsjins južno od Arrasa ln štirinajst vasi nam je prišlo v roka, Nsše čsts so zdsj prekoračile linijo <'auisy, 'Catre-eu-Cheussee, 'Nurlu, Velu Iti Ht. Leger, Ogenj usših strojnih pušk je pognal sovrsžniks Južno od Arrass. NuM 1st stal so ms* tuli hombe na nemške munieljake post s Je z dobrim uspehom. V zrsčnem boju smo vrgli ns tla tri sovražne eroplane iu ml pogrešamo tri.
Pariz, 21. msres. Od Homme do Aisne nad si Ju jejo nsše čet« s reokupirsnjem novih pozicij. He-verno od Houime je naša kavaleri-ja prišla v Itoupy, 17 kilometrov od Ht, (Juentina, kjer Je pregns-s nemške ksvslerijsks pstrulje. Hevernoiztočno od Chsuny js naša iiifauterija okupirala Tergnlar in prekoračila Ht. Qiientlnaki kanal, Vse te dni, odkar se vrši naše prodirsnje, smo imSli zelo ne* znatne Izgube. Povsod ps, kamor smo prišli, smo videli sledove neuiŠkegs vandalisms In uničenja tudi kskih reči, ki imsjo nobene m Hits ristične vrednosti. U Noy-ons je sovrsžulk odpeljal 50 deklet od petnajstega do petindvajsetega leta In historični'o-statiki v t'ouey le-Chstsau so rss-strel jeni.
V Berlinu vlada mistioisam; kaj kuje Hindeaburgt
Berlin, 21, msres. — Vsa Nem-čijs zadržuje sap<i In Aaka, kaj bo iz tega umikanja na Krancoakem. < I ene r« Ini štab javlja, da s« srrns ds med Arrssom in Oise umišs, ps n« povs, zakaj. In vprašanja »e ponavljat "Kaj »op« kuje ia snuje »tari IliiuieuburgT"
Na to vprašanje «i ljudje sami odgovarjaj s temi teorljsmli Prvič, da hoče llindenburg dob-i ti Anglež* bi Kraneoze ir za kopov in ss s njimi p<s»k«s»iti v skrbno prlprsvljenji, titsnskl in odpHl bitki, ki naj mUočl vojn« na sa-patini fronti) drugič, da hoč« zmešati ksrte zaveznikom, kl se psljs ns X str. 1. kol.
PROSVETA
PROSVETA
»LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uhaja dnevno razaa nedelj ln praznikov.
KASTNI...\ i l.oVh.NSKh NAKoSB 78SSBBS JKDNOTE
Cene oglasov po dogovora. Rokopisi — na vračajo.
Naročnina: Zed i njen« države (Izvan Chicago) In Canada f« aa let«.
(1 »0 xm pol leta m 76c u tri u«mc«; Chicago in inozemstvo 94.60 na lat«, t/a sa pol lata, 91.18 *» tri m—ct.
2017 Se.
uv M Vit, kar ima ti
"PKOSVETA
Lawaiab Avaaita, <
Chicago, llliaoU.
"THE ENLIGHTENMENT" "
Org«, of tka Sluvaaic Natioaal Baaafit Sociatf.
Issued dally except Sunday and Holidays. Ownad by Slavaatc Natioaal BaaafU Society.
Advertising rate« on agreement.
(except Chicago) and Canada ft per year; $4.no per year.
Address:
26S7 Sa. Law
"PROSVETA
'•dala Avenue, <
Chicago, llllaaie.
Telefoa Uwadala 463S.
Datum v old.p. J u a. pr. (Februarja 2S-17) poleg vale«« Imm »a „ va pemaai, da vam Je • tarn daavom potakU mmroimimm. Poaovita Ja prava-I—aa, da m vam m ustavi Ibt.
ma
iMociattoa.
evropske narode, ker potem pride mir, ki ga narodi v Evropi željno pričakujejo, ker največ trpe vsied sedanjega klanja.
Ce razprestolijo evropske kronance, padejo tudi ljudje, ki so se senčili v njih nii!0sti, in za narode bo lahko skleniti mir, ki se niso sovražili med seboj.
_i.--Uii
Ely, Minn. — Dela se tuksj ns
samo dovolj, ampak celo preveč, tako da nam ubogim rudarjem ne dovolijo niti dneva, da -bi se odpočili. (Jarat'i moramo v zaduhlecn rudniku od nedelje do nedelje, brez odmora. Ako pa delavec kak dan »loma ostane, dobi navadno "kvit", ko se vrne na delo, ako ni
osebni prijatelj gospoda "husaa".. ^ ^ jev ie(4eni vreča krompirja Ckajoč naš dnevnik Proaveta zelo vWjaU $1 ^ -tdBj pa ^ ^ in 6e puzno -zasledujem dopise i« različnih naselbin in iz teh vidim, da ao se začeli rudarji po Mesaba Range precej živahno giliati ki organ i zi-
Rusija je morala biti prva.
Za ljudi, ki »o z bistrim okom opazovali dogodke v Rusiji skozi zadnjih dvajset let, ni bila sedanja revolucija nič iznenadljivega. Iznenadila je lahko ljudi, ki so verjeli, da'se lahko ima vse ljudi in vedno za norca. Revolucijo v Rusiji so pričakovali vsi, ki so razumeli, da mora struna najprvo počiti v Rusiji, da napoči nova doba
9H narode v Evrope, ki trpe pod rponarhobirokratsko-apitalističnim sistemom. Zmotili so se lahko v času, ke-daj izbruhne revolucija: v teku vojne ali po vojnf, edini so pa bili, da mora priti najprvo v Rusiji.
V	Evropi so bile najreakcionarnejše sile: pruski jun-kerji z nemžkim kajzerjem na čelu, avstrijski, pravzaprav habsburški nadvojvodi, poljsko žlahta, ogrski magnatje, baltiški baroni in ruski veliki knezi in knezi s carjem na čelu. Te nazadnjaške sile so podpirali duhovni vseh ver in ljudje, ki so hrepeneli po tem, da jih "veličanstvo" odlikuje s kakšnim redom ali imensko pritiklino, da se ne bodo pisali z navadnim imenom kot rflih starši. K tem nazadnjaškim silam bi lahko prišteli še nekaj francoskih grofov in baronov,, ki so imeli skomine po tistih zlatih časih za plemstvo, ki so bili vnavadi na Francoskem nekaj let preje, preden so francoskemu kralju Ljudevitemu XVI. odsekali glavo. K nazadnjaškim silam bi lahko šteli tudi Manuela, spodenega portugalskega kralja, in pest njegovih privržencev, ki pa ne pridejo v poštev pri veliki coklji, ki je ovirala razvoj v Evropi, ker niso imeli moči, da ga zadrže.	,v
Drugod v Evropi je bila reakcija preveč dobro organizirana in tako je moral priti prvi udarec napram nji iz Rusije, da pride za narode v Evropi pomlad.
V	Rusiji so se združili vsi elementi, da vržejo monar-hobirokraUki sistem. V Rusiji vidimo, da buržoazija sodeluje v revoluciji s socialisti, nihilisti in drugimi isti, da vrže monarhobirokraUki sistem ob tla. In če smo odkritosrčni, moramo priznati, da revolucija v Rusiji ne more biti uspešna, če pri nji ne sodeluje buržoazija.
Družabni razvoj se ravna po naravnih zakonih, ki ne |>oznajo skokov. Nemogoč je prehod iz monarhobirokrat-ske družbe v socialistično. Resnica je pa tudi, tla nikjer ni zapisano, koliko časa mora trajati ena gospodarska doba v eni državi, ali pa v državah, ki so na potu razvoja. V eni državi lahko traja le par let, med tem ko v drugi traja že nekaj desetletij, mogoče tudi petdeset ali pa sto let. Ob času kitajske revolucije so sanjali posamezniki na Kitajskem, da je mogoče napraviti skok iz nazadnjaške gospodarske forme v najnaprednejšo gospodarsko formo. In ko je revolucija zmagala na Kitajskem, so se prepričali, da so taki skoki nemogoči. To velja tudi za Rusijo.
Vzplamtelo je v Rusiji! V nji je zažarela v samomorilni vojni evropskih narodov prva iskra! Ali ta iskra lahko se preskoči v Nemčijo, Avstrijo in na slovanski jug? Rethnian Hollweg, nemški kancelar, je v pruskem državnem zboru govoril pruskim junkerjem, da bo treba "po vojni" dati ljudstvu ve^ pravic. Kaj je mislil nemški kancelar s temi besedami povedati?
Ali je hotel uspavati revolucionarne sile v nemškem
ljudstvu, da prikrije pravi namen nemške vlade: udariti
z v ho silo po Rusiji, da pripomore ruskemu carju zopet do
prestol«? Oe je nemški kancelar to imel v mislih, »e hudo
moti. Ruski vojaki so bili stražarji ruskega monarho-
birokratskega sistema in ga niso mogli obvarovati, ampak time ne, organislrajmo se m zrn
so Ae sodelovali, da je padel. In če misli Bethman Holl-!**"" kapitalistični sistem, ki nas i	.» j . i . . ,	,	.	ila«^ in 41mm ne da živeti življenje
\ve*, da nemški vojaki zopet ustoličijo ruskega carja, stL,mloJno	P(miriV ™
hudo moti. Carizma ne morejo zopet ustoličiti nemški vo- Uavrdnlm lnmnesouhim rudarjem jaki, ker lil se kljub disciplini vprll v trenotku, ko izvedo, p«»«e!mo *e članom s. N. P ,1! za kakšno falotstvo jih hočejo i/.rabiti nemški vladajoči
krogi.*	^ .
... .... ..... . ..	1 Rock Spring, Wyo— Ker se
Prav n ic iznenadljivega bi bilo, če nemško ljutistvo|vk.u-aj vsi dopisniki bavljo v prvi to ixvrši, kar se je zgodilo v Rusiji, in če sledi Nemčiji le vrati z delavskimi racmerami, ho ljudstvo v skupaj seženjeni Avstriji. V Nemčiji in Avstriji :nn m ,Uf,i j*1 dotakniti
je struna ravno tako napeta kot v Rusiji, ki lahko noči u^.TlT0. m,aM T^S. J?
i . .ti	♦	xt \ m % »x kapitatUlI bi Mil najrajšr hiteli,
vsak trenutek. In cim prej ta struna toliko bolje zala« bi delali še ob nedeljah Sedaj

rCenter»V\EWr<f
PETROGRAD Ue^-MROOZIANKO Rts^d-GRAHD DUKE MICHAEL ~
photos by American Prema Al
~ Mihael V. Rodizanko, predsednik ruske dume, na levi, ki igra vodilno ulogo v preobratu v Rusiji. Na desni je veliki knez Mihael Aleksandrovi«, brat odstavljenega carja, ki se je zahvalil sa refrent-stvo in izjavil, da stori, kar isrete ljudstvo.
V ozadju je Petrograd i državnimi poslopji.
----.4 -{■
rati v uniji 1. W. W. Upam, da tudi mi rudarji na Ely ne Immiio križem rok držali, ampak bomo stopili v vrsto zavednih delavcev in se skupno borili za boljši kos kruhu Vii osvoboditev ir. kapitalistične sužnosti. Pravzaprav amo snžnji in ni« druzega. Kaj nam pomaga, če nam ua ček napišejo par dolarjev več, ko nam ]>u z drugo roko dvakrat toliko vzamejo. Podražilo «e je vse. Kar amo pred enim letom dobili za 50e, nas zdaj stane 75 do 95e.
Premislimo nuilo, kaj nam je ostalo od zaslužka leta UMU. Večina delavcev je bila za 366 dni starejša, to je bilo vse. Drugi so ponesrečili, nakopali ni bolezen, ali pa so pustili avoje življenje za
je prifllo pa drugače in delamo le dVa do tri dni na teden. Ne zaslugi ae miti za sproti, ker draginja je taka, da je groza. Že poprej je bila naša države ena prvih, kar se £raginje tiče, aedaj bo pa v resnici treba stradati, če pojde tako naprej. Sto funtov krompirja amo dobili pred dvemi leti za 90e, sedaj pa stane $4.50. Trgovci ae 'nagovarjajo, da je draginja povsod in da ne morejo ceneje prodajati, kar je večmoma resnice. Alii če pogleda
ponudimo, da ao trgovci 'krompir nakupili v jeseni in ga »pravili v shrambe, je težko razumeti, kako se je krompir v kleti .podražil.In revno tisti trgovci, ki najbolj Boga molijo, znajo najbolj dano računati.
Tudi ječmenovec so nam podražili s prvim marcem. Pa kot se mi zdi, «o se prevari!i in se že pogo varjajo, da bo časa pive zopet p«) starem 5c, mesto 10c. Vse hoče živeti od delavNklh žepov.
Kockspringar.
Oollinwood-Oleveland, 0.—Pred nekoliko dnevi sem »bil kot agita-ler Slov. Zadružne Zveze pri ne kem tukujšnem rojaku v »vrhe, da gn pridobim kot. delničarja ali vsaj kot odjemalca k tonu preko-ristnemu delavskemu podjetju. Se predno se je debata obrnila na to
zadevo, tne vpraša edeu izmed iveti profit svojih iskoriščevukev. navzočih rojakov ,kateri pa še ni
Tak je delavski račun lanskega leta in tak bo konci letošnjega, ako ae delavci ne združimo in organiziramo .Komu se bomo pritožili, če ae nam krivica godi, ako nismo organizirani? Ako se pritožiš "bosu" ali kapi t alia.," rekel ti l»n, da če ni zate, pa lahko greš. V lanskem štrajku bila bi zmaga gotovo na driavski strani, če Im bili vsi organizirani. Za v prihodnje se Iniljše pripravimo. V letu 1916 je
dolgo ča»a v tem kraju, ''da li ni tu ena trgovina, ki dela pristransko, in katera je čiato pod uplivotn klentkaiiema?" Po kratkih liese-daH pridem do poznanja, da on miali S. Z. Z., čeravno mi ni mogel povedati imena. Povem mu, da ob čujem z večino delničarjev in da dn dane* nisem slišal nikakoršne pritožile, nasprotno pa hvalo izh boljšo |H»it režbo kot marsikje drji-god. Kar se tiše Verskega prepri-
jeklarski truat v zadnjih treh me- Uanja — mu odgovorim — ne pri-seeili napravil 105 milijonov čiste Ide pni tej sadevi niš \i)oštev; ker ga ilobička. Ml nwlar,ii )>a garamo denar ima wto vrtvlnost od k atoli dan za dnevom, leto za letom in ' čana, kot od protestanta in želmlec konci Mtakaga leta nam ue cadane ml prostozidarja rSvno tako pre-nič. Za milijone, ki smo jih nagru , bavljs kot od katerega druzega madlll ini delavci, se izvoljenci Vendar pa nam pokaže provizm-ič-valjajo v ra/košji, medtem ko d no. da S. Z. Z. deluje na soeiali-mi ue moremo nabaviti niti naj laični podlagi, ker so jo delavci ir potrebnejših stvari. IVIavci, zdm- nič spravili do sedanjega atališča,
da ae vaaj nekoliko njenim konkurentom zamore *wtavljati, čeravno še nima te inoči, da bi se mogla i pust it i v boj z njenimi sovralnikt, kateri bi jo najrajši utopili v šliei vode Vpmšam gar 'kedo U je to imvedal" CklgnvoH: "moj pni j«, tel), kateri je tmlr delničar!"
To je naredilo tak nt is. da ni-nem pridobil delničarja, ker on je tudi bolj veroval mojemu naspnrt*
"Pt/ičica ne u ni niča knin si zdaj zletela! Z&peljivceui v peot prišla, NesTečnp »i «e vjela! V«|ke tri mesece je delniška seja, taan bi ae imeli delničarji pritožiti, ako 'kteremu ni kaj prav. Ako je pa mogoče predolgo čakati, ime vsaki torek odbor avojo sejo, {predloži svojo pritožbo odboru, on jo bo gotovo tudi pre-rešetai. Popolnoma nepravilno pa je od ene organizacije pripovedati privatnim oaebam, katere pridene jo veliko več zraven, in iz njih se iizcfani vbe«eda, katera žailibog je tako prifljultljena med našim na ro<lom, beaeda: pravijo in pra vijol
Po slišan ju pes laja, je pregovor. Dejstva in le samo dejstva naj .nam služijo v bodoče. Ako ho češ katero stvar hvaliti, «moraš imeti dejatvo, ravno taJio ako jo grajaš, moraš imeti tudi dejstva Ne ikot omenjeni rojak, ki mi na zadnje ni anogel dnuzega povedat kot: "tako pravijo, jaz «em ali šali" •
Na enak .način se v G. N. od 23 febr. 1.1. zaletaiva v moj dopis pri občen dne 3. jan. t. 1. v Prosveti neka oseba z nepotrebnim "pravi jo, da pravijo" in z beaedaml "mogoče nisem dobro poučena i delovanju S. Z. Z." Torej pridi z dejstvi. Ako si članek ne zapom niš enkrat, preberi ga dvukrat, da Ih> kritika odgovarjala njegov! vsebini.
Kot omenjeineno, S. Z. Z. zavzema stališče med prvaki njene vrste. Veliko boljše bi šc uspevala ko bi rojaki pristopili k njej na mesto podpirali zasebnike. Eden izmed trgovcev se je osebno izra zil napram meni: če ne spravim do 40. leta toliko skttp, da bi potem popolnoma privatno živel, ni vred no, da se sedaj "matram". (Komentar prepuščam čitatelju.) Po dajmo ai bratako roke in ako ima jo zasebniki tako upanje, zakaj bi se mi potem še Bolj trdno ne opri jeli 8. Z. Z. m h tem pomagaU sami sebi. Želim, da bi ta naša tngo vina dobila kmalu vec dobrih od jemalcev, tebi "Proaveta" pa kniaJu 1000 novih naročnikov, to bi bil "punč" kapitalističnemu razredu od proletarske mase in uresničile se bodo besede:
Zbudi se iz tvojoga spanja,
Saj že tisočletja doflgo spiš!
Konec bode pregajanja,
Ako "Ti" ae prebudiš!!
Prank Drempetič, 1268 E. 168 St., Cleveland, O
La Sails, m. w Dne 18. mares so imeli skupno zborovanje štraj kujoči cementni delavci hi zastop niki <lritšbe. Zadnji ao ae podali v toliko, da Sb privolili v osemumn delo, samo unijo podpisat se še I ►ranijo. Vpeti je vendar, da bo v kratkem stavka končana in če štrajkarji ne bodo mogli dosešt pri poznan je unije, zahtevali bodo vsaj, da družba podpiše kontrakt za koliko let bo oseinurno delo. da I	vsašt štrajkar dobi delo, kjer* je
niku kot meni Pozno je bHo, moja delel prej ln da drušba ne more |kit Ull večer zastonj, vzamem odslovili delavca, kadar bi «e >i klobuk in ndrdem; na WateHov Ii« zljnbUo, potem pa miijska pla-Hd. pa za po jem ntio t	^rmim. Upati je, da štrajkarji
vsaj to dosežejo, ako ne vsega k|f so prvotibo zalite val i. Kak«' i#var izpadla poročam poa^ie Poročevalec. ■>
Važnost oporoke.
TMSe W H
Slovenci smo večinoma zipo^ ni v nevarnih poklicih. Malo (U*. je, da bi ne čitarfi v ^ ih 0 ^ nesreči — da je temu ali «rifZ odtrgalo prste, roko, da je tega u. lilo, onega aahuio. Noben deJave,. ki gre ns delo v rov, tovarno i gozd, via železnico, (kamorkoli it ne ve, če se .bo vrnil domov čil' zdrav, če ae bo sploh zvrnil domov živ, ali če bodo prenesli nje^o truplo namrtfSftki oder. Pr^ivor "nesreča nikoli ne počiva' se k«i rad vresničuje med delavci, tdov m ni,rot, itateriih skrbnih je jh*^. gel > boju % naravo iza dosego ^ veškib potrebščin, jc annogo jhkJ naiim narodom. Tukaj v Ameriki počiva na stotine naših rojakov ki »0 zapustili to dolino solz vsied nasilne smrti, naglonm, hipom«, nepričakovano. Potoke solz «• p*! Lije za onimi, 'ki so šli i« domovino v tisoče inHj oddaljeno Ameriko za zaslužkom, n kateikn »o hoteli preskrbeti sebe in svoje z najpotrebnejšimi življenAimi sredstvi, a so padli v nepričukova-ni in prerani grob, kot žrtve po. žresnega, neusmiljenega kaprtali-saaa.
Vsle<d teh dejstev (priporočamo rojakom, da napravijo oporoke li testament, dokler so čili in zdravi na duhu in telesi* Če je premožen je, če je zapušnn Ln a še t ako majhna, testament odstrani sitno-sti iti nepotrebne st-roftke, ki lahko nastanejo, če umrli ni zapustil o. poroke. Tenement se laihiko napi-še v kakoršnem jeziku že. Besedilo naj bo pa priprosto, razumljivo. V testamentu naj se zaipu&nina pravilno razdeli, imenuje naj »e pa tudi oseba, ki naj skrbi za pravilno izvršitev testfimentne volje. Vsak testament morate podpisati dve priči, in pa doitičnik, ki & napravi.
Veliko denarja je prišlo že v neprave roke, ker eo rojaiki izdihnili .brez testamenta. Posebno je to resnica tam, če so bili dediči v starem kraju, in je praminuli u-mrl l/rez testamenta. Ce bi zaipustil testament, in bi imenoval zanesljivo, pošteno osebo za zastopnika za razdeljenje zapuščnine, kannor spada tudi vrednost življenja bi ne bila nasilna smrt talko grozni u-darec za ostale svojce v starem kraju, brez testamenta, in se postavi za izvršitelja zapuščnine, v-števil vrednost življenja pri nasilni smrti, kak premeten tujec, kateremu je na misli edino njegov žep. Glasom pogodbe med Avstrijo in Združenimi državami'mora biti pooblastilo od zapuščenih v Avstriji poslano zastopniku v A-merikd v 30 dneh po smrti ponesrečenega, <6e umre ta brez testa menita. To je skoraj vselej, pose bno pa sedaj v vojskinem času, nemogoče. Po preteku 30 dni ima avstrijski konzulat pravico vložiti pri zapuščinskem sodišču zahtevo, da se potrdi isti izvršitelj za rw-deljenje in oskrbo zapuščnine, katerega predlaga konzulat.. Pozn« ni so nam žalostni slučaji, ki »o pripisovati naravnost na rova* konzularnim pooblaščencem, kateri ne nastopajo tako strogo pro-ti kompanijam, kjer je naflel ponesrečenec tsmrt, kakor bi l»ik» tre ba. Zanesljiv, anožen roja* doseže navadno vse boljše uspehe u zapuščene kot pa konzulat.
Da ae izogne vseh teb sitnosti in stroškov, je treha r.apraviti te«t«-ment. V tem shičaju imenuje n^ li svojega postavnega zastopnik«, ki aamore storiti takoj potreber korake, .daee vse pravilno iz v n« Testament naj torej napravi vsa do, če ima mrfo ali veliko pre^v ženje, če ima svojce tukaj sit ' starem kraju, to vse naj «a «ff™ nobene vloge. Testament vsaja«/« polo papirja, napravi gs vsak sam, ali pa njegov pnjaieij. zato naj ne bo nikdo brez njrta
ARETIRAN, ERR ® r DA JB POVXROCIL »AI 8trrlbo
Emporium, Pa. - Tukaj » * retirali Prank lUueherj« ki P kaja is Avstrije ie r ^^ Aetna Explosive kmnpanl)0 sumi jen je, da je poesre-streibo, pri kateri je šest gnbilo življenje.
ca
ril rOr
vojna ii ve-Iz inozemstva.
Mili •»
„a spomladansko o-retjič, da pripravlja rf nu lastno ofeuzivo — , i Verdunu, v Aanipani-ali kjersfbodi — in ho-„ajo zavezniki medtem sla z ortfetttriranjein de-velikem kosu ozemlja, ravkar osvojili, ni Stal) danes poroča: rjem je l>rlo nekaj bojev Ht raiifli <>i*e. V oatav-rožju med Sonnue in Oi-
0	do 1 jutih spopadov, ki ovrainika precej izgub.
katero smo izpraznili, ma nedostopna za mlli-operacije, kajti odstra-sak pripomoček, ki bi iti sovražniku. Na le-
1	Mase pri Verdunu so silovito napadali naše atere smo jhn vzeli 18. la napadi so bili odbiti. .104 smo okupirali še en širokosti 200 metrov in
<*. ''' '
z ostalih front.
!1. marca. — Macedon-Med 13. in 18. mar-taše čet« severno in za* Bit olja po ljutih bojih ludemu odporu sovražnimi« hrib št. 1248, sa-)Vo in va« Raštani tri od Bitolja. Vsi so-fotinapadi so bili odbiti. 12<>0 mož, med katerimi čaatuikov in vplenili delih pušk.
21. marca. — Balkan-u: Francozi niso imeli svojih bojih blizo jezera na višinah severno od Njihove napadajoče Če-kskočile na široki fronti (jem in v ožinah pri jeze-ljutem boju, nioŽ proti se izjalovili vsi njihovi ^aše čete, kakor tudi na-iki so se borili zelo hrab-
fronta: Na nekaterih ronte je bilo včeraj vro« »nje. Naši upadi ob reki
dw, je včeraj izdal poeiv z naalo-vom: "Vojakom ljudske armade in državljanom svobodne Rusije !M apelirajo«* na nje, da dajo we za zmago Rusije, katera jim je dala svobodo. Poziv ae dalje glasi: "Vojaki! Ljudstvo vam je dalo mnogo ln pričakuje od v a«, da mu vrnete mno&o. V tem zgodovinskem momentu morate sta-1 ti ko skala e svojo vlado in pomagati svojim bratom, kl ae borijo na fronti za našo svobodno zemljo."
V	splošnem prevladuje mnenje, da bo ustavodajni kongres podelil tudi ruskim Ženam volilno pravico.
Novi minister, zu trgovino in industrijo je z zvezi z delavskim odborom, kateremu je obljubil, da bo izdelal načrte za delavske unije, ki so bile doalej prepovedane, odpravil vse kazni, ki jih je določila prešnja vlada ca štrajke, uredil regulacijo delavnika in delovnih pogojev in ustanovil delavsko zavarovanje. *
Reflorma se je začela tudi v armadi. Imenovana je komisija, ki bo izvršila to delo. V armadi bodo odpravljene mnoge družabne ovire.
J: tv
.., ■ t. Splošna amnestija.
Petrograd čez London, 21. marca. — Začasna vlada je danes pro-glasila splošno amnestijo (pomi-loSčenje) za vse politične "zločince". Proglas zaključuje: "V imenu histprične praviee in v proslavo triwmfa nove Rusije ki ima temeljiti na pravičnosti in svobodi, proglaša nova vlada splošno politično amnestijo".
V	pondeljek zvečer so imeli socialisti velikanski shod v mestni hiši. Na shodu je govoril justični minister Kerenski. Med mnogimi »amderr z napisi v dvorani je bilo tudi bandero \ narisom: "Smrt našim sovragom, starim ministrom!" Kerenski je potegnil rdeč robec & žepa in začel mahati v znamenje, da naj bo vse tiho. Nato je vprašal množico: "Ali mi zaupate t'' O rombvit i " Da |" je bH odgovor. Kerenski je nadaljeval: "Ruska svoboda temelji na pravičnoati do vsake osebe. Atari ministri, ki nocoj sedijo v pe-tropavlovski ječi, ao opravičeni
in Stokodu so se dobro..do smrti .iz. osvetoželjnosti. Koli-
Ujeli smo 25 Rusov. • M. marea. — Topniška t je bila precej živahna. Ijuti topniški boji v oko-1'aisubio, na planoti Asi-tolici Tolmina, iztočno od i ua Krasu. Spopadi med i partijami so bili na slo-osso Casino. End naših je ujela sovražno stražo k nekaj municije. , 21. marca. — Na pri-ronti so bili avijatiki in recej aktivni. Južno od Sifser so naši planinci o-gorski vrh na Ilopen-
Na morju.
21. marca. — (Brezžič-radno se razglaša, da je k a potopila na Hredo-morju večjo francoako d jo Dnntonovega razre-la ima 12.000 ton. Ohe-»anja admiraliteta, da so ik«> v blokirani zoni poto-»>j« dni 116.000 ton so-in iHMitralnih ladij.
CI 80 UHIČILI NKM-0 TOPNICARKO.
tf. 21. marea. — Vest iz "Ka se glasi, da so kitaj-razstrelile nemško top-
v tsingtajski luki. To se fcmalra za prvi vojni akt »inčiji.
t. 21. marea. — Vlada je dvema dnevoma ukazala au p<rslauiku in konzu-1 os j zapustijo Kitajsko, doji up morejo oditi, ker *"»» iti. Nsmeiaaeedrfts
kor ^e v moji moči, bodo vsi sedeli pred sodiščem kakor vsak drugi hudodelec v državi, in kadar bo izrečena obsodba, tedaj jih zadene kazen, prej pa ne."
Delavska množica je burno o-dobravala govornikove besede in shod se je mirno končal.
Oarja so saprli?
London, 21. nmrca. Reuter-jev poročevalec brzojavlja, da je provizorična vlada ukazala prijeti bivšega earja in ga zapreti s carico vred v Carskem Selu.
0n8tracuk RUSKE
armade.
«'** London, 21. mar-r tPmiflnih
"'»••ih ho pozdravile re-' lik itn i demmsitraei-
F'tro«-ilo B|Mjf ,|a je gc-• K»ij. v, i^f generalnega
l^'itel v gl
Ravolnoija ja stala 700 fatev.
Včerajšnji listi v Petrogradu poročajo, da se računa število mrtvih in ranjenih v osmih dnevih revolucije na 600 do 700 oseb. Pogreb za mrtve je določen za 23. tnaroa in ta dan potem ostane kot narodni spominski dan.
•Poročevalec tudi brzojavlja, da je hotel neiki kava liri jski častnik včeraj napasti miniatra Korenskega. lastnik, carjev priataŠ, jc prišel v ministrovo pisarno pod pretvezo, da Izroči pismo ministru. Ker ae je obnašal sumljivo, ga je prijel stražnik m našel pri njemu revolver namesto pisma. Ustnik ae je naglo Iztrgal m namerit revolver nase. Obležal je mrtev.
Ortodoksna duhovščina v Kijevu je pripoznala novo vlado.
Generalni guverner Gondatti gubernije Amur v ftibiriji je bil včeraj aretiran; obenem je bil zaprt tudi gemral Mevčenkov, poveljnik aibiraklh čet. Knez Mer klenburg-Htrelitz je tudi v ječi. Carjev dvorni minister, baron Prklericks je tudi aretiran.
Petrograd, 21. marea. — f'aso pisje, ki ima zdaj svobodno bene do, tekmuje med seboj v razkrivanju raznih skega dvora, lov je bil pogreb niha Rasputina
umorjenega pred nekaj meseci v reki Nevi, Car je del pripeljati truplo v »vejo palačo. Peljala
PR08VET1
la velik škandal in vse kc je zgražalo nad carjem,
"Utro" v Moskvi poroča o zadnjih treuotkih carjevega vladanja. Vlak, ki je vozil carja v Petrograd, se je ustavil na postaji ViŠeva v noči 14. marea. Njegovi spremljevalci no že znali, kaj se je zgodilo v Petrogradu, toda cur-ju ntso nič omeniti. Tudi brzojavko katero je poslal carju Rod« zianko, predsednik dume, so zadržali. General Vojekov je celo govoril carju, da so v Petrogradu popularne demonstracije njenm na čast. Polagoma je pa cur iz vedel, da ni vse v redu iu zahteval pojasnila, tedaj je pa vstal general Zabel in povedal: Pe-trogrudu vludajo revolueionarei na čelu 60.(HK) 'vojakov. Vaša visokost je izgubila prestol.Ne pe-Ijite se dajje. "Car je bil tako prestrašen, da ni inogel govoriti, nato je pa divjal nud spremljevalci, zakaj da nm niso tega prej razotMi. Na postaji Dno je prišel ear ju nusprotni general Ivanov in povedal vse, kar se je zgodilo in potem je dodali "Ndinii stvar je, da odpremo fronto ob Dvini in puatimo Nemce v Petrograd. Oni bodo že naučili knnn lje v Petrogradu, kuj se pravi revoluclonirati." — Car je pa odgovoril, da ne mara hrti "izdajalec" in da se rajši podvrže svoji usodi.
Orne vesti ii Berlina.
9
Berlin, 21. marca. — Tukaj poročajo na podlagi vesti iz Kodu-nja, da je ruska revolucija tirja-la najmanj 4000 mrtvih in ranjenih. Na tisoče oseb je bih) are-tiianih. Ministra za poljedelstvo Ritiga so živega sežgali. Nova vlada nI še storila ničesur, da hi preskrbela živež zu lačne množice, ki potrpežljivo čakajo nn hrano. Politična amnestija se ne nanaša na Finsko in Finer niso nič kaj zadovoljni z novo,vlado.
Profesor Sehieman prerokuje, da prihodnje poglavje v zgodovini Rusije bo krvava civilna vojna. Veliko je še krajev v Rusiji, ki se niso podvrgli novi vladi, posebno pa na kmetih, iti poročilo se glasi, da kmetje paradirajo od vasi do vasi in pojejo carsko himno.
NOV korak za MIR V NEM OlJIt — VESTI 0 REVOLTI.
London, 21. marca. — lz Haagu poročajo, tla se Nemčiju pripravlja za novo niirovuo gibanje.' Nemški odposlanci se mudijo na Nizozemskem in v Avici z navodilom, da indirektno poizVedo, kakšno stališče zdaj zastopa Angli ja s tvojimi zavezniki z ozirom na poenehatije vojne. Odposlanec r Sviti je eden vodilnih nemških ttfoveev in oni na Nizozemskem je pu visok uradnik v vojaški službi. Zadnji je omenil postrani, tla jtj revolucija v Rusiji omogočila nov korak za zhližtinjc med centralnimi sHami in entente. Dejal je tudi, da Nemčija ne more govoriti o osvoboditvi Poljakov, Litvlnov in drugih narodov v Rusiji, ker že imajo avohodo. O-nienll je tudi, du je Nemčija voljna pustili Poljsko, ako Rusijn jamči, da l>o Poljska avtonomna.
Dalje je iajavil odposlanec v Švici, du se v Avstriji posvetujejo o avtonomiji za manjše narode v dvojni monarhiji in da ue mislijo veliko izpraaiinjati državnih meja.
Bern, Švica, 21. marca. —• Semkaj prihajajo vesti o velikih nemirih v iiidustrijalnih središčih Nemčije. Ruska revoluciju je razburila ljudi in zelo resne agitacijo so tiru v Monakoveni, Lip-skein iu v Draždanih. fttrnjki so na dnevnem redu.
London, 21. marca. — Veaf pri-haja iz danskega vira, da je v Hamburgu izbruhnila revoluciju. Vest ni potrjena.
Stovittki lirMn
tJatenovij«** t. aprila
GLAVNI BTANt 1067-M BO. LAWN D ALI AY&, CHICAGO, ILLINOIA
lakarp. 17. iaalja 1907 v 4rt lil(«•!•.
Kadar nanosa pogovor na 6aao-pite, omenita "Proavato" in pridobita naročnika, kdor is ni Liit stana la $3. na loto in $1.50 sa pol
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. La Salli St., Chicago,
ki je Udelal načrt sa gl. urad S. N. P. J. se priporoča Slovencem za izdelovanje
ttavbinakih načrtov. Tel. Franklin 6601
TEL. NA DOMU AUSTIN S6008
trhavki odbob:
t'r*i*d«lk: Joka Vogrifi, box M0, U Bali«, DL I. J»o^>rodao<UU: J. Urotkovlt, B. F. D. 4, be^ H. <H*ar4, Kaaa. II. Po<lprodtodBUt Jotot Kuhalj, NN Bwlftg avo., Bo Okloafo, Iii. Tajolkt John Vardarbar, t70t Bo. Uwoialo Avo., Okloago, IU. Blagajniki Aatos J. Torbovoo, P. O. Bos i, OUm% UL ZapUuLkiri Joka liolok, 4008 W. lUt Bt., OkUif, QL
NADBOBM1 OOOKl
J*t« Imbroti«, 851 bOx» Caaoaibarg, Pi 1'
Paul Horgor, 741— la« Bt., U Ballo, m.
F. H. Touohor, 074 Akaaj Avo., Book BprUgo, Jfjs.
POBOTMI oomi
Astoa lir Ml, 811—86tk Avo., Now DolaU, Joto BodlAok, 87» bos, Bmltkon, Fa. SoJolf HotorAok, 488 boa, BrtdgovUio, Ps.
Joto Zavorteik.
VBMOVm KDBAVMXX1
F. J. Bora, M. D., 8808 Bt CJUiv At%, tliT>Bia V8B UENAENB BADBVB DV tjTVABI. kl S8	gL
tn B. N. F. J. noj aa potujaJo aa aaalavt
JOHN VEBDBEBAB, 2067-60 Bo. Lawndala Avo., Ohloafo, DL FBITOtBB OLBDB OBHBBALMBQA FOBLOVAJIJA laalevt
JOŽB ambbotio, mm ml BADBVB FBBPimLJTVa VBBBOI B, MlM ■Unca, ao potlljnjo sa aaalovi
ANTON HRAST, 811 — »Bik Ave., Now Duluth, Ml.o. VBX DOFIBX .raapravo, tlankt, ■■■safll MA. m "FvoevoSo"
aa nooiovt
ubbdniitvo "pbobvbtb", 1867-m Bo. laVBialO ava, OMaSfS, vb8 upbavniBkb btvabl
rpRAVNIŠTVO "PBOBVBTB",
V koroapoadtaol • tojnlttroa a h. f "Proa-oto" ae rabite basa d ako toUW, Ba bo vsaki
Sojo |I«TM|« uproToogo odbora m rrilja 2otrtok o bioooo«. ZoAotok ob oal «ri
K
m psBUJaJe aa
Ato., Obioogo, M
ko Je to
prva »roBo fai teotjt
NORTH SIDE STATE BANK
HOCK, srw/tcs. wyo. IMA kapitala in rezerve 1100,000,00
Jo Izredno pripravljen in opremljen za poslovanje h SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In druflml SLOVANI
Ml poftlljanin dciikt vdltm prijMi«l|rtti v »um itojiniviivi |»n najttlliil« »»n»h.
PlaBulemo 4 odototn« otoreatl na banBa vloga.
MOČNA, KONZERVATIVNA IN nafaituna in8titucija
KOLIKO in kaj pridelate, je vedno odvisno, kakšne vrste semena ste sejali. Da bodete imeli dober uspeh, kupite si vsa semena od največje tloventke semenske prodajalne v Združenih državah. MJ IMAMO POPOLNOMA VSE VRSTE SEMENA impor-tirana in domačih kmetij, zelenjavo in vrtnih eemenj.
Naša semena so j am če na, da bodo dobro obrodila.
INTERNATIONAL SEED COMPANY
101 DIXON BUILDING, PITTSBURGH, PA.
Zelo važno!
Vm naročila o oaoaku Bo 81 00 In vot pcliljano po parcol poiU
Kitalno prosto mm vm krajo ruioalb Briar. PoJIjito nam Boaor v priporočano* mlirntm, • k«pr«B oil pa poltaoai Monap
Da nam olajiate naie delo, prosimo, da vedno naročata po HevilkaH.
CENE SO:
t (.rmiill Lima UM..........
S K »In i r ul*tl liM..........
4 l»l*iMat kmtrn* rptmtl litml . 7 AU»k» irtli, 41 ap«vaa «nu, ■ ImiwrllfMl vrtal grmh, 70 vr»U ...................
......ta« Aiviuti
......to« ^
......laa
......lOc
die vll#
......tO« Zavltofc aa«ptot
ZčvitoC atc
0 ImporllrBMs boru ia, oo 4m«v m vrati. 10 Mimclnl Wall iparaaUava
»I "
iMMrUrcaa vrta«
■■mMPMBIP
>|«an« I«la*l« IW. loa 7it 14 liNMrlirMM Dulik /.In.tu aama loB It* ZnvIlab
npuilirani vru IK Pafjaba |wh ts i I v In« raja
llWNNTti
1»
>|wrltrM« ifdno
IV* Zavilab M« plm\ fa XavlMi 18*
'A:
vilah 40«
. IS*
IS MmmU« ruOataga »alja ..m. II iMMrllfM« bu»»n)ava MM, I
17 VaTlti r
Klavnem ataim , stu g* mininter 1'rotopopov hi fe-
'»'■y> nove vlade in eorje-
p *d ^ jih fK»7.iv«|, da
l»»*ijoa novi vladi. Y'ete ao r»kale v velikem obhodil r J'- israla msmeljece. "I K«,niiW.tr, ki je imeno-Bat v iVtrofra-
neral Vojekov v rarjevetn avto-inoblla. PofreH «»e je vr«ii i* dvome rerkve f velikimi reremo tri jam i in meniha »« p«»loiHi v nrr brni krati r rakev. Za krmo p at opal ear, earfes in nebroj dvornih velikaAev. Afers jo povrn^i
I a Import lt.no SO K uma,*«
Kalif la v*f MM .
ss
ImpmrUrmmm plan la I
JaJtaN raaUUah«
Vl.0,
SS laywllryw a kmt»r»m mm
27 laiparlliiM«
plavili
ra vaak
I
4uNNiahl
jBa to«
til aalalna
. ... .ISA i
/avllali Ma
Aaviiati 40« awoaa
If« ZavliaO 10«
irt IS« /avllah 40a | 10 IO S 10« ZavlMi 10« jarm ZavMaO 10 S 10a AavliaO
SI l»p«rlira«a /at.ulna mm
I M»»r I Irana partalpavu 14 Imparltrana a«M« M Nava4r»l
Mr Ml ............. ......
SB lN.pMH»aNo prapribava MM . .
JO Impmrtlrmmm ku«»* nm......
IT lm|Mrllr*M r»4bv»r»a mm* »a « iMlOMtl Mar*«« raObvtoa mm .10 ImpMt'raNN r.Srla* mm, , mi ru4ara paialy—ta i.SrW 41 iNtp^llr-ana mm	ra4bv»M 10 S IS« /avllab 40.
4S iNHMTliraNN r abtma apiNa/N«
.....10 O IS« UvlUb SO«
la| paraOttalbNva j
. .»saaa« /«vii*b
40 ImpmMtmm $tmdmm r»paa mm., IO S II« iCarltab SO
10 S 10* /a v 1Mb SO« mmmmm
10 B 10« /a v I Mb 00« | Ik
tit I
ioa li
•SA I IS SI
10 a t
Itttm /«vlMb «0«
46 Impwr1tra«a (T«
| 10. OO* | lb
aa*« toe | I a. ao« t io
INTERNATIONAL SEEUiCO.I
101 DIXON BLDG. pi ttjt au poh!pa
V MESEČINI
Zgodbe b dolino iontfior jonsko, •pisal Iran Cankar.
' i	(Konec.)
"Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih krajih!" Debeli poštar se je trudoine vzdignit Vzdignil ne je, segel je v žep m je ponudil daearju molče lepo črno tabskiro. Daear je vtaknil vanjo palec in kaaalec, ponjuhai je ter je kihnH, da se je razlegalo zamolklo po jaaL
"Otroci mi kriče doma T' je tožil p<*tar. "Človeku ni »noči spati, pa sem se malo izpre-hodil, ko je lep večer."
"Otroci ti kriče, kanalja!" je pomislil daear. " Knemu je petnajst, drugemu trinajst let, pa kričita, <ls ni spanja otfeni! — Tudi jaz," «e je nasmehnil hudobno, "tudi jaz sčm se malo izprehodil, zakaj v nogah me je trgalo, da nisem mogel spati."
"Protin je huda reč!" je odgovoril poštar z žaloMtukn obrazom, njuhal je ter si briaal nos in ustnice z velikim rdečim robeem. Nato se je o-k retnl počasi, iztegnil je roko in je pokaral na samotno hišo, v mesečini pismenečo.
"Cšgava hiša pa je tam T Nikoli še nisem vi-del te hiše. Prijazna hiša je."	%
"Tudi jaz je še nikoli nisem videl," je odgovoril daear.
" Morala je izraatla is tal šele nocoj to noč." "Že mogoče!" je pokknal poštar. "Velike reči se gode dandanes ua svetu in tehniške znanosti napredujejo neprestano. Vsak pciten človek je za napredek m ja« sem ranj. — Okno je svetlo iti koristno bi bilo pogledati, kdo je prižgal tis. to luč; zaksj tatov in razbojnikov je veliko v teh krajih!"
"Koristno bi bilo pogledati in Bogu dopad-Ijivo!" je potrdil daear ki napotila sta se preko svetle jsse; njuni dolgi senci ata se zibali, segali sta prav do samotne hiše in sta rasli zmerom više na zlatožarečem zidu. —
"Previdno!" je opominjal poštar, "previdno iu oprezno! Razbojniki atoje ob oknu, lahko bi naju ugledali. V senco, prijatelj daear!"
Zavela sta na levo, v senco košatega bora. Poštar je upognil glavo in je strmel v okno, da* esr si je Ml m navade zasenčil oči z dlanjo. "Ali kaj vidiftf" "Ničesar ne vklkn."
Dvoje senc je stalo mimo v izbi ob oknu, molčalo.	'
Veter jo sspthal, zašumeli so bori, zgenili sta ae tihi senci.
"Ali si kaj ališolf" "Ničesar nisem dišal; gozd šumi." Zgenili sta ae tihi senci, vzdignili sta se, temna roka je zaprla okno.
"Jaz mialim," je izpregovoril poštar, "da ae gode za tesn oknom nekrščanske reči. Nekdo je slonel ob oknu, nenadoma je vstal, kakor da se mu je vzbudila slaba veot, in je isgkiii v izbo, ds bi se skril poštenim očem. Iktmi, vprašam, je k-Kinil tja, kdo ga jo kiiealf" "Treba bi bilo pogledati." " Pogledati bi bilo treba " Ob robu jate, v robu sence, v dolgem kolobarju je stopal debeli poštar z opreznimi koraki. Z opreznimi koraki je stopal dolgi daear sa njim. Ob hiši, <ob zidu, ob oknu. Hpel se jo pot tsr na prste, pogledal je v izbo m se je takoj potuhnil.
"Ali ai kaj videl t"	\
' "Zlodeja sem videl!"
Visoki bor ae je stresel, lomile so se veje, vo-liks črna kepa se je spisttila na tla. Is gozds ao se prikazovale čudne sence, zibajoče ae, omahujoče Poštsrju ao se ješili lasje, daear se jo bil sključil v klopčič in zobje somu šklepetali.
i'ma kepa, borov čudni sad, se je polagoma razvijala, zasopla je teik« ki je vstala.
Daear se je zravnal, obraz se mu je širil, ši-ril Ht' je zmerom bolj in ki se je razlezel napo-sle,| v tih, prešeren smeh.
"Ali ste se hudo ranili, gonp<Ml župan t" "V životu me malo hode, drugače ui nič hudega. Vea razbojniški je svet dandatie«. ftel Nem se bil malo izprehsjati, da »m pregmijal tatove po
s vo jem giadu."
"Po drevju." *
"Tudi po drevju. Kaj si ljudje dandanes vwega ne ramislijo! Uliko bi bil kdo idtrit v vejevju, pa bi ga od »Jolaj še n Svetilko ne »teknil."
Hunio s<> ntšumeJi *m»H ; četvero širokih senc, četvero debelih rodoljubov ae je izluščilo k mrs-
ka. Med bori so se zasvetili naočniki učitelja fevi-tigoja, dvoje velikih, strmečih, prestrsfanih oči.
- "Na kolena, neveoiiki!"
Glaa županov jo bil poln groze in kesanja.
Burno ao zašumrli bori, nad bon se jo vsdig-nilo dvoje velikik črnih netopirjev in jo ssoenči-lo vso jaso a silnimi perotmi. Župan je vatrepetal in je prebledel in ae je zgrudil; spoenal jo obraz, ki ae jo bil zasvetit visoko v zraku v svetli tne-
Tone m Manea sta pokleknila poleg njega na desno in na levo Župan se je dotaknil s čelom tal.
"Grešnik aem, o Gospod, ne sodi me nemeni-
Ijenol"
e
Za mizo so sedeli rodoljubi, pokušali so vino z dolgimi in resnimi puoirki in ao gledal* tomno ' predse. Kaj ae je pripetko v lepi Sent flor jonski dolini, da ao gledali rodoljubi temno predse f . Osoren in zamišljen je sedel na stolu šent-florjanaki župan in ni ispregovoril besede. Kaj se je pripetilo, da ni izpregovorH besede šentflA*-jsnski župasif	e
Molčali ao dolgo, tudi župan je molčal hi celo učitelj Šviiigoj je mislil globoke misli.
e
"Rodoljubi!" je izpregovoril župan, ko je minilo sedem dni. "Rodoljubi, priiio je pohujšanje ▼ to lepo dolino šentflorjaneko. Tako je, rodoljubi, v to lepo dolino šen t flor jonsko, ki jo je Bog s obilnimi čednoefcni in dobrimi letinami, se je bil prikradel zapeljive« v človeški podobi. Jas pravim: sveta dolžnost nam ukazuje, da stopimo z združenimi močmi na branik naših svetinj m ds poženemo Antikrista, odkoder jo prišel!"
Zelo je bila pogodi učitelju HvMigoju ta lepo ubrala govorica in nič manj pogodi ni bila o-stalim imenitnim rodoljubom.
"Odkoder je prišel, pravim! Nobene praviee nima, da bi trosil pohujšanje po tej lepi dolini šentflorjanska. Tako živkao, rodoljubi, pošteno in krščanMko in se trudimo za blagor naroda in za vaeobči napredek: pa glejte, pride pritepenee od Bog ga vedi kod, pljuje na. naše koristno delovanje in aeje pohujšanje v naša area. Ali naj dovolim l/res odpora tako početje f Nikdar!"
"Nikdar!" so zaklicali krepko imenitni rodoljuba.
Za pečjo se je vzdramil maček, zacehal je, odpri je zaspane oči*, pogludil se po smrčku ter spet sad romal.
,4 Polenemo ga, odkoder jo prišel ! Ne porojen ni v te j lepi dolini šentflorjanski, ne udomljen! Njegovo meso ni naše meso, njegova kri ni naša kri. Sedi, učitelj flviligoj, moj prijatelj, sedi ki napiši moj ukaz!"
Pili so imenitni rodoljubi in so bili navdušeni^ učitelj A vil igo j je nateknil naočnike, pomočil je pero in je pinaJ ukaz.
e
Veselo svatbo sta praznovala Manca in Tone. R vat je so se gostili tri dni in tri noči, popili ao sedmero veder vkia, pojedli dvoje volov, .&tve-ro telet, šestero prascev, owner o jareev in Kure-tine brez števila.
Trot ji dan je vprašal daear poštarja in je porn ežiknil z zaspanimi očmi.
"Kaj praviš t"
"Da jo je Zlodej vzel."
"Prekanjen si, poštar, ampak premalo ai prekanjen. Jaz sem ga videl, tiatega Zlodeja, ko aem bil zadnjič v Ljubljani. ftkric je, naočnike noai, lepodišeče cigare kadi, za babnšeami hodi in denarja ima kakor pečka."
"Pijan ai, daear!"
Daear ae je zvrni! na klop in je spal, poštar se je »vrnil poleg njega.
e
^ To je bilo tiati dan, ko je stopal v hrib atari in nadložni piamoivoša. Veliko pismo je nosil a seboj, debelo zapečateno. Popil je bil na svatbi, ko je šel mimo, bokal vina, učitelj ftvfligoj pa mu je izročil veliko pismo, debelo zapečateno. "Neai ga," je rekel, "nesi ga in nikar ga ne izgubil" Nato so mu pali naočniki na tU in tudi sam ae je zgrudil.
"Neai! Neei!' 'je govoril nadoloini pismo-nošs. "Že nesem, ampak kako bi prinesHf"
Noge soJse mu opletale; scAnee je sijalo, toda zdelo se mu je, da aije mesec.
ftel je. šel, prišel na jaoo, atopil pred hišo, pred duri.
"Odprite!"
In glej, duri so bile odprte. Toda veža je bila prazna, prazna je bila Mia, človeka nikjer.
"Oglasite se!"
Glami ni bilo. Zamolklo so odmevale prasne stene.
Piamonoša je legel na tla in je zaspal.
Sirom Amerike.
ŠTIRIM RUDARJEM JE ZAPRT IZHOD.
Pittsburgh, Pa — V rudniku 11 cel a Coal itn« I Coke kompanije. k i mi« nahaja blizo Hrowviaville, Ps., se je dogotltla ra/Mtrelba. Štirje rudarji so ostali v rudniku. I/ l'ilt*burgha *<> <slp<Mloll voz z re-teilum opravo .	.
$13,000 ODŠKODNINE ZA TRI PRSTE NA NOOI
Brookly, N Y. — k w. hihs
l.<«nipauija je izgnbiU priziv pri ui|\i«jem iMslišču, ki je potrdilo t ri/«H«lho nižjih i mirt sne v prilog Hctuemu 11 thner Canuuiti in nje-tr«t>«tiiu očetu. Hod išče je dečku l»ruiislo ♦ hm**) mUkmlnine, «m't1u |mi % \ (sni
S januarju 1<IU> m* je drček
igral na ulici. Kedel je na hodniku, noge je pa itnel na cesti. Naenkrat je prklrvil krog vogla tovorni avtomobil Bl**» kompanije in je dečku raneč.Hl tri prste na iogi, <la «o mu jih morali odrezati.
Sodišče je bilo mnenja, da je tnslnmarnost avtovodje povzročila nezgodo.
28LETNA 2ENA TOtI SOLIT-NEOA STAlOKA. OR JE NI
poročil
New York, N. T. — Gdč. Msy O Won, n tars 28 let toži »Metne-ga John H Mannings aa $1.000. 000 odškodnine, ker je obljubil da jo poroči, pa je prelomil obljubo. Manning je bankir in bersni me-šetsr m posedajo bije $15,000,000 O'Brien prsvi, ds ji je re« ob ljubil, ds jo poroči, a opocicija »»d ■trani njegovega sina in hčere je bila tako velika, da je opustil poroko.	«
DO SEDAJ ft£ NISO ARETIRALI NOBENEGA ODERUHA.
Boston, Mast. — Velika porota, ki je preiskovala vzroke za draginjo, poroča, da ji je bWo nemogoče dokončati preiskavo o draginji in priporoča, da se nadaljuje s preiskavo.
3« VREČ EA BRITSKO POSLA NIBTVO JB BILO PREISKANIH NA PARNIU Sa-X0NIA."
Now York. N. T. — Ko jo angleški pamik "Sascmia" priplul v pristan, so pronašk, ds jo bilo 26 poštnih vreč prerezanih v katerih je bila pošt« sa britsko poslaništvo.
Ko jo bila tatvina odkrita, no preiskali moštvo, dva potnika ▼ kabini kt enega mtnika v saod-k rov ju, našli pa nko aletk
BANKA JE PROSILA ZA SPRE MEMBO IMENA.
Los Anglolos, CaL — German-AmerieMi Trust and Savings banka, ena najstarejših bank, je prosila, da se ime tvrdke spremeni v "Guaranty Trust and Savings Bank." Tvrdka navaja v prošnji, da prejšnje ime zavaja ljudstvo, ki mkdi, da je banka lastnina Nemčije.
ROPARJI SO OPLENILI VLAK.
BnfftUo, N. Y. — Pri Althol Sprkigsu so bandit je ustavili tovorni vlak m so z orožjem odgnali vlakooprerono osobje. Ns to so odprli tovorne vozove in pobrali iz njih blago.
Pred tremi leti so bandit je tak rop izvršili blizo Niagara Fallsa. Ukradli so za $50,000 svilo.
Kadar spremenite naslov, z»pt Mte vselej stari bi novi naslov.
za Pittsburgh Malleable Foundry in sicer jih rabimo takoj, etalno delo. Ni stavke, dohra plača m lepa prilika naučiti ae livarstva v kratkem času. Pišite nam na na-slov * ■	-
CHARLES MUELLER, 420 North Higland sto.
Pittsburgh, Pa.
Važno naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjamo ,da smo pričeli s stavbin-sko obrtjo in ae toplo priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom v West Park-u. Kadar nameravate pričeti z gradnjo hiše ali drugih poslopij obrnite se najprej do naa; naše delo je prve vrate in mi ga tudi jamčimo. Ker pa nimamo nlkakih agentov ali drugih osebnih agitacij, apeliramo na vas, da se vaak sam osebno obrne na spodaj omenjeni naslov. Podrobnosti o nas, o našem delu in za naš naslov lahko izveste tudi pri John Brodniku, gostilna, West Park, O. Se priporočava Peter in Jakob PornŠok, Box 177 Settlement Rd. West Park, 0.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK I3S Pena Aw* Pittsburgh, Pa.
■ ii................................
wm.
mJUMlS.
Bfce pe tabes. e »ta.
CCi ii.55B.CrS
SJSSfi&A

pozor rojaku
Naznanjam rojakom« da odprl trgovino g msšsnhn blagom in so priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno postregel po smerni eeni.
-------Z0RNIX,
HERMINIE, PA
zmerni ec
AHTQIT
__
Pozor rojaki!
Kadar potrebujete pisalni pa pir in kuverto s vašim imenom in naslovom tiskanim v oglavju, v-prašajte vselej sa ceno pri meni
MIKE ČEBAftEK, Box 148, Van VoorWs, Pa.
»ARMA hapeoda,
Naprodaj je laiakrors farma z vsem poslopja C poliniljcodmestaKaire^i
00 akrov je obdelanega Jt je poraščen gojzd in p^
da potok teče preko te fjz' je z Žico ograjeno, do J/ 5 minut hoda. Za vsa ua jasnila obrnite se do
j. K0DRICH, 126 Jefferson Ave
Za vsebino oglasov ol no upravniitvo ns
IAMCENA dobra vina in likerji ^
y UMI« la m Iriln u vas la vala Iraiiu u loki
V BERHARDOVI VIHARNI
Pošil|atel|em denarja!
fie vedno ss lahko denar pošljs v staro domovino pe bresiiis«a| la potem pošte, toda sprejemamo ga lo pod pogojsm, da sankT gočs izplača s zamudo.
as be v aeb—— sleiaj« IsgaUjsa, ampak aastati
mo
Pe kreašUMSi brsoJava so samoro poslati lo okrogle znetk«. primer 100, t00, S00, 400, 500, 600 ia tako dalje do desat tkol brzojavne stroške je najboljše, da ss nam pošlje $4 sa vsak nsalor; ao kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali m prt Z o sirom ss sedanje razmere, ko se vsljsva denarja vetkrst itpi od sedsj asprei do preklies, szo se bode eepa kroaaa zvikaU/l
II denar aa pota do nas, istega sadrftali, Ur s pošiljateljem »topili ogovor.	•
Denar po svišsai eeci bomo le tedsj odpoelsll Uko j sspraj. tkoki Ijstelj izrecno zahteval, da naj »e denar odpošlje tsdi v elsUju, »kos! kronam zvišs.
Kdor ieH, da se izplačilo izvrši po hrssiU»M brsejsvs, u] na denarni nakaznici "pošlje naj so brzojavno".
Sa osne poglejU v lim "Glas Naroda".
TVRDKA PRANK SAKSKB,
SI CertlaeJ« Str—t.	Rev V*
i? (r4rj n11J rJ N rJ rJrJrJ rJ rJ rJ rJ rJ N r J r J r J r J r-> r-> r J r J n r j r j n n r j rJ r J r J r:
Pošiljanje denarja na
Ogersko brzojavnim potom.
Kron
Dolarjev	Kron	Dolarji
	coo.. ;...	........ 741
.. 2G.50	700.......	ttj
.. 38.50	800.......	.......
.. 50.50	900...	....;... hoj
.. 62.50		........ 122.
Pri teh vsotah je že všteta pošiljatvena poStnina. Kr. Ogr. Poštna hranilnica z Budapešta, brzojavno ui ni, da je poslani denar sprejela, očeimur vas brezplačno obv stima.
MI JAMČHMO VSAKO POfelUATEV.
TRANSATLANTIC TRUST COMPi
67 WILLIAM ST*e NEW YORK, N.Y.
Edino uradno zastopništvo Kr. Ograke Poštne hranilnice
ditnpeita.
KUPITE VSE LIKERJE, KJER JIH DRUGI KUPUJSM I NAJSTAREJŠI USTANOVLJENI TVRDKI LI0Uff V PITTSBURGHU, PA.
Nana dolgoletna skušnja v tem poslu nas je naučila, kahst strežemo ljudem. Oglejte ai naše cene:
Rdeča ali bela ržena whiskey.......galona od $1.75 4sH
Rum ali korntni vhiskey..........galona od $1.76 do t
Brinjevoc ali spirit.............galona od $1.76 do $»
Konjak ali slivovica . ...k..........galona od $2^0 d« J
Torkoly ali slivovksa...............galona od $246 d« P
Konjak, ali Umol..................galona od $3J6 4š|J
Hrnškov ali broskov konjak.........galona od $2M d« P
Roztopčin al! pepermint liker.......galona od $2.25 do
Rdečo ali belo namizno vino.........galona od $1*75 do.
Mi plačamo ekapres ali vožnino od pošiljatev, kri presefij«' Z naročilom pošljite poštno nakaznico, ekapresno nakaznico f gotovino.	*	j
Bn sam poskus Vas bo prepričal, da poslužkno naše roj«*« M no in pošteno.
Cenik pošljemo breaplačno vsakomur, ki vpraša zanj.
Mrs. Riok, Mail Order Dept.
W. O. SCHMIDT COMPANY,	j
100 SIXTH STREET	PITTSBOMM
-
Mogoče "Cam ie ni znano,
kje se dobi najbotfe blago to trOU in po nizki ceni. Tako mesto jo samo eno v Ameriki k to jo trgovina na veliko Breman h Osgood v PitUburgh, Pa. Paaoo prečitajto aledeči cenik:
4 L et. belo ali šrse B. s O. raaai wktakj gal. H-7S • I. st bele aU šrse B. s O. rami wfclekj gal.. 2.00 T L st. bele sli šrso B. s O. rani wfciskv gal.. ISO
10	1. st bele ali šrse B. s O. racal wkiskv gal.. 100
11	L et. belo aU ime B. s O. raaai whisk? gal.. S40
Pravi fini Terkelj gslos............||60 do M0
<*■U stošaa alieevka gslea..........«J0 še M0
Keajak galona ....................$gM ds «0.00
Najfinejši Kimali ali braškoree gsloe.SSM. jj Flao belo ali rsdeše saatime viae	dV M
:t5So 4. ij
Sladki Tok nje vee, galoa. Piei Temni rsm, galea.... Prava .Boroeftika, galon. .SBJO, SS^S,
ia . . ...............i. uk0
▼iaaka teeta, galon..............13 00 '
Mi plašamo pošiljat vene stroške na vsa naročil a od $S.OO in veš mod Now Torkom io < Pošljite denar v priporočenem pismu ali pa po štnem sli ekaprosnom Money Ordern. PiMto nam v slovenskem ali hrvatskem jeziku.	1 _
BREMAN & OSGOOD
112 FullortoB St.	PITTSBURGH, PA.
JOSEPH PALL,
b m
J