Političen list za slovenski narod. Fe poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. \ Naročnino in oznanila (inserate) prejema UDravništvo in ekspedicija t nKatol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Kokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob 1/t6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 16. februvarija 1893. Letnik XXI. Vicit Leo! „Misericordia et.veritas obvia-verunt sibi, iustitia et pax oseu-latae sunt." Ps. 84. 11. Te krilate besede psalmistove prihajajo v spomin mislečemu katoličanu v svečanem trenotku, ko tekmuje vesoljni svet, kako bi lepše in dostojnejše izrazil ljubezen Očetu krščanstva, kako bi zadostno počastil namestnika Kristusovega. Očitno se javi v teh zopet in zopet se ponavljajočih svečanih obletnicah, katere praznuje stolica sv. Petra, prst božji, ki vodi in čuva svojo ustanovo na zemlji. Bili so časi, ko je v drugačnem cvetu cvetela slava sv. stolice, ko je bila nje oblast svetni nasproti, kakor solnce luni. Slavna je bila ta d6ba v zgodovini, v blaginjo cerkvi in državam. A duh časa je razdrl to razmerje, ki je bilo blagoslovljeno z nebes in v blagor človeškemu rodu. Jele so se pojavljati zle moči, moči teme, ki so si nadele hinavsko krinko svetlobe. V ta „posvetljeni" mrak so potapljale in še potapljajo človeški rod ter mamijo niegov vid in posluh, da več ne sluti noči, ki ga obdaja. V svoji strogi doslednosti in nedoslednosti so zagazile taco daleč, da jim ne zadostuje več le jedna resnica, njih širok um potrebuje „resnic" ^elo kopo, ki so med seboj jeoine le v sovraštvu do večne resnice. V teh neumljivih časih, kakoršnih menda še ni bilo, gode se čuda, katera ume tudi le sedanji svet. V istem hipu, ko se pcje in govori o ltubezni, bratoljubju in svobodi, o prosveti in napredku, uprav v tem hipu rožijajo spone krutega robstva, kolje brat brata, in človeški duh napreduje tako silovito, da blazni in gine obupajoč sam nad seboj. V tej brezkončni vrsti najojstrejših protislovij se shajajo množice, tolpa se zbira k tolpi, ker lastna vest uči vsakega, da nikomur ne sme več zaupati. Eer um ne more najti jedine resnice, določi naj jo — pest! V jedni roki drži svet svoje delavno orodje, v drugi pa nabrušen meč. A naveličal se je že nositi oboje; zagnati hoče od sebe jedno.......Meč? — Ne! — svoje orodje! Meč naj ga reši in živi, ko ga pravično delo več ne more! Svet je razdvojen! Dve velikanski vojski si stojita nasproti. Druga drugo dolži tega pogubnega stanja človeškega. Vsaka zr^ rešitev zavozljanega in zamotanega položaja le v popolnem porazu svoje sovražnice. Obe sta pripravljeni na odločilen boj, na boj na življenje ali smrt. Zarožljalo je že marsikdaj, lomila so se kopja, krhali so meči, padali vojaki. „In Cruce salus!" je bilo geslo prvi vojski, in prapor njen — križ. „Ecrasez IMofame!" bučalo je z druge strani, kjer se je dvigala kot prapor — framasonska lopata. Zopet in zopet je že proglasila vojna teme svojo zmago, slavila svoje zmagoslavje, češ, poražen je sovrag. A kolikorkrat je rajala na bajnem grobu svoje uapprotnice, tolikokrat je nehote proglasila svoj poraz in zmago „trdožive" klevetnice. Sredi največje zmagoslavne nje radosti je priletela vselej nje nasprotnica kakor oživljen Feniks in strgala z glave hinavski zmagalnici zmage venec. In še doni bojni hrup, še se razlegajo bojni klici z obeh stranij. Pod vojno pa se trese in ječi bojišče, vesoljna zemlja, da človek plah pričakuje, kdaj se vse sesuje na kup. Se padajo kakor snopje vojaki, a le na strani napadalčevi, ki naskakuje z vseh stran>j skalo, v katero je zasajen sveti križ. Z vso duševno silo skušajo zdrobiti skalo in izdreti ter v blato poteptati njim klevetno znamenje. Ko že ! pešajo njih zbesneli duhovi, privzdigajo obupno svoje pesti, posegajoč po zadnjem sredstvu kot pristni potomci kralja Bslaka. Vzel je Balak proroka Balaama trikrat na Balove višave, da bi proklel Izraelov rod. Trikrat ga je pozval, naj prekolne izvoljeno ljudstvo, a trikrat ga je blagoslovil prorok, češ, „daga blagoslovim, sem pozvan, in blagoslova mu odtegniti ne morem." In ko Balak prosi božjega moža: „Ni ne prekolni ga, uiti blagoslovi!", tedaj mu odgovori: „Ti-li nisem rekel, da sem storil, kar mi je Bog ukazal?" In tretjič ga je blagoslovil. Enako vodijo sedaj Belialovi sluge, framasoni, vladarje in njih ljudstva na vrtoglavne Balove višave brezver-nosti, da bi prokleli in pokončali izvoljeno ljudstvo, sveto cerkev ; a tudi oni govori z Baalamom : „Kako bom proklinjal, kogar Bog ne proklinja? Kako bom rotil, kogar Bog ne roti ? Z najvišjega pečevja ga vidim in s hribov ga ogledujem. To ljudstvo bo posebej prebivalo in ne bo šteto med narode. Kdo more razšteti prah Jakobov in vedeti število Izrae-love rodovine?" Tako gine sovragom celo nada na zadnje sredstvo, na moč pesti, in ko si zmage ne more priboriti, ne more si je niti — prislepiti! Tudi letos se bije boj; ljut, a slovesno miren je ta boj. Ne lomijo se kopja, ne krhajo se meči, orožje žveuketa ne k boju, temveč v slavo zma-galcu: slavi se smagoslavje, kakoršno slave le nebesa nad peklom. To je zmaga prapora krščanskega — sv. križa! Z nebes se niža na zemljo čarna svetloba, in močan glas doni po celem bojnem polju: „Fugite partes adversae, vicit Leo de tribu Juda!" Pred to svetlobo, pred to „ lučjo i neba" se umika po bliskovo sovražna tema in pred glasom se potikajo po kotih razširjevalci teme, peneči se jeze. Nezmagan sedi na prestolu s trojno krono ovenčan kralj, vladar vladarjev, kot pravi „princeps pacis", zastavonoša v svetem boju. Zemlje vladarji se mu klanjajo od prvega do zadnjega, od „apostolskega veličanstva" do turškega sultana in prvaka daljne Kine. Kakor kronani vladarji srečujejo se tukaj pred prestolom sv. Očeta prijazno in v bratski ljubavi tudi narodi, ki so sicer gojili smrtno medsebojno sovraštvo v svojih srcih. Vpričo Očeta krščanstva so pozabljene vse krivice, vsa žaljenja, pozabljeno je vse, kar je netilo razdor med njimi. Tukaj stiska Anglež roko Rusu, Madjar pozdravlja Jugoslovana in Francoz pritiska Nemca na svoje srce. Tu so rešena vsa pereča svetovna vprašanja brez orožja, brez prelivanja krvi, ker spoznavajo : „Da so očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi." LISTEK Spomini na velečast. gosp. Josipa Marna. častnega kanonika in c. kr. gimn. profesorja itd., od jednega njegovih I6letnih součencev. III. Mej tem, ko so drugi tovariši med uro, odločeno za študiranje, sem ter tja peli ali kake burke uganjali, Marna nikoli drugje ni bilo najti, kakor pri knjigah. Zategadelj je pa tudi v šolskih predmetih, še zlasti v verni in nravni, tako gladko odgovarjal pri izpitih, da gg. profesorji zanj niso imeli drugih redov, nego: „Eminenter Primam". V prostih urah pa se ie največ zopet bavil s svojim najljubšim predmetom, s slovenščino. V dokaz navedem to-le: V tretjem letu bogoslovja hodil sem jaz v VIII. šolo poslušat, kjer je gosp. Metelko ono leto zopet predaval iz staroslovenščine. Imel sem ondi | jako imenitne součence, n. pr. svojega prejšnjega profesorja iz fizike, Dežmana, sedanjega barona go- i epoda Žvegeljna itd. Marn, to zvedevši, mi takoj naroči, rekoč: „Hodi, hodi po šoli zvečer k meni, da mi poveš, kaj in kako vam bode Metelko iz staroslovenščine pravil. Z veseljem sem njegovi želji vstrezal in pripoznati moram, da mi je Marn v teh urah vedel več povedati, kakor v šoli sam gospod Metelko. Bral in študiral je namreč Marn vse dotlej izišle Miklošičeve in Šafarikove knjige, in s tem si je vedno spopolnoval jezikoslovje slovansko. Oni gospod profesor torej, ki se je pred leti javno zadiral v Marna, da so mu Miklošičeva dela „terra inco-gnita", pač ni vedel in pomislil, da sam sebe v obraz bije, ker bi se bil o tem lahko prepričal iz prvih letnikov Marnovega „Jezičnika". Gotovo se Marnu kot novoposvečenemu maš-niku v jeseni leta 1855 še niti ni sanjalo, ko je šel v Horjul za duhovnega pomočnika, da ga je Bog za drugo mesto odločil, nego za duhovnega pastirja. Kako vesel iu zadovoljen je bil na strani izkušenega in pobožnega župnika Jerale, povedalo mi je njegovo pismo, v katerem pravi: »Blagor nam novincem, kateri imamo na strani tako vrle in dobre in izkušene može, kakor je moj ljubeznjivi gospod župnik! Sama dobrota in ljubezen ga je, da smo mu vsi udani, jaz in farani. Ne želim si kmalu priti od tod itd." Tako je deloval na strani g. župnika Jerale dve leti z vso mogočo gorečnostjo pridno in mar- ljivo, kakor je znal. Bil je poseben ljubljenec župnikov in vseh faranov. Priča tega bodi, da je še ; poslednja leta, ko je že močno opešal, čestokrat in najrajše zahajal v Horjul k poveličevanju večjih praznikov in pomolit na grob Jeralov. Tako človek obrača, Bog obrne. Gospod profesor Metelko je leta 1857 čisto oslabel in oslepil ter prosil opro-ščenja iz svoje dolgolotne službe iu velezaslužene pokojnine. Od prevzvišenega gospoda knezoškofa Wolfa dojde mu povelje, da pred svojim izstopom predloži po svoji najboljši vesti trojico, iz katere bi se mu izbral najsposobnejši naslednik. Med temi tremi postavil je Metelko Marna na prvem mestu. Vsled tega izvoli prevzv. škof Anton Alojzij Marna, kateri še tisto jesen začasno nastopi profesuro iz slovenščine, vmes pa tudi zaradi bolehnega A. Globoč-nika poučuje verouk. Čez dve leti naredi preskušnje iz slovenščine na Dunaju pri Miklošiču. Kmalu na to je bilo po Globočnikovi smrti na c. kr. gimnaziji izpraznjeno mesto katehetovo. Tudi k tej pre-skušnji oglasi se Marn in tekmec bil mu je dr. Gogala. Ker ste bili pa vstanovljeui dve katehetski mesti ua gimnaziji ljubljanski, prišla sta dr. Gogala na zgornjo, Marn na dolnjo gimnazijo. Odslej je Mara /čE; km. * ' . .• , v vsi* Vzhod in zahod naudušeuo spričujeta to sveto slavje, pevajoč: »Misericordia et veritas obviaverunt sibi!" — Sever ia jug pa veselo dostavljata: »Ju-stitia et pax osculatae sunt!" Id iz grl vseh štirih se ori do nebes gromeč pozdrav: »A ve, Leo!" — Z nebeških višav pa doni močan glas, da odmeva od njega hrib in dol: „Tu es Petrus! . . . Et clsrificavi et iterum clarifieabo!" * * ♦ Ta slavna zmaga stolice sv. Petra je znamenje časa, prst božji, ki kaže, kje naj iščejo mogotci sveta rešitve vseh perečih dnevnih vprašanj, vseh zamotanih vozlov socijalnega življenja, kaže očitno, kdo more oteti človeštvo. Nehote se nam pri tej priliki vsiljujejo misli učenega zgodovinarja luteranca Bohmerja, ki piše: »Nur die Macht der Kirche allein kanu in den uns drohenden Stiirmen Recht und Freiheit sichern. Alle diejenigen, die den re-ligionslosen Staat anstreben und desbalb alles re-ligiose und kircbliche mit Filssen treten, dabei aber immer von Freiheit und Fortschritt faseln, ver-d.enen nichts besseres, als dass die eiseme Hand einer Militiirherrschaft die von ihnen zerbrochenea Stiicke des Hirtenstabes in Gestalt einer Enute iiber ihren Riicken schwinge. Und so vvird es koramen! . . . Der Staat braucht die Kirche, und die Zeit wird schon kommen, wo er sieb bettelnd um ihre Hilfe bemiihen wird; dagegen kanu die Kirche die Hilfe des Staates entbehren, wie er dermalen ist." Ali bodo spoznali v tem sijajnem svetovnem činu mogotci sveta migljaj z nebes? — Dandanašnji, ko vodijo vladna krmila navadno možje, ki imajo o položaju le oficijalno idejo, kakoršno si zajemajo iz aktov io drugih mrtvih papirjev, smemo in moramo dvomiti! To velikansko svetovno slavlje zdi se nek resnoben opomin vsem onim mogotcem: »Si delecta-mini sedibus et sceptris, o reges populi, diligite sapientiam, . . . diligite lumen sapientiae omnes, qui praeestis populiš!" (Sap. 6. 22.) Liga + 20. Kaše šole. Govor državnega poslanca Robiča v drž. zboru dne 7. februvarija 1893. II. Hud udarec priložil se je šoli s tem, da se ni nič oziralo na konfesijonalne razmere. Razvoj stvarij je to dovolj dokazal. Opozarjam, kakor je že to storil jeden prvih govornikov te visoke zbornice, samo na ukaz do- ; lenje-avstrijskega deželnega šolskega sveta, po kate- 1 rem se v ljudskih in meščanskih šolah pred začet- j kom dopoldanskega in po sklepu popoldanskega pouka mora opraviti kratka molitev, ki se naj tako i izbere, da se je lahko udeležč vsi otroci. Opozarjam nadalje na ukaz dunajskega okraj- f nega šolskega sveta zastran križa v šoli. Njega ekscelenca gosp. minister za bogočastje ' in nauk je v svojem odgovoru na interpelacijo kon- I servativnega kluba izjavil, da on ne bode dopustil ; nikoli nobene naredbe, ki bi utegnila žaliti verska celih 35 let, in samo dve leti kot provizoričen c. kr. profesor in katehet deloval na ljubljanski gimnaziji ter zapustil za seboj roj učencev po vsem Kranjskem in po vseh stanovih. Kot profesorja in kateheta ga ne bodem opisoval, ker ga nisem poskušal. Vem pa, kakor strog in natančen je bil nasproti sebi in kakor vesten in natančen je bil vsigdar v izpolnovanju svojih dolžnosti, tako strogo, vestno in natančno je postopal proti učencem, a vendar nikoli nobenemu ni storil niti najmanjše krivice. Rekel bi, kolikor sem ga kot 16letnega součenea poznal, da posebnega daru govorništva ni imel, kajti jezikovati je znal le v »Jezičniku". Vem pa tudi, da ga v temeljitosti in učenosti v njegovem delovanju ne bode kmalu kdo dosegel. Sicer pa ga ni moža na javnem odru, v katerega ne bi zavidljivci lučali kamenja. Kaj pa da so to večinoma taki, ki sami bivajo pod steklenimi strehami! Tudi za krotkim, mirnim, tihim in pobožnim Marnom so nekateri pobirali kamenje. Vendar so bili le bele vrane med tisoči onih, kateri mu bodo svoje žive dnij ohranili trajen in hvaležen spomin kot svojemu izvrstnemu profesorju in najboljše hotečemu katebetu. „Aere perennius" pa bode n|egov „3 0 1 e t n i J e z i č n i k" kot najbogatejši dosedanji zaklad vsem bodočim slovenskim jezikoslovcem in vsemu slovenskemu ljudstvu. čuvstva katoliškega prebivalstva, in jaz sem cel6 prepričan, da bode tudi držal besedo, ali dokler so le mejverske šole, se vedno lahko pripeti dogodki in nastopijo razmere, ki utegnejo žaliti versko prepričanje katoliškega prebivalstva. Jako težko je podati podobo o verskih razmerah gled^ na učitelje in šolarje v posamičnih kro-novinah, ker so jako pičli statistični podatki, in omejiti se hočem le na dunajske razmere. Po statističnem letniku dunajskega mesta je bilo v šolskem letu 1890/91 na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Dunaju 151.742 šolarjev in 3018 učnih močij, in sicer 1998 učiteljev in 1025 učiteljic. j Izmej šolarjev jih je 133.754 bilo katoliške, 2946 protestantske, 14.623 židovske iu 419 dru-I gih ver. 1 Mej učnimi močmi je pa bilo 2784 katoliških, | 79 drugih kristijanskih ver, 151 židovskih in štiri | brezverske. Po izkazu nekega dunajskega lista se je število i šolarjev v šolskem letu 1891/92 jako pomnožilo, | hkratu pa tudi število učnih močij. Število židov-| skih otrok pomnožilo se je s 14.623 na 14.936, in j število židovskih učnih močij pa s 151 na 170. i Štiri brezverske učne moči so ostale. i . Učne moči židovske vere so sevčda opravičene ! delovati na vseh javnih šolah. Hernalski poslanec ! je tudi dokazal, da so na ljudskih šolah, v katere j hodijo skoro samo katoliški otroci. Nastane pa vpra-j šanje: Kako se bodo vedli učitelji, kadar otroci ; delajo križ? Učitelj mora otrokom vendar dajati [ lep vzgled. Tukaj javno izjavim : Jaz nisem protisemit, ali, gospoda moja, svojih otrok bi pa vendar ne dal rad poučevati kakemu židovskemu učitelju. (Dobro! na desnici.) Tako ima tudi katoliško prebivalstvo pravico zahtevati, da njega otroke poučujejo katoliški učitelji. (Prav dobro! Tako je! na desnici.) | Večina prebivalstva je gotovo tega prepričanja, da ! mora biti učitelj tiste vere, kakor je večina učencev. § 1. državnega šolskega zakona pravi: »Naloga i šoli je, otroke vzgojiti nravno-verski." Vprašam Vas, 1 ali se more na šolah, na katerih poučujejo brez-; verske učne moči, govoriti o nravno-verski vzgoji? j Taki učitelji in učiteljice, kajti mej temi štirimi [ brezverskimi učnimi močmi sta tudi dve učiteljici, (Cujte! na desnici), ne spadajo v šolo. Jaz mislim, da naj bi take učne moči si izbrale kak drug poklic, za šolo niso. (Prav res! na desnici.) Gospoda moja! Takih čudnih razmer pri verski šoli bi ne bilo, preprečile bi se. Jaz sploh razumeti ne morem, zakaj se je o svojem času vzela šoli verska podlaga, zakaj se je verstvo izgnalo z naravuih svojih tal. S tem se nasprotja ne blažijo, temveč le poojstrujejo. S tem se otroci vlečejo v verski prepir v onih letih, v katerih bi se najmanj smeli. Pa še neka druga okoliščina se pridružuje. V naravi ljudske šole, ki ima svoje korenine v rodbini in v občini in torej more vspevati samo, ako ravn& po življenjskih pogojih in življenjskih potrebah do-tičnega prebivalstva, (Poslanec Suklje: Prav res!), je, da pride bolj, kakor pri kateremkoli drugem zavodu, na osebo učiteljevo, tukaj se ne gre le za njegovo znanje, temveč za njegovo hotenje, za njegov nravni značaj, za to, če se more zlagati s potrebami prebivalstva. (Prav res! na desnici.) To je pa mogoče samo, če stariši, otroci in učitelj stojiš na jednakih tleh vkupnega verskega prepričanja. (Tako je! Prav res! na desnici.) Že pri tej debati se je opozorilo na to, kako je vrejena šola v Prusiji, da je tam od nekdaj bila šola verska in je še zdaj. Član 24., odstavek 1., ustavnega pisma se glasi (čita): »Pri osnovanju javnih ljudskih šol naj se kolikor mogoče ozira na verske razmere." Pomenljivo je, kako se je izrekel tedanji minister bogočastja pl. Ladenberg k članu 24., odstavku 1, ko se je razpravljalo o premeni ustave. Bekel je: »Ce so verske šole, to ne vodi do nobenega verskega razpora, temveč so take sole še sredstvo, s katerimi se izognemo verskim pre-prirom." V prvi zbornici je pn stenograflnem poročilu stran 1073 izrekel to-le (čita): „ .. . Imel sem že priložnost, da zmatram jaz i oziranje na verske razmere s stališča vlade za jako važni, ne da bi s tem hotel reči, da naj se tej ali oni veri da prednost, temveč ker izrecno želim, da se vsaki veri v šoli d& jednaka pravica, in ker se ta pravica najbolje varuje in verski mir najbolje pospešuje, če dobi vsaka vera svojo šoJo, kjer je to mogoče." V drugi zbornici rekel je minister bogočastja pl. Ladenberg (stenografino poročilo str. 1232): »Mislim, da mi ni treba na to vas opozarjati, kako se v mnogih predmetih, ne le v veronauka . kaže verstvo, in kako težko je v mejverskih šolah j ločiti pouk, kakor je potrebno zaradi verstva, da se ne žali ta ali ona vera." Ta pojasnila, katera je dal minister bogočastja pl. Ladenberg pri obravnavah, pri katerih se j je sestavila ustava z due 31. januvarija 1850. leta, | so še sedaj resnična in prava, kajti naj se še tako [ propoveduje toleranca, kakor hitro ni šola verski ; vravnana, priti mora do prepirov, in pri tacib prepirih trpi država., in vlada ima dolžnost, da vse ' odpravi, kar bi utegnilo vzbujati take prepire. V Prusiji se je učna uprava do najnovejšega časa držala načela, šola naj bode verska, ako je to le mogoče. i Še minister bogočastja Falk je izjavil pri ob-obravnavi o šolskonadzorstvenem zakonu iz 1872. 1. mej drugim (čita): „ ... In potem prosim, da se ozirate na to, da obstoji član 24. ustave in tudi ostane. Kako je mogoče, dokler velja ta odstavek, trditi, da se cerkev hoče vreči iz šole, da veslamo k oni šoli, ki se navadno imenuje brezverska." I Pri posvetovanju o načrtu ljudsko-šolskega zakona v zbornici poslancev je izjavil dne 26. jan. 1892 celo svobodomiselni poslanec Richter (čita): »Jaz pa nikakor ne grem tako daleč, da bi zahteval, da se v učnem zakonu mejversko šolstvo proglasi za merodajno stališče", in dne 29. jan. 1892 je (stenografični zapisnik stran 207j izjavil dr. Friedberg v imenu narodnih liberalcev: T) Še jedenkrat moramo naglašati, mi stojimo na stališču verske šole. V največ krajih Prusije se je taka šola zgodovinski razvila in jaz mislim, da ne gre, da bi od tega v načelu odstopili." Ravno to kakor v Prusiji, najdemo tudi v druzih nemških državah, kakor na Virtemberškem, kjer se verske šole matno množč in jih občine i sfiujejo z veliko požrtvovalnostjo. Da celo v liberalni vzgledni državi Badenski najdemo v ljudsko-šolskem zakonu § 19., ki se glasi: »Pri nastavljanju učiteljev naj se posebno gleda, katere vere so učenci." Posebno se določa: »V šolah, v katerih se uč6 otroci le jedne vere, morajo se nastavljati tudi učitelji dotične vere." (Poročevalec dr. Beer: Tudi tukaj!). . . Na Dunaju ne. Gospoda moja! Kakor vidimo, v Nemčiji je še liberalcem samo po sebi umljivo, da se mora pri osnovanju ljudskih šol ozirati na verske razmere. To zmatrajo za utemeljeno v stvari sami. Drugače pa je pri nas v Avstriji. Tukaj še o verski šoli spregovoriti ne smeš, če nečeš, da te bi imeli za nestrpneža in mislili o tebi, da pripadaš , stranki, ki zmernosti ne razume. (Dobro! Dobro! j na desnici.) Politični preg-ied. •■ V L j u b 1 j a n i, 16. februvarija. Sprememba državnozborskega volilnega reda. Po gorenjeavstrijskih občinah podpisuje se peticija do državnega zbora, v kateri se prosi, da naj ne pritrdi uvedenju neposrednih volitev v kmetskih občinah, ako ne bode vsaka občina volilni okraj. Sprememba državnozborskega vo-; lilnega reda, pravi se v tej peticiji, je nepotrebna, 1 ker se je sedanji volilni način po volilnih možeh I dobro obnesel. Odločno pa občine ugovarjajo temu, | da bi bil volilni okraj morda sedež okrajnega glavarstva ali okrajnega sodišča, ali morda le velike občine. Na ta način bi se otežile volitve in omejila politična svoboda. Liberalni listi se že hudujejo proti tej peticiji, kajti njim je le na tem, da bi z direktnimi volitvami pridobili kak okraj kmetskih občin, ne pa za to, da se pokaže pri volitvah pravo mišljenje prebivalstva. Dosedaj je peticijo podpisalo že 130 občin. Želeti je, da bi tudi v drugih kro-novinah kmetsko prebivalstvo s takimi peticijami začelo obračati se do državnega zbora, da liberalci izvedo, da kmetsko prebivalstvo ne mara za n|ih i novotarije in dobro pozna njihove zvijače. Taaffe in Hohenivart. Grof Taaffe si je nakopal veliko nevoljo levičarjev, ker je bil pri Ho-henvvartovem banketa. Liberalni listi pišejo, da je ministerski predsednik sam kriv, če se nova večina ni osnovala, ker mu liberalci ne morejo zaupati, ko | se vedno pajdaši s Hobenwartom. To je prav tako, kakor bi levičarji že bili poprej vedeli, da bode grof Taafle šel na Hohenwartov banket. Spodtiuajo se liberalni listi nad tem, da na Herbstovem banketu Taaffeja ob svojem času ni bilo. Vladni „Fremden-blatt" pa odgovarja levičarjem, da ima ministerski predsednik navado, da pojde na banket le tedaj, če je povabljen. Na Herbstov banket ga pa neso bili povabili. Bil je pa on pri Hasnerjevem pogrebu, pri katerem je manjkalo mnogo liberalcev, dasi je fiasner bil oče sedanjega od liberalcev tako čislanega šolskega zakona. „Fremdeublatt" je tako torej dokazal, da Taaffe ne daje nobeni stranki prednosti in levičarji se bodo že morali potolažiti zaradi njegove prisotnosti pri Hobenvvartovem banketu. To bode toliko ložje, ker se nemajo bati, da bi ministerski predsednik kedaj res posebno na konservativno stran se obrnil. Sedanja vlada tako varuje liberalne zakone, kakor jih je malikatera poprej. Mladočehi. Mladočeška poslanca Miksla in Veselj odložila sta svoje mandate. Prvi je zastopal v državnem zboru pribramsko mestno skupino, drugi pa pribramski okraj kmetskih občin. Oba sta bila nekdaj Staročeha, ali sta zadnji čas pristopila mladočeški stranki. Mladočeški državni poslanec Theumer tudi hoče odložiti svoj mandat, ker je izvoljen ravnateljem češke hranilnice. Kaj je krivo, da so se nakrat trije mladočeški zastopniki naveličali političnega delovanja, ne vemo. Znabiti neznosne razmere v mladočeškem klubu ah pa politični nevspehi. Liberce. Kakor znano, imajo v novem liber-šLem mestnem zboru nemški nacijonalci precejšnjo večino. Liberalci, ki so v manjšini, so poprosili večino, da bi jim prepustni nekaj mandatov v mestnem svčtu. To prošnjo jnn je pa večina odbila, češ, da morajo poprej liberalci v mestnem zboru pokazati, če so vredni, da se vsprejme kdo izmed njih v mestni svet. To je blamaža za liberalce pa tudi za vlado, ki v Liberci liberalce podpira. Nemški nacijonalci so torej takoj iz začetka vso brezozirnost pokazali. Panamska afera. Dva francoska policijska uradnika sta zadnji čas lovila Artona skoro po vsej Evropi, bila sta mu na sledu, ali nazadnje ga pa le nista dobila in sta se povrnila v Pariz. Arton ima več hudodelstev na sebi. Sleparil je pri panamski družbi, pri diuamitui družbi in oguljufal je svoje upnike, ko je napovedal krido. Govori se pa, da policiji ni toliko na Artonu, kolikor na papirjih, katere ima pri sebi. V teh papirjih je marsikaj, kar ne ugaja francoski vladi in republikanski stranki. Artona baje celo prijeti ne marajo, temveč odvzeti mu le hočejo dotične papirje. Da pa Arton ne pride pred sodišče, je francoskim ministrom in nekaterim drugim velikim gospodom v Parizu celo ljubše, ker bi utegnil njim kaj neljubega izpovedati. Govori se celo, da sta policijska uradnika celo bila dobila Artona, odvzela mu tiste važne papirje, potem ga pa lepo pustila pobegniti. Ko sta tako opravila svoj posel, sta se pa lepo povrnila v Pariz. Arton in veliki pariški gospodje so sedaj brez strahu. Prvega ne bode nikdo več zasledoval, poslednji se pa nemajo bati, da bi Artonovi papirji prišli v roke njih političnih nasprotnikov, da bi jih porabili proti njim. Cavaignae je nakrat postal slaven mož na Francoskem. Kakor se kaže, se bode še mnogo govorilo o njem. Njegov govor v zbornici je začetek neke velike reklame zanj. Po deželi se že razširjajo knjižnre z njegovo podobo, v kateri se on na vso moč proslavlja. Vse kaže, da se hoče ž njim začeti podobna komedija, kakor se je ob svojem času z Boulangerjem. Nemški drZavni zbor bode najbrž raz-puščen, ako zavrže vojaško predlogo. Vladni listi tako pišejo. Vlada se je preveč odločno potegnila za vojaško predlogo, da bi se sedaj mogla umakniti. Upauja je pa jako malo, da bi pri novih volitvah se za vojaško predlogo dobila večina. Katoliški ceutrum tudi po novih volitvah ne bode za to predlogo. Brez katoliških poslancev je pa jako težko za take stvari v nemškem državnem zboru dobiti večino. Volitev se pa katoliška stranka najmanj boji, ker ima zanesljive in jako dobro organizovane vo-lilce. Cerkveni letopis. Leonova slavnost v osrednji bogoslovnici goriški. Ves svet se skuša, kako bi dostojno praznoval petdesetletnico škofovskega posvečenja sv. Očeta. | Tudi goriški bogoslovci porabili so to priliko ter po- j kazali svojo ljubezen do Leona XIII. s sijajno slav- j nostjo, ki se je vršila 12. dan svečana. Ko si prestopil prag bogoslovnice, zasvetila ti je nasproti lepa transparentna slika slavljenčeva (delo bogoslovca Babuzina), obdana s cvetlicami. ; Med cvetjem in zastavami si prišel v preukusno okra- i šeno obširno obednico. V ozadju odra si zagledal prekrasno podobo sv. Očeta in ako si prišel šele ob Vj6 uri vse polno prav odličnega občinstva: prevzvišeni knez iu nadškof Alojzij, deželni glavar prevzvišeni grof Coronini, grof Bagner, baron Winkler, ekscelenca Hranilovič, grofa Kolowrat in Lanthieri, župan dr. Maurovich, svetnik vit. Bozicio, baron Bechbach, okr. sodišča predsednik Shis&, deželni poslanci dr. Rojič, dr. Jožef vit. Tonkli. dr. N. Tonkli, več častnikov in mnogo druge odlične gospode. Orkester obstoječ iz bogoslovccv in nekaterih vnanjih gospodov zasviral je Verdijevo simfonijo: .Giovanna d' Arco" pod spretnim vodstvom č. g. Lacine iu s to se je slavnost dobro pričela. V klasični latinščini je potem proslavljal g. Knavs Leona XIII. človeka, učenjaka, papeža. Žel je zasluženo pohvalo. Pevci zapeli so Gerbič-ev ^Slovanski brod", kateremu je bil semeniški duhovnik g. Šmid pre-menil primerno slavnosti besede. Živahno ploskanje pričalo je zadovoljnost občinstva. G. Guzelj je slovenski govoril o cerkvi kot zaščitnici svobode, za katero nas tako goreče navdušuje Leon XIII. Več duhovnih in posvetnih gospodov je govorniku čestitalo. Za njim nastopil je prvikrat tamburaški zbor pod vodstvom g. Zinka, ki se je tudi pri petju odlikoval kot izboren tenorist. Igrali so: „Sarafau", »Lepa naša domovina" in „Onamo". Burno ploskanje pokazalo je presenečenje gostov. To ploskanje ponavljalo se je pri laški pesni Siniko-vi nBarcarola" in pri Mozartovi simfoniji „don Juan", katero je umetniško spretnostjo sviral orkester. G. Luxich je potem s pravo italijansko zgovornostjo proslavljal slavljenca kot rešitelja socijalnega vprašanja. Živahno je občinstvo odobravalo mladega govornika. Zopet so nastopili pevci ter zapeli Zajčev nZemaljski raj". Živi pohvali ni bilo ni konca ni kraja. Ko se je ploskanje nekoliko poleglo, prečital je prevzvišeni nadškof tole brzojavko: »Monsignor Arcivescovo di Gorizia. Quum pervenerit ad Summum Pontificem telegrafica significatio gratulationis et obsequii cle-ricorum Seminarji centralis Goritiensis optat Sanc-titas Sua, ut Amplitudo Tua eos certiores faciat de paterna ipsius benevolentia et Apostolica benedic-tione, quam impertias. Rampolla. Kleče je prejelo občinstvo blagoslov. Orkester sviral je še Laeinin: „Violiuconcert", viharno odobravanje naj bo izbornemu skladatelju v spodbudo, da vztraja na poti, katero je tako lepo pričel. Zbor je potem zapel s spremljevanjem orkestra Laeinin „Hymnus in Leonem XIII. in razšli smo se z zadovoljnostjo v srcih in še večjo vdanostjo do sv. Očeta. Vodstvo bogoslovnice je lahko ponosno na svoje gojence in do vsej pravici se sme 12. dan svečana 1898. 1. z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko. Iz celovške škofije. Mil. g. knezoškof Jožef bodo letos obiskali sledeče cerkve: Dne 10. aprila St. Rupert pri Ve-likovcu, 11. aprila Št. Peter na Vašinjah. 12. aprila Spod. Trnšnje, 13. aprila Mali Št. Pavel, 15. aprila Lolling, 16. aprila Št. Boštjan pri Vis. Ontrovici, 17. aprila Št. Urban, 18. aprila Pulst, 19. aprila Glanhofen, 20. aprila Obermiihlbach, 21. aprila špi-talsko cerkev v Celovcu, 22. aprila Gorica, 23. aprila Karnski Grad, 24. aprila Žihpolje, 26. aprila Št. Vid v Podjunski dolini, 27. aprila Galicija, 28. aprila cerkev čč. uršulink v Celovcu, 29. aprila cerkev oo. benediktinov v Celovcu, 30. aprila Medgorje, 2. ma|a Michldorf, 3. maja Ladine, 4. maja Weitensfeld, 6. maja Krašnica, 7. maja Meiselding, 8. maja Križna gora ob Celovcu. 13. maja Domačale, 14. maja na Dravi, 15. maja Šmartin pri Beljaku, 16. ma|a Rovte, 17. maja Gorije, 18. maja Dvor, 5. junija Trebnje, 6. junija Arije, 7. junija Radenthein, 8. junija Trefling, 10. junija Kremsbrticke, 11. junija Maltein, 12. juui|a Kolmic, 13. junija Lipa v Dravski dolini, 14. junija Baldramsdorf, 15. junija Kellerberg. Musica saera. Pri pontifikalni maši, ki se bode služila v nedeljo dne 19. t. m., ob 10. uri, v stolni cerkvi v čast škofovskega jubileja sv. očeta, bode pel stolni kor sledeče skladbe: Dr. Fr. Witta peteroglasno mašo sv. Rafaela in ofertorij, A. Foersterja gradual in slavnostni Te Deum, slednjič Tantum ergo, ki ga je zložil T. L. da Vittoria. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. februvarija. (Čestitanje dežele kranjske sv. Očetu.) Danes opoldne poklonil se je deželni glavar blag. gospod Oton Detel a in dež. odborniki blag. gg. doktor Papež, Ivan Murnik, dr. Schaffer in dr. Vošnjak prevzvišenemu gospodu knezoškofu ter izjavil prošnjo, naj prevzvišeni blagovoli sv. Očetu sporočiti udanostno čestitanje dežele kranjske ob priliki njegove petdesetletnice. Prevzvišeni knez iu škof so odgovorili, da jih veseli izraz udanosti in spoštovanja do sv. Očeta tako slovesno objavljen od deželnega glavarja in deželnih odbornikov povdar-jajoč zlasti, da so ravno sedanji sv. Oče v svoji neprestani skrbi za zboljšanje socijalnih razmer največji pospeševatelj ne le večne, ampak tudi časne blaginje narodov ter obljubljajoč, da hočejo radostno vstreči želji veleslavnega deželnega odbora in sporočiti čutila udanosti, spoštovanja in ljubezni kranjskega prebivalstva do sv. Očeta na višjem mestu. („ Izvršuj oči odsek osrednjega slovenskega katoliškega odbora" in papežev jubilej). Predsednik „Izvrsujočega odseka", dr. Fran Papež, izročil je danes v posebni avdijenci prevzvišenemu g. knezoškofu ljubljanskemu lepo a d r e s o za sv. očeta Leona XIII., podpisano od članov Jzvršujočega odseka" s prošnjo, naj jo blagovoli prevzvišeni predložiti sv. očetu. Prevzvišeni so se za ta izraz posebne udanosti do sv. očeta najtopleje zahvalili ter obljubili, da bodo iz srca radi vstregli želji Jzvršujočega odseka". — Besedilo adrese bodemo v kratkem objavili. (Romarski vlak v Rim) Piše se nam : Veseli nas, da se bo priredil poseben slovenski romarski vlak v Rim. Kakor kaže, smemo upati, da bo vse dobro vrejeno is da ne bomo čuli pritožb, kakor smo jih že čuli o takih vlakih. Dovolite, da izrazimo še te-le dvome in želje. Vožnja tjekaj bo šla skozi Padovo inFlorenco; nazaj pa po isti poti, ali preko Lorete. Ne bo li tedaj mogoče, ogledati si i Florence i Lorete? Kajti kdor sploh želi videti v Italiji kaj razven Rima, želel bo gotovo videti te dve mesti, jedno zaradi lepote, drugo zaradi svetosti. — Nazaj grede se sme vsak romar ustaviti šestkrat. Premalo bo. Štejmo: Loreto, Florenca, Asisi, Paduva, Boloaja, Piza, Benetke, Milan, . . . — le največje znamenitnosti, katere si želi vsak ogledati, kateri je že jedenkrat na tem potu, če je treba tudi nekaj goldinarjev doplačati. — Dunajski odbor obeta tudi, da bodo romarji 16. aprila pričujoči pri neki beatifikaciji. Upamo, da bo prostora tudi za nas. Dobro pa bi bilo morda, držati se ne-. koliko drugih Avstrijcev. — Spominjamo se tudi, da so romarii pri zadnjem skupnem romanju obžalovali, da niso imeli svojega pevskega zbora seboj. , Naj bi se tedaj tudi za to preskrbelo. (Deželni šolski svčt) je v zadnji seji potrdil . prof. Orožna knjigo: »Metodika zemljepisnega po-' uka" kot priročno knjigo za učiteljišče. — Stalno i so nastavljeni v Črnomlju g. Fr. Stefančič in g. L. i Perko, na Raki g. M. Humek, v Leskovcu g. Fr. Nagu, v Spodnji Idriji gdč. M. Sigon, v Trž'ču g. ! Ant. Sonc. — Na deški ljudski šoli v Škofji Loki i ustanovi se za šolarje iz okolice poseben oddelek. ! — Na ljubljanskih gimnazijah imajo vsled mini-sterskega odloka dijaki prosto tri popoldneve v tednu, namreč torek, četrtek in soboto. (Iz Gorice): Pustne dni si vsakdo, da le premore, privošči kaj boljšega. Tudi neka lisica naredila je tako. ter si z medom osladiia svoj prazni želodec. Čebelarju Fr. K. skopala je pod uljnakovo steno luknjo, zlezla notri in pokončala mu 4 panje z medom in Čebelami vred. Ko je pretečem teden šel nekega gorkega dne pogledat, ni li huda zima naredila škode, zapazi polno lisičjih sledov okrog uljnaka, in ko vstopi, pa tudi strašno razdjanie. Peščica čebel v jednem panju je bilo še živih, kar kaže, da je pretkana lisica imela še le ravnokar gostije. Tudi miši so naredile precejšnjo škodo čebelarjem. (Slovesna razsvetljava Ljubljane.) Župan ljubljanski, blagorodni gosp. Peter Grasselli, je ukazal 18. t. m., t. j. v soboto na večer razsvetliti mestno hišo in droga občinska poslopia. Ta lepi vzgled bode gotovo mnogo pripomogel, da bode Liubiiana ta večer splošuo razsvetljena, ponazala se kot zvesto-udano hčerko rimske stolice. (Iz Rima) se nam poroča z dne 13. t. m.: Mr. Azarian se je 8. t. m. zvečer pripeljal z darovi od sultana, katere je dne 9. t. m. v avdijenci izročil sv. očetu. Isti dan so došli darovi od francoske vlade. — Minolo sredo je došel kardinal ScbOnborn, v kratkem prideta kardioal Dunajevski in nadškof Stablevski. — Kardinal Zigliara, rojen leta 1838 na Korziki, je na smrt bolan. Ž njim zgubi kurija jednega najbolj učenih članov. — Ker je Francija v Bizerti napravila vojno pristanišče, sklenili so siciliianski poslanci, predlagati v zbornici, da se Sicilija utrdi. — Pri „Banki Romanj" so bajš našli za 40 milijonov bankovcev, katere je bil Tanlongo dal natisniti v Londonu, a jih ni porabil. Ker v banki za te bankovce ni pokritja, bode se Tanlongo tem težje zagovarjal. Milanski „Secolo" pa poroča, da so pri rimski banki našli za dva milijona menic od mnogih poslancev. (Štirje otroci so zgoreli) dnč 7. februvarija v Št. Jederti pri Volšberku na Koroškem. Mati je bila otroke zaprla v sobi in odšla od doma. Med tem se je vnela hiša, — kako? — se ne ve, — in v sobi zaprti mladi otroci so našli žalostno smrt v ognju. (Umrl) je dne 15. t. m. v Škofji Loki g. J. K a i b a , dolgoletni vodja občinske pisarne, mož-poštenjak v vsakem oziru. N. v m. p.! (Ogenj.) V noči od ponedeljka na petek je gorelo v Toplici pri Zagorju. Gorela je ba|ta Oba- | bova. Ljudje, vzlasti rudniški delavci so bili takoj | Da pomoč iu zadušili ogenj. Pogorela je samo streha. ' (Iz Spodnje Idrije.) V našib rovtab živimo uormaluo živlienje. Izjemo in veliko strahu napravlja nam le neke vrste boleieu, ki je dobilo že različna imena, a na vse zadnje bo pa le kar — navadni tifus. Različno se pojavila. Glavobol je splošno pri tej bolezni. Glavobolu se pridruži hud mraz, tako, da se bolnik kar poti, in takega kmalu pobere. Pri nekaterih je pa samo to, da se mu meša. — Da je bil tudi pri nas bud mraz, to ste si morali sami misliti, a poročal Vam nisem, ker je že tako križem vse vpilo o neznosnem mrazu. No. preživeli smo ga in solnčice nam lepo sije po hrib h in hrib-čekib ter sneg liže. Iu kaj še? To hubo solnčice privabilo nam je prve pomladanske cvetke, troben-tice, pri nas „guč ce" imenovane Dobil sem jih v soboto v našib hribih, in to veselje ter znamenje toplih dnij Vam poročam, zlasti, ker sem prekosil gospoda iz Šenturške Gore. (Vojvoda Yorški,) sin princa Waleskega in bodoči angleški kralj, je že nekaj dnij član krojaške zadruge v Londonu. Te dni so mu njegovi krojaški kolege priredili banket, h kateremu je tudi on prišel. Telegrami. Celje, 16. februvarija. Pri volitvi v okrajni zastop v velikem posestvu so Slovenci sijajno zmagali s 51 proti 35 glasovi. Narodna večina je s tem zagotovljena. Dunaj, 16. februvarija. Finančni minister je predložil načrt zakona, s katerim se podaljšuje budgetni provizorij do konca marca. Kathrein je predlagal nujnost za Ferjančičev predlog zastran bede, ki je vsled slabe letine na Kranjskem. Zbornica je pritrdila nujnosti in sklenila resolucijo, v kateri se poživlja vlada, da zahteva primerne kredite za okraje Postojina, Logatec. Krško, Novo Mesto in Črnomelj. Dunaj, 16. februvarija. Bolgarski princ se je danes semkaj pripeljal. Berolin, 16. februvarija. Cesar Viljem je odpotoval. Berolin, 16. februvarija. Včerajšnji shodi oseb raznih političnih strank v Bero-linu in Gčrlitzu so vsprejeli jednoglasno resolucije v prid vojaški predlogi priznavajoč jo za politično potrebo in naglašujoč, da to ! breme še zmore nemški narod. London, 15. februvarija. (Dolenja zbor-| niča.) Balfour odločno pobija predlog o irski i avtonomiji in zatrjuje, da je ni moč vspre-jeti. Vodja parnellovcev, Rechmond, je izjavil, da bode končno sodbo mogoče izreči : še-le pri tretjem branju. V načelu on predlogo odobrava. London, 15. februvarija. Po došlih poročilih je emir afganski jako bolan in ne ; more več voditi državnih poslov. Novi Jork, 15. februvarija. Deriver, mesto v Minnesoti, je napalo več sto pijanih Indijancev in je oropalo. Mnogo ljudij ubitih in ranjenih. Umrli so: I 14. februvarija. Leopold Brodar, ključavničarjev sin, 16 mesecev, Streliške ulice 11, jetika. 15. februvarija. Ivana Pire, posestnikova hči, 12'/j leta, Kolezijske ulice 2. jetika. — Cecilija Mayer, bivša gostilniča-rica, 77 let, Krakovski nasip 14, pneumonia. V bolnišnici: 12. februvarija Marija Velikanje, gostija, 38 let, jetika. Tujci. 14. februvarija. Pri Maliču: Walter s sestro; pl. Lohner, zasebnica; Knoller, poročnik; Bucswitz, potovalec; Czerny in Spielman, trgovca, z Dunaja. — Starkel, trsrovec, iz Maribora. — Lehman, trgovec, iz Monakovega. — Dietrich s sopr(%o iz Medvod. Pri Kras, Hasselhofer, Weil, trgovci, z Dunaja. — Ltivve, trgovec, iz Bremena. — Schiek, trgovec, iz Prage. — Lipovitz, trgovec, iz Monakovega. — Roblek iz Radovljice. — Polla, sekc. inžener, iz Trbiža. — Kdelman iz Maribora. — Duič z rodbino iz Bosne. Pri bavarskem dvoru: Miiller, potovalec, s soprogo, iz Dukl-a. — Montel iz Kočevja. Pri Juinem kolodvoru: Slavik, lekarnar, iz Novega Bydzora. — Helly, potovalec, z Dunaja. — Radvauovska iz Budejevic. Pri avstrijskem caru: Kmet, učitelj, s soprogo, iz Tržiča. Vremensko sporočilo. 113 0) Tužnim srcem javljamo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je Bogu vsemogočnemu dopalo poklicati k Sebi našo preblago mater, sestro itd., blagorodno gospo Marijo Dostal roj. Plan k. vdovo uradnika kranjske hranilnice, danes ob 7>/4 uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu svoje dobe. Truplo nepozabne rajnke prenesti v petek dne 17. februvarija ob 4. uri popoldne iz smrtne hiše Kravja dolina št. 11 „Hiralnica'' na pokopališče pri sv. Krištofu. Sv. maše za dušo preblage pokojnice se bodo darovale v cerkvi sv. Petra. Bodi priporočena v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 16. februvarija 1893. Žalujoči otroci. Zahvala. Na sv. Magdalene dan (22. julija) preteklega leta je nam ! podpisanim trem čisto vse. dvema pa skoro vse pogorelo. V j treh urah smo bili ob vse! Slavni deželni odbor kranjski nam je po posredovanju našega deželnega poslanca naklonil podporo i v znesku 230 gld. — Dne 8. t. m. so nam naš prečast. gosp. župnik izročili ta denar in mi sprejeli smo ga veseli in hva-• ležni. kakor da ga nam je Bog iz nebes poslal. Iskreno se torej za to dobrotno naklonjenost zahvalimo. Tisočero Bog povrni velikodušnim dobrotnikom. Obrše v zlatopoljski fari, dne 14. febr. 1893. Anton Pavllč, Anton Slapar, Hartin Stražar, I Jakob Vrankar, Jože Valentlnčič. 112 1 B rt Q Cas Stanje Veter Vreme j Mokrine II na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 7. u zim. 740*6 -5-4 si. vzh. jasno 15 2. u pop. 740 7 66 si. zap. „ 0-00 9. u zveč. 7412 ld n Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Dunajska oesta 13. Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo Zamenjuje stare stroje. Poprave vršd se točno, tnijno. 556 ln ceno. 3u—12 Umetne ZGbe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (io8) 2 zobozdravnik pri Hradeckega mosta I. nadstr. Srednia temporarvira +2 8°. za 3'2L' pod normalom h Hišne telegrafe, telefone napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči metodi in najnižji ceni Josip Rebek ključavničar v j ubij a ni. lil Strelevode Vs(l na dela so vedno v zalogi. 72 10-8 I> uua j s k a borza, Dni 16. februvarija. Papirna renta 5%, \