Posatrezna Številka 10 vinarjev. Sieu T Milani v m, l imuni 1917. Leto XLV. sa Velja po poitti ta oalo leto upre]. . K 2 sa n meseo _ . . „ aa Nemčijo oeloletne . „ 1 ii ostalo Inozemstvo . „ 3 V Ljubljani na domi ta celo leto aapre] . . K 24'— u ea meseo S-- V iprtit prejiain neiefito „ 1*80 a Sobotna Izdajat a aa oelo leto......K T— aa !Cem6tJ°oeloletno . „ 9-— u ostalo iaoieautTO. „ 12'— SLOV —~ Inserati:--j Eaostolpua petlivrsta (7* mm široka ln 3 ir.m visoka ali n]e roator) . . po 31 T rat . . '45,, čilih primaren onotoru. rsu po 60 »in. n tzr emii neko ob 5. nri pop. Redna Utaa prUoga vosni red SaSgjgBsgaS | Političen list za slovenski narod. OpraTnifttvo |e v Kopitarjevi oltoi iu ». — Batna poitne brantlnloe avstrijske it. 24.787. ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. - Upravnlikega teletoaa it. 188. nahaja Belgija po dve m pol letni vojski: Vsled pogodbe podpisanih po petih evropskih velesilah, med katerimi se nahaja tudi Nemčija, je bila Belgija pred vojsko v posebnem položaju, da je bila njena zemlja nedotakljiva celo pod varstvom teh velesil ob evropskih sporih. Kljub temu je morala Belgija, ker se te pogodbe niso upoštevale, prenesti prvi napad Nemčije. Belgijska vlada smatra za to kot potrebno, da razloži natančno, zakaj Belgija ni nikdar preneha-la nastopati v boju na strani sporazuma za stvar pravice in pravičnosti. Belgija se je vedno natančno držala dolžnosti, ki ji jih je nalagala njena nevtralnost. Pograbila je za orožje, da je branila svojo neodvisnost in stojo nevtralnost, ki ju je bila kršila Nemčija in da ostane zvesta svojim mednarodnim obveznostim. Državni kancler je 4. avgusta v državnem zboru pripozmal, da je bil napad krivičen nasproti mednarodnemu pravu in se je v imenu Nemčije obvezal, da bo to popravil. V dobi dveh let in pol se je ta krivica grozovito poojstrila vsled vojnih ukrepov in z zasedbo, ki izčrpava pomožna sredstva dežele, ki njene industrije uničuje, njena mesta in vasi ruši in nakupičuje klanje, usmrtbe in zapiranje v ječe. In v tistem trenutku, ko govori Nemčija svetu o miru in o človekljubju, odvaja na tisoče belgijskih državljanov v suž-nost. Belgija je pred vojsko stremila edino za tem, da živi v dobrih odnošajih z vsemi svojimi sosedi. Njen kralj in njegova vlada zasledujeta edini smoter: ponovita naj se mir in pravica, a hočeta le mir, ki njih dc-ž*'i z? b .dočnost zagotovi, da se bo popravilo, kar se je zagrešilo (angleško: re-parations), jamstva iti varnosti. (Opazka c. kr, brzojavnega in kores-pondenčnega urada: Končna sodba o tej po »Havas« agenturi objavljeni noti bo šele takrat mogoča, kakor hitro bo predloženo oficielno besedilo.) »Kri, ki bo še tekla, pride na glavo sporazuma.« Dunaj, 2. januarja. (Kor. ur.) Listi razpravljajo o odgovoru sporazuma na mirovno ponudbo četverozveze. Končno sodbo si pridržujejo, clokler ne bo predloženo izvirno besedilo. Listi naglašajo, da odklonilna odločitev voditeljev sovražnikov po izkušnjah zadnjih tednov, po izjavah sovražnega časopisja in posebno po carjevem armadnem povelju ni nepričakovana. Listi pravijo, da je odgovor nedostojen in ošaben; ponavljajo se stare in znane napačne trditve, ki smo jih že večkrat culi in puh-Ijice, katere ne odgovarjajo resnici. Posebno se morajo odklanjati prevzetne zahteve po pokori, po povračilu in po jamstvu, ker osrednji velesili nimata ničesar pokoriti, ničesar povračati in ničesar jamčiti. Pred aodnim stolom zgodovine je že zdaj popolnoma dokazano, da sta Anglija in Rusija, ki ju je podpirala maščevalna politika Francije, že dolgo vrsto let hoteli sedanjo vojsko. Štirizveza je dokazala celemu svetu svojo resno, odkrito voljo za mir. Kri, ki bo še tekla, pride na glavo sporazumu. Od-govoren bo sporazum zdaj za to, kar se mora zdaj zgoditi: nastop vse aile v boju. Novo oboroževanj« entente. Zadnje dni minolega meseca so se vršila v Londonu trajna posvetovanja angleške vlade s francoskim finančnim ministrom Ribotom, rnunicijskim ministrom Thomasom in drugimi zastopniki francoske vlade. V vseh ikupnih točkah se je do« segla popolna edinost. Francoski parlament je sprejel zakonski načrt, s katerim pooblašča vlado, da dovoli francoskim ladjedelnicam predujem do 200 milijonov frankov. Od tega bo šlo 120 milijonov za zgradbo novih ladij, 80 milijonov pa za nakup ladij, 50 milijonov dobe tovorne ladje, ki prevažajo blago Francijo in njenimi kolonijami. Razširjena mobilizacija na Francoskem. Iz Pariza poročajo 29. dec.: Senator Henry Berengee je vložil zakonski načrt za razširjenje mobilizacije na vse moštvo od 17. do 60. leta. Bernstorfi o nemških mirovnih pogojih. »Morning Post« poroča iz Washing-tona: Grof Bernstorff je obvestil zunanjega j j ministra, da pred mirovnim posvetom Nemčija ne namerava javno naznaniti mirovnih pogojev, a jih bo zaupljivo nazna-. nila washingtonski vladi, da jih ta zaupljivo javi sporazumnim vladam. Neuradni mirovni posvet v Švici. • »Kolnische Volkszeitung« poroča, da so se nedavno na nekem neobveznem mi- ' rovnem posvetu v Švici dogovorili o sledečih mirovnih pogojih: Nemčija izprazni po- r polnoma Belgijo in Francijo še prej, ko se sklene mir. Neodvisnost Poljske ali od- t stop dela Alzacije Franciji ali pa ljudsko J štetje v dotičnem ozemlju; Nemčiji se po- __ vrne za to del njenih kolonij; vojne od- J škodnine ne bo nobena stran plačala. Sporazum in Wilson. " Pariz, 31, decembra. (Kor. ur.) Ager ; ce Havas: Odgovor Wilsonu se bo kmal izročil. Bo obsežen; v podrobno se bo pe 8 čal z vzroki in o koncu vojske. »Matin pravi, da bo priložena tudi izjava belgijski vlade, ki se bo zahvaljevala ameriškemu -naroda na dosedanjih uslugah in ki bo iz-| razila zaupanje v bodoče prijateljsko so« ' delovanje. u W nasprotniki Se nočejo mira. Odgovor sporazuma do noto osreflnim evropskih držav: Pariz, 30, dec. (K. u.) »Agence Havas«: Odgovor zaveznikov na noto sovražnih velesil o predlogu, naj se prično mirovna pogajanja, je izročil danes ministrski predsednik Briand veleposlaniku Združenih držav v imenu zveznih vlad Belgije, Francije, Velike Britanije, Italije,, Japonske, Črnegore, Portugalske, Rumunije, Ru-eije in Srbije. Združene za obrambo svobode narodov in zveste sklenjenim obvez-hostim, da zase ne položi nobena teh držav orožja, vo sklenile, da odgovore skupno na takozvane mirovne predloge, ki so jim jih sovražne vlade izročile po posredovanju Združenih držav, Španske, Švice in Nizozemske. Predno se izpuščajo v odgovor, smatrajo zvezne velesile za svoio dolžnost, da ugovarjajo proti obema bistvenima trditvama note sovražnih držav, ki izkušajo na zaveznike odvaliti odgovornost za vojsko in ki napovedujejo zmago osrednjih velesil. Zavezniki ne morejo te dvakrat neisti-nite trditve priznati, ker se lahko onemogoči ž njima vsak pogajalni poizkus. Zvezni narodi prenašajo 30 mesecev vojsko, da-si so vse storili, da jo zabranijo. Z dejanji so pokazali svojo ljubezen do miru. Ta ljubezen je zdaj ravno tako trdna, kakor je bila leta 1911. Potem ko je kršila Nemčija svoje obveznosti, ac mir, ki ga je ona prelomila, ne more ustanoviti na njeno bese-'do, NfaStop brez pogojev, kako naj se otvo-rijo pogajanja, ni nobena mirovna ponudba. iTa takozvani predlog, ki je brez vsake trdne vsebine in brez vsake natančnosti, je, kakor se zdi, manj mirovna ponudba kakor vojskni manever. Temelji na sistematičnem nepoznanju značaja spora v minulosti, sedanjosti in v bodočnosti. V minulosti prezira nemška nota dej-«tva, podatke in številke, ki pribijejo, da 6ta vojsko hoteli, izzvali in uresničili Nemčija in Avstrija. V Haagu je bil nemški zastopnik, ki je odklonil vsaki predlog razorožitve; julija 1914 je bila Avstrija, ki je, potem ko je poslala Srbiji ultimat, kakršnemu ni zgleda, tej napovedala vojsko Lljub takoj dobljenemu zadoščenju. Osrednji velesili sta nato odklonili vse poizkuse, s strani sporazuma podvzete z namenom, da se krajni spor mirno reši. Ponudba Anglije za posvet, francoski predlog mednarodnega odbora, zahteva carja Rusije po razsodišču — (tu je v besedilu vrzel) — na vse te napore Nemčija ni odgovorila in se ni nič na nje ozirala. Belgijo je napadla država, ki je sama jamčila za njeno nevtral- LISTEK. Izpreieiie no netil v januarju 17. Najzanimivejši nebni prikazni v prvem mescu novega leta bosta mesečni in s o 1 n č n i mrk. Mesečni mrk. Solnčna svetloba obseva polovico zemeljske krogle, druga polovica je pa v senci. Ker je solnce v premeru 109 krat tako veliko kakor zertilja, ima zemeljska senca obliko velikanskega pokončnega stožca; taka je, kakor »štok« sladkorja: tam, kjer se drži zemlje, je široka kakor zemlja, če bi jo čez sredo prerezali, potem pa vedno ožja in na koncu špičasta. Dolga je 1,383.480 km. Ker je mesec od zemlje oddaljen, samo 384.420 km, gre vselej, kedar je poln, mimo zemeljske sence, navadno nad njo ali pod njo; včasih pa jo zavozi ali cel ali samo z večjim ali manjšim delom v zemeljsko senco, ki je na tistem kraju še tako široka, da bi bila lahko v njej dva mesca eden poleg drugega, pa bi še ne izpolnila cele senčne širine. Kolikor mesca pride v zemeljsko senco, toliko ga olemni; tako nastane delni ali popolni mesečni mrk. Ker zemljo daleč na okrog ouuaja zrak, se salnčni žarki v zraku deloma odbijajo, deloma ga prodirajo, sc v njem lomijo in tako noet in ki se ni bala sama izjaviti, da so pogodbe »cunje papirja« in »da sila ne pozna nobene zapovedi«. Glede na sedanjost se naslanja ponudba Nemčije na izključno evropski »vojni zemljevid«, ki podaja le zunanji in začasni navidezen položaj in se ne izraža prave sovražnikove moči. Mir, ki bi se sklenil s takimi predpogoji, bi koristil edinole napadalcem, ki so mislili, da bodo dosegli svoj smoter v dveh mesecih in ki so zdaj po dveh letih zapazili, da ga ne bodo mogli nikdar doseči. Za bodočnost zahtevajo po vojni napovedi Nemčije povzročena opustošenja, številni atentati, ki so jih izvedli Nemčija in njene zaveznice na vojskujoče se države in nevtralce, pokoro, popraviti, kar se je grešilo in jamstva (angleško: Sanctions, Re-parations, Garanties). Nemčija se zvito izogiba enemu kakor drugemu. Dejansko ni nastop osrednjih velesil nič drugega, kakor dobro premišljeni poizkus, da bi vplivali na razvoj vojske in da bi končno izsilili mir. Namerava se ž njim zmešati javno mnenje v zveznih deželah; a to mnenje je kljub vsem žrtvam že z občudovanja vredno trdnostjo odgovorilo in razsvetlilo puhlost sovražnih izjav. Okrepiti hoče javno mnenje Nemčije in njenih zaveznikov, ki so trdno preizkušeni že vsled svojih izgub, potrti vsled gospodarske bede in oslabeli vsled najskrajnejših naporov, ki jih zahtevajo od. svojih narodov. Javno mnenje nevtralnih držav poizkušajo varati in jih preplašiti, ker imajo že dolgo svojo gotovo sodbo o prvotni odgovornosti in ki je na jasnem tudi o sedanji odgovornosti in ki prebistro vidi, da bi pospeševalo načrte Nemčije s tem, da bi opustilo obrambo človeških prostosti. Naprej poizkuša končno v očeh sveta nove zločine podmorske vojske, zavlačevanja delavcev in nasilno novačenje državljanov proti njih lastni deželi kakor tudi kršitev nevtralnosti upravičiti. Zvezne države, ki popolnoma vejo, kako težke, a potrebne stvari zahteva ta ura, ki so trdno zvezani med seboj in ki ž njimi popolnoma soglašajo njih narodi, odklanjajo, da bi se pečali s predlogom, ki ni iskren in brez vsake važnosti. Še enkrat naglašajo, da ni mogoč mir, dokler jim ne bo zajamčeno, da se popravijo (angleško: Reparation) prekršene pravice in svobod-ščine, da se prizna načelo narodnosti in svoboden obstoj malih držav, dokler ne bo ugotovljena uredba, ki bo primerna, da končno odpravi razloge, kateri so bili dolgo dobo nevarni narodom in ki morejo edino resnično jamčiti za varnost sveta. Končno smatrajo zvezne velesile za potrebno, da podajo sledeči opis in da opozore na poseben položaj, v katerem se po ovinkih padajo na mesec, ko je v zemeljski senci. Skozi veliko zračnih plasti pa prodirajo le žarki rudeče in z rudečo barvo sorodnih barv, med tem ko se žarki drugih barv r«».4 M loti Rodoslavov o položaja. Soiija, 31. decembra. !Kor. ur.) V včerajšnji večerni seji sobranja je podal min. predsednik Radoslavov sledečo izjavo: Zagotavljam, da je delo Bolgarije dopolnjeno. Tistim, ki trde, da preveč zahtevamo, odgovarjam, da nismo šovinisti. Poznamo zahteve bolgarskega naroda. Iz kraljevega manifesta ob pričetku vojske so Vam znane zahteve Bolgarije; zdi sc mi, da nisem dolžan odgovarjati vsakemu govorniku. Glede na kritiko opozicije proti prekoračenju Donave po bolgarskih četah, je Radoslavov izjavil, da se je izvedel prehod na povelje bolgarskega višjega poveljstva, ki je sodilo, da se mora rumunska armada premagati in uničiti onstran Donave. Bolgarska armada je zaveznike zelo podpirala, kar ti tudi popolnoma priznavajo. V vseh točkah smo z našimi zavezniki edini. Vsi nemški in avstrijski častniki, ki sc nahajajo v Bolgariji, so podrejeni bolgarskemu vrhovnemu armadnemu poveljstvu. To izjavljam v imenu vlade. Glede na kritiko raznih ukrepov vlade je rekel: Zaupajte nam. Glede na mirovno ponudbo je izjavil, da so jo navdušeno pozdravljali tudi v nevtralnih deželah, po Švici tudi v skandinavskih deželah. Pristavil je: Poučen sem, da se bosta tudi Nizozemska in Španska pridružili koraku predsednika Wilsona. Pripravljeni smo, da sklenemo mir, ker hočemo končati vojsko. Prijenljivi bomo v imenu človekoljubja vsi v blagobit vseh narodov. Min. preds, je zaključil: Razpolagam z akti, ki dokazujejo, da pripoznavajo naši sovražniki našo pravico do tega, kar zahtevamo. Radoslavovu so zelo pritrjevali; nato je sobranje odobrilo proračun zunanjega ministrstva. MfSKo ornmio povelje. Soiija, 31. decembra. (Kor. ur.) Gene-ralisimus Žekov je izdal sledeče dnevno povelje: Častniki! Podčastniki! Vojaki! Drugič se nahajate ob novem letu na bojišču nasproti sovražniku, ki sc zaman trudi, da bi tam, kjer so vaši bajoneti naše brate v Macedoniji in v Dobrudži osvobodili, zopet ustanovili suženstvo. Na jugu stojite tudi danes tam, kjer ste stali pred enim letom. Na severu pa plapola bolgarski prapor nad Tulcejo in onstran Donave; po poti, ki valn jo je pokazal naš vrhovni gospod, ste vztrajno in srčno korakali. Presrečen sem, da bi se vam mogel za vse zahvaliti, kar ste storili na bojnem polju; voščim vam ob novem letu vedno zdravje na duši in na telesu. Zmaga na vseh krajih — tako je bilo v preteklem letu; popolno zmagoslavje našega dela bo, trdno verujem nato, prineslo novo leto. Spodobi se, da se z globoko hvaležnostjo danes spominjamo pomoči, ki so nam jo zvezne čete povsod izkazovale in jim želimo, naj jim novo leto prinese povsod zmago in čast. lm o noMeni položaju v Avsiriji. Budimpešta, 1. januarja. (K. ur.) Člani vladne stranke so danes čestitali grofu Štefanu Tiszi ob novem letu. Izrazili so mu svojo neomajljivo udanost in svoje najpopolnejše zaupanje. Na nagovor poslanca Ernsta Desbordesa je odgovoril Tisza z daljšim govorom. Med drugim je izvajal: Sprememba v zunanjem ministrstvu. Osebna izprememba v zunanjem ministrstvu ne pomenja, da bi se bila izpre-meniia politika. Posrečilo se je znamenitega moža, ki je v težkem času vodil zunanjo politiko ohraniti na takem odgovornem mestu, kjer lahko z uspehom uveljavlja svoje odlične sposobnosti. Novi zunanji minister je ponovno zagotavljal, da se zunanja politika ni izpremenila in da je nc-omajljiv pristaš dualizma in paritete med Avstrijo in Ogrsko in da niti od daleč ne misli na to, da bi se vmešaval v notranje zadeve Ogrske. Glede na izpremembo v avstrijski vladi trdim, je rekel Tisza, da je to, kar se zdaj v Avstriji godi, osredotočitev političnih centripetalnin elementov za utrditev dualizma. in paritete Avstrije in Ogrske. To je pojav, o katerem bi želel, da bi sc b i že prej izvedel. To lahko z največjim veseljem pozdravljamo; s tako smerjo v Avstriji naj bolj simpatiziramo in jo podpiramo. Če bi bil kdo dvomil nad tem, da zahteva korist Ogrske notranje ojačenje Avstrije, se lahko iz izkušenj te vojske brezpogojno nauči, da čim slabejša je Avstrija tim večje žrtve se zahtevajo od Ogrske. O rumunskem vpadu na Erdeljsko je rekel Tiszs^ Po Lucku smo morali skupno z zavezniki z vso svojo silo ustaviti ruski naval. V tem položaju smo se nahajali nekoliko pred runiunskim vpadom. Zaman bi bili branili rumunsko mejo, če bi bili Rusi prebili železno steno ob naši meji. Le ko je bil odbit ta poizkus in ko smo v avgustu potisnili Ruse nazaj, smo mogli misliti na* to, da smo poslali močnejše sile na rumunsko mejo. Mirovni nastop osrednjih velesiL Če nameravajo naši sovražniki nadaljevati popolnoma nesmotreno in neutemeljeno klanje ljudi, smo na to tudi pripravljeni. Boj bomo nadaljevali, dokler se na bo posrečilo naše sovražnike prepričati, da je brezplodno vsako nadaljevanje vojske, ali bo pa nagon samoohrambe narode, ki jih gonijo v mesnico, povzročil, da se bodo obrnili proti svojim vladam in ustavili nadaljevanje vojske. Ob sklepu je prosil, naj se mu zaupa še naprej, naj se že sklene mir ali če «e nadaljuje vojska, ker je to neizogiben predpogoj za izpolnitev velikih in težkih nalog. Kronanje no Ogrskem. Ker smo že v sobotnem »Listku« opisali kronanje v Budimpešti, navajamo v. naslednjem le še nekatere zanimivejše podrobnosti. Sijajen in silno pretresljiv je bil prizor kronanja cesarice Cite, ki je bila v teli trenutkih nepopisno lepa. Ko je po izvršenem kronanju s kronskimi znaki v rokah stala ob strani svojega cesarskega soproga na prestolu, je bila cela slika bajna. Med sv. mašo je cesarska dvojica kleče pred velikim oltarjem prejela sveto obhajilo. Po sv. obhajilu so dali vladarski dvojici iz starodavne čaše iz leta 1460. piti vina, starega tokajca. Ginljiv jč bil nato prizor, ko je mlada cesarica prišla iz cerkve in stopila v svoj voz. Iz tisoč grl so zaorili eljen-klici. Ponovili so se ti klici, ko so posadili ljubkega cesarjeviča na voz poleg matere. * * * Malo pred poldne je. Streli iz topov, Cesar je prisegel. Množica na trgu Szent-Gyorgy postaja nemirna. Naenkrat pa nastane med množico valovito vrvenje. Na nekem oknu prvega nadstropja se je prikazala cesarica z malim cesarjevičem. Prišla je tja, da vidi obred, ko njen cesarski soprog na konju sedeč na griču kronanja udari z mečem sv. Štefana na vse štiri strani sveta. Nepregledna množica je navdušeno pozdravljala cesarico in njenega malčka. Med tem pa se je cesar, jezdec krasnega belca, bližal griču kronanja. Kot mladi kralj v pravljici je sedel Karel IV. na konju v kraljevem plašču s krono sv. Štefana na glavi. Mlado, resno obličje je bledo. Njegove oči so mokre, solze ginje-nja močijo njegova lica. Na obe strani pozdravljajoč se je cesar srčno zahvaljeval za ovacije. Ko je cesar prijezdil na tako-zvani grič kronanja, se je nudil nepopisen in nepozaben prizor. Cesar se je najprej s konjem obrnil proti jugu, zamehljal se je, ko je videl na oknu svojo soprogo in svojega sinčka, dvignil je meč in zamahnil najprej proti jugu, nato proti zahodu, severu in vzhodu. Bolgarski kralj pri kronanju. Bolgarski kralj Ferdinand se je osebne udeležili kronanja na Ogrskem, medtem ko so bile druge države zastopane po svojih diplomatičnih zastopnikih. Cesarjevič pri kronanju. Cesarjeviča Franca Jožefa Otona Je peljal podmaršal grof Wallis v cerkev, kjer je v posebni loži prisostvoval kronanju. Po cerkveni ceremoniji se je prestolonaslednik s cesarico vrnil v grad. Odhod cesarske dvojice iz Budimpešte. Cesar Karel se je s cesarico Cito in cesarjevičem Otonom s posebnim dvornim vlakom odpeljal na Dunaj v soboto ob 6. uri zvečer. Na kolodvor so prišli k slovesu budimpeštanski župan Barczy in drugi. Županu je cesar dejal: »Vse je bilo veličastno in v resnici smo bili ginjeni vsled sprejema, ki nam ga je pripravilo prebivalstvo glavnega mesta. Srčna hvala!« Tudi cesarica Cita, ki je držala za roko malega cesarjeviča, se je zahvaljevala navzočim gospodom za njihov ti ud. Po sporočilu, da ie dvorni vlak pripravljen, sta peljala cesar in cesarica prestolonaslednika za roke do stopnic dvornega v.oza. SLOVENEC, dne 2. januarja 1917. stran S Mali princ pa ni mogel doseči nekoliko visoko prvo stopnico. Kralj — ne — oče je tedaj ljubko prijel malega princa in ga nesel po stopnicah navzgor, nato jc zopet hitro skočil nazaj, da pomaga cesarici pri vstopu v voz. Trenutek pozneje je bila kraljeva dvojica s prestolonaslednikom na rekah že pri oknu in smehljajoč se je gledal ljubki blondinček gospode in gospe, ki so ga pozdravljali. S prstkom je bobnal po steklu in videlo se je, da bi najraje gledal skozi odprto okno. Na migljaj cesarice, ki je smehljaje opazovala sinčka, je stopil v voz dvorni sprevodnik, odprl okno in postavil zraven stolček za cesarjeviča. Ves vesel je sedaj mali princ mahajoč z obema rokama pozdravljal množico in ko se je točno ob šestih pričel pomikati vlak, je cesarjevič z vso resnostjo salutiral in ostal pri odprtem oknu med cesarskimi roditelji, dokler ni vlak zapustil kolodvora. onovan!o. Red železne krone 3. vrste je dobil župan mesta Celje odvetnik dr. Henrik Ja-bornegg pl. Altenfels. — Viteški križec Franc Jožefovega reda so dobili: župan v Kozjem notar dr. Josip Barle; magistratni svetnik v Ljubljani Evgen Lah; magistratni uradnik v Trstu stotnik v rez. Franc Pret-ner; župan v Št. Petru nadpoštar v pokoju Dominik Rendič; okrajni zastopnik di-striktni zdravnik v Rogatcu dr. Franc Schuster. — Vojni križec za civilne zasluge 2. vrste so dobili: prvi občinski svetovalec v Borovljah Avgust Kastner; župan v Pazinu, drž. zdravnik dr. Simon Kurelič; vladni komisar za občinski zastop Brežice, posestnik Alfred baron pl. Moscon; župan mesta Ptuj, dež. poslanec Josip Ornig; obč. svetovalec v Voloski-Opatiji drž. pravdnik Andrej Štanger; župan v Ljutomeru notar Julij Thurn. — Naslov cesarskega svetnika je dobi! župan v Trbovljah okrajni šolski nadzornik Gustav Vodušek. — Red železne krore 2. vrste je dobil deželni glavar v Dalmaciji dr. Vinko Ivčevič. — Red železne krone 3. vrste je dobil drž. in dež. poslanec, dež. sodni svetnik v Šebeniku dr. Anton Dulibič. — Viteški križec Franc Josipovega reda je dobil predstojnik zdravstvenega oddelka kranjskega dež. odbora dež. tajnik Franc Dolšak. — Vojni križec za civilne zasluge 3. vrste so dobili: župan v Gradcu Peter Andrijašcvič; župan v Boh. Bistrici Franc Arh; župan na Rakeku Avgust Bele; uradnica mestnega aprovizač-nega urada v Gorici, učiteljica Linda Bon-nes; župan v Rihenberku, posestnik Josip Colja; župan v Prvačini, vpokojeni višji poštni kontrolor Franc Furlani; namestnik občinskega gerenta v Voloski-Opatiji Artur Gervais; župan pri Sv. Trojici Ferdinand Golob; prvi obč. svetnik v Kamniku, trgovec Janko Grašek; župan v Šmarju, posestnik Albin Gruntar; župan v Šta-nijelu, gostilničar Filip Hočevar; naduči-telj v Ljubljani Ivan Jeglič; župan v Ajdovščini dež. poslanec Ignacij Kovač; občinski svetovalec v Št. Petru, posestnik parne žage Franc Križaj; namestnik, župana v Mav-hinjah Vencel Legiša; župan v Št. Petru pri Mariboru, posestnik Josip Lorber; župan v Podčetrtku nadučitelj Franc Lovrec; » župan v Štandrežu Andrej Lutman; župan pri Sv. Križu gostilničar Henrik Medved; župan na Viču posestnik Franc Oblak; župan v Mengšu Franc Orel; prvi občinski svetovalec v Novem mestu Adolf Pauser; prvi obč. svetovalec v Lovranu Nikolaj Pegan; župan v Št. Jakobu Matija Peklar; župan v Vipavi, dež. poslanec Mirko Per-havc; župan v Brdu pri Šmohorju, posestnik Ludovik Pip; župan v Zg. Logatcu nadučitelj Leopold Punčuh; župan v Šebre-Ijah, posestnik Anton Rejc; magistratni nadoficijal v Ljubljani Karel Šebenik; uradnica mest. aprovizačnega urada v Gorici učiteljica Ida Sigon; župan v Dubasnici Peter Škarpa; župan v Renčali Ivan Ste-pančič; župan v Prečni, posestnik Anton Turk; župan v Št. Vidu, mlinar Anton Ur-šič; tajnika namestnik v Gorici Anton Vi-drig; obč. tajnik v Ajdovščini Rudolf Vo-deb; župan v Kamnjah, posestnik Vinko Vodopivec; mestni višji revident v Ljubljani Ivan Vole; mestni tajnik v Radgoni Fr. Wagner; mestni nadoficijal v Trstu Stanko Wielgosz; župan v Predosljah, tovarnar Blaž Zabret; župan v Šmihelu-Stopičah dež. poslanec Josip Zurc; župan v Zgornji Šiški, tesarski mojster Ivan Zakotnik; župan v Lokvici, dež. poslanec Al Mihelčič. Vojni križec za civilne zasluge 4. vrste so dobili: župan v Št. Jerneju, gostilničar Al. Cvahte; občinski tajnik v Roču Ivan Gr-žinič; občinski tajnik v Litiji Peter Jereb; občinski tajnik v Boljuncu Ivan Mogoro-vič; občinski tajnik v Borovljah Andrej Papp; občinski tajnik v Vižminadi Edvard Šabac; mestni poduradnik v Trstu Anton Serša; prvi občinski svetovalec v Jelšanah Josip Štemberger, — Naslov cesarskega svetnika je dobil župan v Kastvu, veleposestnik Kazimir Jelušič. — Zlat zaslužni križec s krono so dobili: župan v Škofji Loki, lesni trgovcc Josip Hafner: prvi občinski svetovalec v Prevaljah, lesni trgo- vec Franc Lahounig; župan pri Sv. Duhu-Loče, posestnik Franc Posek; župan v Brežicah, lekarnar Ivan Žnideršič; ravnatel-j mestnega knjigovodstva v Ljubljani Franc Trdina. — Zlat zaslužni križec so dobili: župan v Tržiču, tovarnar Franc Ahačič; župan pri Sv. Kr'iu pri Ajdovščini nadučitelj Peter MedvedŠČek; župan na Bledu, nadučitelj Franc Rus; pisarniški oficijal dež. odbora v Ljubljani Franc So-telšek, — Srebrni zaslužni križec s krono so dobili' župan v Motniku, posestnik Fr. Kogel; župan v Zagorju, gostilničar Tomaž Koprivec; župan v Cerkljah, kmetovalec Anton Koritnik; župan Martin Nogaj; občinski tajnik v Nabrežini Andrej Peric; župan v Šmartnem ob Paki, posestnik Martin Pirtušek; župan v Starem trgu Mihael Rade; županv Logu Franc Rus; občinski tajnik v Pliberku Boštjan Slivuc; župan v Sosnici, kmetovalec Mihael Slusar; župan v Vel. Laščah, posestnik Josip Virant; župan v Žerovcih, kmetovalec Franc Vraz; župan v Kolovratu, posestnik Ivan Kolenc; župan v Selih, posestnik Matija Mihič; župan v Hotederšici, Ivan Petkovšck; župan v Črnem vrhu, posestnik Josip Trobec; župan na Koprivniku Ivan Wuchse. — Srebrni zaslužni križec sta dobila uradni sluga dež. odbora v Ljubljani Ivan Fras in občinski tajnik v Banjšicah Leopold Humar. vojaške vesli. Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nad-poročnik 2. bos. herc. pp. dr. phil. Franc Rostohar in nadporočnik 87. pp. Anton pl. Steinbach. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 87. pp. Rudolf Wagner, nadporočnik 4. trd. top. p. Josip Pirnat in nadporočnik %. pp. Peter Kovač. — V tretjič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanj0 stofnik 87. pp. Alfonz Hofmann. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje so dobil:: poročnika 7. polj. top. p. Franc Ker-pač in dr. jur. Albert Ogrizek in višji zdravnik 44. pp. dr. Majnarič. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 3. gor. top. p. Josip Sorger, poročnik 9. lov. bat. Leopold Lončarič, poročnik 36. polj. havb. p. dr. Franc Hojnik in poročnik 28. težkega polj. havb. p. Henrik Triebnik. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje je dobil višji zdravnik dr. Josip Pogačnik pri rez. bolnišnici št. 4 v Ljubljani. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hiabrostne svetinje so dobili: rac. podčastnik 19. pp. Ervin Golob, orož. mojster 47. pp. Josip Klcmenčič in ognji-čar 8. polj. havb. p. Rudolf Fras. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. četovodja 87. pp. Železnik Alojzij. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Polšak Ivan, desetnik Kanzler Jurij, poddesetnika Fras Ludovik in Zavratnik Jakob, tit. poddesetnik Novak Peter, pešci Veller Jakob, Udovič Franc, Mužar Matija in Abram Josip, vsi pri 87. pp. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 25. dom. pp. Robert Ogris in poročnik 27. dom. pp. Ivan Mehle. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnika 27. dom. pp. Oton Chadralia in Feliks Vizjak, poročnik 4. bos. herc. pp. Rudolf Prem, poročniki 5. dom. pp. Avgust Perazzo, Ernest Kolb in Kazimir Gorski, nadporočnik in poveljnik nekega obrežnega varstvenega oddelka Franc Ilovar in nadporočnik dr. jur. Bogomir Matjašič. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja 27, črnovoj, okr. pov. Franc Provaznik in desetnik 27. dom. pp. Jakob Sirn'k. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil topničar 22. dom. polj. havb. p, Ples-ničar Ivan, pri 44. dom. havb. p. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: desetniki 22. dom. polj. havb, p, Groznik Josip, Janša Karel in Maier Ivan. Imenovanja. Za pomorske kadete so imenovani pomorski aspiranti: Vladko Naglic, Miljutin Jelačin, Vladimir Kosta-njevec, Anton Debevec, Karel Kozak in Albert Simcnčič. — Za poročnika je imenovan praporščak 27, dom, pp. Josip Zupančič, — Za višjega zdravnika je imenovan asist. zdravnik dr. Adalbert Stuhec. — Za poročnika rač. vodjo sta imen^ana namestnika rač. vodje Ivan Krajnc, 4. dom. pp. in Edmund Schrenis, 27. dom. pp. — Za črnovoj. nadzdravnike. so imenovani črnovoj. asist. zdravniki: dr. Just. Bačar, dr. Jurij Pavlinec, dr. Vladimir Rudež iti dr. Josip Volavšek. — Za poročnika je imenovan praporščak Ciril Kraševec. :— Za črnovoj. nadporočnika sta imenovana črnovoj. poročnika Anton Jošt in dr. jur. Josip Slavik. — Za poročnika sta imenovana praporščaka dr. jur. Vladimir Toman in Franc Vagaja. — Za črnovoj. višjega zdravnika jc imenovan črnovoj. asist. zdravnik dr. Miroslav Kermavner. Padli častniki. Kadet 7. polj. havb. p. Preglej Janko; nadporočnik 47. pp. Šmer-hoVski. Ivan; poročnik 47. pp. Wildling Feliks. Za vojne kurate so imenovani: Bre-gant Ivan, dom. dopolnilno okraj. pov. Trst, pri voj, štacijskem poveljstvu v Feld-bachu; Godnič Josip, dom. dopolnilno okr. pov. Trst, pri rez. bolnišnici v Leobnuj Jazbinšek Franc, dom. dopol. okr. pov. Celje, pri pehotni kadetni šoli na Dunaju. Bol za črto oh Senu Boj za črto ob Seretu se je pričel. Rusi opirajo svojo defenzivo na mostišča Macin, Braila, Namolosa in Foksani, katerih fronta je bila v miru obrnjena proti Rusiji, med vojsko so jih pa preuredili za vojsko proti zahodu. Odločitev za mostišče Macin bo kmalu padla. Macin krije hrbet trdnjave Braila, katere obramba bo po padcu Macina zelo otežkočena. Iz tega je razvidna tudi trdovratna bramba po Rusih. Mostišče Braila obstoji iz veČih zaporedno ležečih utrjenih črt in je s trdnjavo Foksani glavno opirališče seretske črte. Glavna sila, ki je stala nasproti donavski armadi, se že tri dni umika v mostišče Braila. Donavska armada je imela pred seboj le še močne zadnje čete, katere jc vrgla v zunanjo utrjeno črto okoli Braile. Boj za seretsko črto bo hud in velik, že iz vzroka, ker Rusi še vedno prevažajo tja svoje čete iz drugih bojnih črt. • * • AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. decembra. Uradno: Na v jaški planoti napredujoče zvezne vojne sile so v neprenehanem boju pridobile črto Vizirul-Sudesci; med Rimniculom-Saratom in Plainisciom pa prostor pri Slo-bozia. Zahodna Plainescia se bliža bojna četa generala pl. Krailta gorskemu vznožju. Avstrijski bataljoni so vzeli tu sovražniku dve 10 cm havbici. Južno krilo vojne skupine generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa je vkljub sovražnemu odporu izno-va izdatno napredovalo. Ruske protisunke smo odbili. Ta dan smo ujeli 10 častnikov 650 mož in zaplenili 7 stronih pušk. Severno doline Uz se je izjalovil slab ruski napad. Severnozaliodno Zalošč so naše častniške patrulje uspešno poizvedovale proti sovražni postojanki, V Voliniji je skupina naših letal meta'a bombe na tabor v gozdu vzhodno Sadova. Dunaj, 31. decembra. Uradno: Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Sovražnik se korakoma umika proti črti Brajla-Focsani. Medtem ko se je vzhodno reke Buzeu že včeraj umikal, se je zahodno imenovane reke in severno Rimnicula-Sarata še ljuto branil; njegov odpor smo na več mestih zrušili v Ijutem boju. Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožela. Vgorovju vzhodno in severnovzhodno Kezdivasarhely so nemške in avstrijske čete generala pl, Geroka napredovale na rumunskib tleh. Nereju in Tulici pri Paul-nesci smo vzeli. Na obeh straneh dolin Casinu in Oitoz smo pridobivali na prostoru. V mejnem gorovju zahodno Očne smo vzeli z naskokom višino Solyomtar. Dunaj, 1. jan. Uradno: Zvezne sils, ki ss vojskujejo na ru-mun?k! ravnmi, so sovražnika med boji zadjih straž potisnile nazaj v njegove pripravljene nostofanke jugozahodno Brajle in na sredi med Romnicuom-Saratom in Foscani. V gorennh dolinah Zabale-Naruje in .Putne avstrijske in nemike čete pod-rr.arsala pl. Ruiza napredujoč napadajo. Naši bataljon' so pri Harji z naskokom vzeli več zapovrstnih posto^nk. Sovražnik brani vsako ped zemlje. Bolj severno od tam pri cesarskih četah nobenih važnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. decembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Ob neugodn«m vremenu navadni bo;i v jarkih. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeta. V zasneženih Gozdnih Karpatih uspešni pohodi poizvedovalnih čet nemških lovcev. V Erdeljskem mejnem gorovju so vdrle nemške in avstrijske napadalne čete kljub žilavemu odporu v utrjene sovražne postojanke in so kl ub močnim protisunkom napredovale, Rusi so tam popustili našim 10 častnikov, 650 mož in 7 strojnih pušk. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Naše neutruljive čete slede sovražniku, ki se umika na celi bojni črti med gorami in Donavo. Nahajajo se v napredujočem boju na črti severnovzhodno Vizirula« Sudescia (ob Buzauiuj-Slobozia na pol poti r 3lmnicuIa-Sarata v Plaginesti. Berlin, 31. decembra. Veliki glavni stan; ; Skupina marSala princa L e o« poldaBavarskega. Južno Jakobova so s topovi živahnejše streljali. Skupina generalnega polkov* n i k a nadvojvoda Jožefa. V mejnem gorovju proti Moldavi se razvijajo boji ugodno za nas. Nemške čete so iztrgale severno doline Uz Rusom višino Solyomtar in jo držale proti močnim proti« sunkom. Na obeh straneh doline Oitoz so nemški in avstrijski polki vzeli rumunsko-ruske postojanke; v dolini Putna pa Tulici v trdem boju za hiše. Pri Nereju v Zabala dolini naše čete napredujejo. Vojna skupina maršala pl. Mackensena. Čete generalnih poročnikov pL Mor-gen in Kuhne so naletele severno in vzhodno Rimnicula-Sarata na močan odpor posebno na robu gorovja. S krepkimi napadi se je posrečilo vdreti v sovražno postojanko in odbiti v n ej močne protinapade. Tudi med Riraniculom-Saratom in nižinami ob Buzaulu smo med ljutimi boji pridobili na ozemlju. Donavska armada se bliža v bojih' močno utrjeni črti Gurgueti-Ciucea (zahodno in jugozahodno od Brajle). V Dobrudži so bolgarske čete med boji napredovale« Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin. 31. zvečer: Uradno: Na vzhodnem bojišču so se le malo bojevali. V Rumuniji jc b'I vržen Rus do ključa Brajle, katerega napredujoč napadamo. V Dobrudži smo pridobili ruska opl-rališča vzhodno Macina. Francoska oklopnica »Gaulois« potopljena. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. jan. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Južno Rige in pri Smorgonu smo odbili močne ruske preganjalne oddelke. Na severnem bregu Pripjefa pri Pinskem so nemški konjeniki peš z naskokom vzeli dve onirališči Rusov; ujeli so enega častnika in 35 mož. •■• 5 • a Bojna črta generalnega po}- j kovnika nadvojvoda Jožeia. > Nemškim lovcem se jc posrečilo,"da '-J so v gozdnih Karpafh razstrelili utrjeno ' sovražno stražnico s posadko. Med doli- 1 nama Uz in Putna so vzeli nemški in avstrijski bataljoni z naskokom več višinskih • postojank in odbili Ijutc prot:sunke Rumu- i nov in Rusov. V dolini Zabala smo vzeli Herestrau in IngurenL Vojna skupina maršala Mackensena. V severnem delu velike Vlaške jebil Rus zopet vržen, IX. armada je potisnila sovražnika v postojanke sredi pota Rimnicula-Sarata in Focsani, donavska armada pa v mostišče Brjle. Uspehi nemških-bol-gajskih čet so v Dobrudži izdatno izožili rusko postojansko mosfšča vzhodno Macina. Ujeli smo tam včeraj 1000 mož, zaplenili pa 4 topove in 8 strojnih pušk. Pri izlivu Donave je bolgarska rečna varnostna bramba pobila do 50 Rusov, ki so se s čolni prepeljali čez donavski rokav sv. Jurija. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 1. januarja zvečer. Uradno; " Lc na ruinunsko-ruskih bornih črtah živahni boji. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 30. decembra. Uradno: V sevemozahodni Dobrudži se nadaljujejo operacije. Na vzhodnem Vlaškem napredujejo naše divizije severno Calmaturul. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 31. decembra. Uradno: V Dobrudži smo potopili z ognjem naših topov neko sovražno ladjo vlač;lnico« Pri Tulčeji so metali bombe na pristaniške na na ladje. Pri Sulini smo dognali, da je bila zadeta neka transportna ladia. Napad na mostišče pri Macinu traja dalje. Po trdovratnem boju smo vzeli všino 169 vzhodno Macina, ujeli srna 200 mož, Zaplenili 4 gorske topove in 5 strojnih pušk. Na vzhodnem Vlaškem so naše divizije prekoračile železniško progo Buzeu—. orajlu in stoje 18 km pred Brajlo. Rusko uradno poročilo. 28. decembra. Moldavsko bojišč & Sovražnik je z znatnimi silami na bojni črti od Glažute do SoosmezS podvzel ofenzivo in je zasedel, ko je potisnil naše moštvo, del višin severno in južno Dosti-nnega in doline Oitus, vzhodno SoosmczS. oovrazno ofenzivo je ustavil naš ogenj lužno ooosmezo, \ f morju visoko dvigala svoje staročastitlji-ve zastave in prapore do zmaoovitega izida te velike in težke vojne. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo nato odgovoriti: Globoko ganjen sem prejel želje in voščila, katere je poklonila Vaša Ljubcznost v imenu Moje tako drage Mi oborožene sile na kopnem in na morju povodom letnega spremera. Spomin skupaj preživlie-nih viharnih bojnih dni, zavest sijajnih del Mojih vrlih vojakov tvori ravno tako ne-raztrgljivo vez skupnosti, kakor bom vedno vedel ceniti, kakšne neminljive zasluge si je pridobivala Vaša Ljubeznost v tem svetovnozgodovinskem času, Moj vojno-gosrsodarski nozdrav spremlia Mojc hrabre vojrke. V njih vrstah stoje moj« nar'*''!, katerim bo vsemogočni, vsenrnv'čnf Bog po končnoveljavni zmagi milostno naklonil blagoslov miru. V njem jc nape zaupanje, ob Njegovi vsemogočnosti in na5:! moči se bo razbilo vse sovražno stremljenje. Karel. Rumunska bojna črta. Po tr-dovratnem odporu so bile pod pritiskom premočnih sovražnih sil naše čete potisnjene iz odseka ob železniški progi pri Rimniculu Saratu in prisiljene, da so se umaknile proti reki Rimnik. Sovražne napade ob Donavi smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Zahodno Vizirna so se angleški oklopni avtomobili odlično udeleževali bojev, v katerih smo odbijali sovražne napade. Hrabri poveljnik oddelka angleških avtomobilov je bil dne 26. m. m. ranjen, ko je odbijal sovražne napade, a dne 27. m. m. je že iznova vodil boj svojih oklopnih avtomobilov, ki so prisilili sovražnika, da je moral bežati. V Dobrudži je naš ogenj povsod odbil sovražne napade, razen postojanke pri vasi Rahel, ki jo je bil zasedel sovražnik. Pred Brajto. »Corriere della Sera« javlja iz Pariza: Vsled sovražne ofenzive so se morali Rusi zelo umakniti. Sovražnik stoji zdaj 20 km pred Brajlo, ki jo lahko zato obstreljujejo tudi na levem bregu Donave. Proti Foscaniju. »Secolo« poroča 30. m. m.: Sovražnik prodira počasi proti Foscani. Rusko-rumunska- armada se bo iz strategičnih razlogov še nekaj časa umikala. Tudi v Tecucinu so proglasili ogroženo stanje. Ogroženo rusko južno krilo. Berlinski »Tag« piše 30. t. m.: Uradno se v Nemčiji že odkrito govori, da je ogroženo južno krilo celotne ruske bojne črte. Pomena ni potrebno obširnejše razlagati. Uničenje srbske divizije v Dobrudži. Kakor poroča odeški srbski list, je bila v zadnji bitki v Dobrudži srbska pomožna divizija, ki je že v prejšnjih dobru-ških bitkah močno trpela, popolnoma obkoljena in deloma ujeta, deloma pa pobita. Popolnoma uničena srbska divizija je bila v pretežni večini sestavljena iz srbskih prostovoljcev, poveljeval ji je srbski polkovnik Gadžič, ki je pozneje postal general. Pravijo, da je Gadžič v bojih za Isacceo in Tubeo padel. škoda Nizozemcev ▼ Rumuniji. Haag, 1. januarja. Škoda v nizozemskih petrolejskih vrelcih v Rumuniji se ceni na 250 milijonov goldinarjev. Upi nje na bodočnost. General Maltere izvaja v »Figaru«: Naloga Francije 1917 bo, da bo popolnoma prebila nemške črte. Tisti dan, ko bo francoska armada na dan lahko izstrelila en milijon granat, se bo dosegel mir. Boji na zahoda. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. decembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Severozahodno Lille ob Somme, predvsem na severnem bregu in v posameznih odsekih bojne črte ob Aisne se je od časa do časa močnejše streljalo. Odbili smo več •ankov angleških in francoskih patrulj. Bojna črta nemškega cesarje v i č a. Na levem bregu Moze so izvedli Francozi podnevi proti našim novim črtam na »Mrtvem možu« več napadov pripravljenih z močnim ognjem; vse napade smo odbili. Berlin, 31. decembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Topovski boj je bil od časa do časa južno prekopa La Bassee, na obeh straneh Somme in severnozahodno Reimsa besen. Na južnem bregu Ancre je naš ogenj od daleč zažgal več municijskih taborov. Berlin, 31. decembra. Veliki glavni stan: Ob Strumi so uspešno nastopale bolgarske in osmanske poizvedovalne čete. Berlin, 31. zvečer: Uradno: Na zahodni bojni črti so se le malo bo-jevalL Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff, Francosko uradno poročilo. 30. decembra ob 3. uri popoldne. V Champagni smo razkropili sovražni oddelek, ki je poizkušal po živahnem obstreljevanju pri Beau-Sejour neko našo malo postojanko vzeti. Zahodno Tahure smo presenetljivo napadli sovražne strelske jarke, napad se je popolnoma posrečil. Na levem bregu Moze je bilo ponoči primeroma mirno. Z ostale bojne črte se nič ne poroča. Angleško uradno poročilo. 30. decembra. Uspešno smo vpadli v sovražne črte vzhodno Le Lars; poznali smo, da je naš ogenj jarke močno poškodoval. Južno Ancre in pri Berlesu je pričelo zopet krepko streljati topništvo. Zrakoplovnu m'nistrstvo na Angleškem. »Lokalanzeiger« javlja 1. i. m. iz Ko-idanja: Angleži bodo v kratkem ustanovili novo zrakoprovno ministrstvo. Tudi Churchill je med kandidati zrakoplovnegT ministra. General Haig je povišan maršalom. Francoski parlament odgoden. Senat se je odgodil do 9. januarja 1917, zbornica pa na nedoločen čas, Torpedim francoska oklopnico. Kolin, 31, dec. (K, u.) Kolnische Ztg.« poroča s švicarske meje: Francosko mornariško ministrstvo javlja: Podmorski čoln je torpediral 27. decembra na Sredozemskem morju oklopnico »Gaulois«. Ladija se je potopla v pol ure. Vsled discipline in hladnokrvnosti vseh, ki je vladala na krovu do zadnjega trenutka in ker so prišle hitro patruljne ladje na kraj, kjer se je zgodila nesreča, znaša število žrtev le štiri mornarje; dva med njimi sta bila po razstrelbi ubita. • * • Francoska oklopnica »Gaulois« je ob-sezala 11.208 ton, dolga jc bila 118, široka 20 in globoka 8.4 m. Oborožena je bila s štirimi 30.5 cm, desetimi 14 cm, osmimi 10 cm in z dvanajstimi 4.2 cm topovi in z dve-mi cevmi za izpuščanje torpedov. Posadka je štela 639 mož. Ladjo so izpustili v morje 1. 1896. TopoiSki Doli na Krosu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. jan. Uradno: V Silvestrovi noči je sovražno topništvo od časa do časa zelo živahno obstreljevalo Kras . Italijansko uradno poročilo. 29. decembra. Na Tridentinskem se je v prvi vrsti streljalo s topovi; mali spopadi so za nas ugodno izpadli pri Sano (Adiška dolina); Na Gorico in predmestja je padlo nekaj granat, ki niso povzročile posebne škode. Na Krasu je delovalo dalje sovražno topništvo. Naše baterije so zadevale na cesti iz Brestovice v Selo sovražna krdela na pohodu. Naši so takoj odbili mali sovražni napad južno hriba Fajti. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na Alo (Laga-rina dolina) in na Tezza (Sugana dolina); žrtev in škode na blagu ni; povsod smo jih odbili. 30. decembra. Na celi bojni črti so naši topovi streljali na sovražne postojanke in obrambne naprave. Včeraj je sovražno topništvo zopet streljalo na mesto in predmestja Gorice; posebne škode ni. Pozorna naša pehota je takoj zadušila na Krasu 29, t. m. presenetljivi sovražni napad na naše prednje postojanke. 31. decembra 1916. Topništvo je streljalo včeraj v gorah normalno, živahnejše pa vzhodno Gorice in na Krasu, kjer je povzročil naš ogenj eksplozijo neke sovražne municijske zaloge. 1. janurrja 1917. Topovski ogenj v dolinah Valars.i in Astico in na julijski bojni črti. Nobenega posebnega dogodka. Porro — italijanski vrhovni poveljnik. Haag, 1, januarja, (K, u.) Iz Lugana se poroča, da bo moral najbrže Cadorna kmalu na angleški pritisk izročiti vrhovno poveljstvo generalu Porro. Grško. Življenje grškega kralja ogroženo. Genf, 1. januarja, V Larissi je bivši minister Gt^paris pozival, da so vsi Grki dolžni zbrah se okolu kralja, katerega življenje je vsled sovražnih spletk vedno v nevarnosti. Grški vstaši zasedli Ciklade. Lugano, 1. januarja, »Tribuna« poroča iz Aten, da so vstaši zasedli Ciklade, Grška vlada ne more proti njim ničesar storiti, ker je njeno brodovje zaplenjeno, Ve-nizelos pa razpolaga z eno oklopnico, z dvema torpedovkami in več drugimi ladjami. Položaj na Grškem. Genf, 1. januarja. Pariško časopisje poroča iz Soluna, da postaja ententi sovražno razpoloženje v atenskih vojaških in dvornih krogih vedno ostrejše. Zborovanje visokih grških častnikov pod vodstvom generala Kallarisa ie soglasno sprejelo resolucijo, v kateri zahteva voino napoved ententi. Odpad od kralja. Atene, 1. januarja. Otoka Para in Im-bros sla se odcepila od kralja in se pridružila narodni vladi v Solunu. Italija in Grška. Atene, 1. januarja. (Kor. ur.) Reuter: Italijanski poslanik Bosdari je izročil zunanjemu ministru noto, v kateri zahteva zadoščenje za dogodke 1. decembra 1916 in stavi še druge zahteve. Naročajte „SiQvenca"! l—h—\r—\rr-ir~ir—\i h I Boji v IMoniji. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. decembra. Veliki glavni stan: Na planoti Strume le mali boji poizvedovalnih oddelkov. 30. decei.flbra. Slab topovski ogenj v nekaterih odsekih bojne črte. Sovražno letalo je bilo sestreljeno vzhodno Bitolja. Na nižini Seresa slabi boji patrulj. Nad Draigo brezuspešno delovanje sovražnih letal. Maccdonsko bojišče. Ob Strumi slaboten topovski ogenj in brezuspešni nastopi sovražnikovih zadnjih straž. Politične vesli. Dogovori med Avstrijo in Ogrsko. Dunaj, 1. januarja. V političnih krogih se govori, da so dogovori o pogodbi med Avstrijo in Ogrsko zaključeni. Razlogi dr. Svlvestrovega odstopa. »Salzburger Volksblatt« piše o tem: O priliki pogajanj nemške narodne zveze povodom sestave Clam-Martiničevega ministrstva so se pokazala v zvezi nasprotja proti zvezinemu načelniku dr. GroBu, češ da ne vodi zveze tako, kakor bi bilo želeti; mnogo politikov jc izreklo željo, naj stopi na čelo zveze kaka druga osebnost, dr. GroB naj pa zavzame mesto zborničnega predsednika. Ko je zvedel za to dr. Syl-vester, je stavil svoje predsedniško mesto takoj na razpolago. Nemška narodna zveza bo to mesto ponudila dr. GroBu. Še-le potem, če bi dr. GroB odklonil predsedstvo, pride kak drug član zveze vpoštev. Dr. Sylvester utegne biti poklican v gosposko zbornico. — Dr. Sylvester je bil pet in pol let zbornični predsednik. Tako dolgo dobo sta predsedovala v gosposki zbornici le še dr, Rechbauer in grof Vetter pl. Lilie. Oba je prekosil dr. Franc Smolka, ki je bil trikrat zaporedoma izvoljen za predsednika in je zastopal to mesto od 10, oktobra 1881. do 17, marca 1893, Grof Clam-Martinic kot vodja poljedelskega ministrstva. Z Dunaja poročajo: Ministrski predsednik grof Clam-Martinic bo sprejemal v stvareh poljedelskega ministrstva vsak torek med 9, in 11. uro dopoldne v poljedelskem ministrstvu. K sklicanju parlamenta. Z Dunaja poročajo: Priprave za sklicanje parlamenta se bodo začele takoj, kakor hitro se vrneta cesar in vlada na Dunaj, Dogovori med avstrijsko in ogrsko vlado glede glavnih potez nagodbe potrebujejo le še formelnega zaključka, kar se izvrši v Budimpešti. Parlamentarne stranke dobe v pogovorih z ministrskim predsednikom potrebna naznanila. Razen na-godbenih vprašanj bodo pri teh pogovorih na dnevnem redu tudi vse druge zadeve, ki čakajo rešitve; predvsem pa bo šlo za načrt novega pravilnika, katerega je bil v zadnjem zasedanju parlamenta izvršil opravilniški odsek. Vlada si hoče zagotoviti parlamentarno rešitev, da se izogne oktroiu. Kar se tiče predsednika dr. Sylvestra, upajo, da ga pregovore, da ostane na svojem mestu. Nemška narodna zveza mu bo v prihodnji plenarni seji izrekla zaupanje in ga prosila, naj ostane na svdjem mestu. Če bi pa dr. Sylvester le vstrajal na svojem sklepu, predlože za predsedniško mesto posl. Doberniga ali pa dr, StSlzla, iflvoMa Friderik cesarju oD novem leta. Dunaj, 1. januarja. (K, u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Njegova c. in kr, Visokost maršal nadvojvoda Friderik je poslal povodom novega leta Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju v imenu armade in marnarice naslednjo poklonitveno brzojavko: Vaše Veličanstvo! Kot namestnik Vašega Veličanstva v vrhovnem armadnem poveljstvu in kot najstarejši maršal prosim najudanejše Vaše Veličanstvo, da smem ob spremenu leta v najglobljem spoštovanju predložiti najboljše želje in voščila na bojišču stoječe oborožene sile in vojne mornarice. Po božji volji je bilo Vaše Veličanstvo v ravno minulem letu poklicano iz srede za domovino boreče se in krvaveče armade k vladarskemu dostojanstvu. Med orožnimi čini, s katerimi se je mogla vojna moč leta 1916 ponašati, so najlepši na večno združeni z voditeljskim imenom Vašega Veličanstva. Ljubezen in spoštovanje, s katerim so avstrijski vojniki vsepovsodi pozdravljali zmagovitega prestolonaslednika, kjer koli se jc prikazal med njimi, spremljata Vaše Veličanstvo od prvega dne vladarske službe pri vsem delu in skrbeh. Vaše Veličanstvo blagovoli* sprejeti to nccmahljivo ljubezen in vdanost vseh, ki nosijo vojaško obleko, ko' varno jamstvo, da bo avstro-ogrska oborožena moč na kpnem in na Mim poroči'9. Sveta vojska v Sudanu. Nasproti ugodnim angleškim opisom v Sudanu i>oroča »Kolnische Volkszeitg.«: Sudanci izvajajo že dve leti v obširni svoji deželi proti Angležem sveto vojsko. Njih 80.000 borilcev je angleško-egiočanskim četam zadalo veliko porazov; težki boji se nadaljujejo. Položaj Angležev v Sudanu je žalosten; vsi nastopi proti Sudancem so se izjalovili. Boji med Maročani in Španci. Genf, 1. januarja. V zadnjih bojih 2 maročanskimi vstaši v odseku Melila so zasedle španske čete kraje Frankuesa, Sa-sada, Checida. Izgube Špancev so bile neznatne. Književflosi. Zgodovina in geografija Avstro-Ogr-ske. .Spisala c. kr. profesorja Fran Komatar in dr. Vinko Šarabon. Ljubljana 1916. Cena 3 K 50 vin. — NoVa zgodovina in geografija Avstro-Ogrske je izšla. Dosedaj podobnega dela še nismo imeli, dela namreč, ki bi bilo prikrojeno našim domačim razmeram in bi se vendar gibalo v okviru celote. To vrzel izpopolni nova kniiga. Obseg ni velik, dvakrat po 140 strani; če je pa vsebina dobra, si bo lahko čitatelj sam ustvaril sodbo. Komatar jeva' zgodovina je zasnovana na temelju poudarjanja kulturnih razmer, Šarabona geografiia pa se ozira predvsem na gospodarsko stran, na prometne razmere itd. Čitajmo samo opis Trsta in njegovega fiomena za razvoj Avstrije in njen obstanek! Cena je izredno nizka! Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, Dnevne novice. + Cesar je novoletni dan preživel med svojo družino na gradu Reichenau. + Cesarjevič 17tim. Čujemo, da je ce-sarjevič poslal 17tim v Judenburg za Božifi znaten denarni dar. + Osebne vesti z južne železnifce. Za nadrevidenta je bil imenovan tit, nadrevi-dent Karel Bartl; adjunkt je postal asistent Jožef Sladič; za nadzornika je imenovan tit, nadzornik Teodor Sobotnik; dalje so imenovani: tit. nadrevident Ivan Rataj za nadrevidenta; tit. nadzornik Franc Arko za nadzornika; revident Emil Sartori za nadrevidenta; tit. nadzornik Andrej Vreč-ko-Trsi za nadzornika; tit, nadrevidentl Ivan Pirjevic, Ivan Lepej, Albin Hinter« fechner in revidenti. Franc Kren, Martin Topolovec, Marko Kromer-Ljubljana, Ad. Kabas-Celje, Jožef Pogačnik-Matzleins-dorf — vsi za nadrevidente; naslovni nad-revidenti so postali revidenti Evgen Pour« Celje, Fran Kocjančič-Postojna, Dominik Blatnik in Franc Kautisar-Matzleiiisdorf, Anton Dorer-Opčine; za revidente so bili imenovani: Jakob Cvdiich-Celje, Bruno Irgolič, Donavitz, Jožef Šircelj, Franc Ko-delja-Trst, Andrej Maselj-Zalog, Andrej Klavora-Zidanimost, Emilijan Petek-Ljub-ljana; adjunkti so postali: Rok Haljan-Tr-bovlje, Ivan Ažbe-Divača, Vincenc Švab-Prevalje, Feliks Pristavec-Maribor, Alojzij Petelen-Poljčane, Feliks Lenard-Breži-ce, Jurij Vouga-Celje, Franc Brojkovič-Krmin, Alojzij Hrabel-Št. Lovrenc, Franc Ljupša-Hrastnik, Jožef Honigmann-Št. Peter na Krasu; definitivno sta bila nastavljena prov, asistenta Pavel Masič-Zalog, Ludovik Bečvar-Vrba; za stavbenega nad-komisarja je bil imenovan Oto KeiBler-Ljubljana; za rcvidenta je bil povišan adjunkt Jožef Vašek; adjunkt jc postal Anton Bajer-Logatec. — Imenovanja na Štajerskem, Davčni asistent Adolf Pristolič v Rogatcu je imenovan za kontrolorja in mu je za njegove zasluge podeljena velika častna diploma. — Ivan Praprotnik je imendfc-an za poštnega oficianta v Celju, — Umrl je v Zagrebu veleposestnik in kavarnar Štefan ol. Beloševid. * Kmetska posojilnica ljubljanske gkolice v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen mnogoletni in veleza-služni član načelstva gospod veletržec, hišni posestnik, svetnik trgovske in obrtne zbornice i. t, d. dne 30. decembra 19 6 umrl. Bodi ohranjen značajnemu in dobro srčnemu možu neminljiv spomin! TOKEBHaOT + Glasilo ogrskih Slovencev. »No-vine« bodo z novim letom izhajale skupno z »Marijinim Ustom«. »Marijin list« bo namreč priloga »Novin«. Oba lista skupaj staneta 6 K na leto. Dobro urejevano glasilo ogrskih Slovencev našim rojakom prav toplo priporočamo. Naročnina se pošilja na naslov: Klekl Jožef, vpokojeni plebanoš, Crensovci (Cserfold, Žalam.}, Ogrsko. Veljavnost mandatov svetnikov trgovskih in obrtnih zbornic je podaljšana do 31. decembra 1917. — V laškem ujetništvu se nahajajoči naš častnik se poročil v Gradcu. Dne 30. decembra se je vršila v farni cerkvi Miinz-graben v Gradcu poroka g. Egona Bu-tseher, inženirja, tačas kadeta v vojnem ujetništvu v Asinara z gdč. Marijo Ravnikar, hčerko g. sodnega nadsvetnika Aleksandra Ravnikar in njegove soproge Klementine roj. Wratschko. Priči sta bila: za ženina g. Dembscher, imetnik pisarne v i Gradcu, za nevesto namestnik gospoda dr. I Janko Babnika, c. kr. dvornega svetnika na Dunaju, g. c. kr. sodni nadsvetnik dr. Rogina v Gradcu. Ženina je zastopal nevestin oče. — Tema ▼ Ljutomeru. Iz Ljutomera pišejo: V trgu ni dobiti petroleja, pa tudi elektrarna je odrekla radi raznih popravil svojo luč. Imamo torej pravo egiptovsko temo. Požar ▼ blaznici. Iz Montreala 31. decembra 1916: V blaznici Saint Ferdinad grofije Megantio je izbruhnil požar; 46 žena je zgorelo. Zgodnja policijska ura v Berlinu. Da varčujejo pri luči, bodo morali v Berlinu od 4. t. m. dalje zapreti ob 10. uri zvečer gledališča, kino in zabavališča, kjer so pred vojsko noreli cele noči. še plačali. Srčno zahvalo in s srčnim pozdravom ostanemo vasi branitelji. G. Ku-ret, J. Kozlovič in Iv. Čuk. Na veselo svidenje! lj Begunka je izgubila v soboto na sv. Petra cesti med 5. in 6. uro zvečer ročno torbico, v kateri je imela poleg svoje, tudi plačo svoje prijateljice. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda našemu upravništvu. Ljubljanske novice. lj Katehetska konferenca bo jutri, dne 3. januarja ob petih popoldne v posvetovalnici »Katol. tiskarne«. — Razgovor o »katehetiki«. — Res. prof. dr. Demšar. lj Umrl je 30. decembra tukajšnji ugledni trgovec, meščan, hišni posestnik in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice g. Ivan Mejač, star 60 let. lj Mati pisatelja Milana Puglja ponesrečila. V soboto zjutraj okoli 5. ure je šla kakor ponavadi vsak dan k sv. maši 77 let stara učiteljeva vdova Marija Pugelj, mati pisatelja Milana Puglja. Ko se je vračala iz cerkve, je bila še tema. Stara ženica je mislila, da je stopila na jubilejni most, pa je stopila poleg mostu na breg in se po nezavarovani strmini zvalila v globočino v odprtnino med betonskim zidom in bregom. Ležala je ondi neopažena skoro do 6. ure zvečer. Domači so jo povsod iskali, šele sin je našel mrtvo mater pod jubilejnim mostom. Ali bomo po tej nesreči dobili ograjo ob jubilejnem mostu, kakor je ona na nasprotni strani mostu? Gospodu Milanu Puglju naše najiskrenejše sožalje! Ij Upravnemu odboru Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani je izročila neimenovana gospa po g. dež. šolskem nadzorniku dr. M. Opeki znesek 50 kron. lj Umrla je v soboto ob pol 1. uri popoldne Marjeta K o c i j a n , soproga železniškega paznika v pok,, stara 72 let. Pogreb je bil včeraj. lj Umrli so v Ljubljani: Apol. Benda, mestna uboga, 81 let. — Marija Štrus, po-sestnikova žena, 63 let. — Peter Rak, bivši vrtnar, 73 let. — Lucija Dornik, užitkari-ca, 66 let. — Janez Štravs, občinski ubožec, 35 let, — Neža Bajde, poljska dnina-rica, 70 let. — Marija Macoratti, hči prožnega mojstra, pol ure. — Frančiška Hri-bernik, žena hišnega posestnika, 53 let. — Marjeta Kocjan, žena umirovljenega železniškega čuvaja, 72 let. — Miloš Kamič, pešec. — Robert Wendolsky, praporščak. — Ivan Kolbenberger, desetnik, — Božo Ša-rič, pešec, — Marjeta Goli, rejenka, 2 meseca. — Ana Pogačar, mestna uboga, 80 let. — Peter Ipavec, užitkar, 76 let. — Jo-sipina Breceljnik, sedlarjeva hči, 8 dni. — Emilija Lechinger, vdova tovarniškega ravnatelja, 78 let, — Mihael No, delavec, hi-ralec, 42 let, lj Omejitev razsvetljave. Vsled ministrske naredbe z dne 20. decembra 1916, drž. zak. št. 417, zaukazuje c. kr. policijsko ravnateljstvo, da se mora notranja razsvetljava v gostilniških in kavarniških prostorih, v gledališčih, kinematografih in koncertnih dvoranah na polovico, ako to radi naprave prostorov ni mogoče, na dve tretjini dosedanjega obsega zmanjšati. Prestopki tega razglasa se bodo v msilu omenjene naredbe kaznovali z globo do 2000 kron oziroma z zaporom do šestih mesecev, lj Zahvala nepoznanim gospodom. Prejeli smo z bojišča naslednjo dopisnico, ki priča o dobrem srcu Ljubljančanov: Iv, Kozlovič se zahvaljuje srčno za svoja dva tovariša Gregorja Kurct iz Ricmanj in Jožefa Čuk iz Trcbič, ki sta pri"a z dopusta dne 13. oktobra v Ljubljano in sla čakala po celem mestu prenočišč?. Ni ga bilo mogoče dobiti, ker je bilo že vse zaprto. Dobili pa smo dobre nepoznane gospode, ki so nam preskrbeli stanovanje in tud Novice iz Brucka ob Litvi. Naša kmetijsko - gospodinjska šola v mestu Brucku o. L, je imela dne 20. t. m. v svoji sredi Nj. ekscelenco namestnika dr. Bleyleben. Še preden je šel visoki gost v taborišče, se je ustavil v naši šoli, kjer so mu gojenke, ki so en dan prej zaključile svoj tečaj, priredile lep sprejem. Da Njeg. ekscelenci pokažejo, kaj so se tekom tega tečaja naučile, so se vse gojenke v priču-jočnostj namestnika podvrgle še enkratni skušnji o vseh predmetih, ki so jih imele v učnem redu. Na vsa stavljena vprašanja so tudi ta dan gojenke odgovarjale točno in samozavestno. Po dokončani skušnji, ki se je vršila pod vodstvom gdčne. voditeljice E, Premrou, si je Nj. ekscelenca ogledal v spremstvu g. predstojnika cel zavod, o katerem se je izrazil, da je urejen prav vzorno. Izrazil je svoje visoko veselje, da se c. kr. uprava taborišča toliko trudi za vzgojo njej podrejenih beguncev ter tozadevno izrekel g. predstojniku svoje priznanje. Tudi učiteljskemu zboru, v prvi vrsti gdčni. voditeljici Elsi Premrou, je izrekel svoje zahvalno priznanje za trud, ki ga ima z vodstvom tega zavoda. Zadovoljen in vzradoščen nad lepim uspehom te kmetijsko-gospodinjske šole je nato Njeg. ekscelenca c. kr. namestnik zapustil naš zavod. Rusija in Pollaki. Ruski car izda v kratkem anifest po navodilu velikega kneza Nakolajeviča za samostojno Poljsko in sicer ruskih, nemških in avstrijskih poljskih delov. Poljaki vedo, da je to le pesek v oči. Ivan Alič, Žlebe št. 31 pri Medvodah, vsak po 2000 K; neimenovan 1000 K; I. E., Ukve na Koroškem, 1000 K; I. Š., Mengeš, 1000 K; Uršula Gartroža, Moste, 1000 K; neimenovan 1000 K; neimenovan 2000 K; 3 neimenovani skupaj 32.000 K; neimenovan 100 K; neimenovan 700 K; H. G., Kra-pinske toplice, 2000 Kj 3 neimenovani po 200 K; Florenc Šestan, Gologorica, 200 K; I.judevit Žvaček, župnik v Gologorici, 300 K; 2 neimenovana skupaj 18.000 Kj neimenovan 200 K; FranjoŠestan, Gologorica, 800 K; Anton Udovičič, Gologorica, 500 K; neimenovan 2000 K; neimenovan 100 K; Katarina Demšar, Ljubljana, 400 K; razni udeleženci občine Cerklje pri Krškem 1800 K; L F. pri Dev. M. v Polju 600 K; 2 neimenovana skupaj 6500 K; Marija Martinčič, Ljubljana, 100 K; neimenovan 300 K; neimenovan 600 K; I. I„ Ljubljana, 1000 Kj župna cerkev neke občine pri Ljubljani 1000 K; župna cerkev v Gologorici 500 K, Primorske novice. Zlato mašo je daroval v ponedeljek 1. januarja v Trstu v cerkvi pri Armencih č. g, monsignor Franc Kosec, kanonik tržaškega kapitlja, konzistorijalni svetnik itd. Prezasluženemu gospodu jubilantu še mnoga leta! Podpisovanje V. vojnega posojila na Goriškem. Kakor se nam poroča, so za druge in zadružniki organizacije »Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Gorici«, t, č, v Ljubljani, podpisali doslej 600.000 K V. vojnega posojila. To je tembolj upoštevanja vredno, ker je le še približno tretjina dežele, ki ni še po vojnih dogodkih neposredno prizadeta. Najživah-nejše je bilo podpisovanje ravno v krajih, ki so najbližji fronti in stoje mnogokod naravnost v območju sovražnih topov. Znamenje, kak patriotično navdahnjeno je slovensko prebivalstvo Goriške in kako prepričano je o zmagi našega orožja. Je pa tudi znamenje brezmejne ljubezni do solnčne Goriške, ki mora v celoti ostati vedno to, kra je v celoti bila: avstrijska. Vsega skupaj je bilo v organizaciji Goriške zveze podpisanih 1,800.000 K vojnih posojil. Podpisovanje V. vojnega posojila. PriLjudski posojilnici v Ljubljani so podpisali V, avstrijsko vojno posojilo obeh vrst še nastopni: 6 neimenovanih po 1000 K; 2 neimenovana po 2000 K; 2 neimenovana po 4000 K; Jožef Gale, Ravno Brdo 2000 K; 2 neimenovana po 2000 K; 2 neimenovana po 1000 K; Janez Zupančič, Veliki Lipoglav, 1000 K; 1 neimenovan 2000 K; 1 neimenovan 4000 K; 6 neimenovanih po 1000 K; 1 neimenovan po 5000 K; 2 neimenovana po 1000 K; Franc Grošelj, Št. Lambert, 2000 K; B. P., Črni Vrb, 1000 K; 1 neimenovan 1000 K; Marija Bolta, Mcste pri Ljubljani, 1000 K; neimenovan 2000 K; Alojzij Pogačar, Mengeš, 1000 K; I. M., Janče, 1000 K; Florenc Šestan, Gologorica (Istra), 1000 K; C-rgo Rab?r, Golo-gprica, 1000 K: Širne Rabar, Gologorica, 1000 K; Jakob Bubič, Gologorica, 4000 K; A. Z., Sava ob Juni železnici, 2000 K; M. S., Skaručina, 1000 K; 3 neimenovani r>o 1000 K; I. R., Cerklje pri Krškem, 2000 K; Groznik Marija, Hrušica pri Liublisni, 1000 K; neimenovan 2000 K: B, K., Gozd pri Litiji, 1000 K; B, A., Mali Vrh pri Liiiii, 1000 I<; Florjan Jelen, Ljubljena, 1000 K; Ivanka Nagode, Liublj3na. 1000 K; Frorca Mencin, Mala Račna, 1000 K; razni udeleženci v Cerkljah pri Krškem 42.000 K; F. B., Se!a pri Hrnšici, 4000 K; 2 neimenovana po 1000 K: Marjana Kokalj, Ljubljana. 1000 K; A. K., Soča na Primorskem. 1000 K; zvonovi župnije P. nri Sežani 14.000 K; neimenovan 5000 K; neime^nvpn 3000 K: neimenovan 1000 K; Jera Alič in Novost je jedilno olje za vsakovrstne salate, pripravljeno za takojšnjo uporabo, iz islandskega morskega »Caraghee« mahu. Več o tem v današnjem inseratu Ivan Dežrnana. Za Božič in noro letoi Vojaške narodne pesmi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepše in najcenejše darilol Naroča se tudi pri izdajatelju: Fr, Marolt, Ljubljana. Stare rane, pri katerih se bolečine ponovijo, naj se obvežejo s Fellerjevim bolečine lajšajočim, antiseptičnim, razredčenim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsafluid«. Predvojne cene. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elsalrg št. 134 (Hrvaško). Naj bi bilo vedno pri hiši. Mnogo priznalnih pisem, f izpisuje V. avstrijsko vojno posojilo! dsfaiskš parhenti, — flanele, cefiri — kanafasi kot sortirani, 20 m za 92 kron franko. Vsak lahko naznani, koliko metrov rabi od vsake vrste. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. USEK, Mu in rapiljalnica v Bistrem pri Sovbbi Mesta ali it, Ceškn. Iz finega isliasi Jsft^ga CaragZlSZ SK351M (navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku) . K r— , . K 130 zavitek mahu za 1 liter olja......... zavitek garantirano izbranega mahu za 1 liter olja zavitek garantirano izbranega mahu za 2 litra olja K Gotovo pripravljeno ai|e za iakOjSmfr U^D.allB je Iia razpolago liter K 2'—, steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne razpošilja. Slofoi SE pri Ifi. S^eaUa, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na Ivan BeiiHSBsi o L!ut>l3an$, aššea šžeo. S. Sprejmejo se takoj «■ ■*> proti dobri plači za betonsko stavbo na UoblfEVS pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. ScsgnsiSS na Dobravi pri betonskem delu.-- S l ran 6. SLOVENEC, Hne 2. januarja 1917. V St. 1. Krasna, bogato ihistrovana knjižica ssar jo ravnokar izšla. Cena 1 krono, po pošii 20 v.:n. več. — Slovenci, sezite po njoj! Prodaja se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu. Šolska vodstva in kraj ni šolski sveti lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Peiricu, mestnem učitelju v Ljubljani, Glincs, vi!a »Mila«. nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov s slovensko-nemškimi črkami se proda. Gradišče 15 1. Sevo. Orehov les * u*m., Kostanjev Ses 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Prazne sreče vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah 23S3 neSS a Kupi se takoj za kidanje snega in se prosi najnižje ponudbe za takojšnjo dobavo. Prodasta se dobro ohranjena Glk, oljnate osi, cena . . Kron ISO-—. Kaleš, navadne osi, cena . Kron 430'—. Zaloga več vagonov strešne lepenke, močne; strojnega olja in vozna masti najboljše Tomaževe žlindre, vi ste. najboljše umetno gnojilo, 3065 bencina in mila, rumenerja v zabojih 150 kg, garantirano 50% oddajo se samo celi sodi in zaboji, dokler zaloga, ter na razpolago najnižje ponudba trgovina, škof J a Loka, Gorenjsko. katera obstoji že 40 let najbolje vpeljana, da se v najem takoj. Več pove ustmeno a!i pismeno Prfdarik Sfrcšgk mm1™ tisk »Katoliške Tiskarne. za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki I Kdor hofo cul svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kalte denarne podporo, naj spiSe kratko pismo v uemšOlni, v katerem naj popiše samo svoje lodbinske zadeve in no omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiSe naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov: Henry C. ZARO, per Adresse der k. k. priv. Lander-Bank Wien I. dobro izvežbana v manufakturnl in špecerijski stroki, želi primerne službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 3036, ako se priloži znamka! SUNHHnSBS tt T" Tin—rTrr t-------vrni« imiiii« m m i plačuje vedno najvišje cene in sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa In erae JOSIP KRALJ LJubljana, Franca Josipa cesta 7. Vsak dan sveže baterije, en gros — cene, solidno blago, točna postrežba. VIDO BRATOVŽ Ljubljana, Stari tr;j št. i. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Pavla Skaberne roj. Mejač in dež. stavbni nad-komisar ing. Viktor Skaberne, c. kr. stotnik, naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok Metke, Mojce, Petra, Špelce, ter v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo odpoklicati našega dobrega očeta, tasta, starega očeta itd. gospoda trgovca, posestnika, svetnika trgovske in obrtne zbornice i. t. d. po kratki mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere v starosti 60. let v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v ponedeljek dne 1. januarja 1917 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo dne 3. januarja 1917 ob 9. uri dopoludne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, tasta, starega očeta itd. gospoda Ivana Mejač-a izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo pokojnikovim prijateljem za ljube obiske med boleznijo, za poklonjene krasne vence, ter za mnogobrojno častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Dalje se zahvaljujemo p. n. zastopnikom oblasti in uradov, odposlanstvom raznih korporacij, denarnih zavodov in društev za udeležbo pri pogrebu, slavni Glasbeni Matici za ganljivi ža!o-stinki, prečastitemu g.župniku p. Hugolinu Sattner-ju za tolažeče obiske, požrtvovalnim bolniškim strežnicam sestram reda sv. Vincencija, končno vsem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti in ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sožalje. V.LJUBLJANI, dne 2. januarja 1917. Giolo a M [oiii Slin - Heiač j* O O S s in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja prežalostno vest, da je njen prezaslužni, dolgoletni pravi član in bivši podpredsednik preblagorodni gospod m M fi M # trgovec in hišni posestnik v Ljubljani v soboto dne 30. decembra 1916 popoludne v 60. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Z blagopokojnikom izgubi trgovska in obrtniška zbornica zvestega, visokocenjenega člana, kateremu ohrani trajno najčast-nejši spomin. - V Ljubljani, dne 30. džtembra 1916. \ konzorcij *S!ovcncu«. itfovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni poslanec.