I 4.1 ir: -w PfcimuASKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-> i • Abb. postale I gruppo LGDa 40U lil* Leto XXXVII. Št. 37 (10.859) TRST, petek, 13. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VLADA BO DANES ODOBRILA DODA TNI IZREDNI 5-ODSTOTNl DA VEK Sindikalno gibanje dokaj negativno ocenilo včerajšnji sestanek z vladnimi predstavniki Lama, Benvenuto in Carniti zahtevajo istočasno spremembo davčnih ali-kvot, o čemer bodo razpravljali na sestanku, ki bo prihodnji četrtek RIM — Pričakovano srečanje med vlado in sindikati se je zaključilo po štiriumi razpravi. Šlo je za pogovor, ki je zadeval predvsem vprašanje finančnih sredstev za obnovo potresnih področij. Ob koncu srečanja je sindikalna delegacija objavila daljše sporočilo, v katerem Pravi, da je sindikat izrazil svoje nasprotovanje petodstotnemu davku za obnovo tistih predelov južne Italije, ki jih je razdejal potres. Sindikati nasprotujejo temu davku, ker vlada ni istočasno spremenila davčnih alikvot, zaradi česar bo nujno prišlo do nesorazmerij pri obdavčevanju odvisnih delavcev. S svoje strani je minister za proračun Giorgio La Malfa dejal, da je vlada sporočila sindikalnim predstavnikom, da bo jutri na seji vlade predložila zakonski osnutek v prid potresnemu področju. Na včerajšnji seji so se tudi domenili, da bodo 19. februarja razpravljali o zahtevi sindikalnega gibanja po spremembi davčnih alikvot. Naj omenimo še izjavo generalnega tajnika UIL Benvenuta, ki je omenil, da zakonski osnutek za obnovitev potresnega področja ni povsem negativen, kljub vsemu pa je sindikalno gibanje odločno proti dodatnemu davku, ker dodatni davek ni v skladu v davčno pravičnostjo. Istega mnenja je bil tudi Luciano Lama, generalni tajnik CGIL, ki je bil mnenja, da bo največje bneme bo nenadnega napada. Dejal .je, da se SZ oborožuje ne glede na to, ali se oborožujejo tudi ZDA ali ne. Moja država, je dodal Kampelman, je sklenila, da mora okrepiti odpadlo prav na odvisne delavce. Včerajšnji sestanek se je začel nekaj po 11. uri. Ni bil prisoten predsednik vlade Forlani, ki se je na Kvirinalu udeležil spominske svečanosti za podpredsednikom višjega sodnega sveta Vittoriom Ba-cheletom. Vlado so zastopali ministri Scotti, Capria, Reviglio in La Malfa, medtem ko so za CGIL bili prisotni Lama, Marianstti, Garavi-ni, Trentin in Tortora, za CISL Carniti, Marini in Del Piano, za UIL MII IIII) im | Eminimi m, ||||||||||||||||||||||||g||||||||||||||||||| n| ||||||||||||||£|||||||||||||g||j|| n |(| hihi PRVI STIKI ZAHODNIH ZAVEZNIKOV Colombovi pogovori z novo upravo ZDA Precejšnja zaskrbljenost zaradi Reaganove gospodarske politike ŠVASHINGTON — Reaganova A-therika bo vse prej kot lahek partner za Evropsko gospodarsko skup-fest. To se je na svoji koži prepričal italijaijski zunanji minister E-tnilio Colombo v svojih pogovorih 7 najvišjimi predstavniki nove ame trške administracije. V pogovorih, ki jih je imel s predsednikom Reaganom, s podpredsed-nikom Bushom, z državnim tajnikom Haigom in z zakladnim ministrom Donaldom Reganom, je Colombo spoznal, da se ameriška politika ni spremenila samo v stilu glede na prejšnjo Carterjevo administracijo, temveč predvsem v vsebini. Dokončnih smernic nove ameriške politike zahodnoevropski zavezniki še ne poznajo, saj jih bo Reaganova administracija določila šefe v prihodnjih dneh. še vedno je glavno vprašanje, če Amerika išče vojaški primat ali samo političnega. Tako v prvem kot v drugem PHmeru za Evropo ne bo lahko. Dosedanja znamenja so bila vse prej kot pozitivna. Colombo je pred srečanjem s Haigom dejal, da je nemogoče zavračati zahodne solidarnosti, a ta ne sme biti za vsako ceno, temveč motivirana. Seveda je vsakomur jasno, kakšno težo predstavl.ia Italija v globalni viziji blokovske politike, vseeno pa je italijanski zunanji mi-•Uster vsaj časnikarjem dejal, da so razna Srečanja v znamenju diskriminacije med zavezniki, kot vrh oa Gvadatopi, ki so se ga poleg oDA udeležile samo še Francija, Veljka Britanija in Zvezna republika Nemčija, nesprejemljiva, saj sejejo razdor in nezaupanje med zavezniki. Rol j kot zunanja politika, kjer bo morala hočeš nočeš Evropa capljati 'č1 svojim mogočnim zaveznikom z jJJSJge strani Atlantika, zaskrblja JSGS ameriška gospodarska politi-Ka- Zadnji valutni zapleti ob zvišanju tečaja ameriškega dolarja do vseh drugih evropskih valut, so vse PreJ kot »neljubi incident* v mednarodnem denarnem sistemu. Reaganova politika se požvižga na žeje svojih zaveznikov, pred sabo ima samo en cilj: sanacijo svojega gospodarstva. če je s skrajno grobo-Prizadela svoje najrevnejše slo-•*:: bo toliko manj gledala na bolj tako okrepljena preprečila vojaško agresijo drugih. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Leonid Ljičev pa je dejal, da so trditve zahodnih predstavnikov neresnične in zahteval, da v Madridu dosežejo sporazum o procesu razorožitve, kar je po njegovem mnenju ključni problem za izhod tega srečanja. Benvenuto, Della Croce, Buttinelli in Sambucini. Pogovor med predstavniki vlade in sindikatom je bil dalj časa u-stavljen, ker je vlada hotela govoriti samo o načrtu za obnovo potresnega področja ter o finančnih sredstvih za njegovo uresničitev, se pravi o dodatnem petodstotnem davku, medtem ko je sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL hotela razširiti razpravo tudi na spremembe davčnih alikvot. Nekaj časa se je celo zdelo, da se bedo pogajanja razbila in da bodo sindikalni predstavniki takoj oklicali splošno stavko. Kaže, da je potem prevladala razsodnost sindikalnega gibanja, ki ni hotelo povzročiti zamude pri obnovi potresnega področja. Kar zadeva sestanek, na katerem bedo 19. februarja proučili davčno politiko v okviru splošnega gospodarskega položaja pa je treba reči, da vlada ni prevzela nobenih obveznosti. To pomeni, da bodo odvisni delavci morali letos plačati 5-odstot-ni dodatni davek, ne da bi bili gotovi, da bo vlada istočasno znižala davčnih alikvot. Včerajšnji sestanek se je, kot rečeno, zaključil s sklepom, da bo ministrski svet danes odobril samo zakonski osnutek, ki določa norma-tivo za obnovitev in razvoj potresnega področja ter način finansiranja, ki ga bodo zagotovili z enkratnim izrednim dodatnim petodstotnim davkom, ki ga bo treba plačati z davki za leto 1981. Gre za kompromisno rešitev, saj je vlada najprej hotela predložiti dva zakonska osnutka: enega o obnovi in razvoju potresnih področij, drugega pa o izrednem dodatnem davku. KPI o referendumih suemla, da moraohrepmsvo- m * za0el zasedah vbST' 1 ndumov. Obširno o vprašanju zadržanja stranke do referendumov. Obširno poročilo o tem je podal član centralnega vodstva Alessandro Natta, ki je predlagal, da bi se komunistična partija zavzela za odločno glasovanje proti spremembi zakona o splavu, tako kar zadeva referendum radikalcev i kot tudi referendum Gibanja za ži-j vi jen je. V zvezi z drugimi referendu- mi je Natta predlagal, naj bi se komunisti zavzeli za odpravo dosmrtne ječe ter proti odpravi «za-kona Cossiga® in proti odpravi dovoljenj za posest orožja. Kar pa zadeva referendum o vojaških sodiščih je Natta prepustil zaključke razpravi na centralnem komiteju. O vprašanju zadržanja do referendumov se je razvila dolga razprava, v katero je poseglo veliko število predstavnikov centralnega komiteja, ob koncu je prišlo do glasovanja, na katerem so odobrili predloge Natte skoraj soglasno; e-dino pri glasovanju o »zakonu Cossi-ga» se je pet članov centralnega komiteja vzdržalo z utemeljitvijo, da je KPI sprejela do tega zakona že pred časom kritično stališče. ZARADI TEŽAV PRI SESTAVI SKLEPNEGA DOKUMENTA SE JE KONFERENCA ZAVLEKLA Neuvrščeni v New Delhiju potrjujejo nasprotovanje vsem oblikam hegemonije Delo v redakcijski komisiji zastaja ob vprašanju odnosa do tujih intervencij kot teženj po neposrednem ali posrednem blokovskem ukrepanju RIM — Italijanska plačilna bilanca se je oktobra lani zaključila z deficitom. 221,9 milijarde lir. Leto prej je aktiva znašala 281,8 milijarde lii-. GOVOR NOVEGA POLJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V SEJMU JARUZELSKI PREDLAGAL TRI MESECE PREMIRJA ZA NORMALIZACIJO ODNOSOV V POLJSKI DRUŽBI Vlada namerava spoštovati sprejete obveznosti iz Gdanska - Ustanovila bo odbor za sodelovanje s sindikati - «Solidarnost» pripravljena spoštovati premirje VARŠAVA — Novi poljski premier, general in obrambni minister Wojciech Jaruzelski je včeraj predstavil sejmn program nove vlade. V jasnem in umerjenem govoru se je obrnil na sindikate in na vse delavce tor je predlagal tri mesec, družbenega premirja brez stavkovnih manifestacij. Novi ministrski predsednik je izjavil, da bo vlada v naslednjih devetdesetih dneh energično delovala, da bi se stanje v državi normaliziralo. General Jaruzelski je dejal, da je pripravljen zapustiti mesto ministrskega predsednika v trenutku, ko bo sejm ocenil, da je nova vlada, v katero so vključili šest novih ministrov in dva nova podpredsednika, odstopili pa so štirje ministri in dva podpredsednika, izpolnila pričakovanja. »Vojak sem,s je dejal Jaruzelski, ko se je v generalski uniformi o-bračal na poslance, »vsako delo, vsako poverjeno nalogo smatram za službo narodu in socialistični Poljski.® Vlada namerava dosledno deiova- LETO DNI PO UMORU BACHELETA h nianj skrite želje svojih zavezni-Vsak naj se rešuje kot more, 6UA so že ubrale svojo pot. Prizadevanja za odpravo medblokovskih trenj na madridski KVSE Madrid — Predstavniki devetih ■^uvrščenih in nevtralnih držav so _e sešli včeraj v Madridu, da bi uravnavali zelo zapleten položaj a KEVS in se dogovorili o mož-°sti, da dajo svoj dplež za odpra-o medblokovskih nasprotij. Sreea-k je bilo pred včerajšnjim začet-a°m nove etape madridskega srebanja, ki bo posvečena zgolj pri-Pravi in revidiranju sklepnega do-Utoenta. Delo bo potekalo v ple-utnu in v treh skupinah za revi-u'anje_ sklepnega dokumenta. Določeno nervozo pa je povzro-„ nastop voditelja ameriške detelj01 je Kampelmana, ki je obtožil ■ d« sp mrzlično oborožuje in da * njeno orožje že doseglo ofenziv-e zmogljivosti, zadostne za izved »*i»»iiiiii»iMi»»iitimiii»iiiiiiiiiiiii*iii»iini»ifMiiiutiw^iuiiiiiiiiiifiiiiii«iuiiMiui»iiiiiiM*iH»iuii»iiiiiiiiiiiii»«imii«Mt»i»iiiiii»niiiiiiiiH»imiiif«»iiiiiiiii»»iiiiiiwiii ti v smeri socialistične obnove in socialistične demokracije in se bo borila proti raznim deformacijam, ki šo nastale v preteklosti. Obračunala bo z vsemi, ki delujejo nepošteno in v nasprotju s socialistično ideologijo. Poudaril je, da ima vlada ustavno dolžnost, da »brani vrednote temeljev, naše države in da ljudska oblast razpolaga š potrebno močjo, da prepreči pot tistim ljudem in procesom, ki poskušajo obrniti nazaj kolo zgodovine. Jaruzelski je v precej bolj umirjenem govbru kot prvi sekretar PZ DP Stanislav Kania ponudil tudi sindikatu »Solidarnost® nove možnosti za sodelovanje. Vlada namreč namerava ustanoviti posebno »gospodarsko komisijo®, ki jo bo vodil ministrski podpredsednik in predstavnik vlade med pogovori v Gdansku, Mieczyslaw Jagielski. Politični komentatorji v poljskem glavnem mestu ocenjujejo to potezo novega ministrskega predsednika kot potrditev pripravljenosti nove vlade, da uresniči sprejete obveznosti. Obenem je ministrski predsednik napovedal tudi ustanovitev odbora za sodelovanje s sindikati in da bo vlada v roku enega meseca predsta- Na Kvirinalu so včeraj počastili spomin za umorjenim podpredsednikom višjega sodnega sveta Vittoriom Bacheletora, ki so ga pred letom dni usirelili pripadniki rdečih brigad. Svečanosti so se udeležile najvidnejše italijanske politične oblasti (Telefoto AP) vila poročilo o gospodarskih razmerah v državi. V roku šestih mesecev pa naj bi predlagala sejmu sprejem ve&. novih z&kpMki-drugim zakon o sindikatih, podjetjih, samoupravljanju in občinskih svetih. Glede mednarodnih odnosov je Jaruzelski dejal, da je Poljska pripravljena sodelovati z vsemi državami in je podprl poljski predlog za niednarodno konferenco v Varšavi o popuščanju napetosti in razoroževa-nju v Evropi. Predsednik in podpredsednik ko- I ordinacijske komisije sindikata «So-’ Udarnost® Lech Walesa in Ryszard Kalimovski sta včeraj dopoldne, baje v odgovor na Janjzelskove prošnje po premirju, pozvala tiskarje, naj odpovejo stavko, ki so jo napovedali ža danes. Sindikalna voditelja trdita, da ,ie treba počakati kako bo nova vlada reagirala na zahteve »Solidarnosti® po pristopu k sredstvom množičnega obveščanja in po odpravi cenzure. »Solidarnost® je baje pripravljena upoštevati zahteve Jaruzelskega po trimesečnem premirju fiitumiimiiiiiiiiHtiiiiiiMiiiiitiuitmimimiiiiiuMinimiimiiiiitimiiimiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiitnifiiiiitiiiiiii POBUDA POSLANCEV KPI IN NEODVISNE LEVICE NOV ZAKONSKI OSNUTEK ZA ZAŠČITO JEZIKOVNIH SKUPNOSTI V ITALIJI Vložili so ga poslanci Baracetli, Spagnolli in Rodota , * , >: f , ■ ...» , i . RIM — Nov zakonski osnutek za Furlanov, Albancev, Kataloncev. zaščito jezikovnih skupnosti 'v Ra liji. Predstavitelji so poslanci Ba racetti in Spagnolli (KPI) ter ne: odvisni levičar Stefano Rodota Zakonski osnutek zadeva jezikovne skupnosti, ki ne živijo v neposrednem stiku z matičnim narodom in torej ne zadeva južnotjrolskih Nemcev, valdos tonskih Francozov in Slovencev v Furlaniji • Julijski krajini, saj obstajajo za slednje dru gaeni zakoni ali zakonski predlogi Pač pa zadeva okvirni zakon 2 in pol miUjona državljanov, Sardincev. .... Naj raje okusijo, kaj pomeni vihteti kramp! Pod oboki na koncu Drevoreda se te dni zbirajo gruče Tržačanov, ki podpisujejo peticijo neofašistične stranke za ponovno uvedbo smrtne kazni v Italiji. Voditelji tržaških misovcev zagotavljajo, da so v nekaj dneh zbrali nad 6 tisoč podpisov, medtem tudi podpise dobre tretjine članov tržaškega občinskega odbora Liste za Trst. Sicer pa je sam župan odvetnik Cecovini v neki televizijski oddaji jasno in nedvoumno izjavil, da se strinja s ponovno uvedbo smrtne kazni v Italiji. Najbrž Slovencev ni potrebno posebej prepričevati o nevarnosti najnovejše pobude starih in novih fašistov, saj najbolje vedo, kako je italijanska država izvajala določilo o smrtni kazni: izmed 42 smrtnih obsodb, kolikor jih je izreklo posebno sodišče za zaščito države, je 33 zadevalo Slovence in Hrvate na Primorskem in v Istri. Navedeni podatek ni sad propagandistične špekulacije, pač pa nujno opozorilo na dejstvo, da peticija misovcev ne zahteva samo uvedbe smrtne kazni pač pa bolj zapleten mehanizem oklica ovojnega stanja» v Italiji, uvedbe vojaških sodišč za zaščito države in torej tudi smrtne kazni. Podpis pod peticijo neofašistične stranke torej ne pomeni samo odobravanje smrtne kazni, pač pa tudi pristanek na vse politične posledice tega predloga. O njem ne bi pisali, če bi zaradi nedavnega razmaha terorističnih dejavnosti ne sprožil množičnih reakcij med preprostim prebivalstvom in marsikdaj tudi v sredinah, ki so sicer veljale ali veljajo za demokratične in napredne. Mišove i so namreč sprožili svojo kampanjo v trenutku, ko so spoznali, da je terorizem tako pretresel miselnost milijonov državljanov, da so si ti zaželeli drastičnih ukrepov in radikalnih rešitev. Pri tem so računali predvsem na emotivne vzgibe človeka, ki se čuti v današr.i družbi nezaščitenega in zato stremi po maščevanju. Peti načelo »zob za zob, oko zg oko» ne spada v sodobno omiko, prej kaze na vračanje k zakonom džungle in barbarstva. Temeljno načelo zatiranja zločina in družbene o- brambe proti terorizmu je namreč predvsem v zaščiti demokratičnega reda, ki ga teroristi skušajo spremeniti v svojo korist. Uvedba smrtne kazni bi zato bila njihova nezaslužena zmaga, saj bi država opustila ustavno zakonitost, ki zavrača smrtno kazen, ter s tem priznala svojo nemoč v boju proti prevratniškim organizacijam. In vendar ljudje podpisujejo. Najbrž tudi zato, ker tako sproščajo svoje tegobe in stisko ter dajejo duška svojemu gnevu, pri tem pa ne prevzemajo nikakršne odgovornosti. Morali pa bi se zavedati, da so podpisi za uvedbo smrtne kazni pomembna investicija neofašistične stranke, vsaj v tolikšni in še večji meri, kot sc bili podpisi proti osimskim dogovorom politični kapital, nastajajoče meščanske liste v Trstu. Očitno ni naključje, da je v Trstu odziv na misovsko akcijo tako velik, saj se del tržaškega prebivalstva rad izživlja v negativnih čustvih, kot sta sovraštvo in maščevanje, čeprav ni nikoli kazal velike dovzetnosti za višje koristi države. Ne glede na osebno prepričanje o tem, ali je smrtna kazen sploh moralno sprejemljiva, pa se moramo vprašati predvsem če je lahko koristna in učinkovita. V boju proti terorizmu je smrtna kazen vsekakor neučinkovita. Teroristi vedo, da tvegajo življenje vsak dan, če jih zasači policija. Torej se ne boje smrti, pač pa se je izogibajo z begom in skrivanjem. Teroristi so tudi v glavnem mladi ljudje. Za mladega človeka pa je najbrž dolgo zaporno kazen vsekakor težje prenašati, kot pa hitro smrt na vešalih ali pa pred eksekucijskim vodom. Smrtna kazen na splošno ni zavrla kriminalne dejavnosti, čeprav jo iz vajajo v nekaterih državah, kjer je nasilje tako rekoč družbeno pravilo. V vseh primerih (ZDA, Francija, Španija) pa smo lahko ugotovili, da so s smrtjo kaznovali pred vsem družbeno najšibkejše člene verige kriminala in nasilja: črnce ali Portorikance v Združenih državah Amerike, Alžirce in druge afriške priseljence v Franciji, Baske v Španiji...1 tudi v teh primerih se družba ne poslužuje kanibalizma do sebi enakih, pač pa udari najprej po e stranki, bo mogoče preveriti, itera je vloga in efektivna zmož->st povezovanja, ki jo ima PSI. Pojav Liste za Trst ste označili it politično anomalijo. Kakšni so 11 doslej odnosi v pokrajinskem letu z njeno svetovalsko skupino, ima relativno večino? Odnosi niso bili tako dobri, kot > na pr. v miljskem občinskem /etu. To ne pomeni, da so bili sla-i; če smo sedaj v taki, v neka-irih pogledih tudi čudni fazi kra-ivnega političnega življenja, v ka-Ti se vsi opazujejo kot, recimo, Ko smo pred takim primerom, kot se je pripetil na Trgu Unita, kjer je bil onemogočen nastop slovenskega govornika, se vam ne zdi, da sta potrebni še večja obve za in odločnost ne samo krajevnih uprav, ampak tudi vseh demokra tičnih sil, da bi se podobni dogodki ne ponavljali, predvsem zato, da bi se v javnem mnenju ukoreninila drugačna miselnost, ko gre za vprašanja, ki so neposredno vezana s prisotnostjo slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih? Povsem se strinjam s potrebo, da bi se morala izoblikovati drugačna miselnost; če bi do tega ne prišlo, bi vsi problemi, ki so vezani z zaključkom dela Cassandro-ve komisije, s katerimi se bomo morali spoprijeti v prihodnjih mesecih, postali težji. Dejstvo je, da ne moremo čakati, da bi se izoblikovala drugačna miselnost za reševanje, ali pa za začetek reševanja določenih problemov. Gre za vprašanje doslednosti, ki se tiče vseh nas; tudi primer Trga Unita izhaja iz nekega ocenjevanja, ki je sicer povsem zakonito, je pa le zgolj ocenjevanje o pretežnem interesu, ki ga je treba zagovarjati v tistem trenutku. Tako se je zgodilo, da so bili v danem trenutku mogočo potisnjeni v ozadje razlogi načelnega značaja, ki bi jih treba stalno zasledovati. V veliki meri se tudi strinjam, da njprajo pobudo imeti politične sile, ker na vse zadnje so prav stranke, ki v Rimu odločajo, ne pa predsednik tržaške pokrajine. Imam celo vrsto podatkov, rokov, ciljev in pobud in tudi emblema-tičnih dogodkov, ki ponazarjajo naše gledanje, kot na pr. tiskovna konferenca slovenskih članov Cas-sandrove komisije v naši sejni dvorani, ki dokazujejo, kako zasledujemo nekatere cilje, kako iznašamo nekatere probleme, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. 0 teh problemih morata odločati parlament in vlada, pri njihovem reševanju pa morajo zaradi tega stati politične sile in parlamentarci; to bi bilo vsekakor treba upoštevati, ker v italijanskem političnem sistemu ima vsak svojo vlogo in svojo funkcijo. Kmalu bodo začele delovati kra jevne zdravstvene enote, ki bodo pokrajinskim upravam odvzele še nekatere, od sicer maloštevilnih pristojnosti. Postavlja se torej vprašanje vloge, ki naj bi jo ^ ta telesa imela v prihodnosti. Kakšno je vaše mnenje? Predvsem bi bilo važno, da bi taki vmesni ustanovi — kompren-zoriju — v kakršno se bo pač razvila, poverili ne samo splošne načrtovalne naloge, ampak tudi možnosti izbir o usmerjanju investicij; predvsem pa bi bilo potrebno, da bi komprenzorijem poverili točne naloge in pristojnosti glede upravljanja teritorija. Zgrešeno bi bilo, ko bi te ustanove ohranile le sedanje funkcije in prebivalstvu nudile le razne službe in storitve. Pogovor zapisal A. S. Včeraj ob 14. uri so se na tržaški univerzi, kot tudi na vseh drugih italijanskih vseučiliščih, zaključile študentske volitve za obnovo upravnega sveta, sveta univerzitetne podporne ustanove in sveta za šport. Volilni izidi bodo znani morda danes zvečer, morda pa šele jutri zjutraj, saj bodo začeli s štetjem glasov šele danes okrog 16. ure. En rezultat pa je vendafle znan, in je naravnost porazen: tako v Trstu, kot v drugih mestih Italije, se ogromna večina študentov sploh ni pobrigala, da bi šla V Trstu je namreč glasovalo le 5,28 odstotka študentov, se pravi 632 študentov od skupnih več kot 12 tisoč. To je rezultat, ki je sicer bolj ali manj v vsedržavnem poprečju, ob katerem pa se bo treba vendarle zamisliti. Sicer pa ni bilo to očitno nezanimanje študentov za volitve nepričakovano. Od leta 1974, ko se je volitev v Trstu udeležilo približno 24 od- Konkreten predlog za zopet zbor upnikov CAA pan Bordon in član tovarniškega sveta ladjedelnice Ugrin. Zadnja beseda pripada torej zdaj osrednji vladi in vodstvu državne družbe Fincantieri in lahko zapišemo, da se bo na današnjem srečanju Co-mellija in De Cariija s Forianijem in Basilicom v Rimu odločila nadaljnja usoda miljske ladjedelnice, zadnjega ladjedelskega obrata na Tržaškem, če bi se današnje srečanje v palači Chigi zaključilo z ne gativnim izidom, lo je z odklonitvijo predloga za katerega se zavzemajo vse politične, sindikalne ir. družbene sile iz Milj in iz Trstu, je namreč le malo ali sploh nobe ne verjetnosti, da bi se lahko še izognili stečaju družbe «Cantieri Al-to Adriatico» Prav danes se nam reč na tržaškem civilnem sodišču ponovno sestanejo upniki družbe in bo predsednik dr. Fermo kolikor ne bo prispelo iz Rima zagotovilo, da sta vlada in Fincantieri pripravljena rešiti vprašanje miljske ladjedelnice mimo konkurza, primoran sklicati v predpisanem roku nov shod upnikov, na katerem pa se bo praktično že začel stečajni po stopek. Zaskrbljenost in pričakovanje 360 delavcev miljskega obrata sta do nes razumljivo na višku. Upati je le, da bodo izsledki današnjega sre Čanja v Rimu pozitivni in da bo na sindikalni skupščini, ki jo je to varniški svet sklical za v pone deljek dopoldne v miljskem obratu, lahko zavlada novo zaupanje v nadaljnjo usodo tega pomembnega obrata za miljsko in za vse tr žaško in deželno gospodarstvo. V DEŽELNEM SVETU F JK Nadaljuje se razprava o obnovi Furlanije TRST —, V deželnem svetu F-JK se je včeraj nadaljevala razprava o trenutnem stanju obnove, o ka terem so v torek poročali pred stavniki deželnega odbora. Nadalje vala se bo tudi danes in zaklju čila v torek dopoldne, ko bodo pa vrsti replike odbornikov Varisca iri Zanfagninija ter predsednika Co-melli a; razpravo pa bo dejansko zaključilo glasovanje o vrsti reso lucij, ki jih v zvezi z vprašanjem obnove pripravljajo razne svetovalcu'^«*'. „„ V razpravo je včeraj poseglo le pet 'svetovalcev .^.Lanzerotti (KPI), Cavallo (DP), Casula (MSI), Pup-pini (MF) in Specogna (KD) — prijavljenih pa jih je še devet. V nasprotju s svetovalcem Specogno; ki je pozitivno ocenil opravljeno delo in politične izbire odbora pri reševanju tega problema, so ostali štirje svetovalci, iz različnih zornih kotov in z drugačnimi utemeljitvami, izrekli vrsto kritik na račun deželne vlade, tako zaradi zamud, kot zaradi nekaterih izbir, ki so po njihovem mnenju močno pogojevale potek obnove in sam razvoj celotne Furlanije. TRŽAŠKA OBČINA NIMA POSLUHA ZA KRAJEVNE POTREBE Vzbodnokraški rajonski svet o svojem delu v lanskem letu Na številne pismene zahteve sploh ni bilo odgovora V TRSTU JE GLASOVALO LE 5,28 ODST. ŠTUDENTOV Porazno nizka udeležba na volitvah na univerzi Rezultati volitev bodo znani danes zvečer ali jutri zjutraj stotkov volilnih upravičencev, je ta odstotek stalno nazadoval: 16 odstotkov leta 1976, 9 odstotkov leta 1978, danes pa pičlih pet odstotkov. Še bolj porazni pa so rezultati, če upoštevamo posamezne fakultete. Edina kolikor toliko častna izjema je farmacevtska fakulteta, kjer je glasovalo 24,8 odst. študentov, kar pa je menda zasluga predvsem grških študentov, ki so na tej fakulteti zelo številni in ki so se ob priliki volitev množično angažirali. Na drugih fakultetah pa je bilo stanje tako: na volišča in izrazila svoj glas. na pravni fakulteti je glasovalo Blagovna izmenjava med sosednimi območji Italije in Jugoslavije po videmskem sporazumu iz leta 1955, je v lanskem letu dosegla rekordno višino 97 milijard lir. Po vplačilih in izplačilih v okviru ustreznih avtonomnih računov je namreč blagovni prbmet na Tržaškem dosegel 76,5, na Goriškem pa 20,5 milijarde lir. Za primerjavo naj navedemo, da je tržaški avtonomni račun v letu 1979 izkazoval promet v vrednosti 58,4, promet po goriškem avtonomnem računu pa 17,3 milijarde, kar da skupno 75,7 milijarde lir. Iz navedenega sledi, da se je vrednost izmenjave po obeh računih v lanskem letu povečala za 21,3 milijarde lir. Pri tem velja poudariti še, da je jugoslovanski izvoz po obeh računih lani znatno prevladal nad prometom v nasprotni smeri; izvoz po tržaškem računu je namreč dosegel 40,8 in _________________________________________uvoz 35,6 milijarde lir, kar pome- DANES V RIMU V NAVZOČNOSTI DOLINSKEGA IN MILJSKEGA ŽUPANA Sestanek italijanske delegacije mešane komisije za izvajanje osimskih dogovorov Na zasedanju posebne komisije deželnega sveta obširna razprava o vprašanju hkacije predvidene proste industrijske cone v smislu osimskega sporazuma 3,4 odst. študentov, na fakulteti za politične vede le 1,6 odst. (to je absoluten negativni rekord, in to prav na fakulteti, na kateri bi človek pričakoval največjo politično osveščenost), na fakulteti za ekonomijo 4,8 odst., na filozofski fakulteti 3,5 odst., na medicinski 3,7 odst., na fakulteti za matematiko in fiziko 6,3, na fakulteti za inženirstvo 7,4 odst. GIBANJE AVTONOMNIH RAČUNOV V LANSKEM LETU Blagovni promet na obmejnem območju na rekordni višini 97 milijard lir Večji prebitek na jugoslovanski strani - Polovico vsega uvoza na Tržaško predstavlja postavka <£živina in meso» Kot smo že napovedali, se na zunanjem ministrstvu v Rim danes sestane italijanska delegacija mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanja osimskega spora zuma. Poleg drugih javnih upraviteljev in sindikalnih predstavnikov s Tržaškega se sestanka udeležita tudi dolinski župan Edvin Švab in miljski župan Willer Bordon, saj obstaja, kot znano teza naj bi pro sto industrijsko cono morebiti urer. ničili na ozemlju teh dveh občin. Švab in Bordon pojdeta v Rim na predlog predsednika deželnega odbora Furlanije Julijske krajine. O današnjem rimskem srečanju je bil govor tudi na zasedanju posebne komisije deželnega sveta za probleme izvajanja osimskih dogovorov, trf“mu je predsedoval predsednik komisije Arnaldo Pittoni. Deželni odbornik Coloni ie ob tei priliki poročhl o nedavnem snidenju mešane italPansko-jugoslovanske komisij0 v Rimu, na katerem so pretežno razpravljali o prosti indu- Naš delovni tovariš GIULTO KALC in žena sta včeraj proslavljala 25-letnico poroke. Ob tej priložnosti jima čestita kolektiv Primorskega dnevnika. Prejeli smo poročilo o delovanju vzhodnokraškega rajonskega sosveta v letu 1980. Povzemamo najvidnejše momente tega delovanja, ki dokazujejo, s kolikšnimi in kakšnimi perečimi problemi se ubada rajonski svet, oziroma prebivalstvo, ki ga zastopa nasproti tržaški občinski upravi. Svet se je minulo leto sestal e-najstkrat, k čemur gre prišteti štiri seje načelnikov skupin, šest sej urbanistične, dve seji zdravstvene ter eno sejo šolske komisije. Predsednik rajonskega sveta se je (po možnosti v spremstvu najmanj enega svetovalca) udeležil sledečih sej na občini: 5 sej na odborništvu za decentralizacijo (pristojnosti), dveh na odborništvu za trgovino (trgovski načrt), dveh na odborništvu za knjigovodstvo (proračun) ter ene na odborništvu za ekonomat (jusar-ska zemljišča); odzval se je tudi vabilom na seje drugih rajonskih svetov, pa tudi raznih krajevnih združenj. V pismenih intervencijuh, ki najbolje odražajo dejavnost sveta, se je ta zavzel predvsem za naslednje: da se enkrat za vselej razčisti celovita problematika jusarskih zemljišč (do razčiščen ja ni prišlo); za lastni zdravstveni okraj (vprašanje ostaja nerešeno); za odobritev variante 25; za ustreznejšo prisotnost rajonskega sveta pri izdelavi proračuna; za popolnejšo o-predelitev pristojnosti rajonskim svetom; za takojšnji začetek šolskih popravitvenih in novih del na rajonskem ozemlju, pa še za prepotrebna popravila na openski cerkvi, Svet si je tudi (na žalost za man) prizadeval omogočiti občanki dozidavo dostojnega bivališča. Glede trgovskega načrta je v roku 20 dni odgovoril na vsa zahtevana mnenja, izrazil je tudi mnenje v zvezi okrajnim vodovodnim omrežjem, a glede prostovoljne gasilske službe, ki jo predvideva deželna zakonodaja, je že pred leti predlagal seznam zainteresiranih. Rajonski svet tudi še vedno čaka za po-voljni odgovor občine glede postavitve predpisanih smerokazov na strijski coni, ki jo nredvideva osim ski sporazum. Po omembi, da je to snidenje bilo porazgovorne narave, je Coloni dejal, da je prof. Cagliotti govoril o izvedljivosti omenjene cone na tržaškem Krasu: načrt je izvedljiv vendar bi zahteval dodatno finančno obremenitev v meri’u okrov* 20 odstotkov. Coloni ie pripomni), da je dežela predlagala poiskan>e druge lokacije, ne da bi ta predlog seveda spravil v dvom veljavnost italijansko jugoslovanskih . dogovorov in pozitivne narave njihove politične ter gospodarske vsebine. Coloni ie navedel še druge probleme. ki jim deželna uprava sledi sporazumno s pristojnimi državni mi dejavniki, in to sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu, proble motiko avtoprevozništva* -rta meji. preosnovo avtonomnih računov, ob-novo dogovorov o obmeinem pro-metu, sporazum o skupnem boju zoper točo ter o zaščiti okolia :r. vprašanje jeza nri Solkanu (ki si ga pristojna deželna komisija na merava ogledati). jColomjevemu poročilu je sledila debata. Predsednik Pittoni je pojasnil. da vskladitev predlogov iz vrst krajevnih ustanov glede lokacije proste industrijske cone pritiče de-že'ni upravi. Svetovalec Morelli (MSI-DN) je predlagal nova globalna pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi, a Pellis (LpT) .ie naglasil, da v petih letih ne le ni bil storjen noben korak naprej glede izbire lokacije, ampak tudi nf znano. kako naj bi prosto industrijsko cono sploh uresničili. Svetovalec: Slovenske skupnosti Štoka se ie zavzel za izpeljavo načrta o prosti industrijski coni znotraj tržaške industrijske cone (EZIT) s priponi bo. da Coloni.jevo poročilo odraža dvom glede začetne lokacije, ki ga je SSk vselej izražala. Cocianni (KD) ie poudaril nujo. da se zavre vsesplošno propadanje vzhodnega pasu Furlaniie - Julijske krajine in predlagal «policentrično* industrijsko cono, katere obrati naj bi bili posejani tako na Tržaškem kot na Goriškem. Rossetti (KPI) pa je poudaril umestnost, da dežela sama predloži globalen in razčlenjen predlog o lokaciji proste industrijske cone. V istem smislu se je izrazil tudi Pittoni, ki je povzel zaključke razprave. Odbornik Coloni je nato v repli kah naglasil potrebo po sporazumevanju z Jugoslavijo, opozoril pred nevarnostjo prepletanja problemov v zvezi s prosto industrijsko cono s tistimi, ki zadevajo sodelovanje v režimu «joint ventu-res». ter zagotovil, da je deželna uprava pripravljena — če bo za tu pooblaščena — izpeljati tehnične študije in predlagati razne lokacij ske hipoteze za prosto industrijsko cono. Coloni je nazadnje poudaril, da je sporazum med Jugoslavijo ter •lllllll |IH1»IIII Milili III tlilltt IIII tllHIHIIItlllMIIIIIIIIlIdllllMfinilllltlllllltllllllllitllllHHIMIIMIIIIIMMMlHIIM poljskih poteh, kot tudi glede popravil na občinskih cestah. Lani je rajonski svet nadalje soglasno odobril naslednje resolucije: resolucijo z zahtevo po rešitvi staža občinskega rajonskega tajnika in dve resoluciji z zahtevo po dvojezičnem poslovanju v občinski izpostavi. Vsakokrat je svet tudi izrazil povoljno mnenje o gradbenih dovoljenjih, toda vsakokrat je bilo postavljeno vprašanje natančnega načrtovanja primarnih (ceste, razsvetljava ipd., op.ur.) in sekundarnih (šole in druge javnostoritvene dejavnosti, op.ur.) urbanističnih posegov; vprašanje je doseglo višek ob izstavitvi mnenja z dne 13. januarja 1981 s sklepom sveta, da ne bo več izražal lastnih mnenj, dokler ne pride do globljega sodelovanja s pristojnimi občinskimi dejavniki pri opredeljevanju urbanističnih pobud. MALA ČRNA KRONIKA Kraja v stanovanju med odsotnostjo gospodinje Predvčerajšnjim so »običajni neznanci* okradli stanovanje Anite Mazeini por. Coslovich v Ul. Car-pison 14. Lastnica se je v popoldanskih urah oddaljila iz stanovanja in ko se je vrnila, jo je čakalo neljubo presenečenje. Med njeno odsotnostjo so neznanci vdrli v hišo in odnesli nekaj nakita in denarja v skupni vrednosti približno milijona lir. Hujša prometna nesreča Na križišču Trga Venezia z Nabrežjem Nazario Sauro se je včeraj pripetila v popoldanskih urah hujša prometna nesreča. Po nabrežju je vozil v smeri proti mestnemu središču s svojo vespo 49-letni delavec Benito Laudi. V tistem trenutku je privozil s Trga Venezia avto znamke fiat 850, ki ga je upravljal 27-letni Domenico Ricchiuti; avto in vespa sta trčila in Benito Laudi je padel ter zado-bil hude poškodbe. Z rešilcem Rdečega križa so ga pripeljali v tržaško bolnico, kjer so se zdravniki za poškodovanega motorista izrekli pridržano prognozo. Nesreča na delu v podjetju Italsider Včeraj so na oddelku za oživljanje tržaške bolnice sprejeli 48-let-nega delavca Bruna Burola i". Ul. Cologna 12. V bolnico so ga pripeljali z rešilcem železarne Italsider; zdravniki so ugotovili, da je Burolo kazal znakp zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Malo prej so ga namreč našli v globoki nezavesti v livarni podjetja Italsider; verjetno se je zastrupil z ogljikovim monoksidom, ki uhaja med vlivanjem. Zdraviti se bo moral 20 dni. Evropsko gospodarsko skupnostjo še ovrednotil osimske dogovore. Naslednja seja deželne posebne komisije za izzvajanje sporazuma h Osima bo 20. februarja. Dr«vi kulturni večer v Zgoniku Po torkovi uspeli otvoritvi razstave slik amaterskih slikarjev iz zgo-niške občine, bo drevi ob 20. uri v osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku kulturni večer v počastitev dneva slovenske kujture, ki ga prirejajo PD Rdeča zvezda, ŠK Kras in osnovnošolska mladina. Na sporedu bo recita' pesmi Miroslava Košute, nastop učencev .psnovne šole iz Zgonika in happKjpjfcarskega ansambla glasbenei matice ,§intezis 4, ki ga vodi Klavdij Furlan. B. S. Nalezljive bolezni Občinski zdravnik je v času od 1. do 8. februarja zabeležil naslednje nalezljive bolezni: 25 primerov škrlatinke, 5 primerov ošpic, 14 primerov noric, 10 primerov vnetja priušesne slinavke, 2 primera rdečk, 2 primera srbečice in dva primera virusnega vnetja jeter (od kateriii eden izven občine Trst). ni, da se je letna bilanca zaključila s pribitkom na jugoslovanski strani za 5,2 milijarde lir; izvoz po goriškem računu pa je znašal 13,1 milijarde, medtem ko je uvoz dosegel le 7,4 milijarde lir, ter je pribitek za Jugoslavijo znašal 5,7 milijarde. Na obeh računih je torej nastal na jugoslovanski strani bilance skupen prebitek v vrednosti 10,9 milijarde lir. Kar zadeva strukturo izmenjave pa tudi lani niso nastopile bistve ne spremembe. S sosednih jugoslovanskih območij smo namreč uvozili na Tržaško predvsem živino in meso, in sicer v skupni vrednosti 20,2 milijarde lir, kar predstavlja j skoraj polovico vsega opravljenega uvoza. Druge važnejše postavke so bile še žagan in rezan les (7,5 milijarde), metalni izdelki in polizdelki (3,6 milijarde), tekstil iri predivo, avtomobilski deli in pnevmatike. športni rekviziti, umetna gnojila, plastične mase, razne kemikalije itd. V nasprotno smer na so s Tržaškega odpremili predvsem razne kemikalije, umetne smole in plastične mase, tekstilne surovine in izdelke, proizvode rastlinskega izvora, razne stroje, tehnične aparature in električne naprave, vozila in nadomestne dele. suroyne za proizvodnjo papirja, itd. Na Goriško pa so prek ustreznega avtonomnega računa uvozili predvsem večje količine lesa (v skupni vrednosti 4,8 milijarde lir), dalje živino (3,7 milijarde), ter meso, gobe. papir in embalažo, mineralno vodo in pivo. aluminij, no bištvo, tehnične predmete in drva za kurjavo. V nasprotno smer pa so odpremili predvsem nadomestne dele v skupni vrednosti 2.9 milijarde lir ter manjše količine strojev, gospodinjskih predmetov, jekla, avtomobilskih pnevmatik, barv. lakov in raznih kemikalij, polietilen in druge plastične mase ter tkanine in prejo. Jutri v Trebčah proslava 60-lctnic« KPI Tudi trebenska sekcija KPI Zorko Kralj bo praznovala 60-letnico ustanovitve KPI in to jutri, 14. februarja z začetkom ob 20. uri. Proslave se bo udeležil tudi deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, program pa bosta ^popestila mešapi jevslji; zbor Primorec iri vaška godba na pihala Parma. -Gb-lej-priliki 4Jodp dobili' priznanja toVahiši in tovarl-' šice, ki že več kot 30 let delujejo v trebenski sekciji. Trebenska sekcija KPI namreč spet začeli svoje protestno gibanje proti temu, da jim niso bile izplačane že večkrat obljubljene doklade za delovanje na delovnih' mestih, ki so oddaljena od mestnega središča. Cariniki sicer ne stavkajo, ne opravljajo pa nadurnega dela, kar pomeni, da se ob 14. uri ves blagovni promet kratko malo u-stavi, kolikor ne gre za pošiljke živine, za katere ni na razpolago ustreznih hlevov. Težave prizadevajo zlasti špediterje, ki delujejo v okviru tovornega postajališča pri Fernetičih. Cariniki na meji n« opravljajo nadurnega dela 'S ■ Na mednarodnih prehodih italijansko - jugoslovanske meje se je zopet zataknilo: italijanski cariniki so tiii»litiiiiiiiiiiiiHiiHiifiiiiiiiiii*>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Io e Caterina». Alberto Sordi. Barvni film. Moderno 15.30 «Qua la mano*. E. Montesano in A. Celentano. Barv-ni film. Lumiere 16.00 «1 desideri di Emma-nuelle». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «L’altra meta del delo*. Barvni film. Nazionale 10.45 «Le avventure ero-tiche di Kendy». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Blue erotic climax». . Prepovedan mladini pod .18. letom. Volta (Milje) 17.00 »Ouella porno e- ? rtrtica di mia figlia». Barvrii film. Prepovedan mladini pod 18. letom. f? Čestitke tJ(i! ..V Danes praznuje rojstdi "dad 'tfbHo! MARčELO. Še na mnoga leta mu ** srca kličeta Breda in Mojca. Mlada zakonca Majdo in Darija Starca s Kontovela je osrečilo rojstvo prvorojenke ALENKE, kateri *®lijo mnogo, mnogo sreče v življenju mama, tata in nona. Dobrodošla, mala ALENKA. Mnogo sreče, zdravja ter da bi bila nam vsem v veselje, so želje strica Da-vUa, malega Franka ter mladih tet Eilijane in Valentine. Prihod male ALENKE je razveselil tudi Ireno in Dejana, ki ji želita Vse naj, naj... Naša draga IRENA ŠEMEC bo danes ugasnila četrto svečko. Mno-8o, mnogo sreče ji želijo mamica in °čka, posebno pa bratec Dejan. Čestitkam se pridružuje prijateljček ‘gor iz Nabrežine. MLADINSKI KROŽEK TRST prireja PLESNI TEČAJ (nadaljevalni) ki se bo začel v sredo, 4. marca. Vpisovanje in informacije v uradih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/n. - telefon 767-303. KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika organizirata ob DNgVU SLOVENSKE KULTURE danes, 13. februarja, ob 20. uri v osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku recitacije in petje u-čencev osnovne šole Zgonik, recitacije pesmi MIROSLAVA KOŠUTE; nastop harmonikarskega ansambla Glasbene niatice «SYNTHE-SIS 4» pod vodstvom KLAVDIJA FURLANA. Lij c Vabljeni "'m KD LIPA ob. .^fluVH^Bazpvjški dom, na lutkovno predstavo v izvedbi tabornikov Rodu modrega vala JURČEK IN TRIJE RAZBOJNIKI KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika. Razstava slik domačih amaterskih slikarjev v društvenih prostorih v Satežu. Urnik: jutri cd 16. do 20. ure in v nedeljo od 15. do 18. ure. V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si 'lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in zvečer. V prosvetnem domu Albert Sirk v Križu razstavlja svoje umetniške lepake Milko Bambič. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. u-re, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure do vključno 15. februarja. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., v ponedeljek in v sredo cd 17. do 20. ure, v torek, in v četrtek in ob sobotah pa od 16. do 19. ure. Razna obvestila Sekcija SSk v dolinski občini priredi jutri, 14. februarja, ob 20. uri družabno srečanje v Dolini, na katerem bo nekaterim svojim za-, služnim članom izročila odličje, ; podeljeno ob priložnosti 3. deželnega | kongresa. | SKD Tabor - Opčine nastopa danes, 13. februarja, ob 20.30 v srenj-ski hiši v Gročani z veseloigro «Me-I lonarjada* (melonarska šagra s pet-I jem). Vabljeni. Godba na pihala Vesna iz Križa ; nujno išče mlade sile, ki bi ojačile ’ zopet ustanovljeno: gbdbo Vse mla | dinke in vsi mladinci, ki bi se radi I ukvarjali z, glasbo, so naprošeni, da | se javijo v baru doma Albert Sirk vsak dan od 18. do 23. ure. j - Kotokrožek Trst 80 obvešča, da 1 bo prihodnja seja danes, 13. februarja, ob 20. uri v seini dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/11. ŠD Vesna priredi v soboto, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete sedežu društva do sobote"med*^18. in 19.30 in v nedeljo med 11.-in'12. urn. «i Šolske vesti Dijaki Državnega učiteljišča A. M. Slomšek in Vzgojiteljske šole vabijo starše in prijatelje mladine na »Prešernovo proslavo*, ki bo danes, 13. februarja, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia št. 27. Kot gostje bodo nastopili Marija Mijot, Ljuba Berce Košuta in Tulio Zaget. Novo slavje v agenciji Alpe-Adria, saj smo nazdravili ANDREJU drugorojenčku Favla in Sonje tirovatin. Alpe-Adria NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna . . Polletna , . Mesečna v. 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir ‘1 Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki, jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE oglase m čestitke. UoJ, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo =seleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NARUČNINF SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 0 — Tel. 794672 Uprava; Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka r Tek. račun št 192 Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. februarja KATARINA ^>nce vzide ob 7.13 in zatone ob D.28 — Dolžina dneva 10.18 — Lu-"8 vzide ob 12.18 in zatone ob 2.30. \ Jutri, SOBOTA, 14. februarja VALENTT’ Vreme včeraj: najvišja temperatu-*■? 5,8 stopinje, najnižja 3 stopinje, !8. uri 4 stopinje, zračni tlak «013,6 mb ustaljen, veter 25 km na Oto severovzhodnik, vlaga 51-odstot-Pa» oebo pooblačeno, morje razgi-n?no. temperatura morja 6,1 stopinje. rojstva in smrti Rodila STA SE: Alessandro Cor-Detti in Melita Zacchigna. i UMRLI SO: 53-letna Silvia Leban to. Velišček, 54-leina Silvana Ju-2?’ 82-letni Paolo Lazzari, 76-letna P‘sa Raffaeli, 69 letni Silvio Zanier, up ietni Mario Tommasini, 84 letni toidrea Trani, 83-letna Enrica De-vd. Calucci, 80-letni Santo Ptuju, 78-letni Bruno Iuch, 73-letni Gal-dano Miani, 84-letna Eufemia Roiaz to- Beaco, 78-letni Cirillo Furlaoi, 91-letni Antonio Gandusio, 59-letni Luciano Zamparo, 83-letna Dalia de Vilas vd. Tech, 89-letna Giusta Škerl vd. Carli, 75-letnl Edoardo Canciani, 86-letni Antonio Cuccurin, 58-letni Bruno Moro, 84-letaa Giusta Gojca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 dr 20.30) Ul, Dante 7, Ul. delTIstria 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. San. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. d«. 20.30) Ui. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 211.00 do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14 do 21! ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Bol junec; tel. 228 124; Bazovica; tel. »165: Opčine: tel. ,211-001. Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 506; Nabrežina: tel. 200-121; vSeslian: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137;.Milje; tel. 271-124. Mali oglasi telefon.(04.0) 7946,72 TRGOVSKO podjetje sprejme v službo uradnika/co' s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Takojšn;a zaposlitev*. OBČINA Dolina išče kuharja/cO za začasno zaposlitev za šuplenco. Telefonirati od 8. do 14. ure na št. 228-127. PRODAM pustno obleko — ruska cesarica, primerna za starost od 7 do 8 let. Telefon 71322. MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star od 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Tplpfnn PRODAM fiat 128 letnik 1980 pre voženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. NOVINARKA išče stanovanje v mestu ali na Krasu. Ponudbe pod šifro «Nujno». OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije tipa 4A za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati na št. 228-127 od 8. do 14. ure. ODDAM v najem ali prodam priznano kraško gostilno z obširnim vrtom in parkiriščem. Podrobnejše informacije na telefonsko št. 62953 v uradnih urah. PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico, dnevno sobo in posamezne kose. Telefon 54-390. DANCA Dl CREDITO DI TRI EŠTK TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. T«UT - IGLICA FPILZIIO - BV‘I40 . 12. 2. 1981 Ameriški dolar 1010.- Funt šterling 2365,— Irski funt šterling 1750.— Švicarski frank 519.- Francoski frank 203,- Belgijski frank 28,45 Nemška marka 471,— Avstrijski šiling 66,- Kanadski dola- 825,- Holandski f.orin* 435.— Danska krona 152.— Švedska krona 217.— Norveška krona 186.— Drahma 16.- Mali dinar 27,45 Veliki dinar 27,10 MENJALNICA vseh tujih valut KRIZA SE NAGIBUE V ČETRTO LETO V Milanu morda danes odločitev o osamosvojitvi podgorske tovarne Sodišče bi moralo o zadevi sklepati že v torek, a je spet prišlo do odgoditve Sindikat FULTA potrjuje veljavnost lanskega načrta sanacije V Feiglovi knjižnici lep «Sovodenjski večer» Predstavljene so bile pesmi domačina Franja Rojca i.-*:* ■'.V':-"* Po številnih odgoditvah, zadnja je bila še v tem tednu, naj bi milansko sodišče danes odločilo o ločitvi podgorske tekstilne tovarne od skupine Bustese. V lombardsko glavno mesto so namreč odpotovali predsednik upravnega sveta Cotonificio Triestino, Romani ter predstavniki dežele, da bi opravili potrebne formalnosti v zvezi z odločitvijo sodišča, ki bi moralo o zadevi sklepati že v torek, 10. t.m., a so razpravo v zadnjem trenutku preložili na danes. Po mnenju predstavnikov pokrajinskega sindikata tekstilcev FUL TA, ni ovir, ki bi mogle tako odločitev preprečiti, ali ponovno zakasniti. Pri tem navajajo, da se kriza podgorskega podjetja vleče že v četrto leto in da pomeni vsakršna odgodi-tev nadaljnje poslabšanje položaja. Če po legalni strani ni, ali vsaj ne bi smelo biti ovir za osamosvojitev podgorske tovarne, kajti tak sklep je dozorel že pred časom, pa zgleda da taki rešitvi nasprotujejo zdaj nekateri delničarji in ni povsem izključeno, da bodo zaprosili za ponovno odgoditev. Tako ali drugače, odločitev bo znana danes proti večeru, ali jutri, bi osamosvojitev pomenila le prvi korak za sanacijo znanega goriške-ga podjetja, akt, ki bi omogočil u-resničitev načrta reorganizacije proizvodnje, tako da bo podjetje lahko uspešno nastopalo na tržišču ter obenem ustvarilo dovolj dohodka za odplačilo dolgov, ki jih ima do zavoda za socialno skrbstvo (IN PS). V tej zvezi je sindikat tekstilcev tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Izleti Slovensko planinsko društvo priredi prvi pomladanski družinski izlet z avtobusom v nedeljo, 26. aprila, v Repen na Krasu, združen s srečolovom, družabno zabavo in večerjo. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2. iiiiiiiii ihiiii mi iiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiimiiniiiitmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini|ii SE O VETERINARSKI FAKULTETI V GORICI V Italiji imamo že deset fakultet - v Franciji le 3 S propadanjem živinoreje ostajajo živihozdravniki brez dela - Strokovnjaki za zdravljenje mačk in psov V torkovi številki smo objavili vest, da je pokrajinska uprava naklonjena odprtju veterinarske fakultete v Gorici, kar bi nadvomno ovrednotilo pomen mesta na kulturnem in znanstvenem področju. V tej zvezi je bil v Trstu že prvi sestanek med predstavniki pokrajinske uprave ter tržaške univerze. Pri tem velja zabeležiti, kakor nam je včeraj povedala pokrajinska odbornica za šolstvo, Marija Ferletičeva, da je pobuda prišla, na dan že v prejšnjem pokrajinskem odboru. Bito je že nekaj stikov, vendar neuradnega značaja. Sestanek z rektorjem tržaške univerze profesorjem de Ferro ter načelnikom raziskovalne ustanove Callerio, je prvi uradni korak-v tej smeri, kjer bo treba, po vsej verjetnosti, prehodi ti- še do’govfwhxo-■ „ . . ... . \ , - j: 1 Zadeva namreč niti ni tako eno-“stfivna’'iri“Ta!ika. Prvič,, ker v o-kviru tržaške univerze ni fakultete za veterinarstvo, drugič ker obstajajo upravičeni pomisleki, menda celo med samimi pobudniki, o upravičenosti takega visokošolskega zavoda, ki bi, všaj na prvi pogled sodeč, šolal strokovnjake, specialiste, ki bi s težavo1 našli zaposlitev na svojem področju. :•> i; Z velikim začudenjem so vest sprejeli v vrstah živinozdravnikov, nam je včeraj po telefonu povedal dr. Tomba, ko smo ga povprašali za mnenje. Postregel nam je tudi z zgovornim podatkom. V Franciji, kjer imajo trikrat večje število ži- vine kakor v Italiji, imajo samo tri veterinarske fakultete, v Italiji, kjer se glede živinoreje res ne moremo pohvaliti, pa imamo kar deset takih visokošolskih institucij. Ne ravno zavidljiv pa je tudi položaj živinozdravnikov v naši pokrajini, kjer je na žalost zaradi raz ličnih deavnikov, vsako leto manj živine. Na Tržaškem . je stanje še bolj porazno. «Pred leti smo imeli možnost poučevanja na šolah*, nam je dejal dr. Tomba.' Zdaj je to odpadlo. V goriški ‘pokrajini je o krog 20 živinozdravnikov. 7 jih je zaposlenih v javnih službah, v o kviru medobčinskih konzorcijev itd. štiri ali pet še zmeraj vztraja v prostem poklicu, zahvaljujoč se predvsem višjemu življenjskemu .standardu . .druga^nju odnosu :# živali. Tat je položaj na Goriškem, ^a epedo ki v.,tržaški pokrajini, bj, bil flovpl.] ..pden, jali kvečjemu dva živinozdravnika. . . V videmski pokrajini je bilo v lanskem letu v register vpisanih 115 živinozdravnikov, so nam povedali na združenju. Vendar je številka precej nezanesljiva, kajti v seznamu imajo tudi osebe, ki so v pokoju in torej poklica ne opravljajo več, nekaj pa jih je medtem tudi pomrlo. Spričo takega položaja so pomisleki o upravičenosti pobude slej ko prej utemeljeni. Toliko bolj, ker bi bilo za odprtje visokošolskega zavoda treba primakniti kar precej javnega denarja. Zadevo bi veljalo zato vsestransko preučiti. FULTA vnovič potrdil veljavnost načrta, ki so ga predstavili že lani, v začetku leta. Na podlagi omenjenega načrta bi morali poleg posodobitve proizvodnje v že obstoječih oddelkih, poskrbet; finančna sredstva za ureditev nekaterih novih oddelkov, kjer bi polizdelke tudi dokončali. Prav glede tega ima podgorsko podjetje po mnenju sindikatov, precejšnje možnosti za u-spešno obnovitev proizvodnje. V naši deželi je namreč precej podjetij tekstilne stroke, ki proizvajajo polizdelke, ki jih v končno obdelavo pošiljajo v Lombardijo in druge kraje. Z ureditvijo novih oddelkov v podgorski tovarni bi lahko krili po-praševanje po tovrstnih storitvah. Taka rešitev pa bi pomenila tudi nova oziroma dodatna delavna mesta. V sredo je bil na goriškem županstvu sestanek med predstavniki tovarniškega sveta in sindikata FUL TA ter goriškim županom in načelniki skupin, kjer so ponovno preučili celotno zadevo, podobno srečanje bo v torek na goriški pokrajini, nato pa na deželi. Prav dežela je tista, ki ima odločujočo vlogo pri reševanju dolgotrajne krize v največji tovarni na Goriškem. Motili naj bi reden potek železniškega prometa Motili naj bi reden potek javnega železniškega prometa ter zakasnili odhod brzovlaka na progi Trst -Rim. Tako se glasi obtožnica na račun skupine devetih mladeničev z Goriškega, ki so se včeraj zagovarjali pred tržiškii i okrajnim sodiščem zaradi dogodkov 3. marca lani, na tržiški železniški postaji. V težavah so se znašli Francesco Ca-lendani, Francesco Famea. Giorgio Giurini, Paolo Interbartolo, Paolo Pozzali ter Alessandro Soffientini iz Gorice, Marino Devetak z Vrha, Al-fredo Visintin iz Martinščine ter Darko Grilj'iz SoVodenj. Pravzaprav je v ozadju zgodbe, ki je imela epilog pred sodiščem, nekoliko pretirana mladostna pre-šernost. Fantje, ki so v glavnem stari od 20 do 23 let, so tistega večera pred letom dni pospremili na vlak sojetnike, znance in prj.iateiie. ki so odhajali na služ^fije1 TOjdSke-ga roka so nekoliko pretiravali s poslavljanjem; tako, di je vlak obstal na tržiški pošta ii preko določel nega časa. Poleg tega nai bi nekemu sprevodniku preprečili vston na vlak. ki se je menda že premikal in s tem povzročil' dodatno zamudo. Kaj še je tistega večera deian-sko dogajalo na tržiški postaji je težko reči, saj se je pred odhodom vlaka nabra’a množica prešerno razpoloženih nabornikov, ki nai bi preprečila odhod vlaka pa še kaj. Nekaj mladih so legitimirali in proti njim vložili Driiavo, ki se je končala z včerajšnjo kazensko razpravo, ob koncu katere so bili obtoženci o-oroščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Recitatorke na sovodenjskem večeru te jan) izvedli tričetrturni program. Iz Rojčevih pesmi diha naša ožja domovina, v njih avtor opeva Vipavo, Sočo, Sovodnje, naš Kras, prikaže nam čudovit pogled, ki s« človeku odpira na Alpe in pa Jadransko morje ko pohaja po kraš-kih gmajnah. Franjo Rojc Tako prijetnega in domačega večera že dolgo nismo imeli. Poslušali smo lepo petje in kar je najvažnejše, odkrili smo moža, ki v verze zlije to kar čuti ko pohaja ob Vipavi, ob Soči, na našem Krasu. Kulturni večer v Feiglovi knjižnici je bil v sredo posvečen v celoti Sovodenjcem. Tako pevcem Sovodenjskega noneta kot recita-torkam iti recitatorjem domačega prosvetnega društva, ki so dovršeno (hvala gre režiserju Laciju Cigoju) recitirali pesmi Franja Rojca. Pravijo, da je bil goriški drugi večer, na katerem so bile te pesmi javno predstavljene. Prvič se je to zgodilo lani poleti v Gabrjah, na prazniku prosvetnega društva «Ska-la». V predavalnico knjižnice je prišlo ob tej priliki zelo veliko lju- nica odprta, da dobro opravlja tisto funkcijo, ki jo je opravljal dolga leta Gregorčičev klub. Goste je predstavil tajnik ZSKD Marko Wal-tritsch, zatem so sovodenjski pevci in recitatorji (Andreina Tomšič, Vilma Butkpvič, Patricija Batistič, Marko Rojec in Zdravko Pe- HUMI HUM lil Ml 1111111111 llllllll lllilllltlt tlllllll tl Razstave V razstavni galeriji II Torchio v Gorici bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo del videmskega slikarja Eligia Vianella. Odprta bo do 27. februarja. Prosveta Prosvetno društvo Oton Župančič priredi v soboto, 14. t.m., v sodelovanju s šolo Glasbene matice iz Gorice, glasbeni večer v domu Andreja Budala v štandrežu. Nastopil bo tudi otroški pevski zbor, ki deluje v sklopu društva Oton Župančič. Pričetek ob 20. uri. Razna obvestila Medobčinski konzorcij za varstvo ostarelih občanov, občina Tržič ter sindikat upokojencev bodo tudi letos poskrbeli za poceni letovanje upokojencev. Interesenti iz doberdobske občine naj se še danes zglasijo na županstvu, kjer jim bodo nudili u-strezna pojasnila. Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem tekmovanja za pokal Lepi vrh, da bo avtobus v nedeljo, 15. t.m., vozil po sledečem redu: odhod s Korna ob 6.45, iz Štan-dreža ob 6.50 ter iz Sovodenj ob 7. uri. Priporoča se točnost. Kino C, ori ca VERDI 17.30-22.00 «Io e Caterina*. A. Sordi in E. Fenech. Barvni film. ° ' CORSO 17,30-22.00 «H bambino e il grgnde cacciatore*. W. Holden in R./ Sčbreder. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «1 vizi sono bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »Superman 2». EXCELSIOR 16.30-22.00 «Mi faccio la barca*. Auvti ti ori ca in okolica SOČA 18.00—20.00 «Na zmajevi poti.* Hongkonškl film. SVOBODA 18.00-20.00 «Barracud&». Ameriški film. flllllMMIIIMMlIMM Ml MHIM M HnmMIIIIMIIMIIHMIIIIIIII IIIIIIIII lllll IIMIIItlllllilllllll II lllll llllllllllllllllll|llllllllllll|||||||l||||||l||Ttlllllllll|IIMII|IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIi|IIIIIIIMIIIillHlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllliailllllllllHIIHIIIIMIIHIIIIIMMI Hill lil IIIIIIIIHIIIHHIIIIIIIIIIM VELIKO, TODA PREMALO KOORDINIRANIH POSEGOV TEŽAVNO ISKANJE ZDRAVILA PROTI GOSPODARSKI KRIZI S svojimi predlogi se je pojavilo ludi zadružno gibanje - Oblike zadružništva uvajati v kmetijstvo, storitve, stanovanjsko izgradnjo - Velika pričakovanja pri mladini Gospodarska kriza sili vse odgovorne sredine, oblasti in proizvodne sile. k iskanju rešitve iz težavnega položaja. Izmed vseh pokrajin v naši deželi je goriška prav gotovo med najbolj prizadetimi, morda še bolj kot Trst, ker je bila med vsemi najmanj podjetna in je ponavadi vedno pričakovala podpor ali od države ali od dežele, zelo pogosto je uživala nenormalne ugodnosti odprte meje, redkokdaj ali pa nikoli pa ni blestela po avtonomnih podjetniških dejanjih. Vrhu vsega se je pokrajinski teritorij v gospodarskem pogledu razvijal po sektorjih: Tržič skoraj izključno v industrijo, Gorica skoraj izključno v trgovino in promet. Obe dejavnosti pa sta zašli v krizo in od tod utrujajoče iskanje zdravila za hude in dolgotrajne bolezni. V tem pogledu se določene sredine samostojno gibajo. Gorica svoj projekt uresničuje preko neposrednega dogovarjanja z Rimom. Pokrajinska uprava si hoče sliko položaja ustvariti s pomočjo pogovorov z zainteresiranimi kategorijami in političnimi silami. Tržič je en del svojih problemov (storitve) izpostavil na deželni konferenci. Gre za parcialne rešitve, bolje rečeno predloge rešitev, ki niso organsko vključene v deželno načrtovanje. Zaradi svoje majhnosti ali še zlasti zaradi spopadov in tekmovanja med Trstom in Vidmom, med dvema poloma, ki predstavljata našo deželno stvarnost, Gorica nima svojega ustreznega mesta v projektih bodočega razvoja. V trenutku, ko so velike industrijske dejavnosti v krizi in ko tudi dosedanji koncept obmejnega gospodarskega sodelovanja odpoveduje, so dobrodošli vsi predlogi, ki lahko pomagajo. Med zadnjimi, ki so bili izdelani, so predlogi zadružne zveze (lege), ki se nanašajo na kmetijstvo, zadruge dela, storitve, distribucijo, združevanje trgovcev na drobno, zadružno stanovanjsko izgradnjo, združevanje prevozov, oblike sodelovanja v ribolovu ter z vsem tem povezanim strokovnim usposabljanjem mladih. KMETIJSTVO, -totrebno je zmanjšati stroške konzorcijev za namakanje in melioracijo, izvesti skupno i-talijansko - jugoslovansko obrambo pred točo, sestaviti področne načrte kmetijskega razvoja, zemljo ustanove Tre Venezie dati v upravo zainteresiranim kategorijam in krajevnim upravam, okrepiti živinorejo, povratek k sadjarstvu, izgradnja skladišč in storitev za kmetijske dejavnosti ter kreditiranje te dejavnosti po ugodni obrestni meri, urejanje Brd v sodelovanju z jugoslovanskim delom. PROIZVODNJA IN DELO. V takšni krizi kot je sedanja je potrebno podpirati zadružno delo na področju obrtništva, male in srednje industrije. Zveza zadrug zahteva podporo za zadružno delo, kot je, denimo, primer podjetja ITE. ZADRUŽNIŠTVO NA PODROČJU STORITEV. Zahteva spremembe zakona 285 o mladinskem zaposlovanju ter množično ustanavljanje mladinskih zadrug po vzgledu zadruge Arcobaleno. DISTRIBUCIJA Področne zadruge se vedno bol' uveljavljajo kot sredstvo za obramb* kupne moči delavskih mezd in za boj proti potvarjanju živil. S tem namenom bi morali zgraditi trgovska središča ter urediti tržnice. ZDRUŽEVANJE TRGOVCEV NA DROBNO. Zanje bi morali na podlagi javne podeore zgraditi skladišča, kjer bi se oskrbovali. ZADRUŽNA STANOVANJSKA IZGRADNJA. Pomanjkanje stanovanj, stanovanjski izgoni narekujejo grad- njo novih stanovanj. Potrebna je finančna pomoč, d se ustanovijo zadruge za individualno in skupno gradnjo. Zveza zadrug šteje 420 članov združenih v devet zadrug, ki so članice deželne zadruge La Co-mune v Trstu. Zadruga ugotavlja, da dežela premalo posreduje, in da se proti njej vodi diskriminacijska politika. ZDRUŽEVANJE AVTOPREVOZ-NIŠTVA. Težave v prevozništvu narekujejo ustanovitev sklada za av-toprevozništvo, iz katerega bodo kreditirali zainteresirane (ne v o-bliki socialne pomoči), ustanoviti je potrebno račun avtoprevoznikov v odnesih z inozemstvom in v videmskem sporazumu, podpirati je potrebno zadružništvo na tem sektorju, podobno kot je primer Cita v Tržiču. RIBOLOV IN TURIZEM. Razvijati ribolov z Jugoslavijo ter to dejavnost vključiti v videmski sporazum, organizirati skupne službe za operaterje na tem sektorju po vzgledu zadruge Promotior 2001 v Gradežu. POKLICNO USPOSABLJANJE. Zadružno gibanje je priredilo več tečajev za strokovno izpopolnjevanje mladih v zadrugah in za člane upravnih svetov. Takšno pobudo bo potrebno zagovarjati na bližnji deželni konferenci o zadružništvu VRNEJO SE JUTRI POD VEČER NA SMUČARSKEM TEDNU TUDI DIJAKI TRGOVSKE Prejšnji leden so bili v Žlebeh (na Ne-rejskem sedlu) dijaki slovenskega liceja Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici se vse bolj ogrevajo za šolo v naravi. Zanjo so se pred štirimi leti prvič ogreli dijaki slovenskega liceja, letos pa so se takšnega načina pouka, združenega s smučanjem, oprijeli tudi dijaki slovenske trgovske šole. Na Nevejsko sedlo (v Lebe) so se z avtobusom odpeljali prejšnjo nedeljo, vrnili pa se bodo jutri, v soboto pod večer. Na smučarski teden, tudi tako bi lahko imenovali njihovo bivanje v tem znanem zimskem turističnem kraju, se je odpravila velika večina dijakov, z njimi pa so odšli tudi štirje profesorji. Poleg celodnevnega smučanja pod vodstvom dveh profesorjev telovadbe imajo dijaki v popoldanskih urah razmeram prilagojen šolski pouk popestren s šolskimi dejavnostmi. Dijaki bivajo v planinskem domu italijanskega alpinističnega kluba (CAI), kjer se prijetno počutijo in imajo vso oskrbo po dosegljivi ceni. Dijaki in njihovi spremljevalci se dobro počutijo ter se bodo obogateni z novimi izkušnjami vrnili jutri domov. Tisti dijaki trgovske šole, ki pa niso odšli na smučarski teden, imajo normalen pouk. Prejšnji teden pa je, kakor smo zapisali, že četrtič, šolo v naravi za svoje dijake (kakšnih 40 oseb) organiziral slovenski licej. Imeli so izjemno lepo in vseskozi sončno vreme, tako da so se naužili sve- žega zraka in lepot sveta, ki ga obdajajo vršaci Vzhodnih Julijcev. Poleg smučanja v dopoldanskih u-rah so v popoldanskih urah za dijake organizirali več poučnih predavanj. Iz Rezije so povabili predstavnika folklorne skupine Tonija Palettija, ki je spregovoril o zgodovini in značilnostih tako znane rezijanske plesne skupine. Priredili so tudi igro na osnovi vprašanj o temah, ki so jih obravnavali prejšnje dneve ter na takšen, lahkoten način dosegli vzgojne, družabne in tudi kulturne cilje. Prav gotovo predstavlja šola v naravi prijetno popestritev in osvežitev šolskega pouka ter z možnostmi, ki jih za večje zbližanje med dijaki in vzgojitelji, prispeva k boljšim vzgojnim in učnim uspehom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pnntoni & Pas-si, Raštel, tel 83 349. tmmmm Namesto cvetja na grob Milke Sfiligoj daruje neučno osebje nižje srednje šole Ivan Trinko 30.000 lir za prosvetno in športno društvo Naš prapor iz Pevme. Namesto cvetja na grob pokojnega Karla Kovica daruje Dominik Kovic za pokritje kotalkališča na Peči 20.000 lir. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV VABI DANES. 13. FEBRUARJA, OB 20.30 V AVDITORIJ V ULICO ROMA NA PREŠERNOVO PROSLAVO SLAVNOSTNI GOVORNIK: UNIV. PROF. DR. JOŽE PIRJEVEC V programu sodelujejo letošnji nagrajenec Prešernovega sklada pesnik MARKO KRAVOS, KVARTET KLJUNASTIH FLAVT Glasbene matice iz Trsta, moški zbor «VASILIJ MIRK* s Proseka - Kontovela pod vodstvom dirigenta EVGENA PRINČIČA ob spremljavi harmonikarskega zbora. Domači dogodki v slikah , . M V teh dneh se po naših društvih vrstijo sestanki v zvezi z razlaščanjem naše zemlje na Kolcnkoveu. Gornja slika je s sestanka v PD «Lipa» v Bazoviei, spodnja pa s sestanka v Lonjerju. Na Prešernovi proslavi v Miljah, ki jo je priredilo Društvo Slovencev miljske občine, je nastopil otroški zbor KD «J. Rapotecs iz Prebenega (gornja slika), v Društvu naravoslovcev in tehnikov «Tone Penko* pa je v ponedeljek predaval univ. prof. Aljoša Volčič (spodnja slika) Na «Festivalu festivalov» Lizzanijeva «Fontamara» v Aristonu Pred dnevi so vrteli v kinodvorani Ariston v sklopu «festivala festivalov* film «Fontamara» italijanskega režiserja Carla Lizza-mja, ki je bil nagrajen s prvo nagrado v Montrealu in «srebrno pentljo 1980» za najboljšo igralko. Film nosi naslov istoimenskega dela pisatelja Ignazija Siloneja. Iz tp knjige, morda edine v italijanski literaturi iz 30 let, kjer je jasno izražena avtorjeva stiska v fašistični Italiji in v zapuščenem svetu rodnega Abruzza, je Lizza-niju uspelo povzeti dovolj materiala za svoj 150 minut dolg film. Postaviti tako literarno delo na platno je zahtevalo od režiserja točno stilno opredelitev. Pisateljevo delo je namreč neke vrste ljudska epopeja, nepretrgano naštevanje primerov, kako so in bodo prebivalci vasice Fontamara (ki živijo tako ločeni in pozabljeni od sveta, da so celo brez duhovnika), vedno trpeli stisko, ne da bi se kaj spremenilo v njihovem življenju, naj si bo pod kraljico Margherito ali pod fašizmom. Kdor je knjigo prebral, ve, da v njej zasledimo veiiko tragičnih epizod, pa tudi veliko prav komičnih prizorov. Lizzani je prav na tem področju ustvarjal svojo stilno interpretacijo: filmsko delo postane tako vrsta žalostnih resnic, ki vodijo v globoko tragično katarzo. Poleg tega je režiser skušal potegniti iz knjige eno samo pripovedno nit in se je pri tem odločil za življenjsko pripoved 30-letnega fanta iz Fontama-re Berarda Viole. Ob njegovi o-sebnosti naj bi se razvijala tragedija vaščanov. Michele Placi-do — Bgrardo Viola — igra v filmu vlogo nekakega protagonista grške tragedije. Prav kot pri grški tragediji, reagirajo tudi gledalci, ki se dobesedno vživijo v vlogo protagonista tako, da bi Brechtu gotovo zastal dih. Če pa nam uspe. da se otresemo pomilovanja in melanholije, se bomo lahko bolj kritično približali filmu. Tako nam ne bo ušlo, da so dialogi do pičice pozveti iz literarnega teksta in da je am-bientacija skorajda sad naturalističnega študija. Prav tako nam ne bo ušlo. da smo sledili napačnemu protagonistu. Kdor nosi glavno vlogo, je v resnici tista mala vasica, ki kot v grškem svetu «usoda» odloča o življenju svojih prebivalcev. Med njo in svetom stoji v tistih letih fašizem (predstavljen v filmu kot neizprosen in nesmiselan bratomor), ki s svojo krutostjo ustvarja še bolj trdo življenje v Fontamari. In kaj potem, saj v Fontamari nfe žirijo ljudjd, živijo «caffoni», ki se na lestvici Človeškega dostojanstva'Sami postavljajo za štiri ' stopnje ‘izpdd pSOv kraljevih stražarjev. Upravičeno se nam poraja dvom. če ni morda- najbolj prikladen prevod za ilegalni list, ki ga bodo tiskali v -asi: «Che fare?* ne «Kaj storiti* ampak «Kaj moremo?*. * * * POPRAVEK V članku »Oče slavne Miki miške je Aub Iwerx» je 6. februarja prišlo do neljube tiskarske pomote. Namesto «...družbe Lang-Gramss beri «...družbe Laugh -O - Gramsch. EVA FORNAZARIČ *'!'*»••**’ Ženska in njena stvarnost Stališče ženskega gibanja je: «Ženske bodo dvakrat rekle ne» Ob dveh referendumih v zvezi z zakonom o splavu je Zveza žensk Italije takoj izdelala dokument, v katerem potrjuje odločenost proti obema «ženske bedo dvakrat rekle — ne! —». Tako je bilo skoraj soglasno stališče večine komponent ženskega gibanja, takoj po odločitvi ustavnega sodišča, da sta «sprejemljiva* dva referenduma v zvezi z zakonom o splavu. Že takoj je Zveza žensk Italije izdelala poseben dokument, v katerem potrjuje odločenost organizacije, da se zoperstavi tako predlogu radikalcev kakor tudi Gibanja za življenje. «ženske se zoperstavljajo, da bi jih prikrajšali za priborjeni dosežek in se obenem zavzemajo, da bi uveljavile pravico do samoodločanja, do brezplačnih posegov, do primerne zdravstvene oskrbe, do vseh pogojev, torej, brez katerih ne bo mogoče odpraviti pojava splava kot sredstva za načrtovanje rojstev.* je ZŽI izrecno poudarila. Misel je seveda podana zelo strnjeno, nekoliko «lepakarsko», vendar pa jasno izpričuje stališče večine ženskega gibanja do zakona o prekinitvi nosečnosti in do pojava samega. Oster zagovor zakona št. 194 je namreč večkrat povzročil nesporazume: po eni strani naj bi dokazoval, da veljavni zakonski predpisi v celoti ustrezajo dani stvarnosti, po drugi pa naj bi proglašal zagovornike zakona za zagovornike pojava samega. Nesporazumi sicer niso vedno nastali povsem nehote ali nevede, saj so razna natolcevanja marsikomu prišla zelo prav, po- sebno Gibanju za življenje, ki je vse zagovornike pravice do prostovoljne prekinitve nosečnosti proglašalo za detomorilce. Na stvarnost pa je treba gledati z zelo stvarnimi očmi. Takšno je bilo stališče žensk, ko so zahtevale uzakonitev pravice do splava, takšno je njihovo stališče danes, ko je zakon, ki niti ne ustreza popolnoma njihovim takratnim in današnjim zahtevam, podvržen dvema referendumoma. «Oba sta za zakon smrtno ne-varna*. zatrjuje v svoji izjavi ZŽI. «če bi prodrl predlog radikalcev, bi splav padel pod okrilje popolne mercifikacije (odpravil bi namreč vse obveznosti javnih zdravstvenih ustanov), če bi zmagal minimalni predlog Gibanja za življenje, pa bi lahko poseg za prekinitev nosečnosti o-pravili samo v izjemnih primerih.® Zelo zanimivo pa je vprašanje, kaj bi se zgodilo, ko bi dobila večino oba predloga. Analizi takih možnosti se sicer posvečajo v večji meri pravniki kakor ženske in njihove organizacije. V teoriji se namreč lahko zgodi marsikaj: prvič se lahko «ljudska volja* izraža na dveh ločenih formularjih, kar je med drugim zelo verjetno: v tem primeru nič ne izključuje možnosti, da ne bi večine glasov prejela tako predlog radikalcev kot predlog Gibanja za življenje. Kaj to pomeni? To lahko pomeni, da mora zakonodajalec vze- iiiiiiiiuiiiMiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiisiiimiHiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin PROGRAMI ROVINJSKEGA ITAL. SREDIŠČA V načrtu raziskave skupne preteklosti Kaj vse namerava storiti Centro di ricerche storiche v prihodnjih letih - Že dosedanji rezultati poslavljajo središče v ospredje pozornosti ROVINJ“ — - Upravni svet ustanove Centro di ricerche storiche Unije iza-Jtalijanov za Istro in Reko, ki >ima '»voj sedež--v Rovinju, je v preteklih dneh proučil in odobril program dela za tekoče leto in v glavnih črtah tudi program dela vse dn leta 1985. Gre brez dvoma za eno najpomembnejših in tudi najbolj cenjenih ustanov italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslavjji. Gre. z;a ustanovo, ki ki je v obilnih desetih letih svojega delovanja objavila yeč kot 40 knjig, ki so 'vzbudile precejšnje zanimanje ne )e v Jugoslaviji, pač pa tudi v tujini. Med drugim rovinjsko raziskovalno središče razvija plodno sodelovanje tudi s po- Knjižna zbirka Slovenske matice za 1980. leto Medtem ko založbe skozi vse le. o, včasih bolj, včasih manj pogosto izdajajo svoje knjige, pa se Slovenska matica, druga naša najstarejša založniška hiša drži ustaljene tradicije in izda večino svojih dicij 'naenkrat, ob koncu leta. Pač tako, kot je nekoč ta in še marsikatera druga založba izdajala knjižni dar za svoje stalne naročnike. ■ Letošnja bera Slovenske matice je obilna, za širši krog bralcev pa morda manj zanimiva Toda že po svojem značaju Slovenska matica ni bila nikoli založba za izdajanje knjig, namenjenih najširšemu krogu bratcev. Ustanovljena je bila z namenom, da bi izdajala poljudnoznanstvena in izbrana leposlovna dela domačega slovstva. Leposlovno delo je letos odpadlo, 'lato pa so ostale knjige lake, da bodo pritegnile marsikoga, zlasti tiste, ki jih zanimajo dogajanja posameznih strok na področju literarne zgodovine, filozofije in naravoslovja. I. GRAFENAUER: Literarno- zgodovinski spisi Slovenska matica je že izdala izbrane spise slavistov Matije Marka in Ivana Prijatelja, zdaj sq je oddolžila še spominu profesorja dr. Ivana Grafenauerja, od čigar rojstva je prav v minu lem letos poteklo 109 let. Knjigo njegovih izbranih literarnozgodovinskih spisov, je uredil .lože P gačnik, ki je napisal tudi uv-dne besedo. Avtorjev sin, znani zgodovinar Bogo Grafenauer, •pa je napisal življenjepis svojega ooeia in prispeval bibliografijo. O vsebini kniige in n idejah, ki jih izražajo. Grafenauerjevi spisi, bodo svoje povedali še kritiki da-naštpega Časa. Očitno pa je. da je urednik Pogačnik hotel opozoriti na Grafenauerjev prispevek k raziskovanju slovenske srednjeveške literature. V drugem razdelku knjige so spisi posvečeni koroškim kulturnim in literarnim ustvarjalcem. Urednik jim je nadel simboličen skupni naslov Koroške zasnove. Tretji del knjige vsebuje nekatere polemične in načelne članke literarnozgodovinske narave: Grafe-11 auerjeva knjiga ni pomembna samo kot počastitev avtorjevega jubileja. Pomeni namreč določeno revalorizacijo srednjeveške kulture. ki ji je prav Grafenauer s svojimi razpravami dhl nov pomen. Predstavlja pa tudi gradivo zg študij, saj so bili vsi objavljeni spisi priobčeni in raztreseni le po raznih-časnikih in revijah. Z izjemo narodopisja imamo tako v knjigi zbrane < vse Grafenauerjeve najpomembnejše liter gr no - zgodovinske študije. E. KOCBEK: Pred viharjem Tudi Kocbekova najnovejša knjiga je. enako kot Grafenauer jeva, izšla v redni zbirki Slovenske matice za leto 1980. Ne gre sicer za enotno ubrano knjigo in za eno samo delo, temveč za bolj ali manj posrečeno kompozicijo treh spisov. Najprej sta tu dim avtorjeva dnevnika: prvi dnevnik, ki zajema čas od maja 1941 do avtorjevega odhoda v partizane, maja 1942. in drugi dnevnik, ki zajema čas od julija do decembra 1940. Na začetek knjige je urednik Janez Gradišnik uvrstil dnevniške zavitke Edvarda Kocbeka iz jeseni 1938. na koncu pa dodal nekatere avtorjeve spise, objavljene pred voino v reviji Dejanja. ki jo je Kocbek ureml. Kocbek je doslej izdal dve knjigi dnevnikov, znani pod naslovom Tovarišija in Listina. Ko je pripravljal nadaljevanie Listine, je našel domnevno izgubljene zanis-ke od maja 1941 do maja 1942. Skupaj z njimi pa je prišel na dan se dnevnik s Kocbekovimi rokopisnimi zapisi za čas od julija 1940 do decembra istega leta. Res je, da čas od decembra 1940 do maja 1941, torej čas propada Jugoslavije in sovražne zasedbe ni zajet, vendar imamo zdaj strnjene zapiske od maja 1940 do decembra 1943, Vsak dnevnik je pričevanje, pravi urednik v spremni besedi. Pričevanje o času, v katerem je bil pisan, o dogodkih, ki so se vrstili v njem, o ljudeh, ki so tedaj živeli in delovali. Je pa tudi pričevanje o avtorju samem, kako je presojal ljudi, se z njimi družil ali se spoprijemal. In v tem smislu moramo kot dokument časa in dokument avtorjeve osebnosti sprejemati tudi knjigo Pred viharjem, ki pod tem skupnim naslovom objavlja zanimive zapiske iz časa pred vojno in prvega vojnega obdobja. Pa še to: morda je to pričevanja zanimivo toliko bolj, ker so nekatere osebnosti predstavljene v drugačni luči. kakor smo jih bili vajeni gledati doslej. In ker se je miselnost Edvarda Kocbeka in ljudi njegovega kroga v času, ki ga zajemajo dnevniki, šele oblikovala. Š. AVROBINDO: Človeški ciklus Slovenska matica izdaja Filozofsko knjižico, knjige filozofske vsebine, ki so manj popularne za širši krog bralcev. Opravlja pa s tem nič manj pomembno kulturno poslanstvo. Triindvajset knjig je že kar lepa bera, in knjiga, ki je zdaj izšla, nosi namreč že to oznako. Vsebuje pa eno najpomembnejših knjig indijskega misleca, veta in borca za osvo-dobitev Indije Šri Avrobinda (1872-1950). ki je svoj boj za osvoboditev Indije povezal tudi z bojem za duhovno osamosvojitev Indije. Zasnoval je cel sistem moderne in univerzalne duhovne discipline. «integralna jogai>, ki naj pomaga do razvoja duhovnega nadčloveka. V knjigi, ki jo je zdaj v slovenščino prevedel Janez Svetina (njegove so tudi opombe in uvod), pojasnjuje duhovne, družbene in zgodovinske razloge za krizo sodobnega, sveta , in dokazuje, kako bi prav integralna joga rešila človeštvo pred morebitno katastrofo. Ne glede na to. da je avtor svoj boj za nacionalno osvoboditev povezal z duhovno osvoboditvijo, torej teorijo s prakso, in ne glede na to, da se je v svoji filozofiji naslonil na indijsko tradicijo, je knjiga indijskega misleca privlačno branje. Prvič, ker nam mnogo pove o indijski preteklosti, o tem, da se preosnova ne da doseči samo s ,preosnovo zavesti temveč tudi s preosnovo sveta, (in obratno), in drugič zato, ker nas seznanja tudi z indijskimi iskanji, R. INGARDEN: Eseji iz estetike Poljski filozof Roman Ingarden (1893 - 1970) je končno predstavljen tudi slovenskim bralcem. To je sicer eden najvidnejših poljskih filozofov polpretekle dobe, ki je sicer pripadal tki. fenomenološki šoli in skoraj ni področja, da se ne bi z njim ukvarjal. Največ pa je storil na področju estetike. Zato se je urednik in prevajalec Franc Jerman odločil tudi za njegove tri eseje s področja estetike in v slovensko izdajo uvrstil ln-gardenov esej o likovni umetnosti, o arhitekturi in esej o glasbi... Gre za tri eseje, ki bi jih moral poznati vsakdo, ki se ukvarja z umetnostjo, posebej pa bi bila koristna za naše arhitekte, je dejal prevajalec, kajti prav na področju estetike lahko filozofi veliko povedo umetnikom. Vse tri razprave vključujejo tudi v sodobna iskanja estetike, zato bo kniiga morda prišla nrav tudi za umetniške ustvarjalce. dobno ustanovo slovenska, skupnosti v Italiji, ki jo vodi ■dr. Karel šiškovič. •riijififst-t » oi ' Rovinjsko raziskovalko' središče^ ki ga vedi prof. Giovanni Radossi, se ukvarja predvsem z raziskovanjem in valorizacijo zgodovinskih bogastev ter z analizami prispevka, ki so ga dali Italijani v celotnem skupnem razvoju, nadalje pri prerodu Slovenskega primorja, I-stre in Reke v socialističnem razvoju pri ponovni uveljavitvi tradicij,' umetnosti, jezika in narečij tako glede preteklosti kot tudi glede bodočnosti, seveda pa tudi v dejavni stvarnosti današnjega dne. Da bi se podrobneje seznanili s cilji in načrti raziskovalnega centra, smo se pogovorili z njegovim ravnateljem prof. Giovannijem Ra-dessijem. ki- je rade volje pristal na pomenek. «Za leto, ki se je nedavno začelo, bi rad poudaril najprej naslednje, splošne značilnosti: potrebna je primernejša organizacija za raziskave, nadalje vzgoja poklicnih strokovnjakov, potrebna je tesnejša povezanost s podobnimi ustanovami v Jugoslaviji, posebno kar zadeva zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilno borbo. V načrtu imamo tudi poglobitev stikov r ustrezno ustanovo slovenske nacionalne skupnosti v I-taliji, ki jo vodi dr. Karel šiško-vie. Nadalje imamo v načrtu utrditi stike še posebno z borčevskimi organizacijami SR Hrvatske in SR Slovenije, kot tudi organiziranje zasedanj ob sodelovanju zgodovinskih ustanov ali zavodov ter ustanovitev podobnih raziskovalnih centrov za zgodovino pri italijanskih skupnostih v Istri in v Slovenskem primorju ter na Reki. Prvo tovrstno pobudo so izpeljali v okviru italijanske skupnosti v Pulju.* Kar zadeva konkretne publikacija, kakšni so vaši programi? »Seznam je zelo dolg. Navedel bom le najpomembnejše: delo z naslovom "Zgodovina istrske kulture od 15. do 19. stoletja” pripravlja prof. Budicin. Prof. Bertoša in Milotti pripravljata delo "Demografska gibanja v Istri s poseb-Inim poudarkom na Rovinj”. Strokovnjaki Tekavčič, Radossi, Malusa in Turcinovich pripravljajo delo "Narečja Istre", s posebnim poudarkom na narečja Vodnjana, Rovinja in še kakega centra. Prav gotovo bo vzbudilo veliko zanimanje publikacija z naslovom "Delavske organizacije v 19. in 20. stoletju na področju Kopra in Trsta”, delo pripravljajo zgodovinarji Elio Apih, Antonio Muculian in Marino Budicin. V načrtu imamo nadalje skupno raziskavo, ki jo bomo izpeljali v sodelovanju z zavodom za sociologijo na ljubljanski univerzi o aspektih in implikacijah dvojezičnosti na področju naše etnične stvarnosti. Ljubljanski zavod proučuje podobno tematiko med Slovenci Julijske krajine in zato bo primerjalna analiza dveh primerov izredno zanimiva.* V zadnjih časih se vedno bolj razvija sodelovanje zgodovinskih inštitutov s podobnimi zavodi v Sloveniji In Hrvaški. Rezultati? E. OPASSI (Nadaljevanje na zadnji strani) ti na znanje, da je volja italijanskih državljanov, da se iz zakona št. 194 «brišejo» členi, s katerimi ne soglašajo radikalci, in tisti, s katerimi ne soglašajo pristaši Gibanja za življenje. Tako bi ostalo le nekaj členov, ki bi v bistvu ne pomenili nič. Lahko pa bi pomenilo tudi, da bi moral zakonodajalni organ ali pa morda ustavno sodišče odločiti, kateri odločitvi daje prednost — tistim, ki so pritrdili enemu, ali tistim, ki so pritrdili drugemu predlogu, češ da sta predloga an-titetična. Ker bi pa to težko sklenil, saj so ustavni sodniki razsodili, da sta lahko dva referenduma nasprotnih tendenc proti istemu zakonu, b; to mogoče pomenilo prisilo zakonodajalcu, da pripravi drugi zakonski osnutek. Do tega zaključka bi seveda lahko Odbor za podelitev Jakopičeve nagrade pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov objavlja javni razpis za podelitev JAKOPIČEVE NAGRADE 1981 Jakopičevo nagrado lahko prejme likovni ustvarjalec, ki stalno živi in dela v slovenskem kulturnem prostoru, ne glede na narodnost in ne glede na to ali je član strokovnega društva. Jakopičevo nagrado je mogoče podeliti posamezniku le enkrat. Nagrade se podeljujejo za najboljše 'likovno delo. sliko,, kip ali umetniško grafiko, za razstavo ali izvajano stvaritev pokazano javnosti v preteklih treh letih pd 15. februarja do 15. februarja tekočega leta, torej do dneva razpisa nagrade. Kandidate lahko predlagajo organizacije združenega dela s področja likovne ktflture, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, likovna strokovna društva, kulturne skupnosti in posamezni občani; Predlogi morajo , vsebovati strokovno dokumentacija in u-temeljitev predteafcž**£redto,3e je treba poslati' najkasneje db 10. marca 1981 ^n^ov: Društvo stovenskih likovnih u-metnikov, Komenskega 8, Ljubljana z oznako «ODBORU ZA PODELITEV JAKOPIČEVE NAGRADE* 12.30 13.00 13.25 13.30 14.00 14.30 14.40 15.30 16.30 17.00 17.05 18.00 18.30 19.00 prišlo že v prvem primeru, ob zmagi obeh predlogov. ' Vendar pustimo ob' strani takšne hipoteze, čeprav niso tako nesmiselne kot je mogoče videti na prvi pogled. V primeru seveda, ko bi bila zavrnjena oba predloga, bi vse ostalo po starem, vsaj kar zadeva pravno plat. Če prevlada eden ali drugi predlog to logično,pomeni, da bodo iz veljavnega zakona izpadli tisti deli, ki so jih predlagatelji «črtali». «Čeprav branimo obstoječi zakon. pa po starem ne sme ostati*, je istočasno še to geslo ženskega gibanja. Za zakon se je namreč treba boriti «ustvarjalno», kar po besedah pripadnic ženskega gibanja pomeni, da je treba po eni strani težiti k temu, da bi obstoječi zakon uresničevali, po drugi, pa da bi ga delno spremenili, posebno v tistih delih, ki zadeva mladoletnice in v predpisih, ki določajo iter — od prvega obiska pri zdravniku do opravljenega posega. Žensko gibanje kot tako in pa ženske predstavnice v raznih strankah so že napovedale več manifestacij proti obema referendumoma: v naši deželi bo takšna protestna manifestacija najprej v Trstu in sicer že v soboto popoldne v Krožku za kulturo na pobudo Odbora za zdravje žensk, teden kasneje pa bo v Vidmu, kjer je organizator širši Odbor za obrambo zakona št. 194. Slednji je na državni ravni že pred časom izda) tiskovno sporočilo, '■ katerem poziva vse ženske, naj se zavzemajo za obstoječi zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, kajti njegova razveljavitev bi žensko ponovno pahnila v naročje mazačev in brezvestnih zdravnikov na račun zdravja ali celo življenja žensk in njihove častj. Članice komunistične, socialistične, socialdemokratske, liberalne in republikanske stranke in PDUP, ki so sestavile odbor, so še posebej podčrtale, da bi odprava zakona o splavu pripomogla k temu, da bi bila italijanska družba še bolj hinavska, krivičnejša in bolj sovražna do ženske. Pozvale so katoliško misleče ženske naj razlikujejo med lastnimi prepričanji in državnim zakonom. ki skuša tako boleč pojav odpravljati in se mu zoperstaviti, ni pa nikakršna prisila. Vendar pa gredo razne pobude žensk tudi preko golega obrambnega načrta: konec meseca bo namreč v Rimu poseben seminar o kontracepciji, ki ga prireja ZŽI. ker vidi prav v tem vpra šanju uspešno protiutež splavu kot stoletnemu pojavu. Dan ka sne je, 28. t.m., pa bo spet zasedalo «Sodišče h. nparec*. ki se bo tudi v ' glavnem posvetilo nroble raom spolnosti in materinstva. (bp) 19.20 19.45 20.00 20.40 21,30 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Šolska vzgoja: Kako živijo živali Gospodinjska beležnica Vremenska slika DNEVNIK Anna, dan za dnem Danes v parlamentu Posebna oddaja Dnevnika 1 Lov na nevidno Remi, risani film Dnevnik 1 - Flash 3, 2, 1. . . stik! Šolska vzgoja: Kinoteka Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče jug - Jug kliče sever Opla, cirkus Enrico Maria Selemo zaključuje svojo serijo večernih srečanj s publiko. Kot pravijo raziskave, je bila to zelo posrečena oddaja, bila je to izkušnja, ki je pritegnila veliko občinstva. Sam Salerno pravi, da je hotel s to svojo oddajo prelomiti nekatere stare tradicije in razbiti določene okvire. Njegov namen je bil »ustvarjati prireditev*, zato je pel, plesal, bil je komik in hkrati «ctrok», ki so ga obdajali otroci. Nocoj bo med drugim izpeljal monolog o «play-heyu», kot gost pa ga bo o-biskal Walter Chiari Salty Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Tam Tam Aktualna tema Dnevnika 1 Supponiamo che dichiarino la guerra e nessuno d vada, film Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja Osnovni tečaj gospodinjstva 14.00 Popoldan 14.10 Mestece, d. del > ■ ■ 15.40 Dnevnik 2 - Replay 17.09 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan Program' za otroke ,17.30 Čebelica' Maja 18.00 Šolska vzgoja Glasba iii znanost 18.30 Iz parlamenta, Dnevnik 2 Športne vesti , ; 18.50 Bolani psiček, risarika '\ 19.00 Dober večer z Enricom Mario Salernom... i-Vmes TV filrrt-iz serije «Ger . orge in Mildred* Vremenska Slika 19.45 pnevnik 2 - Vesti 20.40-Pertcbello ' ' G 21,55. Ljudje in ideje 20. stoletja-' Nocoj se'zaključi .-ciklus odri i; d?3 ..-z nasloTOm jLjudje ir lipL......................... v dovihi. Gre za nekakšno razmišljanje o pomenu, ki ga . , jo zgodovina imela v preteklosti in o tem, kakšno bodočnost bo imela v zahodnih družbah. Program, ki se začne z nekaterimi epizodami, ki so na prvi pogled brez medsebojne zvez® in ki so se dogodile iradavno v Franciji, bo skušal obnoviti nekatere zgodovinske raziskave. Rezultat pa bo globok občutek nelagodnosti političnih m, mož. 22.50 Sereno variabite Ob koncu Dnevnik 2 Trptji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ljudske zgrdbe 20.05 Šolska vzgoja 29 40 Posvečeno Verdiju 21.25 Hotel me je Strehler 22.35 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 14.55 TV v šoli 17.20 Olimpiada smeha, risanka 17.50 Rock koncert 18.20 Obzornik 18.30 Narava čustvenih procesov V prvi cddaji izobraževalnega ciklusa o' čustvih smo bolje spoznali, kaj so čustva in kako jih razlikujemo glede intenzivnosti, vrednostnega tona ter izraznosti. V drugi oddaji pa bomo lahko videli, da imajo čustva, prav tako kot na primer dihanje, gibanje in mišljenje tudi svojo fiziološko podlago. Seveda pa nam vpogled v fiziološko aktivnost med čustvovanjem še ne pojasni zadovoljivo čustvo samo, poznati moramo še druge komponente kot so vrednostni ton ter številne spoznavne zaznavne ter miselne vsebine. 19.00 Ne prezrite 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost 20.40 Propagandna oddaja 20.45 Jazz na ekranu: Paul Bley 21.00 P. Yeldham: Srečno tujka. 1. del 21.55 V znamenju 22.10 Nočni kino; .Stalker, sovjetski- film Številni filmski kritiki' za-' trjujejo, da je edini resnični filmski umetnik Sovjetske zveze Andrej Tarkovski. Zagotovo je eden najbolj samosvojih, kar je dokazal z vsemi doslej posnetimi filmi. Zanimivo je tudi to, da se v njegovi domovini ne veselijo prav posebej ušpehov, ki jih filmi Tarkovskega dosegajo. Celo na mednarodnih festivalih se Tarkovski ne pojavlja pogosto. Zadnjikrat je bil v Cannesu uradno leta 1972 s filmom Solaris. Tudi Stalker ja so pokazali lani na cannskem festivalu, toda na posebni projekciji, izven uradne konkurence. Tarkovski je po Solarisu iz leta 1972 posnel še tri filme: Ogledalo leta 1975, Star-kerja leta 1970 in lani v Italiji Nostalgijo. Scenarij za Stalkerja je napisal po romanu Strugatskega »Piknik na robu ceste». Stalker je neke vrste filmska fantazi ja. saj zgodba s številnimi filozofskimi primesmi pripoveduje o skupini moških, I skušajo prikopati do ' zadnjih skrivnosti življenja. Ii:’ Tb'!škrivnesti' se jim kažejo v obliki «zcne», tajinstvene-ga, temačnega in predvsem prepovedanega prostora, kjer tudi skrivnosti ni več. Koper 17.30 Divjak, film (ponovitev) 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 2 rmjiuti 20.35 Film: Kronika neke ljubezni Rež'ja: Michelangelo Ante nični; Igrajo Massimo Gi rotti, Lucia Bose '22.00 Danfes ' 22.10 Odkupnina. TV film 23.10 Baletni koraki Zagreb 17.45 Naši pašniki 18.25 Kronika občine Reka 18 45 Namesto top liste, mlad. od 20.00 24 ur Le Mansa, Mm 2145 Dokumentarna oddaja 22.45 Zabavno glasbena oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednja šolo; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.45 ZŽI: Raz- prava o ženskem vprašanju v naši deželi; 13.20 Zborovska glasba: Mednarodno tekmovanje Se-ghizzi 1980; 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen «Bobri» -3. del; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 «Radjo klopotača- variete Radijskega odra; 17.10 Mi in glasba: Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu; 18.30 Priljubljeni motivi; 18 40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti klasičmh inštrumentov; 9.15 Štirje. koraki; 9.15 Poje Boris Bize-tič; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.(10 Z nami je. . .; 10.32 Mozaik, glasba in nastevi; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Ital. zbori; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasbeni odmor; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.15 Glasbena oddaja; 18.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 To smo mi; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni . notes; 15.00 Do godki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba;. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbe no prebujanje; 9.00 Radio anch’io: 12.03 Vi in jaz; ,13.30 Glasbeno-go-vomi program; 14.03 Hertzapnp ping!; 15.03 Rally; 15.30 Errepiu 1: 16.30 King Kongove misli; 17.03 Patchvvork: 18.20 Sexy West; 19.3(1 Zgodba jazza, 20.00 Fantazija; 21.03 Simfonični čas; 23.00 Te lefonski klic. RADIO 2 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 17.30, 18.30 19 30 Po ročila; 6.00 — 8.48 Dhevi; 9.05 Osemsto; 9.32 Radio 2 - 3131; 13 41 Scund-Traek; 15.00 Radio 1 -3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Petito story; 19.57 Prostor X; 22.00 - 22.50 Notle tempo. LJUBLJANA 6.30, 8.00, 9.00, 10.00/ 11.00, 12 00. 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Z glasbo v dober dan' 8.30 Glasbena pravljica; 8.40 Našj umetniki mladim pishišalcem: 9 05 Z radtom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10 05 Rezervirano za. . ■' 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski 'nasveti; 12.40 Pihalne grdbe: 13.00 Danes do 13 00; 13.30 Priporočajc vam. . .; 13.50 Človek in zdravje: 14.05 Odmevi z Bal kana; 14 25 Naši poslušalci če šiita jo; 15 (X) Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!: 16.00 VrliPak; 17.C0 Studio ob 17.00; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 19.3r Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . .: 21.05 Ud da ja o morju in pomorščakih; 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Besede in zvoki iz logov domačih, 23 05 Lirični utrinki- 23.10 Petkov glas' beni magazin. SMUČANJE EVROPSKI POKAL Jugoslovanke odlične na Hotunjskem vrhu Pet uvrstitev med najboljšimi Zmagala je Kronbichlerjeva BLED — Na Hotunjskem vrhu nad Zatmikom je bilo danes mednarodno žensko smučarsko tekmovanje za evropski pokal v slalomu. Nastopilo je 79 tekmovalk iz 13 držav. Zmaga med posameznicami je sicer pripadla Avstrijki Hanni Kron-biechler, ki je bila po prvi vožnji šele šesta, z izredno drugo vožnjo Pa se je prebila na prvo mesto. Kot ekipa so se tokrat dobro odrezale Jugoslovanke. V močni mednarodni konkurenci so namreč uvrstile kar štiri svoje tekmovalke v prvo deseterico, do točk evropskega pokala pa jih je prišlo celo pet. Najboljša med njimi pa je bila Blažičeva, kateri je le za las ušlo Prvo mesto in je tako na končni lestvici pristala na odličnem drugem mestu. 4. je bila Jermanova, 5. Za-vadlalova, 8. Leskovškova in 13. Mavčeva. V okviru te slovenske smučarske turneje bodo dekleta nastopila danes še na Kobli, kjer bo veleslalom, jutri pa bodo tekmovale tudi na U-lovki nad Vrhniko. nogomet V 3. AMATERSKI LIGI Sodnik oškodoval ekipo Mladosti* Isonzo — Mladost 1:0 (1:0) MLADOST: A. Gergolet, Marizza (D. Gergolet), Pahor, Gerin, Fran-dolič, Šuligoj, Lavrenčič, E. Gergolet, Ferfolja, Ballaminut, Kobal. ISONZO: Visintin, Piazza, Bosca rol, Frausin, Febei. Olimpo, Sam mortino, Zoja, Lubiana, Bragagno lo. Rosin. Sodnik je že po štirih minutah nepričakovano in nesmiselno izključil Kobala. Zaman so bili številni Protesti gostujočih igralcev. Po izključitvi smo bili priča razburjeni in grobi igri nogometašev ter svo jevoljnim žvižgom sodnika. Domačini, ki so bili že v uvod nih potezah blizu gola, so nrešli v vodstvo v 19. min., ko ie Zoia izkoristil «napako» sodnika. Slednji je spregledal stoodstotni off side, napadalec Isonza pa je brez težav premagal Gergoleta. Naši fantje so ®e po golu skušali organizirati, ven dar so preveč občutili odsotnost Kobala. Presenečenja na igrišču so se nadaljevala. Sodnj)su;., tu(jn ni ugajalo, da je trener Mladosti po svoje komentiral igro in tako je moral Uranič nredhodno zapustit* igrišče. Na igrišču se stanje bi stveno se ji je obramba Isonza z lahkoto upirala. Domačini so kljub števil čni prednosti le redkokdaj zaposlili Gergoleta. Slika igre je v drugem polčasu ostala nespremenjena, čeprav so gostje vedno bolj ogrožali vrata Vi sintina. Številne napadalne akcije pa niso rodile zaželenih sadov. Edinstveno priložnost za izenačenje so imeli Kraševci nekaj minut pred končnim žvižgom, ko je Frandolič. po predložkir Lavrenčiča, z glavo za las zgrešil vrata. Tekma se je zaključila s pravim «lovom na sodnika* s strani razburjenih dober-dobških navijačev. Nepravilno sojenje je precej oškodovalo Mladost. NOGOMEf V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Pomemben nastop Vesne proti Olimpii Bregovi kadeti imajo lepo priložnost za dosego pozitivnega izida Jutri in v' nedeljo se bodo nadaljevala razna mladinska prvenstva. Bregovi kadeti bodo odigrali jutri na Proseku srečanje z ekipo Supercaffe, z enajsterico, ki trenutno zaseda sredino lestvice. Po zadnji zmagi nad Libertasom imajo Brežani lepe možnosti, da osvojijo pozitiven izid. Zelo važno srečanje bo tudi v prvenstvu naraščajnikov, kjer bo kriška Vesna sprejela v goste drugouvrščeno ekipo Olimpie. V prvenstvu cicibanov je osrednje srečanje tega kola med prva uvrščeno ekipo Giarizzol in proseš-kim Primorjem. Če bo Prosečanom, ki trenutno zasedajo zadnje mesto lestvice, uspelo osvojiti točko, bo to že pozitiven izid. KADETI 5. povratno kolo (14. 2. 81) Stock - Zaule, Rosandra - San Marco, Edile Adriatica - Portuale, Costalunga Opicina. Supercaffe -Breg (Prosek, 15.00), Libertas -Roianese, Fortitudo prost. NARAŠČAJNIKI 4. povratno kolo (15. 2. 81) Skupina B Stock - CGS, Kras - Inter TS (Repen, 10.30), Vesna - Olimpia (Križ, 10.30), Don Bosco - Primorec (Kam-panele, 8.00), Primorje - Domio (Prosek, 10.30). NAJMLAJŠI 3. povratno kolo (15. 2. 81) Skupina A Ponziana - Campanelle, S. Luigi - Costalunga, Breg - Portuale (Dolina, 10.30), Fortitudo - Montebello, S. Vito - Zaule. Skupina B CGS - Olimpia, Inter TS - Primorje (Opčine, 13.15), Esperia SI -Roianese, Chiarbola - S. Andrea, Opicina Supercaffe - Triestina, Zarja prosta. ZAČETNIKI 4. povratno kolo (15. 2. 81) Skupina A S. Sergio - Costalunga, Soncini B - Muggesana, Fortitudo - Ponziana A, Libertas - Portuale, Domio -Rosandra, Breg prost. Skupina C Opicina - Gaja (Opčine, 12.15), Esperia A - Giarizzole, CGS - Ponziana B, Chiarbola B - Primorje (Kampanele, 13.45), Op. Supercaffe - S. Andrea A. CICIBANI 4. povratno kolo (14. 2. 81) Skupina A Zaule A - Fortitudo A, Portuale B - Chiarbola, Rosandra - Breg (Dolina, 16.00), Ponziana A - Soncini B, Muggesana - Domio. Skupina C Zaule B - Opicina, Giarizzole -Primorje (Trst, Jeričljev trg, 15.15), Esperia SI B - Libertas, CGS - S. Luigi For You, S. Andrea - S. Vito. MLAJŠI CICIBANI 4. povratno kolo (14. 2. 81) Cave - Fortitudo, |S. Luigi For You - Chiarbola, Giarizzole - Breg (Trst, Jeričljev trg, 16.00), CGS -Soncini, Campanelle ria S. Giovanni - S. mar. ki je igrala namesto Fabbro-ve. Humarjeva pa že več časa ni trenirala in tako se kljub dobri volji in požrtvovalnosti ni mogla upirati močnejšim nasprotnicam. Tudi Lutmanova, zadnji teden ni trenirala, poleg tega pa je zaradi poškodbe na rami zaigrala pod svojimi sposobnostmi, tako da je Fjnte Porto zmagal brez posebnih težav. CRAL ENTE PORTO - DOM 5:0 Zanot - Humar 2:0 (21:5, 21:4) Cappelletti - Lutman 2:0 (21:5, .21:12) Zanot, Cappelletti -Humar, Lutman 2:0 (21:10, 21:16) Zanot - Lutman 2:0 (21:9, 21:8) Cappelletti - Humar 2:0 (21:7, 21:5) MAL Posnetek z nedeljskega derbija 3. amaterske nogometne med Primorcem in Primorjem aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMimtiiiiiiuiiiiiitiiitiiiiiuiiiiiiifiiimiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiini OLIMPIJSKE IGRE ČEPRAV JE LETO 1984 ŠE DALEČ Domio, Espe-Andrea. H. »V. 4 V kadetskem košarkarskem prvenstvu je Kontovel v preteklem prvenstvenem kolu podlegel peterki prvouvrščenega Interja 1904 NAMIZNI TENIS, V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Tržaški Ente Porto premočen za domovkc V promocijskem prvenstvu so do-rupvke v nedeljo ;po predvidevanju izgubile s tržaškim Ente Porto. Tr-žačanke'šd^doštej^v tem prvenstvu | doživele le en poraz in to prav pro-I ti našim dekletom, te so vendar tedaj nastopile v okrnjeni postavi. V Domovih vrstah je v nedeljo o-pravila svoj krstni nastop Katja Hu- Priprave za zimsko olimpiado v Sarajevu v polnem teku Pomoč slovenskih smučarskih strokovnjakov - Ze prihodnje leto kar 14 zimskošportnih prireditev za nabiranje izkušenj - Sedanji proračun precej višji od načrtovanega Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine, bo od 7. do 19. februarja 1984 organizator največje športne prireditve, ki je bila kdaj organizirana v Jugoslaviji — 14. zimskih olimpijskih iger. Organizacijo ZOI je Sarajevo dobilo 18. maja 1978 na seji mednarodnega olimpijskega komiteja v Atenah. Za organizacijo zimske o-limpiade 1984 sta se potegovala tudi Grteborg (Švedska) in Sapporo (Japonska), ki 'e že uspešno izvedlo ZOI leta 1972. Prvo navdušenje v Sarajevu se je kaj hitro poleglo in organizacijski komite XIV. zimskih olimpijskih ig°r, ki mu predseduje Branko Mi-kulič, ie s pomočjo izvršnega komiteja In sekretariata pripravil zelo obsežen seznam nalog, ki jih je treba opraviti v najkrajšem času. Sarajevčani želijo, da bi bilo za ZOI vse pripravljeno že mnogo pred pričetkom iger. Našrtuje.o, da bi bila vsa gradbena dela opravljena do jeseni 1982. leta. pozimi 1983. pa bi priredili že tradicionalna predolimpijska tekme va n ja,. ,. Vsa prizorišča ZOI bedo v Sarajevu in bližnji okolici., F/oglejmo, kje bedo tekmovale športnice, „ in športniki iz vsega sveta: BJELAŠNICA: slalom, .veleslalom in smuk (moški): IGMAN — VELIKO POLJE: smučarski teki in biatlon: ni spremenilo. Kraševci so Ustvarjali napadalne akcije, vendar .....n,,,,, .....................................................................................................nmiiiiiiiimii.miimiuiiiiiiiiiimiiii.................................................. ODBOJKA DEŽELNO PRVENSTVO Bregove mladinke na drugem mestu V Tržiču jih je v finalu premagal pordenonski Libertas Bregove mladinke so nastopile v hedeljo na finalnem turnirju za de-naslov v Tržiču in so osvoji-Je 2. mesto, za solidna ekipo Liber-wsa (Pordenon). Na tem turnirju so nastopile štiri ekipe. V obeh srečanjih so Brežanke igrale dobro in so p izkazale predvsem s svojo vo-*Jn do zmage in borbenostjo. “rvo srečanje je šesterka Brega pugrala proti videmskemu Immobi-I are Rosazzo. Brežanke so zmaga-e' .vendar so se jim nasprotnice jn°čno upirale. Naše igralke so bi-le močnejše v napadu, nasprotnice Pa so odlično igrale v obrambi, kjer so lovile vsako žogo. Ze to prvo srečanje je terjalo precejšen napor ? prani Dolinčank, ki jih je ča-Ka’a pe težja naloga, p večjo srečo so imele igralke iz . ordenona: svojo prvo tekmo so prale proti Pierisu, ki se je izka-. .kot najšibkejša ekipa tega tur-,'rja. Goričanke niso bile kos ra ■Branim nasprotnicam, ki so brez rezav zmagale. pVinalno srečanje za 1. mesto med regom in Libertasom iz Pordeno-} so odigrali takoj po končani dru-tekmi. Srečanje je bilo izenače-0, čeprav je Libertas zmagal s oh k *gra ie b‘*a zanimiva in na °eh straneh mreže smo videli le P? °dbojko, Brežanke so popolnoma • °nile le v četrtem setu. ko se jih ** Polastila utrujenost, nasprotnice Pa so izkoristile vsako napako. D REZULTATI °reg - Imm. Rosazzo 3:1 U5:5, 10:15, 15:6, 15:13) Libertas Pordenon - Pieris 3:0 r ,(u’ 3- 12> Libertas Pordenon - Breg 3:1 15. 15:10. 15:6) OKEG: Laura Pečenik, Damjana Aa. Franka Žerjal, Danijela Žer v}1, Ksenija Slavec, Rita Martinelli. Stepančič, Ksenija Kocjan-c> Sabina Salvi, Mojca Švab. M RS V prvi finalni (okrni deklic Sloga poražena Si°aa - GMA 1:3 cT~~5' -11. 9, -10) ^A: Križmančič, Grgič, Ben-c‘ha, Kovačič, Adam, Vidali. V prvem finalnem srečanju pokrajinskega odbojkarskega prvenstva deklic (povratna tekma bo v torek v telovadnici Petrarca) so slogašice slabo zaigrale. Nasprotnice so bile namreč v začetnih akcijah ob mreži neustavljive in to jih je precej zmedlo, tako da niso in niso mogle premagati negotovosti. Nekoliko so si sicer opomogle v tretjem setu, ki so ga s precejšnjo težavo osvojile, to pa je bilo tudi vse. Poleg tega so r’ zapravile Drecej servisov, šibak pa je bil tudi sprejem. Upajmo, da bodo v povratnem srečanju te pa manjkljivosti odpravile in zaigrale kot znajo. L. K. ŽENSKA D LIGA Lucinico — Sloga 1:3 (11:15, 14:16, 15:11, 9:15) SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, A. in L. Križmančič. Sosič. Vidali. Sloga je po dolgem času spet zmagala. Slogašice so igrale v gosteh v Ločniku proti domači ekipi Lucinico, ki sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Sloga sc je takoj zavedala svojega položaja, saj spada med tiste ekipe, ki so na koncu lestvice. Zato je bilo tudi nujno, da zmaga in da nokaže publiki, da je prebredla krizo, v kateri se jo nahajala. Slogašice so torej stopile na igri šče s ciljem, da zmagegajo. Ker so do sedai, vedno zgubljale, so bile igralke v svojih akcijah nekoliko nesigurne. Nasprotnice so to izko ristile v tretjem setu. ki so jim ga tudi odvzele. Tekma je bila zelo borbena, ekipi pa enakovredni, kar je tudi razvidno iz samega rezultata setov. Sedaj je ostalo le upanje, da bo do slogašice začele drugi del prvenstva v popolni formi in iih je kriza dokončno zapustila. L. K. 1. MOŠKA DIVIZIJA Jamlje — Italcantlerl 1:3 (-8, 12, 11, 12) Torrlana — Olympia 3:1 (15:8, 16:14, 8:15, 15:11) OLYMPlA: Sirk. Uršič, Pola, Ter-pin Rustja, Devetak. MINIBASKET ZINI k ROSENWASSER Odlična igra Bora B pre ti ekipi Bicreatori Sodnik je «plave» oškodoval za zmago B 67:65 Ricreatori — Bor (25:28) BOR B: Lokar 16, Kovačič 4, Žitko 2, Raseni 16, Šik, Pertot 7, Lip-p;lis P., Lippolis L. 20, Sedmak. V prvem srečanju drugega ■ dela prvenstva Zini & Rcsenrvasser so Borovi minikošarkarji odšli poraženi z igrišča. Srečanja nis„ izgubili, ker so bili nasprotniki boljši, ampak jih je sodnik oškodoval. Borovci so proti Recreatoriu igrah svojo doslej najlepšo tekmo in če pomislimo, da domačini spadajo med trojico najboljših ekip v Trstu, smo lahko zadovoljni z igro naših fantov. «Plavi» so bili vedne v vrdstvu in njihova i-gra je bila odlična. Po odbiti žogi hitra podaja centralnemu soigralcu, ki je silovito potisnil v koš. Take i-gre Ricreatori ni znal ustaviti. V zadnji četrtini so sodnikove odločitve skvarile igro; fantje so tako postali živčni in potrti. Zmagali so torej domačini, z e-nim prostim metom razlike. Kljub temu, da so naši fantje izgubili in so igrali v okrnjeni postavi, lahko trdimo, da so boljši kot Ricreatori in s tako igro bodo gotovo poskrbeli za kak podvig. Inter 1904 — Bor B 76:49 (39:28) BOR B: Lokar 17, Pertot 6, Sed mak 6, P. Lippolis 2, L. Lippolis 10. Kovačič 7, žetko 3. Tudi v drugem kolu prvenstva Zini & Rosenvvasser so borovci odšli poraženi z igrišča. Tokrat niso ponovili odlično tekmo z Ricreatori, saj bi sicer verjetno zmagali. «Plavi», ki so stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi, so od vsega začetka igrali živčno, zgubljali so po nepotrebnem žoge in zgrešili neverjetno število metov. Inter ki je dobra ekipa, je to izkoristil in za služeno zmagal. Edini, ki se je enakovredno bo ril z nasprotniki, je bil Marko Lokar, ki je tudi dosegel lep izkupiček točk Msks ATLETIKA Na italijanskem državnem atletskem dvoranskem prvenstvu v Ge novi, na katerem nastopa tudi nekaj tujih tekmovalcev, je v žen skem skoku v višino Simeonijeva preskočila 191 cm visoko letvico. Dva vidnejša rezultata so dosegli tudi jugoslovanski atleti: v skoku v dal ino je bila Milanka Lazarevič druga (601 cm), Saračevič pa tretji v metu krogle (18.49 m). V okviru meddržavnega atletskega srečanja Anglija - NDR v Wo'-verhamptnu je Anglež'Coe postavil nov svetovni dvoranski rekord v teku na 809 m s časom 1'46”. Dosedanji rekord je bil ast Italijana Grippa s časom 1’46”37. iiiuniiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiimimmiiiMiiMitniiimtiiiiiiMiHtiiiiHiiiiiiiimiiiiiMiiiKiiiiiiiiniiuMimiMiitiiiH SNEŽNE RAZMERE Ampezzo Cima Corso 10+; Neve jsko sedlo 60; Gilberti 160; Fornl Avoltrl 0; Forni di Sopra 20; Var-most 20+; Valdajer 0; Mokrinje 100; Prato Carnico Osteai 30; Pra di Bosco 70; Ravascletto 10+; Zon-colan 40; Sauris 25; Trbiž 40; Vi-šarje 110 ; Ovčja vas 40; Matajur 20++; Sedlo Chianzutan 40; Velika p'anina 55; Krvavec 95; Jezersko 65; Stari vrh 20 - 80; Zatrnik 15 - 30; Pokljuka 80; Kohla 25 150; Kranjska gora 52: Kalič 25; Livek nad Kobaridom 35 - 45. + žičnica ne vozi; + + vozi samo ob sobotah in nedeljah. KOLESARSTVO HYERES Francoz Tinazzi je osvo iil 2. etapo mednarodne kolesarske dirke po Sredozemlju. 2. je bi) Bel gijec Verschuere, 3 pa Švicar Mut-:er. Najhitrejši Italiian je bil Man tovani, ki je bil sedmi. Na skupni lestvici vodi Mutter. pred Britancem Jonesom. OBVESTILA SK Devin prireja ob priliki tekmovanja za 6 pokal »Lepi vrh# avtobusni Izlet. Zainteresirani naj se javijo pri Lucijanu Sosiču, tel. 208-551, od 19. do 20. ure. #- • * PD Barkovlje - TPK Sirena priredita ob priliki smučarskega tekmovanja «Lepi Vrh« avtobusni Izlet v Trbiž. Vpisuje Tatjana Černivec, tel. 415-082. Odhod avlobu sa v nedeljo, 15. t.m., ob 6.30 izpred barkovljanskcga portiča. » 4» * ŠD Primorec vabi na predavanje »Otrok, zdravje in telesna kultura#, ki bu danes, 13. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predavala bosta dr. Rafko Dolhar in prof. I-van Peterlin Vabljeni. « • • ŠD Mladina sklicuje jutri, 14. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani doma Albert Sirk v Križu 3. redni občni zbor. Dnevni rc-1 1. Otvoritev In izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno ŠD Mladina organizira ob smučarskem tekmovanju za pokal »Lepi Vrh#, ki bo v nedeljo, 15. t.m., smučarsai izlet v Trbiž. Odhod izpred spomenika v Križu ob 6. uri. Prijave pri Stojanu (tel. 220-423) ali v baru doma »Albert Sirk#. • • » ŠZ Jadran prireja ob prvenstveni tekmi z. ekipo Siderurgica Gabrielli avta bušni izlet v Clttadello pri Pada vi. Cfena vožnje je 8.00" lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Odhod avtobusa jutri, 14. t.m., ob 16.30 z Opčin in ob 16,45 s Proseka. Vpisovanje pri Srečku Sedmaku v Devinščini pri Marčelu Malalanu na Opčinah in pri ZSŠDI v Trstu. • • « * SPDT sporoča, da je vpisovanje za smučarski izlet v Trbiž na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11 do 12.30. SPD Igo Gtuden - ŠD Sokol vabita člane iil prijatelje na »REDNI OBČNI ZBOR# kt bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19;_30 v pr vem in ob 20. uri v drugem skli canju. IGMAN - MALO POLJE: smučarski gkoki; TREBEVIČ: tekmovanja v bobu in sankanju; JAHORINA: slalom, veleslalom in smuk (ženske) ; SKENDERIJA: hokej na ledu in umetnostno drrane; KOMPLEKS ZETRA (zelena transverzala): otvoritev in sklepna svečanost, hekej na ledu, umetnostno in hitrostno drsanje. Sarajevo je mesto nogometa in košarke in nima prave tradicije v zimskih športih. Navzlic temu pa prireditelj ne računaj s težavami. ki jih ne bi megli premestiti. Zanašajo se namreč na izkušnje, prid: b’jene v prejšnjih letih, ko so organizirali več velikih športnih tekmovanj. V Sarajevu se zavedajo, da je usposabljanje strokovnih kadrov za tako zahtevno prireditev kot so zinrke olimpijske igre. velik pra blerm Zagotavljajo pa, da ga bodo uspešno rešili tudi s pomočjo sla venskih; smučarskih strokovnjakov, ki so uspešno uvedli -sevrsto, zahtevnih me9,8 milijona dolarjev stra škov, dohodkov pa 56,4 milijona dolarjev., pri čemer je vštetih 13 milijcacv., dolarjev,, ki jilj je dobil -a' t:'lf«mlj‘+.c prsno- '1. -Ameriški c kchcftifstf ''hišo fcrtčhkovali negativ-ne' n^Pfolhd - priča- +c Va"“TOd' VeTiFmhcTf čk!» Razumljivo, da ti zastrašujoči podatki. povzročajo vprašanje, o katerem so bili napisani že številni članki: ali zares moramo tekma vati z bogatimi v organiziranju ve- likih športnih prireditev, k' zagotovo, redno prinašajo izgube*. Ježe Oblak 1 b5ks JUTRI V GORICI Prvi profesionalni nastop Sofgie • Jutri zvečer bo v telovadnici Ga riškega telovadnega združenja na Trgu Battisti boksarska prireditev, na kateri se bo prvič kot profesionalec predstavil Gc-rišan Sebastia-oo ’ Sotgia, ki se bo v srednji kategoriji v 6 kregih barfl proti Luaku Nkenkelu iz Zaira. Drugo profesionalno srečanje pa bo v weltrskl kategoriji med Marzicm BaSeottcm iz San Donaja ter Brazilcem Clau-diom Pereirom. Na prireditvi, ki jo organizira go-riško boksarsko združenje, bedo na vrsti še nekatera srečania med amaterji, in sicer;. Devidp (Tržič)-Mazzodco (Este) v pelelinji kate- Soriji... .Sg&VU - Pasin! (San Dorin) v lahki kategoriji; Ve- : raldo (Tržič) - Brichese (San Dona) v "wS!rski kategoriji; Bit-tesnicli (Gorica) - Rinaldo (Padova) v srednji kategorij ter Bonnn (Pordenon) - Zattin (Este) v težki kategoriji. ' / PR UIUIIIIIlmilimlHIIItlllllllllllllllllltllMimMIIIMIIIIIIIfHllltllllllllllllMIIllillilliilliiiiliiiiiHiiHiuiiniiHifilf Jutri m «1. maju» drugi del tekmovanja nižješokev Jutri popoldne z začetkom ob 15. uri bo na stadionu «1. maj* v Trstu drugi del atletskega tekmovanja za nižje srednje šole. Predvideni So nastopi šol Igo Gruden iz Nabrežine, Fran Levstik s Proseka in kriške sekcije istega zavoda. Po res množično obiskanem prvem delu tekmovanja bo v soboto udeležbo verjetno nekoliko manjša, tradicija pa le govori v korist pro-seške šole, ki je v prejšnjih letih vedno predstavila na startu veliko število tekmovalcev in tekmovalk. Kot prejšnjo soboto bo na sporedu tek na ‘ 20 m, met krogle in skok v višino. Pravilnik ocenjevanja rezultatov daje letos nekaj več možnosti tudi šolam z manjšim številom dijakov, s tem, da so bolje ovrednoteni najboljši dosežki, številna udeležba pa ostaja še vedno glavno orožje za visoka mesta, saj je v številčnosti -navadno skrita tudi kakovost. Prva panoga,, in sicer tek na 20 metrov, bo izvedena v novi dvorani stadiona «1. maj* v katero je'vstop dovoljen samo s telbvadnimi copatami. Na sliki: mlade metalke krogle, ki so nastopile pred tednom dni na stadionu «1. maj#, kjer so dosegle nekaj prav dobrih rezultatov. Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico. Drevored 24 Magglo 1 — Tei (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOIT 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleion 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 13. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H Č?an italijanske ZTT zveze časopisnih Trst založnikov FIEG 83 NOVI PREDSEDNIK KOMISIJE EGS THORN ORISAL SVOJ DELOVNI PROGRAM OKREPITEV ZAHODNOEVROPSKE INTEGRACIJE GLAVNI VZVOD ZA IZHOD IZ SEDANJE KRIZE 4 Thorn opozoril na nevarnost pojavljanja nacionalističnih teženj v evropski skupnosti, ki so že od De Gaullovih časov krnile politično integracijo in gospodarsko usklajevanje znotraj EGS Dopisnik DELA in Primorski dnevnik BRUSELJ — Novi predsednik bruseljske komisije Gaston Thorn, čigar neprikrite federalistične ideje so trn v pati Pariza, je v sredo požel nekajkratno odobravanje evropskih poslancev, ko je v Luksemburgu razgrinjal delovni program nove komisije. Siedi ekonomske krize, ki je v evropski skupnosti še bolj postavila v ospredje nacionalne interese, je luksemburški politik sprožil glasen apel za okrepitev zahodnoevropske integracije, kar naj postane glavni vzvod za izhod iz sedanjih zagat. Še več, Gaston Thorn je svoj pesimistični oris gospodarskega in političnega položaje v »deseterici* zaključil z bojaznijo, da v skupnosti utegne priti celo do dezintegracije. Pred avditorijem «evrokratov», ki se je že dan po nastopu Anvarja El Sadata izpraznil skoraj do polovice, je bivši luksemburški zunanji minister omenil težak gospodarski položaj v zahodnoevropski skupnosti, zaskrbljujoče tendence v političnih gibanjih v svetu, postopno zaostrovanje in razmah recesije ter neugodna monetarna gibanja, ki jih oznanjajo pretresi na borzah Danes je iz ZR Nemčije slišati -spriporočilo* enega tamkajšnjih ekonomskih inštitutov, ki se zavzema za «začasni umik marke iz evropskega denarnega sistema*, kar bi omogočilo zdravljenje zahodnonemške valute, ne da bi morali pri tem upoštevati toga pravila EMS. Toda, izstop marke, četudi začasen, bi naredil morda nepopravljivo škodo temu valutnemu skupku EGS, ki naj bi bil zametek enotne monetarne politike EGS. Na temelju teh črnogledih ugotovitev je Thorn začrtal letošnji program komisije, ki bo usmerjen predvsem v tri sfere: Večja učinkovitost evropske skupnosti, kar bo komisija upoštevala predvsem v izdelavi predlpga o re- aimMimiiiizfiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiuiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiitiiiHiiiiiiimiiiiiii POGOVORI MED DJURANOVIČEM IN CARSTENSOM Zadovoljstvo nad razvojem odnosov med SFRJ in ZRN Predsednik Carstens visoko ocenil vlogo in pomen neodvisne in neuvrščene Jugoslavije BONN — Predsednik ZRN Karl Carstens je včeraj dopoldne sprejel predsednika ZIS Veselina Djurano-viča. Med zelo prisrčnim pogovorom sta izmenjala mnenja o razvoju dvostranskih odnosov in aktualnem mednarodnem položaju. Predsednik Carstens je z zadovoljstvom ugotovil, da so odnosi med državama dosegli visoko raven in da tudi za nadaljnjo razširitev teh odnosov ostajajo velike možnosti. Predsednik Carstens je visoko ocenil vlogo in pomen neodvisne in neuvrščene Jugoslavije v Evropi in v svetu, še posebej njeno vsestransko dejavnost v gibanju neuvrščenih. S tem v zvezi je izrazil zadovoljstvo, ker Jugoslavija še naprej dosledno stopa po poti predsednika Tita. Visoko je ocenil tudi pomemben delež jugoslovanskih delavcev na začasnem delu za razvoj ZRN ter se pozitivno izrazil o njihovem dostojanstvenem obnašanju v tej državi. O tem je govoril tudi Veselin Djuranovič in izrazil zadovoljstvo nad vsem. kar je bilo do zdaj storjenega za izboljšanje položaJa ju-gcslovanskih delavcev v ZRN. Izrazil je tudi upanje, da bodo u-soešno rešili nekatera odprta vprašanja, ki se predvsem nanašajo na zagotovitev ugodnih pogojev za vrnitev jugoslovanskih delavcev v domovino in njihovo zaposlitev doma. V zvezi z mednarodnimi dogodki pa sta Djuranovič in Carstens izrazila zaskrbljenost zaradi zelo neugodnega političnega in ekonomskega položaja v svetu, okrepljene tekme v oboroževanju ter kriznih žarišč. Djuranovič se je med pogovorom tudi zahvalil Carstensu, ker se je udeležil pogreba predsednika Tita in poudaril, da Jugosla vija to zelo ceni Hkrati ga je tudi povabil, naj obišče Jugoslavijo, kar je Carstens z zadovoljstvom sprejel Včeraj je bila v Bonnu tudi tiskovna konferenca, na kateri sta Helmut Schmidt in Veselin Djuranovič izrazila zadovoljstvo nad rezultati obiska in poudarila, da so odnesi med državama v nenehnem vzponu, (dd) delo zbiranja podatkov o vseh internirancih iz Julijske krajine, ki so bili v nacističnih taboriščih. Doslej je bilo zbranih 11 tisoč i-men. Nadaljuje pa se sistematično raziskovanje in zbiranje dokumentov in materialov, ki 'se iišiiašisjo na delovanje antifašističnega delavskega gibanja v Istri med obema vojnattla, s posebnim poudarkom glede organizacije in borbene dejavnosti KPI. Nadaljevalo se bo tudi sodelovanje z ustanovo ”Pa-zinski memorijali”. Lansko leto se je naš Centro vključil v okvir 14 znanstvenih ustanov, ki sodelujejo pri tem pomembnem zodčvinskem zasedanju v Pazinu. In tudi letos bomo med sodelavci tega znanstvenega zasedanja. Nadaljni program je poglabljanje sodelovanja g Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu* — je zaključil svoja izvajanja prof. Giovanni Radossi. formi finančnih mehanizmov. Do začetka julija bo Thornova garnitura pripravila načrt »uravnoteženja* skupnih izdatkov, pri katerih sedaj »kraljuje* kmetijska politika, ki odjeda tri četrtine vsega denarja. Realist Thorn se zaveda, da je kmetijske stroške potrebno zmanjšati, a kdo ve kako daleč komisija pri tem ne bo mogla iti in njen predsednik se je včeraj zavzel proti «plafonira-nju» proračuna, kar utegne sprožiti jezno reakcijo Pariza in Bonna. V to področje sodi tudi prilagajanje induštrijske usmeritve in vpeljava novih tehnologij, ki bo upoštevala tudi drago energijo in položaj na trgu delovne sile; Solidarnost na socialnem planu ter pri regionalnem razvoju, pa tudi bolj odprta politika do manj razvitih dežel, pri čemer pa bodo v ospredju podpisnice konvencije »Lome - 2». In slednjič, varnost, kar po Thornovem pojmovanju pomeni razvoj energetske politike, prizadevanja za ohranitev liberalizma v mednarodni trgovini ter zoperstavljanje protekcionističnim težnjam. Luksemburški politik se zavzema za politično akcijo, ki bi dosegla »sprejemljivejšo politiko* Amerike in Japonske na trgovinskem področju, predvsem pa je potrebno »narediti konec enosmerni trgovini z Japonsko*. Toda evropskim poslancem bodo bržkone bolj ostale v ušesih Thor-nove obljube na institucionalnem področju. Predsednik komisije je namreč nastopil proti institucionalnim prepirom na relaciji evropski parlament - ministrski svet - komisija, kajti »evropska skupnost si ne more privoščiti luksuza, da izbruhne prava institucionalna kriza*. Gaston Thorn je omenil tudi vnovično pojavljanje nacionalističnih teženj v evropski skupnosti, ki so že od De Gaullovih časov krnile politično integracijo in gospodarsko usklajevanje znotraj EGS. Protitezo tem pojavom Thorn vidi v večji neodvisnosti komisije do ministrskega sveta, glavnega organa v procesu odločanja. In prav tukaj jp Gaston Thorn vnesel največ novosti, ki bodo gotovo povzročile ostre odjeke v nacionalnih parlamentih. Šef nove bruseljske garniture je potrdil idejo, da komisija ne sme biti transmisija nacionalnih interesov in — kar se je v preteklosti praviloma dogajalo — servis za izdelovanje predlogov, o katerih nato ministri sklepajo glede na u-smeritev svoje države, potiskajoč v ozadje skupne interese. Thorn želi temu napraviti konec, kajti poslancem je zatrdil, da njegova komisija ne bo več čakala križem rok, dokler ministri ali članice ne odobrijo priprave tega ali onega predloga. Med burnim ploskanjem poslancev je Thorn ugotovil, da komisija poslej «ne bo pošiljala ministrskemu svetu kompromisnih predlogov, ki so jih razredčile zahteve nacionalnih funkcionarjev, in sicer do tolikšne mere, da nimajo več nič skupnega z začetnimi idejami komisije*. In dalje: «CiIj komisije bo, da izoblikuje predloge, ki bodo upoštevali izključno interes skupnosti.* Gaston Thorn je kopico spodbudnih besed namenil tudi »evrokra tom», ki imajo letos prvič pravico zavrniti zaupnico komisiji in tako odpoklicati vseh 14 članov Thornove garniture. A kot je slišati v luksemburških kuloarjih, bo glasovanje o zaupnici poteklo brez večjih pretresov, četudi nekateri napovedujejo vzdržanje, francoski golisti pa so sporočili, da jih na glasovanje kratkomalo ne bo, češ da to presega kompetence. parlamenta. BOŽO MAŠANOVIČ Prvi televizijski intervju generala Dalla Chiese Italijanski časnikar Enzo Biagi je v študiju televizijske postaje «Tele-mond* intervjuval generala Carla Alberta Dalla Chieso. Razgovor bo oddajalo 24 zasebnih televizijskih postaj po vsej Italiji 7. in 10. marca. Tema pogovora se razumljivo suče okrog problema mafije in terorizma (Telefoto AP) PRIMORSKE VESTI V Življenje se rojeva v umirajoči stavbi V koprski porodnišnici se vsako leto rodi približno 1600 otrok KOPER — Le kdo bi verjel, da se v 460 let stari koprski stavbi, nekdanjem samostanu in cerkvi, v poslopju, ki je že zdavnaj odslužilo, vsak dan rojeva novo življenje. V letih 1977, 1978 in 1979 je vsako leto privekalo na svet po 1600 otrok, v lanskem letu pa je ta številka nekoliko upadla. «Samo» 1480 novorojenčkov so zaDisali v svoje statistične dokumente, to je toliko, kot če en mesec v letu 1980 ne bi bilo nobenega poroda. Je na to vplival tudi težak gospodarski položaj? Primarij koprske porodnišnice in ginekološkega oddelka dr. Marko Kolenc trdi, da se v njihovi porodnišnici še zmeraj rodi velik odstotek otrok. Za pet zdravnikov specialistov, ginekologov, enega otroškega zdravnika in 60 strežnic, babic, negovalk, instru-mentark in drugih pa to ni majhno delo. Še posebno zato ne, ker se novorojenčki za prvi korak v življenje odločijo kadarkoli, na petek in Svetek, največkrat ponoči, tako, da časa za počitek ni veliko, ob tem je treba dodati, da je kljub vsem fiiiiiintiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiii 0 SPLAVU, »ZAKONU C0SSIGA*, DOSMRTNI JEČI, OROŽNEM LISTU IN VOJAŠKIH SODIŠČIH v v USTA VN0S0DISCEJE OBJ A VILO UTEMELJITEV SPREJEMA ŠESTIH ZAHTEV PO REFERENDUMU Še vedno pa niso znani vzroki zavrnitve petih zahtev po referendumu, ki so jih predlagali radikalci RIM — Ustavno sodišče je včeraj objavilo utemeljitve odločitev, s katerimi je sprejelo šest zahtev po referendumu; zaenkrat pa še niso objavili utemeljitev odločitev, s katerimi so zavrnili pet od ostalih šestih zahtev po referendumu, torej z izjemo odločitve o splavu, ki je ena za vse tri referendume. Začnimo prav pri utemeljitvah v zvezi z vprašanjem splava. Kot zna no bomo o tem glasoval dvakrat in sicer o zahtevi radikalcev, ki predlagajo liberalizacijo splava in o tako imenovani «minimalni* zahtevi Gibanja za življenje, ki dopušča splav samo v primeru, ko je življenje nosečnice v nevarnosti. Soa niki se v utemeljitvi najprej pritožujejo nad sedanjo zakonodajo.ki dopušča več referendumov istočasno o istem vprašanju, kar seveda otež-koča Jako odločitev Sodišča, kot tu di odločitev volivcev. Pri posameznih utemeljitvah pa sodniki v zve- • V načrtu raziskave (Nadaljevanje s 4. strani) «Eden naših bistvenih smotrov je valorizacija skupnih zgodovinskih bogastev in to je valorizacija pteko resnih in objektivnih analiz in študij. Glede tega bi rad Podčrtal predvsem plodno sodelovanje, ki smo ga dosegli s centrom za zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega gibanja za Istro, Reko in Gorski kotar. S'delovanje med tem centrom in našim je že dalo svoje rezultate. Zaključili smo namreč skupno raziskovanje na področju zgodovine komunistične partije na področju Reke, sedaj pa se pripravlja u-strezna publikacija v italijanščini in hrvaščini, zaključuje pa se tudi raziskovalno delo glede italijanskih, slovenskih in hrvaških španskih borcev iz Istre, Slovenskega primorja in Reke z ustreznimi kratkimi biografijami. Publikacija bo objavljena ali dvojezično ali pa v dveh ločenih knjigah in bo izšla prihodnje leto. Nadalje se bomo lotili izredno pomembne lahko bi rekli mogočne akcije, ki bo dala veliko dela obema centroma Jo to za več let. Gre za zahtevno GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Presenečenje ob velikem posojilu Mednarodnega denarnega sklada SFRJ Jugoslavija je dobila pri mednarodnem denarnem skladu (IMF) veliko posojilo: 2,2 milijarde dolarjev. Kot zatrjujejo uradni jugoslovanski viri, je posojilo dobljeno pod izredno ugodnimi pogoji. Vesti iz V/ashingtona potrjujejo te uradne izjave, sicer pa je že nekaj, časa znano, da je mednarodni denarni sklad za taka posojila podaljšal vračUno dobo na 7 do 10 let, obrestno mero pa je precej spustil pod 11,5 odstotka (za poldrugi odstotek ali pa celo za tri odstotke). Toda bolj kot vprašanje okoli posojilnih pogojev neti radovednost vprašanje, za kaj bo Jugoslavija porabila 2,2 milijarde dolarjev in kako to, da je država, ki je že zadolžena za vsaj 18 milijard dolarjev in je s tem že dosegla kritično mejo, sploh dobila tolikšno posojilo. Uradno izjavo na prvo vprašanje je bilo treba čakati kar precej časa. Že prej je bilo znano, da bo Jugoslavija na leto lahko izplačala le 700 milijonov dolarjev tega posojila. Zdaj pa vladni finančni eksperti trdijo, da bo posojilo uporabljeno zgolj za zagotovitev zunanje likvidnosti države, kar seveda z drugimi besedami pomeni, da bo sposojen denar uporabljen zato, da bo Jugoslavija lahko odplačala tista posojila, ki zapadejo v tem času. Kredit je bil torej najet — za plačevanje kreditov, ne pa za nove naložbe. To seveda pojasni tudi vprašanje, zakaj je IMF dal posojilo v gotovini in ne — kot je bilo doslej v navadi — v izdelkih oziroma kot opremo. Ob tolikšni zadolženosti Jugoslavije in ob precejšnjem trgovinskem primanjkljaju, ki se sicer manjša, je bilo seveda pričakovati, da bo Jugoslavija iskala posojila, s katerimi bi odplačevala že dobljena posojila. Ta dejstva opazovalcem jugoslovanskega finančnega življenja niso bila neznana. Številni obiski finančnega ministra in guvernerja jugoslovanske narodne boke v mnogih državah, ki lahko posojajo denar, so to dejstvo samo še potrjevali, saj je bilo popolnoma jasno, da vlada išče možne kredite, kjerkoli bi jih lahko dobila. V zadnjem času so laki obiski prinašali tudi nekaj uspeha, saj je Jugoslavija uspela na več koncih dobiti nekaj posojil, čeprav sorazmerno majhnih. To je pomenil določen preobrat po precej dolgem obdobju, ko so bile finančne kreditne pipe za Jugoslavijo skoraj popolnoma zaprte. Ti majhni krediti so bili očitno premajhni za sprotno plačevanje posojil in obresti za posojila, sicer pa v svetu in celo doma ni bilo neznano dejstvo, da Jugoslavija odplačuje posojila z velikimi težavami. Zato je seveda tako obilno posojilo mednarodnega denarnega sklada močno presenetilo finančne strokovnjake doma in po svetu, pa čeprav ni v nikakršnem nasprotju s siceršnjo finančno in posojilno politiko IMF. Kljub težavam, ki jih ima pri plačevanju posojil, Jugoslavija že dalj časa ni na seznamu držav, ki so mednarodnim bančnim ustanovam nakopale težave zaradi slabega odplačevanja posojil. Koliko denarja mora dati Jugoslavija vsako leto za odplačevanje kreditov, je sicer še nekakšna nepojasnjena skrivnost in uradni viri o tem molčijo. Od vsega izvoza, ki ga opravi jugoslovansko gospodarstvo, zadrži država 35 odstotkov deviz in petino tega mora menda vsako leto porabiti za odplačevanje obresti za najela posojila. To pa da po nenatančnem izračunu številko, ki se že vrti blizu milijarde dolarjev. To pa je vsaj za jugoslovanske razmere (če so podatki vsaj približno točni) izjemno^ veliko, zato se seveda ponovno zastavlja vprašanje, zakaj je Jugoslavija vendarle dobila tolikšno posojilo. Uradna, vladna razlaga, je znana. Vlada trdi, da je odobritev posojila priznanje jugoslovanski stabilizacijski politiki. V Jugoslaviji pa ob tem velja splošno prepričanje, da je stabilizacijska po litika uresničena le delno oziroma, da so rezultati take politike šele — delni. Inflacija je bik: lani v Jugoslaviji izjemno visoka (več kot 39 odstotkov), cene so močno poskočile, storilnost beleži rahel vzpon, dobri so izvozni rezultati, primanjkljaj v trgovanju s tujino se je zmanjšal, nekoliko manj prazne so tudi devizne rezerve. Prav izvozni rezultati in manjša zunanjetrgovinska bilanca pa so bili očitno tisti spodbujevalci, ki so v mednarodnem monetarskem skladu potegnili tehtnico k odločitvi za posojilo, Kot se sliši iz Washingtona, funkcionarji tega sklada pravijo, da pogoji, ki jih je Jugoslavija s stabilizacijsko politiko zastavila sama sebi, odgovarjajo tudi IMF. Ali povedano drugače — IMF bi take pogoje postavil, če se zanje Jugoslavija ne'bi že vnaprej odločila. Kaj tolikšno posojilo nalaga jugoslovanskemu gospodarstvu, ni težko sklepati. Vsaj glede zuna nje likvidnosti države je zdaj nekoliko lažje, kot je bilo v celotnem drugem polletju lanskega leta. Toda notranje gospodarske obveznosti so se zaostrile. Zato ne preseneča ponoven poziv vladnih predstavnikov, da bo treba izboljšati gospodarjenje, še bolj ostro zadržati porabo v okvirih ustvarjalnega dohodka in še močneje povečali izvoz. JOŽE PETROVČIČ zi z referendumom radikalcev ugo-I tavljajo, da gre v bistvu za homogeno odločitev, to je za liberalizacijo splava in da odprava členov zakone o splavu, ki jo predlagajo radikalci, ne bi bila v nasprotju z ustavnimi določili o življenju in o zdravstvu. •- c,.r - Ista ugotovitev velja tudi za »minimalni* referendum .Gibanja za življenje. Predlagatelji lega refe rendurna želijo omejiti možnost splava na sam terapevtski splav, ko je v nevarnosti življenje nosečnice. Tudi tu gre torej po mnenju sodni kov. za homogeno zahtevo, ki ne vpliva na izvajanje ustavnih določil. kajti zajamčeno je zdravje no-seejntoe. Pae pa to ne velja za »maksi malno* zahtevo Gibanja za življenje. ki <•praktično predvideva popolno odpravo zakona o splavu. To bi pomenilo tudi-odpravo tistih členov, ki jamčijo zdravje nosečnice, kar je ustavno določilo. Obenem pa bi pozitiven izid tega referenduma v bistvu ponovno vzpostavil določilo kazenskega zakona o integri teti človeške rase, ki ga je ustavno sodišče leta 1975 proglasilo za neustavno. Kar zadeva »zakon Cossiga* o javnem reda so ustavni sodniki mne n ja, da podpisniki zahteve po od pravi večjega dela tega zakona postavljajo enotno zahtevo, pa čeprav gre za odpravo številnih postavk različne vsebine. Gre skratka za zahtevo po preklicu skupka poseb nih ukrepov, ki predvidevajo vrsto restrikcij. Odprto ostaja še vpra Sanje policijskega pripora, ki ga prav tako predvideva «zakon Cossiga*. Ker je bilo to določilo ča sovno omejeno, ga ustavni sodniki niso vključili med tista, ki so jih sprejeli za referendum. Sedaj, ko ga je parlament odobril in ke; vani ni vnesel sprememb v smislu zahteve podpisnikov, torei določila ni omilil, bo kasacijsko sodišče vključilo tudi policijski pripor v seznam določil, o katerih bomo gla sovali na referendumu. Pri zantevi o odpravi dosmrtne ječe ni bilo težav: gre za enostavno določilo, njegova odprava ni v nasprotju z ustavo in torej sodniki rtiso imeli pripomb. V zvezi z referendumom o odpravi orožnega lista so ustavni sodnjki ugotovili, da posest orožja ni predpogoj za , osebno varnost državljanov in da torej prepoved posesti orožja ni v nasprotju z ustavo. Orožni list je samo eno izmed možnih sredstev za obrambo, ugotavljajo še sodniki. Kar pa končno zadeva vojaška sodišča ugotavljajo ustavni sodni- ki, da gre za enotno zahtevno, da se izključijo vojaki iz sodnih zborov. Referendum torej ne odpravlja vojaških sodišč, kar bi bilo nemogoče, ker jih predvideva ustava, ampak samo spreminja njihovo sestavo s tem, da odpravlja določilo, po katerem morajo sodne zbore sestavljati «pretežno vojaški častniki*. To so utemeljitve za f-feferendume, na katerih se bomo izrekli letos spomladi. Sedaj morajo ustavni sodniki še utemeljiti, zakaj so zavrnili ostalih pet referendumov, ki so jih predlagali radikalci (mamila, finančne straže, lov, jedrske elektrarne, kršitve, zagrešene z izražanjem osebnega mnenja). Prav za to utemeljitev pa vlada najyeč; je zanimanje. MARGHERA Po anonimnem telefonskem polivu so .karabinjerji in policija včeraj dopoldne našli na tračnicah železnice, ki povezuje in- dustrijsko cono v Benetkah z železniško postajo, pet kilogramov razstreliva. Strokovnjaki posebnega oddelka so bombo nevtralizirali, sicer bi opustošila znatni del tračnic in s tem bojkotirala prevoz blaga iz raznih beneških tovarn (Montedi-son, Breda, Metalloteenica, itd.) na glavno postajo. LAS VEGAS — V zvezi s požarom, ki je pred dnevi izbruhnil v hotelu Hilton v Las Vegasu in je terjal osem smrtnih žrtev in nad 2(19 ranjencev, je ameriška policija včeraj aretirala 23-letnega natakarja Phillipa Ciina pod obtožbo, da je sam podtaknil ogenj. Iz neuradnih vesti se je izvedelo, da je bil mladi Ciine znani piroman, in da mu je ogenj »vedno vzbujal posebne užitke*. Pred časom je bil zaposlen kot. natakar v hotelih «MGM» in «Caesars Palače*, ki ju je uničil požar. težavam smrtnost ob porodnem obdobju 12 promilov, kar je celo za evropske razmere nizko povprečje. Na ginekološkem oddelku imajo 74 postelj za porodnice in bolnice, 29 otroških postelj in tri inkubatorje, ki pa so le redkokdaj vsi zasedeni, zato jih posojajo tudi kliničnemu centru v Ljubljani. To pa je edina aparatura, ki jo lahko ponujajo in posojajo drugam. Sami nimajo naprave za preiskave z ultrazvokom, pH-meter je že star in velikokrat pokvarjen. Monitor je samo eden in preobremenjen . . . delavci tega oddelka bi res radi storili vse, da bi nekoliko posodobili najnujnejšo zdravniško opremo. Lani so tako v Intereuropi zdravniki sistematično pregledali vse ženske. Za nagrado so debili 12 tisoč dolarjev, s čimer so nameravali kupiti monitor, pa so jih prehitele carinske prepovedi, letos je monitor seveda dražji . .. Največja nadloga so prostori, po 19 porodnic leži v eni sobi. Za novorojenčke je zato iz higienskih razlogov bolje, da so ločeni v posebni sobi. Sicer pa je skoraj 500 let staro stavbo skoraj nemogoče primerno adaptirati. Zato pa močno upajo, da bo nova bolnišnica v Izoli toliko pod streho, da jih bo sprejela pod okrilje. Zadovoljni bi bili že, če bi se to zgodilo še pred letom 1990. BORIS ŠULIGOJ Že maja prva letala iz ZRN v Portorož PORTOROŽ — Na portoroško letališče naj bi že v začetku maja priletel prvi aerotaksi iz bavarskega mesta Passau. Letalska družba je že pripravila vse potrebno ii. dobila soglasje ZR Nemčije za dvakrat tedensko čartersko prevažanje zahod-nonemških turistov s šest do osern-sedežnitni letali, ki potrebujejo slabo poldrugo uro za polet čez Alpe do najbližjega morja. Še letos pa paj.bj y„pprtoroške letalske objekte vložili približno 15 milijonov dinarjev, v ngslenjih letih pa še 40 do 50 milijonov za podaljšanje steze na 1200 metrov. Takrat bodo na tem letališču začela pristajati 20- do 30-sedežna letala STOL aviacije, za katero naj bi sredstva prispevala tudi obalno turistično gospodarstvo. B. Š. LIZBONA — Na Portugalskem ne dežuje že od septembra lani. Zaradi suše so vladne oblasti odredile vrsto omejitev, ki jih bodo izpeljale že v kratkem, poljedelcem pa bodo dodelili posebni prispevek iz državnega skla4a. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiii ii mnmi,muhi,n,,HiianminnuiniMMiil OBRAČUN ZA PREDSTAVNIKE DOMAČEGA TISKA Prednostne pobude in bodoči načrti deželnega odborništva za javna dela Odbornik Biasutti prikazal le uspehe in ni kritično obravnaval zapletene problematike TRST — Kot običajno za tiskovne konference kakega deželnega odbora so tudi včeraj odgovorni pri deželnem odborništvu za javna dela krajevnemu tisku ma vse prete-ge hvalili svoje dosedanje delo in načrte za bodočnost. Deželni odbornik Biasutti je poudaril, da je glavni napor odborništva usmerjen na štiri prednostna področja, in sicer v ozemeljsko in urbanistično načrtovanje, v zasebne in kolektivne stanovanjske gradnje, v uresničitev higiensko - sanitarnih struktur in zaščite voda, kot zadnje pa izpolnitev vseh potreb V zvezi z geološkimi problemi in naravnimi katastrofami. ifc. Pri razčlenjevanj^ prednostnih ciljev pa se je Biasutti omejil na naštevanje dosedanjih uspehov, naka zal smernice za bodoče delo, ni pa kritično obravnaval zapletenih pro blemov in je izhajal iz običajnih verticističnih stališč, kjer dežela vsiljuje svoje rešitve prebivalstvu, ne da bi se predhodno o vsem posvetovala s prizadetimi. S tega vidika nam kaj malo pove, da je dežela v preteklem letu pregledala preko 120 urbanističnih ukrepov in odobrila 33 lotizacijskih načrtov, prav tako je precej pretirana trditev, da bo to omogočilo deželi «dolgoročno načrtovanje* na tem področju. V istem slogu je Biasutti prikazal napore odborništva pri uresničitvi tolikokrat odloženega zakona «Bucalossi», ki uvršča Italijo prav v repek med državami EGS. 26 milijard lir za kanalizacijo Gradeža in Lignana ter za izgradnjo konzor-cijskih naprav v goriški, videmski in pordenonski pokrajini je le kap lja v morju vodnega onesnaževanja v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dežela je tudi »razvila problematika o uničevanju smeti*, ne ve pa, katera metoda bi bila najboljša, prav tako ne pozna odgovora, če je upepeljevanje smeti res tako nevarno kot trdijo razni izvedenci. Nekoliko bolj zanimiva je bila napoved, da se bo deželno odborništvo potrudilo pri uresničevanju omrežja iiiiiiiumiiutiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiNiiiiiMiiiiiiiiiiimriimiiiuiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitHiiiiiiiniiitiiiiiiKiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiKiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii Sedemkrat poskušal umoriti ženo LONDON — V britanskem davnem mestu so obsodili na dosmrtno ječo progra motorja za komp.juterje, ki je kar sedemkrat neuspešno poskušal umoriti ženo. Šestindvajsetletni Peter Scott res ni imel sreče v svojih morilskih naklepih, zaman je voskušal poriniti ženo v prepad, io zastrupiti, povoziti z avtomobilom in io živo sežgati, da bi iztržil 245 tisoč fun tov Sterlingov, približno pol mili jarde lir zavarovalnine. Za to vso to je namreč skrivaj zavaroval že ni no življenje. Triindvajsetletna učiteljica Ber nadette Scott se tega ni zavedala vse dokler se Peter obupan zaradi neuspehov ni odločil, da se izpove svojemu psihiatru, ki je takoj obvestil policijo. Scott je najprej poskušal dvakrat umoriti ženo na počitnicah v Jugo slaviji, kjer jo je nameraval poriniti v prepad, vendar se je oba krat temu odpovedal zaradi nepri čakovanega prihoda nekaterih oseb. Obakrat je tudi uspel prepričati ženo, da se je' le šalil.' Nato ie dvakrat, podtaknil ženi živo srebro v jed., vendar obakrat zamatf, ker ga žena ni zaužila, strup se je baje izlil iz torte z ja godarni in krožnika s skušami. Ker s strupom ni usvel, je po skušal z avtomobilom. Ko mu ie žena nekoč pokazala hrbet je pritisnil na plin. da b' io podrl, žena se je tega zavedala in se je urnah nila. sam pa ie komaj preprečil, da se ni zaletel v zid lastne h1 še. Že obupan nad lastnimi neuspehi in ker je ženo verietno že primerjal s čarovnico in je poskušal še sežgati. Najprej ie podtaknil openj postelji, na kateri je žena spala, vendar se je ta pravočasne zave dala nevarnosti in je pogasilo o-geni. Drugič pa je poskušal sežgati celotno hišo, tokrat pa so mu prekrižali račune gasilci. metana za gospodinjske potrebe. Največji dosežek, sestava geološke karte F—JK kot prvega tovrstnega pripomočka v Italiji, je pa predvsem dokaz, v kaki zamudi smo za drugimi omikanimi državami. PARIZ — Zaradi uživanja mamil .je lani v Franciji umrlo 177 oseb. 94 oseb je izgubilo življenje zaradi prekomerne doze heroina, 52 pa zaradi uživanja najrazličnejših farmacevtskih snovi. Skupščina klubov OZN Jugoslavije PORTOROŽ — Zvezni center klubov OZN iz vse Jugoslavije organizira v soboto, 14. t.m. v Portorožu a zvezno skupščino klubov OZN Jugoslavije. Portoroška skupščina, na kateri bc-do sodelovali člani iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, bo potekal pod geslom «Za mir in enakopravno sodelovahje med narodi*, kar pomeni, da se bodo mladi na tej skupščini odločno zavzeli za uresničevanje teh pomembnih načel v prid celotnemu človeštvu. V okviru 5. skupščine klubov OZN priredi zvezni center seminar članov kluba, ki bo prav tako v Portorožu od petka, 13.. do nedelje, lp-februarja. Na programu seminarja je najprej v petek popoldne predavanje prejšnjega predsednika ZK ZSMJ Vasilija Tuporovskega o mladih m njihovi vlogi mednarodnih odnosov. V večernih urah pa je na vrsti zasedanje zveznega predsedstva klubov OZN Jugoslavije. V soboto, kot smo že omenili, pa J® v jutranjih urah na sporedu 5. skupščina klubov OZN Jugoslavije, nato pa bo v popoldanskih urah ing. t>lav' kn Stante, viceguverner Narodne banke Slovenije, govoril na terno-Novi mednarodni ekonomski odnosi.