Omejitvam se ne da nikamor pobegniti St. 52 (1187) NOVO MESTO četrtek 28. decembra 1972 STANARINE Lačna vrana sito pita ... Bo tako tudi ostalo? -v Revež, ki stanuje v kleti, zdaj ne dobi nobene družbene pomoči pri stanarini, tisti, ki stanuje v enosobnem stanovanju, dobi, denimo 1000 din, premožnejši, ki stanuje v trosobnem stanovanju, dobi 3000 din, tisti ki si lahko privošči štirisobno stanovanje, pa 4000 din. Alije to socialistično? Tako je na sobotnem posvetovanju kluba dolenjskih poslancev karikiral našo dosedanjo stanovanjsko politiko Miha Hrovatič, direktor podjetja Dominvest. S tem je želel poudariti, kakšne nesmisle prinaša tako imenovano linearno subvencioniranje stanarin, ki v svojem bistvu vodi do tega, da pomoči potrebni pomoč dajejo (kot zaposleni vsi prispevajo v sklad za subvencioniranje), ne pa prejemajo. Ko je že kazalo, da bomo z novim letom vendarle naredili konec tej nesolidamosti, je prišlo sporočilo iz Beograda, da bo zaradi zamrznjenih osebnih dohodkov v negospodarstvu verjetno najbolje zamrzniti tudi stanarine. Klub dolenjskih poslancev je odločno proti taki rešitvi, saj ohranja nevzdržno stanje in veča socialne razlike med ljudmi. Soglašal je s skupnim dogovorom skupnosti slovenskih občin, sprejetim v začetku decembra v Velenju. Po tem dogovoru naj bi z novim letom odpravili linearno subvencioniranje stanarin, uvedli druž- beno pomoč za družine z majhnimi prejemki. Meja zaščite naj bi bila 25.000 din letnih dohodkov za štiričlansko družino. Z novim letom naj bi povečali stanarine za 70 odst., ker je le tako mogoče zagotoviti gradnjo novih stanovanj in primerno vzdrževanje. Sporazum predlaga še nekatere druge novosti glede amortizacije, ponovnega ovrednotenja stanovanj itd. Ko je že kazalo, da bomo vendarle začeli bolj smotrno in solidarnostno skrbeti za stanovanja, prihaja predlog o zamrznitvi ... M. LEGAN V soboto na Otočcu: poslanci in predstavniki občin o nalogah, ki nas čakajo v letu 1973. (Foto: S. Mikulan) S SOBOTNEGA POSVETOVANJA DOLENJSKEGA KLUBA POSLANCEV Realni zaslužki zaposlenih se v letu 1973 ne bi povečali - Omejitve v porabi, odrekanje skorajda povsod - Zavreti cene, doseči ravnovesje, vse to želijo doseči predvideni ostri ukrepi pOMEŠTO 7* VAŠA BANKA Novoletna voščilnica z grenkim priokusom: čaka nas težko gospodarsko leto. Tisočdevet-stotrinsedemdeseto bo odlo- dodatnih davščin kot pa s posojili (Jože Padovan), da bo dober gospodar prizadet in dodatno obreme- (Nadaljevanje na 4 . strani) 0 kmetijski zemlji in dedovanju V Novem mestu je bil 21. decembra medobčinski posvet o predlogih dveh novih zakonov, ki bosta določala, kako bomo v prihodnje ravnali s kmetijskimi zemljišči, kako bo s prodajo zemlje, dedovanjem, zakupom in drugim. Za oba nova zakona, ki sta zdaj v javni razpravi, je med fiudmi veliko zanimanja, zato bomo v eni prihodnjih številk obširneje razložili predvidene novosti. L KMEČKE POKOJNINE 1975 H bodo kmečke pokojnino no naSem območju kotali do marca 1973 - Januarja: začetek po-L stopka pri krajevnih uradih__________________ Protest Črnomelj, Metlika, Trebnje, Krško) 1768 kmetov, starejših od 75 let. To navajamo zato, ker bodo v letu 1975 dobili pokojnine le kmetje, ki so stari vsaj 75 let, oziroma kmetje borci s priznano dvojno dobo, stari nad 70 let. Pri borcih so tudi izjeme: tisti, ki izpolnjujejo pogoje za (Nadaljevanje na 4. strani) Občinski odbor Zveze združenj borcev Trebnje, zbran na seji v soboto, 23. decembra, prepričan, da izraža občutke vseh članov svojih združenj, ne najde dovolj ostrih besed gngva in ogorčenja ob odvratnem ameriškem sejanju smrti nad vietnamskim ozemljem v času; ki naj bi po pričakovanjih vsega poštenega in miroljubnega človeštva prinesel mir izmučeni vietnamski zemlji in ljudstvu. To je zločin ameriškega imperializma, vreden Hitlerja, proti kateremu se je še nedavno borila taista Amerika v imenu človečnosti, pravičnosti in svobode narodov. Američani! Svobodoljubnih teženj vietnamskega ljudstva vaše bombe ne bodo zadušile! Večajo le gnev, odpor in vašo sramoto v očeh vsega naprednega človeštva. Zato nehajte! Nehajte takoj in brez pogojev! OBČINSKI ODBOR ZZB TREBNJE Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki vzdržuje pri nas suho vreme. Napoved: Sprva bo oblačno in hladno vreme, nekoliko topleje in manjše padavine so veijetne Sele proti koncu tedna. dni in določila april-° ^ Zav°na 0 starostnih pokojni-v:^U »j e^*ce zavarovance bodo 71 bodr, dolenjskem pričakujejo, pokojnine po 250 din 'Vem ,■ " lahko izplačali že v s^jT^escčjii 1973. Po podatka >a„ P°koininskcga >n invalid- i Uai« Vania Je v Petih občinah območju (Novo mesto, čilno za jugoslovansko gospodarsko stabilizacijo. Predvsem pretirani porabi, temu neugnanemu zmaju, bo treba posekati stotero glav. Uskladiti želje in možnosti je prva naloga. Zategniti bo treba pasove. Če jih bomo vsi po malem, ne bo preveč boleče, bo pa koristno. Zakaj to, kar se v našem gospodarstvu dogaja, je politično in ekonomsko nevzdržno. „Razviti moramo sistem obvladovanja porabe, je dolenjskim poslancem in predstavnikom občin dejal 23. decembra na Otočcu Jože No-vinšek, direktor republiškega zavoda za plan in član republiškega izvršnega sveta. Razložil je stališča izvršnega sveta, ki jih lahko strnemo v naslednje: zaostriti povsod, zadržati realne osebne dohodke v sedanji višini, sestaviti bilaheo nujnih potreb glede investiranja, zadržati rast cen do 11 odst., uvesti nekaj dodatnih davščin (stabilizacijski davek) ali pa morda cela razpisati posojila, popustiti le v izjemnih primerih, pri upo- kojencih in otroškem varstvu, kjer naj bi pokojnine oz. prejemki sledili rasti življenjskih stroškov. Poudaril je tudi, da slovenski izvršni svet odločno vztraja pri dogovorjeni stabilizacijski politiki in pri strogih ukrepih, četudi le-ti v Sloveniji niso tako nujno potrebni, kot v drugih republikah. Slovenija se ne sme umakniti s fronte, ker je življenjsko zainteresirana, da celotno jugoslovansko gospodarstvo postavimo na trdne temeije." Kako težke stvari nas čakajo, je pokazala razprava. Povedanih je bUa cela vrsta najrazličnejših misli in pripomb; da bi bil izhod lažji z uvedbo J *. ^ >A*#'rv **•j«^v>-~' * :/*:>.. *•• *+,%&*.■ &w> ^ i ^^*Mk^(p|i*^.» Vf«^wtl^ 4:vA ^ ' wW^ ^ | UtoHalno obrambo so vključene tudi ženske. Tu vidimo oboroženo skupino Labodovih delavk, ki Xdi ffecembra sodelovale na mobilizacijskih vajah v Straži. Več o enodnevnih vajah na območju KS ^** Dolenjske Toplice na 6. strani. (Foto: S. Mikulan) ■■ ■ * *' m. ' }&&' isi -1i - Ig tv nia v tei državi. Ijko bonnski dopisnik faboj provladnega časopisa. Trd«, a ^ ukrep prizadejal okoli 60.0W BJJJ delavcev, ki sobUinadelu y republiki Nemčiji že več kot * ii*t Sicer pa je v tej državi P j. nih' okoli 300 000 grSkihdcV Menijo, Ja zaliodnoncn™' nočejo (kar bi siccr glede na v j., ne zakone morali) pr*"at,h zaposlenim v Zvezni icpuMK« fl-kot sedem let, položaj stalnih Y seljencev. St. 52 (11871 -28. taborišča, v katerih so . vojni ujetniki. Poročaj,, bilo več ujetih pilotov raijj _ WashingtonjeobtembrePOe hitel z izjavo, da je M Jj. ^ ujetih ameriških pilo* voren izključno Hanoi. •»• L Sredi tega razdejanja, ^ bilo prekinjeno za med božičnimi prazro i vf bardirala tudi med uradno P Na zadetku prejšnjega tedna — minuli torek - je bilo 31. zasedanje centralnega komiteja ZKS, o čemer smo sicer bežno že poročali (ker so na tokratni seji izvolili novega sekretarja Franca Šetinca), omenimo pa še enkrat, da je bila ta seja CK ZKS predvsem posvečena RAZČLENJEVANJU poglavitnih problemov našega družbenopolitičnega življenja, pa je seveda tu prišla najbolj do izraza razprava o SOCIALNIH RAZLIKAH kot enem poglavitnih problemov naše sedanje družbe. Ob tem povejmo, da je glede teh vprašanj — torej glede opredeljevanja socialnih razlik — minulo sredo naredila pomemben korak naprej tudi posebna komisija predsedstva ZKJ, katere člani so se sporazumeli o delovnem osnutku ocen in stališč pri opredeljevanju socialnih razlik pri nas. To je bila naloga, ki jo je začrtala v sklepih že 2. konferenca ZKJ — še posebno pomembna pa je sedaj, ko je o socialnih razlikah v družbi toliko govora. Vprašanja socialnih razlik ne moremo ocenjevati samo s stališča razlik v dohodkih, imetju in podobno, kajti to je širše GOSPODARSKO in DRUŽBENO VPRAŠANJE, so menili v omenjeni komisiji. Predvsem se moramo določno dogovoriti o tistih razlikah, so menili, ki nastajajo v procesu DELITVE DOHODKA, na področju OSEBNE LASTNINE in pa na področju IZKORIŠČANJA IMETJA za pridobivanje dodatnega dohodka. To so ključna vprašanja, ki jih bo treba podrobno pretehtati, ko se sedaj rešujemo socialnih razlik kot perečega družbenega problema pri nas. No, če se povrnemo na tokratno zasedanje CK ZKS - v razpravi na zadnji seji centralnega komiteja je sodeloval tudi novi predsednik republiškega izvršnega sveta ing. Andrej Marinc, kije seveda predvsem spregovoril o stabilizacijskih ukrepih v naši republiki ter o prizadevanjih za odpravljanje nelikvidnosti. Izvršni svet je že pripravil celo vrsto sklepov in ukrepov - je poudaril predsednik Marinc - ki naj bi pomagali pri od- pRsmim postopno manjšanje denaija: začne se lah-zelo težko. fanimanje za montažne telovadnice trebanjskega .IM A raste: danes bodo odprli prvo v Šentjanžu, druga stoji v Zagorju, v gradnji je tretja v j £Iov- Gradcu. Na sliki: ravnatelj Jože Bavec razsuje objekt sodelavcu inštituta za telesno kulturo iz Zagreba. (Foto: Železnik) Minilo je 31 let od zgodovinskega dne, ko so v vasici Rudo položili z ustanovitvijo I. proleterske brigade temelje naši ljudski armadi. Na diki mladinci, ki so na ta dan del dopoldneva preživeli v garniziji Milana Majcna v Bršlinu. (Foto: J. Pezelj) V ponedeljek dopoldne je Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta odprla na Zagrebški cesti prvo lastno blagovnico s samopostrežbo, konfekcijskim oddelkom, oddelkom z opremo in bifejem. Poslopje je zgradilo novomeško gradbeno podjetje NOVOGRAD. (Foto: Sandi Mikulan) V ponedeljek opoldne na Prešernovem trgu v Novem mestu: protest mladih zoper nasilje, zoper nesmiselno zavlačevanje vojne. Poročila so dan za dnem enaka: tisoči ton bomb, uničene vasi in mesta, trpljenje, ki ga ni mogoče popisati — pred očmi vsega sveta. (Foto: Mikulan) DBH Novo mesto „Četudi je bila letošnja inflacija več kot še enkrat večja od obrestne mere za hranilne vloge, ^ je hranilništvo v Sloveniji Vseeno kar dobro držalo. Letos hranilne vloge celo za 10 odst. večje od lanskih, med posameznimi slovenskimi bankami pa so razporejene takole: daleč največ vlog ima Ljubljanska »o ~ 2.884 milijonov, kar je za 9 odst. več kot lanskega decembra; sledi KB Koper s 320 njihjoni (23 odst. več kot lan-decembra), KB Maribor z v .mil. (7 odst. več), predzadnja je Dolenjska banka in hranilnica z 92 mil. (14 odst. več), zadnja pa KB Ptuj s 43 milijoni V Odst. več kot decembra . .'!)• Tako poroča Gospodarji vestnik._______________ • • \S \S Sejmišča BREŽICE: Na sobotni tedenski ^Jem prašičev v Brežicah so kmetje Pripeljali 532 prašičev,,starih do tri rl^ce, in 26 starejših. Kupčija je a srednje dobra; lastnike je za-'nenjal0 479 mlajših in 21 starejših P^asicev. Do 3 mesece stari pujski so ijali do 15,50 din kilogram žive ^ ze, starejši pa so bili po 12,50 din iem MESTO: ponedeljkov se-Dr ,^e. o*! izredno slabo obiskan. Na-sbr-i? >-*e s3010 89 prašičkov, do ? ^ mesece, in 9 starih od 3 v«. mesecev. Prodali so 71 živali. 'aJSi pujski so bili po 230 do 300 ^tarejši pa po 310 do 650 di- S silo ustavljeni porabniški apetiti Naši državi se je letos sicer posrečilo zaustaviti večanje inflacije (po navedbi inž. Marka Bulca v Trebnjem je letošnja stopnja 15,8 odstotna, lanska pa je bila 15 odstotna), vendar je poglavitno žarišče zanjo še ostalo. Prevelik razkorak med porabo in ustvarjenim dohod- Inflacija, postopno manjšanje vrednosti denaija: začne se lahko, ustavi zelo težko. kom, med željami in možnostmi, je ostal. Celo povečal se je; odtod si lahko razlagamo tudi predlog Zveznega izvršnega sveta, naj bi zamrznili osebne dohodke v tako imenovanem negospodarstvu, samo gospodarstvo pa je tako in tako dobilo drugi sveženj ukrepov. Predlog ZIS je skupščina tudi sprejela. Vsak razumen gospo^arstve- Kmetijski nasveti Zmote drago plačujemo ne^aJ stane. Skromni finančni uspehi in celo izgu-krmr s° nastajale v reji živine, osnovani na dragih močnih j^niilih (poceni močnih krmil ni), so streznili naše živinorejce. onosna živinoreja mora sloneti predvsem na poceni, doma pridelani krmi. kaP^- sP0ZnanJa do vsakdanjega ravnanja pa je zarad* zmote, v teri smo bili tako dolgo, precejšen korak. Kako si naj sicer Pojasnimo izjavo našega živinorejskega strokovnjaka dr. Jožeta k^ .-ia» znanstvenega sodelavca Kmetijskega inštituta Slovenije, etijskim novinarjem, koje dejal: • Jugoslavija je še zdaj med tistimi deželami sveta, ki porabijo J?Vec močne krme na eno govedo. Dokler bo slovenska živino-noV3^0 °^'sna 0(* k°mze* pripeljane od drugod, ne bo stabil-nen~j- >e bi izkoristili naše možnosti v travinju, bi lahko postali odvisni od uvoza beljakovinskih krmil, še nadalje pa bi morali Uyazati škrobnata krmila. u e eno potrdilo napačne usmeritve, ko smo uvažali in še dal *11110 ve^e kdteine moenih krmil, krmnih koncentratov, ec premalo skrbi pa posvečamo našemu travnatemu svetu, ki vzema največji delež naših kmetijskih zemljišč. V V6!?* ve9amemo ^bi, veijemimo podatkom iz drugih dežel! doh Britaniji, kjer je živinoreja zelo razvita in kjer so pred j n,n desetletjem dosegli vrhunec v nadomeščanju običajnih, ma pridelanih krmil s krmnimi koncentrati, so se hitro vrnili, no r°Vi,i S?.’ ta^ na^'n krmljenja kljub tehnološkim mož-u s ln? j Ponaša, enostavno - predrag. Močna krmila pač ^P(M-abljajo predvsem za to, za kar so namenjena: za priboljšek “Un, ki veliko dajejo. To izkušnjo je prinesla praksa. _ Inž. M. L. nik in državljan bo razumel ukrepe proti inflaciji. Razvrednotenje denaija, ki zavzema pretiran obseg, prinaša s seboj vrsto škodljivih pojavov za narodno gospodarstvo. Ljudem se ne izplača varčevati, živijo raje na kredit, vsakdo troši kolikor more, ustvaija se umetno povečano povpraševanje in s tem nov vzvod za nadaljnje razvrednotenje denaija. Iz začaranega kroga se ne pride drugače kot s korenitimi spremembami, kijih ponavadi najbolj podpirajo ljudje z majhnimi prejemki, tisti, ki jih inflacija najbolj udari, saj s svojimi prejemki ne morejo slediti cenam. Inflacija pa ne beli glave samo nam. Celo vrsto evropskih držav, tudi mnogo bogatejših od naše, je zajel ta val, tako da vse glasneje bijejo plat zvona in pozivajo k skupni meddržavni akciji, kar predlaga tudi mednarodna organizacija OECD. V Angliji, na primer, kjer je inflacija posebno velika, so zamrznili cene, plače in dobičke, razen tega pa uvedli posebna nagla sodišča, ki obračunavajo s kršitelji. Kako potrebni so ukrepi tudi pri nas! M. L. Za zdomce veliko možnosti v storitveni obrti. Kruh v obrti Gospodarski napredek Dolenjske, zlasti njene metropole Novega mesta, je tako nagci, da bo kmalu prišel čas, ko bomo lahko zatrdili, da Dolenjcu ni tteba več v tujino „s trebuhom za kruhom". Ne le v industriji, velike možnosti za zaposlitev in dober zaslužek se kažejo tudi v obrtništvu. Zlasti storitvena obrt, katere se s pridom lahko lotijo tudi naši zdomci - povratniki, obeta izredne možnosti. Število obrti in obrtnikov še zdaleč ne zadostuje, to dobro vedo vsi, ki potrebujejo obrtne storitve. V novomeški občini napovedujejo, da bodo leta 1980 potrebovali nič manj kot 1348 ljudi, ki bodo delali v storitveni obrti. To ie še enkrat več, kot jih dela sedaj. V slabem desetletju bo treba narediti odločilen napredek, če bomo hoteli zado-‘voljiti potrebe po storitvah. Potrebe nenehno naraščajo. Gospodinjstva so bolje opremljena, gradi se na vseh koncih m krajih, povečuje sc turistični promet itd., vse to pa terja dosti pridnih obrtnikovih rok. Občinsko vodstvo se tega zaveda in obeta, da bo šlo obrti, predvsem storitveni, zelo na roke, piše revija Slovenija - paralele. Veliko nalog za kmetijske strokovnjake. Pod težo nalog Premalo doma pridelane hrane, velik uvoz živil, zaostajanje našega kmetijstva, s tem povezana nizka produktivnost in visoke cene, vse to zahteva drugačno obravnavanje te gospodarske dejavnosti, spodbud-nejše sistemske ukrepe pa tudi nove napore ljudi, ki delajo v kmetijstvu, zlasti kmetijskih strokovnjakov. Inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo, je na jubilejnem srečanju kmetijskih inženirjev in tehnikov te dni v Ljubljani dejal med drugim naslednje. Največ skrbi bo v letu 1973 treba posvetiti povečanju kmetijske proizvodnje. Temu bo treba podrediti tudi sistemske usmeijevalne ukrepe. Podatki kažejo, da še vedno dosegamo prenizke pridelke, na prenizki ravni je poraba gnojil, kvalitetnega semena, zaščitnih sredstev in uporaba agrotehničnih ukrepov. Treba je predvsem usposobiti obstoječe proizvodne zmogljivosti v družbenem sektorju in kooperaciji ter se povezati z živilsko industrijo in trgovino, gojiti kooperacijo. Glede proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmeti je menil, daje treba izkoristiti dosedanje izkušnje, „iz predalov potegniti stare, že preizkušene pogodbe o kooperaciji, jih očistiti navlake, jih postaviti na samoupravne temelje ter onemogočiti odtujevanje dohodka, vse to je naloga kmetijskih inženirjev in tehnikov kot hrbtenice napredka v kmetijstvu.14 Sevnica in Posavje se potegujeta za konfekcijsko šolo. Šola je začetek Z znanjem, s šolanjem sc napredek „začne in neha44. Zasedanji čas in za območje, kakršno je Kozjansko, to še posebej velja, zategadelj medobčinski svet ŽK Posavje odločno podpira željo Sevnice, da bi v tem mestu, na pragu Kozjanskega, ustanovili poklicno konfekcijsko šolo. Ta naj bi nastala namesto dosedanje poklicne šole lesne stroke, ki bo prenehala s šolanjem. Lesna industrija v tem delu Slovenije zaostaja za drugimi bolj donosnimi panogami, hkrati s tem pa ne potrebuje več toliko izšolanih delavcev. Drugače pa je s konfekcijsko industrijo, ki se naglo razvija in ki potrebuje vedno nove usposobljene delovne roke. Prav v Posavju, ki je sicer oddaljeno od mestnih središč in šol, bi po mnenju in ugotovitvah predlagateljev lahko uspešno delovala konfekcijska šola. Ko so s tem predlogom potrkali pri republiški izobraževalni skupnosti, so dobili odgovor, da v Ljubljani soglašajo z ustanovitvijo šole, vendar take, ki bi usposabljala za delo ozkega profila. To pa so take šole, za katere republiška izobraževalna skupnost ni dolžna dajati pomoči. S tako modrim odgovorom v Posavju seveda niso zadovoljni in vprašujejo republiško izobraževalno skupnost, če si tako razlaga svojo vlogo pri pospeševanju razvoja zaostalih območij. Pripravili bodo tudi izčrpnejše gradivo ter skušali z njim dokazati, kako koristna bi bila taka šola za Posavje in bližnje Kozjansko. M. L. Med tako množico pa da ni izbire? Popolnih ni Precej sc je že spremenilo, vendar se še marsikje dogaja, da si v vaških organizacijah podajajo funkcije iz rok v roke. Tako rekoč vedno isti ljudje so predsedniki, tajniki ali blagajniki. Hvala jim za vse, kar so naredili, ne gre pa, da bi tako ostajalo „do smrti“, za kaj to gotovo ne koristi delu organizacij. Ti ljudje so utrujeni od javnega delovanja in mnogokrat jim manjka svežih misli. Mlajši, morda bolj razgledani in z novimi pogledi ne pridejo do veljave; često si niti ne upajo s predlogi na dan. Primere, da so javne funkcije vedno v istih rokah, „prepričljivo*4 opravičujemo s tem, da ni primernih ljudi. Vendar je treba ob tem tudi priznati, da se največkrat nihče niti ne potrudi, da bi prišel do njih, da bi jih vzgajal in jih usposobil za javne funkcije. Da je stvari mogoče spremeniti, dokazuje v črnomaljski občini Petrova vas. Tam so naredili precejšnjo zamenjavo v vseh vaških organizacijah in vsi odbori delajo, da si lepšega skoro ni mogoče želeti. / Ob vsem tem se lahko vprašamo, kako bomo uveljavljali delegatski sistem in kje bomo dobili 300 ali morda še več ljudi, ki bi opravljali te naloge? S katerega klina jih bomo sneli? R. B. - 28. decembra 1972 Stran uredil: MAKI A* L£6Ui vrednn je zapisat* ••• Kako kmetje dajejo „cesarju, kar je cesarjevega“, je vsem znano, a vseeno ponovimo. Prispevke od dohodka iz kmetijstva ali davka, kot jim spet pravimo, plačujejo od katastrskega dohodka. Po predpisani davčni lestvici, ki jo sprejme občinska skupščina. Če poduk še malo nadaljujemo, da bo razumevanje bistva predvidene novosti lažje, je treba reči, da se katastrski dohodek izračuna na osnovi skupnega donosa nekega zemljišča ob upoštevanju proizvodnih stroškov, ta pa je odvisen od katastrskega in bonitetnega razreda, v katerega spada tisto zemljišče. Kmetov davek Tako je bilo treba plačevati davke dolga leta sem, zdaj pa obstaja predlog, da bi kmetove dajatve obračunavali drugače. Ne več na osnovi katastrskega dohodka, temveč na osnovi dohodka, kar je sicer možno že po dosedanji zakonodaji. Enostavno zato, ker je slednje boljše merilo in ker za vse druge državljane, razen kmetov, velja: kdor dosega večje dohodke, naj tudi več družbi prispeva. Kaj se je dogajalo doslej? Kmetovalec, ki se je preživljal predvsem iz poljedelstva je, čeprav ob skromnejših dohodkih, plačeval večje dajatve, kot oni, ki se je lotil intenzivne živinoreje, na primer reje piščancev. Pravičneje bi bilo, da bi dohodku primemo plačeval tudi rejec piščancev ali be-konov ipd Tako načelo velja za obrtništvo, pa nikomur ne pride na misel, da ni dobro. Pomislek, češ: tako obdavčitev smo že imeli takoj po vojni, pa je kmetovo prizadevnost samo dušila, je treba zavrniti. Takrat so bile družbene razmere čisto drugačne, drugačen je bil tudi cilj kmetijske politike, ki je videla na vasi „kulake“ in možnost ponovne vzpostavitve kapitalističnih družbenih odnosov. Z novostjo bo precej težav zaradi šibkih davčnih uprav. Nov način jim prinaša več dela. Začeti bo treba postopoma, zajeti najprej močnejše kmete ter sčasoma nov način plačevanja razširiti še na druge. M. L \ _ / DOLENJSKI UST Le nad 75 varstveni dodatek h pokojnini, lahko dobijo to pokojnino že, če so izpolnili 60 let. Te pogoje bi morale občinske skupščine predpisati do konca leta 1972, vendar na našem območju tega niso še nikjer napravili. Kmetje bodo lahko starostno pokojnino uveljavljali takoj po novem letu. Postopek bodo začeli pri krajevnih uradih, poleg tega pa kmetje iz trebanjske in novomeške občine pri novomeški podružnici pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v Črnomlju in Krškem pa pri tamkajšnjih podružnicah zavoda za socialno zavaroyanje. Tu bodo na voljo tiskovine, kiamor bodo vpisovali osnovne podatke prosilcev. Za dokončno uveljavitev bodo morali kmetje Eredložiti pri novomeški podružnici, i bo izdala tudi odločbe o pokojninah, še naslednjo dokumentacijo: rojstni list in izjavo, iz katere bo razvidno, kdo bo še nadalje plačeval prispevke, preužitkarji pa overjen prepis izročilne pogodbe z izjavo predlagatelja, da nimajo razen pre-užitka drugih dohodkov za preživljanji. Čas za vlaganje zahtevkov ni omejen, bo pa od tega odvisno, kdaj bo kdo dobil pokojnino. L ZORAN Omejitvam (Nadaljevanje s 1. str.) njen, kar ni v skladu s stališči glede obremenjevanja gospodarstva (Jože Knez), da preveč pričakujemo od omejevanja porabe in da bi bik) treba kaj več narediti tudi za pospeševanje proizvodnje (Avgust Avbar). Nadalje so menili (in utemeljili), da se doslej niso vse republike držale v zvezi dogovorjenih stališč (Vinko Kastelic), da ne upoštevamo, kako bodo ti skrajni ukrepi delovali na ljudi in razpoloženje, da nimamo narejenega prednostnega reda potreb, zahtev in ukrepov (Marjan Jenko), da gremo z zamrznjenjem osebnih dohodkov v negospodarstvu nazaj, kar zadeva šolstvo, in da ima Slovenija pravico oblikovati lastno politiko na tem področju (Jože Suhadolnik); da je vprašanje, če lahko začnemo s tako hudimi ukrepi in se izpostavimo pritisku našega delavskega razreda (Ciril Pevec), da je vprašanje, če so ukrepi dovolj celoviti, smotrni in preučeni (dr. Franc Hočevar) itd. Skratka: dosti kritičnih besed, celo dvomov, ob tem pa tudi spodbudne misli in predlogi, zakaj ta izpit je vsekakor treba in mogoče narediti. Poslanci in predstavniki občin so v nadaljevanju zasedanja poejv'idi svoja stališča glede stanovanjske politike ter soglasno ugotovili, da glede pravic kmetov borcev v naši republiki nikakor ne smemo narediti koraka nazaj, kar je predvideno v enem izmed predlogov. M. LEGAN Svečano za dan JLA Svečana akademija v počastitev dneva JLA je bila v Kočevju 21. decembra. Na njej je govoril predstavnik ZRVS Janko Novak. V kulturnem delu sporeda so nastopili: gim^ nazijski pevski zbor in harmonikarji pod vodstvom prof. Miloša Humeka, recitatorji in delavska godba. V počastitev praznika je bilo tudi več športnih srečanj s pripadniki JLA iz Ribnice, 21. decembra zvečer pa je >Uo v hotelu Pugled tudi tovariško rečanje vojaških starešin. NA OBČINSKI KONFERENCI ZK: S polnimi jadri naprej Poskus hitrega preobrata k večji delavnosti je črnomaljskim komunistom uspel, zdaj gre za vztrajnost, vsebino in globino dela Podpolkovnik Velizar Novakovič izroča odlikovanja vojakom garnizije v Cerkljah. Slovesnost je bila 21. decembra na letališču. Ob tej priložnosti so prejeli pohvale in odlikovanja tudi starešine ter civilisti, ki so zaposleni na letališču. (Foto: M. Jaranović) „V našem boju smo prebili en obroč, boj pa še traja, kajti obročev je več, ker smo obkoljeni od vrste nepravilnosti," je med drugim dejal v svojem referatu Jože Vajs, sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju. Šlo je za oceno dejavncfsti v zadnjih tednih, ki je bila dokaj ugodna. Tako v komiteju in njegovih organih kot med komunisti v osnovnih organizacijah po kolektivih in na terenu je čutiti in videti tako živahnost, kot je niso pokazali v zadnjih desetih letih skupaj. Disciplina je mnogo boljša, posamezniki in organizacije pa se obnašajo odgovorno do začrtanih nalog. Tisto, kar so komunisti nekoč sklenili, zapisali, potem pa je ostalo v predalih, je preteklost. V delovnih organizacijah so začeli ocenjevati vodilne ljudi, v krajevnih skupnostih pa se vrstijo ocene dela posameznih organizacij in društev. Nekaj težav in nepravilnih gledišč je opaziti še pri uresničevanju ustavnih dopolnil, ko gre za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, predvsem pa bo treba to razčistiti v BELTU. Stališče konference Za koga je politično delo manjvredno? S sobotnega zasedanja občinske konference ZK Novo mesto V preteklosti je bila politična organiziranost v novomeški občini neustrezna. Vzroki za to so predvsem subjektivne narave. Delovati so začele tehnokratske in birokratska sile. Te sile so tudi v novomeški občini ustvarile ozračje, ki ni bilo naklonjeno političnemu delovanju. Poveličevale so posebno poslanstvo vodilnih, ki naj bi imeli neprecenljive zasluge za razvoj; razvrednotena je bila samouprava, politika pa se je v rokah teh sil pogosto sprevrgla zgolj v njihovo orodje. Uveljavljalo se je celo mnenje, da se samo te sile trudijo razviti Dolenjsko, da pa jih politiki pri tem ovirajo s svojo kritiko samoupravnih odnosov. Politično delovanje so ocenjevale kot manjvredno in nekoristno opravilo tistih, ki niso za drugo rabo. Ljudje so se, podobno kot drugod, otepali samoupravnih in političnih dolžnosti, ker so čutili, da v takšnih razmerah ni mogoče ustvarjalno in kritično samoupravno delovanje in nastopanje. POVELIČEVANJE POSLOVNIH USPEHOV Zelja, da bi v javnosti kar najbolj mogočno predstavili izjemne gospodarske uspehe v občini, je zamegljevala težave in nasprotja. Zdaj ugotavljamo, da povsod primanjkuje obratnih sredstev; to pomeni, da smo zares veliko zgradili z lastnimi močmi in s samoodpovedovanjem delavcev, pove pa tudi, da smo uporabljali za razvoj več kot smo smeli. Peta seja občinske konference ZK NOvo mesto, ki je bila v soboto, 23. decembra, je vnovič pripomogla k zavzeti akciji Zveze komunistov, ki želi uveljaviti socialistično demokracijo in samoupravne družbene odnose med ljiidmi. Pogosto smo omalovaževali rast manjših proizvodnih in storitvenih obratov, s tem pa dopustili, da sta se čez mero razvili zasebniška dejavnost in obrt. y ZAVZETO DELOVANJE KOMUNISTOV Zveza komunistov se v novomeški občini zlasti letos odločno zavzema za uveljavitev vodilne vloge delavskega razreda. V okviru sprejetih programov so komunisti tovarne zdravil KRKA že napovedali odločen boj stroškom, lotili so se trenj Novo mesto: še 5000 stanovanj Iz programa stanovanjske graditve v novomeški občini za obdobje 1973-1977, ki ga bo občinska skupščina obravnavala na današnji seji, je razvidno, da bo potrebno zgraditi 5.000 stanovanj in v ta namen zagotoviti milijardo dinaijev. Odborniki bodo poleg tega sklepali danes tudi o dveh (od osmih najavljenih) stanovanjskih odlokih (odlok o najnižjem odstotku za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter o ustanovitvi solidarnostnega sklada). Med drugim bo skupščina danes obravnavala dvoje urbanističnih odlokov ter odlok o splošni in začasni prepovedi prometa z zemljišči. med skupinami zaposlenih, nedovoljenih posegov pri investiranju itd. V IMV so se zavzeii za krepitev poslovnega sklada, zanemarili so stanovanjsko in kadrovsko politiko, spopadajo se s težavami pri oblikovanju naprednejših samoupravnih odnosov. Prepočasi izpolnjujejo nekatere obveznosti do občinske skupščine (preselitev grmske šole, prispevek za razvoj osnovnih šol). Manj težav imajo komunisti v „Gorjancih** in Novoteksu, ker je bil njihov razvoj skladnejši in. v okviru njihovih možnosti. Kot že rečeno, obstajajo tudi v novomeški občini tehnobirokratske sile, ki ne želijo samoupravnih odnosov. Tudi v tej občini so se tehnobi-rokratski odnosi izražali kot slepar-jenje s samoupravnimi organi, v nesistemskih naložbah, kršenju finančnih predpisov in dogovorov, dajanju E »slovnih daril itd., kar je tako od-čno obsodila Zveza komunistov. Sledila je tudi konkretna akcija komunistov. V šentjemejski in žu-žemberški Iskri so kritično ocenili finančne prekrške in dajanje daril. V Cestnem podjetju Novo mesto so razčistili odnose z zasebniki in se zavzeli za povečanje lastnega strojnega parka. V tovarni zdravil Krka so mo-ralno-politično ocenili dejanja nekaterih posameznikov, ki so imela občutne pravne in moralno-politič-ne posledice. POLITIKO PRIBLIŽATI LJUDEM Da se samoupravljanje tako počasi uveljavlja, ie treba iskati vzroke tudi v premajhni idejno-politični moči političnih organizacij v podjetjih. Zveza komunistov je predvsem v večjih delovnih organizacijah še vedno neustrezno organizirana (edina igema je Novoteks). Zato je treba oživiti delovanje vodstev in članstva, predvsem pa se približati članom, ker je le tako mogoče zastopati njihove interese. V novomeški občini lahko ugotavljamo, da se je v zadnjem času občutno premaknilo na boljše glede uveljavljanja ustavnih dopolnil in glede integracij. Na sobotni konferenci so menili, da stojfše preveč ob strani občinska skupščina. Skrajni čas je, da v občini sprejmejo program srednjeročnega razvoja. Občinska skupščina naj zato zagotovi program razvoja srednjega šolstva, naj programira množično izobraževanje delavskih in kmečkih otrok. Poskrbeti je treba za strnjeno gradnjo družbenih stanovanj za delavce itd. M. J. je bilo, naj se v delovnih orsan12?^ jah nadaljujejo razprave prea kolwj* tivom o osebnih uohodkih, dnevnicah, kilometrinah in ocenjevanje vodilnih ljudi. „To so drobni menčki v mozaiku, iz katerega paj sestavljena samouprava,** je P°' membnost te akcije označil Rado Dvoršak, član CK, ki je pr#®' stvoval konferenci. Odpraviti P? treba miselnost, da v malem Pj*T jetju vsi o vsakem V9e vedo, v veh«® kolektivih pa za take obravnave časa. Kjer še niso pred vsem vom razgrnili takega obračuna. P1 bodo morali čimprej. R-B- Ob 22. decembru Ob dnevu JLA, 22. decembrir, * je ob 9. uri v garniziji Milana Maje®* v Bršlinu pričela slavnostna slava, ki so ji prisostvovali števP občani Novega mesta, pionirji, P^?j stavniki srednjih šol in predstav^ mladinskih organizacij iz delavsK^ organizacij. Mladino so vojaki rili, po ogledu vojašnice pa .so v, odšli v vojaški klub, kjer so si lah*" ogledali kulturni in zabavni progr^j1 z recitacijami. Nastopili so voja^ šolska mladina in recitatorji iz *■* nih sel ter tovarne zdravil Krke. Obenem so pred vsemi SoS*j_4. vojaki prebrali napredovanja oficirjev in oficirjev ter številne Py' hvale, vojaki pa so se razvese*111 predvsem nagradnih dopustov. Priznanja krvodajalce*1 Na krvodajalski proslavi 22. cembra, ki jo je organiziral °bcUl .. odbor RK, so podeljevali pr*zn®*ja večkratnim krvodajalcem z ob mesta Kočevje in okolice, 10 jT* ko bodo podeljevali ta priznanj* krajevni odbori RK. Na P105^^ hotelu Pugled so nastopili nilcaiji glasbene šole, recitator osnovne šole in vokalna skuP ‘h DOREMI. Skupno bo v teh dnej. prejeto zrak za 5-krat darovano 83 krvodajalcev, za 10-krat 60 dajalcev, za 15-krat 41 krv°dajal® ’ za 20-krat 5 krvodajalcev in pla* za 25-krat darovano kri 2. Krij® K 1972 darovalo 1115 kočevskih o>J čanov, medtem ko je bil plafl “ odvzemov. 0B 20-LETNICI ZRVS V NOVEM MESTU: Odlikovanja in prapor Najboljša krajevna organizacija: ZRVS Straža Občinski odbor podelil tudi plakete 0 NOVOLETNEM SVE2NJU UKREPOV ZOPER NELIKVIDNOST Rešilne bilke ne bo za vsakogar ___________ Dolenjci smo izjema; nimamo ne nepokritih izgub, ne nepokritih investicij, ne trajneje blokiranih gospodarskih računov, je v razgovoru za naj list z vidnim zadovoljstvom in optimizmom dejal Jože Pad ovan, direktor novomeške podružnice družbenega knjigovodstva. Bo nam potemtakem novoletna palica prizanesla? Ne, ker prinaša drugi sveženj ukrepov, kot imenujejo nove zakone, ki bodo začeli veljati s prvim januarjem, kazen tudi za tiste, ki sicer sami nimajo naglavnih nelikvidnostnih grehov, poslujejo pa s takimi, ki jih imajo. 2e večkrat najavljenih pol ducata zakonov zoper nelikvidnost (zmanjšano plačilno sposobnost) bo torej začelo veljati. Njihov namen je jasen: stopiti želijo na prste tistim, ki „živijo na up“, ki poslujejo, ne da bi sproti plačevali, ki slabo gospodarijo ali nimajo prave prihodnosti iz objektivnih vzrokov. Ti zakoni so narejeni tako, da bodo udarili po žepih. Tam najbolj boli. Eno izmed določil pravi: delovne organizacije, ki bodo imele blokirane žiro račune, bodo smele v času blokiranja izplačevati le 90 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov, izplačanih v letu 1972, od leta dalje pa bodo takšne delovne organizacije lahko izplačevale prejemke šele, ko bodo poravnale svoje obveznosti. KAZEN ZA PREVELIKO ZAUPANJE Novi predpisi bodo tudi zahtevali, da morajo inr.eti delovne organiza- cije najmanj toliko trajnih obratnih sredstev, kolikor znašajo povprečne letne zaloge. Po določilu enega izmed novih zakonov ne bodo prizadeti slabi plačniki, temveč p edvsem tisti, ki z njimi poslujejo, jih podpirajo in se sirijo — ne da bi bilo to denarno krito. 2e v zaključnem računu za leto 1972 bodo vse nad 90 dni stare terjatve za upnika vredne za 12,5 odstotka manj. Za naprej bo kazen še večja, saj bodo take terjatve vredne kot dohodek kar za četrtino manj. KOLIKO BO PRIZADETIH Koliko delovnih ljudi bodo ukrepi v resnici prizadeli, to je vprašanje teh dni. Republiški sekretariat za informacije je minuli teden sklical posebno novinarsko konferenco, da bi javnost seznanil, kako. bo novoletni sveženj presenečal po Sloveniji. Kot je navedel Andrej Levičnik, direktor republiške centrale Službe družbenega knjigovodstva, bo po dosedanjih ugotovitvah s prvim januarjem moralo v obvezno sanacijo 70 podjetij, ki zaposlujejo skupno 31.000 ljudi ali šest odstotkov vseh zaposlenih v naši republiki. Novo leto utegne prinesti novoletno razočaranje - v obliki manjše plače -kar 60.000 zaposlenim, seveda če ne bodo poprej kaj ukrenili. Po podatkih te službe je bilo sredi decembra v Sloveniji 24 delovnih organizacij, ki niso imele pokritih izgub za leto 1971 in nazaj. Napovedujejo tudi, da bo letošnja skupna izguba znašala okoli 200 milijonov novih dinarjev, levji delež tega bo „prispevalo** nekaj večjih podjetij, kot sta Elektrogospodarstvo Maribor in Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Nič kaj veselo Številka, četudi je majhna v primeijavi s celotnimi jugoslovanskimi izgubami. Finančniki so razen tega ugotovili, da ima trenutno slovensko gospodarstvo le 80 odstotkov potrebnih lastnih obratnih sredstev in da bi bile potrebne sila velike vsote, da bi zadostili zakonu. Torej bo po novem letu cela vrsta podjetij, med njimi tudi dolenjskih, prisiljena, da preneha investirati, pa četudi bi Šlo za obnovo nujno potrebnih izrabljenih strojev in delovnih naprav. Ta prepoved bo veljala, dokler ne bo SDK ugotovila, da je zadoščeno predpisu o lastnih obratnih sredstvih. PRAVI IZHOD: TRAJNEJŠE REŠITVE Kako resno je vse to mišljeno, potrjuje izjava republiškega sekretarja za finance Jožeta Florjančiča, kile odločno poudaril, da republiški organi podpirajo ukrepe, da ne nameravajo pomagati vsakemu in za vsako ceno. Akcija, ki jo vodi posebna republiška komisija, ne bo usmerjena v reševanje osebnih dohodkov za vsako ceno, temveč bo namenjena trajnejšim ekonomskim rešitvam. Dodal je še, da bo Služba družbenega knjigovodstva povsod, tudi drugod po Jugoslaviji, dolžna enako ostro in odločno ukrepati, saj je Ue-ba odpraviti vnaprejšnje nezaupanje, češ, mi bomo dosledni, drugod pa ne bodo. Svojo vlogo bo moral opravičiti tudi republiški sklad skupnih rezerv gospodarstva, ki pa ne bi smel delovati tako, kot je predvideno v zvezi. Tam mu pripisujejo predvsem vlogo rešitelja osebnih dohodkov, torej socialno funkcijo, v Sloveniji pa so prepričani, da bi morali rezervni skladi odločneje posegati v samo gospodarjenje ter pomagati do večjih gospodarskih uspehov, s tem pa tudi do večjega dohodka. Najvarnejše se je seveda zanesti nase, na svoje notranje rezerve. Zmanjšanje osebnih dohodkov bo dovolj sililo delovne organizacije, da bodo bolje gospodarile, zmanjševale režijske stroške, iskale pomoč pri bankah, in če bo treba, tudi pri delavcih samih - z razpisom notranjih posojil. Marsikje bodo v duhu novih zakonov uredili poslovanje. Njim bo s pelinom prizaneseno. Zdaj je čas, da sc vsak zaposleni vpraša: kje bo naša delovna organizacija in z njo sani9 M. L. V Novem mestu so 24. decembra proslavili 20-letnico Zveze rezervnih vojaških starešin. Po slavnostnem govoru predsednika občinskega odbora ZRVS Ivana Slapnika so podelili odlikovanja petnajstim zaslužnim članom organizacije, občinski odbor pa je razglasil izid tekmovanja krajevnih organizacij ZRVS ter podelil plakete in priznanja. Odlikovanja predsednika republike Tita Mo ob jubileju ZRVS dobili: Jože Eržen, Alojz Boltar, Franc Brajer, Henrik Cigoj, Franc Klemenčič, Alojz Kregar, Franc Plantan (st.), Marija Škufca, Ivan Horvat, Milan Jenič, Zdenko Klobčar, Franc Plantan (ml.), Janez Sterbenc, Vinko Šušteršič in Mirko Lovko. Srebrne plakete je predsedstvo občinskega odbora ZRVS podelilo povejjstvu novomeške garnizije, tovarni Novoteks, Domu JLA in Venceslavu Mervarju, predsedniku Straške organizacije ZRVS, bronasto plaketo pa organizaciji ZRVS v Dolenjskih Toplicah. Posebno priznanje je predsedstvo dalo prvemu predsedniku občinske ZRVS Janezu Potočarju in Francu Taborskemu. Priznanja so poleg tega dobile n° tere šole, delovne organizacije u* ™ samezniki. . » mobilov. Pogodba kovačev zagotavlja v okviru sodelovanja vomeščanov in Parižanov, da . Industf^ju motornih vozil lahko u zila sestavne dek' za montažo o 5000 avtomubilov te francoske V Zrečah. kjer bodo V ta investirali 75 milijonov lidmafl bodo morali od 1974 naprej 1r< 0 zom dobavljati celotno dogovoij količino odkovkov. - ; ■ ■• -••v -.-. ;., .v ,V petek, 22. decembra, se je 30 mladincev iz Uršnih sel udeležilo svečane akademije v garniziji Milana Majcna v Bršlinu v Novem mestu, deveti uri je bil pozdravni govor, Pa so prebrali imena vseh najboljših vojakov, ki so se izkazali v tem letu. Tako so nekateri dobili de- K otvoritvi vrtca V soboto, 16. decembra, je bil s svečano otvoritvijo dan v uporabo novi otroški vrtec. . Vsekakor je to razveseljiv dogodek, ki nas nehote spominja na dolgo pot, da smo do nJega prišli. Zanimivo je brati, kar so o potrebi otroškega vrtca pred dese-pisale kočevske „Novice44 v st. 40: ..Za jasli ni denarja, za vzgojni a°m pa je - Za teden otroka je nameravala Stanovanjska skupnost Ko-^e-mesto -odpreti v Kočevju otroške jasli, v katerih bi varovali ojenčke zaposlenih mater. Starši in n kolektivi pa ustanovitev te Potrebne ustanove niso podprli niti ^oralno niti denarno. Prav v tem oasu pa pripravlja oddelek za social-o varstvo družine ObLO spet novo uP1Qo kandidatov za vzgojne dojmove Doslej imajo predvidene najmanj 3. Njihova vzgoja bo stala na starše in občino od 14.000 o° 40.000 din. Za to pa je denar!“ . r°fej smo po več kot 10 letih le spek. o otvoritvi novega moderne-S3 otroškega vrtca bomo še pisali. -ko Vosek smrek omejiti < Za novoletne in božične praznike Poseka na tisoče'smrečic. Takoj Po praznikih jih nato ljudje pome-oejo stran in ponavadi se še do spomladi valjajo po naših ulicah. Zakaj oagovomi ne ukrepajo. Smrečica faste 10 do 15 let, nato pa jo posejejo samo zato, da bo nekaj dni v stanovanju v okras. TONE IN FRANC OBERSTAR »Dolenjski list« tribuna bralcev 008 'nefn Bo *>[ o>J m. :r-v. vonB-; ODMEV NA NAŠ KOMENTAR je: Psi lajajo,.. Pojasnilo Ivana Arka, načelnika davčne uprave v občini Kočevje »Davčne napovedi za leto 1971 Iti P°^tene kot v preteklih d a temu smo zaradi suma jjavcne utaje predlagali za kaznova-J*- 6 gostilničarjev, 3 obrtnike in 1 avtoprevoznika. Pet prijavljenih je aznovanih, 2 oproščena, 3 pa so še preiskavi. Davčna uprava je izrekla 0 mandatnih kazni v skupnem znesku 3.100 din. V letu 1972 smo zaradi neredka vodenja poslovnih knjig kazno-krvi • 8ostilničarje, 5 avtoprevozni-d r 111 ?. Trtnikov. Enega smo pre-aii tožilstvu, ker je oviral pregled innnVn^ knjig in je bil kaznovan s uu din. Sodniku za prekrške smo sir!, ^ zavezance za davek iz pnega dohodka občanov (ker so hr£°L premajhen osebni do- e clc ah g2 sploh niso napovedali); žfliiP ana' Jc preprcčeyal in datL- urac*no osebo pri zbiranju po-za obdavčitev šušmarjev, in slJu^i1!3"8^51 °brtnika, ki je zapo-; °^J tujo delovno silo. u za °^° uPravo smo odm^u1^ -udi P°datke 0 vseh, ki S intelektualne storitve brez lOsn^ x‘ ^osfedrio smo preverili doh^fVČ,lih naPoyedi o skupnem ie n^i"1^0. n0Vl Posebna komisia ninoC^ed Ves Promet z nepremlč-' !>n dar^ne Pogodbe nepre-čm 1T&7 Zaračunalapremalo pla- iso.ooodh.06 skupncga zncska Vse to pomeni, da ne drže po- ia?n ^Uatki v članku »Psi la-' ’ X*a-i ne v ^em delu, ki ori o naši davčni upravi set, sedem ali tri dni dopusta, drugi pa knjige ali pohvale. Ob enajsti uri se je pričela v vojaškem klubu proslava, kjer smo se zbrali vsi gostje: pionirji, mladinci in mladinke, vojaki in starešine. V prvem delu smo poslušali recital, k: so ga izvajali mladinci iz Uršnih se! in Novega mesta. Naš aktiv je prispe val štiri recitacije, nastopili pa so: Martina Kapler, Majda Kulovec, Anica Kump in Vojo Andoljšek. V drugem delu zanimivega programa je vojaški ansambel zaigral nekaj narodnozabavnih pesmi in popevk, vezni tekst pa je bral Stjepan Kola-rac. Po končani proslavi so nas pogostili z vojaško hrano, kar je bilo za nas dekleta, pa tudi fante, ki je še niso jedli v kasarnah, še najbolj zanimivo. Popoldne smo si ogledah učilnico, kjer si vojaki pridobivajo znanje in se vadijo v poznavanju orožja. Med „novomeškimi" vojaki smo preživeli sedem zanimivih ur. Zadovoljni in veseli smo bili, da so nas povabili v svojo sredo. Za to se moramo zahvaliti vojaku Stjepanu Ko-larcu, ki je doma iz Siska. Stjepan nam je pomagal pri vseh večjih proslavah, obljubil pa je, da nam bo še naprej. Uršna sela Plakete JLA Po ukazu komandanta ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnika Franca Tavčarja je v Ljubljani na slovesnosti ob dnevu JLA generalmajor Avguštin Jukič podelil tudi letošnje plakete JLA za sodelovanje z armado, razvjjanje sistema vseljudskega odpora in negovanje tradicij NOB. Z območja Dolenjske sta prejela mali plaketi JLA občinski odbor Zveze združenj borcev Trebnje in krajevna skupnost Mirna. mmm To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Med vojaki — prijetno 30 mladincev iz Uršnih sel je v garniziji Milana Majcna preživelo sedem prijetnih ur Domači fantje: srečno 1973! Je vredno na lastno pest bresti po gozdu in nestrokovno izbirati smrečice za praznike? Pri gozdnem obratu v Sevnici jih ponujajo za ugodno ceno od 10 do 20 dinarjev, zato se samovoljno sekanje res ne izplača, saj bi bila lahko kazen višja, da truda ne računamo! (Foto: Franc Pavkovič) Veliko razprav o škodi od divjadi 0 škodi zaradi mladinskega kriminala pa nič Pred desetimi leti je imel občinski ljudski odbor Kočevje skrb samo s tremi mladoletniki, kako bi jih spravili v vzgojni zavod, ker za to ni bilo dovolj denaija. Pa danes? Na televizijski oddaji o mladini iz Kočevja smo 16. novembra slišali izjavo se- Kdor plača, naj tudi pije! Polje z milijonsko škodo je v LD Predgrad, gozd z divjadjo pa je lovišče LD Sinji vrh! LD Predgrad je.ena izmed tistih redkih družin v Sloveniji, ki morajo vsako leto prigospodarjen denar v celoti .vrniti oškodovanim kmetom. Škpdo, ki jo je divjad naredila po poljih LD Predgrad letos, so ocenili nad 60000 dinarjev, dohodek, ki ga bo društvo pridobilo z odstrelitvijo divjadi, lovskim turizmom in samoprispevkom lovcev, pa bo komaj presegel 40000 dinarjev. Lovsko društvo Predgrad meji s sosednjim društvom tako, da so sta-rotrška polja z veliko škodo v LD Predgrad, gozdnato zaledje z divjadjo pa last LD Sinji vrh. Na tem obmejnem polju je Škoda letos že presegla 20000 din, to je toliko, kolikor LD Sinji vrh do sedaj še ni plačalo kmetom na njihovem celotnem območju. To je bil glavni razlog, zakaj je LD Predgrad že pred dvema letoma .prosilo SO Črnomelj za revizijo lovske meje. Vlogo so podprle s priporočili tudi krajevne organizacije, Srečno v novo leto >ii.Ceprav se prava zima še ni začela,' se pri nas v Kolpski dolini v okolici Kužlja ob potokih žc dobijo prvi cvetovi teloha. To so prvi budilci pomladi. Koliko bo. treba časa, da bo ta pomlad prispela iz južne v severno Slovenijo? Tudi sneg nam ni zadal prevelikih skrbi niti preglavic. dan smo bili brez elektrike, v prometu pa so bile manjše ovire in zamude avtobusov. Letošnjemu letu že štejemo dneve in ure. Za nami je zopet leto uspehov, naporov in napredka. V novo leto bomo motali zopet stopiti z novimi močmi, za nove zmage. S skupnimi močmi se dosti doseže in ta moč mora biti med nami. Ob vstopu v novo leto 1973 se , f čestitkam pridružujemo tudi prebivalci Kolpske doline, vaščani Kužlja z, okolico. Vsem želimo zdravja in »oče'tar nove zmage in uspehe, naj-vefi paT mifu in razumevanja med vsemi narodi na svetu. Naj bo novo leto srečno vsem pripadnikom naših narodov doma in na tujem. JOŽE KRIZ ‘ V KUŽELJ toda- brez uspeha. S predlogom so poskusili tudi letos spomladi pri sosednji LD, a tudi takrat brez uspeha. Kljub temu imajo lovci le še nekaj upanja. Njihov predlog so v celoti podprli kmetje in delavci s področja Starega trga ob Kolpi. Na zboru volivcev 26. novembra so sklenili, naj gospodari z divjadjo v njihovih gozdovih tisti, ki plačujejo škodo na njihovih poljih. Upravičeno bi bilo, da ObS Črnomelj tokrat vzame predlog LD Pred-grada resno v obravnavo. Tako ne bo zadoščeno samo zahtevi lovcev, temveč tudi zahtevi celotne skupnosti tega območja. MAT!JA KOCE Stari trg ob Kolpi 30 kretarja mladine kočevske občine Ivana Oberstaija, da kočevska občina z mladinskim kriminalom v Sloveniji prednjači Ne bi razpravljal podrobno o mladinskem kriminalu, ker so za to poklicani drugi. Tudi ne bi želel prikazovati posameznih že storjenih slabih primerov. Važneje je preprečevati ta dejanja in dovolj zgodaj vzgajati mladino, kakor pa šele ugotavljati primere in storilce, koje kriminalno delo že izvršeno. Neki tovariš mi je rekel, ko sva se ~o tem pogovarjala, da se čudi, daje bilo na raznih sestankih veliko več govora o škodi* ki jo povzročajo jeleni, medvedi in ostala divjad na poljih, ter kako bo ta škoda poplačana prizadetim, kakor o mladinskem kriminalu. Razprave o škodi zaradi divjadi so bile vsako leto večkrat celo na dnevnem redu zasedanja občinske skupščine. Res je imel ta tovariš prav, ko je razmišljanje zaključil tako: „Ali je škoda zaradi divjadi pomembnejša kakor škoda, ki jo naredi objestna mladina? “ Oba družbena pojava (divjad in mladina) imata precej skupnega, a so tudi bistvene razlike v njunem reševanju. Oboji delajo veliko in neprecenljivo škodo, samo v časopisju pišemo o prvih škodljivcih odkrito in s poudarkom ,jelen“, „medved" itd., v drugem primeru pa je škodljivec skrit, čeprav je znan, pod začetnicami L. M., B. D., B. B. itd. Razlika je tudi v tem, da je v prvem primeru znano, kdo bo plačal škodo kmetom, v drugem primeru pa to ni znano, saj najdemo za te fantiče vse mogoče izgovore, škoda na družbeni lastnini pa ostane neporavnana. Sam se z mladino veliko srečujem in pridem z njo v stik v domu telesne kulture. Tu vidim veliko in tudi slišim od mladine veliko zanimivega. O teh mojih zapažanjih in stališčih do tega perečega.družbenega vprašanja pa še kasneje. ANDREJ ARKO, KOČEVJE Slovenski fantje: Martin Du-hanič, Drago Brod er, Cveto Šuster, Alojz Uranjek, Lovrenc Porovne, Alojz Madjar, Mirko Švigelj, Zlatko Lesjak, Alojz Klobučar, Silvo Tanjšek, Franc Drenovec.čestitamo vsem dekletom, prijateljem in domačim ter želimo srečno in uspehov polno .novo leto. D. M. LEDINA-ZAJČJA GORA: Zakaj nagajaš? Težave pri gradnji ceste Sevnica-šmarje-Zajčja gora Vaščani Zajčje gore že dolgo gradimo cesto Smaije-Ledina, vendar še vedno ni dograjena. Drugo in tretjo soboto in nedeljo v decembru smo se domenili za skupno akcijo, s katero smo želeli cestišče posipavati z gramozom in postaviti odtočne lesene pragove. Ker se vaščani Ledine akciji niso odzvali, smo te dni lahko gramoz navozili le na kupe, pripravili smo tudi prage in jih namestili ob cesti. Nemalo smo bili presenečeni, ko smo opazili, da je nekdo v petek, 22. decembra, zvečer ah ponoči, prevrnil tak prag, kije precej težak, po strmini okrog 8 metrov daleč. Naj storilec ne misli, da je neznan! Prosimo ga le, da česa podobnega v bodoče več ne počenja, ker ga bomo sicer imenovah. Krajevna organizacija SZDL Ledina prosi vse i občane Ledine in Zajčje gore, da kljub takim nagajanjem še nadalje pomagajo pri gradnji ceste. STANE ŠEME predsednik KK SZDL LEDINA DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE želi vsem svojim članom, bralcem, poslušalcem in gledalcem SREČNO NOVO LETO 1973 Ni dovolj utemeljeno Književnost po pošti Sodobna prodaja knjig lahko izprazni žep! Še se bo slišalo lien?. na Vinici smo živeli živ- tjaldMn 0samlJcnccv- Hodili sm0 nism^ Jli SVtVcga končnega cilja gostiln ^1 ® -WvO YrV. i '*.K Vc^»°.e „ VVrtfc?**. -j ’’ r>S° ^ ^ -j AS^6* ■ °<*plaČUninf- dojila 7 ^ ,. m° ■ Hcunaki l Toki- /Calro J m/ ■ radiu d* n0(!elJo sern r* srtl° I P0r^njskemh^° v Cerkih! P° ^>^s?Swr KOLO SREČE, upSi°V »* P,a,°' I rasno/ —..•-«■• ysA<:'>y+ IANFZ VlTKOVlC, upokoje- 1 Sj P^^TS NOB. I ne smo P® • ^iii vsi .tovariši, ■ Takrat sme.si b agall m ■ eden drugemu tfM> m ■ nismo bili obremenjem u ■ na materialne dobnn^ ■ stvar je mnoge % doka] I , čas je, da pre^Ka™t:o; da je I razbohoteno jw»Wg■ r®fS»'PS| “‘Zadovoljen JgJ®' slovalnicah I strankam v JgJ% teli- I lahko . tno ni lahko, ker I predvsem » niojcm 1 homesnatih lzUcuto ^ ^ ■ ^Errra.Total £S^"em0K| ANICA.ČAMPA, J-ggg* 1 nja y ”JJda bi naša trgovina \ „Zelun si. da oi »udovoljila po-lahko kar n^h-Jdobili iz klavni-| trošnike in da bi Osebno ce dovolj dobrega mesa^ | L pasi^^vfdVbidobUi k ves maTeriat Seveda si *** 5 F* — ■ PAVLA/OS R^a, GO- | enjska cesta.,,Z >q dvoran0. ■ lica dobila dobr m ^de- ■ sedanja je slaba.P dobiti še ■ Ribnica bi morai ima. ■ sodoben 8°^‘nsk‘:zlc“! Bistrico | mo zdaj sam .^ vozniki naj I bi morali rL^a ki ccsti po- I bi vozili P« ^Sin V slabem I časne je, *>do ***& 1 vremenu, da n . imel I pcSccv. komaj a- I nič zamuda .Leto ^ urQ M. padel sneg, P 3 . zdrav- Ude. Osebno pa^“" 1 in za vso našo družin«. >•< — ■ LOJZE KOČEVAR, uslužbe- | „ icicRE v Semiču. I nc wu bi bilo celotni jugoslo- ■ SSKte^es^;! „n odkrivanju bW‘‘“nj» | 5"^VOdffi^^da| US^rn“a«fva pismo .ova-riia Tita. __ ——i> I UNUL.SKAHA^u«! direktor “ ^etariat p#* I se zato,, oa o‘ F ,e de- ■ na povrne, ladng^g®^ Na- I lavec pn vsem osta^l ^ ^ U loga celotne -e niegO' I Vivru kar zasluzi in i^u J . ^ ■ iavcu, k n^iali smo napaKv ■ , va pravica. DelaU sn 1 /ec z Rakc • ’V vadnici, ki jo na ■ l)i P° - pogrešamo. Upo* 1 Raki najbolj pos dyorano za ■ rabljali bi jo tudi §olskem ■ i- Srfut. 1 bove ielje l?"'““i^i v svojem I so iih tako lepo WP^\. ■ ^asUu „Otroci svobode . / S!k^PS^k^Z-obein- ls^ps^isshž f "10 £ f uVsebujein Prakso .m m^Mi :S*«8i3?iSiJ M %'v^ ■ . FR AN n r*1 r?/s f Lluf^SS^^i I I ^ pl^to&sT^RTvl vlV^ vS°- T$Mnl° fS^sgrS?/^fjSiSS ' fsisf~ssš7 a^s-s# * i mmh9^ frSSjfbv^J' ™atfc J ^ojiT ^leria&*«»/£ f deiavec £ rŽ7e biio ?°čjih !£***> !r0 nove J°*a<5eii Je bi/ t/eiija pl- )Vma 5010 >V»°glikt *t*ko r m ka Ljubih ^OlJK I /Ju: " iians*e *>anj£’ uSužbefl. I /etu j97^ Pr^m daehy Črnom f ,? red ■'° £l!abeti i »*°'aB v w£f delavca /avneh od n eP°st £?dl- Kar Da ° Ustih v *ajniž' P°vejmo «/* “»amo krirezni i .°Saloin p^stankih„txzirati, sk*bi deiavn bn° /e h& pa za j J«*l do*od? 2 najniŽiiŽati Več J efll» *i so »J1* Pa tudfS- °Seb- I I t, niso n/n j J° I F c * ofaso/a r 0 vsaJt DnJi- M CIU skup. M RADO VODENIK, vojak v or&linu, doma iz Kranja: „Delo mladine mora v današnjem času zaživeti. Spomnim se, da smo se v soli učili o delovnih akcijah na-an mater in očetov. Danes so za življenje drugačni pogoji, zato bi se morala mladina drugače udejstvovati. Koliko revnih predelov še imamo v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem. Tu bi se mladi s prostovoljnimi akcijami lahko le-p° izkazali in o življenju naučili marsikaj koristnega. Upam, da bodo to pot mladi Dolenjci v naslednjem letu tudi izbrali TONE JESENKO, sekretar občinske konference Zveze mladine v Brežicah: — „Premalo človečnosti je na svetu. Hotenja nafih narodov izražajo željo po vedno dobrih sosedskih odnosih, po širokem mednarodnem sodelovanju in miru. Naši narodi predobro vedo, kaj je borba za sonce, za svobodo. Tudi moja največja zelja je, da se v Vietnamu konča strašna, umazana vojna, zločin nad ljudstvom te dežele in da bi človek spet postal človek/4 FRANCKA POČRVINA, upokojenka: „Pismo tovariša Tita je prišlo pravočasno. Kot borka se z njim v celoti strinjam. Ne zahtevam, da bi vsi živeli enako, vendar je prišel čas, ko tudi „dekle in hlapci41 nismo le to. Vsi bi morali živeti primerno. Moja največja želja pa je, da bi v naslednjem letu v Novem mestu zgradili dom za ostarele, da bi se v Vietnamu končala vojna, osebno pa, da bi bila zdrava.44 ZAVRTELI BI TE RADI V PRAVO SMER FRANC BALKOVEC, kmet iz te loke: — Želim gospodarski m politični napredek našim krajem, črnomaljski občini in vsej Jugoslaviji. Moja in vseh občanov obkolpskega predela naj-večja želja je, da bi v letu 1973 začela obratovati tovarna na Vi- da bi. mta napovedanih izboljšav za kmeta dobila odraz Pa*frenu* Po mojem bi moralo biti leto 1973 leto dejanj, ne pa besed. mm, osnovne l*S: se prične že ureia nadalje po*da2, "c 1,0 lahko sploh kam x VIDA DOMITROVIC, kon-fekcionarka, Lisca Sevnica: V JetlJ moramo postaviti mladinski aktiv v tovarni končno na noge. Želim, da bi se naSi predlog! bolj upoštevali. Kaj bi lahko vse storili, če bi bila med Ja Povezanost in tudi cTnHr,eSiran0St- Kovtem mesecu pričenjamo seminarje za čla-ne Mjnoupravnj]1 organov, bi jih morali prirediti za vse delavce.44 franc JUVANC, vodja kooperacijske enote pri Agrokombinatu v Krškem: „Koope- 2Hi2n ’da bi P°KtoWB Po-godbeno sodelovanje in da bi mieli uspeh pri delu in denariu ’ da bo ^anilno kreditna služba v Sloveniji in na Do-lenjskei.i dala na razpolago dostavi i«fnihSt^V Za .uresničenje zastavljenih mvesticijskih pfogra- pTuSrV9i3-Vk—u pa upam, da bomo izpopolnili samoupravne predpise tako, da kooperanti še boljši pregled nad ustvarjenim delom.44 •Mf v. vfv. ... I vz8o,WCA VERSTOVŠEK, BrS rSJ1Ca,^ otro.5kcm vrtcu v do v iH*1' v^čakuieni. da se bole tne »Ir uresničile dolgo- Po nnvs vz8°jitcljic in staršev Šem m .Varstvcni ustanovi v na-vednrT *!’ Malčki naJ bi sc za nih vUi od tcsnih in vlaž- ZeiiJ? i sedanjega vrtca, odkiu’v* ne bi vcfi nikogar več ffir1!' 1,0 v n°™"> p»- otroke dovo,J Prost°ra za vse kultura in izobra- ževanje LIKOVNIKI V DUGI RESI V Dugi Resi na Hrvaškem so priredili prejšnji teden razstavo del likovnih amaterjev iz slovenskih in hrvaških občin na obeh straneh Kolpe. Pred tem so bile že skupne foklome, pevske in druge prireditve. NA PODEŽELJE Poklicne gledališke hiše naj „notranje rezerve** poiščejo tako, da bodo čimvečkrat gostovale na podeželju. Manj premier in več gostovanj - to je sklep, ki so ga pred dnevi oblikovali na posvetu o dogovarjanju ravnatelji osrednjih slovenskih gledališč. Menih so, da bi s takim načinom delovanja prihranili tudi marsikakšen dinar, hkrati pa omogočili tudi podeželju oziroma od kulture bolj odmaknjenim krajem, da bi okusilo kulturne dobrine. Ob tem si lahko tudi na našem območju -na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju — poslej obetamo še več vrhunske gledališke kulture. GOSTOVANJE V ČRNOMLJU S komedijo Dušana Jovanoviča „Tuie hočemo - svojega ne damo ali Življenje podeželskih playboyev“ je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko pred kratkim v Črnomlju, kjer so v tej sezoni uvedli tudi gledališki abonma. LE POČASI NA BOLJE Na Dolenjskem manjka predmetnih učiteljev. Ob začetku leta so ugotovili, da polovica vseh učiteljev, ki poučuje na predmetni stopnji, nima ustreznih kvalifikacij. Stanje se počasi izboljšuje: precej učiteljev bo zahtevano izobrazbo doseglo z izrednim študijem, že ob koncu prihodnjega šolskega leta pa bo odšla na delovna mesta na vzgojnoizobra-ževalno področje prva generacija novomeškega oddelka ljubljanske pedagoške akademije. 36. KONCERT Godba na pihala iz Kapel, ki je s 122 leti ena najstarejših v Sloveniji, je priredila že svoj 36. letošnji nastop: minulo soboto je imela koncert v Bojsnem pri Brežicah. Predvideli so tudi že spored za leto 1973, ko bodo igrah po Posavju in na Hrvaškem. Letos so vključili med godbenike precej mladih članov. MIRNA: STOLP POKRIT Dr. Marko Marin je pokril severovzhodni stolp mirenskega gradu. Stolp, preostale ruševine, predvsem kaščo in osrednji del, namerava po načrtih kiparja Janeza Lenassija preurediti v gledališče na prostem. Ruševine, ki sicer propadajo, urejuje na lastne stroške. Pozidavanje ruševin tega stolpa in streha so terjali mnogo naporov. g A JV[ jCtfpTk&ciM«, 13*1. Martin Kopričanec: VOŠČILNICA (tuš, 1972) Zborovska pesem ni »mašilo« Knjigo o spomenikih NOB v novomeški občini je v 1500 izvodih izdal in založil občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu — Pripravljena je tako, da bo dragocen pripomoček pri poučevanju zgodovine NOB v šolah Spominska plošča v novomeški gimnaziji z imeni narodnih herojev Jožeta Slaka, Vinka Paderšiča in Janka Starihe, profesoija Bojana Kraigheija in 48 dijakov in dijakinj ima napis: „Mladi ste šli v boj, ste šli umret za nas, za svobodo — za novi svet“. Tako so se spominu dijakov in profesoijev, ki jim je čas pred tremi desetletji mladim presekal življenjsko nit, oddolžili dijaki in profesorji po osvoboditvi. Takih spominskih plošč, obeležij in spomenikov je območje sedanje novomeške občine polno. Sto in sto in še več jih je, ki z neizbrisnim, v marmor ali čisto navaden kamen vklesanim sporočilom govore sedanjim generacijam o žrtvah naših ljudi za svobodo, „za novi svet“. V nedavnem izišlem zborniku, ki ga je izdal in založil občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu z naslovom „Spomeniki naj govore“, so vsa znamenja v spomin na NOB, padle in žrtve fašističnega nasilja prvič tudi knjižno urejena in opremljena z razlagajočo in pojasnjujočo spremno besedo. Iz uvoda, ki ga je podpisal izdajatelj, je razvidno, da želi zbornik doseči zlasti dvoje: ob spomenikih oživiti tiste dogodke iz časov narodnoosvobodilnega gibanja, ki so bili tako pomembni, da jih je prebivalstvo s postavljanjem spomeniko hotelo ohraniti večno žive in s tem mladim pokolenjem omogočiti, da jim bodo listi domače zgodovine bolj dostopni. To željo je spremljalo prizadevanje, da bi zbrali in obelodanili še neopisane dogodke po spominu še živečih borce, bork, aktivi- stov in drugih prič. „Ker je kolo časa že zabrisalo brazde v spominu ljudi, izgubljata s časovno odmaknjenostjo tudi verodostojnost in natančnost svojo moč, zato smo ta namen le delno dosegli,” menijo izdajatelji-. Čeprav zbornik po izdajateljevem mnenju ni zgodovina NOB na območju novomeške občine, pa je že zaradi preglednosti in skrbne ureditve delo, mimo katerega vsaj v šolah pri Mali kulturni barometer „DELAVNICA LUTK“ - To je naslov prireditve, ki jo je koreografinja Milica Buh pripravila z gojenci baletne vzgoje v Novem mestu in jo bodo obiskovalci videli 30. decembra. Baletni nastop je namenjen predvsem otrokom in njihovim staršem. Knjige Mnogim Novomeščanom dobro znani aktivist in soorganizator osvobodilnega gibanja v dolenjski metropoli, pravnik Marjan Vivoda, sedaj tajnik družbeno političnega zbora zvezne skupščine V Beogradu, je daroval študijski knjižnici Mirana Jarca več sto knjig. To so dela izbrane kakovosti, ki bodo zelo obogatile knjižni fond te novomeške ustanove. Z njimi bodo bralccm in obiskovalcem predstavljene tuje dežele, tuja mesta, običaji, kultura in umetnost najrazličnejših držav. Knjige so v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, francoskem, italijanskem in ruskem jeziku. Poleg knjih je Marjan Vivoda daroval novomeški knjižnici tudi* lepo zbirko topografskih kart, zanimivih zlasti zato, ker so jih vkot specialke) uporabljali med larodnoosvobodilnim bojem, ''osebna zanimivost je. na svilo dtisnjen zemljevid seveme Ita-'!S“ ki so ga med zadnjo vojno .■r..j*,• ^ či signali**. . n rCo* Jožetu Vidicu bodo pri nDrr0 je izdali „Zločin pri Lenartu • zgodba o komandirju VOS, K hkrati agent gestapa. Knjig*1 1 cfl. pripoveduje o boju z dvojnim :e v ti, hkrati pa zajema obdobje vstaj zgornjesavski dolini. uniflib „Veliki petek" je zbirk8. ^aSa slik, vedrih in pretresljivih, 1 NOB. Napisal jo je Hinko v'1 ‘yjnKa Druga knjiga trilogije e(j Trinkausa o zasavskih revirji jflia NOB in štajerskih partizjm,nTone naslov „Brigade s hribov . . ,j0 Ožbolt pa je obdelal življenje -a v narodnega heroja Ljuba Ser knjigi „Sercerjeva odisejada • jnje- Opozoriti velja še na izpoF^ ^ no in razširjeno izdajo knjiga-| v0m teri Stanc Tcrčak pod na ^ „Ukradeni otroci" op««#® m$lco 9.000 slovenskih otrok med n okupacijo. . ./lien#1 Naslovi ostalih knjig, naja za leto 1973: Zvonimir Kuni" „Politika in korupcija v star slaviji", J. D. Sanderson- (jjrtf' ku za hrbtom", Jevgentfa * • p0j-burg: „Podvojite stražo , • jv8ji lack: „Za menoj čudna Pot •.. m Konjev: „Petinštirideseto ^^ Peer Hansen: „Čeprav bi nam nje vzeli". *0 DOLENJSKI UST Stran uredil: IVAN ZOJlflN St. 52 (1187) - 28. decembra 1971 GOSJE PERO — tokrat za bralce 14. decembrd srtid razglasili uspehe našega tokratnega nagradnega literarnega natečaja. Izmed 171 poslanih prispevkov je petčlanska komi9ija izbrala najboljše napisane zgodbe, ki jih bomo poslej objavljali v Dolenjskem listu, pet izmed njih pa je predlo še posebej denarne nagrade, štiri nagrajene zgodbe objavljamo na tej strani, eno pa na sredini •ista (v desnem uokvirjenem prostoru). Nagrade so dobile naslednje zgodbe: 1. »»Človek, ki ga ljubim...« - napisala Marija Nemanič, Lokvica 32, p. Metlika (1000 din); 2. »»Tl rflsi naš... - napisala Nežka Dular, Gubčeva 4, Novo mesto (800 din); 3.-4. »»Po enem letu« - napisala Janja Kastelic, Novo mesto (500 din); 3.-4. »Zadnje slovo v decembru« - napisala Irena Godec, Velika Dolina 11, p. Jesenice na Dol. (500 din); 5. »Obvestili vas bomo« - napisala Joži Petrič, Martina Krpana 2, Ljubljana (200 din). Nagrajencem ponovno čestitamo, bralcem pa Predstavljamo najboljše poslane zgodbe. UREDNIŠTVO LISTA Človek, ki ga ljubim... Človek, ki ga ljubim, že dolgo ne živi več. To je Ivan Cankar. Ne spominjam se več natanko, kdaj sem prvič brala Cankarja, dobro pa vem, da je bila to „Skodelica kave". Knjigo je prinesla domov sestra in nam otrokom ni pustila, da se je dotaknemo. Ko je zjutraj šla v šolo, sem jo vzela v roke, in ker sem bila še majhna, sem počasi zlagala črko za črko. Bila mi je tako všeč, da so se mi Cankarjeve besede močno vtisnile v spomin. Spominjam se, da sem zajokala, ko sem prebrala, kako je odklonil kavo. V mislih se mi je prikazala mati, prav taka, kot jo je opisal Cankar. Videla sem jo stati na stopnicah, v rokah je držala skodelico kave. Da, bila je lepa in zdela se mi je kot moja mati. Res, tudi moja mati je bila podobna Cankarjevi. Prav tako dušo in srce je imela: da nam je otrokom kupila kos torte, je šla nekoč peš iz Novega mesta. Osemindvajset kilometrov je prehodila, vsa zgarana in utrujena. Tako se je žrtvovala za nas. O, kako lepa je bila takrat in kako srečna ob vsakem našem grižljaju! Včasih se mi zazdi, da sem kot Cankar. Prav take težave in prav toliko žalosti sem ji povzročila. Kljub trdemu kmečkemu delu je morala vsak dan peš 5 kilometrov do tovarne. Leta in leta je hodila samo zato, da smo vsi štirje otroci prišli do poklica. Taka je naša mati! Spominjam se takratne revščine; nikoli ne bom pozabila, kakšno krivico sem naredila ma- teri. Kolikor bolj se spominjam razmer, v katerih nas je vzgajala, toliko huje mi postaja ob teh mislih. Mati je dobila prvo plačo. Zaželela sem si čevlje, take, kot so jih imele moje sošolke. Mati, ki nas je hotela razveseliti, je kupila vsakemu nekaj. Vsakemu tisto, kar si je najbolj želel in kar je najbolj potreboval. Meni je kupila čevlje: lepe, črne lakaste čevlje. Ne vem več, kje jih je dobila, vem le to, da jih je kupila bolj poceni, ker so bili ameriški. Kako vesela je bila! Počasi jih je odvijala, kot da bi se jih bala poškodovati. Nič ni rekla, le oči so se ji svetite od sreče. Jaz pa sem jih pogledala in se nakremžila: „Ne maram takih! Te so ameriške, kar nazaj jih nesi!" Mati me je začudeno pogledala in me začela prepričevati, da so lepši od drugih in da so tudi cenejši. Zdaj, se spominjam, so bili tudi meni všeč, toda iz same trme jih nisem hotela. Mati jih kljub temu ni odnesla nazaj. Prepričala me je, da sem jih obula, in vsi so mi zavidali. Pozneje sem jih zelo rada nosila. Še danes se večkrat spomnim na ta dogodek in vedno se kesam, ker sem ji skalila srečo. Le zakaj me je tako lepo prepričevala, zakaj me ni takrat raje udarila? Potem bi mi ta dogodek ne ostal v takem spominu, ker bi vedela, da sem dobila zasluženo kazen. MARIJA NEMANIČ TI NISI NAŠ! Pozvonila sem. Odprla mi je ženska Srednjih let. Na laseh so bili še vidni sledovi navijalk. Bila je močne postave, • ^bujala je občutek varnosti in topline. Le njen obraz me je odbijal. Imela je sive, prodorne oči, ki so tako čudno odsevale sredi gubic, ki so se ji naredile ob nasmehu. Njena usta so se smejala. Te značilne Poteze smeha so se ji zarisale ob očeh, le ta najbolj verni odsev človekove notranjosti, so bile hladne in tako čudno Zlovešče. Peljala me je v kuhinjo. Dva ,^ntka sta se igrala pod oknom. Eden je oil rdečeličen in močan, drugi pa droben, tako Čudno prosojno kožo je imel in tako jf*oboko udrte oči. Starejši, petleten de-j ušček, je navdušeno potiskal aluminijast vlak po tirnicah, mlajši je gledal, rok Pa ni stegnil k igrači. Gospodinja je gotovo čutila moj začudeni pogled, pa mi je mtro razložila: »Veste, ta je zato tako grintav, ker noče jesti!“ In je pokazala na mlajšega. »O, ko bi videli, kako naš Slavko rad je!“ Je Še dodala ter si obrisala roke v predpasnik. Potem je šla v shrambo in prinesla in mleko. Posnela je smetano, jo na debelo namazala na velik kos kruha, ga Posipala še s sladkorjem in ... „Na, boš jedel!44 Starejši fantje stegnil roke, mlajši Pa tudi. Debeli, močni prsti so zgrabili kos kruha in ga zanesli k ustom, druga, robna ročica pa se je povesila, le oči so Se strmele k mizi. >»Ne, ti pa ne dobiš. Prej sem te prosila, Pa nisi hotel!“ sem začula glas poleg be. Deček je povesil pogled in tiho ob-rfoel. Drugi poleg njega je veselo drobil ruh, polizal smetano, skorja pa je obležala ob vlaku. Ker starejše hčerke, moje prijateljice, ni bilo iz trgovine, sem se usedla za ESU 1187) - 28. decembra 1972 mizo in gledala oba otroka. Starejši je ve-1 selo mahal z rokami, mlajši ga je gledal. Potem je gospa prinesla piškote. Iz vljudnosti sem segla po doma narejenih piško-1 tih. Že sem enega nesla k ustom, k6 sem se spet srečala z vprašujočim pogledom) bledega dečka. Vzela sem piškot ter mu ga dala. Nežen smehljaj je preletel njegov I obraz. Večji fant je skočil pokonci,) zagrabil celo pest peciva, ga položil ob sebi na tla in začel jesti. Drugi je počasi I grizljal svoj piškot. Potem je obstal, nekaj časa pomišljal, potem je stegnil roko h kupu peciva na tleh in v naslednjem tre-) nutku že držal v roki piškot. Tedaj se je zgodilo: starejši je stisnil ustnice, udaril I mlajšega po roki, in piškot se je skotalil j po tleh ... „Kaj boš ti, ki nisi naš!“ je še enkrat srdito/pogledal malega, ki je postal samo še bolj bled, še bolj prosojen. V trenutku sem razumela: žena s sivimi očmi ni njegova mati in debelušni deček ni njegov brat. Premajhen je še, da bi sam ostal doma, ko gresta oče in mati v službo, v vrtcu pa je že sedaj prenapolnjeno. Tako ga mama vsako jutro pripelje v to hišo, med te mrzle ljudi. Čudi se, da je tako bled in droban. „Noče jesti!“ ji vsak večer v zboru zatrjujejo vsi, ki stanujejo v tej hiši. On pa se krčevito oklene maminega | vratu in joče. Joče vso pot domov, solze toči doma ob skodelici mleka s kruhom, joče drugi dan, ker ve, da bo spet cel dan sam. Sam sredi igrač, ki jih ne sme prijeti, I lačen ob debelo namazanem kosu kruha, po katerem zaman steza svojo drobno ročico. NEŽKA DULAR Po enem letu Na križpotju so si segli v roke in krenili vsak v svojo smer. „Če si boš premislil, pa pošlji pošto, da bomo skupaj potovali nazaj; „sta še zaklicala Ivan in Franca za Stefanom, ki se je spoprijel z zasneženo potjo brez gazi. „Saj še zdaj ne vem, kako se bom odločil," je kot v odgovor mrmral Stefan. Leto, ki ga je prebil v gozdovih na Švedskem, se mu je zazdelo kot večnost. Kolikokrat ga je stisnilo domotožje s tako silo, da je že zmetal stvari v kovček in hotel odpotovati. Ivan in France pa sta ga vselej pregovorila. „Ne nori,“ sta dejala, „saj veš, koliko si dal za pot! Saj nisi prišel le na uro gledat, fant.44 Tako je zmeraj spet razložil stvari in ostal. Podnevi je po dvanajst ur garal, zvečer pa, ko je legel, je pozno v noč mislil na dom, na Angelco. Včasih je kot živa stala pred njim, drugič spet pa si je dolgo zaman prizadeval, da bi poklical v spomin njeno pravo podobo. Vselej pa so mu v ušesih zvenele njene besede, izrečene ob slovesu: „Tak ne hodi, Štefan, saj sva se komaj vzela.14 Njega je kar obsedlo, da mora čimprej zidati, in še traktor mu je rojil po glavi. Ko pa sta se še z Angelčino materjo ostro sporekla, ga nič na svetu ni moglo več odvrniti od odločitve, da pojde. Z Angelco sta se domenila, da ji bo, brž ko bo zaslužil za vožnjo, poslal karto, da pride za njim. Cez nekaj mesecev pa mu je Angelca pisala, kako je dobila službo v tovarni in da se ji zdi bolje, da ostane doma. Saj bo leto brž naokrog,* pa bosta spet skupaj. Štefanu se je nekakšna temna slutnja vgnezdila v srcu. Razložiti si je ni znal, toda vse do zadnjega dne jo je nosil v sebi. „Ga nam bo pa pošteno nametalo,” je zdajci zaslišal tlas za seboj. Obmil se je in prepoznal soseda Šimca. ele zdaj je tudi Štefan opazil, da se iz gostega mraka spet drobi sneg. „No, kako je kaj tam gori, na Švedskem? “ je pohitel stari Šime, še preden mu je Štefan utegnil odzdraviti. „Si kaj dosti kron prinesel domov? Saj se tam dobro zasluži, ne? “ „Se,“ je pritrdil Štefan, „delati pa je tudi tam treba. Kaj je pa v vasi novega? “ je vprašal in se domislil, kako poredko mu je zadnji čas pisala Angelca. „Eh, novega, kaj bo novega, človek božji!4* je zlovoljno zagodrnjal Sime. „Staro Krecmanko je pobralo pa Jermana je kačja slina uničila, to je vse. Saj veš, da smo sami stari ostali v vasi, mladi ste jo pa po službah in na tuje stisnili. Kot zakleto noče nobeden več za vile prijeti. Pa ti takole povem: nič dobrega se ne bo iz tega bežanja izcimilo. Ko te denar dobi v svoje hudičeve kremplje, si pogubljen. Tako, srečno hodi, jaz bom še do Žagarja stopU.44 Toneta je zapekel očitek starega Šimca, saj je predobro vedel, koliko grenke resnice je v njegovih besedah. Pospešil je korak, da bi bil čimprej doma. Ko je stopil na dvorišče, ga je Muri pozdravil z radostnim laježem. Pogledal ga je in dobro mu je delo, da ga zvesta žival ni pozabila. Poln veselih misli je prestopil prag. V kuhinji ni bilo nikogar, le v velikem piskru je šumel krop. Prisluhnil je: v kamri so se tihi ženski glasovi mešali z glasnim stokanjem. Natihoma je odrinil priprte duri. Ob postelji sta stali Angelčina mati in stara Možetovka. Angelca se je krčevito oprijemala posteljnih robov, njen nabrekli život pa je podrhteval v hudih krčih. „Križana gora,14 je zajamrla stara Možetovka,44 da nas je moglo prav nocoj zamesti! Jejhata, kar takole, brez babice, brez zdravnika .. .44 Uzrla je Stefana med durmi in kriknila: „Bog pomagaj!44 JANJA KASTELIC Zadnje slovo v decembru Bilo je v začetku novembra. Dnevi so bili mrzli, deževni in že precej kratki. Kadar smo v zgodnjih jutrih z dekleti hitele na delo, so nas pogostokrat spremljale zvezde in mesec, ob železniški progi pa so nas žalostno pozdravljala drevesa, uboga, brez listja kakor revež brez tople obleke. Neko jutro, ko sem svojo obleko zamenjala z belo-modro uniformo, kakršne smo nosile praktikantke, in zečela z delom, je v meni posebno pozornost zbudila bolnica v šesti sobi. Ležala je na postelji ob oknu. Njena nočna omarica je bila polna cvetja. Zena je že zdavnaj stopila v četrto desetletje svojega življenja. Njena lica, ki jih je oblivala rahla rdečica, so obkrožali kratki, valoviti plavi lasje. Okrog oči in ustnih kotičkov so se ji že začrtale gube. Njen obraz ni bil lep, pa tudi nelep ni bil. Imela je mirne kretnje in tih, nežen glas. Ko sem prišla v šesto sobo, me je bolnica poklicala k sebi. „Sestrica,44 je rekla, „ali bi mi prinesli časopis? 44 „Seveda bom,44 sem odgovorila, „kakšnega pa? 44 „Delo in Tovariša. Tukaj imate denar.44 Odšla sem do kioska ob bolnišnici in se kmalu vrnila. Bolnica je pregledala večje naslove v Delu, nato pa je vzela v roke Tovariša in od strani do strani podrobno pregledala priljubljeno revijo. Pogledala sem na njen bolniški list. Za trenutek mije zastal dih; zagledala sem oznako, ki je pomenila: rak. Kot omotična sem odšla iz sobe. Kmalu je nad vrati le-te zasvetila lučka. Vrata so bila odprta, zato sem slišala tih, bolesten klic: „Sestra, moje kapljice!44 Sestra je prinesla zdravilo, ki je lajšalo neznosno bolečino. Heptanon, sintetični morfij. „To pomeni,44 mi je preblisnilo možgane, „to pomeni, da je z njo na koncu.44 Ali že ve? Ne, gotovo ji niso povedali, da ji je smrtna obsodba že izrečena. Ne, tega niso mogli storiti. Kasneje mije sestra razložila, da se njena bolezen imenuje sarkom in je zelo težka oblika malignih novotvorb, za katero obolevajo zlasti mladi ljudje, živijo pa Še okrog enega leta. Kmalu sem odšla na drugi oddelek, na bolnico iz sobe št. 6 pa sem pozabila. Sredi decembra je bilo vse pod snežno odejo. Tistega dne je nova plast belih kosmičev pokrila ulice in drevesa. Prisluškovala sem škripanju pod svojimi stopinjami, moje misli pa so pohitele v domači kraj. Pot me je vodila tudi skozi drevored divjih kostanjev. Nehote sem se ozrla v levo. Pogled mi je obstal na črno obrobljenem listku. Začela sem brati. Besede so mi poplesovale pred očmi. Spominjam se, daje pisalo: „Zahrbtna bolezen ... drago mamico ... v 38. letu ... Žalujoči... Končano je. IRENA GODEC «1 DOLENJSKI LIST 11 Leta 1940 je neki angleški strojevodja padel z lokomotive. Pri padcu se ni vidno poškodoval, ko pa je vstal, se mu je zameglilo pred očmi. Prej krepak mož štiridesetih let je tako oslabel, da ni mogel sam niti jesti niti se oblačiti. Izgubil je spolno moč in poželenje, počutil se je starca. Kmalu po nesreči so se pojavili tudi napadi mrzlice in joka. Izgubil je tek in mučila ga je nespečnost. Postal je razdražljiv in prepirljiv. Lasje so mu začeli izpadati, da je bil šest mesecev po nesreči že popolnoma plešast. Skratka, ne pretiravamo, če rečemo, da se je postaral čez noč. Po daljšem počitku in skrbni bolniški negi si je nekoliko opomogel. Spolna moč se mu je povrnila, ne pa tudi poželenje. Na novo mu je zraslo celo nekaj las. Ostal pa je še slaboten in občutljiv, da je pomiloval celo samega sebe. Nekdaj tako možati človek je popolnoma propadel. l a zgodbica nenavadno živo pripoveduje, da staranje in izguba fizičnih in fizioloških s po- STlR/f icojovr PO&AK- VAN«? Dolgo 2e poznamo duhovitosti Kosovih karikatur in ilustracij, saj se avtor že vrsto let vzgojno in „optimistično" udejstvuje tudi v slovenski mladinski literaturi, zlasti še v „risanem branju" za najmlajSe. Sem sodijo tudi štiri nove pobarvanke, ki jih je založila pred kratkim Mladinska knjiga, ilustriral pa Božo Kos. Otroku naredimo veliko veselje, če bo za novoletno darilce dobil poleg škatljice novih barvnikov tudi Kosovo „pobarvanko". sobnosti nista samo posledica velikega števila let. Tega se zavemo šele takrat, kadar govorimo o „prehitro postaranem“ možu ali ženski, „mladi za svoja leta“. Kaj potem vpliva na staranje? Ko bi le o tem kaj vedeli, bi najbrž lahko tudi ukrepali. In če je mogoče staranje pospešiti, lahko upravičeno mislimo, da ga je prav tako mogoče tudi zadrževati, ustaviti, če ne celo obrniti nazaj v pomlajevanje. Ti vznemirljivi obeti privlačujejo danes čedalje več znanstvenega interesa. In po mojem mnenju ni bioloških raziskav, ki bi bolj neposredno in opazno vplivale na človekovo življenje, kakor so prav takšne. Mnenje mnogih gerontologov (zdravniki, ki proučujejo staranje) je zelo optimistično. Dr. Alex Comfort, direktor angleškega zdravstvenega raziskovalnega sveta gerontološke skupine pravi, da ,je resnična možnost bistveno vplivati na življenjsko moč pri visokih starostih ali na življensko dobo ali celo na oboje. Kljub temu daje videti malo veijetno, naj bi javnost in oblasti le uvidele, da možnosti so in da veliko Število znanstvenikov že dela na tem področju.“ Opo-zaija pa, „da nas tako kot atomska bomba v preteklosti ne smejo zalotiti nepripravljene sicer manj vznemirljive, toda na življenje zelo vplivne možnosti, ki jih skriva v sebi biologija prihodnosti. x 1 1 > Gordon Rattray Taylor: BIOLOŠKA BOMBA (prvič izšlo v Veliki Britaniji 1968), izdala Mladinska knjiga v Ljubljani — Prevedla Alojz Šercelj in Metka Šer-celj — Slovarček sestavili Marko Aljančič, _ Primož Schauer in Alojz Šercelj — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje Tudi prof. A. L. D‘Abreu, strokovnjak za srčno kirurgijo, ki je vodil kirurški oddelek birminghamske univerze, gleda na stvar prav tako optimistično. V predavanju leta 1966 v kraljevem društvu za kirurgijo je svojim poslušalcem dejal, da bodo veijetno nekateri izmed njih dosegli 180 let starosti, in to po zaslugi sodobne revolucije v znanosti in medicini. Res je, da na tem področju dela veliko znanstvenikov, mnogo več kot pred tridesetimi leti. Računajo, . da samo v ZDA pospešeno dela na tem več kakor tisoč skupin. Toda vendarle meni, da je dr. Comfort kljub vsemu preveč optimističen pri izjavah, da bomo, recimo, „najkasneje v dvajsetih letih razumeli bistvo glavnih procesov staranja pri človeku44. Kolikor vem, je današnje stanje raziskav takšno, da bi lahko rekli: vse je pripravljeno za naskok. Bistva ftmnti pa rtficd —------------------------------ Branka Jurca: RODIŠ SE SAMO ENKRAT - Izdala Mladinska knjiga 1972 — Risbe in oprema knjige Božo Kos — 182 strani problema so se lotili mnogo jasneje kot prej, vendar niso naredili še ničesar, kar bi nas pripeljalo k njegovi rešitvi. V ta-ldh trenutkih je optimizem nekaj vsakdanjega, toda fiziološki problemi se kasneje mnogokrat izkažejo za bolj zapletene, kot bi človek pričakoval. Že prej navedena Comfortova prerokovanja nam pojasnjujejo, da bi bil problem lahko dvojne narave. Najprej bi naj upali, da bodo podaljšali življenjsko dobo, tako da bi ne umirali pri današnji poprečni starosti sedemdesetih let. Morda bi lahko živeli več sto let, kakor je živel Metuzalem, seveda pod pogojem, da bi se izognili nesreči ali bolezni. Potem bi morali — in tu je morda največ upanja — odkriti obrambo pred pojemanjem življenjske sile in prožnosti. To se namreč sedajzačenja že pri dvajsetih letih, v nekaterih stvareh pa že z rojstvom. Tako bi torej ostali „mladi44 do pozne starosti, ne da bi se nam podaljšala poprečna življenjska doba. Toda še vedno je negotovo, ali sta to resnično dva problema ali le dva različna pogleda na isti problem. Če hočemo dobiti nekaj vtisov, kaj vse bi bilo potrebno za preprečevanje starosti, si pobliže oglejmo nekatere procese staranja ... Tata je bil doma, sedel je na stolici in se pozibaval. Jaz sem edela v njegovem naročju. Ogenj v štedilniku je prasketal. Snežilo je in večerilo seje. Oče je prižgal pipo in puhnil moder dim vame, v uho in v lice. Odmaknila sem se in ga pogledala: tatove temne oči so sijale naravnost vame. Brki pod nosom so bili poravnani, čopaste obrvi so se vzpele v dva loka, oči so se mi nasmihale. „No, punče, me imaš kaj rada? “ Pogledala sem ga še enkrat. Tata me ima rad! Privila sem se mu in rekla: „Imam!" „Že, že, ampak koliko? “ „Tolikooo!“ sem rekla in zapote-gnila na široko o. „Jaz bi pa rad vedel, koliko! Povej! Za tvoj las? “ Ozrla sem se za njim. S pleč mi je vzel tanek svetel las, ki mi je izpadel, in mi ga podržal pod nosom. „O, ne! Več!“ „No, punče, koliko? Za ta moj prst? •“ Pogledala sem za njim, kje ima mero. Skrčil je kazalec in mi ga pomolil pred oči. Porinila sem prst in roko od sebe in povedala: „Več, več, več!“ Oče pa znova: ,,Koliko, punče? Za ped? “ „Kje je ped? “ sem vprašala in se ozirala za očetom. Tata je razprl palec in kazalec in mi pokazal, koliko meri njegova ped. Ali ped je ped, ljubezen pa je lju- bezen, ne da se meriti ne z lasom, ne s prstom in ne s pedjo. „Več!" „ I „A koliko? To bi rad vedel? Vzpela sem se na noge, stegnila seffl se visoko, tudi roke sem stegnila in zaklicala: „Do zvezd!" Klecnila sdsem. Tata me jc požgečkal in zasmejala sva se. Bila sem zadovoljna. Do zvezd! „O, ti moje punče!“ Tata se je ozri skoz okno. Še vedno je snežno. „Ohoho!“ je rekel oče. „Kak° do zvezd? Zunaj sneži... Poglej!4 Pogledala sem še jaz skpz okno. Zagledala sem snežinke. Neslišno naletavale. Nisem se pustila. „Vseeno do zvezd!" Nevidno predivo mraka in no nas je zapredlo v molk. Tata J® postavil stolico trdno na tla in po*®" dil na drugo koleno še Cirila. O®* sva jahala na očetovih nogah v sne ni metež. .-i „Zdaj pa zapojmo!" je predlag« oče. „No, katero? " je vprašala mama. „Tisto: Pozimi pa rožice ne cveto." In smo jo zapeli: Pozimi pa rožice ne cveto, kaj pa, oj dekle, za pušeljte* bo.'.. Bila je ta pesem, potem pa so * zvrstile še druge. Imeli smo se tV* V drugi polovici leta 1944, ko sem bil v štabu VII. korpusa šef oddelka za zvezo, smo na tem področju uvedli marsikaj novega. Tako na primer smo potem, ko smo od Glavnega štaba NOV in POS prejeli večje število radijskih postaj s srednjim dosegom, organizirali celo prisluškovalno službo. Njena naloga je bila, da spremlja sovražnikov radijski promet. Ker je bil tudi sovražnik dostikrat nepreviden, smo večkrat prišli do zelo dragocenih podatkov in jih takoj posredovali ožjemu delu štaba. Zlasti koristni so bili taki podatki v primerih, ko je sovražnik odkril svoje načrte v zvezi s kakim vdorom na naše osvobojeno ozemlje. Njegove akcije so se izjalovile, saj so ga naše enote lahko pričakale na zanje primernem zemljišču, mu prizadejale občutne izgube in ga pognale nazaj. ' Takrat smo že imeli dobro razvejano telefonsko omrežje. Toda slišnost je bila šibka. To pa ne zaradi slabega telefonskega materiala, ampak zaradi raznih izdajalskih skupin, ki so krožile po osvobojenem ozemlju, in tudi posameznikov, ki so prisluškovali našim telefonskim pogovorom in prekinjali telefonske linije. Prišli pa smo jim hitro na sled, jih polovili ali pa tako prestrašili, da si kaj takega niso več upali početi. Pri obnavljanju telefonskih zvez smo naleteli na velike težave. Ker nam je primanjkovalo telefonske žice, smo se morali zadovoljiti z zasilnimi rešitvami. Nekje smo dobili večzuno žico, ki smo jo razpletli in napeli po drevju. Izolatorjev nismo imeli in smo namesto njih uporabljali vratove razbitih steklenic. Dokler ni zapadel sneg, je še Po?re?ni medved, pijana Zgodba iz knjige „KLICE GLAVNI STAB" - Izdal odbor za pokroviteljstvo nad kurirji in vezisti NOV Slovenije pri Združenem PTT podjetju Ljubljana — Urednik in avtor uvoda Stanko Petelin — Tehnični Urednik in oprema Tatjana Pust — Tiskala Tiskarna PTT v Ljubljani 1972 Občine, nas je sovražnik presenetil ne po zaslugi nekih izdajalskih domači* in smo se morali hitro umakniti Čez ** . nazaj v Kočevski Rog. Ob tej prilož110*^ ta telefonist izgubil ves navoj telefons kabla. Izguba je telefonista zelo ne toliko zaradi tega, ker smo gfl P^o ošteli, kot pa zato, ker je sam vedel, zelo nam primanjkuje telefonskega 1,1 riala in kako nujno nam je potreben. Napako je hotel kar sam popraviti- N* ^ mur ni povedal, kaj namerava storit?’0 je tudi za dovoljenje ni nikogar vprašal. * e naslednjo noč skrivoma zapustil tab?t„yjl in se napotil proti Novemu mestu. U® se je tik pred sovražnikovim bunkefl®^ Tam je prerezal telefonsko žico, jo 1 q£j navijati na motek in se počasi oddaljev ^ nevarne bližine sovražnikove posadiK bunkerju. Bil je že kakih dvesto ^ stran, ko se je nepričakovano srečal z niobransko patruljo. Ce bi zbežal, bi st*e li za njim. Zato je ostal tam, kjer je bil. dajal opravka s svojo žico. & Ko so domobranci prišli do njega, . vprašali, kdo je. Odgovoril jim je. ' yeJ telefonist, da popravlja linijo in daje ' ^ moker. „Kaj ti moremo zato,“ so mu domobranci in odšli naprej, naš tele 10 pa je nadaljeval začeto delo in se ob nekako šlo, toda pozimi so se nam tanke žice pod težo snega nenehno trgale. Kaj sedaj? Dolgo smo razmišljali, nato pa sklenili poskusiti nekaj posebnega: železno in aluminijasto žico, vendar precej debelejšo kot sicer, smo potegnili in pustili kar na tleh. Kot nalašč je že naslednjega dne zapadel nov sneg in jo pokril. Z velikim strahom sem poklical korpusno telefonsko centralo in telefoniste povprašal, če imajo zvezo z divizijama in kakšna je slišnost. Napeto sem pričakoval odgovor in zdelo sc mi je, da je pretekla cela večnost, preden sem spet zaslišal telefonistov glas. Ko mi je odgovoril, da zveza izvrstno deluje in da je tudi slišnost zelo dobra, smo se v odseku za zvezo molče spogledali. Kar verjeti nismo mogli, da bi to bilo res, saj žica, ki jc ležala pod snegom na tleh, sploh ni bila izolirana. Kako je to mogoče? Saj je vendar splošno znano, da je zveza po golih žicah, ki sc dotikajo tal ali drevja, nemogoča. Pojav smo si razlagali tako, daje žica zelo hitro zarjavela in da je bržkone rja odigrala vlogo nekakšne izolacije. Vsekakor teh naših izkušenj ne bi kazalo zanemariti. Pa tudi sicer je bilo življenje naših zvezdnikov zelo razgibano, polno najrazličnejših dogodivščin in nepričakovanih doživetij. Nekaj posebnega je v tistih dneh doživel tudi eden od naših korpusnih telefonistov (njegovega imena se, žal, ne spominjam več), rešila pa ga je le izredna hladnokrvnost, Ko so enote VII. korpusa napadle 12 DOLENJSKI LIST St. 52 (1187) - 28. decembTfl gornja ilustracija in odlomek „Božična loterija" sta iz knjige ftLOVEK IN HAZARD" J. Gizyckega in A. Gornyja — izdala Mladinska knjiga 1972, 387 strani. Prevedel Boris Verbič, \ Prepesnil Jože Smit, uredila Breda Konte, opremil Julijan Mi čOtlČNA LOTERIJA- Čič verze Miklav- Ne razredne ne blagovne loterije večinoma niso veljale za čezmerno napete hazardne igre, čeprav so žrebanja, dvigi dobit* kov in nesporazumi glede srečk udeležence precej razvnemali. Zdaj so takšne loterije v večini dežel zmerne igre, ki zahtevajo sistematičnost in potrpljenje. b Prve igralske strasti pač ne mo-* rejo potešiti mesečna ali še redkejša žrebanja, čeprav sodelujejo na primer Spanci — pri njih so večje loterije prepovedane — tudi v preprosti loteriji nadvse temperamentno. V Španiji je polno majhnih loterij, v katerih žrebajo dobitke skoraj vsak dan. Najbolj priljubljena je že tradicionalna denarna loterija za božič. Glavni dobitek znaša 30 odstotkov vsega izkupička od prodaje — to je decembra 1959 dalo kar 30 milijonov pezet (88 milijonov novih dinarjev). Dobitnik druge premije prejme polovico prve; ostanek izkupička so tolažilne nagrade. Nekaj tednov pred žrebanjem se poloti Špancev prava loterijska obsedenost;višek doseže na božični večer, preden ljudje izvedo za božične milijonarje, ki postanejo nato — zaradi takšne redke obdaritve — junaki TUDI KMETU MOŽNOSTI! Treba je doseči, da bo znanje branja in pisanja služilo dvigu kulture, da bo kmet prišel do možnosti uporabiti to znanje branja in pisanja za izboljšanje svojega gospodarstva in svoje države. LENIN BISTVO: NAVADITI OTROKE „Bistvo problema je v tem: navaditi mlade ljudi, otroke, da vidijo v knjigi neločljiv del svojega življenja. Imamo kraje, kjer je še potrebno storiti vse v tej smeri. Prišel sem v občinsko hišo neke majhne vasi in v nji pišem te vrstice; tu odrasli ljudje berejo samo časnike in v njih zgolj krajevne novice ter članke o kriminalnih dogodkih, nikjer pa ne berejo knjige ... Sanjarim o tem, da bi bila vsaka občinska knjižnica urejena tako, da bi malčke privabljala, nikar pa odbijala ... PAUL HAZARD dneva in praznika. Povsem podobno je tudi v Argentini. Neka povest nam opisuje loterijo takole: ... Žrebanja državne loterije — imenujejo jo narodna loterija — so v Buenos Airesu vsak teden, v večjih podeželskih mestih pa celo vsak dan. Glavni dobitek znaša sto tisoč pezo-sov, zato dobi že imetnik desetinke srečke deset tisoč pezo-sov. Od izplačanih^ dobitkov je treba plačati pet odstotkov davka — razen od tistih dobitkov, s katerimi je igralec dobil samo povrnjen vložek. Dobitke je mogoče vnovčiti vsepovsod: v vsakem kiosku, v vsaki briv-nici-vsi hočejo pri prodaji srečk seveda kaj zaslužiti. Tudi v Argentini poznajo „Loteria de Navidad“ - božično loterijo. Kdo zadene glavni dobitek, „La Grande“, prejme v Argentini neveijetni znesek; štiri milijone pezosov. Seveda pa je takšna srečka zelo draga. Pri tej loteriji sta dve žrebanji, A + B; v vsakem žrebanju znaša glavni dobitek dva milijona pezosov; posebne kombinacije omogočajo udeležbo pri obeh žrebanjih. Cene takšnih kombinacij so seveda spet višje kot cene srečk za enkratno srečanje. Žrebanja so javna, navzoči so zastopniki oblasti, za štetje uporabljajo avtomate. Težko bi bilo dokazati takšno sleparijo. Te Božične loterije nikakor niso iznašli v Argentini, vendar so jo tu najbolj izpopolnili. Spretna, dražljiva reklama spod- bode celo berača k nakupu srečk, saj so Argentinci — prav tako kot sploh vsi južnjaki — nagnjeni k hazardiranju, drznosti Jn pustolovščinam. Včasih so celo berači zadeli znatne dobitke; vendar nam statistike dokazujejo, da zaradi tega niso opustili poklica. Ni Še bilo srečneža, ki bi se - ko je zadel glavni dobitek — lahko izmaknil navalu časnikarjev. Fotografije, poročila o uresničenih sanjah, morda končno celo sklenitev zakona ali ustanovitev podjetja — vse to objavljajo časopisi in s tem spodbujajo vsakega bralca k nakupu srečke. V božičnem času se loti ljudi prava obsedenost, ki jih žene k nepremišljenim korakom. Zakaj cena takšne srečke znaša skoraj vso mesečno plačo povprečnega nameščenca. Zato kupi često kar po deset ali dvajset ljudi skupaj četrtinko ali celo samo osminko srečke. Vsak pa hoče sodelovati in „La Grande“ prevzema vse misli in vsa srca. Vsepovsod nestrpno pričakujejo izid žrebanja kljub izvrstni organizaciji, zaradi katere izidejo seznami dobitkov že eno uro po žrebanju. Poleg uradne loterije pa cvete tudi ilegalna — vendar je vsem dostopna in je celo nič ne skrivajo - tako imenovana „quine-la“. Oblasti je že ves čas trpijo Zato, ker jim ustreza, da delavci ob tej loteriji pozabljajo na boj za obstanek in na svojo revščino. Ilustracija Nore Lavrinove v knjigi Th. Hardyja „Daleč od ponorelega sveta“ Mejjleiti ho?,megleno jutro „Najbolj zasebna, skrivna, preprosta poroka, kar jih je mogoče imeti/1 . Tako je rekla Bathsheba Oaku zvečer rtekaj časa po dogodku prejšnjega poglavja in Oak je debelo uro tuhtal, kako bi mogel do pičice izpolniti njeno željo. „Posebno dovoljenje - pač, dobiti moram posebno dovoljenje,“ si je dejal nazadnje. „No, prav: prva stvar je posebno dovoljenje.** Nekaj dni pozneje je Oak sredi temne noči s skrivnostnimi koraki zapustil vrata škofovega namestnika v Casterbridgeu. Na poti domov je zaslišal pred seboj težke stopinje, m ko je možaka prehitel, je ugotovil, da je Coggan. Skupaj sta prispela do vasi in še do stezice za cerkvijo, kije vodila proti koči Labana Talla; zadnji čas so ga namreč nastavili za cerkovnika in bil je še zmerom v smrtnem strahu ob nedeljah v cerkvi, ko je slišal, kako se njegov samotni glas lovi med nekaterimi trdimi besedami psalmov, kamor se mu nihče drugi ne upa slediti. „Pa lahko noč, Coggan,“ je rekel Oak. „Jaz bom stopil todle.“ „Oh!“ je dejal Coggan presenečeno. „Kaj pa se nocoj dogaja, če je dovoljeno vprašati, gospod Oak? “ V teh okoliščinah bi bilo precej tesnosrčno, če Cogganu ne bi zaupal, saj je bil Coggan zvest kot zlato ves čas, ko je bil Gabriel zavoro Bathshebe tako nesrečen; in Gabriel je dejal: „Znaš varovati skrivnost, ‘ ;an? “ Preskusil si me in veš, da jo znam!“ „Saj, res sem te preskusil in vem. No torej, gospodarica in jaz se misliva jutri zjutraj poročiti.** „Ta je pa dobra! Pa se mi je včasih kar nekam zdelo, da bi se utegnilo kaj takšnega naključiti; prav zares da. Ampak da sta tako molčala! No da, saj se me to pravzaprav njč ne tiče; in želim ti z njo vso srečo!** „Hvala, Coggan. Povem ti pa, da si jaz nikakor nisem želel tega groznega skrivanja in . nobeden izmed naju si tega ne bi želel, če se pač ne bi dogodile nekatere stvari, zavoljo mala 'm dnu dtgedlvtfme vrnil v taborišče z novo zalogo zjutraj kabla. Dr,P°fodelc. ki smo mu bili priče v drugi veiia 101 !eta *944 nekje pri Podturnu, tudi Čali ZvPisati' smo x mimo te vasi vrane n -x^eV8^* R°8» je v bližino naše kolo-in -_e ,a*:ovano padla sovražnikova mina ine glasnim P°k°m razletela. Neposre-ttula S*CCr n* P0vzr°Čila*~ toda naša Jc nosila radijsko postajo, sc je 8trmin JC ta^° ustra5ila» da je planila po Do n u I^vzdo^> 90 prekucnila in se valila t_ Pobočju, dokler ni treščila v prepad in 'SftvS V prepričanju- da ie mula na. jv radlJska postaja pa zdrobljena, smo Pot v Poljane, kjer smo legli k ske^ nam -*e tako mule kot tudi radij-nič j0slaje'toda preostalo nam res ni prav kov- rU8cga’ k°t da sc pomirimo z nepriča-ano izgubo in skušamo tako ali drugače gostiti TOcl v naših zvezah, nov ° nas *iutrfti mulovodec zbudil z Koč^0’ x »mrtvu‘‘ mi|la pase ob robu *no*IT^jC®a ^°&a’ mu kar verjeti nismo muf' 7 nUi smo P°konci in pohiteli proti bom ,‘maJo nas jc, v kakšnem stanju muli° naS1‘ rudijsko Postajo. Ko smo se Zbližali, smo najprej ugotovili, da je ragoceni tovor Še vedno na njej. Od zunaj ni bilo viaeti nobenih poškodb, toda vedeli smo, da jc aparatura silno občutljiva in zato ni nihče pričakoval, da jo bomo našli v uporabnem stanju. Lahko si je predstavljati naše presenečenje in zadovoljstvo, ko smo postajo vključili in ugotovili, da dela in da ji prav nič ne manjka. Ko smo od začudenja spet prišli k sebi, smo se začeli objemati. Pa tudi na mulo, ki nam je tako daleč sledila in sc vrnila s celo postajo, nismo pozabili. Čeprav je bilo takrat silno težko priti do koščka kruha, smo ga le našli toliko, da je tudi mula lahko občutila naše veselje in hvaležnost. Včasih pa nam jo je kaka mula tudi zagodla. Tako je bilo takrat, ko smo počivali v Podhosti. Počitek je trajal le nekaj ur, nato pa jc prišlo povelje, naj se pripravimo na premik. Spet smo na mule natovorili našo opremo, toda opazili smo, da sc ena izmed njih zelo čudno vede. Le stežka je stala na nogah in kar naprej jc padala na kolena. V6C je kazalo, da jc bolna in da je ne bomo mogli vzeti s seboj na pot. Skušali smo ji pomagati na noge, pri tem pa smo ugotovili, da ji iz gobca smrdi po tropinah. Potemtakem mula ni bila bolna, ampak pijana! Mula je namreč jedla tropine, kijih je bil kmet, pri katerem smo sc ustavili, pripravil za kuhanje žgai\ja. Nič ni pomaga- lo in mulo smo morali pustiti pri kmetu, da se je streznila, v novo taborišče pa smo jo lahko pripeljali šele naslednjega dne. Ko se je približala zima, sc je štab VII. korpusa umaknil v barake, ki so jih bili zanj postavili v Kočevskem Rogu. Ukazano nam je bilo, naj zelo pazimo na to, da nas ne bi kdo odkril. Zvečer smo legli k počitku, bedele so le straže. Približno opolnoči pa je nenadoma odjeknil oster strel iz puške. V hipu smo bili na nogah, dežurni oficir pa nas je takoj zatem poslal na položaje. Prepričani smo bili, da nas je napadel sovražnik. Tudi stražar, ki je ustrelil, nas je opozoril, naj bomo previdni, ker se v kuhinji nekaj premika. V strelcih in z napejcnimi puškami v rokah smo se od vseh strani približevali kuhinji. In kaj smo tam zagledali? Medveda, kako hlasta po kravjem stegnu, ki je bilo obešeno na bukovo vejo. Kei je bilo meso previsoko, da bi ga mogel doseči s tal, se je postavil na zadnje noge in poskakoval, da bi z gobcem zgrabil meso To sc mu ie tudi posrečilo. Pod njegovo težo, ko je z zobmi zgrabil meso, nato pa telebnil po Ueh, se je bukova veja zlomila, kravje stegno pa se je snelo. Ko smo videli, da bomo ob meso, če ne bomo odločneje ukrepali, smo začeli med- veda obkoljevati in ga odganjati, toda mrcina se ni in ni hotela odstraniti. Šele potem, ko smo mu prišli že prav blizu in se je čutil neposredno ogroženega, je pustil meso in odhlačal v gozd. Naši poglavitni sovrašniki pa so seveda bili Nemci in domobranci, ne pa pijane mule in požrešni medvedi. Vsi do zadnjega so nam poskušali prizadejati kar največ škode. To smo opažih tudi pri zavzetju Kočevja. V stavbi, kjer so Nemci Še malo poprej imeli svoj štab divizije in center za zvezo, smo v kletnih prostorih odkrili akumulatorje, ki so bili verjetno povezani s tempirano bombo. Takoj smo ugotovili, da so bili akumulatorji v kratkem stiku in da utegne vsak hip priti do eksplozije. Nemudoma smo prekinili obtpk in s tem preprečili, da ni vsa stavba zletela v zrak. Ko smo tako krepko držali v rokah vso kočevsko dolino, smo skušali uporabiti v naše namene tudi stalne telefonske linije vzdolž proge Kočevje-Ljubljana. S telefonskim aparatom smo se priključili na linijo in takrat se je nepričakovano oglasil železniški prometnik iz Ljubljane, nas prijazno pozdravil, nam zaželel hitrih uspehov in izrazil upanje, da bomo v kratkem že v Ljubljani. Po tej zvezi smo še istega dne dobili iz Ljubljane tudi podatke, kako se sovražnik pripravlja na odhod iz mesta in kako s svojimi zaJČitnicami zaseda položaje pred seboj. Vendar mu fudi to ni pomagalo. Nekaj dni zatem so ga naše enote pregnale tudi od tod in vkoiakale v Ljubljano. FIIANC DOLŠEK kaienn veseia svatoa res ne oi oua primerna. Bathsheba si žeh iz vsega srca, da ne bi bila vsa fara v cerkvi in jo gledala - kar se tega tiče, je vsa živčna in prestrašena - in ubral sem to pot, da ji ustrežem.** „Aha, že razumem; in najbrž bi moral reči, da imaš čisto prav. Zdaj boš pa stopil k cerkovniku.** „Da; če hočeš, greš lahko z mano.“ „Bojim se, da bo vse tvoje prizadevanje, da bi stvar prikril, bob ob steno,“ je rekel Coggan, ko sta šla po stezi. „Labanova stara bo v pol ure raztrobila novico po vsej fari.** „Pri moji veri, da res; na to pa nisem pomislil,“ je rekel Oak in se ustavil. „Ampak bržčas mu vendarle moramo povedati nocoj, ker dela daleč proč in odhaja zgodaj do-mov.“ „Veš, kako se bova stvv* lotila? “ je rekel Coggan. „Ja . .m potrkal in rekel, da bi rad „pregovoril z La-banom, naj pride malo ven, ti pa se drži zadaj. Ko bo prišel ven, mu lahko poveš, kako in kaj. Njej niti na misel ne bo prišlo, zakaj bi jaz rad z njim govoril. In izmislil si bom nekaj malega o delu na kmetiji, da stvar prikrijemo.** Zdelo se jima je, da je ta načrt kar izvedljiv; in Coggan je drzno stopil naprej in potrkal na vrata gospe Tallove; gospa Tallova sama je prišla odpirat. „Ifcd bi spregovoril besedo ali dve z Labanom.“ „Ni ga doma in-ga ne bo pred enajsto. Potem ko je zaklenil cerkev, je moral v Valbup', bom že jaz namesto njega opravila. “ „Bojim se, da ne. Počakaj trenutek. “ In Coggan je stopil za hišni vogal, da bi se posvetoval z Oakom. „Kdo pa je s teboj, he? “ je vprašala gospa Tallova. „Samo prijatelj,“ je odvrnil Coggan. „Povej ji, da bi ga gospa rada videla jutri ob desetih pred cerkvijo,“ mu je prišepetal Oak. „Priti mora zanesljivo in v zakmašni obleki.** „Obleka naju bo izdala tako zagotovo kot amen v očenašu!** je rekel Coggan. * „Ne gre drugače,“ je odvrnil Oak. „Povej ji.“ Coggan je torej sporočil, kar mu je bilo naročeno. „Povej mu, da mora priti, pa če bi padale ošpičene prekle z neba,“ je dodal Jan. „Gre za zelo važno stvar. Dejstvo je, da ga gospa potrebuje za pričo, ko bo podpisovala pogodbo o deležu pri gospodarjenju z nekim tukajšnjim posestnikom za dolgo vrsto let. No, za to torej gre, zdaj sem ti povedal, mamka Tallova, pa ti ne bi, veš, če te ne bi imel tako obupno rad.“ Coggan je izginil, preden jc mogla še kaj pozvedovati, in potem sta obiskala vikarja, pa tako po tihem, da ni zbudilo prav nobene zvedavosti. Gabriel je odšel nato domov, da bi se pripravil za jutrišnji dan. TENIS Novomeščani so daleč najboljši na Dolenjskem. Tudi v slovenski ekipni uvrstitvi od časa do časa dokaj dobro uspejo. Toda to je bolj posledica tega, da slovenski tenis ni množičen. Dokaz za to najdemo že v samem Novem mestu, kjer isti igralci brez treninga še vedno brez težav premagujejo mlade, ki pa jih tudi ni veliko. Brez trenerjev in brez igrišč ni mogoče pričakovati uspehov. SMUČANJE Črmošnjice so pred leti dale novo spodbudo za organizacijsko okrepitev dolenjskega smučanja. Najmočnejše je društvo v Novem mestu, ki ima v svojih vrstah več dobrih mladih smučarjev. Pri članih seveda ni mogoče pričakovati enakovredne borbe z najboljšimi Slovenci, zato pa nekateri pionirji posegajo po visokih uvrstitvah tudi v najmočnejših konkurencah. GLASOVNICA Točen naslov St. 5? (1187) - 28. decembra Leona Štuklja pri današnjem sistemu in vrednotenju športa na Dolenjskem bržkone ne bomo nikdar več imeli. Toda - pozor! Mlada Maja Dokl je najboljša jugoslovanska DOLENJSKI UST Po svetu tako priljubljen šport -spomnimo se samo velike dirke po Franciji in bajnih zaslužkov najboljših - pri nas ne more priti na zeleno vejo. Na Dolenjskem pravih tekmo- Športna bilanca leta 1972 OBRAČA SE.BBnAfiA - OBRNE SE M NE Spet se je obrnilo leto, spet se sprašujemo: kje je mesto dolenjskega športa? V olimpijskem letu, ko so v japonskem Sapporu in nemškem Munchnu kot za šalo postavljali najboljši športniki neverjetne rekorde in pobirali zlata odličja - dvakrat smo se razveselili tudi Jugoslovani - na Dolenjskem niti pomislili nismo, da bi mogli imeti tudi olimpijske kandidate. Pri nas smo že zelo zadovoljni, kadar uspemo v republiških okvirih, na kaj več si niti misliti ne upamo. Možnosti za delo so se sicer v zadnjem letu povečale; saj smo dobili nekaj novih igrišč, tudi denarja je bilo za športno dejavnost na voljo več kot prej. Ne moremo reči, da ni napredka, toda če napredujemo vsako leto le za korak, medtem ko drugje napredujejo za dva ali tri, potem pri nas zaostajamo! Najhuje je, da je v veliko primerih še vedno miselnost, češ: »Kaj bodo tisti, ki delajo v športu...« A upanje za naprej ostaja - letos smo dobili na Dolenjskem nekaj Bloudkovih priznanj, šolska športna društva so med najboljšimi v Sloveniji, talentov imamo dovolj. Po tretji konferenci ZKJ v Beogradu lahko pričakujemo, da bosta šport in telesna vzgoja tudi na Dolenjskem deležna večje moralne in denarne podpore. Le eno z drugim lahko prinese občutnejši napredek! ROKOMET Rokomet je na Dolenjskem gotovo najbolj kvaliteten šport. To je v letu, ko je Jugoslavija dobila zlato olimpijsko odličje, še posebej razveseljivo. Sevniška moška in brežiška ženska ekipa sta v drugi zvezni ligi, Brežičani in Ribničani igrajo v slovenski konkurenci. Ce bo v spomladanskem nadaljevanju sezone ostalo po starem, bomo lahko zadovoljni z uspehi. ATLETIKA Široko zaledje v šolskih športnih društvih daje lepe obete, da bo kraljica športov spet dobila nekdanjo veljavo. Zal ni prave kvalitete, izjema je Novo mesto. Napredujejo tudi v manjših krajih, še posebno opazen je skok v Črnomlju. Ce bodo uresničili zamisel o močnem klubu v Novem mestu, potem so možnosti, da bo dolenjska metropola spet uživala nekdanji soloves. KOŠARKA pionirka! Bomo znali izkoristiti njen velik talent? Težko je verjeti, saj nam manjka strokovnjakov. Tudi brežiška moška vrsta je pod vodstvom prizadevnega Senice lepo napredovala. PLAVANJE Brat in sestra, Andrej in Branka Škafar, imata vrsto slovenskih in tudi jugoslovanskih rekordov med mlajšimi pionirji (Branka v B kategoriji). Krški plavalni klub se je usmeril v delo z najmlajšimi, saj ima med 56 tekmovalci veliko večino mlajših pionirjev in pionirk. To je edina mogoča usmeritev: v svetovnem plavanju podirajo rekorde le še - otroci. ODBOJKA Vzpon in padec, kakor kje. Novo-meščanke se borijo za slovenski naslov, v Brestanici je ta šport razpadel. Novomeščani so pomladih ekipo in se jim obetajo boljši časi -Trebanjci bodo bržkone izpadli iz lige. Ta nekdaj tako popularen šport je zadnja leta izgubil skoraj vse gledalce. Preobrat lahko pomeni zad- Še pred dvema letoma je bila to na Dolenjskem igra nekaterih zanesenjakov - danes je to šport z največjim napredkom. Novomeščani so se v slovenski ligi že prvo leto uvrstili v sredino lestvice, Metličani so bili prvi v drugi slovenski ligi in bodo, močno okrepljeni, v novi sezoni startali na prvo mesto v slovenski B ligi, Kočevje pa se tudi bori za vrh v drugi slovenski ligi. NOGOMET Ta f »rt na Dolenjskem nikakor ne more zaživeti. Životarjenje so letos prekinili nogometaši Brežic, ki so krepko prvi v podzvezi in imajo vse možnosti, da se uvrste v drugo slovensko ljgo. Zal, tudi nekatere obetajoče ekipe mladincev ne poživijo dolenjskega nogometa, ki se že vrsto let bori s težavami. Bržkone tudi brežiške lastovke še ne morejo napovedati pomladi te igre pri nas... GIMNASTIKA ftja, izredno pametna odločitev: odbojko so preselili v dvorane! KOLESARSTVO valcev ni, imamo pa nekaj klubov, ki združujejo zlasti mlade kolesarje, ki nastopajo na dirkah turistov. Prizadevna vodstva imajo zlasti v Sevnici in Novem mestu, od koder tudi pošiljajo največ tekmovalcev in kjer so tudi pripravili največ tekem. NAMIZNI TENIS Hudo nazadovanje: samo še v Novem mestu je kolikor toliko sposobna ekipa, ki pa brez zaledja in brez pravega treninga tudi izgublja stik s slovensko elito. Novomeščani bodo najbrž še letos izpadli iz lige, problemi pa tarejo tudi Sodražico. Skoda, da v Kočevju, kjer so včasih imeli dobre igralce, zdaj ni več solidne ekipe. SPEEDWAY Večkratni državni prvak Babič je prenehal že pred leti, lani se je poslovil Molan. Zdaj je glavni dolenjski adut Babičev sin Evald, ki pa pri vojakih ni imel pravih možnosti za teicme. Sicer pa gre jugoslovanski speedway rakovo pot, kar se je pokazalo na eni izmed zadnjih dirk za državno prvenstvo, ko ni bilo niti dovolj tekmovalcev ... JADRALSTVO Novomeški klub je prav delaven, dosega pa tudi lepe uspehe tako v organizacijskem kot tudi v tekmovalnem pogledu. Razveseljivo je, da zanimanje za ta lepi šport narašča iz leta v leto, vendar pa mora preteči dosti časa, preden se tekmovalci prekalijo, da lahko posežejo po boljših uvrstitvah. Clan novomeškega kluba Jože Uhan je bil letos rezerva državne reprezentance na svetovnem prvenstvu._________ AVTOMOBILIZEM Novomeščani so vsekakor boljši organizatorji kot tekmovalci, čeprav tudi nekaterih dobrih uvrstitev članov tega kluba ne gre prezreti. Toda največ pohval velja dirki na Goijan-ce, ki privablja veliko gledalcev in ki obeta, da bo postala tudi mednarodna. Se več: organizatorji upajo, da bodo sčasoma dobili potrebna dovoljenja za organizacijo gorske hitrostne preizkušnje za evropsko in svetovno prvenstvo. ŠAH Kočevje je najboljše na Dolenjskem: ko so spet združili svoje vrste, so med najboljšimi v Sloveniji, v direktnem dvoboju z Novomeščani, drugo najmočnejšo ekipo, pa so visoko zmagah. Tudi v Mokronogu imajo nekaj obetajočih mladih ša-histk. Sicer pa je šah močno razširjen vsepovsod, najbolj resno pa sc posvečajo delu z najmlajšimi prav v Kočevju. KARATE Ta šport na Dolenjsko še ni prodrl tako, kot bi po zanimanju sodeč lahko. Upoštevati pa je treba, da je še mlad in da je organizacijsko dokaj šibek. Manjka trenerjev, brez njih pa ni napredka. Najboljši karateisti so v Krškem, vadijo pa tudi v Brežicah in Novem mestu. STRELJANJE Povedano najkrajše: ni napredka. Podrobna razčlenitev bi bržkone pokazala, da celo nazadujemo. Strelska društva imajo v svojih vrstah premalo mladine, možnosti za vadbo so slabe, ker primanjkuje strelišč. Tako se zvečine omejujejo le na streljanje z zračno puško. V glavnem capljamo tudi za slovensko ravnijo, ki pa v Jugoslaviji prav tako ni najboljša... KEGLANJE Nekoč so imeli Novomeščani svojega predstavnika v slovenski ligi. Toda ko so zamudili vlak, ga niso več ujeli: zdaj Dolenjci nikakor ne moremo več spraviti ekipe v to konkurenco. Kajpak velja zapisati, da brez avtomatskih kegljišč in dobrih pogojev'za trening tudi ni mogoče pričakovati uspehov. Kdor keglja, pač podira več kegljev-^ BALINANJE Ta šport je bil pred leti na D° ■e skem dokaj razširjen, potem P jj skoraj čisto zamrl. To dokazuj? ^ novomeški primer, kjer je štin. nišča na Loki prerasla visoka v? Zadnje čase zanimanje za to z3?? ^ vo igro spet narašča. Zamujeni*1 ^ pa ni mogoče nadoknaditi kar noč. ■ ^ MOTOKOROS Za to izredno težko a hkrati ^ zanimivo preizkušnjo mot°rJ ljudi so sc najbolj navdušili v ® j^v cah, kjer imajo za zdaj več kot organizatorji, saj je vadba na in zahtevajo dirke tudi veli* kUŠeni- j.SPUCH*1 Izberimo najboljšo ekipo MO P Leto je pri koncu, športna sezona sc je iztekla. Potegnili bomo er obračunom. Tokrat izbiramo najboljšo dolenjsko športno ekipo. .. pgi Kot smo že pisali, bomo tistim, ki bodo pravilno napovedali najbolj51” ekip, podelili 1.000 dinarjev. Vsak bralec ima pravico poslati uredništvu neomejeno število g^ ^ Vaše odgovore pričakujemo v našem uredništvu do 20. januarja, g^jtu* tem na naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, pp 33, z oznako anketa". Kako boste izbirali? Spomnite se ddolenjskih uspehov v lc*‘‘ egjc. pomislite, v kakšnih ligah igrajo posamezne ekipe, kakšne uspehe so d Kaj bi vam naštevali: odločitev je v vaših rokah. Oči ljubiteljev športa se vedno pogosteje obračajo tja, kjer imajo največ videti. Gledalci hočejo atrakcijo, borbenost — lahko bi rekli skoraj — giadiatorstvo. Ni čudno, da je največ obiskovalcev prav na avtomobilskih, motorističnih (naš posnetek je z brežiške dirke za državno prvenstvo v motokrosu), konjskih dirkah, pa morebiti še pri igrah z žogo. Sicer pa lahko na prste preštejemo, kolikokrat je letos prišlo na športne prireditve več kot 1000 gledalcev. Zanimivost in kakovost — samo to še vleče ... ZA KOŠARKARJE BETI IZ METLIKE Cilj: slovenska liga TehniCni referent Stane Mrvar: »Imamo vse možnosti, da v tej sezoni uresničimo načrte«« Po nekajletnem životaijenju so v Metliki lani končno zbrali toliko dobrih košaikaijev, da so uspešno premagovali oviro za oviro in °b koncu zmagali v drugi slovenski ligi. Tako so izpolnili zastavljeni načrt: uvrstitev v drugo slovensko ligo. Kaj zdaj? O nalogah govori tehnični referent kluba Stane Mrvar: »Imamo 12 kvalitetnih igralcev. ? osvojenem prvem mestu smo ekipo s peterico novih a* l: Dautovićem, Lalićem, Roži-Kosovcem in Perkovičem. K °jakom pa je odšel Jezerinac. S to j-Kipo je naš cilj jasen: uvrstitev v gensko A ligo. Temu smo Podredili vse: okrepili smo upravni odbor kluba in njegove komisije." ~ Kako ste zastavili delo?. »Zimske priprave ovira pre-majhna telovadnica. Da bi delali ■m °-V ^9* je potrebno, skušamo po-^~S*ljivost nadomestiti z občasno aabo v Črnomlju, igrali pa bomo moi več prijateljskih tekem. Nave-tio**51110 z obema karlovškima gasema in z njima že odigrali po 0 tekmo. To sodelovanje bomo Psovali, saj sta razen Novega mesta okoli nasprotnika v bližnji 'Kako gleda Metlika na športne usPtjhe košarkarjev Beti? »Prejšnja sezona je pokazala, da ^ettika živi za košarko. To je ^umljivo, saj je to edini kvalitetni ™?rt v Beli krajini Zanimanje je iz-no- Dredvsem med mladino.44 - Ga boste znali izkoristiti? „Za mladinsko in pionirsko vrsto smo že določili vaditelja. Zdaj ovira vadbo pomanjkanje prostora, spomladi bo gotovo tudi mladine še več, kot je je zdaj. Finančnih težav nimamo, saj Beti izdatno podpira tekmovanje; v ekipi je kar devet članov tega kolektiva. Razen tega zna klubska uprava izvrtati dovolj denarja tudi drugod. Vse dosedanje delo je bilo podrejeno le temu, da bi nam uspelo priti v slovensko A ligo. Iz domačinov nismo mogli sestaviti tako dobre ekipe, s slabo kakovostjo pa tudi ne bi mogli vzbuditi zanimanja. Zato je razumljivo, da v začetku ne gre brez pomoči od drugod. Računam, da nam bo v tej sezoni že uspelo uresničiti načrte. Pri tem se zanašam tudi na podporo gledalcev, saj jih pride na tekmo po 500. Se bolj pa bomo lahko napredovali, ko bodo spomladi začeli ob osnovni šeh graditi novo telovad-nico. Mislim, da bo do zime že pod streho." J. S. SOBOTNE ZMAGE V soboto je bilo v Brežicah srečanje sindikalnih športnih ekip iz Posavja z ekipami garnizije Cerklje v šahu, streljanju, odbojki in namiznem tenisu. V odbojki je zmagala ekipa iz Krškega pred Brežicami, garnizijo in Sevnico. Krčani so zmagali tudi v šahu v istem vrstnem redu. Najboljša ekipa v streljanju z zračno puško je bila iz Brežic pred krško, sevniško in garnizijsko. Najboljši posameznik je bil Milan Serdar iz garnizije s 170 točkami. Drugi je bil Matija Žalec s 169 točkami in tretji Stane Stadler s 167 točkami, oba iz Brežic. V namiznem je zmagala ekipa iz garnizije pred krško, brežiško in sevniško. Najboljši je bil Vlado Komarica iz garnizije z vsemi petimi zmagami. Novomeški odbojkarji so se v petek pomerili s slovenskimi izseljenci iz Toronta v Kanadi. Gostje, člani ,31ovenije“, so zmagali s 3:2 v poprečni tekmi, na kateri je bilo dosti napak. (Foto: S. Mikulan) NAČRT ZA VZGOJO STROKOVNJAKOV Bolj kot denar so pomembni ljudje Koko so v ribniški občini uspešno šolali rokometne sodnike: ne bi bilo mogoče tega nočina vpeljati v splošno telesnovzgojno prakso? Telesna kultura je zdaj dobila družbeno podporo, ki se kaže tudi v vse večjem deležu telesne vzgoje v samoupravni strukturi naše družbe. Da pa bi se kar najbolje organizirali v telesnokultumih skupnostih, bomo morali imeti dovolj sposobnih vaditeljev in organizatorjev. Dolenjci: tretji in četrti? Šahisti v slovenski ligi so odigrali predzadnje kok). Novomeščani so zmagali v Borovnici in se ob izdatnem porazu Koprčanov z ljubljanskim Zmajem spet dokopali do četrtega mesta, šahisti K.o-•pa so nepričakovano nizko premagali zadnjeuvrščene Lesce 111 izguhfli vse možnosti za prvo mesto, bržkone pa jim je splavalo P° vodi tudi drugo. V zadnjem kolu bodo Novomeščani doma Jp1* s prvaki iz Domžal, Kočevje pa pojde v goste h kranjskemu ^cu. Preostala para: Zmaj - Borovnica in Lesce — Koper. mesto, so nepričakovano nizko premagali Lesce in bodo zato ob koncu najbrž tretji. Rezultati: Osterman - Sterle 0:1, Čimer : Mali 1:0, Gornik : Prestrl remi, Praznik - Harinski 1:0, Ivič -Perovič 1:0, Mestek - Šorli 0:1, Sega — Butorac 1:0, Kirasič - Horvat 0:1, Podkoritnik - Mencinger 1:0, Rakovič - Hrovat 0:1. Kočevje: Lesce 5,5:4,5 Tega gesla nisem postavil zato, ker bi mislil, da imamo dovolj denarja, ampak zato, da bi poudaril, kako potrebujemo sposobne vaditelje v telesni kulturi. Če ne bomo imeli dovolj kadrov, kot primer omenjam zagnanost starejših telesnovzgojnih delavcev, bomo sicer lahko imeli toliko denarja, kolikor ga bomo potrebovali, ne bomo pa imeli dobre organizacije. Kako jih dobiti? Tečaji, ki jih razpisuje Partizan Slovenije v Mozirju, Rovinju ali Seči s pomočjo šolskega centra za telesno vzgojo, so sicer dobri, vendar pa mislim, da manjka vmesna stopnja. Ljudje se za tečaje težko odločajo, ker morajo zanje žrtvovati dopuste. Zaplete se navadno še pri povračilih zaslužka, dnevnicah in prijavnini, k težavam pa pomaga še kandidatov strah, da ne bo zmogel obsežnega gradiva. Ko sem iskal primerne rešitve, sem se spomnil na dva uspešna primera šolanja rokometnih sodnikov v medobčinskem rokometnem odboru Ribnica. Spomnil sem se tudi starih društvenih in župnih tečajev, ki so oblikovali nekdanje prednjake. Zamisel je prav enostavna: partizanska društva ali občinske zveze naj bi pripravljali krajše vaditeljske tečaje. Vodili naj bi jih domači predavatelji. Učna snov naj bi bila čimbolj preprosta in lahko dojemljiva. Po uspešno končanem tečaju naj bi tečajniki dobili naziv vaditelja, vodnika, organizatoija ali trenerja drugega razreda. Po 6 mesecih praktičnega dela v društvu in pod nadzorstvom strokovnjaka naj bi se te- čajniki zbrali na drugem zahtevnejšem tečaju. Tu bi opravljali tudi teoretični ah praktični izpit, potem bi dobili naziv prvega razreda. Šele potem naj bi kandidate poslali v Mozirje, Rovinj ali Sečo, kjer bi zanesljivo tečaj opravili. V zadnjih treh letih smo v ribniški občini vzgojili 15 rokometnih sodnikov. Nekateri med njimi so že dobili republiške nazive. Začnimo torej vzgajati tako, da bomo ljudi osvobodili strahu pred neznanim, jih naučili voditi druge, jim vcepili in okrepili telesnovzgojne navade in podžgali požrtvovalne in koristne ambicije po napredovanju. Upam, da bomo na ta način z majhnimi stroški in hitro prišli do sposobnega kadra. Kajpak ne smemo pozabiti še na najvažnejše: šolani telesnovzgojni strokovnjaki naj bi te ljudi ne gledah zviška, ampak bi morah v njih videti svoje pomočnike, FRANC LEVSTEK Žičkar remi, Banič : Poredoš remi, Sivic - Pucelj 0:1. J. U. Domžale že prve? Pred zadnjim kolom je v zahodni skupini slovenske Šahovske lige vrstni red naslednji: Domžale 44,5 točke, Zmaj 38, Kočevje 36,5, Novo mesto 29, Koper 26,5, Borec 23, Borovnica 22, Lesce 20,5. točke. ^ *on}ačini, ki so imeli pred tem ecanjem Še možnosti za prvo KOŠARKA Tradicionalno zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske bo spet pripravil Dolenjski list v sodelovanju z občinsko Zvezo za telesno kulturo v Novem mestu. Pravico do udeležbe imajo vse tooške ekipe na Dolenjskem ueglede na to, v kakšnem . movanju sodelujejo. Pri-Jave sprejemamo do 8. japija. Pošljite jih na Do-list z oznako „Ko- Borovnica : Novo mesto 4:6 Novomeščani so zmagah z Borovnico, se rešili spodnjega dela lestvice in si priigrali pred zadnjim kolom lepe možnosti, da se uvrste na četrto mesto. Rezultati: Kosanovič - Penko 0:1, Steiner - SkerK remi, Catič -Milič 0:1, Gradišnik - Sitar 1:0, Ljajić — Istenič 1:0, Jerič - Udir 0:1, Jeras - Istenič remi, Kovač - GIMNASTIKA V BREŽICAH Holyjev memorial v Brežica ^ggovalec je bil mladi Ljubljančan Tomaž Kern nem3 petkovem odprtem gimnastič-cah ii>rv^nstvu za mladince v Breži-Marik Sodelova>° šest udeležencev iz Uuhu°ra’ Pet iz Brežic in sedem iz mlin/30.®' Skupni zmagovalec je bil Pry Ljubljančan Tomaž Kem. in ,™esto je osvojil s 53,70 točke Čin sir« USpch prejel tudi pokal ob-Brežip ČV^Ze za telesno Kulturo v *Č*nje ’ Je organizirala to sre- je J* r.ezultati: Na konju z ročaji bom prv* Srečko Merčnik iz Mari-Kem * točke, drugi Tomaž IoQr o Ljubljane z 8,90 in tretji točke ter k Maribora z 8,25 drLPartcrju jc zn^agal Ivan Reiter, Kert Pa “ deljjo Tomaž Ivan r Merčnik (Maribor) in 9.oo rjev‘č Brežic z rezultatom Na bradlji je bil prvi Andrej Merčnik z 8,90, drugi Tomaž Kem z 8,75 in tretji Srečko Merčnik z 8,45 točke. V preskoku je zmagal Igor Reiter (9,30), drugi je bil Ivan Gerjevič (9,20), tretji Peter Muravs (Maribor) 9,05 točke. _____ Na krogih je osvojil prvo mesto Tomaž Kern z 9,45 točke, drugi je bil Srečko Merčnik z 9,25 in tretji -Brežičan Ivan Gerjevič z 9,05 točke. Uvrstitev v šesteroboju: prvi Tomaž Kem s 53,70, drugi Srečko Merčnik s 53,40, tretji Andrej Merčnik s 52,30, četrto in peto mesto si delita Peter Muravs in Igor Reiter z 49,80, na šesto mesto pa se je uvrstil Brežičan Milan Stimec s 47,75 točke. ŠPORTNI KOMENTAR Ne samo navidezno! Zagotoviti, da bodo delavske športne igre res delavske - Marca slovenski veleslalom Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri republiškem svetu slovenske zveze sindikatov je sklenila marca prihodnje leto pripraviti prvo tekmovanje sindikatov Slovenije v veleslalomu. Odločitev za uvedbo slovenskega smučarskega tekmovanja je kajpak privlačna, ker tako spodbuja rekreacijo zaposlenih. Vprašanje pa je, kako jo spodbuja. Izkušnje namreč kažejo, da pridejo na taka tekmovanja tudi znani športniki, ki so v veliki prednosti pred resničnimi rekreativci Lahko postrežem s konkretnimi podatki za delavske športne igre v novomeški občini, kjer so v veliki večini panog sodelovali tudi tisti, ki sicer tekmujejo za posamezne novomeške klube celo v slovenskih ligah. Očitno je, da njihovo nastopanje ne more spodbudno vplivati na počutje tistih, ki se sicer ne ukvarjajo s športom. Ker so pač toliko slabši, izgubijo voljo do nastopanja - in na- mesto koristi imajo potem take igre samo škodo. Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi na tem prvem slovenskem smučarskem tekmovanju, če bodo na start pustili tudi najboljše, ki bodo znatno hitrejši od tistih, ki stopijo na sneg le nekajkrat na leto. Bržkone imajo podobne izkušnje in verjetno tudi pomisleke v vseh drugih občinah. Delavske športne igre so namreč v vseh slovenskih občinah, razen v dveh. Smemo zapisati, da so že prebolele prve otroške bolezni Zato bi bil čas, da bi našli tak način ocenjevanja uspešnosti, da bi dajali prednost tistim, ki se s športom in telesno vzgojo ukvarjajo resnično samo na teh igrah in v okvirih sindikalnih podružnic. V nasprotnem primem bomo sicer imeli sindikalna tekmovanja, vendar ne bodo dosegla svojega namena -prodora rekreacije med vse zaposlene! / SPUCHAL IZBIRAMO Kot smo'že zadnjič napovedali, izbiramo najboljšo športno ekipo na Dolenjskem za 1972. leto. Vaše odgovore pričakujemo do 20. januaija. Pošljite jih na Dolenjski list, več o izbiri pa preberite na 22. strani, kjer objavljamo pregled letošnjega športnega življenja na Dolenjskem, hkrati pa še drugič tudi glasovnico. NOVO MESTO — V soboto je bil v ljubljanski dvorani Tivoli namiznoteniški turnir šeste slovenske lige, ki je obenem veljal kot kvalifikacijski za peto ligo. Na turnirju so igrali tudi Metličani in novomeška Krka. Medtem ko Belokranjci niso uspeli, so Novomeščani po gladkem porazu z ljubljanskim P-klubom zmagali v odločilnem srečanju in se uvrstili v peto ligo. Za Krko so igrali: D. Pe-zelj, Bartelj, Vindiš in Doboši. (J. P.) ŠENTJERNEJ - Ob 10-letnicije šolsko športno društvo Polet pripravilo pionirsko namiznoteniško tekmovanje za pokal Poleta. Zmagala je ekipa osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta, ki je v odločilnem dvoboju premagala domačine 5:4. Tretja je Vavta vas, četrta Šmarjeta, peta druga domača ekipa in šesti Škocjan. (J. K.) NOVO MESTO - Na dolenjskem kegljaškem prvenstvu v disciplini 8 x 200 metrov so nastopile štiri ekipe, V dveh nastopih v Mimi peči in Krškem je zmagalo Novo mesto, kije podrlo 13.256 kegljev in se uvrstilo v zahodno consko slovensko ligo. Slede: Krško 12.959, Metlika 12.684 in Črnomelj 12.618. (J. M.) NOVO MESTO - V občinski kegljaški ligi je zmagala brez poraza Krka. ki je zbrala vseh 24 točk. Slede: Železničar 18, Luknja 14, Vseh devet in Novoteks po 9, Iskra 8 in Stari devet 2 točki. (J M.) NOVO MESTO — Za zimsko kegljaško ligo se je prijavilo 10 ekip. Kegljali bodo v Mirni peči, Krškem, Kanižarici in Trebnjem. V prvem od štirih nastopov so dosegli naslednje rezultate: Krško : Trebnje 4821:4625, Krka : Rudar 4633:4558, Železničar : Iskra ' 4555:4514, Novoteks : Ela 4612:4054. Brežice in Metlika sta bila prosta. (J. M.) ZAGREB - Jugoslovanski novinarji so v anketi, ki jo je pripravil športni dnevnik „Sportske novosti44 iz Zagreba, proglasili za najboljša športnika v tem letu Vero Nikolič, ki je bila peta na olimpijskih igrah v teku na »00 metrov, in Mata Par-lova, olimpijskega boksarskega prvaka. Za najboljšo ekipo so proglasili rokometno reprezentanco Jugoslavije, ki je v Muenchnu prav tako osvojila zlato medaljo. (A. B.) SEVNICA - Sevniški Partizan je na predvečer praznika JLA pripravil akademijo, na kateri so se številnim gledalcem predstavili vsi: od najmlajših pa do judoističnega krožka domačih. Vsi nastopajoči so se predstavili gledalcem še ob koncu, ko so skupaj s pevskim zborom osnovne šole zapeli „Lepo je v naši domovini biti mlad44. (E.R.) RIBNICA - Včeraj, 27. decembra, je predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahams-berg podelil odlikovanja predsednika Tita zaslužnim občanom. Red dela s srebrnim vencem so prejeli tudi trije športni delavci, in sicer Tončka Arko, Veno Čihal in Milo Juranc, slednji žal te svečanosti ni dočakal in je odlikovanje prevzela njegova soproga. (J. P.) STRELCI ZA DAN JLA Občinska strelska zveza je v počastitev dneva JLA pripravila tekmovanje z zračno puško. Zmagala je strelska družina Pionir s 655 krogi, sledita drugr. ekipa in Iskra. Med ženskami je zmagal Labod s 407 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Kos (Pionir) s 167_ krogi, za njim pa klubska tovariša Zidanek in Berlan (164 in 163 krogov). Pri ženskah je nastreljala Zagorčeva 138 krogov, M. Švegljeva 136 in K. Sveg-Ijeva (vse Labod) 133 krogov. J. ŠEPIC Zmaga »Slovenije« Pušnik na Monte Carlo Član novomeškega AMD, znani dirkač Aleš Pušnik se bo s sovoza-čem Rokom Freyerjem prihodnji mesec udeležil tradicionalnega avtomobilističnega rallyja Monte Carlo. Nastopila bosta z renaultom 12gor-dini, startala pa bosta iz Aten. Oba dirkača, ki bosta sodelovala na tem največjem evropskem rallyju, imata kajpak tudi precej težav, saj jima primanjkuje denarja. Po svojih močeh jima bo pomagalo domače društvo iz Novega mesta, seveda pa bosta vesela tudi pomoči podjetij -saj bosta le tako lahko uspešno vozila na tej težki preizkušnji. MOKRONOG; VRHNIKA 3:7 V četrtem kolu druge slovenske šahovske lige je Mokronog izgubil z Vrhniko ^:7. Za Mokronog so zmagali Peterletova, Zajčeva in Kramar. Odbojkarji športnega društva „Slovenija44, v katerem so otroci slovenskih izseljencev, so v soboto zvečer gostovali v Novem mestu in premagali domačine s 3:2 &, —11, -12,10,13). Igra je bila zanimiva, ker je bila izenačena. Sicer pa je bila odbojka bolj počitniška, kanadski Slovenci pa so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. Slovenski izseljenci so zmagali, ker so bili bolj borbeni in zlasti zato, ker so znali bolje servirati. Novomeščani, ki so letos občutno pomladili ekipo, so igrah bledo. Mlajšim ne gre zameriti, ker še ne znajo dovolj odbojke, nerazumljivo pa je, da sta jim morala najstarejša - Breščak in Koprivnik - dajati tudi lekcijo iz borbenosti! Razen tega je tehnično vodstvo sila nespretno menjavalo igralce, kar je tudi eden izmed vzrokov za poraz Novomeščanov. Novo mesto: Breščak, Graberski, Jenko, I. Babnik, L. Babnik, Koprivnik, Weiss, Kovačič, Sila. SD „Slovenija44 Toronto: Seto, Hočevar, L. Florjt 'čič. Mesec, Ru-gosi, Zakrajšek, J. -ihnčič, Lampič. J02E SPLICHAL _________________________________________________ DOLENJSKI ^^MU87) - 28. decembra 1972 ——— DOLENJSKI Stran uredil: J02E SPLICKAL I - 28. decembra 1972 m Olimpijski razvrat Noč je bila, muenchenska športna igrišča so bila prazna, mesto je oživelo. Uradne statistike so sicer govorile, daje policija pregnala vse ljubiteljice noči, a statistika je pač statistika, resnica je pa nekaj drugega. Res ni bilo v barih skoraj nič gostov, a zato so imele dovolj dela zasebne beznice z rdečim neonom, ki so imele na vratih napise: „Če ste sami, ne obupujte. Vstopite: poskrbeli bomo za družbo in spremstvo.. Sprehajališča so oživela. Milanska Scala je gostovala v Muenchnu z Verdijevo Aido, na sporedu gledališkega programa so napovedovali Macbetha in Fausta. • Dame v dolgih večernih oblekah so prišle iz opere in so komentirale, kako so peli milanski gostje. Kakšfia slikovita nasprotja! V belih, srebrnih ali zlatih oblekah so šle mimo vogalov, kjer so stale cipe in ponujale svoja telesa! Aida je bila končana, reklama je vabila k zadnji predstavi pornografskih filmov v kinodvoranah okrog glavne železniške postaje. Vabljivi naslovi in še bolj vabljive slike: filmi „18-karatna devica“, „Naga ljubezen“, „Pripoved gospodinje”, „Dekleta, ki pridejo v Muenchen** ... Reklama vabi: v Muenchen pride vsako leto toliko in. toliko deklet, tolikose jih zaposli. Kaj delajo druge? Gredo se seks! Naga ljubezen: spolni akti na najrazličnejše načine, kot bi se na velikem platnu dva učila poz iz „Figur Veneris“ ... Čisto blizu postaje, v dvorani, kjer je pred nekaj dnevi gostovala kavbojka, gostuje zdaj Miller s svojo filmsko uprizoritvijo romana Mimi dnevi v Clichyju. Ta film Jugoslavije gotovo ne bo videl, kot tudi ne Pripoved gospodinje, kjer glavna junakinja odkrito pripoveduje, kako je spala z vsemi, ki prihajajo k njej: mlekarjem, raznašalcem časopisov, dimnikarjem ... To kajpak v predstavi podkrepi z nagimi scenami spolnih aktov, reklamni lepak pa vabi v kino z dimnikarjem, ki s črnimi rokami drži nago gospodinjo za prsi, že prej pa je pustil umazano sled na njeni zadnji plati... Tako teče predstava za predstavo - od dopoldneva do srede noči. Gospe, ki so gledale Aido, so se že izgubile po muenchenskih ulicah s svojimi kavaliiji in tudi cipe na oglu so že dobile svoje stranke. Dan je že zdavnaj ugasnil, tudi noč potuje jutru naproti. Muenchen utripa počasneje, bolj zaspano: jutri zjutraj je nov olimpijski dan in potem še en in še en. Moči je potrebno pametno razdeliti, da bo mogoče zdržati do konca. Umirila se je tudi železniška postaja, hoteli so polni, zapoznele potnike prevažajo taksiji. Enotna cena: od glavne postaje do olimpijskega stadiona - 10 mark. Na vzhodu se svita, tisti, ki so šli najbolj zgodaj spat, se bodo zdaj zdaj začeli prebujati. Tudi muenchenska noč gre h koncu. Samo reklame se še prižigajo in ugašajo, po mestu kolovratijo tisti, ki so si naložili pretežko breme vrčkov piva, morebiti bo mož v irhastih hlačah in z velikim peresom v klobuku prav po alpsko zajodlal. Veliki plakati kričijo: Pozdravljeni v deželi piva! Pozdravljeni v olimpijskem mestu. Kot od daleč se zaslišijo svedri, ki prodirajo v zemljo in delajo prostor za podzemsko železnico. Noč je ugasnila, začenja se dan ... (Prihodnjič:, VEČER NAPOSTAjn Izplačal mu je Kako bo s kmetijskimi zemljišči in dedovanjem, to ljudi zelo zanima. Temu primerna je bila tudi razprava na nedavnem sektorskem posvetovanju v Novem mestu. Inž. Alojz Metelko iz Trebnjega je med drugim menil, da bi bilo iz strokovnih ozirov primemo povečati zemljiški maksimum, ki velja že od vojne sem. Zahtevo je utemeljeval s popuščanjem do zasebnega obrtništva, ki ima lahko neprimerno večji kapital Predstavnik republiškega sekretariata tov. Kocjan je odvrnil, da je pač tako, ker 10-hektarski maksimum predvideva že zvezna ustava. Ko pa je v nadaljevanju razlagal druge zakonske novosti, je mimogrede dejal, da se predpisi in zakoni menjavajo, ker na tem svetu ni nič večno. ,Razen zemljiškega maksimuma, “ ga je dopolnil Metelko. Mislimo na TOZD Na nedavni seji občinske konference SZDL so razpravljali o ustanavljanju TOZD v občini. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer je ob zaključku svoje razprave dejal: - Povedati moramo, kje smo pri ustanavljanju TOZD in kaj mislimo... Nakar mu je predsednik občinske konference SZDL Janez Merhar vskočil v besedo: - ... ee sploh kaj mislimo! Zvitorepka se je ujela Pred dnevi je Anton Marinč v Bu-čerci na prav nenavaden način ujel lisico. V kokošnjaku ima namreč majhno odprtino, ki pa jo je zvečer pozabil zapreti. Žena mu je po večerji rekla, daje nevarno za kokoši, ker jih lahko vzame lisica, morebiti dihurji ali kune. Marinč pa ni šel zapret odprtine, rekoč: „Saj ne bo nič . Pa je le bilo. Ko je šel okrog štirih zjutraj Marinč ven, je zaslišal kokošji preplah. Od zunaj je previdno zapri odprtino, potem pa je šel pogledat h kokošim. Lisica je bila vsa preplašena, ker ni mogla ven. Kaj zdaj? Marinč je vzel primemo žico, napravil zanko in jo vrgel lisici na glavo. Potegnil jo je stran, da ne bi vznemirjal kokoši in prašičev, ki jih, ima tam zraven, ter jo je naglo pokončat Bila je lepa samica. Sicer pa je v našem kraju razmeroma dosti lisic, ki zlasti takrat, kadar imajo mladiče, pomorijo veliko perutnine. JOŽE KINK Bučerca 11, Krško Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. | Vabilo na naročbo Z današnjim listom sklenejo „DOLENJSKE NOVICE** svoj osmi letnik. Majhen list so, ali vendar se smejo ozreti v preteklo dobo z zadoščenjem in prepričanjem, da so bile milemu narodu slovenskemu koristne. In to ie poglavitno, da edino, kar so iskale. Solastniki prepričani, da bode list tudi še dalje koristen, morda celo naravnost potreben, ga hočejo še prihodnje leto izdajati v obliki in za ceno, kakor doslej. Nadejajo se pa tudi, da bodo dobili podpore saj toliko, da ne bode zguba prevelika. Rodoljubi dolenjski, zlasti še za vse dobro vneta duhovščina, podpirajte „DOLENJSKE NOVICE!** Niročujte se, pripo-ročujte list drugim in dopisujte! Utegne se tu ali tam misliti, da „DOLENJSKE NOVICE** niso potrebne. — Na to rečemo le: gospodje, našemu listu se je preprosto ljudstvo vže privadilo, dmgemu se morda ne bode tako hitro. Rečemo drugič; gospodje, mislite si, kaj bi bilo, ako bi izhajal za Dolenjce list, nasproten našemu geslu „vse za vero dom cesarja". Dandanes ni nič nemogoče. Torej ne pozabite našega lista! Urednik „DOLENJSKIM NOVICAM“bode po novem letu g. profesor dr. Josip Marinko. . Vodilo za vredovanje bodo vselej sklepi „prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Vse za vero katoliško, dom slovenski in cesaija ljubljenega, kojemu so bili Slovenci vselej zvesto udani, bode listu geslo: s tem geslom bodo izha- 8 jale „DOLENJSKE NOVICE**, ako pa ne bi mogle, bodo povdaijaje ga — zaspale. Izzivale ne bodo nikdar, ali vselej učile narod ljubiti vero katoliško in domovino slovensko; ali se bode dobra reč napadala, „DOLENJSKE NOVICE** ne bodo molčale. Brez barve ne bodo. List se bode pošiljal samo tistim, ki ga bodo plačali. Na obljube se ne moremo zanašati, izučila nas je bridka skušnja. Samo za letos nam je doslej še manjkalo veliko stotakov naročnine za poslane liste. Naročniki naj se hitro oglase; posebno velja to še za nove, katerih si želimo prav mnogo, da bode mogoče brž z novim letom list redno do-pošiljati. Ako bi se novi naročniki ne oglasili pravočasno, bi prejšnjih listov ne mogli več dobiti. Delajmo združeni za pravočasno in večno srečo naroda našega! UREDNIŠTVO. (Poslano) vsem častitim naročnikom uljudno naznanjam, da sem z današnjo številko uredovanje „DOLENJSKIH NOVIC** odložil. Pri tej priliki se čutim dolžnega, vsem velespoštovanim gospodom sodelavcem in dopisnikom se toplo zahvaliti za sodelovanje. Janez Krajec. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1892) ie4- ’ BS Vi*. Vincenc Jereb (stoji), nekdanji metliški podobar Vagoni Zgodba o tem, kako Rifelj svetujeta vs* . prim« Belokranjec Silvo Rifelj] 14 dni. Zanima me, kako n morali zabeležiti rojstni ki najbolj pravično, pa če se • Rojstni kraj — na vlaku š Uršnimi seli. Kako se je zgodba p1^^2 začela? Zakonca Rifelj i2 pri Otavcu v črnomaljski ot sta 14. decembra vstala že zgodaj. Ko sta se počasi tila proti železniški postaj bilo še vse tiho. Le tu in iz nizkih hišic prodiral pfa, rumene svetlobe in oznanja se bliža dan. Zakonca stap na postajo, na kateri je ^ nekaj ljudi. Ko je vlak hrumel in se ustavil, je moz čil na stopnice in noseči POZDRAV V SVRŽAKE Vesele praznike in srečno leto 1973 želim vsem sosed® Svržakih, prijateljem in znso. Me diki m drugod po Sloven j kor tudi osebju pri Dolenj listu! OLGAMAl' z možem Enuj0111, punčkami Darinko, ■ in Irenco -LAND,ZDA Domači recepti Vincenca Jerihi Metliški podobar Vincenc Jereb (1880-1951), ki se je izučil rezbarstva v delavnici svojega očeta Jerneja Jereba, je po očetovi smrti tudi nadaljeval njegovo obrt v Metliki. Po iznajdljivosti in spretnosti sicer ni dosegel očeta in se prav zato tudi ni loteval večjih del. Medtem ko je v zapuščini Jerneja Jereba ohranjenih 49 načrtov oltaijev in ikonostasov, takih načrtov v Vincenčevi zapuščini ne zasledimo. Mož seje zadovoljeval z manjšimi prigodnimi naročili, ki pa so mu prinašala bolj malo zaslužka. Zato je zlasti zadnja leta živel dokaj siromašno. Vincenc Jereb ni bil oženjen. V svoji hiši na Hribu v Metliki si je v enem prostoru uredil delavnico, v drugem je spal, v veži pa si je kuhal. Sosedje so ga poznali kot samotarskega, nekoliko čudaškega človeka. Da ne bi česa pozabil, si je vse zapisoval: račune, plačila, dolgove, cene, pogodbe, opravke in prepire s sosedi, vreme, nasvete ..v Pri tem so mu prav dobro služile prazne .. strani in robovi v knjigah, odrabljeni računi, načrti ali kar mu je že prišlo pod, roko. Tako je tudi na prazne strani knjižice, v kateri so bila leta 1888 natisnjena „Pravila zadruge vseh obrtnikov Metliškega sodnega okraja v Me-tliki“, napisal zanimive domače recepte za različne bolezni, ki jih tu nekaj podajamo bralcem Dolenjskega lista. ČE SE KOMU V GLAVI VRTI 1. Natrgaj malih koreninic in poklapaj jih na glavo. i. Na razbeljeno železo vlij jesiha in se s tistim kadi 3. Gorušičnega perja skuhaj in vodo pij. 4. Ce kadil puhaj skozi nos. Td zdravilo je neki le najboljše. ČE BI SE KOMU MEŠALO 1. Vzemi jesiha in soli, vsacega po eno žlico, pomoči v to mešo roke in pomaži noge pod podplati. 2. Pušpanovo perje posuši, zmli in Stupo na mandelnovem olju izpij. 3. Telohove korenine namakaj tri uro v vinu, potem tisto vino spij preden grei spat. To vzame norost iz glave. UŠI IN GNIDE 1. Namaži si glavo s česnovim sokom. 2., Živega srebra vmani v lorbarjc-vcm mazili in s tem glavo maži. ZA KRMEŽLJAVE OČI Skuhaj skupty medu in jesiha in s tistim oči maži. To je izvrstno zdravilo za bolezni vsake vrste. Ce komu kaj v ušesa zleze, bodi si ičurek, Strigalica, bolha ali kaj dru-zega poskusi tole 1. Nalij v uho pelinovega soka, kar je tudi prav dobro. 2. Prav tako dobro je ojje grenkih mandetjev v ušesa nakapati 3. Dobro je tudi nekaj laškega olja v ušesa kaniti ČE KRI IZ NOSA TEČE 1. Vzemi korenino hrena, zreži jo na kolešca, katera naberi na kore- nino živih kopriv, ter si oboje obveži na vrat, takoj bo kri nehala. 2. Ali pa stolci bezgovega perja in ga po malem šnofaj. ČE TE ZOBJE BOLE OD MRAZA 1. Korenine modrih lilij na zobeh drži, bodo ti takoj bolečine pregnale. 2. Zmešaj česna, pehtrana in mastika skupaj in skuhaj to na vinu. S tem si zmivaj usta, je izvrstno. ČE KDO KRI PLUJE 1. Skuhaj hrastovega lesa na vinu, katero naj tak človek poje še gorko. Pomaga. 2. Potonko na vinu skuhati in tisto vino gorko piti, tudi pomaga. 3. Gartroža na vinu skuhana ali 4. oliban na vinu skuhan, tudi pomagata, če se vino gorko pije. ČE TE BODE 1. Vzemi vode in lanenega olja, vsacega polovico in zavri, omoči v tisto ruto, in jo položi na kraj kjer te bode. ČE KOGA TREBUH BOLI 1. Skuhaj česna na vinu in primešaj nekaj korijandra, to pij in prešle bodo vse bolečine. 2. Pij vodo napravljeno iz žgane leče. 3. Zmešaj šentjanževih korenin, sladkega janeža, fengelna in kumine v enakih delih, skuhaj na vodi in tisto vodo pij. Trebuh te več ne bo bolel. ZA GRIŽO 1. Pij poposto kiselčni sok, boš kmalu izgubil grižo. 2. Skuhaj tri pesti hrastovega listja, vrzi notri za Štiri nožne špice trpotca, prideni nekaj stolčenega galuna in nekaj španskega voska. To vse skupaj skuhaj na poldrugem litru vina in pij, kedar hočeš. ČE KOMU NOGE OTEKAJO 1. Vzemi eno pest korenin mrtvih kopriv, štiri glave čtsna, stolci to skupaj, piilij neka laškega olja in skuha]. Potem prelij skozi čisto cunjo, stisni, da pojde sok venkqj in s tem sokom oziroma oljem maži vsak dan noge po dvakrat. ČE SE USEKAŠ, ALI UREŽEŠ IN TI KRI HUDO TEČE 1. Pajčevino naloži na rano, je dobra. 2. Stolci širokega trpotca in ga zmešaj z jajčnim beljakom, hitro kri ustavi. ČE STEKEL PES TE VGRIZNE Vzemi česna, figovega listja in ka-melic v enakih delih, to na vodi skuhaj in na rano obveži Narboljši je pa menda perje in na runo obveži. Če te kača ali gad piči, terjaka in bezgovega cveti18 * ter pomaži rano večkrat z j. sladkega janeža, ki se i#16" r hannesoel. ČE JE KOMU ZAVDAN| Zlate korenine cvetje in * moči na Vinu in pij. „a Stolči želoda in štupo n« zavžij. Morda tudi V pekli krivica Napišite pisnj If objavil ga 01 I »Dolenjski *|j 12. Če so že odnesi sobo, so ju odnesli ' ogledali zemeljska jctr3!^, doktoiji ogledovali ’^X.. ( ljanov pa merili utripa11! bilo dobro Paradižnik^ mehur prav tako. Pa m® ^ Vse skup je bilo opray<^ M02, OČE IN - BABICA ■12 — rojstno mesto! > Rifelj pomagal ženi, da je rodila sina - Zakonca Rokujejo naraščaj, naj na pot v bolnico za vsak »j vzamejo tudi nekaj pleničk... r ts ob peti uri in 17 minut star *briko v rojstnem listu, kjer bi ® sedaj. Prav gotovo bi bilo 0 čudno, da bi napisali tako: ttekje med Rožnim dolom in ^agal na vlak. V toplem va-Du sta se udobno namestila in &zase sta se zatopila in prepjevala o otroku, ki je bil na *i. Bilo je nekje med Rožnim '*om in Uršnimi seli, ko je 112 postala nestrpna. Mož se toemu obnašanju ni čudil, saj Je to zadnje dni že večkrat odilo. Nekoliko bolj zabijen pa je postal takrat, ko * je žena s prestrašenim gla-to zaupala, da se je otrok za-premikati. Prvi mah ni ve-*> kaj naj stori. Trenutki so stajali vse bolj napeti. Skrbni Džakar je nemočno gledal JjO- Videl je, da se bo otrok Se preden se bodo pri-ijali v Novo mesto. S seboj ni- sta imela niti pleničk niti deke. Zato je mož stekel po plašč in mati je vanj zavila krepkega sina. Takoj, kot se za dojenčka „spodobi“ in kot da bi protestiral zaradi očetove pomoči, je Silvo „zatulil“. Poltihim klepetom potnikov se je tako pridružil še nov glasek, ki je vse hotel opozoriti, da je v vagonu tudi on. Na postaji v Uršnih selih so nato po telefonu poklicali rešilni avto in kmalu zatem se je mala belokranjska družinica znašla v varnem zavetju bolnišnice. Vse je minilo brez zapletov. Domov so Rifljevi odšli prejšnjo sredo, zadovoljni, da se je tako nenavadno rojstvo tako srečno končalo. Ko je Jože Rifelj vse to pripovedoval, nam je zaupal željo, da bi se rad seznanil s tistimi družinami, ki so kaj podobnega doživele. Njegov naslov: Sela pri Otavcu, pošta Črnomelj. JANEZ PEZELJ orka-vagon, v katerem se je rodil Silvester Rifelj iz Sela pri Ču«tPnD J?a°?nVV- Sedaj sta oba z mateijo že doma in se dobro . * so kili *4- decembra v istem vagonu, pravijo, °i^odja °(Foto: JmerPeze^)’ N «%. P™ gotovo posul (NE)PRAZNE GOVORICE jjjjhče ni bil živ pokopan Gostilničarji pa so res v postopku NA KRATKO| KOCEV JE — Poročilo komisije za družbeni nadzor o službenih potovanjih v prvi polovici leta in o rezultatih družbenega dogovarjanja bodo obravnavali na današnji seji občinske skupščine. KRŠKO — Jutri bo izvršni odbor občinske konference SZDL imenoval nove predsednike komisij ter razpravljal o lokalnem obveščanju in vlogi Dolenjskega lista. SEVNICA -r- V torek o se sestali odborniki občinske skupščine in med drugim sprejeli sveženj predpisov in samoupravnih sporazumov v stanovanjskem gospodarstvu ter odlok o spremembi urbanističnega načrta mesta Sevnica. NOVO MESTO - Za danes sklicane seje skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ne bo, ker še niso prilagodili politike financiranja za leto 1973 stabilizacijskim ukrepom. RIBNICA - Spremembo proračuna za letos je sprejela občinska skupščina na torkovi seji Delovna odlikovanja predsednika Tita so včeraj zvečer podelili zaslužnim ribniškim občanom KRŠKO - V torek so se za- ( stopniki pionirskih organizacij, staršev in DPM zbrali v Domu svobode na občinski proslavi 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije. KRŠKO -D torek dopoldne so se v Celulozi zbrali predstavniki slovenske papirni&e industrije in razpravljali o sodelovanju in združevanju . Na pogovoru sta sodelovala tudi France Popit predsednik CK ZKS, in Jože Globačnik, v. d. predsednika republiškega sindikalnega sveta. NOVO MESTO — Včeraj je svet za gospodarstvo razpravljal yQ novih cenah za porabo vode. ,■ Jordanski kralj Husein, ki se je pred kratkim ločil od svoje žene, Britanke, se je znova, že tretjič, poročil v Amanu. Njegova najnovejša izbranka je šarmantna Jordanka Alija Baha Eddin Toukan, 24, nekdanja miss Jordanije, ki je delala doslej kot tiskovni predstavnik. Kralj Husein, ki je star 38 let, ima iz prejšnjih zakonov že tri otroke... koliko časa bo trajal tretji?... Kar trgovine na veliko razprodajajo pred novim letom, pride, dostikrat na vas kot prvovrstno blago, ki ga dobiš samo do zvezah. Goljufi na pohodu V obkolpski dolini, pa tudi drugod, kjer sodobni utrip časa zaostaja ui kjer slabe poti še miličnika malokdaj pripeljejo naokrog, dobivajo obiske. Pojavljajo se moški, včasih tudi ženske s potovalkam j in kovčki. Mimogrede se ustavijo pri tej^ ali oni hiši, pokažejo „prekrasna ‘ blaga, rutice, puloveije, nogavice in drugo kramarsko blago Lahkoverni ljudje na veliko sklepajo kupčije, posebno v času pred prazniki, ko marsikatera gospodinja na tak način da iz rok poslednji dinar. „Slučajno sem na poti skozi vaše kraje,4* pojasnjujejo prekupčevalci in se delajo, kot da bi stranki nudili posebno uslugo, ker so jo obiskali. „Pozabljamo na zaostale kraje, jaz pa rad pomagam, če le morem,44 se dobrika goljuf dalje in ni čudno, če njegove besede padejo na plodna tla, ker se v oddaljenih vaseh občani čutijo tako zapostavljene. Kmečka gospodinja, ki malokdaj zaide v mesto, tudi nima priložnosti videti, da je tam podobnih stvari v razprodaji na pretek, zato kupi od prijaznega prodajalca. Seveda preplača! Lahkoveren je, kdor misli, da je nakup na domu cenen. Pot od mestne trgovine do vasi je gotovo dvakrat plačana, pa še mastna dnevnica povrhu. Med potujočimi trgovci (za dovoljenje jih stranke ne vprašajo) f a so tu in tam še verski agitatorji, onudijo blago iz kovčka, mimo-i grede pa še svojo vero in vsak zatrjuje, daje edino njegova prava. R. • '■r y dneh in tednih se po i Živ „ . JO vesti> da Je bil 13 ab ani„ Pokopan; da je nekdo slišal J . ko je šel mimo pokopališča, |j$ odkopali neki grob in našli (jp . Y. Povsem drugem položaju, » ou pokopan in podobno. Med , sKimi m celo ribniškimi obrt-v«; So vzbudile preplah vesti, da j Sl. Zasebni gostilničarji iz Ko-bližnje okolice, razen dveh, *{ zaradi utaje davkov, pre-S cen itd. jflfpojasnilo o teh govoricah smo £ali na postaji milice, tožilstvu Dariji. O živem pokopanem niso nikjer ničesar vedeli, čeprav bi gotovo zvedeli, če bi se kaj takega res zgodilo. Vendar so tudi do njih prišle že podobne govorice. Take govorice so krožile celo o nekem pokojniku, na katerem je bila opravljena obdukcija in je bil tako razrezan, da sploh ne bi mogel biti živ. Na govoricah o zaprtih gostilničarjih pa je nekaj res-m^r- Eden zara(jj utaje davkov že • *’ Je obsojen (a se je pritožil in sodba še ni pravnomočna), tretji pa je v preiskavi oziroma postopku. J. P. & , @2*58 > *> >w m I "T-? r 23. decembra okrog poldneva je Ljubljančan Martin Smuk začel pri Beli cerkvi prehitevati osebni avto in tovornjak. Ko je bil vzporedno z osebnim avtomobilom, je začel prehitevati še ta. Ljubljančan je močno zavri, avto pa ie viglo v jarek. Škode je za 5000 dmaijev, drugi osebni avto je odpeljal naprej. (Foto: S. Mikulan) SKOK IMA MARS w °peracijsko C°vski kirurgi W° si.sPretni na$ih Zem- ^^i, da bi ^ .In Klarin tij, ^inavko ... butali in čez Četrt ure srečamo Paradižnika in njegovo soprogo - ne morda v bolniški postelji, ampak v sprejemnici bolnišnice na tiskovni konferenci, ki jo je priredil sam Paradižnik za marsovske novinarje! Oglejmo si ju, tu v sprejemnici, obkrožena od rado-venih mojstrov senzacij in vsiljivih fotoreporteijev! Naša prijatelja imata za to priliko na glavah že antene za boljše sporazumevanje in v ustih imata v ta namcu nova jezika! Tako pač rešujejo na Marsu vprašanje jezikov! Srečaš Angleža, vzameš iz žepa angleški jezik, odviješ svojega, materinega, in priviješ si angleatega! Pogovor steče kot po loju ... Ista je pesem z nosovi! Cim slabši je zrak, tem daljši, boljši filter si priviješ! mmmKML Obvestili vas bomo Nebogljeno je tavala po prometnih mestnih ulicah, izogibajoč se ljudem, ki so z odprtimi dežniki hiteli mimo nje. Zavidala je ljudem, ki so hiteli za svojim ciljem, ona pa se je prav danes ponovno prepričala, da je odveč. Še celo temni deževni oblaki in dež, ki je padal skoraj vso noč, so ji bili sovražni. Prav zaradi njih in svojega starega, iztrošenega in nemodernega dežnika je prišla v pisarno še slabše urejena, kot bi lahko bila. Že celo večnost je iskala službo. Prijela bi za kakršnokoli pisarniško delo, toda komurkoli je podala ponudbo, je prejela negativen odgovor. Zato se je nadvse razveselila drobnega modrega pisma, ki ga je prejela pred nekaj dnevi in v katerem ji je zasijala nova obljuba za lepšo bodočnost. Posebno skrbno se je oblekla in lase povezala v preprosto, toda čedno pričesko. Njen stari plašč ji sicer ni mogel biti v okras, a upala je, da ga bo lahko pustila v predsobi. Ko se je doma mimogrede pogledala v ogledalo, ji je rahla rdečica pobarvala sicer precej bledi obraz. Naposled je našla stavbo, v kateri je bilo podjetje, ki ji je poslalo vabilo. Malo se je prestrašila njene velikosti in urejenosti. V veži so bili postavljeni udobni fotelji, vratar je bil v novi uniformi. Do nadstropij so peljala dvigala, ki so neprestano švigala v obe smeri. Prosila je za nasvet vratarja. Ta pa jo je čudno premeril izza očal. Nato ji je povedal nadstropje in pritisnil gumb za dvigalo. Prišlo je hitro in skoraj neslišno. Vstopila je ter pritisnila gumb za sedmo nadstropje. Roka ji je trepetala, ko je stala pred vrati z napisom: „Kadrovska služba”. Ta vrata in uslužbenka za njimi so morda pomenila spremembo njenega življenja. V sobi je bilo nekaj deklet. To jo je zmedlo. Starejša gospa z debelo zlato verižico in uhani je nekaj pripovedovala sodelavki in se smejala, da so se ji tresla zamaščena lica. Imela je rdeče lakirane nohte, od katerih je lak polagoma odpadal ali pa se je pomešal z modro barvo. Ni vedela, kaj naj stori. Stala je tam in čakala, kdaj bo konec nadaljevanj o mestecu Peyton, o nedeljskem filmu ter še nešteto drugih stvari. Nazadnje je debeluška le dvignila pogled. „Kaj hočete? “ je vprašala, in preden je prejela odgovor, nadaljevala: „Če ste prinesli fotokopije, jih dajte na mizo. Drugič pa jih prinesite prej, in ne šele takrat, ko vas opomnimo!** Jana je zardela od sramu ter komaj izdavila: »»Prišla sem zaradi službe. Glejte, prejela sem vabilo.” S tresočimi se prsti ji je izročila modro kuverto. „Aha, to je pa nekaj drugega,“ je tekla debeluška. Kritično jo je premerila od nog do glave in se posebej zadržala na grbi, ki ji je kazila hrbet. Njen pogled ni obetal nič dobrega, toda vseeno je vstala: ,3om pogledala, če je šef v pisarni." Odpria je sosednja vrata in izginila za njimi. Nato je bilo slišati pritajeno šepetanje, iz katerega Jana ni mogla določiti, kaj naj bi pomenilo. Končno se je debeluška vrnila in rekla: ,.Pridite, šef vas čaka!“ Vrata so bila oblazinjena, na tleh pa debela perzijska preproga. S svojimi blatnimi čevlji si skoraj ni upala vstopiti, toda prijazen moški glas jo je povabil, naj ne okleva. Dvignila je pogled in zagledala moža srednjih let, rahlo osivelega. Ponudil ji je stol. Zelo nerada je sedla. Vse se ji je zdelo prelepo. \ Izmenjala sta nekaj kratkih, povsem nepomembnih stavkov. Jana se ga ni upala pogledati, če pa je že dvignila pogled, je videla, da jo neprikrito opazuje. To ni bil pogled, s katerim bi gledal bodoči šef svojo uslužbenko, bolj je bil podoben pogledu človeka, ki v baru že vnaprej slači barsko plesalko. Naenkrat ni več dvomila, kaj ji bo odgovoril. Zavedela se je in se razžalostila. Saj je bila službe, za katero se je potegovala, res potrebna. V tem trenutku je vedela, daje ne bo nikoli dobila. „In tako,4 je končal človek za pisalno mizo, „mislim, da vam je jasno, da smo prejeli več ponudb. Moramo zbrati vse podatke: skratka, obvestili vas bomo. Zdaj pa mi, prosim, oprostite, mudi se mi.“ Podal ji je toplo roko brez stiska in ji pokazal proti vratom. Odšla je kot v saryah. V prednji sobi je klepet za trenutek utihnil in objeli so jo vprašujoči pogledi. Upala je, da je lahko zatrla svojo bol in da se ji ni poznala na obrazu. Ponosno je dvignila glavo in odšla iz pisarne. JOŽI PETRIČ J r Tega pa ne boš trdila - po meni te neskromnosti fant nuna Dežurni poročajo NAŠLI AVTO - 19- decembra zvečer so prometni miličniki ob avtomobilski cesti pri Lešnici našli škodo zagrebške registracije. Ugotovili so, da je bila škoda noč prej ukradena Zagrebčanu Julijusu Zu-biču. Lastnik, ki je še isti večer prišel po avto, je ugotovil, da so mu zmikavti odnesli nekaj kosov orodja, E ustili pa so nekaj drugega orodja, i ga prej ni imel. RAZBIJAL STEKLENINO - 19. decembra zvečer so iz hotela Kan-dija v Novem mestu poklicali na pomoč miličnike, ker je Novomešcan Branko Petrovič razbijal steklenino. Razbijač je zbežal še pred prihodom miličnikov. Prijavili so ga sodniku za prekrške. DENAR IN PONI - 20. decembra dopoldne je Anton Zajc iz Novega mesta prijavil miličnikom, da mu je nekdo vlomil v stanovanje in iz dnevne sobe odnesel 3.500 dinarjev. Francu Lesu iz Novega mesta pa je nekdo prejšnji večer ukradel iz stanovanjaponi. PRIDRŽANA - Novomeški miličniki so 20. decembra zvečer pridržali do iztreznitve Danijela Bado-vinca iz Novega mesta in Stanislava Povšeta iz Lešnice, ker sta razgrajala v Metropolovi kavami. Prišla bosta pred sodnika za prekrške. > SKOZ OKNO - 22. decembra dopoldne je neznanec zlezel skozi priprto straniščno okno v stanovanje Kristine Vidmar v Zgornji Straži, nato pa nasilno vdrl skozi dvojna vrata v sobe. Vse je razmetal, vendar ni ničesar odnesel. RAZGRAJAL - Trebanjski miličniki so 22. decembra pridržali Dušana Hegleija iz Brezovice pri ■Mimi, ker je razgrajal v Špringeijevi gostilni v Trebnjem. Prijavili so ga sodniku za prekrške. FLOBERT - Alojzu Vovku iz Brezja pri Brusnicah je neznanec ukradel puško flobert in ga oškodoval za 650 dinarjev. GUMI IN DENAR - Francu Vircu iz Novega mesta je neznanec iz nezaklenjene kleti odnesel dve avtomobilski gumi in ga oškodoval za 500 dinarjev. Novomeščanki Pavli Wachter pa je neznanec 23. decembra dopoldne izmaknil v prodajalni kruha na Glavnem trgu denarnico z 281,50 din. TRANZISTOR - Novomeščanu Alojzu Kristanu so v noči na 23. december vdrli v osebni avto in ukradli tranzistor, vreden 1.700 dinarjev. TOVORNJAK IN FlCO - 23. decembra zvečer se je nekdo od- peljal avto NM 31-36, še niso ugotovili. V noči na 25. december pa je nekdo odpeljal Milanu Šajatovicu iz Metlike osebni avto NM 113-54 znamke zastava 750. KOZOLEC V OGNJU - 24. decembra zvečer je zgorel kozplec Marije Spohar iz Verduna pri Uršnih selih. Zgorelo je tudi 6 ton sena, listje, koruznica in nekaj desk. Škode je za 52.000 dinarjev. Kaže, da je gorelo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Šofer Albin Olfacijus si je s skokom iz avtobusa rešil življenje — trenutek pozneje je lokomotiva vlaka, kije pripeljal iz Trebnjega* naredila za 100.000 dinaijev škode ... (Foto: A. Železnik) 20. DECEMBRA OB 18. URI: Avtftbus pod kolesi lokomotive... Dvo ranjena: avtobusov šofer, ki je skočil iz vozila pred trčenjem/in potnica na vlaku, ki Je izgubila ravnotežje -ri(0.000 din škode Nezavarovani železniški prehod v Puščavi je bil že nekajkrat prizorišče nesreč. Trebušasto sopihajoči vlaki imajo na železni cesti pač prednost, čeprav so vozila, ki pripeljejo po cesti, hitrejša. Prejšnjo sredo, 20. decembra okrog 18. ure, je le zvrhana mera sreče pomagala, da nove izkušnje ni bilo treba plačevati s človeškimi življenji. Albin Olfacijus je takrat namreč pripeljal delavski avtobus ljubljanskega Litostroja iz Mokronoga. Peljal je proti Trebnjemu, na križišču ceste in že-leznice pa ni upošteval promet- POLEDICA Kadar je poledica, bomo vozili z gumami, opremljenimi z žebljički ali verigami, pazili na večjo varnostno razdaljo in prehode za pešce, vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja, zavirali z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave. Ne bomo prehitevali, če ni nujno, zavirali sunkovito ali nenadoma spreminjali smeri vožnje. PODRL MOPEDISTA 20. decembra popoldne je peljal brez vozniškega izpita mopedist Jože Šoštarič iz Mrčnih sel iz Krškega proti Senovemu pravilno po desni sttani. V Brestanici mu je po stranski desni cesti od gostilne Pohle pripeljal Rudolf Omerzel iz Anž in izsiljeval prednost. Zaletel se je v mopedista in ga zbil na drugo stran ceste. Mopedist in sopotnik Jože Hlastan iz Reštanja sta bila težje poškodovana. RESNICA „Gospodje tovariši,“ je govoril ^Berdajsov Matajc — „naj mi oči izkapajo, a kar bom povedal, je gola in čista resnica. Za pet ran kriščevih se ne dam in ne dam in ne bom dovolil, da bi me v nič devalo nekakšno takšno niče, ki še do pet ne zna šteti...“ Globoko je zajel sapo in nadaljeval: „Ne verjamete? Naj koj crkne moja edina krava, kije še ostala v hlevu, koje vanjo zašel rubežni hudič. Pa še baba zraven, če to ne bi držalo ...“ In pridušal se je, da ga ni bilo moč ustaviti. Pa je stopil naprej one, kako mu pravijo, štefuc in gonil svojo: „Tovariši, vidite tele roke? Za revolucijo so se dajale n bile in za boljši red. Poglejte pest, ki je branila pravico. Kar pravim, je čista resnica... Kdo, pravite, je drugače povedal? Matajc? Berdajsov, pravite? Ta gnida grin-/ tova? Ta pezde, kije hlinil svojo bolezen, da mu ne bi bilo treba hoditi na udarniško? “ Pa je vstal Matajc in silovito spregovoril: „Ga slišite, tovarišija? Kdo gobezda takele reči, a? Takile salonski prizadevneži, ki so se ustili od spočetja dalje, odpirali gobec kot krap na sunem, ko pa je bilo treba kaj narediti, pa utajili? Jaz govorim resnico... in amen!“ „No, jo vidite, farško glisto? Priduša se na amen, ko že vsak paglavec ve, d£ smo s temi rečmi razščistili...“ In obkladala sta se in zmerjala, dokler ni pred sodnike stopil Ferluga. Obliznil se je in začel: „Visoko sodišče, kar bom povedal, je čista, gola in preprosta resnica... Da sta isto rekla že Matajc in Štefuc? Rekla že, rekla ... Toda takile barabi, kot ie Matajc, in takile riti, kot je Stefuc, je resnica tuja. Zatorej: resnica ie tod, koder jaz pravim ... In šlo je tako dalje in naprej, kolikor je bilo prič. Vsi so bili pravični, vsi pošteni, vsi resnicoljubni in vsi neprizadeti, a vsak drugače je povedal. Kdo naj ve, komu verjeti? r Saj ni čudno, da ima upodobljena pravica — zavezane oči.,. JAKA PRAVIČNIK nega znaka in je zapeljal pred lokomotivo vlaka, kije pripeljal iz trebanjske smeri. Lokomotivo je vozil Florijan Lužar s Hriba pri Mirni peči. Vlak je silovito udaril v sredino avtobusa in ga porinil okrog 20 metrov naprej po progi. Vse se je srečno končalo: avtobus je bil prazen, šofer Olfacijus pa je hip pred usodnim trčenjem skočil izza volana in iz avtobusa. Pri skoku se je laže poškodoval, enako pa seje zgodilo tudi s potnico v vlaku Karolino Guštin, ki je pri trčenju izgubila ravnotežje. NESREČA ZDOMCA 25. decembra zjutraj je peljal z osebnim avtomobilom nemške registracije Jože Povodnik iz Zabukovja, začasno zaposlen v ZRN, iz Sevnice proti Planini. V Podgoiju je iz nasprotne smeri pripeljal kolo s pomožnim motoijem Dušan Trupeli iz Podgorja. Zaradi posute ceste je kolesar zavozil nenadoma na levo stran pred avto in čelno trčil v Podvodni-kov avtomobil. Kolesar Trupej in sopotnik Štefan Teroš iz Podgorja sta pri padcu dobila hujše poškodbe. Škode je za 2000 din. - Z LEDU NA TRAVNIK V nedeljo zvečer se je Ivan Miklič iz Trebnjega peljal proti Ljubljani. Na poledeneli cesti ga je pri Pod-borštu zaneslo na bankino, nato pa se je prevrnil po nasipu na travnik in obstal na sUehi. Miklič je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je za 30.000 dinarjev škode. Škode je za 100.000 dinaijev, avtobus je praktično neuporaben. Nas bo ta nesreča kaj izučila? TRIJE PRETEPAČI: Še v marici! Huda kri tudi, ko so jih peljali v zapor Pozno ponoči so se 22. decembra v Švajgeijevi gostilni v Črnomlju stepli Emes Masterlič, Rifat Šaba-nović in Hasan Šišič, delavci črnomaljskega Belta. Med tepežem so poškodovali nekaj gostov in hudo ranili Boža Hudorovca, delavca ka-nižarske opekarne, ki so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Pretepači so razbijali tudi steklenino in gostilniško opremo. ?r\, ■*' W ' ' >v s lipi v vojaški džip, ki ga je viniška šola dobila od JLA ob prevzemu patronata, je bil v hipu zaseden, ko so H^cem dovolili, da ga pregledajo. Na gotografiji: viniška otročad z generalmajoijem Avguštinom * m in njegovimi Sodelavci. (Foto: R. Bačer) Čisti računi, dobri prijatelji ^°Prispevek občanov je bil za letošnja javna dela porabljen, kot je bilo dogovorjeno — navzlic težavam ]e Dilo leto 1972 uspešno tako pri gradnji vodovodov kot pri modernizaciji cest stojite, ko se občan, gredoč v Dior sP°ta^ne ob jamasti cesti ali v slabem vremenu z vedrom k ^ ®jaku, v trenutni jezi navadno '^Qe: „Zaboga, kaj le delajo na Darilo in po! ^ Počastitev letošnjega pražil3 JLA so imeli na viniški jJ^ovni Šoli še posebno sloves-generalhiajor Avguštin Ju-m»HJe v *menu Ljubljanske ar-«lne oblasti prevzel patronat kln ^ 0b tej Pril°Žn°sti P°‘ onfl učencem darilo: iz starega hov ^iP> ki pa je videti kot j.-pčenci so v telovadnici prirejaj gostom iz JLA kulturni spo-Lj?> ^tem pa je imel general Ju-nagovor, v katerem je pouda-^ Pomembno poslanstvo vinila kluba OZN v prizadevanjih niert1*1 ^delovanje, ki_se je ■sko u^enci te šole in našo voj-o razvilo že med manevri Čev°^^a **• Po predaji kUu" i0, Vojaškega džipa se je vsa ot-šdirf i z gosti vred zgrnila pred <% ’ N®r je avto stal. Občudova- ■ ni bilo ne konca ne kraja. llA • P0]^11^ predstavnik ^»je.vojska ta džip smatrala -^jj^ajan, v mehaničnih;delav.-tigj3*1 Pa so ga s prostovoljnim .^1®več mesecev popravljali in ‘ki VOz^° ^ot novo. Mehani- *’ so ta dela opravili, so: Mii ^ Železnik, Franc Esih, Nek hi Anton Mohorčič, linico ^ od teh so prišli tudi na U>*p bodo uporabljali na Vi-!nikp2u sP°znavanje vojaške teh-biii6’ *°ristno pa ga bodo upora-,u» tudi za prevoz nekaterih . ncev v oddaljene vasi, kadar ^3° ostali v Soli pri krožkih. občini, saj plačujemo samoprispevek! “ Če pa pogledamo, kaj vse je bilo letos s pomočjo samoprispevka narejeno in kaj so ljudem sploh obljubili, ni vzroka za kritiko. Ko konca decembra letos se bo v obliki samoprispevka ali iz občanovega žepa zbralo v skladu za samoprispevek 750.000 dinarjev. Delovne organizacije bi morale prispevati 1.150.000 din, tik pred dnevom republike pa je bilo nakazanih samo 270.000 dinarjev. Manjkajoči denar podjetij pa ni sporen, ker so pogodbe podpisane in je s tem kolektiv dolžan do konca leta obvezo izpolniti. S pomočjo vseh drugih občinskih, republiških sredstev in kreditov je predvidoma na razpolago 4.970.000 din, s tem denarjem pa so bila končana ah se še grade naslednja dela: Delavci tehtajo Decembra potekajo v vseh sindikalnih organizacijah na območju črnomaljske občine občni zbori, na katerih obravnavajo stanovanjsko politiko, gospodarske ukrepe za stabilizacijo, uporabo skladov, investicije in vse druge oblike potrošnje. Prav tako na teh sestankih delavci razpravljajo o osebnih dohodkih, o kilometrinah in dnevnicah, kar se tokrat prvič dogaja. Sindikalne organizacije volijo tudi nova vodstva, obenem pa sestavljajo delovne načrte za leto 1973., ISKRA POVEČUJE ^ 9[ sb o%.p&»\L>oH v ojmr Od 1. aeceuiora letos dalje se osebni dohodki zaposlenih v semiški Iskri povečujejo za 15 odstotkov, najmanjši osebni dohodek pa bo po novem 1.100 dinarjev. Kolektiv se je odločil tudi, da ne bo novoletnih daril, namesto tega pa so namenih 15.000 din v občinski sklad za novoletno obdaritev otrok. Ob 10. letnici uspešnega poslovanja naše trgovine bomo v dneh 28.29 . in 30. decembra prodajah vse blago s 10% NOVOLETNIM POPUSTOM Vsem našim kupcem se za dosedanje zaupanje zahvaljujemo, se priporočamo tudi za v bodoče in jim želimo SREČNO NOVO LETO! Oeletekstil" Črnomelj Črnomaljski drobir bij0 POČASTITEV 22. decembra je tn0y v. Črnomlju več športnih tek-t mecl mlad‘no in pripadniki Ho *er delovnimi kolektivi, poseb-Wr0m°st pa jč vvzbudil kviz, v vjL»Cl^ so mladi odgovarjali na o življenjski poti tovariša tekmovale so ekipe garnizije, , CftinJ101® 111 gimnazije. . A PRETEKLI teden pn-i»ott u v Črnomelj. Precej starejših > w°* zbolelo, poznalo pa sc je 'Vr ^adih. v šolah in v kolektiva r?bliki so ostali nekaj dni do-Vn j^iki so imeli dela čez gla-^^jati^pa sc je, da bo bolezen Padla. V u so BILE tc dni kupcev, posebno pa ob četrt- »nie ? Pridejo na uradni dan ljudje So li, V? P° opravkih. Pred prazniki c kupovali vse, od živil do ntQj e> obutve, pohištva in raznih dohiey- Vse je dražje, pa vseeno gre t0 v promet. V SKLADU ZA NOVOLETNO obdaritev otrok se je nabralo 67.000 din. Dogovora so se držali vsi kolektivi razen Kovinarja. Letos bo obdaritev otrok potekala še bolj organizirano. Po vseh krajih bodo v šolah priredili programe z dedkom Mrazom, povabljeni pa bodo tudi predšolski otroci. V občini je okrog 4.000 otrok, zato bodo manjšim dah pakete z vrednostjo približno 25 din, za večje otroke pa bodo priredili čajanke. Za otroke delavcev iz drugih občin in republik bodo dali pakete staršem, ko gredo domov za praznike. VESELO V NOVO LETO bodo lahko šli občani, ki bodo leto 1973 pričakali v hotelu Lahinja. Za menu in rezervacijo računajo 150 din, igrali pa bodo Abadoni. V semiškem Smuku je ista cena, v restavraciji Grad pa go tudi glasba, računajo pa samo rezervacijo 20 din, medtem ko bo hrana in pijača po naročilu. Pa dobro zabavo! VODOVODI IN KANALIZACIJE: Gradnja vodne celice na Griču je tik pred koncem. Rekonstrukcija vodovoda Semič-Srednja vas je bila večji del opravljena že lani, letos pa so opravili le zaključna dela, čeprav je program predvideval to gradnjo do leta 1977. Za vodo vod Desinec so končana vsa gradbe na dela, opravljena je montaža, vodovod dela, vendar so težave zaradi električnih prilkjučkov. Zgrajena je bila kanalizacija Loške ceste v mestu in položen vodovod, delno pa sta bila preurejena tudi kanalizacija in vodovod v Ulici 21. oktobra. CESTE: Začetek gradnje ceste Črnomelj - Adlešiči je stekel, kot je bilo planirano. Prvi del ceste v dolžini 2,5 km od mesta do odcepa v Tribuče je zgrajen, popolnoma končana pa bo nova cesta do poletja 1973. Obenem bodo gradnjo nadaljevali. Začela se je gradnje sodobne ceste proti Ručetni vasi oz. Črmoš-njicam. Po pogodbi morajo biti dela na prvem odseku ceste do Lokev končana juhja 1973, Ulica 21. oktobra v mestu pa že prej. Razen tega so uredili še asfaltno cesto in okolico pri novem vrtcu v Črnomlju. Mimo letošnjega programa javnih del so začeh graditi le viniški vodovod, to pa je bao neobhodno potrebno zaradi istočasne gradnje tovarne NOVOTEKS in kei to podjetje za gradnjo vodovoda prispeva tudi polovico stroškov. Prav gotovo vse to, kar je bilo narejeno, niti daleč ne ustreza potrebam, upoštevati pa je treba: kolikor denarja, toliko . muzike. Pri oceni lahko rečemo še to, da občanovo zaupanje ni bilo izigrano, saj se je res gradilo to, kar so se zmenili, pri tem pa plan gradenj kljub hudim podražitvam ne zaostaja. R. BAČER V DOBLIČAH NE GRE V družbeno-političnem življenju Doblič je že nekaj časa slaba ude ležba na sestankih, ker so vaščani užaljeni. „Kaj bi hodil, ko so nam obljubili vodovod in osemenjevalno postajo, a smo po več letih tam, kjer smo bili!“ pravijo najbolj jezni. Tudi v Zvezi borcev že dolgo ni bilo se stanka s člani. Na tak način pa Dobličam v zahtevah ne bodo uspe h. Bolje bi bilo, ko bi vsa vas prišla na sestanek, pa bi se tam zmenili kaj je narobe. USLUŽBENCA POGREŠAJO „Oakar je bil pred petimi leti v Dragatušu ukinjen stalen delovni čas na matičnem uradu, ni več takega uspeha v organizacijah," je rekel na občinski konferenci SZDL v Čr nomlju Polde Bečaj. Funkcionarji so imeli navado vsak dan priti v pisar no, kjer so se pomenili o skupnih akcijah in sestankih, zdaj tega ni in delo ni usklađeno. Pa tudi občani 19 vasi pogrešajo stalno uradovanje Bečaj je predlagal, naj bi krajevni urad znova dobil uslužbenca, ki bi polega matičnih poslov opravljal še potrebno delo za krajevno skupnost PRIPRAVLJENI V NOVO LETO avet Krajevne skupnosti v oemiču je pred kratkim pretresal svojo de javnost, obenem pa izvolil novega tajnika. To je postal Leopold Marin ček. Svet je sestavil tudi delovni program za prihodnje leto, ki zaje ma naslednje: popravilo pokopališča obnovo prosvetnega doma „Jože Mihelčič“, popravilo manjših poti in postavitev javne tehtnice. OBLEKA ZA SINJI VRH . Ljubljansko podjetje VELE TEKSTIL, ki ima v Črnomlju svojo poslovalnico, že pet let za novo leto obdaruje otroke s Sinjega vrha, ki štejejo za eno najbolj zaostalih in revnih območij občine Črnomelj Tudi letos je VELETEKSTIL tradi cijo novoletnih daril nadaljeval, raz lika je le v tem, da je vsako leto manj ottok, znesek pa vedno isti Na začetku namesto pri koncu Da je praksa daleč za teorijo, je v Metliki primer tudi pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela-in notranji zakonodaji podjetij - Edino kolektiv MERCATORJA je že uspel Kdaj bodo v metliški občini zaživele prve temeljne organizacije združenega dela in kako daleč so v posameznih kolektivih s prilagajanjem notranjih aktov poslovanja ustavnim dopolnilom? Po izjavi inž. Janeza Gačnika, kije bil do nedavnega predsednik občinske konference SZDL, je stanje tako: MERCATOR je do zdaj vsekakor največ naredil, ker ima urejeno pravno službo. Poslovna enota Mercatorja v Metliki je že 18. novembra letos ustanovila temeljno organizacijo združenega dela, narejen pa ima tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju vseh 19 TOZD v okviru tega podjetja. Ta sporazum bo podpisan predvidoma v februarju 1973. NOVOTEKS se intenzivno ukvarja z notranjo zakonodajo. Predlogi za nove samoupravne akte so v zaključni fazi. Z novim letom bodo začeh polletno poskusno obdobje poslovanja kot TOZD na proizvodni osnovi, v drugi polovici leta 1973 pa po teritorialnem načelu. Tako bo obrat v Metliki od 1.7.1973 dalje samostojen. OBRAT IMV SUHOR nima doslej nič pokazati. Matično podjetje še ni dalo nobene izjave, kako namerava organizirati delo v tem obratu, nihče od tega kolektiva pa tudi ne sodeluje v komisiji za samoupravne akte. Ta delovna enota je od vseh sorodnih, ki imajo sedeže podjetij zunaj občine, najbolj prikrajšana na samoupravnih pravicah. BETI je začela delati v komisijah, vendar so šele na začetku poti in pri iskanju najugodnejših rešitev. Ker vključuje BETI tudi obrate v drugih občinah, je odločitev tohko težja. Komisija se nagiba k mišljenju, naj kolektivi zunaj občine sami odločijo o bodoči samoupravni strukturi. V KOMETU so pri sprejemanju samoupravnih aktov in samoupravljanju na zadnjem mestu v občini. Se zdaj niso naredili nič, kar zahtevajo ustavna dopolnila. Nimajo še komisije za pripravo samoupravnih aktov niti niso o tem razpravljali samoupravni organi. KMETIJSKA ZADRUGA je že končala prvi del priprav na ustanovitev temeljne organizacije združenega dela in kaže, da bodo vsi samouprav- Odslej bo šlo drugače V Metliki 9 novih komunistov in sklep: bodoče delo naj poteka bolj disciplinirano 12. decembra je bil v Metliki sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov, na katerem so sprejeli devet novih članov. Za to organizacijo je zadnji sprejem lep uspeh. Razpravljali so tudi o delovnem programu in sprejeh več koristnih in za razvoj organizacije pomembnih sklepov. Predvsem bodo utrdili disciplino in odgovornost članstva neglede na METALKA BELI KRAJINI Podjetje METALKA iz Ljubljane, ki ima svojo poslovalnico tudi v Metliki, je namesto letošnjih novoletnih čestitk namenila 30.000 din Beli krajini. Od tega so 10.000 din dali Dobravičanom kot pomoč pri napeljavi trofaznega toka, 10.000 din je dobila krajevna skupnost Radoviča, 10.000 din pa je šlo v občinski sklad za socialne podpore, iz katerega bodo starčkom in najbolj siromašnim oskrbeli novoletna darila. METALKA si je s to odločitvijo pridobila nove simpatije v vsej Beli krajini, saj ni vehko dobro situiranih kolektivov, ki bi se spomnili partizanske Bele krajine in njene še zdajšnje zaostalosti. BORCI O PISMU 19. decembra se je v Metliki sešel celoten občinski odbor ZZB NOV, navzoči pa so bili tudi predsedniki krajevnih organizacij s terena. Razpravljali so o nalogah, ki izvirajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja, obravnavali pa so še osnutek novega odloka, ki naj bi veljal za vso dolenjsko regijo in govori o družbeni pomoči borcem in aktivistom. Ta odlok bo nadomestil sedanji odlok o priznavalninah, ki ne ustreza več. Borci so dobili še pojasnila o starostnem zavarovanju -kmetov-borcev in govorih o organizacijskih zadevah. En sam ne more Novi predsednik Občinske konference SZDL v Methki je postal Mirko Jelenič, pravni referent v tovarni BETI. Ko je tovariš Jelenič, ki bo predsedniško funkcijo opravljal kot prostovoljec, prevzemal dolžnost, je članom konference med drugim dejal: „Vodstvo organizacije sem prevzel v času, ko se srečuje z najtežjimi nalogami in ko tudi razmere v vsem družbeno-političnem življenju Metlike še niso docela čiste. Zavedam se, da bom imel sila nehvaležno in težko nalogo, zato prosim, naj mi nudi izdatno pomoč izvršni odbor konference in vse članstvo, kajti en sam ah peščica delavnih nič ne pomenijo, če množica članov opazuje dejavnost samo s strani.. to, kakšno funkcijo ima kdo in na kakšnem položaju je. Največja skrb pa bo veljala mladim, njihovi vzgoji in pripravi na sprejem v članstvo ZK. Še posebej bo to veljalo za mladino, ki obiskuje vzgojiteljske šole. Prav tako bodo poskrbeli za boljše sodelovanje med vsemi organizacijami. Tesnejši stiki bodo med sekretarji osnovnih organizacij ZK v tovarnah in drugih delovnih organizacijah, z mestnim odborom SZDL, z aktivom mladih In z vodstvi vseh drugih organizacij in društev. REGINA FIR ni akti sprejeti v predpisanem roku. METLIKATRANS je tudi že uskladil svoje akte z ustavnimi dopolnili. Pripravljajo novo organizacijo podjetja, kjer predvidevajo samo eno TOZD. V KOMUNALNEM PODJETJU so v\ precejšnjem zaostanku s tem delom, saj so prav pri prvih začetkih. Imenovana je sicer komisija, vendar še ni začela delati. TRDNEJŠA VEST Pred kratkim so tovarno BETI obiskali predstavniki Kluba belokranjskih študentov in se s predstavniki samoupravnih organov kolektiva in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij pogovarjali o gospodarski in kadrovski problematiki občine in podjetja. Zadovoljstvo v Dobravicah V soboto, 16. decembra, je vas priredila pravo slavje, ko je bila otvoritev trofaznega električnega toka, ki bo omogočil ljudem sodobnejše življenje. Pri delih so vaščani veliko pomagali, saj so dali drogove, opravili vsa zemeljska dela, pripravljali traso in pomagali pri napeljavi. Gradbeni odbor, ki je vodil akcijo skupno s krajevno skupnostjo in Socialistično zvezo, je bil prizadeven. Dobravičani pa so tudi iskreno hvaležni vsem, ki so pomagali k tej pridobitvi, posebno podjetju Elektro za razumevanje in pomoč in naslednjim kolektivom, ki so akcijo podprla s prispevki: Metalki, obratu Novoteks, Beti, Metlika-transu in Kmetijski zadrugi. Na zadnji semanji dan pred prazniki je bilo v Metliki vsega na pretek. Stojnice, založene kot tržaški Ponte Rosso, govorica v več jezikih kot tam, pa tudi razstavljeno blago je bilo podobno. (Foto: R. Bačer) — SPREHOD PO METLIKI NA KRIŽIŠČU pri Kremescu je nekdo razbil prometno ogledalo, zato je postala vožnja skozi to križišče nevarna. Razbito ogledalo bi morali čimprej nadomestiti. UČENCI OSNOVNE ŠOLE so imeli ob 30-letnici organizacije kviz, na katerem so se pomerili v znanju zgodovine NOB in o svoji organizaciji. Pokazali so lepo znanje. DELO DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE zadnje, čase ni tako uspešno kot pred leti, ko je vehko prispeval predsednik Miloš Tan-cik. Posebno pred novim letom, ko bi moralo društvo pokazati največ, je zdaj čutiti mrtvilo. Prav bi bilo, ko bi izbrali novo vodstvo. IZŠLA JE SEDMA ŠTEVILKA Vezila, glasila tovarne BETI. V uredniškem odboru tega lista so nekateri novi člani: Milan Dragišič, Mirjana Vrlinič in Branko Brine. V glasilu še vedno premalo sodelujejo delavci. PREDVIDENO SILVESTROVANJE v menzi tovarne BETI je odpadlo zaradi premajhnega števila prijavljenih. Za 150 din bodo lahko Metličani pričakali novo leto v hotelu Bela krajina, za malo manj denarja pa v gostišču Na Dragah ah na Veselici. Najceneje pa bo doma. V METLIKI JE ČUTITI pravo praznično vzdušje. Trgovine so opremile izložbe z raznobarvnimi lučkami, z napisi in pisanimi trakovi, v tem pa ne zaostajajo tudi zasebni lokah. ZA PRIHODNJE LETO pripravljajo komisije pri občinski konferenci ZMS celo vrsto družbeno-politič-nih, športnih in kulturnih akcij. Program pa bodo lahko izvedli le, če bo zanj dovolj denarja. Znano je namreč, da gre dobršen del mladinskega proračuna za osebne dohodke. V letu 1973 bo treba mladini nameniti več sredstev. metliški tednik 21 DOLENJSKI LIST A2 (1187) - 28. decembra 1972 Stran uredila: RIA BAČER Novo leto se bliža, trgovine so polne in prodajalci se morajo umo obračati. Vsakdo si želi nakupiti nekaj priboljškov za praznike. Posnetek je iz poslovalnice Ljudske potrošnje v središču Brežic. (Foto: J. Teppey) ZA VSAKO DELOVNO MESTO PREDPISANO IZOBRAZBO Če ni strahu, je dogovor papirnat Denarne kazni za tiste podpisnike, ki se ne bodo ravnali po družbenem dogovoru - Za vodilna mesta strožji izbor in merila kot prej Jutri bo pred skupščino dopolnjeno besedilo družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v brežiški občini. Na seji v minulem tednu so odborniki predlagali nekatere dopolnitve. Do sedaj dogovor ni vseboval nobenih kazni za tiste podpisnike, ki ga ne bi upoštevali. Po zgledu Celjanov bodo zdaj vnesli vanj tudi denarne kazni. Podpisniki dogovora bodo delovne organizacije, občinska skupščina in sindikalni svet ter temeljna izobraževalna in kulturna skupnost. Vsi, ki bodo dogovor podpisali, morajo do 30. junija prihodnje leto sprejeti srednjeročne programe kadrovskega razvoja za svojo organizacijo, pri čemer se morajo nasloniti oa lastne razvojne načrte, pa tudi na občinske in republiške. Kaj nam torej prinaša dogovor? Od njega pričakujemo, da bodo podpisniki sprejemali na nezasedena delovna mesta ljudi z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo, delavcem, ki so že zaposleni, pa omogočili pridobitev manjkajoče izobrazbe, če je nimajo. Vsem tistim, ki jih bodo napotili na strokovno izpopolnjevanje, bodo morali zagotoviti plačilo šolnine in dru- Tovarna se Siri Brežiška tovarna pohištva je utesnjena in na sedanjih površinah ne more več računati na širjenje svojih zmogljivosti. Zato je zaprosila občinsko skupščino za dodelitev novega zemljišča" v bližini železniške Bistaje. Podobno željo je izrazil tudi ekorles iz Dobove. Ta obrat nameravajo modernizirati, za kar so predvideli nekaj nad 9 milijonov din. gih stroškov, za izpite pa dopust, kolikor ga določa družbeni dogovor. Ob preusmeritvi proizvodnje morajo podpisniki podjetja poskrbeti za prekvalifikacijo svojih delavcev. Upoštevati bodo morala tudi napotke za družbe-no-ekonomsko in politično izobraževanje svojih ljudi. ZDOMCI, DANES BO V BREŽICAH POSVET Občinski sindikalni svet Brežice sklicuje za danes ob 10. uri dopoldne v dvorani prosvetnega doma v Brežicah že tradicionalno srečanje z delavci, ki so zaposleni na tujem in so te dni prispeli na novoletni dopust. Ne zamudite ugodne priložnosti, ko vam bodo predstavniki sindikata, zavoda za socialno zavarovanje, zavoda za zaposlovanje, carinske službe in drugi odgovarjali na vprašanja, ki vas težijo. Izvedeli boste, kakšne so možnosti za zaposlitev v domači občini, kako je s samostojno obrtjo, kje boste lahko gradili stanovanjske hiše, kakšne so carinske olajšave in še veliko drugih odgovorov. NOVO V BREŽICAH SPOMLADI IGRIŠČE. Gioba gradbena dela za igrišče v sklopu tovarne pohištva so opravljena. Novo igrišče bo uporabljal kolektiv, na voljo pa bo tudi za prireditve večjega obsega. Pri sindikalni organizaciji so že zaživele športne sekcije, s pridobitvijo igrišča pa bodo svoje delo še utrdile. dijaki Šolskega centra so bili v zadnji krvodajlski akciji med mladimi krvodajalci najbolj številni. Dobro so se odrezali, Tudi večina delovnih organizacij je bila prizadevna, uspeh pa je bU seveda boljši tam, kjer so darovalcem krvi omogočili prost dan. Tokrat so pomagle pri obeščanju tudi osnovne organizacije ZK. Vsem krvodajalcem se občinski odbor Rdečega križa najlepše zahvaljuje za odziv. Z VODSTVOM EMONE je bil za ponedeljek sklican v Cateških Toplicah razgovoi stanavljanju temeljnih organiz združenega dela. Emona je izdelala osnutek za 27 TOZD, med katerimi je tudi zdravilišče Cateške Toplice, vendar za nobeno od teh 27 organizacij ni predvidela statusa pravne osebe. Toplice tak položaj imajo in bi ga zgubile, zato meni komisni za ta vprašanja pri komiteju občinske konference ZK, da se bo njihov položaj poslab- BREŽIŠKE VESTI Število štipendistov se bo moralo v obdobju od 1972 do 1977 ujemati s potrebami v razvojnih programih. Na delo bodo poslej sprejemali tudi več pripravnikov. Podpisniki dogovora se bodo morkli ravnati po strožjih mo-ralno-političnih merilih za izbor vodstvenih in vodilnih ljudi, pri reelekciji pa upoštevati uspešnost na delovnem mestu. J.T. ZAKAJ NE PO VRSTI? Priključek s ceste Ljublja-na-Zagreb na Bregano je tako zdelan, da spravlja v slabo voljo pešce in avtomobiliste. Cestno podjetje je res poslalo tja svoje delavce, toda zasuli so le vsako drugo in peto jamo. Na vprašanje, zakaj tako, je predsednik občinske skupščine Vinko Jur-kas odgovoril odborniku, da je vzrok denar. Podjetje namreč zatijuje, da je 600.000 din, kolikor jih dobi za vzdrževanje enega kilometra ceste, premalo. Zatorej popravljajo le velike jame, male pa pustijo, da postanejo velike. šal. Kolektiv pa ni tega mnenja. ZA NOVO PREDSEDNICO sveta za finance je občinska skupščina na zadnji seji imenovala odbornico Kristino Kovačičevo in dosedanjo članico sveta. Do zdaj je to dolžnost opravljal Ivo Osolnik, ki se je odselil. ENO ALI DVE temeljni organizaciji združenega dela - to je zdaj vprašanje, ki ga morajo razčistiti pri Slovenija vinu za obrat v Brežicah in KZ Bizeljsko. Komisija pri komiteju meni, da bi bila ena TOZD lahko bolj smortno organizirana. Odločala bosta seveda kolektiva. V DOBOVI je bila 23. decembra občinska pionirska konferenca, združena s kulturno prireditvijo in podelitvijo priznanj pionirskim odredom. CENE ZELENJAVE IN SADJA v minulem tednu v Brežicah: paradižnik 9, fižol 12 in 13, česen 20, ohrovt 4, korenje 3 in 6, radič 15, endivija 6, mehka solata 15, pesa 3, por 5, grozdje 9, hruške 6,5, jabolka 3,5 in 5, pomaranče 7, mandeljni 70, banane 7,4 din kilogram. SMETI POD GRADOM " „Kje so inšpektorji? “ so vpraševali brežiški odborniki na seji 21. decembra, ko so se zgražali nad smetiščem pod gradom in po Vrbini. Ugotovili so, da vozi smeti h gradu cestna služba, kar ji bodo zdaj prepovedali. V Vrbini pa odlagajo smeti tudi občani in seveda stanovalci na njenem robu. Če bo šlo tako naprej, bo mesto eno samo smetišče. Pravijo, da sanitarni inšpektor ni odgovoren za te stvari, da bi morali imeti komunalnega inšpektorja, to mesto pa ni zasedeno. UMRL JE IVAN KLUN V Bušeči vasi pri Cerkljah smo se 17 decembra poslovili od gospodarja Klunovih toplic Ivana Kluna. Pokojnik je bil rojen pred 85 leti v Ribnici na Dolenjskem. Kod udeleženec I. svetovne vojne je preživljal vojno ujetništvo v Rusiji, kjer se je prostovoljno vključil v srbski dobrovoljski korpus in je takrat opravljal vojno službo na Rdečem trgu v Moskvi. Drugo svetovno vojno je preživel v izgnanstvu. Po osvoboditvi se je vrnil iz nemškega taborišča in sodeloval v raznih organizacijah, zlasti pa se je zavzemal za napredek toplic, ki so bile v njegovi lasti. Invalidom in upokojencem je nudil kopanje brezplačno. RADKO KLEMENČIČ „SVOBODA" BO DALA SVOJ DELEŽ ZA NAČRTE DELAVSKEGA DQMA | Senovo: »Mar zahtevamo preveč?« J Ali ni že čas, da bi dobili v kraju svoj kulturni in družbeni center? Nanj čakajo pevci, godbeniki, igralci, knjižnica in organizacije - _ Delavsko prosvetno društvo Svoboda s 306 člani je že več kot četrt stoletja močno gibalo amaterske kulture na Senovem. Društvo vključuje dramsko in glasbeno dejavnost, knjižnico in šahovsko sekcijo. Vse delo poteka v neprimernih prostorih, zato so udeleženci občnega zbora decembra letos izglasovali društveni prispevek 30 tisoč din za načrte bodočega delavskega doma. Zavedajo se, da to zanje kljub podpori občanov ne bo lahka naloga Celo s pomočjo delovnih organizacij in občin- Glas študentov Klub posavskih študentov, ki združuje člane iz brežiške in krške občine Je na nedavni letni skupščini v Krškem med drugim obravnaval tudi štipendiranje. Po mnenju študentov zaslužijo posebno pozornost prizadevanja za ustanavljanje štipendijskih centrov, ki bi v skladu s sedanjimi in bodočimi potrebami podeljevali štipendije. Študenti so to pot sklenili, da se bodo tesneje povezali s predstavniki gospodarstva in aktivi ZK v obeh občinah in tako čimprej dosegli uresničenje svojih predlogov. Med nalogami so zapisali, da bodo poslej vzdrževali več-stikov s srednjimi šolami na svojem območju. Bodoče študente nameravajo že pred odhodom na fakulteto seznaniti s študijem in študentskim življenjem. Klub posavskih študentov ima zdaj novo vodstvo, kije dolžno izpeljati sprejete naloge in predloge. V tem šolskem letu imajo študenti za seboj uspešno brucovanje, ki so ga imeli v krškem hotelu Sremič, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzela novomeška tovarna zdravil Krka, za kar so ji hvaležni. M. D. PARTIZANOV OBRAČUN V Leskovcu imajo delavno telesnovzgojno društvo Partizan. Pomoč občinske zveze za telesno kulturo je pičla, zato morajo varčevati z denarjem in veliko dela opraviti zastonj. Na občnem zboru so te dni ugotovili, da je imela samo rokometna ekipa letos nad 50 srečanj. Člani so sodelovali pri športnih igrah občinskega komiteja Zveze mladine, udeležili so se pohoda po poteh Kozjanskega odreda, namiznoteniška sekcija pa je sodelovala na občinskem prvenstvu. Društvo se ukvarja tudi z vzgajanjem osnovnošolskih otrok v bodoče športnike. L.ŠRIBAR PREDSEDNIKI SKUPAJ Včeraj so povabili v Krško vse predsednike krajevnih odborov SZDL. Srečanje je organizirala občinska konferenca Socialistične zveze. Na dnevnem redu je bil pregled sklepov nedavnega seminarja, delovni program za zimsko obdobje ter razgovor o vseh vprašanjih, s katerimi se morajo spoprijemati v krajevnih organizacijah SZDL. VAJE ZA „ŠKOLJKO" MLADINSKI AKTIV IZ BRESTANICE je po daljšem premoru' znova zaživel. Novo vodstvo je razgibalo mlade predvsem na športnem področju. Tekmovanj, ki jih je v zadnjem času organizirala občinske konferenca, so se množično udeležili fantje kot dekleta in nastopali v šahu, košarki in streljanju z zračno puško. Za 8. marec pa mladinski aktiv že pripravlja Kraigherjevo igro „Školjka . REŠENE PROŠNJE Za urejanje stanovanjskih vprašanj je v Kostanjevici dobilo posojilo 43 borcev NOV. Vsoto 1,117.000 dinarjev so prosilci porabili za 20 novih stanovanjskih hiš in za 23 popravil. Stanovanj za borce je še premalo, zlasti če upoštevamo, da je včlanjenih v Zvezo združenj borcev kar 51 upokojencev. BAJKA O CARJU SALTANU DARILO ZA OTROKE V štirih središčih občine Krško v Kostanjevici, Brestanici, Krškem in na Senovem bodo na sprejemih dedka Mraza zavrteli otrokom ruski barvni film „Bajka o carju Saltanu“. Občinska zveza prijateljev mladine vabi k ogledu tudi pionirje osno vnili šol teh območii. ske skupščine bodo predvideno investijo težko izpeljali. Med drugim so računali tudi na sa-, moprispevek, vendar so spričo skromnih osebnih dohodkov in težav v tovarni gradbenih žerjavov bolj nagibajo k zbiranju denarja po drugih poteh. Novi delavski oziroma kulturni dom bo imel dvorano z odrom za prireditve ter prostore za klubsko.in društveno dejavnost. Sem sodijo: prostor za godbo, učilnici glasbene šole, shramba za inštrumente, klubska soba, knjižnica za 5.000 knjig. Družbene organizacije naj bi imele za sestajanje na voljo štiri prostore, v stavbo pa bi potem preselili tudi krajevni urad in uredili v njej poročno sobo. V domu predvidevajo še štiri stanovanja in dvostezno kegljišče z bifejem, zunaj pa dovolj velik parkirni prostor. Za vse skupaj bi S približni oceni odšteti ne j nad sedem in pol milijona narjev, seveda z združeni® močmi. Dosedanji Pre^^ „Svobode“ Tone Pleterski«®: ni, da so na Senovem podporo in da bo sicer dej nost „Svobode“ začela upad^> če pa bo zamrlo kulturno o* ljenje, bo zanj izgubljena n* mladina. . ^ RAKA SE PREDSTAVLJA Jg Na raški osnovni šoli s°PJ^j^ dnevi izdali prvo številko p« r na, ki vsebuje izpise iz š°l^en pionirske kronike. Bilten je jn misel prosvetnega delavca Nj* Keše ta. Izdali so ga v 160 iz dih. Pionirji plačujejo 50 par in so ga takoj razgrao • Malo predtem je izšla šesta s vilka glasila pionirskega odr na Raki „Otroci svobflg* Posvetili so jo vietnarns**V otrokom. Izdali so 320 izyod? in jih prodajali po tri dinaj^ denar pa namenili trpečim o kom, ki odraščajo sredi voj strahot. Danes in jutri bo dedek Mraz obiskal šolane in predšolske yjji, \ po vsej občini. S spremstvom se bo ustavljal v prosvetnih do ^ ^ vrtcih in šolah od Koprivnice do Zdol in Velikega Trna, ^ ^ Kostanjevice. Občinska zveza prijateljev mladine vabi st v tcj ^ otroke na sprejeme dedka Mraza. Za malčke pripravljaj j priložnosti novoletne pogostitve. (Foto: Rezi Pirc) KRŠKE NOVICE ZIMSKI ČAS bodo člani mladinskih aktivov izkoristili za širjenje političnega obzorja. Poslušali bodo vrsto predavanj, kijih zanje skupaj s komisijo za idejno-politična vprašanja in občinskim komitejem ZK pripravlja občinska konferenca ZMS. Program vključuje pregled družbe-no-političnih dogajanj pri nas in v svetu, obravnavo sklepov 3. konference ZKJ ter razgovore o samoupravljanju v krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah. Prvo predavanje je bilo v soboto za člane vaškega aktiva ZMS v Mrtvicah. OSREDNJA OBČINSKA prireditev v počastitev 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije je bila v Krškem 26. decembra. Kulturni pro- £am so pripravili učenci osnovne le „Jurij Dalmatin44. Občanom, ki že vrsto let pomagajo pri izvenšolski dejavnosti učencev, so ob tej prilož- «ndalje^e vzbudili zanimanje za g°sPr :e čas6 na kmetijah, kjer ostaja zaonj vedno manj mladih rok. min^ V TOVARNI PAPIRJA s° * ehia-teden odprli obrat družben^F ^ja-ne, v katerem bodo poslejI P.^obrt4 li malico za celoten kolek« • toriti so uredili v preurejenih P nekdanje kantine. i/votč* GILATELISTIČNI krške osnovne šole je 26. d ^ zbi' odprl razstavo zbirk naJm ®{jjdju^ ralcev znamk. Z njo sc je Jnjetfli** prireditvam v počastitev ^ Zveze pionirjev Jugoslavije. Q 0d ODBORNIKI ZAHTEVAJjjet' komunalnega stanovanjskega F” yem ja boljše delo, zlasti še ker po ^do ceniku njegove storitve n -osltf' K ceni. Podjetje še vedno n* £eray; lo za vgraditev vodomet * ej§nj» no je to od njega zahteval F odlok občinske skupščine. j0 v DO ČRNIH GRADENJ ^ol' krški občini v prihodnje bolj Fjj runi. Inšpekcija bo odredila gtve* šenje, če ne bo našla druge seveda ne potem, ko bo n ^ pr» streho, ampak po možnosti temeljih. nos ti podelili priznanja in odlikovanja. Dan kasneje so bile proslave po vsei. pionirskih odredih. ZASEBNI KMETOVALCI se v občini že spet zavzemajo za uvedbo pouka kmetijstva v zadnjih razredih osnovnih šol. Tako naj bi v mladini PODPRETI PREDSEDSTVO ZVEZE MLADINE ijllladi: bolj revolucionarno! ki, sklic občinske konference nesklepčen — ponovljena seja v torek 19. decembra sprejela dobra amska izhodišča. Vsakdo želi spodbude mladih - zakaj jih mladi ne zaupajo svoji organizaciji? SVEŽENJ GOSPODARSKIH UKREPOV: J'’1 Potrebno ponovno ugotavljati, današnji čas, sedanji trenu-gje Še posebno mladim izredno 5jT%n, čeprav se je treba za £j®embe odločno boriti, neorga-pa to ne gre. Kje so mladi p'^no premalo organizirani? [j ^rn v delovnih organizacijah. j*°pitarne je predsedstvo ob-d^T konference ZM pred tedni V° ^jeno pismo s pripombo St,?Prejema“, naslovljeno na pred-mJT4 aktiva. V Lisci so celo računi^1. vstavili podatke o družbe-22?®*cni aktivnosti delavk, med l*)o d i*0 ^ tudi povprašali, če že-Vjgtovati v organizaciji ali ne. je izrazila pripravljenost, aju" Pa so menili, da k njim ni sl°Pil in jim kaj povedal. CENEJE! 30.12. nudimo 20 odst Poletni popust pri nakupu ^°3ce, ženske in otroške 2unske konfekcije v vseh totfajalnah konfekcije tr- SEVNICA To so le nekateri drobci iz tovarn, kaj pa v krajevnih skupnostih? Na Malkovcu se, kot pravijo, nimajo kje sestajati razen v gostišču, vendar pod pogojem, da naročijo vsaj bokal vina. V Šentjanžu se mladi še vedno ubadajo z razpadajočo dvorano prosvetnega doma in stiskajo mošnjiček za visok prispevek ob asfaltiranju precejšnjega kosa ceste ob tej dolgi podrtiji. Stare težave zaradi prostorske stiske, marsikje obetavni programi kot na Blanci, tudi po novem v Kopitarni, prav gotovo tudi v Lisci tako bo tudi po novem letu. Občinsko predsedstvo di zelo prizadeva; v bodoče bo moralo v vsaki sredini opraviti “posnetek" stanja, strniti tiste, ki so pripravljeni prevzeti vlogo jedra, predvsem pa stopiti med mlade. Kot je pokazala dobra udeležba predstavnikov drugih druž-beno-političnih organizacij, bodo imeli vso podporo. Kaj so tudi naloge mladih? Ne smejo stati ob strani ob razpravah za temeljne organizacije združenega dela. Koliko mladih delavcev nima stanovanja - pravkar pa je živa razprava prav o bodočem stanovanjskem gospodarstvu! Zoženo usposabljanje strogo za tekoči trak bo kmalu cokla traku samemu, še bolj pa delavcem. Zakaj je med zdomci toliko mladih? Mladine ne kaže le siliti: „Pojdite na zbore volivcev!" Za to se lahko v aktivu predhodno dobro pripravijo, prav tako tudi za druge ustrezne nastope pred sveti krajevnih skupnosti in drugimi organi. To je le nekaj življenjskih nalog, za katere se mladi drugod zavzemajo, bi pa bilo potrebno tudi v občini povsem določno vnesti v delovne programe, kot je dejal član v ■"’ 4h .. s* ' CIRNIK, vas na hribu, nikjer druge vode razen kapnice. JJfltenost, ki bo držala le še malo dni. Za vodovod iz doline je J;0 17 gospodinjstev po 3.500 dinarjev. Na sliki: kopanje zadnjih SS- jarka proti zbiralniku 90 metrov nad izvirom. (Foto: A. ^znik) SEVNIŠKI PABERKI b&°,RNIKI: kdaj GOSPO-SVOJI HIŠI? Dejavnost tabornikov se kljub po-Wr Ju °Prcmc »n izrabljenosti %avV .ZadnJa leta lepo razvija, IJJso mogli na letna taborje-iž L* doma bi radi izselili družino h dn Prov> sploh niso primerni .k° stanovanjc, taborni-^kvn • dosti pomenili za razmah In kuhinjska vlaga pa po- Sjj..ludi ne bi uničevala opreme, vprašanja ^t0 tet ne KJE JE POTUJOČI • Na občinski konferenci ,0i5ji5j11lacline je predstavnica mlatijo !£a ^tiva iz tega kraja izrazila 4*. .Vladih in tudi drugih občanov, V)' X spet zahajal potujoči k..CePrav film, posebno ozko-»hi 2 • težko tekmuje s televizijski-Wai.loni, bi bili takega kina po No) Vedno veseli, saj le pomeni Oavo st za shajanje in redko za- UREDITI OKOLICO felta' ~ sc osemenjevalna ^ le poslavlja, bi bilo treba odit v tudi ogrodje starega hleva, ki nevarnosti, da se zruSi, močno pa tudi kazi okolico stanovanjskih blokov, posebno novi blok. Enkrat za vselej bi bilo ob tem treba odstraniti razne barake, kurnike in svinjake, ker ravno tako ne spadajo med bloke. SEVNICA DOBILA PREDSEDNIKA - Sevniška krajevna skupnost je bila nedvomno rekorden čas brez predsednika. Slednjič so na to odgovorno mesto izvolili Otona Šketa, sekretarja v Stillesu. Trenutno usklajuje svet razne predloge in oblikuje delovni program, ki ga doslej ni bilo. STANOVANJSKO PODJETJE BO UKREPALO - Navažanju blata in druge nesnage na sevniške ulice bi bilo lahko hitro konec, če bi občani storilcc prijavili podjetju. Še vedno je namreč v veljavi določilo, ki pravi, da mora vsak, kdor želi odvažati večje količine raznega nerabnega gradiva, za to od podjetja dobiti posebno soglasje. V njem mora biti navedeno, od kod in kam se kaj vozi. Tako bi lahko hitro prišlo do večjega reda na cestah, prav gotovo pa ne bi bUo številnih odlagališč nesnage in ropotije na neprimernih krajih. ki:vni&i;i vkstnii predsedstva republiške konference ZMS Zlatko Pačnik. Vsega torej mladi na tej konferenci najbrž niso povedali, teži pa jih prav gotovo. Casa za odlašanje ni. Kdor. se ne bo čutil dovolj družbeno usposobljenega, se bo lahko udeležil seminarjev, ki bodo to zimo. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PARTIZAN: Želijo več 256 športnikov — ne uspeva le rokomet. Ozko grlo: prostori, igrišča, oprema ... Delo vaditeljev in telovadnih vrst je dobilo najlepše priznaje z dobrim obiskom telovadne revije pred samim občnim zborom društva. Škoda, da je marsikdo od staršev z otroki po programu odšel, ne da bi s predlogi sodeloval še na samem zboru! Sicer pa je za nič kaj zavidljive delovne pogoje število 176 mladih v splošni telesni vzgoji društva lepo. Rokomet ima naraščaj v 22 mladincih. Druga izredno tekmovalna panoga po komaj dveh letih, kolesarstvo, se tudi lepo razvija, kegljači nikakor ne morejo biti enakopravni z navadno stezo v borbeni družbi ostalih dolenjskih vrstnikov na avtomatskih kegljiščih, mladi judoisti pa ne na raztrgani blazini. Kotalkarjev bi bojda bilo kar nad 80; starši so jim že kupili kotalke, le trenerja nimajo. To je le nekaj podatkov, športni dosežki so predobro znani že od prireditve do prireditve. Morda kdo le ne ve: mladi koleser Ludvik Žuraj je bil na državnem prvenstvu peti! Če zaenkrat še ne žuli drugih, pa ovira pomankanje telovadišč najbolj ravno športne delavce. Telovadnica in dvorana za množične prireditve z rednim kinom ne gresta skupaj; v šolski telovadnici čakajo na eno uro telovadbe 3 oddelki. Razen rokometnega igrišča ob domu namreč v kraju niti ni drugega igrišča! Zato ni mo goče gojiti atletike ter še marsičesa. Odločitev o usta novitvi gospodarskega odbora poleg rednega odbor bo prav gotovo kaj izboljšalo tudi glede objektov in opre me. Kraj, kot je Sevnica, namreč ne more več brez športnega parka, čeprav se trenutno duši brez najosnovnejšega za sprehajanje. Društvo so pričele podpirati tudi delovne organizacije; zgled Jutranjke in Lisce bi lahko posnemale še druge. Začetnim uspehom s sindikalnimi igrami bo treba dodati stalnejšo športno aktivnost delavcev. Sedanji vodniški zbor, okrepljen s telesnovzgojnimi učitelji sev niške osnovne šole, bo ne dvomno sposoben sestaviti dolgoročnejši program raz voja športnih panog v mestu to pa bo koristno tudi za vso občino. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez prizadev nih posameznikov. Naj omenimo le najstarejše: pri- zadevnega predsednika Dra go Bizjak in skromnega Bo gomiija Milosta. ^________________________A.Z.j SEVNICA-KRŠKOj SPET NEKAJ ASFALTA Minuli teden so cestni strokovnjaki opravili tehnični prevzem 3,1 km dolgega novega asfaltnega traku proti Pijavškemu, kar je Cestno podjetje Novo mesto moderniziralo letos. Preostali vozni pas pod vasjo Pijav-ško še gradijo. Za prihodnje leto je zagotovljenih 18,5 milijona dinarjev za preostalo modernizacijo cestišča do Krškega. Bo to res držalo? Mora- lo bi, saj pravi tako srednje program gradnje test v repuBHki. Na to modernizacijo vsi že komaj čakajo. Ni bojazni za dobre gospodarje Kako je ob novem letu z uresničitvijo letošnjih gospodarskih načrtov? Ciril Pungartnik, načelnik oddelka za gospodarstvo Obs Trebnje: „Ni podjevja, ki bi doseglo bistveno manj, kot je načrtovalo, čeprav so ponekod manjše težave!" Kako je v Dani, Trimu ... Ob ocenjevanju poslovnega uspeha v prvih devetih mesecih letošnjega leta je občinska skupščina ponovno ugotovila, da trebanjsko gospodarstvo posluje tako, da vsekakor ni pripomoglo k nelikvidnosti. Kaj menijo o sedanjem trenutku v podjetjih? Inž. Avgust Gregorčič, direktor mirenske Dane: S sedanjimi gospodarskimi ukrepi se strinjamo. Tri leta smo rasli s 50-odst. povečanjem, zato imamo dovolj osnove, da bomo lahko tudi vnaprej zagotovili obratna sredstva prej, kot to določajo zakonski roki. To terja od nas sam značaj proizvodnje, sicer zastarimo! Do polovice letošnjega leta smo bili v neugodnem položaju, ko je bila cena surovin tudi za 22. odst. nad ceno proizvodov. Naš letošnji celotni dohodek je za 50 odst. večji od lanskega ob enakem številu zaposlenih, to pa predstavlja pri izdelkih 40 odst. več blaga, vpliv cene torej ni bistven. Glede dolžnikov smo že doslej ravnali tako, da smo od zasebnikov terjali takojšnje plačilo in izločali tiste družbene gostinske organizacije, ki niso v redu plačevale. Naš razvoj je velik prispevek za nerazvito sredino: od leta 1969 smo zaposlili 100 novih delavcev. Glede tega tudi vnaprej ne bi smeli zaosta-jati.“ Kako je v Trimu, nam je povedal direktor Ivan Gole: „Kljub težavam v prvem polletju zaradi zastoja na gradbiščih, predvsem pa pomanjkanja materiala, bomo, kot kaže, naš izredno napet proizvodni načrt uresničili. Plan pa je za 65 odst. večji od lanskega. Ker smo vedno likvidno poslovali, tudi vnaprej ni bojazni, da bi morali izplačevati manjše osebne dohodke, kot to nalagajo novi ukrepi podjetjem, ki ne plačujejo dobaviteljem. Vodstvo podjetja se že več kot mesec dni prizadeva doma in na terenu urediti odnose s kupci. Če bi se pri nas MIRNA-SELO: BETEŽEN MOST Vprašanje mostu na tej cesti očitno ne bo rešeno, doklef sedanji ne bo prenovljen. Komunalno podjetje je postavilo sicer opozorilne znake, ravno tako tudi leseno varnostno ograjo, vendar težka vozila to kaj malo upoštevajo. Kot pravijo v komunalnem podjetju je varnostni zid ! na tem mostu doslej že drugič zrušil vlačilec, ki vozi zagabrovški Presad. KAKO SMO DAROVALI KRI? Po prvih ocenah je bil odziv krvodajalcev lep tudi pri oktobrskem odvzemu. Razveseljivo je, da so krajevne organizacije Rdečega križa v kmečkih predelih pridobile lepo število krvodajalcev. Take organizacije so bile v Dobrniču, Jelševcu ter celo novi organizaciji na Svetinjah in Omuški vasi. Kako pa je bilo v delovnih organizacijah? Največji odziv je bil v mirenski DANI - 59 krvodajalcev; vodilni dajejo vzgled ostalim. Iz mokronoške ISKRE je prišlo kar 29 krvodajalcev, iz KPD Dob 17 uslužbencev, iz obrata TIP-TOP kar 18, iz IM V - tovarne gospodinjske opreme Mirna 42. Celo GOP Mirna, ki ima delavce razbite po terenu je dalo 8, medtem ko iz TRELESA ni bilo niti enega krvodajalca! Iz nove tovarne KOLINSKE na Mirni je prišlo 10 krvodajalcev ter lepo število delavcev, ki se vozijo v novomeški IM V (kar 13), iz TRIMA 25, iz IN KOT pa 17. Po krajih se je prostovoljno javilo naslednje število dajalcev krvi: Trebnje 230, Mirna 203, Mokronog 149. PRIZNANJA REZERVNIM STAREŠINAM Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin je bil lani na republiškem tekmovanju na prvem mestu; letos uspeh ni nič slabši, občinska organizacija je namreč dobila zlato plaketo. Srebrno republiško priznanje je dobila organizacija starešin na Mimi in posamezniki: Janez Bukovec in Trebnjega in Anton Praznik iz Vel. Gabra, bronasta priznanja pa Jože Pravne in Izidor Puc z Mirne, Dominik Gimpelj iz Mokronoga in Milan Koršič iz Trebnjega ter organizacija Mokronog. KS MOKRONOG: NE LE KOMUNALA! Komunalna dela so sicer pobrala letošnjo denarno pomoč, vseeno pa to ni Vsa dejavnost. Prizadevali so si najti zaposlitev delavcev v kraju, posebno so veseli novega šiviljskega obrata novomeškega Roga, težko pa še čakajo na premike v Iskri. Poravnalni svet pri krajevni skupnosti je imel 4 poravnane, vse so bile uspešne. Kje s pobudami niso prodrli? Še bolj bi bilo treba izboljšati trgovsko mrežo, potrebovali pa bi tudi več stanovanj za prosvetne delavce in druge strokovnjake, če jih želijo obdržati ali pritegniti v kraj. T. ZIDAR zmanjšalo povpraševanje po investicijski opremi, ki jo delamo, se bo prodajna služba še močneje zavzela za prodajo naših izdelkov na Vzhodu. Kot so nam povedali v Inkotu, podpirajo sedanje gospodarske ukrepe glede tistih kupcev, ki v našem gospodarstvu že tako dolgo ne izpol- njujejo svojih obveznosti in ni verjetnosti, da bi jih tudi v bodoče izpolnili. Vendar naj ne bi odpisali terjatev le do 12,5 odst., marveč vse, saj te terjatve le bremenijo obresti poslovnih skladov dobrih gospodarjev. Tako meni direktor Pavle Jurglič. A.ŽELEZNIK : v.>vwwiwl»M ^ s čekom ali v vaši valuti v' priporočenem pismu mednarodno poštno denarno nakaznico. Hvaležni vam bomo, če se boste ob nakazilu n3.1"0^11 spomnili tudi na naš TISKOVNI SKLAD - v njem,z • ramo denar, potreben za nadaljnjo modernizacijo Dp1® ^ skega lista, ki ga bomo po novem letu 1973 pojavlja* ^ fotografirali sami, doma v Novem mestu. Vsem, ki n°^e prispevali v tiskovni sklad, se bomo v Dolenjskem listu posebej poimensko zahvalili! Srečno, zdravo in zadovoljstva polno novo leto želi vsem rojakom na tujem . »cT J vaš DOLENJSKI LIS* PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! O**«,*, Igi^iralni pletilnici v Gameljnah imajo najmodernejše pletilne stroje. Na sliki vidimo Diamant krožno Letos so v Rašici izdelali 1,350.000 kosov raznih pletenin, prihodnje leto pa nameravajo izdelati 20 Šivalnica v Gameljnah je opremljena modemo, delovna mesta pa povezuje tekoči trak rasica USPE SNIH LET rašica Vab1V tovame pletenin Rašica je poslal predsedniku Titu vini!°’ ^5. obletnici tovarne počasti proslavo s svojo na- čaostjo. Ker tovariš Tito zaradi obveznosti ni mogel priti v ^ljne, je poslal kolektivu pozdravni telegram: M tovariši! Dobila sva Vaše pismo in poziv, naj ob 25. oblet-izvoH -°ja vaSe tovame> je med P™1™ uveljavila volnene pro-® katere kakovost je znana tudi izven naših meja, prideva P^vo. Zahvaljujeva se za povabilo in obžalujeva, ker ne mo-Priti na svečanost. Ob tej priložnosti Vam sporočava najboljše 23 nadaljnje uspešno delo. ^ Be°grad, 24. novembra 1972 • ca‘M^° v®lika je danes „Raši-! bon maJ se še utegnejo naj- i^to»netiJ880mniti» kako Je v TjfcJJ P°d Smamo goro 1946. |0«astnik delavnice za izde- diža?^ ^nton O^1131 P°“ , tu?. ie bil začetek današnje ;letn.lce“> ki slavi zdaj 25. ob-Takratna Čipkarska in-lavcnja Tacen je štela 18 de-več u’ c^anes daje tovarna kruh im. 900 zaposlenim v Ga-* jnah, Šentvidu pri Stični, V n n!su> Hoijulu in Moravčah. je jr^zvodnji vrhnjih pletenin dve a P™3 v Ju8°slaviji: kar Petini vse tovrstne sloven-jproizvodnje narede v Rašici, je skrivnost uspeha te to-Rašica je izredno spe-j^zirala svoje poslovanje, saj Opremljena pretežno s cotton Plet' ^ 1 gg in kakovostnimi Ivinimi avtomati. V proiz-dvorani pletilnice ni stro-Čin k* bil starejši od 6 let, zve- Tud-^a so 8tr0^ mlajši °d4 iet-valn infekcije imajo nove ši- fmoelAstrSe in vse dru8« PriP°' tin * ’ 10 omogočajo racional-110Proizvodnjo Cair.alC0J^n(^erni stroJi omogo-podjetju, da more narediti Josip Broz—Tito Jovanka Broz na leto več kot poldrugi milijon vrhnjih pletenin. Letošnja vrednost proizvodnje bo po oceni presegla 106 milijonov dinarjev. To so številke in podrobnosti o skrivnostih poslovnega uspeha. NE ČIPKE, PLETENINE Pred četrt stoletja je tovarna delala čipke. Ko so postavili delavnico ročnih pletilnih strojev, se je začela proizvodnja pletenin. Najprej so delali otroške pletenine, potem pa, ko so dobili tudi pletilne stroje širših delovnih širin, so začeli delati še pletenine za odrasle. Največ so delali izdelke iz mikane bom-bžne in volnene preje, medtem ko so bili izdelki iz česane volnene preje še zelo redki, čeprav so nekaj let pozneje postali najpomembnejši proizvod tovarne. Ko so preselili tovarno v Gameljne, je začel obseg proizvodnje hitro naraščati. Pletenine so se vse močneje uveljavljale, čipke so nazadovale — dokler ni Rašica proizvodnje čipk 1.1959 popolnoma opustila. Tržišče je postajalo z leti vse bolj zahtevno. Kolektiv podjetja se je tega zavedal; če je hotel konkurenčno nastopati doma in v tujini, je bilo potrebno večati produktivnost in hkrati slediti modnim zahtevam. Rašici je uspelo oboje. O prvem pričajo podatki o naraščajoči storilnosti in prodajnih ter izvoznih uspehih, o drugem številne nagrade za kakovost njenih izdelkov. Izdelkom iz česane volnene preje so se začeli pridruževati sintetični izdelki, predvsem iz akrilnih vlaken, v zadnjih letih pa tudi iz efektnih prej. NEGUJEJO IZVOZ V Rašici so še že od vseh začetkov odločili za izvoz. Take odločitve so narekovale tudi potrebe. Z izvozom si tovarna zagqjavlja potrebne devize za nakup reprodukcijskega materiala in investicijske opreme, pridobiva si zunanja tržišča in tako prihaja v stik z modnimi dosežki, s tehnologijo, z novostmi v opremi in pod. Hkrati pridobiva tovarna izkušnje svetovne trikotažne industrije, se spoznava s tujo organizacijo poslo- vanja, mehanografsko obdelavo podatkov itd. Kvaliteta in spoštovanje dogovorov - to je pripomoglo, da poznajo Rašico danes v SZ, Avstriji ČSSR, Danski, Franciji, Holandiji, Italiji, Kanadi, Madžarski, Norveški, Švedski, Švici, Zahodni Nemčiji in ZDA. Tretjino izdelkov pošlje Rašica v tujino! ZA DELAVCA IN KRAJ Moderno opremljena Rašica ima več kot 900 zaposlenih. Na proslavo 25-letnice RAŠICE je prišel tudi sekretar izvršnega biroja CK ZKJ tov. Stane Dolanc in številni drugi gostje Povprečni osebni dohodek je danes 1.681 dinarjev. Nikogar ni več, ki bi imel manj kot 1.200 dinarjev osebnega dohodka. Osebni dohodki so nad slovenskim poprečjem v tej stroki. Lahko bi bilo celo še večji, vendar se je kolektiv zavestno odločil, da je potrebno najprej povečati obratna sredstva. Izredno delavna je sindikalna organizacija v podjetju. Včasih se je zavzela za udarniško delo, potem za tople malice, začela je akcijo za gradnjo stanovanj, pomagala pri oddihu zaposlenih, pri uvajanju samoupravljanja. Ni nenavadno, da Rašica za stanovanja svojih delavcev odrine na leto okrog 800.000 dinarjev. Toda tako, kot skrbi Rašica za svoje delavce, skrbi tudi za okolje, v katerem tovarna živi in dela. To potrjuje droben primer: ob pripravah na svojo 25. obletnico in ob ustanavljanju ženskega pevskega zbora je tovarna brez pomišljanja kupila pianino, ki so ga postavili v kulturni dom. Direktor Boris Lasič je menil: „Kaj je pianino za toVamo z 900 delavci! Kupili ga bomo in postavili v kulturni dom, tako da bo služil kraju za kulturne prireditve, oni pa bodo odstopili prostor za vaje našega pevskega zbora .. Tako sožitje je opaziti povsod: kot skrbi tovarna za proizvodnjo ali počutje delavcev, tako skrbi za kraj; pomaga pevcem ali športnikom. Zrasla je v tem okolju, tu je pognala korenine, njeni ljudje živijo v teh krajih. Bi mar lahko delala drugače? >r vi k ** . '**w s* Š&fift -- - ' ' >■* W " I ^ , M£kW% ',< < 1 v v N ' ■ "-X ' "S' '" \$l ' 'N ' N«8& s '\ W m II ^ - 1 -. .. s & t dno postreženi. Za novo leto iskreno čestitamo! -J Združeno KG P Kočevje Kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1973! 11 ME TEKAČA CLARKA VELIK, SUROV ČLOVEK SRBSKA REKA NAKLA- DANJE PEVKA PINTERIČ Z.IME OGOREK BELEŽNICA PREBIV. RIBNICE SLOVNIČNI POJEM D E L ROKE EGIPT. BOG SONCA NEON ZVEZA KAR JE IZROJENO TETOVO MOŠTVO RELIKT PIRH NAUK O ASKEZI ANTON ZALAR INOIJAN PLEME SMOLIKA PROSTOR MESTO LJUBLJ LOKAL ŽIVALSKA USTNICA VRAZA CELJ. TEKST. PODJ. BELOPAVLOVIČ NIKO nefsm. IVLAO ARI INO. RASTL. AM FIRMA (RAČUNALNIKI STAJ.KRAJ (SITULA) NAS HUMO NOVOST RISTIBINE) PIJACA JAR GL. MESTO HRIB PRI BEOGRADU STVAR ERSKINE JOHN BOJNI PLI N TRAVNIK OB VODI IZDELOV PIL AZIJSKI NAROD Ml RNO SOŽITJE ZENSKA. KI VEŽE GOSTIJA HAMMAR S K J O L O NAS PESNIK STARORIM OBLEKA KOSITER CAPIN PROJEKCIJE NADAR- JENOST NAROD O SLOVEČ VLEČENJE STARORIM IMESTOH LETOVIŠČE I NA HVARU NAS ŽIVOSREB RUDNIK JANEZ TRDINA EPOPEJA m: tonem AVT- OZN ŠPANIJE VRSTA AVTOMOB1A RTi filvB AROELJ Vsir.M ; ‘im o aam siQJ JT1£V n PRITOK lEMl OTRPNI KRČ SMUČI OSNOVA BARV Ičhil OJ POLET DA RASTE NA IGNOJUH POSTAV NOSL_ IT.RENES. KIPAR (LEONE) ZNAMKA IGLAVEC POT PLANETA OKROG SONCA POPRAVLJ AVTOMOBILOV DELAVKA V TKALNICI PREKRIVALO GLASBILO NEZNANEC DOVRŠNI PRETEKLI ČAS ŽUŽELKA PESNIK LEPILO LESSINGOV MODRECI KRAJ PRI iKRANJUl ■GR H PODZEMLJE VINSKI CVET KDOR PLEŠE NASAD ODPRTINA EFIM GELLER MESNI IZDELEK KOZAŠKI POGL. MAJHNA LUPINA HERCE- GOVEC VLADAR [TISKARSKI OBRAT TISK. ZVEZA OZEMLJE OMANA PAUST. .El LA. ZGODNJA TRTA VRSTA KAMENINE MAKED. KOLO TOMOSOV m. . JANEZ ETIOP. JEZERO VERSTVO KOSITER POTAKNJE NA TRTA PROGA JEZERO V SZ M. IME REVEŽ I T. DENAR STAROJUD KRALJ TONE SVETINA OBLIKA ZDRAVILA RAVEN SOSS ANTON DERMOTA . AFR. mwjL DOMAČE IME NAPOVE- DOVALKA REMS NOVA GRADIŠKA IT.REKA JANSEN EERO AKTINIJ * * * * # m Veselje čez praznike in še 30 lepih nagrad! i(f|» Veliko Število reševalcev zadnje nagradne 2anke nas je spodbudilo k objavi nove podobmt .. bave, ki smo vam jo pripravili za naslednjih i* ,fl| kdor nam bo do Četrtka, 11. januarja rešeno križanko,, Ima upanje, da bo lahko ne . ^ ene izmed spodnjih nagradi Pogoj: pravilno r vprašanja in pravočasno (osebno ali po P0*11'... 30 na rešitev. Za Izžrebance smo tokrat pripravu' lepih nagrad: 1. nagrada - 250 din 2. nagrada - 200 din 3. nagrada - 150 din - 4. nagrada - 120c|in 5. nagrada - 100 din 6. nagrada - 80 din in 24 lepih knjižnih daril. Reševalce prosimo, da tudi tokrat upoštevajoj rezana rešena križanka je hkrati kupon za ude 1 ^ pri žrebanju 1 - Rešitve pošljite na naslov: list, 68001 NOVO MESTO, p. p. 33. V levi spodnji . kuverte napišite: KRI2ANKA. - Ne pozabite na naslov, ki mora biti obvezno napisan na belem križanke! x „ no' Mnogo veselja, lepe pozdrave In vso vrečo * vem 1973. letu vam vošCI vaš DOLENJSKI UST » poglej, Iyica — kupil sem jo prav poceni že poleti! Iglice ležijo spodaj, v ide ti l! M Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne lego zidake po ugodnih cenah v naslednjih prodajalnah: — NOVO MESTO: _ Kmetijska zadruga KRKA, MERCATOR — PE Standard. — LJUBLJANA: Standard-invest Celovška 89, Vodovodna 101. Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STANUARD- INVEOT, Ljubljana, Celovška 89. Srečno 1973 ~ Kaj vam pa je, dedek Mraz? — Uuuuh, dokončno so me odpustili! Direktor gledališča je na moje mesto nastavil prikupnega angelčka ... NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU Namesto neposrednih novoletnih čestitk svojim sodelavcem In prijateljem so darovali sredstva, ki bi jih sicer porabili v ta namen, ZA BOJ PROTI RAKU naslednji: • DOLENJSKI MUZEJ, Novo mesto • LEKARNA, Novo mesto (2) • NOVOLES, lesni kombinat. Straža pri Novem mestu • SLOVENIJALES, tovarna pohištva, Brežice • UNIJA PAPIR SERVIS, Ljubljana, Pod ježami • ZIDAR ANTON, polaganje plastičnih podov, Ljubljana, Na gmajni 16 • DOLENJSKI LIST, Novo mesto Obenem z iskreno zahvalo za njihovo plemenito dejanje se pridružujejo čestitkam tudi DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU IN NJEGOVI SOUSTANOVITELJI ter SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INSTITUTA. Vsem darovalcem iskrena hvala! Voščila, ki jih nismo prejeli do 20. decembra, bomo objavili v januarju 1973! DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU, Ljubljana, Komenskega 4, p. p. 25 - tel.: 322-862 žiro račun: 50101-678-49189 VELETRCIOVINA »MERCATOR«, LJUBLJANA °SLOVNA ENOTA »STANDARD«, NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto blagajnika za PE ^°goji za sprejem: ekonomski tehnik z 1-letno prakso v Diagovnem prometu. Nastop dela: takoj ali po dogovoru. bAtlrtne P°nudbe Pošljite splošni službi PE »STAN-novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 6. jamarja 1973. ZDRAVSTVENA SOLA NOVO MESTO razpisuje delovno mesto TAJNICE Delo — administracija In knjigovodstvo. ^°8oji za sprejem: " ekonomska srednja šola in najmanj 5 let iSfiFS?1JS*?'* 8013 ln najmanl 10 let Prakse- ^°la, eaonn m rrošnjo na naslov: Zdravstvena OsebnrTv^0 mesto’ mic* talcev 3 a. ' h°dka ProsllH n?? ESSJP1101 ° delItvi osebnega do-krateklSn Priložijo prošnji še: življenjepis * 3. in 4. januarja ZAPRTO! OBRESTI P0 20. JANUARJU! Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto s podružnico v KrSkem in ekspoziturami v -Novem mestu, Metliki in Trebnjem obvešča svoje komitente in varčevalce, da zaradi internih del ob zaključku leta DNE 3. IN 4. JANUARJA 1973 NE BO POSLOVALA ZA STRANKE. Hkrati obveSčamo varčevalce in prosimo, da z razumevanjem vzamejo na znanje, DA BO BANKA PRIPISOVALA OBRESTI NA HRANILNE VLOGE ZA LETO 1972 PO 20. JANUARJU 1973. # VSEM KOMITENTOM, VARČEVALCEM IN POSLOVNIM # PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1973! »omiisa uši toiju Vrečiču. V novem letu jim želim mnogo uspeha pri njihovem delu. - Jože Klevišar, Lutersko selo 1, Otočec. TEDENSKk.r ss Petek, 29. decembra - Tomaž Sobota, 30. decembra - Evgen Nedelja, 31. decembra - Silvester Ponedeljek, 1. januarja - Novo leto Torek, 2. januarja - Makarij Sreda, 3. januarja - Genovefa Četrtek, 4. januarja - Angela ČRNOMELJ: 29. 12. francoski barvni film „Meč za Branda“. Od 26. do 29. 12. otroški film „Družba Pere Kvrzice“. 31. 12. ameriško-ita-lijanski barvni film „Ponočni obra-čun“. KOSTANJEVICA: 31. 12. italijanski barvni film „Preiskava nad državljanom4*. 1. 1. francoski barvni film „Diabolik“. METLIKA: Od 29. 12. do 2. 1. ameriški barvni film „Moj prijatelj Ben“. Od 30. 12. do 2. 1. angleški barvni film „Zasebno življenje Sherlocka Holmesa". MIRNA: Od 30. 12. do 31. 12. „Za njeno ljubezen**. NOVO MESTO: Od 29. 12. do 31. 12. ameriški barvni film „Mali -Veliki človek**. RIBNICA: Od 30. 12. do 31. 12. ameriški film „Novo lice v Peklu**. SEVNICA: Od 30. 12. do 31. 12. ameriški film „Moji otroci, tvoji otroci, najini otroci*4. 3. 1.1973 angleški film „Kje je Jack? “ ŠENTJERNEJ: Od 30. 12. do 31. 12. film „Na svidenje, Baby“. TREBNJE: Od 30. 12. do 31. 12. španski barvni ljubezenski film „Njena zadnja pesem**. 1. 1. 1973 ameriški barvni kavbojski film „Des-peradosi**. Hffi OS SLUŽBO DOBI ■ K U P I M NATAKARICO, priučeno ali začetnico, z veseljem do strežbe in kuhinjsko pomočnico, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivanka Šturm, Črnivec 11, Brezje na Gorenjskem. IZUČEN TESAR dobi službo takoj. Tesarstvo Forijan, Ljubljana, De-vova 15/b. FRIZERSKO UČENKO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Brivec - frizer Davorin Novak, Trebnje 18. IŠČEMO snažilko za pospravljanje pisarne. Delo je honorarno. Pogoji po dogovoru. Naslov: Dolenjska turistična zveza, Cestna komandanta Staneta 30, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (2579/72). ODDAM sobo fantom. Naslov v upravi lista (25 81/72). Motorna vozila R-4 LUXE, letnik 70, 36.000 km, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta (2577/72). PRODAM traktor Ferguson 35 s ?lugom. Naslov v upravi lista 2584/72). AUSTIN 1300, star 13 mesecev, me-talizirano moder, registriran in tehnično pregledan do novembra prihodnjega leta, ugodno prodam. Splichal, Cankarjeva 32, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, diatonično harmoniko na register in elektronske ritem bobne. Karlovška 17, Novo mesto (Gotna vas). PRODAM GRADITELJI, POZOR! Prodam gradbeni material: 5 ton gradbenega železa 8 in 10 ter ostrešje 14 x 10. Naslov v upravi lista. -(2599/72). OFSET razmnoževalni stroj Roma-yor, format A 3, poceni prodam. Informacije po telefonu (068) 22-419. PRODAM montažno garažo 5x4, obloženo s pločevino. Naslov v upravi lista (1607/72). PRODAM rabljeno kombinirano omaro, kavč, 3 fotelje in .mizo. Naslov v upravi lista (2609/72). UGODNO PRODAM 800-liuski hi-drofor s trifaznim motorjem in drugo pripravo. Marjan Oberč, Osrečie 29, Škocjan. PRODAM popolnoma nov 300-litr-ski konzervator (hladilnik) po zelo ugodni ceni. Franc Kostanjšek, Bučerca 8,68270 Krško. PRODAM superavtomatični pralni stroj, hladilnik in peč na olje Emo 8. Ogled na Trdinovi 32, Novo mesto. PRODAM novo spalnico Karmen in kombinirano omaro. Dam tudi na obroke. Karel Vene, Kristanova 30, Novo mesto. PRODAM več prašičev, težkih do 150 kg. Naslov v upravi lista (2585/72). PRODAM plinsko peč. Paderšičeva 18, Novo mesto. PRODAM kombiniran otroški voziček Albor. Informacije po telefonu 21-578 ali osebno po 15. uri: Komandanta Staneta 5, Novo mesto. Podružnica Društva upokojencev Brežice čestita vsem svojim članom in ostalim občanom širom domovine mnogo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče v novem 1973 letu. RAZNO OBRTNIKI, POZOR! V najem oddam kleparsko ah kovinsko delavnico s stanovanjem in skladiščem. Naslov v upravi lista (2598/72). V NAJEM ODDAM prostor za krojaško delavnico s stanovanjem, sadnim in zelenjavnim vrtom. Naslov v upravi lista (2597/72). PROSIM NAJDITELJA denarnice z vsemi dokumenti in denarjem, pozabljene v Delavski menzi v ponedeljek zvečer, dajo proti nagradi vrne na naslov: Polde Kebelj, Zagrebška 29, Novo mesto. SLEP FANT, star 28 let, s svojim mesečnim dohodkom, želi spoznati preprosto in pošteno dekle, staro 20 do 25 let. Ponudbe pošljite na naslov: Albert Zafošnik, Selnica ob Muri 103, pošta Šentilj v Slovenskih Goricah 62212. V SOBOTO, 23. decembra 1972 sem od otroškega igrišča do Pionirja izgubila krznen ovratnik. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na upravo lista. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) Vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! KUPIM zazidljivo parcelo ali staro zgradbo. Ponudbe pod „Novo mesto**. POSEST PRODAM novo hišo ob Krki v bližini Novega mesta, primemo za gostišče. Ponudbe pod „V se- li tev“. PRODAM starejšo hišo in vrt, primemo tudi za novo gradnjo. France Vogrin, Jelševnik 21, Črnomelj. PRODAM hišo po ugodni ceni s hlevom in senikom. Zorka Kramar, Klinja vas 11, 61330 Kočevje. PRODAM dva manjša vinograda, eden je s shrambo ob cesti. Lepa sončna lega. R. Resman, Otavnik 2, Tržišče. PRODAM vinograd (24 arov) v De-bencu. Franc Dim, Brezovica 12, 68233 Mirna. PRODAM novo enodružinsko hišo v bližini železniške postaje Krško ter novo harmoniko FIS, HA, E, A. Ogled vsak dan po 1. januarju 1973. Martin Zivic, Ilija Gregoriča 13, 68270 Krško. UGODNO prodam skoraj novo stanovanjsko hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2570/72). MANJŠE POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem prodam na Kamnem potoku. Informacije pri Milki Novak, Trebnje 18. UGODNO PRODAM manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, ki ga je možno uporabiti za kakršnokoli obrtno dejavnost. Ana Pečarič, Prečna ,9, 68000 Novo mesto. PRODAM v okolici Ljubljane hišo z gostinskim lokalom ter gospodarskim poslopjem. Gostilna je na prometnem kraju, dobro vpeljaha ter znana. Angela Borštnar, Srednje Jarše 22, Domžale. V SREDIŠČU Brestanice prodam enostanovanjsko hišo v zelo dobrem stanju, takoj vseljivo. Cena ugodna. Angela Pirc, Brestanica 6 j a. PRODAM enostanovanjsko hišo z vodovodom in sanitarijami, vrtom za povrtnino ter sadnim drevjem v bližini avtobusne postaje v Lokah. Franc Oklešen, Loke 11, Straža. PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in še eno Eoslopje. Možnost adaptacije Iše. Ogled pri Mariji Planinc, Vo-jinska cesta 15, Čmomejj. ZAMEJCI POZOR! Vaše denarne naložbe so najbolj naložene in obrestovane v nakupu stanovanjske hiše, ki je naprodaj v lepem turističnem mestecu na Dolenjskem. Izredna priložnost, po ugodni ceni zaradi izselitve. Naslov v upravi lista (2529/72). Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta MARTINA PICLJA iz Vavte vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, kolektivoma trgovskega podjetja Dolenjka in Sanitarie iz Ljubljane, zdravnikom in strežnemu osebju poučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Posebno pa se zahvaljujemo gasilskemu društvu Vavta vas, cerkvenemu pevskemu zboru, borcem za severno mejo, pevskemu zboru Gorjanci in gospodu župniku, vsem za toplo izrečene besede v slovo. Žalujoči: žena Marija, hčerke Marija z možem, Martina in Vida z družino. Ob nenadni izgubi našega dragega ata, starega ata, deda in pradeda JOŽETA TRŠČINARJA Dolnje Vrhpolje 4 pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in zasuli grob s cvetjem ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala gospodu župniku za obred in poslovilni govor, prijateljem, znancem in sorodnikom, zlasti sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh, kolektivom Iskre-Šentjernej, Novolesa Novo mesto, Industrije obutve Novo mesto za darovane vence. Vsem še enkrat najlepša hvala. Šentjernej, 22. decembra 1972 Žalujoči: sin France z ženo Marijo, hčerke Anica, Marija in Karolina z družinama ter brat Nacc in sestra Marjja. Ob tragični izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina in brata JOŽETA VRANETIČA Iz Pišec 7 3 a se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivu SGP Pionir-Krško in vsem sodelavcem. Enaka hvala sodelavcem iz Celuloze za poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Žalujoči: žena Vida, sin Igor, ata in mama ter sestre Nežka, Mimi in Malči z družinami. Ob bridki izgubi drage mame in stare mame FRANČIŠKE ROZMAN iz Grč vrha se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, pevskemu zboru Dušana Jereba ter tov. Rolihu za poslovilne besede v imenu ZZB in VVI Novo mesto. Novo mesto, 23. decembra 1972 Žalujoči: hčerke Gizela, Marija, Roza, sinova Stefan in Tone z družinami Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož in oče JANEZ ŽUPANČIČ Šalka vas 91, Kočevje Iz srca se zahvaljujemo vsem za pomoč, podarjene vence in za sožalje, ki so nam ga izrekli. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred, dr. Rupniku za pomoč v času bolezni, LIK in Rudniku. Lepa hvala sosedom in vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, sinova Tone in Janez z družino ter brat Jože, sestri Micka, Ana in Rezka ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše ljubljene in nepozabne sestre in tete ANTONIJE KOMLJANEC poštarice v pokoju na Bučki se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pesjaku iz Sevnice za njegov trud, častiti duhovščini za poslovilni govor in obred ter pevskemu zboru na Bučki. Bučka, Kranjska gora, Gozd-Mar-tuljek, Ljubljana, Slovenj Gradec, Zagreb. Žalujoči: brat Ludvik z ženo Justino, sestra Angela, nečaki in nečakinje z družinami in drugo sorodstvo Ob izgubi jiaše dobre mame in stare mame MARIJE GRIČAR iz Grčeča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter nam izrekli sožalje. Hvala pevskemu društvu iz Novega mesta in g. duhovnikoma za obred in poslovilni govor. Grčevje, Novo mesto, Črnomelj Žalujoče družine: Kocjan, Urbas, Vidic, Uovar, Željko in Darovec Ob tragični izgubi našega dragega, nepozabnega moža, očeta, sina, brata in strica FLORJANA BUKOVCA iz Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter darovali pokojnemu cvetje. Posebno se zahvaljujemo podjetju Novoles, Gozdnemu obratu Podturn in Krki za podarjene vence ter gospodu ka- planu za spremstvo in obred na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Goršetovi za njeno prizadevanje v teh tragičnih trenutkih. Najlepša hvala vsem sorodnikom in znancem. Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerkica Fanika, mama, sestri Minka in Danica ter brat Martin z družinami in drugo sorodstvo. Dne 31. decembra 1972 bo minilo leto dni, odkar nas je naš dragi mož oziroma oče FRANC SEKULA za vedno zapustil in se spominjamo nanj. Regerča vas 25. 12. 1972 Žena Martina, hčerki Tinca in Marica Vsem, ki so nam v nesreči pomagali denarno ali materialno sc najlepše zahvaljuje družina Gregorčič iz Irče vasi. ZAHVALA UJV NOVO MESTO Letos sem že drugič doživel vlom v svojo stanovanjsko hišo. Dva vlomilca sta 22. novembra letos prišla v hišo in jo pošteno premetala. Nabrala sta si blaga za 12.500 dinarjev, med niim tudi dve lovski puški in japonski fotoaparat. Ko sem vlom opazil, sem to sporočil UJV v Novem mestu. Moram reči, da so bili tovariši v rekordnem času na kraju samem. Izkušenim očem ni ušla nobena, niti najmanjša podrobnost in na podlagi le-teh so storilcema hitro prišli na sled, čeprav sta odnesla pete tja do Beograda. V treh dneh sem dobil nazaj že večino najvrednejših predmetov. Čutim se dolžnega, da se zahvalim za uspešno posredovanje tovarišem iz UJV Novo mesto, posebno pa tovarišu inšpek- Naročnikom radijskih in televizijskih sprejemnikov na območju Kočevja in okolice želita srečno novo leto inkasantki Marija Bizjak in Vida Krašovec. Cenjenim strankam želim srečno novo leto in se priporočam za nadaljnji obisk. Davorin Novak, brivec-frizer, Trebnje. Nadvse dobrim in skrbnim staršem Jožetu in Albini Boltes iz Gabrja št. 3 želijo za 25-letnico poroke še mnogo srečnih in zadovoljnosti polnih let, predvsem pa ljubega zdravja, vsi njuni otroci, sin Jožko iz Nemčije in Vinko ter hčerke Cvetka, Jožica in Marija z možem Francijem. Čestitki se pridružujeta še vnučka Franci in Jožko. Dragima hčerki Mariji in njenemu možu Jožetu Mohaijevima s Poto-vrha 29 za obletnico poroke iz srca čestitajo in jima želijo še mnogo zadovoljnih srečnih let in da bi bila vedno tako dobra kot doslej, mama ter sestrice z družinami. Mihaela Brulc iz Stopič - Antona, Draginja Rifelj iz i Silva, Majda Novak iz Cresnjic Roberta, Frančiška Knez iz Benjamina, Zlata Levičar s Ces Sašo, Zlata Kašič iz Migojice ; Andrejko, Frančiška Kodrič ,l bočja - Jožico, Majda Kambi ^ Črešnjevca - Miijano, Olga G ., iz Dolnjega Mokrega polja - 1 } no, Majda Plevanč iz Gorenje v ^ Tomaža, Cecilija Čeh iz Andrejko, Anica Grubič iz I Prepovedujem hojo živine po moji parceli v Sred. Grčevju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Zdravko Zarabec, Češnjice 7, Otočec. iffOfl/EŠTILAl Dom Frata vabi na silvestrovanje. Rezervacije še sprejemamo. Igrajo ,.Domači fantje*. Če bo sneg, bo cesta vseeno prevozna. Vabljeni! Gostilna Luzar prireja silvestrovanje na Gomili in v Beli cerkvi. Rezervacije za Belo cerkev sprejemamo v trgovini v Beli cerkvi. Igrali bodo Topliški fantje. Vabljeni! V brežiški porodnišnici so r » ^ Franca Blažinča je vTgel k°nJ> e^0 dobil notranje poškodbe; ^ Alojz j^ padel z motorjem; . v Fabjan je padel na dvorišču m ^ škodoval prsni koš; Anton r 0 je na krožni žagi poškodoval ^ roko; Slavica Zakrnan se je P ^ ganju drv poškodovala po > jj Kožuh je padla v stanovanj poškodovala rebra in levo ZAHVALA , Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, sina in brata JOŽETA TIHCA iz Gor. Kamenja 6 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom* prijateljem, delovnim kolektivom in vsem drugim, so sočustvovali z nami, darovali vence In cvetje spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. ZahvalJU" jemo se zdravniškemu in strežnemu osebju kirurfkeg » internega in nevrološkega oddelka novomeške bolnisn ce ter zdravstvenega doma, ki so mu v najtežjih tr nutkih nudili zdravniško pomoč in nego. Posebno zahvaljujemo zdravnikom dr. Janezu in dr. Jožetu ' marjevima, dr. Debeljaku in dr. Vodniku. Zahvaljujem se tudi osebju Instituta za tumorje iz Zagreba, ki so m poslednji skušali ohraniti življenje, posebno doc. dr. D®* vinskemu in dr. (Matkoviču. Gospodu župniku iz iMUA™ peči hvala za opravljeni pogrebni obred. Vsem skup še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana z otrokoma, mama, sestre in bratJ* ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očets ANTONA STOJNICA iz Gor. Lokvice pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težki*1 dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo obč-krajevnemu odboru ZB ter tovarišem Hanzlju in P?z' dircu za poslovilne besede, godbi na pihala za spremstvo, za razumevanje kolektivoma tovarne »■Beti* tlika in KIC Novo mesto in vsem, ki so nam izreki* sožalje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji po**- 2aIujo£a družina Stojnič i 1 DOLENJSKI UST rtflCr USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice- £ in melj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevn* Trebnje. veta)- IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica “ ^je- Franc Beg, Viktor DragoS, Tone GoSnik, Jože Jeke, T0" ctaJ' novSek, Franc Lupajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Fram-dohar in Ivan 2lvlč. odi0' UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goftnlk (glavni in "Joie vorni urednik), Ria Bačer, Marjan Legan, Janez VCL Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred nik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. Leto® IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja 39,50 naročnina 79 dinarjev (za 1972 : 64 din), polletna nar°ei?]r!,merl' din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 * vred' Skih dolarjev or. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v tej nostl) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. ,«nloČc0* OGLASI: 1 cm vlSine v enem stolpcu 40 din. lem n« «- jtranl 55 din, l cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 u dln. Vsak mnll oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseaa cenjk Za vse ostnle oglase in oglase v barvi velja do preklica St. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja JVUrko Vesel, e2I-®'® TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. ^ 3 — Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO, v/ roKO' — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročeni** plsov in fotogrnlij ne vrndamo — Tiska tiskarna »LjudsK vice« v Ljubljani. 30 DOLENJSKI UST St. 52 1 RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED .VSAK DAN: Poročila ob 5.00, ¥•00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ‘2.0°, 15.00, 18.00, 19.30 in ob gjjMban glasbeni spored od 4.30 PETEK, 29. DECEMBRA: 8.05 Uasbena matineja - 9.05 Radijska za nižjo stopnjo - 10.20 Pri vas - 11.00 Poročila - Turistični ??P®tki za naše goste iz tujine -‘•30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z oinačimi ansambli — 13.30 Pripono vam ... - 14.30 Naši poslu-j®lc> čestitajo in pozdravljajo -*30 Napotki za turiste - 16.00 ~ 18.15 „Signali1* - 9.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 '■“isbene razglednice — 20.00 Tekanje amaterskih pevskih zborov »30 „Top-pops 13“ - 21.15 ^aaja o moiju in pomorščakih -„ Besede in zvoki iz logov domačih. .Sobota, 30. decembra: 8.10 '»asbena matineja - 9.05 Pionirski 1 RS* ~ 10.20 Pri vas doma -' Poročila Turistični napotki ® naše goste iz tujine - 12.30 Krneli nasveti - 12.40 Po domače -^•3Q Priporočajo vam ... - 14.10 ^Pesmjjo po Jugoslaviji - 15.30 JMsbeni mtermezzo — 16.00 Mttfljak” - 17.20 Gremo v kino -1**1 dobimo se ob isti uri - 19.00 t>n T* no^> °troci! - 19.15 Minute "• domače - 20.00 Spoznavajmo m domovino - 22.20 Oddaja za ^izseljence. ‘NEDELJA, 31. DECEMBRA: Dobro jutro! — 8.05 4», is^a za otroke - Ivo Zor-J*®: Radijska igra v barvah— 9.05 JJncert iz naših krajev - 10.05 Se tonite, tovarišiNovoletni dne-■ in?^1 voino ~ l°-25 Pesmi borbe j. 5 Jela - 10.45 do 13.00 Naši po-; 11 nfi. čestitajo in pozdravljajo -i za *Poročila - Turistični napotki \ goste iz tujine - 11.50 Po- X°r s Poslušalci ^ 13.30 Nedeljska l ~ ljudje pod Kaninom - ^ domačimi ansambli -. , do 16.00 Nedeljsko športno k nii ne ~ 16.10 Z jugoslovan^i-! j.,.davnimi ansambli - 19.00 i n°č’ otroci! - 19.15 Glas- ij! ® razglednice - 20.00 Silvestro--24.00 Srečno 1973! ^NEDELJEK, 1. JANUARJA: a Radijska igra za otroke — 9.05 l^lo pesmijo v novo leto -Mojta Murko: Svet v letu k* r ~ 10.30 Zaplešimo ob novo-j Jjgi Jelki - 11.00 Poročila - Turi-'t Jf /u napotki za naše goste iz tuiine \;J*15 Novoletni sejem - 12.10 ^estitke ob novem letu — 13.30 Polo ^ oddaja: Partizansko nov omleto' ^2 - 14.05 Parada opernih^lasovid *5.05 Novoletna skakalna mineia,.f 1. skoki v Ga-Pa - 17.05 Novgletni — 16.15 Dvanajst voščil za dva-r°jstni dan - 18.20 Pozabhe- - 19.00 Lahko noč, otro-i* 19.15 Z ansamblom bratov senik - 20.00 Novoletni koncert jj**. '2. JANUARJA; 8.05 1 m o zimi, vinu in ljubezni ni-^ 0 »Zuna in mi“ - 11.15 Radi ste , poslušali - 12.10 Posebna od-ja: Sedanji utrip partizanskih [??ov _ 13.30 Lahka glasba -15 n« Melodije iz slovanskih oper -Vala Gostje mednarodnega festi-»Slovenska popevka 72“ — 'Hjsn .^Sodilo se je zares - 17.05 i]ptPehi naših ansamblov v preteklem m i«T 19.00 Lahko noč, otroci! -Petnajst minut za EP - 20.00 ROV*8 razprodaja melodij -. ladijska igra - Lundberg: vozovnica - 22.20 Polake se vrstijo. QSREDA, 3. JANUARJA: 8.10 i, tpSbena matineja — 9.05 Nenavad-f ,* Pogovori - 10.20 Pri vas doma -) l 00 Poročila - Turistični napotki 1 g&naše goste iz tujine - 12.30 Kmečki nasveti - Jože Kregar: Vrt v januarju - 13.30 Priporočajo vam .,. - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak*4 - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester — 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 4. januarja: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Mali pevski sestavi — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Titovšek: Skrbimo za ptice zlasti v zimskem času - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočavajo vam .,t. -14.10 „Mladina poje“ - 15.30 Glasr beni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Latinos - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO SEVNICA NEDELJA, 31. DECEMBRA 1972: 10.30 Reklame in oglasi. Naše delovne organizacije čestitajo za novo leto. Novoletno voščilo -1973 (malo za šalo, malo zares). Za vsakogar nekaj. Anekdota, šala in aforizem - 12.30 Poročila. Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 15.00 Zaključek programa. SREDA, 3. JANUARJA 1973: 16.00 Poročila. Reklame in oglasi. Po domače. Kako smo Sevničani preživeli novoletne praznike (reportažni zapis). Minute z Otom Pestnerjem - 17.00 Zaključek programa. SOBOTA, 6. JANUARJA 1973: 16.00 Poročila. Reklame in oglasi. Glasbeni variete. Kako preživljajo mladi Sevničani svoj prosti čas. Četrt ure za pop glasbo — 17.00 Zaključek programa. 'fclEDELjO ODPRTO samopostrežba pri MARKET V mostu DOLENJKA AMD Novo mesto čestita svojim članom in drugim občanom za novo leto 1973 in \jgeli srečno vožnjo! j XI inDUSTHiJflmoTORnm vozil nOVO flIESTO RAZGLAŠA prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: - DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE IN STROJNE INŽENIRJE - DIPLOMIRANE ELEKTROINZENIRJE IN ELEKTROINZENIRJE . - DIPLOMIRANE KEMIJSKE INŽENIRJE IN KEMIJSKE INŽENIRJE - DIPLOMIRANE EKONOMISTE IN EKONOMISTE - STROJNE TEHNIKE - EKONOMSKE TEHNIKE - ADMINISTRATORKE za zasedbo prostih delovnih mest v proizvodnji, tehnologiji, razvoju in komerciali. Prosta delovna mesta so tudi za: STROJNE KUUCAt lvi^'!XVftK£epARjE I -VARILCE . 1 - AVTOLIČARJE | - STRUGARJE i.a ^irrmq3 1 um^aiMiARJ E? omoi 1 - ELEKTR0M0NTERJE IICARJE -tn -ORODJARJE - PRIUČENE DELAVCE V KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI IN LESNOINDUSTRIJSKI STROKI - NK DELAVCE NK delavcem nudimo s tečaji možnost pridobiti si poklic (varilec ali brizgalec laka). Tečaj za varilce se bo pričel v začetku januarja 1973. Kandidati za zaposlitev naj se zglase pismeno ali osebno v kadrovskem oddelku, kjer dobe tudi druge informacije. NEDELJA, 31. DECEMBRA 8.55 -Pet minut po domače (Lj) - 9.00 Kmetijski razgledi: Varnost pri delu (Lj) - 9.20 Mestece Peyton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Mozaik (Lj) - 1-W)0 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Dežela voda (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do' 12.15 (Lj) - Nedeljsko popoldne - 18.05 Poročila (Lj) - 18.15 Srečno Kekec - celovečerni film (Lj) - 19.35 Pri dedku mrazu: Zvezdne živali — 6. oddaja (Lj) — 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.45 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Novoletni spored (Lj in Bgd) PONEDELJEK, 1. JANUARJA 9.30 Novoletna čestitka in napoved (Lj) - 9.35 7. Žmavc: Domača naloga na potepu — mlad. igra (Lj) - 10.35 Propagandna medigra (Lj) - 10.40 Disnyev svet - barvni film (Lj) - 12.10 Propagandna medigra (Lj) - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert — barvni prenos (EVR-Zg) -13.25 Glasbena medigra (Lj) - 13.30 Garmisch: Smučarski skoki -barvni prenos (EVR-Lj) — 15.30 Veseli planšarji v Planici — JRT (Lj) - 16.00 Otroški novoletni spored -JRT (Lj) - 16.20 Zlepljene basni: Zajec Repoder, Trije čuvarji, Vsi junaki (Lj) - 16.35 Otroški spored (Klik-klak) (Zg) - 17.10 Otroški cirkus Byllija Smarta - barvna oddaja - JRT (Lj) - 18.10 Reportaža (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 Svet v letu 1972 (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sar) - 19.45 Propagandna medigra (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Nastop ansambla ,.Lado * (Zg) - 21.00 Lice ob licu (Bgd) - 22.20 Koncert za največji jez (Bgd) 7 22.40 Zabavno glasbena oddaja (Sar) — 23.40 Poročila (Lj) TOREK, 2. JANUARJA 10.05 Napoved sporeda (Lj) — 10.10 Radost Evrope - ponovitev finalne oddaje (Bgd) - 11.20 Otroški spored (glasbena pravljica, Ples v akvariju, Polka v snegu (Lj) - 12.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske - prenos s Pohorja - JRT (Lj) - pribl. 14.00 Vojaška glasbena oddaja (Sar) - 14.15 Domače gledališče - humoristična oddaja (Bgd) - 14.55 Stan in Olio prodajata mišolovke - film.(Lj) - 16.05 Poročila (Lj) - 16.10 Koncert za sosede (Bgd) - 16.40 M6zaik (Lj) -16.45 Silvestrska oddaja (Lj) - 18.45 Reportaža (Lj) — 18.55 Malta — dokumentarna oddaja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kako je svet majhen - ali Humoristični kabaret (Zg) — 21.20 Stendhal: Rdeče in črno - nadaljevanje in konec (Lj) - 22.10 Ritem v črnobelem (Sk) - 22.50 Poročila (Lj) SREDA 3. JANUARJA 12.55 Innsbruck: Smučarski skoki - barvni prenos - EVR (Lj) - 15.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske — posnetek s Pohorja (do 16.30) (Lj) ->16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Prigode psa Civila - serijski film (Lj) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) — 18.45 Znanost in ekonomika (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Jazz: Koncert Bobbyja Hutchersona in Harolda Landa (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Nekateri so za vroče - celovečerni film (Lj) ČETRTEK, 4. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.30 Ch. Dickens: Oliver Twist - II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu - filmska serija (Lj) - 18.55 Sedem morij -barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma - IV. del (Lj) - 22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte - nadaljevanje in konec opere (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) PETEK. 5. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Radovljica - I. del (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Rekreacija: Orodna telovadba (Lj) - 18.45 Ekonomsko izrazoslovje: Cena (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Sodobniki: A. Rubinstein (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Ljudje z otoka - švedski film (Lj) - 22.25 Pesem Planice - barvni film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 6. JANUARJA 16.00 Smučarski skoki: barvni posnetek iz Bischofshofna (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Disne-yev svet - barvni film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Gala UNICEF - barvni posnetek iz Haaga (Lj) - 22.00 Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) »Dolenjski list« v vsako družino RADIO BREŽICE Četrtek, 28. decembra: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 17.00 Aktualnosti tedna - Mala šola avtomobilizma — Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA, 30. DECEMBRA: 16.00 do 17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo — 17.00.do 18.00 Nekoliko drugače kot druge sobote. NEDELJA, 31. DECEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti - O smernicah gospodarskega razvoja občine Brežice v letu 1973 — Za naše kmetovalce: inž. Alojz Pirc — Pogled nazaj in naprej - Poročilo s seje skupščine občine Krško - Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. PONEDELJEK, 1. JANUAR: 10.30 do 10.45 Napoved programa in novoletni poslanici predsednikov občinskih skupščin Brežice in Krško - 10.45 do 11.15 Novoletne kolednice s Slovenskim instrumentalnim kvintetom — 11.45 do 14.00 Novoletna voščila delovnih kolektivov in posameznikov ter zaključek programa TOREK, 2. JANUAR: ODDAJE DOPOLDNE. Na željo mnogih bralcev, zlasti iz vasi, bomo v naslednjih tednih objavljali na teile strani še eno izmed klenih pripovedi pokojnega ljudskega pisatelja frana Šaleškega Finžgarja. To pot smo izbrali zgodbo SILVESTER. Pisatelj jo Rjavil v Mentorju v letih *5*10/11, o njej pa je izboru črtic in ove v NJIVI, ki je izšla ob njegovi ^desetletnici 1951 pri Državni za-iozbi Slovenije, sam zapisal tole: „Silvester je za model premnogih v ljencev in korigendov1, ki sem spoznal njrn žalostno usodo kot kurat v Deželni Prisilni delavnici. Ko bi imel pero Do-ojevskega, bi bil napisal slovenski , Mrtvi dom.“ Upamo, da bo našim bralcem, ki so aru in letos ponovno pohvalili nekatere javljene Finžgarjeve zgodbe v našem z8odba o trudnem po-P tniku Silvestru, ki je na tem ljubem hudobni sP°znal. da so - ljudje »Noter!“ »Hvaljen bodi Jezus Kristus! “ >*Na veke!“ Pisai°m^ * en*,n očesom sem se ozrl °d ne mize proti vratom, pa sem takoj i L mrmraje pristavil: Hinavec! Zakaj možakar, ki se je pojavil pred menoj, je z vso zunanjostjo molče kričal, daje kruto malo vajen pobožnih pozdravov. Odložil sem pero In se okrenil proti njemu, ki je stal za durmi. Velik, sivobrad mož, z ostrimi, značilnimi brazdami na Jicih, z zoranim čelom, s košatimi obrvmi, kakor streha obešenimi nad očmi. Obleka potepuška. „No, kaj bi? “ „Me ne poznate, gospod? “ Sivi brki so se mu razčeperili, krog ustnic mu je zaigral smui, ki je čakal in se zlobno veselil mojega razočaranja. Njegove oči, kakor bi se ukresali dve živi iskn v stari skorji hrastovega pa-robka, so me zadele z ostrim pogledom. Pomislil sem in ga še enkrat pogledal. „Silvester? “ Možakarju so se brki še širše razčeperili, tako široko, da so se pokazali od tobaka orumeneli zobje. Dvakrat je navihano pomežiknil, odgovoril pa nič. „Torej zares Silvester? “ „Silvester, da, gospod!“ „Oči so vas razodele!“ „Oči drže, drugo pa je danes belo, jutri črno. Zares, gospod!“ ‘ In vnovič je pomežiknil. Iz pogleda je zeval grob pokopane vere vase in v človeštvo. „Postarali ste se, Silvester, odkar se nisva videla.“ „Postaral in s križem na rami romam tja, kamor nam je vsem zapisano.“ „In križ ste si sami naložili, Silvester! “ Nekoliko je pomolčal, potegnil rame visoko kvišku, z ramami vred dvignil strehaste obrvi, obtičal za časek.v tej drži, nato pa mahoma oboje povesil, da se je stresel suhljati živof. Potem je rekel: „Sem ga naložil in ga nisem. Nekaj sam, nekaj drugi; takole je gospod!“ „Modrijan!,, sem preudaril sam pri sebi. V tistem hipu se mi je rodila sla, da bi zvedel zgodbo tega moža, ki je osivel v ječah. „Silvester, nekaterikrat sva se videla, pa sva malo govorila. Ali danes bi vas vprašal: Kaj, če bi mi popolnoma odkritosrčno razodeli, kaj in kakšen je bil pravzaprav začetek tega in takegale vašega konca? Sedite pa mi povejte; saj sva si rojaka!“ „Hvala lepa, gospod! Sedel bom, nič se ne bojte, zakaj čist sem. Pred mesecem pa nisem bil čist in takrat bi bil rekel Silvester: Hvala lepa gospod -in bi ne bil sedel in ne pripoved oval.“ „Torej, koliko let ste prebili po zaporih? “ „Šestdeseto leto življenja mi teče, od teh šestdesetih sem jih preživel štiriindvajset za tistimi okni...“ Prekrižal je prste in pogledal skoznje. Silvestru je kanila solza na sivo brado; obraz mu je za hip zasenčila bolečina, porojena nekje na dnu srca, od koder je kakor iz groba stopila v tej uri. „Štiriindvajset let,“ sem ponovil počasi za njim. „To je mnogo!“ „Preveč, gospod! Če je vsako izmed njih vredno samo deset kron, sem dvakrat poplačal vso škodo, kar sem je prizadel ljudem. Dvakrat, vam pravim, pa ne štejem mraza in lakote in drugačnega trpljenja zraven. Zakaj vse to je za obresti, po krščansko rečeno, za pokoro." Zdelo se mi je, da mu je še ena solza kanila izpod veke, ker je naglo potegnil z rokavom prek oči, kakor bi se nečesa sramoval. „Pripovedujte torej od začetka do konca! “ Silvester je začel. #^fc,Ko bi se zdajle dvignila očetova strohnela roka iz groba, bi jaz, izgubljeni sin romal na gomilo, pokleknil, poljubil roko in govoril: Poljubim te, roka očetova, ker si bila stroga, kakor sem zaslužil. Ko bi bila pa še strožja, bi te poljubil dvakrat. In ko bi bila tedaj zapahnila vrata in me zaklenila v dom, ko si me odvedla na tuje, bi te poljubil desetkrat. Ali to so prazne misli, kajne, gospod? “ „Pripovedujte, doma so vas dali? Silvester! Torej z „Z doma, ker sem bil poreden, neugnan in nemiren kakor vrela voda. Toda danes natanko vem, da hudobije še ni bilo v mojem srcu. In vendar sem že takrat čutil, da so prsti vse fare kazali name: Silvester! In vse oči so gledale na očeta in mu očitale: Tvoj sin! Zato je rekel oče: „Silvester, dovolj je sramote. Služit pojdeš. Čez gore, v tujo deželo, da ne pride sloves o tebi čez visoke planine od tukaj ne tja in od tamkaj ne sem.“ Mrzla groza me je stresla ob tistem trenutku. In ko bi ne bilo trme v moji glavi, bi bil pokleknil pred očeta in ga s povzdignjenimi rokami prosil. Tako pa nisem. Zato sva Šla. Tri dni sva hodila. Ponujal me je po kmetih, kakor ponuja krošnjar slabo blago, dokler me ni spe-čal. In kje? V neki grapi, zapaženi od treh plati z gorami in gozdovi, je gospodaril v pusti samoti trden kmet. Nobenega soseda., nobene vasi, nobenega zvona in tudi ceste ne. Komaj kolovoz. (Se nadaljuje) afifafe 3<Ž>te .#£& ,#f& .dflfc. -^Ofe. .dOfc. đflfc, .<3QE>. <3Qk ,3f3fe .3tSs. .#tlfo .^Žfe dSČfe atŽfc alžfe. *I®S* tSIS* tSBSe y*nKB^ ^3|Cy Sfljjp <3jxjE^ yr*jK^y qpg? ^fPy ^yPy WWEy TOlBv ^535S^ ^SvB^r ^SSSfc ^SvR» / //z,/' r<> ■' urC®" A tP®- Bliža se konec nam teta, spet čas je gostij in proslav „Kaj nam prihodnost obeta? //i Vsak rad bi zdaj prerok postal, iji Leta in leta želimo, ''• da vendar bi stali trdno, zmeraj pa kaj pogrešimo, da v grlu imamo vodo. Osel je enkrat na ledu! Če drugič je, osel ni več. Kaj je občan v našem redu, ko vsaka reforma je preč? Truma veljakov ugiba, če sviramo res ga hudo. Ribiču zmuzne se riba, veljakom pa tudi ni šlo ... Jed, ko zamrzne, je zdrava, četudi čez čas jo poješ. Plača pa pujs ni ne krava, zato jo zamrznit ne smeš. ) I MiiuTeedvajseto^leto i kar delavski razred je vzel^//^^^^ \ v roke upravo in vneto jj ^upravljati sam se začel. / / «'nCvPS,tr^ah- ^o9rd^Sn(- tak°*naj.epCd, Kdor ima maslo na glavi v tujini pa črn še fond, ' hitro na varno se spravi, ne najde še - Janez ga Bond. „Afna" je vrsta živali, na veji brez dela živi/ tepec, kdor vselej se hvali, koristi od njega nič ni... Afen in tepcev pa v družbi je v naši zares na pretek, grabijo plače si v službi, °d rok pa jim pride le — drek. Da bi dohodke vskladili, podpišemo lep sporazum. Temu navzlic s plačo sili navzgor, kdor ima pač pogum. Res: v naši družbi korajža je tista, ki nekaj velja... Skromnemu rase le kajža, barabi pa — grad do neba. v» ■t» «* v V* o* "Zl M V fr •a. * * %%\% % % O Or’ %\W •8 //// i % \ «///// -'■sil v£< C ‘5 . Takšne vpijoče razlike v bogastvu so pljunek v obraz, kal spet buržujske so klike. Ukrepajmo, dokler je časi Glej, kakor gobe med listi odbori povsod se množe, da prežgečkajo obisti... Bogastvo, zdaj tebi gorje! Kdo so petični zločinci, je meja res stotisočak? Zvemo kdo puro žre z mlinci, ko vendar naj skromen bo vsak? Potlej vse tiho je bilo... Kljub temu, da zakon velja, nič se še ni spremenilo. Bogati naprej se smehlja. % Stari Slovani z medico ponudili kruh so in sol. Kranjci današnji z žganicoj in vinom gasijo si bol. ---------------- % A -4 7/ Kakšne so čase imeli \ h \ ob Krki zeleni ljudje? 1 ' ^ Mar so jokali, mar peli, v ^o dandanašnji jim g Krka se veča in širi, oseka ji še ne grozi. Zraven Labod se šopiri, si novo skladišče zgradi. Novoteks mika opeka, z Renojem se pari IMV, BETI za Petrom ne veka in dobro brez njega ji gre.. f V LISCI slavijo Božiča, prevzel jih ni dedek še Mraz. Ni ga v mesnicah prašiča, ušel je na tuje od nas ... Kaj bi svinina in drugo vznemirjalo nas obsorej? Muziko čujmo zdaj drugo, vrzimo v prešerni se rej! Grabi ženice, device, karkoli ti pride na pot, ščipaj, poljubljaj jih v lice, če gibčen si, skači čez plot! Ura je zdaj brez primere, ko polnoč oznanja zvonik, dela se vse brez zamere, dovoljen je večji — dotik .. Dvignimo Čašo na zdravje, vsakomur, kdor dobro želi! Komur za takšno ni slavje, doma naj čemeren — zaspi! WKESM}TEV' Pora VNAVA.