Selekcioniranje
Pogoji gospodarjenja postajajo vse težji. Preskrbljenost z reprodukcijskimi materiali je iz dneva v dan slabša, soočamo se s pre-hitro rastjo cen, pada akumulativna sposob-nost gospodarstva in še marsikatero težavo bi lahko našteli. Ob vsem tem pa kot Damo-klejev meč nad nami visi problem likvidnosti Jugoslavije, saj je treba v letošnjem letu plačati okrog 5,5 milijarde dolarjev anuitet za najete kredite.
Sredi maja je zbor republik in pokrajin zvezne skupščine po dolgotrajnih usklajeva-njih v pristojnih skupščinskih telesih sprejel zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devi-zami, ki resda nima več najbolj spornega 13. člena, toda kljub temu prinaša marsikatero spremembo v poslovanje gospodarskih orga-nizacij.
Najbolj bistven je nedvomno sklep, da je treba za razne obveznosti, predvsem za z«go-tavljanje likvidnosti do tujine, iždvajati od deviznih prilivov neprimerno več deviz kot doslej,*ko je izvozniku neposredno ostalo naj-prej 65 odstotkov deviz, pozneje, ko je bilo treba plačevati povečan prispevek za nakup nafte, pa 58 odstotkov od deviznega priliva. Po prvih informacijah bo sedaj izvoznikom ostalo le 42 odstotkov deviznega prfliva, kSr bo seveda v mnogočfem otežilo njihovo po-slovanje, kajti iz teh sredstev je treba vrniti posojila, ki jih je organizacija najela v tujini, kupiti potreben reprodukcijski material in poravnati še vse ostale potrebe. Zaradi tega lahko pričakujemo še slabšo oskrbljenost z feprodukcijskimi materiali in surovinami iz uvoza, kar pa seveda pomeni tudi maijši ob-seg- industrijske proizvodnje. Tako lahko tudi v poslovanju šišeifekega gospodarstva priča-kujemo postopno zmanjševanje obsega proiz-vodnje, ki je bil v prvih treh mesecih leta celo nad pričakovanji.
Nedvomno bo tudi šišensko gospodarstvo prizadel napovedani ukrep selekcioniranja proizvodnje, saj bo delalsi z največjo možno zmogljivostjo predvsem proizvodnja za izvoz, kajtl devize so nam nujno potrebne in pa . proizvodnja za nujno oskrbo prebivalstva. Vse ostalo bo potisnjeno v drugo vrsto. Prav tako , lahko pričakujemo, da bo potrebno uporabiti tudi določila spremenjenega zakona 6 delov-nih razmerjih, po katerih je možno premešča-ti zaposlene glede ria potrebe v dfelovni or-ganizaciji, ni več nujno, da ima delovni teden 42 ur, teffiveč je to zgolj poprečje skozi celo leto, kar pomeni, da bo mogoče delati več kot osem ur na dan brez plačila nadur. Prav tako bo predpisano, da je treba dopust prila-goditi potrebam na delovnem mestu.
V pripravi je še vrsta drugih ukrepov, kar vse dokazuje, da je položaj resnično zelo za-ostren in da izhod ne bo možen z dosedanjim načinom mišljenja o delu in samega dela.
NAŠi ODUKOVANCI
V dneh pred prazmkom OF in praznikom dela, 1. majem je bilo več slovesnosti, na kajerili so bila podeljena odlikovanja pred-sedstva SFRJ.
Delovna organizacija Gorenje Tiki je ob 30-letnici obstoja za posebne zasluge in uspehe, dosežene pri d»lu, ki je pomembno za gospodarski napredek države, prejela Red dela z zlatim vencem. Odlikovanje je izročil predsednik zbora združenega dela Andrej Cimperman. (Foto: A. Levičnik)
Na slovesnosti v osnovni šoli Smlednik pa je bilo dolgoletnem aktivistu v tem kraju Francu Hriberniku podeljeno odlikovanje, Red republike z bronastim vencem. Izročil mu ga je Miloš Mikoiič, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Na slovesnosti v novi osnovni šoli v Medvodah sta odlikovanji Red repub-like s srebrnim vencem prejela Franfc Kuntarič in Matevž Šivec za dolgolet-no aktivno družbenopolitično delo.
Vseni prejemnikom odHkovanj naše iskrene čestitke!