258. $fc— 4« IctOa Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K V Stili* 116dci)2l 23a OktOlblTcl 1021« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAt Lit <0M file v Uredništvo: \Volfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. '■'m je priložiti znamko 'y za odgovor. Nova Karlova svanSura! , Budimpešta, 22. okt. Madžarski ^Opisni urad javlja uradno: ft Sopro-®ja poročajo: Kralj Karl je dne 21. oktobra dospel semkaj. Stališče madžarske vlade napram nepričakovanemu dogodku je, da kralj Karl v zmislu zakona iz leta 1920 za sedaj ne more prevzeti izvrševanje vladarskih pra- vic in da mora ozemlje zopet zapustiti. Vlada je odredila vse potrebno. Dunaj, 22. okt. Po poročilu, ki je došlo nocoj tukajšnji ententni misiji, je bivši cesar Karel včeraj popoldne z letalom dospel v Sopronj. Dunaj, 22. okt. »Neues Wiener Abendblatt« objavlja zasebno vest, da se je bivši kralj Karl sporazumel s Horthyjem, predno je poletel na Mad-larsko. Dunaj, 22. okt. (Izv.) Po semkaj dospelih poročilih je z razkraljem Karlom dospela na aeroplanu tudi njegova soproga Cita. Za dostojen sprejem je bilo že nekaj dni poprej v Šopronju vse pripravljeno. Na svojem poletu čez gornjo Innovo dolino je razkralj metal iz aeroplana letake, v katerih poživlja prebivalstvo, da se izreče za monarhijo. Bern, 22. okt. Pri družbi »Ad astra« le bil v sredo naročen aparat in plačani vozni listki za štiri osebe za polet v Ženevo in nazaj. Za polet je bil določen aparat »C. H. 59«. V četrtek opoldne se je letalo dvignilo. Namesto štirih pa-sažirjev je sedlo v letalo pet pasažir-jev, ki so se bili pripeljali v dveh avtomobilih. Letalo je odletelo iz Diibens-dorfa in ni prišlo nazaj. Družba >Ad astra« je vse to javila oblastem. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Od uglednih diplomatov antante smo prejeli naslednje poročilo. Razkralj Karl je v resnici včeraj okoli poldneva na aeroplanu, ki je nosil znamko Z H 51, prispel v Sopronj. Takoj so se zbrali okolo njega častniki ortenburškega detašmaja, ki šo ga navdušeno sprejeli. Nato je defiliral pred Karlom cel ortenburški detašma. Medtem so dospeli tudi še častniki ostalih, na zap. Madžarskem se nahajajočih vojaških posadk ter položili razkralju prisego. Nato je Karl izdal proklamacijo, v kateri objavlja nastop nove vlade. Ministrskim predsednikom je imenoval Rakovskega. Poleg tega so imenovani v novo vlado grofa Amlrassy in Appony ter dr. Graf. Na večer tega dne so se vršila potem posvetovanja, katerih rezultat je bil sklenjen pihod na Budimpešto. Ta sklep se je najbrže že danes izvedel. PRVI VTISI KARLOVEGA PRIHODA. Innsbruck, 22. okt. »Alpeuland« piše v članku, v katerem razpravlja o povratku razkralja Karla na Madžarsko, da bo Tirolska hodila svoja pota, ako bi se na Dunaju hotel podvzeti ukrep za vzpostavitev monarhistične-g* režima, Gradec, 22. okt. Z ozirom na razburjenje, ki se je polastilo prebivalstva radi povratka razkralja Karla na Madžarsko in z ozirom na nastalo nevarnost, ki preti obstoju avstrijske republike, je imela štajerska deželna .Vlada plenarno sejo, na kateri je sklenila izdati proglas na prebivalstvo, ki ga. pozivlje, naj z vsemi močmi vzdrži gospodarski red. V proglasu se zagotavlja, da so podvzeti ukrepi proti frsaki nevarnosti. < Gradec, 22. okt. »Arbeiterwille« piše z ozirom na prihod razkralja Karla v Sopronj, dasi je razkralj Karl po- v katerem ga Pozivlje k redu in miru. Budimpešta, 21. okt. Ministrski predsednik grof Bethlen je izdal proklamacijo, v kateri veli vlada glede beneškegi dogovora, da pričakuje, da bo vsak državljan izpolnitev v pogodbi prejetih obveznosti smatral za svojo najsvetejšo patrijotično dolžnost. Zapadno-madžarski vstaši se poziv-ljejo, naj ukinejo upor in naj se vrnejo k mirnemu delu. »Sopronj in okolica«, veli proklamacija, ki smo ju smatrali že za izgubljeni, ostaneta naša in omogočena je poprava v mirovni pogodbi določenih mej. Ne bojte se za usodo sobojevnikov. Uporniki se ne smejo preganjati zaradi upora. Zavarovali smo tudi Usodo uradnikov. Nadalnji upor pa bi ogrožal te uspehe ter imel za posledico, da bi uporabile velesile sankcije, ki bi domovino tirale v pogubo. Kdor se ravna po tem pozivu, dela patrijotično in sme pričakovati hvaležnost in priznanje naroda. Kdor pa se ne ravna po pozivu, greši proti najsvetejšim interesom dež«*’?. Bili ste junaki v boju, bodite jun; i tudi v samozatajevanju!« — K tej proklamaciji se sporoča Dunajskemu dopisnemu uradu od pristojne strani, da avstrijska vlada nima nobenega interesa za polemiko, ako izkuša madžarska vlada na način, ki se ji zdi primeren za mišljenje madžarskega prebivalstva, zavijati obveznosti, prevzete v Benetkah. BETHLEN PRIPRAVLJAL PRIHOD KARLA. Dunaj, 22. okt. (Izv.) V zvezi s Karlovim povratkom menijo tuk. časopisi, da se je z njegovim prihodom na Madžarsko položaj izredno otežkočil. Izključeno ni, da pride do kake oborožene akcije, zlasti ker se je Madžarska že dalj časa pripravljala na resen odpor in na oborožen nastop proti sosednjim državam. — Tudi je min. preds. Bethlen v svojem zadnjem govoru povdarjal, da je Karol še vedno zakoniti madžarski kralj. Z ozirom na vse to je opravičeno mnenje, da madžarska vlada nele, da je bila obveščena o Karlovih novih načrtih, temveč je njegov prihod dejansko sama pripravljala in podpirala. INTERVENCIJA VELIKE IN MALE ANTANTE? Dunaj, 22. okt. (Izv.) Z ozirom na stališče Jugoslavije v danem položaju se vašemu dopisniku javlja sledeče: Jugoslavija bo v slučaju, da bi Karol res hotel nastopiti zopet vlado na Madžarskem, takoj nastopila. Jugoslovanske čete so pripravljene na pohod in splošno mnenje ’e, da bo Jugoslavija prva država male antante, ki se bo z oboroženo silo zoperstavila habsburškim prevratnim protestom. Po vesteh, ki krožijo njen med Jugoslavijo In Češkoslovaško dogovor. Tudi se vrše sedaj med Beogradom in Prago pogajanja o enotnem nastopu proti Madžarski. Vse momentano zavisi od tega, kako se bodo razvili nadaljnji dogodki na Madžarskem. Brezdvom-no pa je, ako bo Karl tudi sedaj prisiljen zapustiti Madžarsko, da bo potem pač za vedno odstranjena nevarnost podobnih dogodkov na ozemlju bivše Avstrije. Pa tudi Švica bi v tem slučaju za vedno zaprla svoja že itak preveč gostoljubna vrata avanturistu Karlu. Budimpešta, 22. okt. (Izv,) Glasom semkaj dospelih poročil je Karol že zapustil Šopronj, trianonske meje pa še ni prekoračil. Vest o dogodku je dospela v Budimpešto od vojaškega štacijskega komandanta v Stein am Angeru, ter je bila nato-še potrjena s pismom polkovnika Leharja. — Tukajšnji zastopniki antante so drug za drugim pri madžarski vladi vložili protest proti vrnitvi Karola na Madžarsko. Budimpešta, 22. okt. Tukajšnji zastopniki entente so posamezno protestirali pri madžarski vladi proti povratku razkralja Karla. V teku današnjega dne se bo izročila madžarski vladi kolektivna nota z analogni mprotestom. Po yesteh, ki krožijo tukaj, je razkralj Karl že zapustil Šopronj, ni pa še prekoračil trianonske meje. Prve vesti o povratku Karla je prineslo v Budimpešto poročilo vojaškega štacijskega povelj-ništva v Subotišču in so bile kasneje potrjene po pismu polkovnika Leharja. Praga, 22. okt. (Izv.) Češkoslovaška vlada je z ozirom na zopetni povratek razkralja Karola na Madžarsko ter z ozirom na komplikacije, ki utegnejo iz tega nepričakovanega dogodka slediti, zaprla vso mejo in ustavila ves promet napram Madžarski. ITALIJA PROTI KARLU? (I) Dunaj, 22. okt. (Izv.) O poteku in posledicah Karlove nove avanture sodijo antantini krogi različno. Tozadevno je naš korespondent od merodajnih strani dobil sledeča poročila: Medtem, ko prevladuje v Parizu in Rimu mnenje, da bo novi poizkus razkralja Karla končal na isti žalostni način, kot njegov pomladan- Harširalmo! Karl Habsburg, ekscesar avstro-ogrski je prispel z letalom zopet na Madžarsko. Reči moramo, da si je mož, oziroma, da so si oni, ki stoje za njim in vodijo njegove korake, dobro izbrali čas za njegov povratek. Italija, kot zakleta sovražnica slovanstva v srednji Evropi, je s spretno svojo diplomacijo potisnila za enkrat malo antanto v ozadje in jo oškodovala na mednarodnem ugledu. Izzvala je na albansko-jugoslovanski meji konflikt in s tem ‘zaposlila v gotovi meri*naše vojaštvo, obenem pa uvedla diplomatično akcijo, ki naj bi privedla do odločitve v našo škodo. Madžarom pa je beneška konferenca nedvomno prinesla velik uspeh in dvignila njihovo samozavest. Poklicali so Karla nazaj na Madžarsko. Jeli to samo poskus zopetne vpo-stavitve habsburškega prestola ali pa namerava Madžarska riskirati v ta namen tudi vojno, se po dosedanjih vesteh za enkrat še ne da reči. Verjetno pa je, da se je Madžarska pripravila na vse in bi se ne ustrašila niti intervencije z orožjem. Vsaj koncentracija madžarskega vojaštva na češkoslovaški meji kaže tako. Jasno je, da moramo mi takoj jasno in točno zavzeti svoje stališče proti Karlovemu povratku. In to stališče mora ostati isto, kot je bilo ob zadnji njegovi ekskurziji letos pomladi. Toda sredstva morajo biti nedvomno ostrejša, ker protestne note pri Karlu in njegovih pomagačih očividno prav malo zaležejo. Edino, kar bi zamejilo rastočo madžarsko ekspanzivnost in enkrat za vselej uničilo habsburško hrepenenje po zopetni upostavitvi njihovega go-spodstva, bi bila vojaška zasedba obmejnega ozemlja Madžarske. In to brez vsakega odloga. Položaj je za nas ugoden. Imamo najboljšo armado vse srednje in vzhodne Evrope in na strani nam stoji češkoslovaška in morda tudi rumunska armada, katera slednja bi ostala pa popolnoma gotovo vsaj nevtralna. V slučaju, da bi hotela nasprotovati Italija in svoje zahteve eventuelno podkrepiti z orožjem v roki, bi prav gotovo zadela na najostrejši notranji odpor in bi n j napravila niti koraka preko naše meje. Francija in Anglija sta pa daleč in bi poslali pač nekaj papirnih protestov, ki bi pri pravilnem našem zadržanju zalegli ravno toliko, kot so zalegle antantne note v nemško-poljskem konfliktu. Naša vojska naj takoj zasede Baranjo in udari iz Prekmurja v notranjost Madžarske. Kakor hitro pa bi se bližal Karl Dunaju, pa naj vkorakajo naše čete na Koroško in zasedejo Štajersko do Gradca in po potrebi še dalje. S tem energičnim korakom bi v kali zadušili vsako nevarnost, ki bi nam pozneje lahko ogrožala našo svobodo. Vodilne naše državnike opozarjamo na ugodni trenotek. Danes mora veljati le eno geslo:. Marširajmol skl puč, se smatra v Londonu sedanji položaj za mnogo bolj resen In se pričakuje, da se bo Karlu posrečilo dobiti vlado na Madžarskem v svoje roke. Ako se zgodi poslednje, se od Italijanske strani zatrjuje, da Italija zopetne vspostavitve Habsburžana na Madžarski prestol pod nobenim pogojem ne bo dopustila. — Kakšne korake misli Italija podvzeti, da prepreči Karlovo namero, dose-daj še ni znano. Dunaj, 22. okt (Izv.) Italijanska diplomacija zatrjuje, da so velesile popolnoma edine v tem, da se povratek Karola na madžarski prestol pod nikakimi pogoji ne dopusti. Današnji dogodek je le epizoda nekaj dnu Vsak tozadevni odpor namerava antanta zadušiti z oboroženo silo. INTERVENCIJA NAŠE DRŽAVE. Beograd, 22. okt. Dobivši vest, da se je bivši kralj Karel vrnil na Madžarsko, se je danes ob 16. nujno sestal ministrski svet ter sklenil, da se pod-vzamejo nujne odredbe radi zaščite narodnih in državnih interesov. Beograd, 22. okt. (Izv.) Vest o povratku razkralja Karla na Madžarsko se uradno potrjuje. Beograd, 22. okt. (Izv.) Danes popoldne ob 4. uri se je sestala seja ministrskega sveta, ki je trajala do 8.35 Zvečer. Na tej seji se je razpravljalo o tem, kako ščititi naše interese in sploh nastopati z ozirom na gredoče dogodke na Madžarskem. Kot zastopnika male antante sta prisostvovala seji češkoslovaški poslanik Kalina in romunski poslanik Emanudi. Pred sejo sta se javila -pri ministrskem predsedniku tudi angleški ter francoski poslanik na našem dvoru. Seja se sestane zopet jutri in se bo na njej razpravljalo o političnih merah, ki se bodo podvzele kot represalije napram Madžarski. PREKI SOD V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 22. okt. Vlada je proglasila nad Budimpešto In okolico preki sod. GENERALNA STAVKA VSEH KOVINARJEV NA PRIMORSKEM. Trst, ii. okt. (Izv.) Zgodilo se je, kakor smo domnfevali: danes zjutraj je bila proglašena stavka vseh kovinarjev na Primorskem. Ta sklep je bil izvršen na sinočnji skupščini delavskih zaupnikov in notranjih komisij male in velike kovinarske industrije Julijske Benečije. Stavka je bila proglašena, ker industrialci niso sprejeli delavskih zahtev glede plač in posebno pa za.-idi izzivalnih odredb v ladjedelnici v Tržiču. Stavka je pričela danes zjutraj in se omejuje zaenkrat samo ' na kovinarje, ki pa obsega vse kategorije kovinarske stroke male in velike industrije v Julijski Benečiji V stavko so stopili tudi vsi elek-tricisti in cevarji na parnikih in v ladjedelnicah. Sinoči se je vršil na Velikem trgu (Piaz7a Unita) velik shod mornarjeV-kovinarjev. Shod je bil buren in po shodu so se vršile demonstracije; direkcija industrijalcev je bila izžvižgana in pobitih je bilo nekaj šip. Več ljudi je bilo aretiranih, med njimi vi-sokošolec Vidali, voditelj komunistične mladine v Trstu. Danes je vojaštvo ponovno zasedlo ladjedelnice v Trstu, Miljah in Tržiču, plinarno in elektrarno v Trstu in več drugih važnih tvornic in javnih poslopij. Po mestu krožijo močne patrulje. Po poročilih stopijo v stavko tudi kovinarji iz drugih pokrajin. Ako bo potrebno, bo proglašena splošna stavka vsega delavstva v Julijski Benečiji. Nezadovoljstvo med delavstvom raste od dne do dne; bližamo se resnim časom. Ne smemo pozabiti, rda je v tem boju za obstanek tudi več tisoč Slovencev. Ali še težje, mnogo težje stališče je stališče italijanskega delavstva. Naš človek ima vsaj ena vratca odprta — pot v Jugoslavijo, domači Italijan pa je obsojen na stradanje, zakaj njemu so vsa vrata zaprta. Zato bo boj ljut in bo šel do skrajnosti. NOGOMET. — S. K. PARDUBICE V LJUBLJANI. Zagreb, 22. okt. (Izv.) SK Par-dubice, eden prvih čeških klubov, gostuje včeraj in danes v Zagrebu Igra oba dni proti poizkusnim moštvom jugoslovanske reprezentance, ki igra 28. t. m. v Pragi proti reprezentanci Češkoslovaške. V včerajšnji tekmi je zmagalo to izborno moštvo v Zagrebu 2 : 0. V sredo 26. t. m, gostujejo Pardubice v Ljubljani, kjer igrajo proti naši »Iliriji«. . Borzna peroOla. Curih, 22. okt. Devize: Berlin 3.20, Holandija 184, N6wyork 543. London 21.30, Pariz 39.25, Milan 21.25, Praga 5.65, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.90, Varšava 0.12, Dunaj * 0.30, avstr, krone 0.22, Budimpešta 0.74. Razsodba o Šleziji. V Ženevi in Parizu je padla odlo-Eitev o Šleziji. Razdelitev glasovalnega ozemlja se je izvršila, seveda čisto povsem po poljskih, še manj po nemških željah. Natančna mejna črta se objavlja šele te dni; videti je, da so dobili po obsegu Nemci nekako dve tretjine glasovalnega ozemlja, toda Poljaki so dobili vse ozemlje, kjer se koplje , ruda in osemdeset odstotkov premogovnikov, dočim je manjši del industrijskega ozemlja samega pripadel Nemčiji. . Svoj čas smo glede eventualne razdelitve gorenje Šlezije posebno pozornost obračali na okolnost, da leži gospodarsko najvažnejši industrijsko-rudarski, hkrati tudi najbolj sporni predel tik ob poljski meji, kar otežuje Poljakom ugodno rešitev To naziranje je bilo utemeljeno, ker je postajalo očitno, da so Angleži naklonjeni nemškemu stališču in da Francija s svojim Poljakom prijaznim stremljenjem ne bo mogla prodreti. In res je bila situacija že povsem taka, da tudi tu kakor v vseh plebiscitih triumfira stvar nemštva. Tedaj je nenadno nastopil preokret, ko sta Francija in Anglija, ki se nista mogla sporazumeti, odstopili odločitev Zvezi narodov. In razsodba ženevskega foruma je izpadla pač precej bližje francoskim željam nego angleškim, kar pa ni motilo angleške vlade, da ne bi potrdila odločitve. Bržkone bo kazal pravilno stanje stvari vtis, ki ga dobivamo, da je bilo namreč Angliji več za politični videz, nego za zadevo samo. Gospodarske posledice ženevske razsodbe so za Nemčijo zelo neugodne, zato je razumljivo razburjenje, ki je zavladalo po Nemčiji. Toda te posledice je imelo ženevsko razsodišče pred očmi; pridejalo je zategadelj političnim določbam tudi gospodarske klavzule, ki imajo namen, vzdržavati gospodarsko skupnost imenovanega ozemlja, brez ozira na politično razmejitev. So to klavzule glede valute, glede carine, zlasti pri izvozu rudarskih sirovin in izdelkov, glede prometa, opcije Itd. Po teh določbah naj bi v industrijsko-gospo-darskem oziru ostalo glasovalno ozemlje nerazdeljeno kljub politični meji, hkrati pa enako odprto Nemčiji kot Poljski. Glavne klavzule so terminirane z« dobo 15 let. Kako se bode to obneslo, je drugo vprašanje. Švicarski strokovnjaki so bili mnenja, da so te določbe smiselne In povsem življenja zmožne. Pri tem so opozarjali na švicarske zglede tudi na belgijsko-francosko mejo, kjer na več mestih kraji z obeh strani meje tvorijo gospodarsko enoto. Tu na primer ima Basel svoj kolodvor na nemških tleh. Seveda pozabljajo možje pri tem, da med Poljaki in Nemci ni nevtralnosti, ni one entente cordiale, in da more ta razlika danes v dobi fanatičnih nacijo-nalnih nasprotij onemogočiti gospodarsko sožitje. Francozom se je pač posrečilo, ohraniti jabolko spora med Berlinom in Varšavo. S tem iahko avtomatično računajo na poljsko zavezništvo proti Nem-5iji — vsaj za bližnjo bodočnost. Nastop Rusije bi postavil seveda položaj pred nove težave. Mi Jugoslovani seveda čestitamo Poljakom k doseženemu, Četudi le delnemu uspehu. In to ne le kot Slovani, marveč tudi kot član male entente. Kajti spomnimo se, da tvori eno glavnih točk poljsko-češkega nesporazum-IJenja ravno šlezijsko vprašanje. S tem, da so Poljaki odbili bogate gorenje-šlezijske premogovnike, bodo. lažje pozabili na Karvinski premogovni revir v bivši avstrijski Šleziji, ki je> postal češkoslovaški. Upajmo, da bo to zbližalo tudi Varšavo in Prago, kar bo mali ententi in s tem tudi Jugoslaviji nedvomno v precejšnjo korist. Michč! Zevaco: »NOSTRADAMUS." Čez hip se je znašel na ozkem zidu, iztegnjen, s krvavimi rokami in raztrganimi nohtmi. S kakšnim čudežem volje se je obdržal? Izvil se mu Je vzdih, ki je pomenil presenečenje, radost in grozo, vse hkrati. Baš tedaj pa je začul nad seboj ropot. Nekaj se je valilo po strehi, opeka je pokala In se drobila... glasan krik je raztrgal ozračje .'. .In tisto nekaj je Priletelo doli ter napol zmastilo Royala s svojo težo, nato pa je odletelo dalje v globočino. Beaurevers se je obesil za obo foki, zaprl oči In izpustil ... Na tleh se je zavalil brez misli in malone tudi brez zavesti pod znožje velikega zidu ter obležal nepremično. Samo bolečine na glavi in na nogah so mu pričale, da je Še živ. Zdajci pa je začul i •pot naglih korakov in zamolklo klicanje, ki mu je mahoma vrnilo moč in življenjskp zavest. Ljudje so tekli proti njemu. Beaurevers se je W,SSRSa»tt ' » * J. Suchy: Svetovni vpliv židovslva. V septemberski številki »Neodvisnega lista za židovske interese — Wahr-heit« stoje nastopne značilne besede: »Zidovski duh preveja celokupno javno življenje liki nevidni odem življenja, ki ga je Bog vdahnil človeštvu; on je motorična sila, ki pouzroča kretanje in delovanje; on je življenski eliksir za vzbu-ditev latentne eneržije v mišljenju in čutenju. To instinktivno čutijo naši nasprotniki in radi tega blebetajo o go-spodstvu židovstva in radi tega nas sovražijo. Toda ne morejo nam ničesar, zakaj kakor je človeška duša neumrljiva, tako ostane v sosvetju židovski duh ona iskra večnosti, ob kateri se povsod, kjer zažari, vzbudi novo utripajoče življenje. Mi ne moremo poginiti.« Drzne besede, ki pa bazirajo na Izkustvu. One nam značijS razpored židovskega življa in — tendenc. Ako se le nekoliko poglobimo v »problem« židovstva, nam je takoj jasno, da je smoter in cilj židovstva — zagospo-darenje sveta. Najprvo so znali na prav zvit način poskrbeti za odvračanje, ko jim je šlo za pridobitev naklonjenosti v vprašanju vzpostavitve židovske države v Palestini. Pri tem pa so v svojem pohodu napredovali ravno v onih deželah, kjer se je leta 1918 pojavil razsul. Pomagali so jim v tem načrtu posebno so-cijalno demokratični državotvorci. Naj govori tu nekoliko številk. Leta 1920 se je kontingent Židov na dunajskih srednjih šolah povspel do go-rostasne številke 40 odstotkov, dočim bi Jim po številu prebivalcev pritikalo kvečjem 11 odstotkov. — Na dunajski* medicinski fakulteti je bilo sprva samo nekaj židovskih profesorjev, znani Moric Benedikt, Julij Schoff in Salamon Klein. Danes je na tej fakulteti 70 odstotkov vseh profesorjev — židov. Na ušesni kliniki si je vzgojil Žid Adam Pollitzer štiri židovske asistente in 11 židovskih privatnih docentov. Enak vpliv ima na zobozdravniški kliniki čifut Julij Schoff. — Na juridični fakulteti je 60 odstotkov židovskih profesorjev. Tukaj je za židovski naraščaj skrbel stari zastopnik trgovskega in meničnega prava, žid Samuel Griinhut. —- Na filozofični fakulteti sta požidovljena posebno historika In germanistika. — V vseučiliščnl biblioteki fungira pod vodstvom nedavno tega imenovanega vodje 64. letnega Salamona Frankfurter-ja — 7 židovskih uradnikov. — Od leta 1910-11 pa do leta 1919-20 so na dunajski pravni fakulteti Židje napredoval! od 25 na 39 odstotkov, na medicinski oi 36 na 58 odstotkov In na filozofični celo od 19 na 45 odstotkov! Pri \ sem tem pa je bilo komaj 2 in pol odstotka židov v primeru k celokupnemu prebivalstvu. V zimskem tečaju 1920-21 je bilo na dunajski univerzi vpisanih 5400 židov, od katerih je več kakor 3000 inozemcev! Kot slušatelji so vpisani celo nad 50 let stari Židje, po večini verižnlkl, to pa radi tega, da uidejo izgonu (!). Madžarska se je z vpeljavo numerl clausi sicer osvobodila židovskega navala. Posledica temu pa je, da se vsi svetovni Židje zgražajo nad tem dejanjem. V nasprotju k Madžarski ni mogla Iztrebiti židovstva — Čehoslovaška republika. Iz čehoslovaških listov »Den« in »Večernik« seznamo, da je v palači na Hradžinu zaposlenih ničmanj kot 400 židovskih uradnikov. Socijalizem je tudi tu Židom na široko odprl vrata. CsR poslanski klub ima za predsednika žlda dr. Czecha In za predstojnika Sigi TAub-a. Senatorji so si izvolili za klubnega predsedn. Žida dr. Heller-ja. Član klubnega predsedstva je žid dr. Pollack, tajnik parlamentarcev pa žid dr. Stauss. V kulturnem in gospodarskem oziru se je židovski pohod razpasel posebno V Italiji, ki preje baš ni bila obiagodar-jena z Židi. Zidovski šmok v Italiji se izraža posebno v založniških trustih. »Evo gal Evo ga!« Je kriknil glas. »Ga že imamo 1 Spoteknil sem se obenj!« »Tu leži! Nič več se ne gane!« »Zvalil se je s strehe 1 Ušel je zanki!« V temi se Je začelo godrnjanje ln vrvenje ljudi, ki so bili pritekli ; nato pa so izginili glasovi ln sence kakor v snu. »Sanjalo se ml je!« Je pomislil Beaurevers. »Ali pa me zares neso? Ne, tako ml vseh hudičev! Se vedno sem tu. Koga so potem odnesli?..« In tedaj se mu je vrnil spomin na ono, kar je padlo nanj, ko je ležal tam gori na zidu, in ga je malone ubilo. Zagrbhotal se je In vstal: življenje se je vračalo vanj v Širokem valu. Hude poškodbe ni čutil: ničesar polomljenega, ničesar razbitega. Globoko se je oddehnil. Zmagoslavna tolpa je bila zavila proti Zidovski ulici; Royal je krenil instinktivno v nasprotno smer, to je, proti Židovskemu otoku. Medtem pa se je vzdignil tam, v sredi mesta, velik hrup, in kričanje se je slišalo orav do mladega moža; Pred 20 leti je v Firenci čifutski založnik Bemporad začel ali direktno ali indirektno po podtaknjencih sistematično pokupavati skrahirana založništva. Danes odvisi v tem pogledu večmanj cela Italija od Bemporada, ki kot založnik šolskih knjig obvladuje trg v umetnosti, leposlovju, filozofiji in tehniki. On skrbi za to, da pride v Italijo le tako inozemsko blago, ki proizhaja iz židovskih za-ložništev, kakor so postavimo »francoski« inštituti: Flammarien, Lysle, Cal-mann-Levy, Plon-Neuerit, Larousse, Armand Colin, Nathan Delagrave, Hah-hette, Ohlendorff; ali »nemški«: Julij Gross, Tauchnitz, Baedeker, Teubner, Berlitz, Ullstein; in »angleški«: Nelson, Cassel, Gowane e Gray, Word Lock in Dent. — Kot protitrust je v novembru preteklega leta žid Treves v Rimu ustanovil »Anima Libraria Italia« (»Ali«) z glavnico 1,300.000 lir. Sedež Librarije je v Milanu, odnosno v Turinu. Od ravnatelja Rignana preko upravnih svetnikov: senator Volterra, Feruccio Foa, Donato Bathi, Champagnane, Guido Treves, do generalnega ravnatelja dr. Davida In-drosa Je celo vodstvo »Ali«-je židovsko. Bemporad protežira romanopisca Fani-zija, Treves pa pornografa Guidona da Verona. Gospodarski živelj v Italiji Je v rokah nekdanjega nemškega podanika, žida Toeplitza ter tržaških čifutov Ehrenfreunda in Goldschmidta. V Franciji delujejo v tem smislu verski in plemenski sodrug Louis Dreyfus; v Angliji: Rothschild, Hirsch in Isaac Montag; v Ameriki Kuhn, Loeb in Schiff in v Nemčiji: BlelchrOder, Ballin In Mendelsohn. Kot Dreyfusov agent slovi v Italiji »italijanski« žid Maks Bondi, kateremu je koordiniran žid Pontremoli. Senator della Torre-Bondl Je organizator družbe »Societa Metallurgica Italiana«. Tako stojita pod židovsko kontrolo obe največji italijanski bančni in Industrijski koaliciji. —> »Tribuna« Je v rokah žida Malagodija, list »Idea Nationale« repre-zentira žid Limentari in »Agenzia Stefani« se pokorava Židu Cappelletto. . >::cijo vlada za kulisami Louis Dreyfus, imetnik finančnih zavodov: »Banque de Pariš«,»Bapque Franco-Se— be« in »Societe Generale«. Njegovi zaupniki so bivši franc, poslanik na Dunaju Grosier, ki je upravni svetnik Societe Generale, potem Dutasta, Clemenceaujev zet in tajnik versaillske konference in končno žid Cerf, fiducijar amerikan-skih židov pri Rothschildu. Tudi ponosni Albion se čimdalje bolj pogreza v židovskem močvirju. Izza prve polovice leta 1920 Je skorajda vse angleško časopisje postalo domena židov. Tako' kontrolira »Times«-Arnholz, »Daily Telegraph« je last lorda Burm-ham, roj. Levy; »Daily Express« Je podrejen Sir Ernest Schiffu in Ralf Blumen-feidu; »Daily Graphic« se pokorava advokatu Israelu Davis in »Westminster Gazette« je last Sir Alfred Moritz Mon-da, čigar oče je nekdaj hauziral v Kas-selu. Izmed vodjev boljševlške prekudje, ozir. vlade v Rusiji so pristni Rusi: Lu-načarskij, Kollontaj (Rusinja), Peters in Lenin (Uljanov). Vsi drugi so Židje. Znana so Imena: Sverdlov, Joffe, Manujskij, Abramov (Rein), Axelrod, Bobrov (Na-thansohn), Bogdanov (Silberstein), Bu-nakov (Fundament), Dan (Gurevič), Firsov (Rosenbium), Ganeckij (Fursten-berg), Garin (Garfeldt), Gervanin (Livki), Glasunov (Schulz), Gorev (Goldmann), Kamenev (Rosenfeld), Ka-menskij (Hoffmann), Kamkov (Giser Katz), KerenskiJ (Aron Kflrbls), Larin (Lurie), Lavinskij (Levinsohn), Lebede-va (Simon), Litvinov (Findelstein), Ma-* kiakovski (Rosenbium), Martov (Zeder-baum), Meškovskij (Ooldberg), Mihaj-lov (Elinsohn), Naut (Ginzburg), Parvus (Heifandt), Pjatnickij (Levin), Radek Karl (Spbelsohn), Rjazanov (Gelden-bach), Rušanov (Zlnnober), Sagorskij (Kraehmandl), Sinovjev (Apfelbaum), Smimov (Zirven), Solucev (Blelch- »Imamo gal Imamo ga!« A ko se je Beaurevers približal Menjalskemu mostu, je zagledal od daleč lesketanje halebard. . »Hudiča! Mostovi so zastraženi!« Naglo je vrgel oči okrog sebe in se spustil k Sekvanl. Ob bregu je bilo priklenjenih par čolnov. Skočil je v enega-in odvezal vrv. »Hejo! Stoj! Drži ga! Drži ga!« Dva, štirje, deset jih je teklo proti bregu. Beaurevers je nam^stu odgovora krepko porival svoj 'čolnič. V daljavi se je začulo srdito vpitje. Zagrmelo je deset arkebuz.. IV. Lovci na oddihu. Četa, ki je blizu trga pobrala ubitega razbojnika, se Je odpravila nazaj, oznanjaje svojo zmago z glasnim kričanjem. Z vseh strani so se zgrinjale straže, ki jih je postavil Roncherolles. Delo je bilo opravljeno. Toda po mestu je šele zdaj nastajal pravi hrup. Ljudje so se budili iz spanja in zadelavali vhode svojih hiš. Nobeno okno se ni odprlo* Na .vogalu Zidovske Ut Kalandrske ulice mami), Steklov (Nachamkes), Suhanov (Gimmer), Svesdin (Weinstein), Trockij (Bronstein), Vladimirov (Feldmann) in Voladarskij (Kohen). — Tako izgleda ruski '»nacijonalni« po-kret pod vodstvom Trockega-Bron-steina! V \-iL,t"U je zastopanih vseh 12 židovskih rodov. Statistično je dokazano, da je izza f “etka svetovne vojne na svetu nastalo 20.000 milijonarjev, od katerih je 19 tboč židov in od teh zopet dobra tretjina v današnji Rusiji. -'-.r.eriki je danes najuglednejše središče židovskih velebank in metropola židovske velepolitike v Newyorku. Tu vlada židovska velebanka Kuhn-Loeb et Cie. Vplivu židov je skoraj popolnoma podlegla demokratska stranka (Wilson). Notorično je, da mora v Carir gradu biti poslanik — žid, da lahko podpira židovske načrte v Palestini, Mezopotamiji itd. Zidovskemu vplivu se v Nemčiji pripisuje vspeh versaillske konference, čije resultati so diktat židovske velebanke. Po posredovanju te konference so poslali ameriški, angleški in francoski finančniki pravi gospodarji današnjega preokreta in pejus. Hočejo si podjarmiti oficijelne zmagovalce in — prema-nnce. Smelo trdim, da je cela Wilsonova politika v očigled Danziga, Reke in Carigrada, ki jih hoče podjarmiti kontroli Zveze narodov (NB. pretveza za svetovno gospodarstvo židov!), delo čifutskih velebank, ki si hočejo na ta način osigu-rati monopol v teh treh postojankah za izvoz in uvoz Srednje Evrope. Danes je še dvomljivo, Je-li se pri skupnemu delovanju Amerika poslužuje Zidov ali Židje Amerike. Toda dolgo ne bo trajalo ln tudi »brihtni« Amerikanci ne bodo utekli — požidovljenju. Ze danes so Židje na amerikanskih medicinskih visokih šolah v premoči. V Long Islandu je 95 odstotkov medicincev ■— židov. Skrajno slabi tečaj dinarja na inozemskih borzah in draginja v sicer bogati Jugoslaviji je ničmanj beležiti na konto čifutskih spletk. Židje so Jugoslavijo preplavili. Sicer Slovenci še nismo v neposrednem stiku z njimi, toda začeli so svoje pajčevine razpredati tudi že nad našo pokrajino. Liki pajki delujejo. Najprvo zamotajo svojo žrtev v pajčevino, da jim ne more več uteči, potem ji pa izpijejo kri. Take točke v veliki židovski pajčevini v Jugoslaviji so med drugimi: Zagreb, Osjek, Novi Sad, Subotica in — Beograd. Gotovo je, da je s svetovnim židov-stvom v stikih tudi naša vlada. — Lansko leto so si francoski čifuti pri nas osnovali izvestitelsko družbo »Avzla« in rodaj nas ogrožajo z afero — »Omnium Serbe«. Hvala Bogu smo Slovenci še precej »judenrein«, pač ker smo reveži in pasivni kompaciscenti SHS. Poglavje o draginji v Jugoslaviji. Naj posetimo ljubljanski, mariborski, celjski ali ptujski trg za živila, naj govorimo s prebivalci enega ali drugega imenovanih krajev, ki pripadajo bodisi uradniškemu ali delavskemu stanu, povsod in vsakdo brez izjeme toži o neznosni, dan za dnevom naraščajoči go-rostasni draginii s trpko opazko: »Hvala Bogu, da smo že tako stari, da poj-demo kmalu pod zemljo, kajti danes na svetu ni več za živeti!« Kakor so hvalevredne institucije nova »občinska sodišča«, ki zajezijo brezvestno navijanje cen vsaj lokalnim oderuhom, tako pa graja prebivalstvo na-redbe vlade, ki naravnost forsira izvoz v Italijo, Nemčijo, itd. Najbolj pitana živina gre dan za dnevom ne v celih vagonih, ampak kar v celih vlakih iz Jugoslavije, na domačem trgu pa moraš preplačevati meso slabe kvalitete. Kdo ima dobiček od tega? Protežirani je stala skupina, ki jo je obsevala krvava luč plamenic: generalni štab odprave, Montgomery, Saint Andre, nekaj plemičev in veliki profos. »Evo ga! Evo! Ga že imamo!..« Roncherolles, Saint-Andre — vsi so planili naproti. Plamenice so se približale. Odkrili so truplo, ki je bilo pregrnjeno s plaščem. »Prekleto!« je zarjul Roncherolles. »Moj sin!« je vzkliknil maršal de Saint-Andre brez prevelikega razburjenja. Roncherolles se je spustil v tek in odvedel s seboj vse ljudi, odka-zujoč s strašno prisotnostjo duha vsakateremu njegovo delo. »Ubogi moj sin!« je ponovil Saint Andre, uklanjaje se navadi, ker je videl, da ga opazujejo. Pokleknil je, naslonil glavo na Rolandove prsi in prisluhnil. Po glavi mu je rojila misel, odurna kakor vse tragedije, v katerih se meša žalostno s smešnim: »Nu, zdaj sem rešen večnih Rolandovih dolgov. Ali me ni mrcina še včeraj prosil za pet-tisoč liver? Boe bodi zahvaljen,« Ja »prešičji in goveji baroni«! Ljudstvo, ki vidi, kaj se godi, danes še prenaša navidezno potrpežljivo tako brezvestno postopanje, toda v srcu se zapisuje vedno bolj in bolj med neprostovoljne komuniste, pravzaprav nezadovoljneže z današnjo upravo. Nerazsodna masa obrača ost proti državi, ker ne razlikuje med vlado in državo in ker izvestni elementi’ izrabljajo ta položaj in hujskajo proti državi. Končno pa podpira najbolj naša vlada faktično najhujše sovražnike naše države: Italijane in njih vredne sorodne zahrbtneže! Toda, ali je resnica, da je ravno v Jugoslaviji, tej na živalskih produktih itd. tako bogati državi čimdalje hujša draginja? Neorijentiranec bi rekel, da to vendar ni mogoče. Ako imaš doma vsega dovolj, kako pride, da nazadnje stradaš?! Primerjajmo cene raznim živilom pred 1 letom in danes: Moka »nularica« je stala v 1. 1920J kg 6 do 8 K, letos 18 K.- Govedina v 1. 1920: kg 16 do 18 K, letos je bila že celo 40. Krompir v letu 1920 kg 2 do 3 K, letos stane že 8 K. Jajca, v letu 1920 komad 1 K do 1:50 K, letos 5 do 6 K. Mast, v letu 1920, kg ca. 40 K, letos že nad 80 K! In tako gre naprej z v$emi živili. Pri živilih so poskočile toraj cene od lani na letos za najmanj 100 odstotkov. Stanovanja: Lansko leto se je plačevalo za stanovanja še za silo zmerne cene. Vsled dopustnega povišanja s strani vlade na 4-kratni iznos stanarine iz leta 1914 pa so stanarine tako poskočile, da se mora plačevati dane* n. pr. za stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami letno med 1500 do 2000 K. Povrh pa ima poljubno zvišanje stanarin trgovskim itd. — lokalom za posledico, podražitev vsega, kar se v teh’ lokalih kupuje v takem obsegu, da ima trgovec itd. še tudi od tega svoj dobiček, kajti on prevali naravno vse na; konsumenta. V Ceho-slovašld državi imajo n* neizmerno srečo vsaj na vladnih vodilnih mestih (minstr.) može poštenjake, ki se brigajo zares za ljudstvo in pobijajo draginjo pri korenini, to je pri ra? nlh »živilskih baronih«. Ti češki narodni poštenjaki so nepodkupljivi in nesebični! In pri nas ? Lahko bi vzeli pri najjasnejšem dnevu še luč v roke in iskali take poštenjake! Zato pa se približuje Ce-ška polagoma sicer, toda sigurno normalnim predvojnim razmeram v vsakem oziru, pri nas pa kot izraziti naprednjaki napredujemo, toda le glede draginje! V premislek našim ministrom itd. bi ponovil ono, kar se Je pred razpadom bivše Avstrije govorilo sprva tajno, potem pa že skoro javno: »Avstrija si vzgaja revolucijo s svojo korupcijo sama«! Toda to niso govorili mogoče samo Slovani. O ne. Zagrizeni in rojeni Nemci so se tako Izražali! Krmilarji Jugoslavije, ali razumete, kaj to pomeni ln kam lahko privede današnje nevzdržno stanje Vas in pa mogoče tudi državo?! Popravite, dokler je še čas! Ampak, ne iščite krivcev, kjer jih ni, vsaj ne pravih: med malimi navijalci cen, ki se morajo večkrat boriti za svoj obstanek! Poiščite jih med veleveriž-niki in valutnimi špekulanti in pa predvsem med seboj! Da, in to še prav posebno! Odstranite vse krivce, ker bi se •znalo sicer zgoditi, da jih danes ali jutri odstrani izstradano ljudstvo samo. Kot vzgled Vam naj služijo nekdaj vsemogočni avstrijski vojskovodje in generali, ki so danes hotelski portirji, trafikanti, postreščki itd! Vemo sicer, da smo začasno le »glas vpijočega v puščavi«. Toda le začasno! V imenu tisočev dvigamo svoj glas, Javno in glasno, da morajo slišati tudi razni gospodje ministri, ki so Imeli dovolj milijonov na razpolago ta podkupovanje begov in agov: »Svaka sila do vremena«/ vzkliknil zdajci na glas, »saj Se živil Srce mu bije!« Roland de Saint-Andre je bil samo omamljen od padca. Nekateri ljudje imajo srečo. Kak Siromak bi se bil ubil na mestu, Roland pa si id zlomil niti ene kosti. Neki Švicar mu je izlil vsebino svoje čutare v odprta usta. Maršalov sin, nevajen Slabe vojniške pijače, se Je stresel, kihnil, namrdnil se je In sedel pokoncu. »Bog bodi zahvaljen!« Je ponovil Saint-Andre. »Ali so ga prijeli?« je bila Rolan* dova prva beseda. »Roncherolles hiti za njim. Dobil ga bo. Roki velikega profosa ni leh-ko uiti.« Roland je stopil bliže k očetu. Maršal se je previdna odmeknil. »Zbogom, sinko. Idi spat, to bo zate najbolje. Preden ležeš v posteljo, izpij krepak požirek kuhanega vina in ne vstani mi prezgodaj. Jutri pridem pogledat, kako ti je.« »Gospod oče,« je dejal Roland »govoriti moram z vami.« (Dalje prih.) Dnevne vesti. - PreRled voz in živine. Po naredbi ministra za vojno In mornarico z dne 27. avgusta 1921, Pov. F. Dj. št. 15421, se ima »e letos izvršiti pregled živine, vozil in »natenjala. 1, Za mesto Ljubljano se vrši Pregled neglede na nedeljo dne 23., 24., 25., 1 oktobra 1921 od 7. ure zjutraj oaiie in pa od 13. tire popoldne dal'e na Ambroževem trgu. 2. Lastniki živine, vozil in materijala se na t.odlttgi lanskega popisovanja s posebnim pozivom pozovejo k Pregledu. 3. Dneva in ure določenih v polivu se ]e strogo dižati. 4. Dohod na pre-.gledovališče od šent^eterskega mostu, tik ttruge, odhod za cukiarno. 5. Živino, ki lani ni bila godna za pre-**ed, med letom oa je dosegla 3 leta, je Privesti k pregledu, ravnotako tudi med letom kupljeno živ'no. Te lzpremem^e in pa eventualno prodaio živine, vozil m ma-»orljala od lanskega popisa je pred pregledom naznaniti komisiji, da popravi odnos-Bo »popolni svoje zapiske. 6. Vso živmo in Opremo je hkratu piivesti pred komisijo ter jo z dostavljenim pozivom predstaviti »omlsljl. 7. Kdor ni naznanil živine In vozil *li lo ni privedel h pregledu, bo pozvan k naknadnemu popisu ln pregledu k vo nemu Okrogu ter bo moral z uradnimi akti dokazati, odnosno opravičiti zamudo. •— Družabna prireditev kra]. org. Nar. >00. itranke v Litiji. V nedeljo 16. t. m. Je priredila kraj. org. Nar. soc. stranke, »kupno s kraj. org. nar. soc. ?veze, v gostilniških prostorih tov. Franko Cerar-ja družabno zabavo. Z bogatim sporedom nudilo se Je vsem številnim posetnikom Priprosto neprisiljeno razvedrilo. Prireditev le posetil tudi pevski zbor »Zveze Jug. železničarjeve Iz Ljubljane, ki je s proizva-fanlml pevskimi točkami veliko pripomogel do lepega uspeha. Naj mu bode tem Potom izražena topla zahvala za trud In Požrtvovalnost. Ob otvoritvi prireditve je govoril tov. V. Mejda, po prisrčnem pozdravu vseh navzočih, v daljšem razmo-trlvanju o programu Nar. soc. stranke ter delu Nar. soc. zveze, ki se v bratski skupnosti borita proti številnim nasprotnikom ta kapitalističnemu terorju. Pripominjal je, da Je poleg strokovnega dela potreben tudi Političen živelj, ker bo v skupnosti mogoče doseči boljšo bodočnost. Spominjal se te tudi na lanski koroški plebiscit, poziv-lal navzoče, naj se ob vsaki dani priliki spominjajo svojih zasužnjenih bratov v tužnem Korotanu. Vzbujal je zavest, da mora vsakdo, če tudi po najskromnejših močeh delovati za konečno zmago, da zasije tudi onim tam preko meje solnce svobode in da se združimo vsi v naročju naše mlade čile države Jugoslavije. — K sklepu se Je zahvalil vsem, ki so dejansko ali gmotno prispevali k prireditvi, ter tako Pripomogli do popolne zadovoljive • uspe-losti. — Od čistega dobička poslalo se Je strankinemu načelstvu znesek 1000 kron, revnim šolskim otrokom v Litiji pa se je naklonilo 300 kron. — Pravilnik o izdajanju In vldlranju Potnih listin Je Izšel v Uradnem listu štev. 127, ki si ga naj interesentje prečitajo. — Za poštenje drž. železničarjev. Med Vožnjo po dolenjski železnici so se zadnje 2ase ponavljale razne tatvine, katerih so bili osumljeni železniški uslužbenci. Te dni Pa so vendar zasačili pravega dihurja v osebi strojnega kurjača Iv. Mohorčiča, ki le ponoči za kurilnico v Novem mestu posekal na Kastelčevi njivi 142 zeljnatih glav ■er imel z njimi že nabasan nahrbtnik. Ko *o ga zasačili, se je izdal Za Italijana, a pod Krepkimi bunkami se Je vendar domislil Slovenske govorice. Da bi se tatvina potlačila, Je plačal več tisočakov. Toda nje-K0XLt0ivar,š* se ne morejo s tem zadovoljiti, temveč zahtevajo za svojo čast, da se nepoštenjakovjč Iz njihove družbe odstrani, makar kara v Macedonijo. — V Hrašah pri Postojni Je umrl veleposestnik Peter Kraiger, star šele 35 let. — Iz Trbovelj nam prihajajo pritožbe ®roti ondotnemu zdravniku dr. Baumgart-®erju, ki je nastavljen od »Bratovske skladbe« z lepo plačo, toda s svojo zdravniško pomočjo je delavstvu samo v rotovih nrah na razpolago. Dopoldne dela le za »voj privatni zobni atelje ter osorno odganja člane — bolnike, naj pridejo popoldne. Kdor ne pride ob 2. uri popoldne, je zopet ozmerjan, dasl mora vedeti, da imajo nekateri delavci do takrat službo. V večernih urah ga zopet ni nikjer dobiti, če •“dl bi bili še tako nujni slučaji. Ako mora »Mavec za borno plačo posvetiti vse svoje moči podjetju, smemo tudi od dobro plačanega zdravnika zahtevati, da ima srce za trpine. . .T*,, Ustanovitev mednarodne trgovsko-spedlcijske in skladiščne delnlike družbe »Orient« ▼ Mariboru. Z veseljem beležimo ^s . da se Je z inicijativo naših domačih Judi, brez primesi tujcev ustvarilo velikopotezno podjetje, ki namerava na vseh ve-Ukih prometnih točkah postaviti posloval-kakor v Ljubljani, Rakeku, Barošu, oplltu Beogradu, Subotici, Solunu in Ca-"£adu. Ustanovitev take družbe Je bila eobhodno potrebna, da se osamosvojimo »d« na tem polju, da bodemo neodvisni od •“Jih ipedlcljskih In carinskih posredovalni 9ružba Je osnovana s temeljno glav-5S,.4 mll|Jon°v kron razdeljena na 10.000 einlc po 400 kron, ki so se dosedaj raz-Msale v subskripcljo. Opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki nafrMu c*mphoT »Mija« pomada za Ilce, nlm j sredstvo preti pegam, vsakovrstnim madežem ln izpuščajem na licu. Cisti v..V.n napravi nežen ten. Prodaja se po lekarnah, drogerijah, parfumerijah ln “oijsih trgovinah. Zahvala. Podpisano druitvo se s nrt? .?alwaljuje vsem članom odseka za zabavnega večera ob društveni »*..KiYalsetIetn,cL Njih trudoljubivosti ln Dr?r«rfi*nostl 8e Je Posrečilo, da Je društvena '»v uspela kar najlepše in najčast-nam’ Izreka društvo zahvalo tiskar-in s.° Preskrbele potrebne tiskovine izvrsifr *JuEoslovanskI tiskarni« za krasno ceni n i^P’1 ,n letakov proti znižani skarni ’ »Učiteljski« In »Zvezni ti- Sltev LfowuZa., P°P°lnoma brezplačno izvr-ki sn tiskovin. Naša zanvala vsem, tudi tkHmUnii?irno rtabirali dobitke, kakor ali «; i,™’ ki so naklonili društvu dobitke ^rednRtv^v!PM!Tinil,i.dru5tveneBa jubileja, 'tolemn ljubljanskih dnevnikov zaiiva-n,e rekl^mnu^6,36 za dobrohotno objavlje-*skrena »m- i V sP'°h naj velja naša Poinoeli Jlva, v,sei}}’ kj so kakorkoli prl-btniop f slavlje društvene četrtsto-krodefni Vsakem ozir,u doscKl0 svoj do-Dk‘ob a lo^enh7 Y , Uubljanl. dne 21. lev , c, 1 »Dobrodelno društvo tiskarja Slovenijo*, — Zopet žrtev »dolenjca«. Pismonoša Fr. Intihar iz Novega mesta je dne 16. t. m. obiskal neko zidanico na Trški gori. Domov grede je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. — Zverine. V Gornji Stubici na Hrvat-skem sta kmeta Valentin in Marko vsled starega sovraštva šla s sekirami oborožena pred hišo kmeta Vulana ter ga v pravem pomenu besede razsekala. Vulanova žena, sin in sinaha so tekli po pomoč v vas, toda podivjana kmeta sta stekla za njimi in vse tri pobila. — Tatvina v Dragomeru. Delavcu Fr. Košir v Dragomeru je ukradel neznan tat iz zaprtega stanovanja več obleke in perila v skupni vrednosti preko 6000 kron. — Sin — požigalec. Resnici na ljUbo ugotavljamo, da je bila zadevna naša vest, sloneča na tiralico orožniške postaje v Raj-henburgu, priobčena dne 17. t m. v ljubljanskem »Policijskem vestniku«, brez vsake pfodlage. Kovač in posestnikov sin Fr. Savič je bil kritičnega dne kot kovaški pomočnik v Ljubljani. Ljubljanska policija seveda ga Je ravno istega dne dopoldne aretirala in potem izpustila, a ni smatrala za umestno takoj preklicati vest v dnevniku. — Shod NSS v Kočevju. Danes ob 3 popoldne se vrši Javen shod Narodno - so-cljalne stranke v prostorih pri »Beljanu« v Kočevju. Poroča tov. g. Zorko Fakin iz Ljubljane. — Na svidenje tovariši! — Pobegli ponevernlk. Pekovski pomočnik Vinko Cavec, doma od Kraljevca je poneveril svojemu mojstru Rudolfu Berglesu na Petrini pri Kočevski fari 1200 K denarja in pobegnil proti Zagrebu. Obenem Je odnesel Cavec natakarju Spoljarlču zimsko suknjo in 200 kron zapitka, trgovki Neži Pfeifer nekaj perila ln gostilničarju Orano-viču 91 kron zapitka. Cavec ima legitimacijo na ime Vinko Ivček. — Nočni rop. Trgovka Ivana Mekinda v Topolu je začula v sredo 22. jun. po noči sumljiv ropot v spodnjih prostorih. Vstala je, prižgala luč in šla prestrašena gledat kaj se godi. — Prišla je že prepozno. Vežna vrata so bila odprta, trgovina je bila odprta, okno v trgovini Je popolnoma razsuto in porušeno. V prodajalni je bilo vse razmetano, menj vredno blago Je ležalo razmetano po tleh In policah, večina zaloge pa je manjkala. Zena je poklicala sosede, ki so takoj sledili roparjem, toda zaman. Rop se je posrečil in roparja — kot se je kasneje Izkazalo sta bila namreč dva — sta srečno odnesla za okoli 50.000 K raznega blaga. Uveljavila pa se je tudi v tem slučaju prislo-vica, da je lažje ukrasti, kot pa razpečati in skriti. Povodom razpečavanja ukradenega blaga so namreč zalotili zloglasnega tatu in roparja Bavdeka In njegovega vrednega mu tovariša Vlnkota Sredinška, doma iz Sent lija. Bavdeku se je posrečilo, da Je pobegnil iz zaporov v Clrknici in preko državne meje v Italijo. Sredlnšek pa si Je pridobil novega tovariša delavca Antona Hočevarja iz Viševka. Ta je bil že star tovariš Bavdeka in je imel tudi od tega ropa skritega precej manufakturnega blaga. Tudi njega so prijeli In zaprli v Ložu. Tudi Hočevar je pobegnil iz zaporov v Ložu in ukradel nekemu delavcu delavsko knjižico, da bi lažje ušel preko meje.. Toda njemu se to ni posrečilo, in danes druguje na obtožni klopi tovarišu Sredinšku. Prvoobtoženec je po dolgem in mučnem laganju in zavijanju končno priznal soudeležbo pri ropu. Bavdek je ropal v trgovini, on pa je jemal blago skozi okno in ga nosil v domenjeno skrivališče. Sredlnšek Je poskušal dokazati, da je bil v noči ropa v Ljubljani, kjer je nočeval baje z neko gospodično, Katere imena pa radi ugleda rodbine noče povedati. Toda tudi ta dokaz se mu je ponesrečil. Jetniški paznik Je dobil namreč pismo, ki ga je poslal Sredlnšek po nekem izpuščenem kaznjenca svojemu prijatelju. V tem pismu Sredlnšek točno pove, kako Je aranžiral alibi dokaz. Sredlnšek se je Izdajal povsod za lesnega trgovca. Tudi je trdil v preiskavi, da še ni bil kaznovan. Spoznal pa ga Je eden sodnikov in dognali so, da je bil mož februarja meseca ravno pri tem sodišču obsojen na 8 mesecev ječe zaradi tatvine. Oba obtoženca sta Jako nevarna tatova. Hočevar taji soudeležbo in trdi, da. Je prejel od Bavdeka blago v dobri veri, da je to pošteno pridobljeno, preko meje vtihotapljeno blago. Seveda mu tudi ta izgvor ni pomagal. Sre-dinšek Je bil obsojen na 18 mes. težke Ječe, Hočevar pa na 6 mesecev Ječe. Povrniti morata tudi škodo, ki znaša še seda] preko 35.000 kron. . Ljubljana. ■ *= Slovesna zaprisega novega llub- lianskega župana dr. L. Periča se vrši Jutri dne 24. t m. ob 11. url dop. Zaprisego bo izvršil pokrajinski namestnik Iv. Hribar. Prva redna seja občinskega sveta bo baje prihodnji četrtek. * Sela izobraževalnega društva »Bratstvo« je v pondeljek 24. t. m. ob pol 8. url zvečer pri Zlatorogu. Važno in nujno! = Stavka (evllarskih pomočnikov. Včeraj dopoldne so prlčdl stavkati čevljarski pomočniki v Ljubljani. = Konkurz je proglašen o imovlni Srečka Šlechte, lastnika kinematografa v Ljubljani na Dunajski cesti št. 9. Konkurznl komisar je deželnosodnl svetnik Peter Keršič, upravnik pa odvetnik dr. Juro Adlešič. = Izgubljeno. V dramskem gledališču s« Je našla manjša vsota denarja. Kdor ga je Izgubil, naj se oglasi pri gledališkem mojstru g. Viljemu Lebnu v dramskem gledališču. Malo več olike! V nedeljo se Je kakor znano vrSil promenadni koncert vojaške godbe, Id ga ]e priredilo Udruženje igralcev, da bi ob tej priliki nabralo nekaj prostovoljnih prispevkov za pokritje izdatkov za Borštnik-Verovškov spomenik. Sko-ro vsak šetalec Je radevolje dal prostovoljni prispevek, kdor ne, pa raje ni šel blizu. Ne tako g. Viktor Adamič, ki bi po svoji jastnosti kot višji revident in celo obč. svetnik moral znati pač nekaj več olike, kot Jo je pokazal v nedeljo. Ko Je pristopil k njemu gospod, vljudno mu ponudeč od-znak, ga je g. Adamič tako grobo nahrulil in ozmerjal, da se le čudimo, kako Je to mogoče od človeka, ki se vendar prišteva k olikancem. = Ali le res? Ako se uresniči vest, ki je došla danes v Ljubljano glede namestitve sodnikov, potem je dobilo naše slovensko sodstvo udarec s kolom po glavi. Naša sodišča, osobito v Ljubljani, so tako preobložena z delom, da res komaj s skrajnim trudom in največjo požrtvovalnostjo zmagujejo svoje delo. Kljub temu moramo priznati, da do danes še ni bilo čuti pritožb in imamo ne samo Izboren, marveč tudi poet Ivovalen ln zaveden zbor slovenskih sod- nikov, katerim je treba izreči vso čast ia priznanje za njih požrtvovalno delo ,v tako nevarnih In težkih časih v teh razmerah ln pri teh plačah. Danes se je namreč raznesla vest, da je vlada ukinila namestitev 32 izpraznjenih sodnijskih mest v Sloveniji. Ta vest je povzročila veliko razburjenost, ki je popolnoma upravičena. — Nagle in površne sodbe ne morejo biti pri še tako dobrih sodnikih vedno dobre sodbe in s površnim delom na sodišču se koplje ugled prvi instanci v državi, ki naj deli pravico. = Tatvine pri dr. Kokalju in Danilo Cerarju — še vedno nepojasnjene. Pred približno enim letom so se izvršile predrzne tatvine pri raznih strankah po Ljubljani. Ta tatinska družba je pokradla tudi precel obleke ln perila iz podstrešja g. dr. Kokalja. V ukradenem predelanem fraku g. dr. Kokalja je šel baje celo nekijo k poroki. Pokradeno je bilo precej obleke tudi g. Danilu Cerarju. Te tatvine so vzbudile takrat precejšnjo pozornost, osobito je delala nervozno naša policija, ki je napela vse sile, da bi prišla na sled predrznim tatovom. Dne 14. marca Je aretirala policija kot tatove dimnikarja Riharda Kernca iz Ljubljane in dva tovariša. Po prvih preiskavah so Kernčeva tovariša — eden izmed njih je bil njegov brat — izpus*!'i. Riharda Kernca pa so izročili preiskovalnemu sodišč j. Uvedli so teme'lito in vsestransko točuo preiskavo. Posledica te preiskave je bila, da je bil Rihard Kerne pri sodni obravnavi pred tukajšnjim okrajnim sodiščem oproščen tatvine, obsojen pa je bil na malenkostno kazen samo radi nakupa blagra dvomljivega izvora. O teh tatvinah se je takrat mnogo poročalo in- so bila poročila od gotovih strani naravnost tendencljozna. O stvari bomo še poročali. * Cesarska zastava v Vrtni ulici. Do* bra , žena, kuharica KujistelJeva, 53 letna devica, je napadla dne 8. Junija gospo I. S„ ker Jo Je ta ostro prijela, kje da Je Jedilno orodje, ki Je zmanjkalo. Gospa S. je klicala pomoč ln prišla je 7 letna hčerka Maša, ki je letela po stražnika. Toda stražnik je prišel že post festum. Gospa S. je bila vsa krvava in razpraskana, huda kuharica pa se je spomnila šele drugi dan, da jo je gospa ugriznila v prst in se Je z njeno krvjo okr-vavela. Kunstljeva je trdovratno* vstrajala pri svoji trditvi in gospa S. je bila pri okr. sodišču tudi obsojena. Vzklicno sodišče je Se enkrat zaslišalo vse priče in je gospo S. oprostilo. — Med dokazovanjem pa se Je zvedela tudi zanimivost, da je bila baš ta dobra žena ona, ki je brez naloga, samovoljno In bržkotne iz same kljubovalnosti obesila ob priliki smrti našega kralja v Vrtni ulici staro cesarsko črno-žolto zastavo. Kuharica, ki je napravila vtis skrajno zvite, klepetave in zagrizene ženske se je potuhnila In se izgovarjaia kot nedolžen otrok, ki niti ne ve, kaj pomeni zastava. Odšla Je s celim prstom in jezikom, zaslužila pa bi v resnici zatožno klop. = Brez Ljubljane ne morem živeti, tako Je rekla okrajneuu sodniku neka ženska, ki se je kljub prepovedi že parkrat povrnila v mesto. Sodnik seveda te pobožne želje ni mogel upoštevati in jo je obsodil. Njej se je pridružila pred par dnevi neka Helena Završanova iz Polhovega Gradca, ki Je bila že leta 1896 izgnana iz Ljubljane kot nevarna tatica. Bila je takrat že 15krat kaznovana. Ker Je bila uverjena, da je policija na njo že pozabila, se je naselila zopet stalno v mestu. Toda eden njenih starih znancev detektiv Jo je spoznal ln zopet — aretiral. = Obsojen izzivač. Svoječasno smo poročali ,da je dne 4. julija med vožnjo v gorenjskem vlaku g. Jerman silno napadel iz Kranja vračajoče se Sokole in pri tem rabil psovke, ki jih čujemo običajno le od pocestnih surovežev. Lotil se je posebno načelnika viškega Sokola Thalerja, katerega Je : ni' psom in mu očital, da ne zasluži drugega kot da bi ga obesili. Ko so ga prisilili na kolodvoru, da se Je moral legitimirati, Je psovke ponovil in pristavil, da je sramota za Sokolstvo, da ima takega človeka v svojih vrstah. Pri prvi obravnavi se je zagovarjal, da Thalerja ne pozna in da je imel v mislih le nekega Meseca, s katerim je bil skupaj pri vojakih. Dognalo pa se je, da Je res Izgovoril ime Thaler. Bil Je obsojen na 2000 kron denarne kazni. Pri včerajšnji vzklicni obravnavi je ponavljal svoj zagovor ln je navajal nove priče. Vzklicni senat je vzklic zavrnil glede krivde in kazni ter obsodil vzklicatelja na stroške vzklicnega postopanja. = Tatvina v Lichtenthurnu. Predvčerajšnjem popoldne med 3. In 4. uro Je ukradel neznan tat (iz dvorišča Lichtehthurnove-ga zavoda na Poljanski cesti eno vrečo pšenice, eno rjuho, predpasnik in nekaj Žakljev. Tat je prišel in odšel preko zida od sosednjega dvorišča in je moral lokalne razmere prav dobro poznati. «» Okradena natakarica. V gostilni pri Stefanu Je ukradel dne 18. t. m. do sedaj še nepoznat prijazen gost natakarici Rozi Kuk znesek 3400 kron v raznih bankovcih. = Nepoštena služkinja. Margareti Jereb v Gledališki ulici Je ukradla služkinja Marija Bizilj iz Goric pri Moravčah več obleke in perila v skupni vrednosti okrog 3000 kron. BIzlIJova Je neznano kam pobegnila. = Ukradeno kolo. Iz veže St. 5 v Sodni ulici }e ukradel neznanec lastniku anon-čne pisarne v Sodni ulici Drago Beseljaku skoro novo kolo znamke »Diirkopp«, vredno 4000 kron. Kolo Je bilo zaklenjeno in ga je moral tat odnesti, ali pa ga je odpeljal na vozu. Maribor. Knjigovodski tečaji za obrtnike priredi v Mariboru od 1. nov. nadalje urad za pospeševanje obrti pod vodstvom lepo se razvijajočega »Slov. obrtnega društva«. — Priglašenih je že 25 obrtnikov. Drugi raj se zglasijo nemudoma v pisarni »Slovenskega obrtnega društva«, Aleksnadrova c. 22. Veselo je gledati, kako je naše obrtno društvo agilno. Komaj je dobro končana razstava, že je poseglo društvo v sedanjost obrtnega stanu. Knjigovodstvo !e danes važnejše tudi za obrtnika, kakor 'e bilo kedaj preje. Brez pravega knjigovodstva si v sedanjih razmerah ne moreiro misliti pravega obrtnika. Zato bodo naši obrtniki z veseljem ^prijeli priliko in se udeležiti tega tečaja. Politični klub NSS Ima kakor po navadi sestanek v torek 25. t. m. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. Želeti je, da se tega sestanka udeležijo tudi vsi občinski odborniki NSS. Več gostilničarjev ln restavratorjev pod obtožbo zaradi visokih cen letošnjemu moštu, ki se prodaja od 28—48 K. Pozvalo Jih je občinsko razsodišče. Kakor je videti deluje mariborsko občinsko razsodišče prav pridno. Kdaj pa začno delovati taka razsodišča v okolici? Potrebno bi b:lo prejkoslej, drugače se bodo navljalcl fen preselili v okolico. Tudi po drugih večjih krajih naj bi nastopala taka razsodišča, da ne bode že itak ubogo ljudstvo še nadalje izročeno nenasitnim pijavkam. Bojno igro kubanskih kozakov bodo Imeli priliko videti Mariborčani v nedeljo 23. t. m. na Igrišču »ISSK Maribor«, kak^r so jo videli nedavno Ljubljančani. Igra sc proizvaja na v to svrho dresiranih konjih in je zgodovinskega značaja. V Pobrežju se ustanovi v nedeljo 23. okt. Izobraževalno društvo s pevskim zborom. Sestanek ob 15. url v šoli. Društvo hoče biti strogo kulturno društvo, zato naj se udeležijo sestanka vsi, ki imajo veselje ln smisel za to. Z Izobrazbo dvignemo tudi delavca in obrtnika do samostojnosti, da ne bode slepo hlapčeval drugim, ampak mislil s svojimi možgani. Širite torej izobrazbo med ljudstvom In koristili ste mu več, kakor z vso politično gonjo! Avtomobil, ki se je vozil v torek pri Hočah, ni last okrajnega glavarstva, ampak okrajne gradbene sekcije v Mariboru, ki je podrejeno ne mariborskemu okr. glavarstvu ampak direktno gradbeni direkciji v Ljubljani. Celje. Dr. Pirkmajer nadomesti dr. LaJnšIČa?! Med demokratskimi krogi v Mariboru se vzdržujejo lhN Urijo z vso gotovostjo vesti, da pride ptujski okrajni glavar doktor Pirkmajer kot okrajni glavar v Maribor. Kam gre okrajni glavar doktor Lajnšič, o katerem »e Je že pogosto govorilo, da pride h kaki centrali — še ni znano. Koliko je na tej govorici, seveda ne moremo kontrolirati In moramo prepustiti odgovornost demokratom. Nam se zdi ta vest neverjetna. Zakaj, dokler ni pojasnjena zadeva okraj, glavarja dr. Pirkmajerja, kar se mu je pred-baclvalo javno, toliko Casa bi se tudi ne smel v službi povišati. Zakaj iz Ptuja priti v Maribor, če tudi v isti lastnosti, pomeni vendar avanzma. Ali pa Je njegova zadeva morda že definitivno rešena? Sicer je pa pri današnjih razmerah Vse možno. Ce Je demokratska vlada nagradila za strankarsko eksponiranje prof. Voglarja z ravnateljstvom, ni izkliučeno, da dr. Pirkmajer, ki se Je Še bolj eksponlra.1 za JDS, nagradi z Mariborom. — Ako je pa okrajni glavar Pirkmajer res nedolžen na vsem, kar se mu Je predbacivalo javno, potem P» zasluži ta »povišek«. Ampak preje bi morala biti javnost obveščena, kaj Je dognala o njem disciplinarna preiskava. Elektrifikacija celjske kotline s falske elektrarne. S tem. kakor poroča »Nova Doba«, menda ne bo nič. Falska družba je namreč celjskemu konzorciju stavila take pogoje, ki so nesprejemljivi. Ako bi celjski konzorcij te pogoje srn-piel, bi to ne pomenilo pocenjenje obrtniških obratov, ampak nasprotno, podraženje. Zdi se pa, da družba stavi nalašč take pogoje, katerih se ne more sprejeti, samo da bi spravila svoj tok'na vsak način v Avstrijo. Naša vlada pa mirno gleda tako početje Švicarskih' In nemških kapitalistov. '■ O bivši celjski aprovizaciji se širijo te dni po mestu različne govorice. Izkazalo se je namreč, da župnik Simnlc, ki je apro-vizacijo zadnji čas vodil, ni imel računov v najlepšem redu, dasiravno je mestnemu bivšemu sosvetu predlagal račune in izkaze, ki so dokazovali visoko aktivnost tega podjetja. Preiskava v tel zadevi še ni končana. (Župnik spada pač v cerkev in ne za vodjo mestne aprovizacije! Op. por.) Vršulni sejem v Celju minuli petek je bil močno obiskan od strani trgovcev kakor tudi od strani kupcev. Kupovalo se Je precej, dasi se še vedno pozna stagnacija vsled visokih cen. — Poleg splošnega, se Je vršil tudi Živinski sejem istega dne. Živine Je bilo dovolj, vendar je bila kupčija mrtva. Mesarji so ponujali za najlepše vole 12 K za krave pa 8 K. Nekaj so po teh* cenah tudi kupili. Radovedni smo, za koliko se bo rri nas vsled nizkih cen živine pocenilo meso. — Splošni, kakor tudi živinski sejmi se bodo morali v Celju pomnožiti. To je nujna gospodarska potreba. Novi obč. svet bo v tem pogledu gotovo storil vse potrebne korake. Izobraževalno druStvo »Bratstvo• v Celju priredi v nedeljo, dne 6. novembra i 1. v zgornjih prostorih Narodnega doma velik zabavni večer. Vsi tovariši ln tovarišice, ki so pripravljeni sodelovati pri tej veselici, se vabijo k sestanku, ki se vrši v pondeljek dne 24. oktobra ob 8. url zvečer v društvenih prostorih gostilne »Wilson< v Gaberju. Kako postopajo nekateri celjski hišni posestniki s svojimi nalemnikl? V Savodnji Ima hišo neki višji drž. uradnik. Ta gospod je nekemu svojemu najemniku zvišal stanarino, za stanovanje, katero ]• bilo od Izvedenca cenjeno na 40 K za leto 1914 kar na 240 kron. Ker se je ta najemnik, ki je drž. poduradnik očivldno previsoki najemnini uprl In se pritožil, ga lastnik hiše sedaj skuša šikanirati na razne načine. Dal ga Je odvetniku zaradi dveh kokoši, katere redi najemnik na dvorišču, zaradi nekih zabojev, katere ima shranjene na podstrešju Itd. ter temu napravil 80 kron odvetniških stroškov. Odvetnik mu grozi vsled dveh kokoši s sodnijsko odpovedjo ln pravi, da Jma za to »vzroka dovolj«. Ko se Je podal ta najemnik v dotlčno odv. pisarno pojasnit zadevo, ga odvetnik demokrat dr. K. niti poslušati ni hotel. Pravi se tukaj: »Plačaj in molči, ali pa pojdeš na cesto.« To Je poleg mnogih drugih, samo en slučaj, kako grdo in brezvestno odirajo In šikanirajo nekateri hišni lastniki svoje najemnike. Odgovor Je tukaj samo eden: Pristopajmo vsi izkoriščani najemniki k novi najemniški organizaciji, ki se Ja minule dni ustanovila v Celju. Prvenstvena nogometna tekma med »Atletiki« in celjsko »Svobodo« se vrši danes v nedeljo ob 3. url popoldne na Igrišču pri »Skalni kleti«. Aretirana Je bila v Celju radi vlačuga-nja 35 letna Antonija Rebernak Iz Sv. Jer-neja pri Konjicah. Svoj Čas Je bila radi vla-čuganja Izgnana Že lz Maribora. Poslano/ Članek v »Jugoslaviji« štev. 255 St. Pavla pri Preboldu je bil namenj« Vlada, katera izdaja izvozna dovoljenja za cele vlake jajc! In zopet vlada, katera skrbi za našo »dobro* valuto! Točasno notira izvozničar za jajca K 6.80 za komad. Prizadeti krogi v ■St. Pavlu naj uvidijo, kedo navija cene, tisti, kateri jajca tukaj plačuje po 5 kron ali okoličani, kateri jih plačujejo po 6 kron ali izvozničarji, kateri jih piačujejo po K 6.80. Ne bodem se trudil tukaj opravičevati, smatram pa članek v štev. 255 za navadno trgovsko gonjo, umazano konkurenco brez primere. — - Ako bi bilo člankarju res kaj na tem, da pobija draginjo, bi se gotovo v prvi vrsti vrgel na brezposelne davka proste elemente, kateri verižijo v veliko večjem obsegu, kot kramar^na deželi, bodisi z jajci ali drugimi deželnimi pridelki. Gospod neimenovani dopisnik iz St. Pavla, pojdite v Dravograd, Maribor ali Ljubljano. Zagotovim Vas, da se Vam bodo lasje ježili — ce ste sploh naše vrste. — Videli bodete, kako se izvažajo za malenkostno tujo valuto naši mladi konji, najlepša goveda, najboljše žito in celo — jajča. Gospod dopisnik! pokličite pred »sodišče za pobijanje cen« tiste, kateri res povzročajo draginjo — ako niste^ Vi med istimi! Jaz sem Vam vedno n» razpolago. Da se razumemo. Posestniki kur zahtevajo danes veliko «a jajca, ker stane krma za kure povprečno to K za kilogram. Izvozničarji pa veliko pla* čajo, ker je naša vlada naš denar vrjfla v svetovno gnojnico. Ivan Ur ek, St. Pavel pri Preboldu, Iz _.. Pavla pri Preboldu je bil namenjen meni. Kako »mešen je dotični dopisovalec in cenitelj kurjih jajc, bodi tukaj kratko povedano: Res je, da sem obesil na moji trgovini tablico »Kupujem sveža jajca po K 5.—«. Čudno se mi pa zdi, zakaj se ni dopisnik dotaknil konkurence, katera plačuje J‘ajca danes po K 6.— (na pr. St. Peter, }olzela, Bra»lovče). Zakaj grabi dopisnik govedo pri repu, mesto pri rogovih? Kedo povzroča draginjo? * Za »Poslano« odgovarja uredništvo to v toliko, kolikor to določa zakon. Proda se: 2 VAGONA LEPEGA KROMPIRJA se proda. Naslov pove upravnlštvo lista. 2144 GLASOV1R v dobrem stanju se ceno proda. F. Marinkom fotograf, Polanska c. 13. 2145 POSESTVO ki se nahaja v dobrem stanju, poslopje komh pletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralotl zemlje, blizu Poljčan. Več se izve pri An« tonu Wlrte, Križni vrh, Poljčane. 214^ pozor! Zima. pozof^ 2lmo vsake vrste Izdeluje ln prodaja Lovroc Ješetova vdova, žimopreja, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago, poštnine pro* sto. 1739 VILA z 1 oralom Vrtne zemlje blizu mesta se proda. Oornjl Breg 21, pri Ptuju. Posestnic« Barbara Paar. 2150 Službe: ABSOLVENTINJA TRG. TEČAJA vešča slovenske stenografije, strojepisja in vseh pisarniških poslov želi primerne službe, kjerkoli, tudi na deželi. Ponudbe prosi pod »Marljiva« na upravo lista. 2149 SLIKARSKEGA POMOČNIKA sprejme tako) Jemc, Bled. 2141 KOT VODJA DELAVNICE želi vstopiti v službo Izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični delavnici, vešč vsakovrstnih del, če mogoče s stanovanjem. Proda tudi prijazno družinsko hlSo, pripravno za obrt, četrt ure od postaj* Jesenice. Ponudbe pod U. D. it 32 poste restante Jesenice. 2122 ČEVLJARSKI POMOČNIK «e sprejme. Naslov Franc Richter, Hrenova ulica St. 17. I. nad. 2150 AKADEMIK daje Instrukclje Iz francoske gramatike ln konverzacije. Ponudbe pod li 2154 na upravo list«. _ 2154 UČENCA s primerno Šolsko Izobrazbo In da Ima veselje do trgovine sprelme za takojšnji nastop tvrdka Anton Kašman, trgovina z mešanim blagom in železnino V Škofji Loki (Glavni trg). 2156 Razno: DRUŽABNIK * precejšnjim kapitalom se Išče h trgovsko verzlranl osebi z mešanim blagom. Pismen* ponudbe na upravo Jugoslavije pod Šifro »Družabnik«. 2143 11 LETNA DEKLICA M odda k dobrim ljudem. Naslov pove upravnlStvo lista. 2140 MESEČNO SOBO 188* gospod, eventuelno s hrano. Cenjen* ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2116 MANJŠO GOSTILNO blizu želcznlc* z inventarjem «C*m v najem takoj. Naslov v upravi Usta. 2155 VDOVA Išče kompanjona za mesarijo, ki bi vodil sam mesarsko obrt. Naslov v upravi. 2152 NA DOMAČO HRANO s* sprejmejo gospodje. Naslov v upravi. 2153 ŽENITNA PONUDBA Trgovec, 32 let star, ločen, dobrega značaja, z zelo dobro Idočo trgovino v večjem mestu Slovenije želi znanja z gospodično ali gospo istih let, ki imajo premoženje, katero bi se Investiralo v trgovini za povečanje Iste proti izborni rentabilltetl. Skupno gospodinjstvo in stanovanje v isti hiši in potem civilen ali pravoslaven zakon. Resne dopise* če mogoče s sliko In natančnimi po* datkl je nasloviti pod Slfro »Lepa bodočnost* na anončno družbo Aloma Company d. z 0. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Tajnost častno zajamčena. ^148 flmjjgggr iPR Zahvala. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak, gospod ing. LUDOVIK BONČA rud. kom. pri osr. uradu mont obratov v Ljubljani dne 17. t m. ob pol 17. uri v Hotiču pri Litiji v najboljšem razmahu svojega nadepolnega življenja v starosti 28 let nenadoma preminul. Vse, ki so poznali njegov blagi značaj in njegovo plemenito, blago srce in mišljenje, prosimo, da ga ohranijo v najblažjem in najlepšem spominu. Nepozabnega pokojnika smo danes ob 11. uri dopoldne v prijazni vasici Vače pri Litiji, pbložili v prezgodnji grob. Vsem onim, ki so ob nenadni bridki izgubi našega ljubega sina, brata in svaka g ing. LUDOVIK BONČA rud. kom. pri osr. uradu mont obratov v Ljubljani z nami srčno čutili se tem potom javno zahvaljujemo. Naša najlepša zahvala. Prav prisrčno se zahvaljujemo g. županu občine Hotič za njegovo pijeteto, g. organistu, ter rodbini g. Antona Zarnika na Vačah za njih človekoljubno delo in podporo, Hvala Vam, vrli vaščani, ki ste nam s svojim sočustvovanjem, plemenitim delom, blagim mišljenjem pomagali v zadnjem trenutku, prosimo Vas, da ohranite ranjkega v blagem spominu! Vence v duhu pokojnika odklanjamo. Prosimo pa vse one, ki bi hoteli počastiti njegov spomin, da store to s prispevki za »Jugoslovansko Matico«. : 5 : : i : I • : : s s • : : Vabilo na subskripcijo delnic Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spe-dicijska družba, katera bi se pečala z vzkladiščenjem blaga, izvrševala, carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) In na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne Uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev »ORIENT" mednarodne, trgovske, In skladiščne delniške druibe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1,000.000.—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden milijon dinarjev delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100.— za komad, glasečih se na prinosca. Rajni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnleo. Nominalni znesek po Din. 100.— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Subskribenti fraajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za riedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe »Orient«. ' • Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljapska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijadje; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsk( družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splita, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. Organizirajmo .-v ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, mednarodne, trgovsko-špedicliske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. Bratie Tavčar, lndustrljald v Maribora. Franc Guida. trgovec v Mariboru. Ivan Koražlia, trgovec v Marlbbru. Peter Majdič, industrljalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Welxel. trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bcrnhard. trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skabcrne, veletrgovina v LjubljanL Josip Rosenberg, industrljalec v Marlbru. Anton Tonejc in dr„ Import in eksport V Mariboru. At«V Žnideršič, trgovec v Mariboru. Ekspertno društvo Matheis. Suppanz in dr. v Mariboru. Jos. Serec, trgovec x Mariboru. • V* »Drava«, leana in Industrijska d. d. v Mariboru. Matel Hcdžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Llnlnger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Coček, industrijalec v Ptuju. Alols Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tob. žal. v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec'v Mariboru. Karl Haber. trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tov. mila v Mariboru. Ing. Hlmmler. Adolf, eksp. v Mariboru. Kobi Drago, Industrljalec v Mariboru. V lijem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, Industrljalec v Središču. Karl Pertlnač, Industrljalec v Celju. Davorin Tombah, trgov— v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrljalec .v. Ptuju. Mnogo časa in denarja si prihranite ako takoj naročite , Ekspres1 kotni računar. »Ekspres" je zakonito zavarovan je najmodernejši in najboljši računski stroj za množenje in delenje. »Ekspres" je najcenejši računski 9troj ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se direktno pri razpošiljali tvrdki »ZVEZNI TRGOVINI" r. d. z o. z. v Ljubljani. Gumijeve cevi za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbeeta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ,.PROMET" tehn. ind. podjetje Ljubljana. Dražbeni oklic! Vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. oktobra 1921 A 1 695,/2i/25 se bo vršila v prvem nadstropju hiše štev. 7 Stritarjeve ulice v Ljubljani prostovoljna javna dražba v zapuščino pokojnem gospodu OTONU SEYDL, zobotehniku iz Ljubljane spadajočih premičnin. Prodajalo se bo v dneh 25. in 26. ter eventuelno tudi 27. t. m. vsakokrat zjutraj od 9 do 12 in in popoludne od 3 do 6 ure. Prodajalo se bo sobno opravo, opravo za čakalnico, obleko, veliko jako lepih zobotehniških instrumentov, zobotehniške stole, umetno zobovje, zlato, ki se rabi za zobotehniko, vse zobotehni-Čne potrebščine, fotografični aparat, razne zobotehnične knjige, 1 tona premoga, dva sežnja drv, železen štedilnik, lovska oprava, razne oljnate slike itd. itd. Ljubljana, dne 2L oktobra 1921. Dr. Karl Schmidinger I. r« notar kot sodni komisar. Zajčje kože kupuje tovarna klobukov „ŠEŠIR“ d. d. v Škofji Loki. .ii Na novo otvorjena Gostilna „prl Vipavcu' v Mariboru, Koroška cesta Štev, 47. ima naprodaj različna črna in bela vina na drobno in debelo po različnih cenah od 20 do 24 K liter, in vedno kaj dobrega za pod zob. — Na vrtu kegljišče. — Toplo se priporoča, da se vsak sam o kakovosti in solidnosti prepriča. Lastnik IZIDOR BENKO. Mesnate in klobasarske specijalitete, slanino, I' mast (specijalna marka). Novost prvovrstne mesnate konzerve, prave kranjske klobase vedno sveže, takoj dobavljive po najnižjih cenah, priporočajo Tovarne konzerv in mesnih izdelkov druiba z omejeno zavezo Vrhnika — Jugoslavija. Zahtevajte ceniki a ■ s Zahtevajte ceniki POZORI POZOR! BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR ZA LETO 1922. LIČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 tm IN 12X7 cm IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. = ZAHTEVAJTE OFERTO! ZAHTEVAJTE OFERTO I Zdraviliški dom na Bledu se odda za dobo treh let v najem. Ponudbe je vložiti do 20. novembra 1921 pri županstvu občine Bled, kjer so tudi podrobni podatki in pogoji na vpogled. Oglašujta v Jugoslaviji'! prvovrsten in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Odjrovnrol urednik: Dominik Čebin. tedain komor di dnevnika »JvKoslavUa* Tiska »Zvezna tiskarna« v UubUanL