das razen sobot. nedelj In praznikov. . juuy except Saturdays, sund-y« Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprsvnUkl prostori: 1S67 South Lawndale Ava. Office of PubliosUon: >687 South Lawndalo Am Talephone, Rockwall 4804 m- TEAR xxxvm Cena lists Je $6.00 ^lter January «t th. pott-omc at Chicago. Illinois. undar Uw Act oi Concraaa ot March «. 107» CHICAGO 23. ILL« PETEK. 19. JULIJA (JULY 19). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 140 Acceptance for mailing at special rate of postaje provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1017, suthoriaed on June 4. 1918. evizija britske politike kontrole Nemčije tema oh! ponovitev enotnega lonomskega sistema okupacijskih conah AP0RI za dosego SPORAZUMA ■lin, 18. jul.—Besednik brit-vojaške vlade je na sestan-časnikarji naznanil revizi-politike glede kontrole Nem-kar naj bi omogočilo ustalitev enotnega ekonomskega v štirih okupacijskih Prvi korak v tej smeri povečanje industrijske pro-ije v britski coni, da se davčno breme. Velika tti&ija bo potrošila manj de-za vzdrževanje življenske-gandarda prebivalcev v svo-aipacijski coni. )rugi korak predvideva zni-pošiljanja premoga iz Po-v druge okupacijske cone oivobojene države. Nemške rjje bodo dobile več preda bodo lahko povečale šukcijo. esednik vojaške vlade je naje revizija politike za-ttga značaja. Nemški rudar-Porurju bodo dobili večje ke živil, kakor tudi delav-so uposleni v jeklarski in-ji, da se poveča produkci-Jesednik je dejal, da brit-načrt predvideva konsolida-nemških provinc v okupa-coni in formiranje novega nistracijskega ustroja. 18. jul.—Iz zanesljivih se doznava, da je Velika linija poslala note Ameriki, in Franciji z obvestilom, njen cilj še vedno ustalitev enotnega ekonomskega ena in centralne administra-vse štiri okupacijske co-^emčiji. Mkar se je Ernest Bevin vrnil ondon s konference zunanjih "trov v Parizu, so v teku *>je o nemški krizi. Člani ivske vlade premierja Attlee-zavzeli stališče, da so po-1 pogajanja z ameriškem Nnim tajnikom, ki naj bi *ila dosego sporazuma jtirimi velesilami glede iz-»nja dogovorov, ki so bili v Potsdamu. iz britskega zunanje-««da pravijo, da se britski •neriiki veščaki posvetujejo ačrtih glede poglobitve kopije med okupacijskimi co-' Vprašanje je, kakšno sta-bosta zavzeli Rusija in '{*• Ce se bosta izrekli bntskemu programu, bo hla Attleejeva vlada skleniti »tat dogovore z Ameriko. ti aji ■/•ki teroristi devet zidov S* 18. jul.— Z ^ifti SO ugrabili de-^v Kielcu. katere drže taJ? Prt'tijim smrt, ker * . 1 • . Mtuacij, - Problemih. jul.-naznanil, poti v tjs misije prišle v Gr , P ""Padalce trv \m -Ameriške čete 10 n*P»dll iz za-avtomobil m WiC0 »n Trstom. II Kongresnik May zahteval denar Njegova tajnica zaslišana pred odsekom Waahlngton, D. C.. 18. jul.— Eleanor L.'Hall, tajnica kon-gresnika Hayja, demokrata iz Kentuckyja in načelnika odseka za vojaške zadeve, je izjavila pred senatnim odsekom, ki preiskuje škandal o oddajanju kon-traktov trem illinoiskim kompa-nijam, da je slišala telefonski razgovor med kongresnikom in uradom municijskega imperija, kateremu načelujeta brata Harry in Murray Garsson. May je vprašal, kdaj bo dobil $3000 in dobil je odgovor, da mu bo denar izročen v dveh ali treh dneh. Hali je rekla, da ne ve, ali je May dobil denar ali ne. Illinoiske kompanije so dobile kontrakte od vojnega dep*H-menta v vsoti $78,000,000. Senatnemu odseku, čigar načelnik je senator Mead, demokrat iz New Yorka,"'je bila predložena evidenca, da so kompanije naredile profit $8,696,344 v juniju preteklega leta. V škandal je zapleten tudi senator Barkley, vodja demokratske večine v višji kongresni zbornici. Njegov sin David je biKjfca plačilni Jiati illinoiskih kompanij. Resigniral je tik pred javhim zaslišanjem senatnega odseka. Hali je izjavila, da so generali dobivali darila za svoje žene od Garssonovih interesov. Kongresnik May je izsilil premestitev generala Paula X. Englisha iz Washingtona v Omaho, Neb., ker se ni strinjal z njim glede oddajanja kontraktov Garssono-vim kompanijam. Louis Sarelas, upravitelj urada Garssonovih kompanij v Washingtonu, je dejal pred senatnim odsekom, da mu je May izposloval odpust iz armade po šestmesečni službi. Ruski častnik Redin oproščen Obtožen je bil spio-naže proti Ameriki 8eettle. Wash« 18. jul.—Ruski mornarični častnik Nikolaj G. Redin je bil oproščen na obrav navi pred federalnim sodiščem Porotniki so podali izrek, da ni kriv špionaže proti Ameriki, kar mu je očitala obtožnica. Obrav nava je trajala 23 dni. "Redin je bil aretiran v Portlands Ore., v marcu po federalnih detektivih. Obtožen je bil, da je skušal dobiti informacije o konstrukciji smeriškegs rušilca Yellowstone. Tožitelj-stvo ni predložilo zadostnih dokazov proti obtožencu. Njegovo obrambo Je financiral ruski konzulat v San Franciscu. Redin se je zahvalil porotni kom, ki so ga spoznali za ne krivega, kakor tudi sodniku Lloydu Blacku, ki Je predsedoval obravnavi. "Zahvaljujem se vsm za pravično obravnavo," je dejal. "Uverjen sem. ds bo pri-jsteljstvo med vašo in mojo deželo še nadalje obstojslo" Voznik avtomobils je bil ustreljen, dvs vojska pa ranjena General Bryant E Moore, poveljnik ameriške divizije v Gorici. Je dejal, da iskanje doslej ni prineslo nobenegs rezultata Britske pekarske firme se upirajo Opozicija proti delitvi kruha v odmerkih London. 18. jul.—Organizacije pekarskih firm so v revolti proti odloku delavske vlade glede odmerjanja kruha. Sklicale so protestne shode v več mestih. Odlok bo stopil v veljavo prihodnji pondeljek. Odpor pekarskih firm proti delitvi kruha v odmerkih je težak politični udarec delavski vladi. Reprezentanti firm so izjavili, da se ne bodo pokorili odloku. Možnost je, da bo odpor povzročil resno politično krizo. Organizacija reprezentira čez 12,000 pekarskih firm. Te so zavzele stališče, da delitev kruha v odmerkih, prva v zgodovini dežele, ni potrebna. Živilski minister John Stra-chey, ki je odredil delitev kruha v odmerkih, je naznanil, da se bo sestsl z reprezentanti pekarskih firm danes. Izrekel je upanje, da bo prišlo do kompromisa. Odredba določa zaporne in denarne kazni za kršitelje. Rudarski nadzorniki dobili pogodbo Prva svoje vrste v premogovni industriji Waahlngton. D. C., 18. jul.— Podadmiral Ben C. Moreell, federalni administrator premogovnikov, je naznanil sklenitev pogodbe, ki krije rudarske nadzornike in delovodje. Pogodba je bila sklenjena z unijo United Clerical, Technical in Supervisory Workers, ki je podružnica rudarske unije UMWA, katere predsednik je John L. Lewis. Ta je prva svoje vrste v zgodovini industrije mehkega premoga. Dasi pogodba krije samo 136 delovodij, uposlenih v premogovnikih Jones & Laughlin Steel Corp. v zapadni Pennsyl-vaniji, je kljub temu važna pridobitev. Ustvarila Je precedent v dolgem konfliktu med operatorji in rudarsko unijo, sil se delovodje lshko organizirajo v uniji ali ne. Operatorji se že leta bore pro ti organiziranju delovodij. Ar gument je, da ti predstsvljajo del uprave. Pogodba določa zvišanje plače za $1.85 na dan. Za delo, ki znaša več ko 40 ur v tednu, bo do delovodje dobivali plačo in pol. Federalni delavski odbor je že prej odloČil, da se delovodje organizirajo v uniji. Potil janie materiala v ameriško cono Berlin, 18 Jul.—Ameriške vojaška vlada je dovolila zunanjim firmam in posameznikom pošiljanje materiala v ameriško okupecljsko cono Produkti, Izdelani lz materiala, ao dostavljeni lastnikom v tujini. V zadnjih dneh je prišlo 50.000 ton ameriškega bombaža v okupacij-ako cono Iskan i e ameriških pomorščakov se nadaljuje Petping. Kltajsks, 18 Jul-I aken je sedmih ameriških po morščakov katere Je grupa oboroženih Kitajcev ugrabile zadnjo soboto v bližini Čingwantoa-Ja, se nadaljuje. Glasila kitaj- Svetovna kontrola atomske energi je Mesta v nevarnosti uničenja Waahlngton. D. C.. 18 jul.— Znanstvenik William Higinbot-ham je dejal, da morajo uradniki ameriške vlade takoj storiti korake za obrambo in decentralizacijo ameriških mest, ali se izreči za svetovno kontrolb atomske energije. Udajati se ne smejo iluziji, da druge države ne bodo odkrile tajnosti produkcije atomskih bomb. Higinbotham je predsednik Zveze ameriških znanstvenikov. "Ne obotavljam ae z napovedjo, da bo vrednost atavbišč in poslopij v velikih ameriških mestih padla, ker ao se ljudje že pričeli zavedati nevarnosti," je dejal. "Atomska bombe lahko uničijo naša meata. Ljudje se bodo zarili v zemljo kot krti, če ne bo nevarnost atomske vojne odstranjena. Te možnosti se morajo zavedati vsi oni, ki mislijo, da bo Amerika vedno dr-žala tajnosti atomske energije. V. štirih letih bodo druge države producirale atomske bombe, če ne bo produkcija atomske energije prišla- pod svetovno kontrolo. Mednarodni manevri za kontrolo virov materiala, ki se potrebuje pri izdelovanju atomskih bomb, se bodo izjalovili. Uverjen sem, da se iskanje uranlja vrši povsod za kulisami. Znanstvenikom je jasno, da mora biti glavni cilj komisije za atomsko energijo Združenih narodov ustavitev atomske oboroževalne tekme, če bo oklevala, bo sledila katastrofa." Higinbotham JS* dejal, da je načrt, ki sta ga sestavila Ache-son in Lilienthal, največje upanje za učinkovito svetovno kon trolo atomske energije. Ta kaže človeštvu pot v blaginjo, ne v uničenje. Svet zabredel v nevarno dobo Vatikan vidi močan steber v Ameriki Rim. 18. jul.—Po mnenju ka toliške cerkve je svet zabredel v najnevarnejšo dobo po 2000 letih zgodovine in Amerika vsled svojih ideslov In verskih načel je edini močan steber v majajoči ae zgradbi svobode človeštva. Katoliška cerkev nI pesimistična, temveč le alarmi t rana. Do tega zaključka so prišli prelati katoliške cerkve v teku diskuzlj s papežom Pijem v privatni avdijencl. Nedavno je papež sprejel grupo ameriških časnikarjev in izdajsteljev, pred katerimi Je izjsvil, da se svet nahaja v močvirju nečloveškega trpljenja in nepravičnosti. Svetovni problemi so zspleteni in tragični. Glavni vzrok za vse to Je po mnenju Vatikana sovjetska Ru sija, ker propagira ideje In dok trine, ki so nasprotne krščan-stvu. Komunizem in krščan stvo se ne ujemate in ne morete živeti skupno ns svetu Ka-tolišks cerkev se mors zdsi v glsvnem zsnsšsti ns Ameriko Ruski aeenti zonustili Kanado Ottsws, Ksnsds, 18 jul.— Premier King je nsznsnll v par lamentu, ds je ensjst ruskih sgentov zapustilo Kanado. TI so bili uslužbenci v sovjetskem poslsništvu. Poročilo, katero Je objavila vladna preiskovslns komisija, je trdilo, da so bili ecrenti zapleteni v fcpionažn proti Kanadi ake centralne vlade trdijo, da so pomorščake ugrabili kitajaki ko munisti r. zastor zakriva britske akcue. pravi pravda Vojne operacije v Indoneziji se nadaljujejo BRITSKE ČETE SO SE V GRČIJI Moakva. 18. jul.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je obdolžila Veliko Britanijo, da je obesila baržunast zastor, da z*» krije svoje akcije na Pacifiku in Srednjem vzhodu, kjer ni miru in reda, čeprav je bila vojna končana pred enim letom. Ob« dolžitev vsebuje'Članek, katerega je spisal Boris Izakov. Velja predvsem bivšemu premier-ju Churchillu in drugim, ki govore o ruskem železnem zastoru v Evropi. Izakov pravi v članku, da se britske vojne operacije v Indoneziji nadaljujejo v velikem obsegu, Slične operacije so v teku v Palestini. Čitateljem svetuje, "naj dvignejo kos zastora in pogledajo, kaj se godi za njim. Čudni detajli se včasih pokažejo v ozadju zastora, ki skriva Indonezijo od ostalega sveta, čeprav je zunanji minister Bevin pred nekaj meseci izjavil, da so bile sovražnosti zaključene.' Za britskim zastorom so člani britske kabinetne komisije odpotovali v Indijo. Z voditelji indijskih strank so razpravljali o raznih problemih, ne pa o glavnem — evakuaciji britske oborožene sile iz Indije. Napori za odpoklic britskih čet lz Egipta niso prinesli nobenega rezultata. Britske Čete so še vedno v Siriji in Lebanonu. Grčija, edina balkanska država na drugi strani britakega zastora, še ni pomirjena. V deželi ni ne miru in ne reda. Velika Britanija še vedno drži vojaške čete v Grčiji, čeprav je dala zagotovilo, da bodo odpoklicane po splošnih volitvah. Slika ne bi bila popolna, Če ne bi uključevula stvari, ki se dogajajo v britski okupacijski coni v Nemčiji. Sovjetski tisk je razkril svetu, da nemška sila še ni razorožena v britski coni. Ts šteje najmanj 175,000 mož.M Izukov trdi v članku, da skuša Velika Britanija rešiti svoj imperij s pomočjo Amerike. Hibe ameriške vojaške vlade Politične stranke niso objavile programov Monskovo, Nemčija« 18. jul.— Hibe in pomanjkljivosti ameriške vojaške vlade ao odgovorne zs ekonomsko nestsbdnost v po krajinah, ki spadajo v ameriško okupacijsko cono, po mnenju o-pazovalcev. Te se opsžsjo tudi na političnem In vzgojnem po IJu Navodila in ukrepi vojaike vlade so konfuzni od začetka in nasveti od člsnov zsveznlikega kontrolnega sveta niso izboljšali situacije. Izraženi politični cilji in nsmeni so demokratičns vls ds, kakršno ima Amerika, toda eden pogoj take vlade mora biti svobods tlaks, Take svobode ni, ksr priznavajo dopisniki umeri ških in britakih čaanlšklh agen tur. Nemci ne morejo izražati svo lih misli o političnih zadevsh. Celo ursdnikl ameriške vojstke vlsde molče o teh zadevsh. Američani ne poučujejo demokracije, temveč prakttcirajo diktaturo. To se je pokazslo pri nedsvnlh volitvah v ameriški okupacijski coni. Volitve so bile v bistvu fsr-as Nemftke stranke niso obla-vile proeramov lr» mnorn volilnih iioravlče^ev s* sploh ni udeležilo volitev Zavzeli Senator Wheeler porazen pri volitvah Zmagal je protikandidat Erickson Helena. Mont.. 18. jul.—Burton K. Wheeler je dokončal svojo kariero kot zvezni senator. Poražen je bil kot ponovni kan didat za senatorja nu listi de mokratske stranke pri primarnih volitvah, ki so se vršile v torek. Wheeler je bil prvič izvoljen za senatorja 1. 1922. Pri vseh poznejših volitvah Je bil ponovno izvoljen. On Je bil voditelj grupe izolacionistov v senatu in nasprotnik Rooseveltove administracije. Predsednik Truman ga je podprl v volilni kampanji, todu je bil kljub temu poražen. Zmago je odnesel Leif Erickson, Wheelerjev protikandidat. Erickson je bil član državnega vrhovnega aodišča. Wheeler Je v formalni Izjavi priznal poraz. "Izgubil sem mnogo pristašev, ker nisem slepo sledil demokratski admlni-. straciji v zadnjih letih," je de jal. "Žrtvovati nisem hotel svo jih načel. Borbo za načela sem smatral za svojo dolžnost, čeprav sem naletel na opozicijo pri voditeljih demokratske stranke. §e vedno mislim, da je bilo moje stališče pravilno." Wheeler se je spri z Roose-veltom 1. 1937 in se postavil na čelo opozicije proti reorganizira-nju .federalnega vrhovnega sodišča. Ericksona je podpiral v volilni kampanji James Roosevelt, sin pokojnega predaednika. Britska delavska vlada okrcana Nemiki vojni ujetniki so njeni sužnji London. 18. jul.—Laborlt R. R. Stokes je napadel delavsko vlado premierja Attleeja in jo obdolžil, da kuje profit od dela, ki ga opravljajo nemški vojni ujetniki, ki ao v bistvu sužnji. Profit znuša okrog $12,000,000 ns teden. Nemški vojni ujetniki so uposleni nu farmah In v industrijah. Delodajalci plačujejo običajno mezdo, toda ujetniki so deležni le deset odstotkov, ostsla vsota izplačil pa gre v vojno blagajno. "Velika Britanija se mora držati provizij ženevske konvencije," je dejal Htokea. "Te določajo med drugim, da se morajo vojni ujetniki vrniti v svoje države kakor hitro mogoče. Velika Britanija drži pol milijona nemških ujetnikov, kar se bo lahko maščevalo nad njo v bodočnosti. Sram me je, ker je delavska vlada proti repatrlacljl ujetnikov," Stokeau je odgovoril F. J. Bel-lenger, tajnik vojnega miniatr-stva. Dejal je, da mlniatrstvo ne določa smernic In Je le zaščitnik vojnih ujetnikov. Trditev, da vlada grmadi ogromne profile od dela vojnih ujetnikov, Je pretirana Bellenger je dostavil, da bo 3000 nemških vojnih ujetnikov poslanih domov v juliju. Eksplozije bomb v Aleksandriji Aleksandrljs. Kij predani ali posesti po ali zlatu in "posedujoči" i Najtrši med njimi, start, nikakor ni brez človeštev, mehak je proti že-Mjiv proti sinu in poln kmečke ljubezni do ži-> farmi. Najmehkejši, * sin Eben, predan spo-*oje matere, je vendar torno zvijačen in gospodo-iknska Abbie ubije svo- V vseh teh se znanja strast po posesti z strastjo. Nekako «*d temi tremi glavnimi oba lika sinov, tršc-in mehkejšega Simeoni" Ju la^ko kljub razliki" en sam To ur rr katera ljubezen problem in ki se iz kmetov-farmarjev z **vits v avanturističen ;;; Vsi t, značaji fc ,n umetniŠko i J*«N»ja je velika in n.kjer ne mZtv '*predJe V.M pr"dhtava je bila ■ krbnore- *a vTt'n sprelno in-Kljub deloma po- . tehničnim sr»H. J. dosegli i" lfni ^Mvi velik je bil in-m^^ h.še . šti-^ »majo pletene ^ J0«**jejo pronr z*daj oivetlje-* "Wm naka-Prav to, H , * ' vsaka ; kuvit je ' 1*1. obe po- "izhodišče" za figure. Scena je bila resnično dramska. S preprostimi sredstvi je res pričarala farmo, prostor za njo, zemljo okrog nje in cesto v vas—bresti so ostali zreducirani na enega, nakazanega. Na tej sceni se besno borijo ljudje^—mračni v besnih strasteh in vendarle svetli v neki široki elementarnosti. Močan je bil Skrbinšek kot stari Cabot, ki dolgo sploh ne more verjeti v izdajo na lastnem domu. Eben, ki je trd kakor oče in podvržen razpoloženju kakor njegova mati, je bil lik, ki ga je gibko zajel Babič. Branka Rasberger-Ver-donikova je odigrala mogoče svojo najbolj doživljeno, najmočnejšo vlogo v zreli avanturi-stiki Abbie, ki ji elementarna strast pokvari vse zvite račune in jo požene skozi preračunan greh v zločin; v tem ženskem liku se zelo vidno in učinkovito ponavljajo vsi konflikti drame in igralka jim je bila dorasla. Oba starejša sinova, farmarja in iskalca zlata, sta učinkovito utelesila Presetnik in Plevel j. Vsa predstava je lepo pritegnila in uvrstila tudi bolj epizodne like okrog kratke, pa učinkovite plesne scene. Žižkova režija se ni posebej ustavljala na ameriških posebnostih drame, zato pa je tem lepše in učinkoviteljše izoblikovala njeno bistvo, jedro konflikta med posebnim instinktom in čisto preprostimi, človeškimi stremljenji, ki jih ta instinkt kvari. Ta problem je tudi danes še zelo aktualen. "Strast pod bresti" v Mariboru je bila brez dvoma predstava, ki je kazala pravilen prijem v igri in režiji, bila je plod pravilnega gledanja na komad, na sposobnost ansambla in na skupinsko delo sploh. To je očitno pot do bodočih uspehov. Branko Rudolf. Priključitev zavaroval- nega zavoda Slovenije v državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje Ljubljana.—Dne 14. aprila je bil v Ljubljani sklican izredni občni zbor članov Zavarovalnega zavoda Slovenije, ki se ga je udeležilo 225 delegatov iz vseh okrožij federalne edinice Slovenije, ki so zastopali 2846 glssov. Na sporedu je bile prsv za prav edina točka dnevnega reda, to je priključitev zavarovalnega za voda Slovenije v državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje. Zborovanje je otvoril ravnatelj zavarovalnega zavoda Slovenije dr. Dermastja, ki je po-zdravil navzoče delegate in zastopnike naše vlade. V obšir nem referatu, ki je neto sledil, je prikazal zgodovino našega zavarovalnega gibanja, izkoriščanje zavarovancev v stari Jugoslaviji in potrebo vključitve zavarovalnega zavoda Slovenije v državni sektor, ker bo s tem nej-bolje služil svoji nslogi, vse ljudskim in državnim koristim. Po končanem referatu je bil predlog ravnatelja ZZS dr. Der-mastje, da se ZZS vključi v državni sektor, soglasno sprejet. Nedeljski občni zbor je pokazal, da se delegati, ki zastopajo številne zavarovance širom Slo venije, dobro zavedajo izredne pomembnosti zavarovanja v našem narodnem gospodarstvu, v katerem predstavljs zavarovanje oni element, brez katerega si je močno gospodarsko življenje težko zamialiti. Zavarovanje ohranja stabiliteto possmez nim gospodarskim edlnicsm, ka terim nudi ob primeru nesreče potrebna obnovitvena sredstva. Združitev zeverovalnega zavoda z DOZom je velik korak v razvoju našega finančnegs gospodarstva. V stari Jugoslsvlji je temeljilo zsvsrovsnje na gospodarski moči inozemskega in zasebnege kapitala, večino del ^mkovito nic v naših zavarovalnicah so imele nemške in italijanske kapitalistične zavarovalne družbe. Tako je bilo do pričetka osvobodilnega boja, ko je pričela oblast prehajati v roke ljudstva in aadobivati svoje oblike v novf družbeno-ekonomski ureditvi, o kateri govori tudi IV. poglavje naše ustave. Tukaj zagotavljs naša ustava vso podporo, pozornost in zaščito državnemu sektorju, kajti čim večji bo državni gospodarski sektor, tem trdnejša bo naša ljudska oblast. S priključitvijo zavarovalnega zavoda Slovenije k DOZu smo na redili velik korak k večanju in krepitvi državnega zavarovalnega sektorja. S spojitvijo zavarovalnega zavoda k DOZu niso zavarovanci ničesar izgubili, temveč samo pridobili, kajti za uspešno delovanje zavarovalnega zavoda je predpogoj dobra in zdrava izravnava zavarovalnih rizikov. S priključitvijo zavarovalnega zavoda Slovenije k DOZu bo dana široka možnost pomnožitve zavarovalnih rizikov, ker se bo teritorij, na katerem se ti riziki nahajajo, razširil na vse ozemlje naše države. To prednost lahko uvidi vsak, ki se je kolikor toliko seznanil z zavarovalno tehniko. Druga prednost te priključitve pa je pocenitev zavarovanja. Tudi tukaj nam izkušnja kaže, da je pri večjem obratu proizvodnja cenejša. O-kupa tor, ki je prizadejal našemu gospodarstvu ogromno škodo, je v veliki meri uničil tudi naše zavarovalstvo. Čim bo to zavarovalstvo obnovljeno, bo DOZ takoj pristopil k znižanju zavarovalnih premij. Na zaključku zborovanja je spregovoril pomočnik finančnega ministra tov. Viktor Repič, ki je v obširnem referatu prikazal razvoj naše finančne politike in razložil najaktualnejše gospodarske probleme v ožjem slovenskem in vsedržavnem okviru. Priključitev ZZS k DOZu pomeni krepitev državnega sektorja, pomeni, da postavljamo naše zavarovalstvo na novo bazo in na tista načela, po katerih se dejansko izpopolnjujejo interesi najširših ljudskih množic. Obnova Toikega čela Ljubljana. —Vsem izletnikom Sv. Katarine je izletniška postojanka Toško čelo dobro znana. Ta postojanka je bila od 1. 1941 do 1943 dom partizanov. Marca 1943 pa je postala ta vas žrtev italijanskih okupatorjev in domačih izdajalcev, ki so jo naskočili od vseh strani in požgali pet hiš z gospodarskimi poslopji. V Toškem čelu je bil ustanovljen obnovitveni odbor, ki bo obnovil to izletniško točko. Obnovitvenemu odboru so prišli preteklo nedeljo na pomoč prostovoljni delavci lz Dravelj, Za-puž, Podutika, Gline, Dolnlc ln Trate in to od AFŽ, ZMS, gasilcev in miličnikov. Iz terena V. in VII. četrti Šiška je prišlo 45 delavcev, od poštne telefonske centrale pa 35. Ko so bili porszdeljeni k delu, je skupina z žagami in seklrsmi podrla v petih urah 65 smrek, ostali, ki niso imeli orodje, pa so vlačili dračje, katerega so podarili onemoglim ljudem. Pri ža ganju sta se najbolj izkazala* tov. Končan Ivan In Carman Frank, najbolj marljivo pa sta vlačili dračje mladinski Zore Mirni iz Dravelj in Štrkelj Iva iz Zapuž. Poštarji so v petih ursh naložili 30 voz drsčjs. Nekoliko nižje od stare ceste je odmerjen teren za novo cesto. Tu so se lotili prekopavanja prebivalci petega terena četrti Šiška, 30 jih je bilo, a so v pe tih urah prekopali in odmetali 100 kub. m materiala. Najbolj se je izkazal tov. Žižmant Ivan. S terena II četrti Šiška pa je 15 delevcev v istem času odko palo in odmetalo okrog 80 kubičnih metrov materiala Tu je naj bolj marljivo delala Župančič Ivanka. Vse dopoldne so pele žage, je odmevalo udarjanje sekir, kram pov in lopat in uspeh dela je bil ob zaključku zelo velik Vendar delavci-prostovoljcl niso bili zadovoljni. ker niso mogli dovršiti zastavljenega načrta, zato bo do prihodnjo nodeljo s tem delom še nsdsljevsli In gs dovr šili Ivsn Toaaaštč. Majsko pismo slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki ________ Dragi rojaki v Ameriki! Kri ni voda-v teh usodnih časih je stari pregovor na novo potrjen. Kri je začutila kri, misel je preletela morje in gore, brat I® P°zdrav»l brata. K nam je prispela Vaša pomoč našim ljudem, ki jih je pahnila vojna katastrofa v silo in stisko. To Vašo skrb za nas ki se je tako lepo izkazala v dejanju, Vam štejemo tembolj v čast, ker dobro vemo, da si po veliki večini služite kruh s trdim delom na polju, po obrtih, v tovarnah ali po jamah in ste si sleherni dar, ki s^ ga namenili nam, od ust pritrgali. Sporočamo Vam srčno zaK\ 'o v imenu vseh trpinov, vdov in sirot brez strehe m ognjišča, brez obleke in obutve, ki so bili Vaše dobrote dele**. Ne, vojna nam prizanašala. Vendar bi ne hoteli vsiljivo razlu... g^ m naše Wnlje. majsko pismo Vam pišemo. Pišemo Vam majsko pism\ saj prav maj je naš mesec, mesec mladega naroda, mlade države, mlade svobode. Ali ni pomebno čudno? Dnevi okrog 1. maja so pri nas sami sončni prazniki s pisanim plapolanjem zastav. Proslava ustanovitve naše Osvobodilne fronte, parada dela, prvomajsko tekmovanje, mladinski kongres, obletnica zmage nad fašizmom in hkrati osvoboditve Ljubljane—vse se gnete okrog 1. maja. V veličastnem pohodu se je nekaj ur pomikalo mimo nas delo in nam nazorno kazalo, kako se v novi državi v radostnem zaletu kosa kmet z delavcem in z njima obema inteligent, da bi podarili domovini čim več sadov svojega nd|>ora za boljšo bodočnost. Mnogo napete moči, telesnega zdravja, zadovoljstva in dobre volje, vendar ti je tu pa tam udaril v oči mlad obraz, ki mu je dedovanje med vojno vtisnilo sumljive sledove: ali jo vidiš, kako potuhnjeno se plazi za našo mladino zavratna zalezovalka jetika! In na tihem smo se zopet s toplo hvaležnostjo spomnili Vas, rojaki v Ameriki! Na sploh pa je naš naraščaj vendarle čvrst in čil in živahno tekmuje v udarniitvu, pomaga pri izpeljevsnju cest, pri graditvi mostov; vse naše železnice, ki so bile ob osvoboditvi rszdrte in pretrgane, so že stekle, most za mostom se izroča prometu, obtok blaga in vseh potrebščin za znosno, ako že ne udobno življenje, bo prej ko prej neovirano krožil. In to je mnogo, zakaj lansko leto je ponekod grozila lakota, čeprav je bilo živeža, ker ni bilo dovolj prevozil. Skrbno pripravljene razstave nam pričajo o uspehih Osvobodil-ne fronte, ki je iz gozdov organizirala našo državo; kažejo razvoj in razmah naše partizanske vojske, ki Je iz nič narastla v moderno opremljeno udarno armado, da je v presenetljivem naskoku kakor v eni sapi osvobodila vso našo zemljo. Na teh razstavah so rszgrnjeni dokumenti o brezčutnosti in brezdušnosti okupatorjev, o njihovem neusmiljenem gospodarjenju med nami, o peklenskih načrtih, kako bi iztrebili naš narod ln zabrisali sleherno sled za njim; o klavrnem ovaduštvu in brezvestnem Izdajstvu, o preganjanju in ječah, požigih in pomorih, o grozoti koncentracijskih taborišč, o smrti v vseh podobah, obenem pa pričajo listine o svetlem junaštvu, nečloveških naporih, ogromnih žrtvah, o svetništvu in krepltodušnem mučeništvu fantov ln deklet v cvetoči dobi, o vztrajnosti in neomajnosti neznanih in tihih, preprostih ljudi z močnimi srci, o preziranju smrti, o nevzdržnem zagonu naše armade. Nakopičeno snov, ki bo še dolgo presenečala, pretresala In navduševala, Išče zgodovinarjev, da jo bodo raziskovali in urejali, pesnikov in pripovednikov, slikarjev ln kiparjev, da bi jo umetniško vredno oblikovali. Mnogo rodov se bo duševno hranilo is teh virov; gosto zgnetena vsebina se ne da stisniti ns kratke strani tega našega pisma. Prvega maja smo si ogledali na hitri vožnji tudi dol našega podeželja: vozili smo se med mlaji in pod slavoloki sredi pražnje oblečene množice; vrvela jo ob godbi in petju, kakor da so že vse rszvaline pozidane. Napisi so pričali, du se ljudstvo z zaupanjem zbira v organizacijo Osvobodilne fronte, ker vidi samo v njej poroštvo za pravo demokracijo'in obrambo svojih političnih in go-spodsrskih pridobitev. In želeli smo si, de bi bili videli tudi Vi, rojaki iz Amerke, kako so nas, svoje zveste pisstelje, veselo pozdravljali v zahvalo za bodriIne besede v dobi trpljenja in žalosti. Na lastne oči bi se bili preverili, kako lažnjive govorice trosijo v svet nasprotniki dsnsšnje Jugoslavije, češ, da vlada v nji slep nered, de se širi nezadovoljstvo in odpor, ki da jo brzda edino strahovlada njih, ki imajo vajeti in bič v rokah. Sami vemo, da ni še vse, kakor bi moralo biti; a vprašamo Vas: kje pe je, kakor bi moralo biti? Samo v deveti deželi, v Indiji Ko-romandiji. Kdo bi tajil napake, ki se delajo? A te nas samo vzpod-badajo, da jih skušamo po najboljših močeh odpraviti. In za trdno smo si v svesti, da bo naše ljudstvo s svojo žilavostjo našlo pot do pravilne rešitve vseh nalog, ki mu jih postavlja dobe. Tudi naše napake so znamenje nešega življenja: kdor se giblje in dokler se giblje, tudi greši, semo mrtvemu nI ksj očltetl. Res, verjemite nam, čudno bi se Vsm zdelo, tods morsli bi pritrditi, da je pri nes več reda, več dele ln več veselje do življenja nego v kateri koli sosedni državi. To nam je zagotovilo že dosti tujoev in domačinov, ki so se rszgledali po svetu ln po naši zemlji. Največje čudo pa je nov slovenski človek, pokončen, ki se zaveda svojega dostojanstva in zahteva, kar mu gre na lastnih tleh; nekdenji pohlevni in skromni tlačnn, ki je bil vajen krivitr hrbet pod bičem in se klanjati vsemu tujemu, se je vzravnal ln se pokazal ponosnega, neuklonljivega borca zoper nasilje, za demokratičen ustroj sveta, za sporazum in bratstvo vseh .svobodoljubnih narodov, za mirno sožitje in plodovito sodelovanje vsega naprednega človeštva. Ta novi Člvek je razgibal Slovenijo ln vso Jugo^ slavijo ln JI dal toliko razmaha in poleta, toliko vedrine, da mika k nam tudi drugorodce, ker vidijo in verjamejo, da nam svoboda in demokratičnoat niso prazne besede, temveč tiva vsebina nase duševnosti. Majsko pismo Vam pišemo, in naše pismo biebilo lahko vedro ln veselo do konca, toda prav med pisanjem je pala temna senca ns nsšo domovino in nanj. . Pravda za Trst—ne bomo Vam razlagali njenega pomena sa nas, pa tudi za svet in mir v bodočnosti, ker Vam je vse to dobro znano—pravdo za Trst bi hotuli zasukati nekateri naših vojnih zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast. Zemlje-plsje, narodnostna pripadnost, trgovinske zveze, gospodarski po-ložsj, ljudska volja—vse na ves glas priča zu nas. HOOOsnašlh fantov—pa tudi dekleta med njimil—ki so dali mlade glave samo za to lepo in drago mesto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, naj ne pozabimo njih in njihovih grobov, Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s človcčanskiml pravicami, ne bo dokončno do-gnana. Trst v Jugoslaviji—cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v mslem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst; odrezan od svojega naravnega zaledja—gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe. Toda pravda Še teče, ml stojimo čvrsto na braniku ln z nami vse naše prebujeno ljudstvo; prosimo Vas, dragi rojaki, podprite nas v tem vročem in lepem boju z vsemi svojimi silami. Med Vami so pisatelji slovenskega pokolenja, ki jih poslušsta obe polovici svete, ksdsr lzpregovore. Prepričeni smo, da se bodo s vsem srcem zavzeli za Trst, kakor so bili še ves čas te velike vojne na naši strani. Sonce in sence se neprestano menjajo med nami. In glejto, na naše pismo je zopet šinil žarek: Molotov Je sprožil v Parizu kratko in Jasno besedo, nekje visoko so se na stešaj odprle line, lepo in čedalje lepše je gledati v bodočnost svets. V Ljubljani, sredi maja 194«. V imenu slovenskih pisateljev Oton Župančič 1. r., Franc Finžgar 1. r., Juš Kozak 1. r.f Miško Kranjec 1. r„ Prežihov Voiunc 1. r. Okrajna konferenca čebelarjev v Presvett so «e in delavake čtlate vsak 4en? V Hollywoodu se Mpef imeli več takih ecen kot ie ne te) sliki, kjer dva peltcaja nabijata nekega .lark ar J a člana m I »a raka unije. AU lik | Klfnb polici j ekmnu teror*« so ani»e (oteljskth delavcev APT Is vofevele ves glavne sakteve Ljutomer. — Preteklo hedeljo se je vršila v Ljutomeru konferenca Čebelarjev - zadružnikov ljutomerskegs okraja, kstere se js udeležilo 60 čebelarjev. Ts veliki obisk je pač v polni meri dokazsl, ds ae čebelsrjl zsvedajo važnosti obnove te gospodarske psnoge, ki nsj v okviru prvomsj-skegs tekmovanja dvigne število zadružnikov, naročnikov "Slovenskega čebelarja" ln zviša pro dukcljo medu, vosks ln vzpored no s tem število Čebelnlh družin. Po pregledu dosedsnjega dels podružnice In težkoč, ki »o se pr' tem delu pojsvile, je predsednik pozval čebelarje na delo za pro cvit Čebelarske zadruge In če belarstva.»-Doslej so bile usta novljene štiri družine, ki so Imele občne zbore in po eno preda vanje, ustanovljeni sta bili dv« opazovalni postaji v Cezanjevclh in Muli Nedelji. En član je bil v tečaju za Čebelni bolezni ,eder pa bo poslan v tečaj sa vzgoje matic. Podružnica Je preskrbe-Is čebelsrjem najnujnejše čebe larske potrebščine, slsdkor zs pi tsnje čebel, zsdružne izkaznici in sovjetaki film o življenju Če bel. Za vzgojo medonosnlh rast lin je podružnica dobila I h» zemlje, ki je padla pod udar sgrsrne reforme. V tesnem so-delo ven ju s političnim ln IJud-skimi odbori je podružnice nsšls pri teh odborih rszumevsnje In pomoč v čebelarstvu Ns občnem zboru so čebelerj' sklenili, ds bodo letos paljsl' okrog 400 družin čebel ns gozd no pašo ns Pohorje. Letos čebel ne bodo peljsli v Vojvodino, krr je pri nes za naše število čebel,* dovolj akacije. Za zaključek Je bil Izvoljer nov odbor, nato pa so se vsi če belarll udeležili predvajanja filma "Življenje čebel",—J. B Pedagoški tešaJnlki na delu Celje,-Sto mladih, dela volj nih ljudi se v Gaberiu pri Celju pripravlja na učiteljski poklic Cez tri mesece bo tečaj zaklju čen in Iz nJega bo večini delavci, ki hodijo na delo v kranjske tovsrne. Med njimi tivi ps tudi Trebsr Angeles, ki 11 bila nikoli navdušena za po tteno delo In še danes hoče živeti na račun drugih Posebno se od likuje s piotl/akonltlmi črnobor-zljansklmi posli. Tako na primer še vedno prodaja jajca po 15 din komad. Potrebno bi bilo, ds organi ljudske oblasti sezns-nI Jo to črnoborzljsnko z zsko nom o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabo-teže ter |o pravično kaznujejo. —D J Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t strani) •ephine Dobarnlg, Louie Zaje in žena, Murv Komar, Joseph Hla kech, Murv Strižič, Joseph Sor-šek, Joseph Oblak; Louis Be wits $10; dalje dva po $2 in tri* ja po $1. Mik« Kupa je izročil $101. Društvo Lilije je darovalo $00, Imenu ostalih pa bo izrotil, ko ho imel polno polo. Za podružnico 5« SANSei Mury Mustek, tajnica. MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanja) Ali naj vam ie dalje govorim, knežja milost? Pri takih razmerah je dana vtlika naloga knezu in ikofu, sedečemu na stolici sv. Maksima. Moral bi zapustiti vzviieno tvoje mesto ter iti med narod. Prijeti bi moral za prapor, kakor vojnih čet zapovednik v najvišji nevarnosti in biti prvi narodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega beseda bi te tule tudi v naj-oddaljenejiem mestu. Bil bi naroda pravi oče in do neba bi ga povzdigoval rod hvaležni. Lepšega življenja, kakor bi ga imel tak knez in mož po volji božji, si misliti ne morem. In to je, kar sem vam povedati hotelt" Zopet se zamisli vladika. Končno pa izpre-govori zaspano: Kako pravi don Filip: Ich liess euch his sum Ende reden—Anders, Begreif ich wohl, sls sonst in Menschenkdpfen, Malt sich in diesem Kop* die Welt— Na atežaj so mi odprta groba vrata in atolica svetega Maksima postane kmalu sirota. Kaj hočem jaz? Morda poznejših kdo, morda! Z Bogom, mladi prijatelj!" Knez pozvoni. Videti je bilo, da noče dalje govoriti. Strežaj stopi v sobo. Pilip odide z globokim poklonom. "Torej tudi mrtvo srce!" zdihne sam pri sebi ... Zunaj na koridoru so čakali gospodje. Nekateri so povpraševali Filipa, o čem je govoril s knezom in toliko čaaa. Ali v tistem hipu je stopil škof iz svoje aobe. Vsi se globoko priklonijo. "Opraviti želim kratko molitev v vaški kapeli in moja Želja je, da me spremite—tu se obrne knez k staremu župniku—vi, gospod župnik Skala!" Skala, vesel sreče tvoje, naglo priskoči ter pritisne tvoja uatna na bleateči biter na knezovi roki. Janez Evangelitt ti pokrije glavo in odide v milottivem razgovoru t Skalo. Za njim odide vta družba. Ko to bili odšli gotpodje in je Filip tam ostal na hodniku, je imel priliko čuti tale razgovor v zapuščeni obednici. "Pij še enkrat, Lovre!" te čuje hripavi glat domačega gotpodarja, "pij še enkrat, raca pijana, in veteli se z mano, da Be je stvar tako dobro končala! To ti je starina, da je nimaš enake v tvojih kletih, daai imaš vina obilo!" Glat Ernests Malca je oznanjeval, da je mož pil ndUj čez mero. "Le pijva ga!" te oglati Lovre Sodar. Začuje te kup žvenket. "Ali meniš, da te bodo rat usedali na lima-nice?" vpraša Lovre tletkaje z ustni. "Bol videl! Kakor muhe na medeno tat je, če ga pottaviš na aolnce!" odgovori Ernett kri-Če. "A tedaj morava za njimi, ti tuknjarji to tilno občutni. Še enkrat pijva!" Zopet tta pila. "A, da oataneš mož beaeda, Lovre!" in čulo te je, kako tU vstala tedaj ter te bližala izhodu.—"Mož beaeda kakor akala! Nekaj titoča-kov te ti tmiliti ne ime!" "Moji titočaki to tvoji, kakor rečem in ba-tta!" blaketa Lovre. A kar ti obljubil, moraš tudi ti izpolniti, aaj veš!" "Aha," pravi Malec, "zaneti te name! Mesec dni ne bo preteklo in lahko se boš ženil, hihi!" "Meta bo moja!" "Kakor sem rekel, tvoja!" "In basta!" Filipa to zapuščale moči. Grozne besede to ga opalile kakor blitk, naslanjal te je k steni in nekaj trenutkov je alonel v resnici skoraj brez zavetti. Poštenjaka stopita na hodnik. "Ta bledi obraz," te zajezi Sodar, "morda je kaj tlišal." "Naj tliši," odgovori oni, "ta tako ne šteje. Ali hitiva, da jih doideva!" Nerodno odlazita po atopnicah. Filipu se na-pravlja tema pred pogledom in zavedel se je groznega položaja šele tedaj, ko tta bila onadva že davno odšla.— i Petnajsto poglavje i , Krotka je nja duša kano golubova, A nje ime sladko kano med cjelova. / Al Ita mi to hasni dobro najugodnje, Kad nebo in zemlja razstavlja me od nje! Stanko Vraz. .% ■ Filip Tekstor je tam oatal na hodniku. Ko to odšli gotpodje, mu je bilo, kakor da se je probudil iz dolgega spanja. Živo čuti, da je sedaj dospel do razpotja v tvojem življenju in odpre se mu bodočnost suhotna in aolzna! To je vedel, da tu ottati ne trne. Moral bi ti izrvati tree iz tvojega teleta, ako bi moral gledati, kako boata brezsrčna starca izvrševala tvoje naklepe! Do danet se je včasih še vedno tolažil, da morda ti občutki, ki to mu živeli v trcu, niso ljubezen. Ali da «o ssmo ljubezen, kakor se ljubits brst in testrs! Zdsj je vedel, ds ni tsko, zdsj je vedel, ds je to, ksr mu je težilo že toliko čsts dušo, boleče, brezupna ljubezen! Oditi je hotel, oditi je moral! Prej pa nego je zaputtil kraj, kjer mu je psdlo v tree teme prve ljubezni, je morsl še enkrst videti njo, katere podoba mu je tako jaano živela v duši. Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. Gre tja. Med potjo ti dela tklepe, kako ji bo govoril. Kakor iskrs te mu utrne tedaj v trpečem duhu aladka miael, da ji mora govoriti o tvoji ljubezni ter ji povedati vae. In takoj je trdno tklenil, ds ji odkrije vte, ksr je nosil toliko čsts tkrito v tebi, d^ bi tvet ne brutil jezikov in ne metel ns čitto njeno podobo uma-zane tvoje pozornotti. To vte ji je hotel povedati, ds te vtsj v trdu ne bo tpominjsls njega, ki se je kskor Ahstver napravljal v daljnji tvet! • Da, vte j) je hotel povedati! Ponoaneje je ttopal nato med gredicami, kjer te je žarilo cvetje pozne pomlsdi. In bilo mu je, kskor ds so dišsve tegs cvetja napolnile tudi arce njegovo, tiato uboga srce, kjer je pogsnjsls ns ksmenitih tleh nesrečna ljubezen krvavo cvetoče tvoje vrhove. (Dsljs prihodnjič) Verujem v vstajenje Velikonočna beaeda kmetlJakaga strokovnjaka Inš. Vinka tadarla V nedeljo tem v Gorice šel, lepem sončnem jutru. Vabila me je vitka smreka, pod njo čepeča viničarija. Od vseh strani jo vidiš it doline, Pasel tem oči po njivah, rjavih, zelenih, rumenih In pitanih.. V rujavih že sedi krompir. Večinoma je že v zemlji. Zelena to žitna polja in bujna. Oves, ječmen že silita iz semlje. Olje se preta ka po rumenih njivah. Kepica je v polnem cvetu, štejem oljne njive, ena, dve čisto blizu pod hribom, tretja, četrta tam kraj doline, peta, šesta daleč zadaj po slemenih in hribih nizkih gričkov. Žalostno je pisano polje: mr tva kopriva, jetičnik skušata napraviti bolj prijazne dotlej še neobdelane njive Nt jih malo In vendar je zsdnji čaa, da jih plug obrne. Nove goapodarje imajo. Kaj pa vendar ti še ča kajo. Zakaj se ne lotijo dela* Koruzo bodo sejali novi gospo dar ji. krompirja nimajo, za ko ruzo je pa fee čaa in za fižol tudi le. In le nekaj, na uho po vem: nekateri še vedno ne verjamejo. da so njive njihova lsst; prehitro je prišlo vte skupej, ne morejo verjeti tvoji sreči. Kako bi tudi moflli? Dotlej jih je usoda le tepla, dolga, dolga le ta so doživljali sama razočaranja. Naenkrat pa: ta njiva je tvoja, ki je včeraj še gospodar-jeva bila. Kako naj te čez noč otrete vseh predsodkov in pomislekov, ko mu pa nevoščljivec od vseh strani šepeta: pazi ae, da se ne bo zgodil čudet, ds bodo zvezde t neba padale. Ds, Čudež te bo zgodil! Čim boš lopato v zemljo zatadil, te bo apre-letelo od nog do glave in v trcu bo obtičalo: tedaj tem pa jaz gospodar. In ko boš v jeaeni požel in domov tpravil, se bol ras-krečll in podbočil, g romska strela, je pa le moje. Verjemi v laatno srečo in srečen boš! Ljudje pa radi isgub-Ijajo vero v vse ono, kar jim Je sadnja leta vodilo in mikalo. Ob najmanjših zadregah obeta-ne jo. ob najmanjših težavah o-magajo. Ck ao to najdražji, nam najbližji, to najbolj boli. Toda v boju prekaljeni ne Izgubljajo vero v vstajenje skozi trpljenje, skozi ogenj preizkušnje korakajo smelo—v lepšo bodočnost. Verujem v vstajenje.—Kako ne bi verjel danes, ko po tollUH letih zopet korakam po tej in* nI stezici In te razgledujem po deželi, ki aem jo že izgubil, pa vendar zopet nazal dobil. Proti jugu ml atari očanec zapira pogled. Kakor da mi mežika, stari kujon. Si me videl, pred leti, semkaj v vat hoditi, kaj ne? V novo obleko se odeva. nežno zeleno, pa je prešeren postal Kako ne bi verjel, ko me oči bolijo od rdeče in bele barve, ki je razauta po bregovih. Vte je v cvetju, čeprav je vte pred krstkim mrtvo bilo. Breskve, češnje, tlive, hruške, jsblsne, vse od krsjs cveti. Nekaj čudnega. Vte hkrati, kot da ni razlika med breakvijo in jablano Mar je revolucija tudi aadne plemena zadela? In aplošno izenačenje. Ssdjar je očiatil drevje. Le veje je martikje pozabil spra viti is sadovnjaka. Ven s nji mi, v butare in v ogenj! Ne vem, ali revščina spremlja malomarnost ali narobe, malomar-noet revščino. Kočico gledam, kraj nje neksj ssdnih dreves. V enem dnevu bi bila vaa do temelja očiščena. In bi rodila najbolj potrebnemu. Tods on ždl v koči in ne vidi ssklsda okoli aebe. Svojo uaodo klone, drevja te ne loti. Ne veruje v laatno moč, v vstajenje ponižanih in rasialjenih. Okoli nJega se nov svet rodi. krivi hrbti se ravnajo in istegajo, oči sevajo v bajnem razpoloženju, on pa kot krt v luknji. Ves svet ga ne briga, kajco naj ae pa svet briga zanj? Ne vidi moči. ki alll vsepovsod iS pri rode, ne čuti več lastne sile. ki so mu Jo ubili. Verujem v delo. Kako ne bi verjel v vstajenje skozi delo. ko gledam pred ae boj kot na dlani strme gorice; ofcopane obrezane, privezane, kot ta ohcet pogležtane Pri tleh le mezinec dolg« mladice, na šparojiih In reznikih močno nabreklo popje. Nikjer plevela, le kolje še leži sem ter tja med redmi. Se niso bile naše gorice tako skrbno obdelane, s tako ljubeznijo negovane. Aprilsko sonce tc pa pretaka skozi redi in vsesava v tnje, v popje, v mladje, da bo pozimi z vinom ogrelo tree livem starcu., Vroče je sonce, močno bo vince. Letos bo menda vte dvakrat zrelo ali pa nikoli. Na obžgani zid sedem, po dolini se oziram. Ob robu doline utriplje železna žila tja do Trsta. Tja mi uhajajo misli. Tamkaj je naše ljudstvo odločno in verno: veruje v vstajenje svoje, ko se bo vrnilo k čredi, od katere je bilo dolga leta ločeno. In zopet preko njiv. Smeh me posili, ko pomislim, kako nekateri strašijo s setvenim načrtom. Vse bo po načrtu: toliko boš se-jal, toliko boš v hlevu redil, toliko drevsj, toliko trsov boš sadil, toliko boš požel, toliko pojedel, toliko oddal, toliko-toliko. Vraga, vse grižljaje ti bodo prešteli, v vsak kot ti bodo pogledali, vaak krep iz hleva izvlekli, vsak sod zapečatili, vsako kaščo okoli obrnili. To je njihov setveni načrt, vrag ga vzemi z njimi vred! Drugi so pa tako brihtni, da bi res že najraje kar tako delali. Napak. Setveni načrt ni* gospodarski diktat, temveč zapisana, v okvir podstavljena, gospodarsko utemeljena smotrna zmogljivost našega kmetijstva. Setveni načrt ne bo predpisala oblast, niti ga ne bodo strokovnjaki za lase privlekli: pisal ga bo splošni razvoj celotnega gospodarstva v celi državi; in Slovenija je le del Jugoslavije in kmetijstvo le ena panoga gospodarstva. Setveni načrt ima le namen speljati kmetovalca na cesto, po kateri bo v bodočem gospodarskem položaju udobneje hodil. Letošnji načrt ima le namen, dvigniti naše kmetijstvo na predvojno stanje, le gjede industrijskih rastlin natančno pove, koliko jih naj zase jemo, da bomo v bližnji bodočnosti laže prehrsnili sebe in vse ljudstvo. Kdor bo vse njive obsejal.in obssdil v približno enskem razmerju kot nekoč pred vojno j bo najverneje delal po našem sf tvenem načrtu. Setveni načrt torej ni bsvbsv, ampak le kažipot nsšemu kmetu v prvem povojnem letu. Če ne bo sonce tsko vztrsjno pripekalo kot lsni in kskor že sedsj škodo dels, bo setveni nsčrt v celoti uspel. Dežja pa še ne znamo delati, ksr je pač velik naš nedoatatek. Pa ga menda tudi reakcija ne/.zna. Verujem v boljše čase. Misel mi uhaja k postelji izgarane kmetice, ki ji je muka izsesala iz slehernega vlakna njenega teleaa poslednjo silo. Solza mi sili v oko. Globoko sem presu-njen. Poljubljsm koščeno roko, ki je z njo krepko vodila kmetijo skozi dolga leta in ki ni nikdar mirovala. Tisoče delavnih rok usahnejo in omagajo od trdega kmečkega dela, celo Življenje ne poznsjo nobenega počitka, nobenega razvedrila. Zato vprezimo železne roke, da bomo človeške obvarovali! Železnega konja pred plug, strojno koao, strojne grsblje, strojne vile, strojne cepi poženi-mo na delo. Bolje bodo živele kmečke matere, lažje bo življenje kmečke družine. Starodrevnl plug, lesen gre-•delj, okoren nož, nerodna pluž-nja, bodi pozdravljen! Spoitu jem te, kot spoštujem delovno roko. Toda izgubil si tekmo z železnim plugom, traktor te bo na pognal v breg in hrib. Pri haja nov čas, čas stroja. Zato verujem v bolje čase našega kmeta, ko bo vas podobna mestu, ko kmečke roke ne bodo tako žuljave kot so bile in so le vedno. Verujem v poitenje. Se se bohoti po naši deželi samopai-nost. malomeščanska sebičnost, sovraštvo, nevoščljivost. medse bojno obračunavanje. To so razvade. ki jih je kapitalizem zapustil v dediščino delavcu in kmetu. Zlasti na vasi povzro čajo ponekod neznosno življenje. Toda dobro bo zmagalo nad alabim, ko bo zgrajena nova družbena disciplina, novo druž beno življenje. Tedaj bo človek veljal le toliko, kolikor bo veljalo njegovo poštenje in delo njetovih rok. Naš čas je čas graditve nove družbe, ko človek ne bo izkoriščal človeka, ko bo človek človeku prijatelj ne pa volk. kot doalej. Saj to ni mogoče; ti ti idea-list čišto zaslepljen, ki ne vidiš, kaj se godi okoli tebe. Vidiš samo svoj cilj, drugega pa nič. Drugi ljudje pa drugače mislijo. Tsko mi govorijo. Sem idealist, kajti le ideja zmaguje. Toda nisem sanjač, ki bi obupan ob čaši vina na luno lajal in jo opeval, ko se mu pamet zamegli. Sem idealist garač z jasnim pogledom v znani cilj s krepko uradno roko. Pozdravljen kmet v Beli Krajini, v sončni Vipavski, v ravnem Prekmurju, v štajerskih goricah in dolenjskih zidanicah, v kovčevskih gozdovih, v savinjskih hmelj nikih in vsepovsod po širni domovini, ki o-dobravaš moje besede, ki si istega duha in istih misli! Podaj mi žuljavo roko, da jo krepko stisnem, da bova prijatelja. Ti delaš z roko/jaz z umom. Ni razlike. Strnimo se vsi družno v krog! Še svet bomo sneli s tečajev, če bomo krepko poprijel!. To pa zato, ker verujemo v vstajenje in v lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Povezan, v grob položen je bil naš kmet. Trenutno še ne čuti sleherni kmet velikega napredka, velikih koristi, ki mu jih obeta pa tudi prinaša bodočnost. Nič čudnega. ' Saj smo šele v začetku obnove. Poleg tega nam že drugič grozi suša. Izredne povojne razmere. Nihče mu v teh razmerah ne bi mogel nuditi nič boljšega. Vsega, kar bi rad kupil, primanjkuje, kar je pa na prodaj, je predrago, da bi lahko toliko kupil kolikor rabi. Vsekakor je bilo pred vojno več blaga. To drži. Toda našemu kmetovalcu se mora v bodoče goditi bolje, kot se mu je godilo nekoč. Ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da dosežemo predvojno stanje. Ne. Doseči moramo in dosegli bomo, da se bo kmetovalec na vasi počutil kot v mestu meščan, da se bo obema godilo enako dobro. Verujte/ kakor verujete, da pride za zimo pomlad, da spomladi vse vstane 'in se vse prerodi! In sedaj je velika pomlad!—K. G. Razni mali ogl&rfi . GIRLS & WOMEN e for Laundry. Steady work. Shirt Pressers able to earn $1.00 an hour Experience not necessary STEVENS WET WASH LAUNDRY 3001 W. 51st Street Rami mali oglasi POLISHERS, BUFFERS, AND INSPECTORS Top rates - Steady work Day or Night Shifts Apply 1430 W. Roosevelt'Road VETERANS FOR ON * THE - JOB -TRAINING as Bindery Apprentices Govt pays part. Excellent oppor tunity for young men to learn trade Prefer high school grads. Age 34-30 See Mr. Carson. TALLMAN ROB BINS & CO., 314 W. Superior. FOUNDRY HELP Floor Molding Flat Work. Day work rate and piece work rate. 3 day week. Apply: E. A. BAUMBACH MFG. CO. 1812 S. Kilbourne Ave. Crawford 4041 WOMEN needed to learn soldering Clean, steady work 3 day week H. c. EVANS & CO. 1528 W. Adams Street MEN TO AGE 45 BENCH ASSEMBLERS Steady work. Good pay. Ideal working conditions Apply PHOTO MATERIALS 58 E. 21st Street DRIVERS, HELPERS, HIKERS Best working conditions Steady work . Northwest side Highest pay SPENCER COALS 4418 Belmont Ave. OPERATORS AND PINKERS on ladies' house cloaks. High pay rate. Steady work. Free hospitalisation. Paid vacations. Apply at once. H HYMAN * CO. 230 S Franklin Street Attention GIRLS AND WOMEN FOR LIGHT ASSEMBLY WORK Pleaaant working condition« Good wages 40 hour week Permanent Jobs with a future APPLY NOW DUDLEY LOCK CORP. S70 W. Monroe Street MOPPERS, JANITORS from 5 PM—1 AM JANITRESSES from 5:30 PM—11:30 PM. Top Wages. See Superintendent after 4:30 PM—Old Colony Building, 407 S. Dearborn. SEAL\ MATTRESS CO. We need women for power machine, sewing, and light factory work. We will train you. Good starting salary. Paid vacation ic bonus & good working conditions. We want women who want steady work. SEALY MATTRESS CO., 3140 W. Roosevelt. SEALY MATTRESS CO. WANTS MEN 18 - 50 who are looking for steady work. We will train you for a good trade in mattress or upholstering work. Good starting salary. Bonus & paid vacation. Apply SEALY MATTRESS CO., 3140 W. Roosevelt Rd. COMBINATION JANITOR & CARETAKER / for industrial firm. Lovely living quarters with all modern conveniences. 40-55 years old. Good salary. CHICAGO ELECTRIC CO. 1328 Cermak Rd. - Canal 2900 C-O-O-K. Experienced only; steady position; good wages; no housework; no laundry; own attractive room and radio. A very unusual opportunity. Mary Queen of Heaven Convent 5314 W. 24th PL, Cicero Olympic 4312 Ask for Sister Superior. 50 women Light Factory Work CAN EAJtN OVER 11.00 PER HOUR AFTER LEARNING APPLY MACKIE-LOVEJOY Manufacturing Co. 1701 Weet 13th Street Experienced SALESGIRLS for YARD GOODS CURTAINS BED SPREADS DRAPERIES DOMESTICS Good Pay Plus Commission New store will open in business district of 26th Street Apply: Whitehall Store, Inc. 3638 W. 26th Street Ask for Mr. Steiner Razni mali 0gL PORTER \VANT^ * Alley ** - Good J cinderellarecJ aou Madison St 1 GIRLS - wOMF' >n light, clean surround BOOK BINDERY WoTr, hour to Start. More for J JOHN F. CUNEO Cf 465 W. Cermak Rd - See Mm needed aTO^I SHEAR MEN^EXPERIENC light gauge aluminum shfj HELPERS. LABORERS » eral shop work. LAYOUTI exper. on jigs and fixture I welders. STEEL CONSTRb MEN, exp. on general sho Ruction. PRESS BRAKE ATORS EXP. Good starti Steady employment. Excellen ing conditions.—See L. Pon George Mann. Carlson Bldg. SpaclaltU, Co 2811 S. Hillock st. (poo WOMEN and Gil Part time or Full Light work SURE F00I SPECIALTY C 1800 So. Horn * ALI GLEDATE ZA DO! PLAČO IN STABILNO« Telefon kompanija 1ms takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plaža 72' uro, po treh mesecih 77 Hc i In po iestlh mesecih po 12 ure ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V1 DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. ure ponoči. Oglasite ae pri ILLINOIS BEL TELEPHONE COMPANY ▼ uposlovalnem uradu u k v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosvetl so dnevas f ne In delavske vestL A 611 a te vuk dan? naročite si dnevnik prosvef Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči aa list Pr«"* prižteje eden. dva. trL illri ali pet članov is ene družin* k «Sl1 sjjl nint List Proevete stan« sa vse enako, sa člane ali nečlan* IM* eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmeniu 11* »ednlk. se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI rnrokt." da Je list predrag aa člane «NPJ. List Prosveta je veža lsjtm* gotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čltal list vssk dta. , Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bi''" SNPJ, aH če se preseli proč od družine in bo rahtevsl »m tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki je tsko naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniiuu i in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta A*o irs . stori, tedaj mora upravnlitvo mižati datum rs to v»oto narom^ Cena listu Prosveto Jet Za Chicago In okolico J« -J 1 tednik In ----------- 2 tednika In-------- 3 tednik* la -------— 4 tednika la----- ft tednikov la -........... ........... »1.00 Ispolnito spodnji kupon, priložita potrsbno ' Money Order v pismu in si naročite Pros veto. llal. ki Je **■* Za Zdruš. države in Kanado S400 1 tednik in__________4J0 S tednika in________3.S0 J tednike in...........2.40 4 tednike in............1.20 5 tednikov in_______nič Za Evropo Jo.. i. J. PROS VETA. SHPJ. 2457 So. Lawndalo Ave. Chicago 23. I1L Priloženo požlljam naročnino sa Itet Pro.vele vse* I 1. _ ČL dnii*« * Naslov_____________________ZZirfeT Ustavite tednik in ga pripižlte k »o)i »•r<*m"' članov mojo družine t j. ____..........tldr*"*" ______7........-...... čl dre*"*- * . :::::_____& - Države o..........................3