Ameriška Domovi ima ?00/gf* /V ' yV y M€ft)CAN IN SPIRIT KN UN6UA0« ONL? /Ir H/V' E RIC/Ir 111— HO National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 30, 1969 SLOV6N1AN MGRNIK8 N€WSPAP@) ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Dva soseda presojala sovjetsko napadalnost Novi grobovi Zvezna pomoč mestom Anna E. Hepplcr V Euclid General bolnišnici je včeraj zjutraj umrla 80-letna V Jugoslaviji smatrajo SpV-jAnna E. Heppler s 13401 Ash-jetsko zvezo za izrazito im-. ]jUrton Avenue, roj. Stalek na Češkoslovaškem, od koder je prišla v Ameriko v starosti 15 let. Zapušča soproga Adolpha, hčerki Mrs. Mary Hannam in Mrs. Elaine Klann, 5 vnukov in pravnuka. Pogreb bo iz Grdi-iovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj. John Korelec Po dolgi bolezni je umrl 57 let stari John Korelec s 1196 E. 167 St., samski sin pok. Johna in pok. Therese, roj. Ferlin, brat Franka, Henryja in Rose, rojen v Clevelandu in zaposlen do bolezni pri Towmotor Corp. Pokojnik je bil član ABZ št. 45. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato na Kalvarijo. Thomas Virant V Cleveland Veterans Adm. Dolnišnici je umrl Thomas Virant, sin pokojnih Mr. in Mrs. Joseph Virant, nečak rev. Lud-wiga J. Viranta iz znane družine Lorainu, O. Zapustil je dru- .Mo državnih uprav! r**Sgj HVS Demokratje zahtevajo perialistično, med tem ko Finci sodijo, da je ta lani zasedla ČSR iz strahu v samoobrambi. HELSINKI, Fin. — Potniku, ki pride iz Jugoslavije na Fin-sko, pade takoj v oči, da obe deželi, Jugoslavija in Finska, gledata čisto različno na sovjetsko Zunanjo politiko. V Jugoslaviji vidijo v njej čisti rdeči ruski imperializem, ki bi rad prišel preko Balkana do vpliva v Sredozemlju. Ta želja je glavni nagib za sedanjo sovjetsko zunanjo politiko. Jugoslavija se naravno u-Pira taki sovjetski politiki. Trenja med njima se ne vršijo na Političnem, ampak na “ideološkem” polju. Druga drugi očitala izdajstvo komunizma. Finski komunisti gledajo na ■sovjetsko zunanjo politiko čisto drugače. So prepričani, da Sovjetom ni na primer všeč jugoslo-vanski samoupravni komunizem ’n da so radi tega proti Titu. V Frago so Sovjeti vdrli iz strahu, da bo v ČSR zmagal liberalni komunizem in od tam okužil ^ed drugimi tudi sovjetske na-r°de. Tega se v Moskvi bojijo. ^ Sovjetski zvezi je namreč še ^a tisoče stalinistov, ki se bojijo za svojo bodočnost, ako bi za-oele zmagovati liberalne ideje kot so na Češkem in Slovaškem. V Moskvi dobro vedo, kakšno lo politično razpoloženje Finskem in kakšni so finski komunisti, zato se jih ne bojijo kot ooških in jih ne sovražijo kot jugoslovanske. Sicer so finski komunisti vsaj na videz veliki op-tirnisti, trdijo, da bodo sedanje rane na komunističnem organizmu kmalu zaceljene in da bo mir zavladal za železno zaveso. Univerzitetni ravnatelj Hayakawa postal junak dneva Cleveland, o. — Ravnatelj ^myakawa pri nas ni znan, ___ “lovelo je pa njegovo ime ob Ti-Gm oceanu tako hitro, da so mu Nevoščljivi vsi politiki na zaho-11 dežele. Mož je na čelu ati Francisco College-a in am tako odločno nastopal proti pretiranim zahtevam študentov-m demonstrantov, da je konč-N° njegovo stališče zmagalo. ta uspeh ga je kalifornijski ?UVerner Reagan javno pohvali: °prav je Reagan republikanski 'hverner, Hayakawa pa nava-eN demokrat. Morda to že ___ eG- Njegovo priljubljenost na ^nodu dežele bi namreč radi iz-’li demokratje in ga postavili a kandidata. rp šil' e^a 80 Se rePu^^kanci ustra-N dočim politični opazovalci Sibajo, kaj bo Hayakawa na-, Časnikarjem ni namreč m dati nobenega jasnega od-k 0ra> iz česar sklepajo, da se 2 univerze podal v politiko. v žino in veliko sorodnikov. Vprašanje davkov najbolj pereče WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je dobila v tednih pred predsednikovo poslanico Kon- župani velemest zahtevajo, da zvezna vlada daje tem pomoč neposredno, Nixon in njegovi pa mislijo bolj na posredno pomoč preko državnih unrav. WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je bil v Beli hiši posvet županov velikih mest vse dežele s predsednikom Nixonom, podpredsednikom Agnewom in vodniki zvezne vlade za vprašanja mest. Predsednik Nixon je po eni uri sestanek zapustil, nakar so se razgovori nadaljevali pod vodstvom podpredsednika S. Agnewa. Ta je po sestanku dejal časnikarjem, da razgovori “niso bili posebno ljubeznivi, bili pa so odkriti”. Jedro vprašanja se je vrtelo o-koli podpore zvezne vlade mestom za obnovo in za boj proti revščini. Pod demokratsko administracijo je prihajala ta pomoč neposredno v sama mesta, republikanci pa se nagibljejo misli, naj bi šla preko uprav posameznih držav. Znano je, da je večina državnih guvernerjev republikancev, da pa so župani velikih mest z izjemo New Yorka skoraj sami demokrati. Župani so torej zahtevali neposredno pomoč, ker se boje, da bi državne uprave lahko zvezno pomoč uporabile v druge namene in po svojih lastnih željah in ocenah. Nixon je že tekom voliv-ne borbe govoril o delitvi zveznih dohodkov z državami, to stališče zavzemajo tudi njegovi časopisju “Life”, ki trdi, da je guverner Ohio J. Rhodes uporabljal sredstva volivnega sklada za svoje osebne namene, pa tega ni prijavil zvezni davkariji, dokler ga ni prijela, in imel dobre zveze z organiziranim zločinstvom, je dvignil v Ohiu veliko prahu. Del teh očitkov je bil že znan od preje in na to se je skliceval guverner v svoji izjavi, kjer zanika te očitke in o-značuje članek za podtikanje in laži. Vodnik demokratske strankine organizacije v Ohiu E. P. 0‘-Grady je v posebnem telegramu Beli hiši pozval predsednika R. Nixona, naj odredi preiskavo v zvezi z očitki v omenjenem članku. V telegramu izjavlja O’Grady, da to ni “nikako stran karsko vprašanje”. Ljudstvo O hia neoziraje se na strankarsko pripadnost, ima pravico do vseh podatov o teh očitkih proti gu vernerju,” ugotavlja telegram. Zvezne oblasti med tem že preiskujejo, kako je Life prišel PROTESTANTI V ULSTERJU SE BOJE ZA SVOJ POLOŽAJ Ulster ali Severna Irska je postalo novo središče nemira, napetosti in notranjih bojev. Odstop predsednika pokrajinske vlade O’Neilla bo nfemara privedel do položaja, ko bo moral London ukiniti samoupravo in prevzeti neposredno odgovornost za Severno Irsko. BELFAST, Sev. Irska. — Pred-I V Londonu se boje, da se bo sednik pokrajinske vlade Teren- položaj tako zaostril, da bodo ce O’Neill je odstopil kot načel- morali Severni Irski ukiniti sa-nik Unionistične stranke, ki ima moupravo in prevzeti neposred-večino v parlamentu, in napove- no njeno upravo. V boj se je po dal, da bo odstopil tudi kot predsednik vlade, kakor hitro bo stranka izbrala novega načelnika. Spor med katoličani in protestanti v Severni Irski ali Ul-sterju je v zadnjih tednih tako narastel, da je O’Neill izgubil u-panje, da bi mogel doseči pomiritev. Ob svojem odstopu je izrazil upanje, da bo morda njegov naslednik, ki bo imel manj osebnih nasprotnikov, vprašanje lažje v miru reševal. vsem sodeč vmešala tajno tudi Irska republikanska armada, podtalna organizacija, ki se bori proti angleški oblasti nad Irsko že nad pol stoletja. Člani te organizacije naj bi izvedli razstrelitve in sabotaže v Belfastu in okolici. London je poslal v Se verno Irsko preko 2,500 vojakov, ki naj bi pomagali domači policiji čuvati javna poslopja in naprave pred napadi. Prevladuje mišljenje, da bo Unionistična stranka zbrala na d cT * podatkov* *!z*~ ur adn ihT aktov,1 mesto 2™rnega O’Neilla kakega ki imajo značaj “tajnosti” in mo-' zagrizenejšega protestanta, pa rejo biti na razpolago le urad- gresu o spremembi davčnega za-, . .... . J 6 , v., . , j , , Iglavni sodelavci, ki imajo posla jZ VSOh delOV 06- ^ kona sporočila žele, da je postalo vprašanjej davkov najbolj pereče in da povzroča več jeze kot vojskovanje v Vietnamu, naraščanje zločinov m draginja. To je bil tudi čas, ko so morali ijudje izpolnjevati davčne prijave in plačevati tako zvezni dohodninski kot tudi druge davke. z vprašanji mest. Od teh sta namreč bila dva državna guvernerja, eden pa podguverner. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi 'ega kesali Kratkih kril ne marajo KAMPALA, Uganda. — Kakih 50 moških je preteklo soboto napadlo tu skupino 15 deklet v kratkih krilih, češ da so nespodobno oblečene. Dekleta so klo futali in brcali ter jim trgali o-bleko, dokler jih ni policija rešila. Enega od napadalcev so prijeli. nim osebam in v določenih slučajih kongresnim odborom. H. Brownell bo nasledil E. Warrena? WASHINGTON, D. C. — še vedno sodijo, da ima Herbert Brownell Jr., ki je bil y času Ei-senhowerja pravosodni tajnik, največ izgledov, da bo nasledil E. Warrena, vrhovnega sodnika ZDA, ko bo koncem sedanje poslovne dobe sodišča šel v pokoj. Sedanjega državnega tajnika W. Rogersa še vedno omenjajo kot stavljajo trenutno v Severni Ir-verjetnega bodočega glavnega^ski skoraj dve tretjini prebival-sodnika, toda ne kot načelnika'stva, pa se zavedajo, da se polo-vrhovnega sodišča. jžaj naglo spreminja v njihovo Sodnik vrhovnega sodišča Abe! škodo. Katoličani imajo namreč Fortas, ki ga je predsednik L. B. j večje družine, več otrok kot pro-Johnson predložil za načelnika testantje in predno bo minil en vrhovnega sodišča Kongresu, pa rod, če se položaj bistveno ne potem imenovanje umaknil, bo spremeni, bodo katoličani imeli verjetno, tako vsaj trdijo, kon-|večino prebivalstva. Dejansko cem sedanje poslovne dobe so- imajo katoličani že večino med dišča stopil v pokoj. [šolarji in dijaki. naj bi bil to B. Faulkner, ki je januarja odstopil kot trgovinski minister prav zaradi O’Neillove popustljivosti nasproti katoličanom, ali pa J. Chichester-Clark, ki je iz istega vzroka odstopil pretekli teden kot poljedelski minister v pokrajinski vladi. Vodniki boja za civilne pravice so izjavili, da ns podo odnehali od svojih zahtev, ko protestanti zagrizeno odklanjajo vsako popuščanje in so odločeni braniti svoj položaj z vsemi sredstvi. Protestanti res pred- Tifo klice porf hone na pomoč mirit Albance poravnajte naročnino, Ge le mogoče, na prvo obvestilo! tpnSončN° in toplejše. Najvišja mPeratura okoli 55. CLEVELAND, O. — Titovi partizani so svoje glavno delo opravili do konca druge svetovne vojne. Takrat so sedli na svoje lovorike in se pognali na lov za položaji, službami, pokojninami, stanovanji in privilegiji, ki jih je rdeči režim sipal nanje. Vmes so na paradah in shodih ter manifestacijah delali propagando za komuni stično diktaturo in prisegali zvestobo “našemu Titu”. Kadar niso imeli drugega opravka, so se pečali s pobijanjem klerikalnega zmaja. Med tem so se seveda tudi starali. Najmlajši med njimi so že prekoračili 40. leto in se bližajo 45. Za nekdanje partizanske posle so postali prela-godni, hosta jim ne diši več, še manj seveda tavanje ob beraški hrani v snegu in mrazu na partizanskih pohodih. Pa vendar se je moral Tito zopet obrniti nanje. Prisilile so ga razmere na Kosovem polju in v Makedoniji. Tam se je namreč lani prebudil albanski nacijonalizem in postal tako oblasten, da je začel prirejati izgrede in nemire ter jih vezati na uničevanje premoženja, požiganje, strahovanje domačinov drugih narodnosti, posebno Srbov. Pri tem so a 1 b a n s ki demonstrantje zahtevali zase svojo ravno-pravno republiko s pravico samoodločbe. Kako bi se odločili, so pokazali s pisanimi in govorjenim slavospevi sosednji Albaniji in njenim voditeljem. To je tako razkačilo vse Srbe, da je lani obstojala resna nevarnost, da bodo Srbi kar na svojo roko začeli obračunavati z Albanci. Kako, to vemo iz preteklosti. Če odbijemo vse strasti, vidimo bistvo spora v sledečem vprašanju: kaj je narodna zemlja, ali tista, ki narod na njen živi, ali tudi tista, ki je nekdaj živel na njej. Srbsko in albansko stališče se v tem pogledu ne krijeta in to je glavni povod za sedanje napete odnose med obema narodoma. Komunistični režim je sprva hotel pomiriti razburjene duhove s političnimi sredstvi. Sam Tito je šel na jug države in govoril “delovnim ljudem”, naj ubogajo pamet. Zdi se, da se srbska javnost ni dala ne pregovoriti ne pomiriti in da so jo v tem posnemali Albanci na Kosovem polju in v Makedoniji. Med Srbi in Albanci je torej neko prikrito vojno stanje, ki vsak trenutek lahko izbruhne v prelivanje krvi. Kdo ima prav, ne vemo, ker nam manjka gradiva za zanesljivo presojo. Mislimo pa, da bi se spor dal rešiti le s kompromisom, zanj pa niso trenutno ne Srbi ne Albanci. Očitno čas še ni dozorel za to. Ker se je treba bati novih spopadov, je režim na srbski pritisk poklical partizane na pomoč. 21. marca se je vršil v Prištini občni zbor partizanskih organizacij na Kosovem in tam so partizani zvedeli, kakšne naloge jih čakajo. Morajo biti pripravljeni delati red na Kosovem in nastopati proti tistim, ki ga kršijo. Vsa javnost dobro ve, da so partizani dobili nalogo, da krotijo albansko “objestnost”. Seveda jim bo režim s svojimi organi pri tem pomagal. Pa bodo vendarle imeli sitnosti. Partizani so namreč postali starejši tudi na Kosovem in jim manjka mladeniškega ognja za boj za režim. Morali bodo pomladiti svoje vrste, toda kako? To bo prva težava, ki bo vanjo zadel rdeči režim. Patizani ne bi bil partizani, ako ne bi rabili tudi nasilja, kot so to delali v drugi svetovni vojni. Kar so se takrat naučili, tega še danes niso pozabili. Tu za Tita lahko nastanejo še posebne težave. Pri prelivanju krvi bodo močnejši partizani, Albanci se bodo pa morali umakniti v Albanijo, od koder lahko pošiljajo svoje komandose na Kosovo polje. Jugoslovansko-albanska meja se lahko spremeni v posebne vrste fronto, ki utegne vznemirjati svet. Albanska vlada ne bo namreč mirno gledala, kaj doživljajo njeni rojaki na Kosovem polju. Če drugega ne, jo bodo hujskali Kitajci. Obrnila se bo na Varnostni svet, tam bo pa Moskva prišla v precep. Na tihem sicer privošči Titu vsako težavo, ki zadene jugoslovanskega diktatorja, toda na zunaj tega kazati ne bo mogla. Kaj bo storila? Ne smemo prezreti tudi sledeče okolnosti: Albanci so muslimani in imajo prijatelje in zaveznike med vsemi muslimani, torej tudi pri Naserju, Burgibi, Boumediennu itd. To so pa Titovi prijatelji. Kaj jim bo Tito odgovoril, kadar se bodo zanimali za albansko usodo na Kosovem? Tito se bo mogel ogniti vsem tem nevarnostim le tako, da bo strogo kontroliral srbske partizanske akcije. Ali jih bo pa mogel? Če se Srbi niso bali kraljev, se tudi Tita ne bodo. Kaj pa potem? Zadnje vesti JERUZALEM, Izrael. — Izrael ski komandosi so napadli in podrli jez na reki Nil v gornjem Egiptu v odgovor egipčanske napade preko Sueškega prekopa, izjavlja posebna objave predsedstva vlade. PARIZ, Fr.—Gaullistična stranka je včeraj sklenila podpreti G. Pompidouja kot svojega kandidata za predsednika republike. Svojo kandidaturo za predsednika je objavil tudi socialist Gaston Deffere, znani župan Marseillesa. Socialistična stranka bo baje podpirala njegovo kandidaturo in odklonila skupnega kandidata s komunisti. Glavna zveza delavskih unij, ki je pod nadzorom komunistov, je odpovedala javne sprevode za prvi maj v Parizu, da ne bi dala priložnosti anarhistom in drugim skrajnežem za nemire. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. Nixon je v govoru pred Trgovinsko zbornico ZDA pozval upravnike univerz in drugih visokih šol, naj sicer priznajo študentom pravico do glasu, toda naj nastopijo odločno proti vsem poskusom nasilja in izgredom, ki motijo redni potek dela. SAIGON, J. Viet. — Kljub sorazmerno omejenemu bojevanju v Južnem Vietnamu so oborožene sile ZDA izgubile v zadnjih 7 dneh kar 17 helikopterjev. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članstvo Društva Marije Vne-bovzete št. 103 ABZ je vabljeno nocoj, v sredo, ob 7.30 v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Gertrudo Bokal, dolgoletno predsednico društva. Pogreb— Pogreb umrle G. Bokal bo jutri, v četrtek, ob 9.15 iz Zelotovega pogreb, zavoda, v cerkev Marije Vnebovzete pa ob desetih, torej eno uro kasneje, kot je bilo prvotno določeno. Pokojna je bila tudi članica Kluba slov. upokojencev in Kluba Ljubljana. Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove in Arcade Avenue. Kličite 431-0628. Perk bo verjetno kandidat za župana— Okrajni avditor R. Pcrk bo po vsem sodeč republikanski kandidat za župana Clevelanda, četudi še tega ni objavil. Da bi odločitev olajšali in pospešili so njegovi podporniki ustanovili posebno organizacijo s pisarno na 4471 Broadview Rd. Predsednik skupine je T. Welch, tajnik in blagajnik pa Anton Zak, znani slovenski pogrebnik na St. Clair Avenue. Rokoborci v Areni— Jutri, v četrtek, zvečer ob osmih je zopet zanimiv nastop rokoborcev. K slovesu— Članstvo kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. je vabljeno nocoj ob sedmih v Ze-letov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od pokojne članice Gertrude Bokal. V bolnišnici— Mrs. Mary Jalovec, 1106 E. 04 St., se nahaja v St Vincent Charity bolnišnici, v sobi št. 207. Obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi se hitro pozdravila. Nocoj Rigoletto— Metropolitan opera je sinoči podala pred dobro zasedeno dvorano Public Auditoriuma Puccinijevo opero La Boheme. Vlogo Rodolfa je pel Franco Corelli, Mimi Lučine Amara, Mu-setto Clarice Carson. Dirigiral je Carlo Franci. Nocoj ob osmih je na sporedu Verdijev Rigoletto. Tito misli zopet na blok neuvrščenih BEOGRAD, SFRJ. _ Tito je za silo uredil svoje domače težave. Kongresi njegove partije so kolikor toliko potekali po programu, tudi pri volitvah se ni pojavilo preveliko število “neustreznih” kandidatov, federalna in republiške vlade imajo že spiske, kdo bo izvoljen za ministrske predsednike in ministre. Tako je Tito glavno svoje delo Rdečih dezerterjev v Vietnamu vedno več SAIGON, J. Viet. — Lani je dezertiralo od rdečih čet nad 18,000 domačinov. Letos jih je 12,000. Do konca leta jih bo naj-brže veliko več kot lani. Dotok dezerterjev je namreč v Vietnamu tesno povezan z vojaškimi o-peracijami. Kadarkoli pričakujejo delavci in kmetje rdeče ofenzive, dotok beguncev hitro pojema. Kakor hitro je rdeče ofenzive konec, se število dezerter- opravil in se zopet vrgel z zu- jev začne zopet dvigati, nanjo politiko. j Lani je na primer znana novo- Pred očmi mu bdi načrt, kako letna ofenziva močno zavrla dobi sklical veliko konferenco “ne-!tok dezerterjev. Letos ofenzive uvrščenih” držav, ki bi pritiska-1 v tako velikem obsegu ni bilo, la na oba bloka, ameriški in ru-'zato dotok dezerterjev ni zadel ski, naj bolje skrbita za medna-! na nobene izredne ovire, rodni mir, kot to delata danes j Med dezerterji je le malo pra-V Beogradu trdijo, da se je že vih komunistov. So večinoma ta-okoli 30 držav vnelo za to idejo, ki vojaki, ki so bili mobilizirani, Ni pa še znano, kje naj bo kon- imajo pa svoje družine v krajih, ferenca. Mislijo pa, da bo verjet- ki so pod kontrolo saigonske no v Beogradu. Ker pa kraj še ni vlade. Zato “prevzgoja” dezer-določen, noče Beograd povedati, terjev ne dela težav, se veliko-kdo že želi priti na konferenco, krat omejuje na formalnosti. Ameriška Domovina t VT I I/ I C- » rv— 11OXH I mOSSOSim rnJSatm m fill? St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO e—■' 83 No. 85 Weds., April 30, 1969 Milovan Djilas prerokuje Djilasu je postalo dolgčas. Vrnil se je k prvotnemu poklicu, spisal je novo knjigo, ki naj bi imela značilen naslov: Nepopolna družba, onkraj novega razreda. Knjiga bo menda šla v prodajo že v par tednih. ’Da naredi zanjo nekaj propagande, je Djilas napisal za N.Y. Times Magazine od 23. marca obširen članek, ki v njem napoveduje, kakšen bo svet 1. 1984, torej v letu, ki ga je svoj čas že opisal znani pisatelj Orwell v svoji knjigi “1984”. Že naslov pove, da je odskočna deska za njegova premišljevanja njegova svojedobna ideja o “novem razredu”, ki mu je preskrbela pred 15 leti Titov zapor, pa tudi svetovno slavo. Nesporno je, da je Djilas kar dobro opisal, kakšen “novi razred” je nastal v Jugoslaviji precej hitro po koncu zadnje vojne. Ni pa Djilas predvidel, da se bo v vsaki komunistični državi razvila svoja vrsta novega razreda, prikrojena političnemu stanju vsake dežele. Ni tudi predvidel, da bo nacijonalizem tako hitro razgrizel vero, da se bo komunizem lahko uveljavil povsod v eni in isti obliki in z isto vsebino. i, 1 i iH*! Zato je moral Djilas svojim pogledom na novi razred v Jugoslaviji dodati še poglede, kako se bo komunizem sploh razvijal v bližnjih par desetletjih po vsem svetu. Manjka nam prostor, da bi mogli vsaj našteti njegove misli, kakšne spremembe bo komunistično gibanje doživelo v tej dobi, o-mejiti se moramo le na Jugoslavijo. Morda bi le omenili, da Djilas misli, da bo komunizem ]. 1984 ‘“mrtev” v Rusiji. Ruski komunizem je že sedaj mešanica tradicijonalnega ruskega imperijalizma in ideje o totalni diktaturi. Če je komunizem mrtev v Kremlju, ne more več obstojati kot svetovna ideja. Svetovnega komunizma ni več in ga ne bo več, pravi Djilas. Odnosi med Moskvo in Peipingom bodo ostali napeti na isti način, kot so napeti med kapitalističnimi državami v svobodnem svetu. Obe rdeči velesili bosta seveda ogrožali v svojem imperijalizmu vse male “države v socijalističnem taboru”. Vse to dobro vedo tudi posamezni komunistični režimi v malih državah. Se skušajo varovati pred posledicami takega mednarodnega stanja s tem, da iščejo v domači politiki kar naprej nove reforme, obenem se stalno pripravljajo na odpor proti Moskvi in Peipingu. To stanje je do določene meje neprirodno, zato bo sprožilo krize v komunističnem svetu, toda krize bodo omejene na rdeče vrhove, delovni ljudje jih bodo čutili le posredno. Usoda vsakega naroda pod komunizmom bo v prvi vrsti odvisna od razmer v vladajoči partiji. Ker komunizem nima več skupne ideologije, bodo v vsaki stranki in pri vsaki priliki nastale struje, klike in podobne skupine, ki se bodo borile za oblast. Tako bo novemu razredu ostala le ena skupna vez: skupen boj za skupne privilegije. Ta vez seveda ne bo imela nobene moralne veljave. Vsak rdeči režim bo moral dalje računati tudi z inteligenco, posebno s tehnično, ki se ne bo dala zlepa ugnati. Zavedala se bo, da je vsakemu režimu neobhodno potrebna. Še tretji element bo prišel povsod v veljavo: narodna obramba, odnosno njeni voditelji. Ti bodo dobro poznali trenja in razprtije med “civilisti”, zavedali se pa tudi nevarnosti za diktaturo, ako bi trenja in spori šli predaleč. Zato se vojaki ne bodo obotavljali, da prevzamejo oblast, kadar bodo začutili, da se bliža res velika nevarnost za njihov lasten obstoj. Tak političen razvoj je verjeten ne samo v malih, ampak tudi v obeh velikih komunističnih državah. Ta izvajanja niso le sad Djilasovih misli po željah, Djilas namreč pravi, da “človek lahko šteje s prsti ene roke tiste komunistične voditelje, ki še verujejo v možnost utopične komunistične družbe”. Kot “demokratičen socijalist”, ki načeloma nasprotuje sedanjemu jugoslovanskemu upravnemu sistemu, bi Djilas lad dočakal spremembo, toda brez vsakega nasilja, želi Titu, da bi dočaka! 1. 1984, da bi takrat videl, kdo je bil boljši prerok, on ali Djilas. Takrat bo Tito star 92 let. Četudi bi .bil še na oblasti, bi je ne mogel radi visokih let izvrševati. Odprto bo ostalo vprašanje, kaj po Titovem odhodu? V tem oziru je značilna sledeča Djilasova pripomba: zdi se mu, da v jugoslovanskih političnih vrhovih nihče ne misli o tem, kaj naj bo po Titovem odhodu. O tem zelo veliko premišljujejo navadni ljudje, ne samo v Jugoslaviji, ampak povsod. Ko je bil Djilas zunaj Jugoslavije, mu je bilo največkrat postavljeno ravno vprašanje: Kaj po Titu? Djilas naravno noče povedati svoje sodbe, pripomni pa: “Omembe je vredno, da so težnje Hrvatov in Slovencev po večji državni neodvisnosti in Srbov po večji narodni edinosti postale bolj izrazite kot težnje po demokraciji (verjetno se za to besedo skriva težnja po komunizmu. —Op. p.). Komunistične stranke jugoslovanskih republik postajajo zmeraj bolj nacijonalisdčne, dočim njihova pravovernost usiha.” Djilas tudi misli, da bi se Sovjetska zveza morda vmešala v jugoslovanske zbirke. V tem primeru bodo v Kremlju hoteli izrabiti “narodne konflikte”. Pri tem bodo najpreje podžigali nacijonalistične strasti Srbov, ki so pravoslavne vere in imajo še mnogi med njimi v spominu filoruske tradicije. Ne smemo pozabiti, da je 1. 1948 imel Stalin največ somišljenikov ravno med Srbi in sicer v Črni gori, dočim je bilo le malo Hrvatov in Slovencev zanj. Pa še na to opozarja Djilas: Srbi niso uravnovešen narod, močno in hitro nihajo iz ene skrajnosti v drugo. Pri tem nikoli ne zgubijo svoje privezanosti k neodvisnosti. L. 1984 bo Jugoslavija že postala konfederacija, njeno gospodarstvo bo mešanica svobodnega in sedanjega “soci-jaliziranega”. Idejno bo padala zmeraj bolj pod vpliv Zahoda. Te njegove napovedi so precej meglene. Treba bo počakati na njegovo najnovejšo knjigo. Djilas ni torej še zgubil vere v Jugoslavijo, zaveda se pa, kje tiči največja nevarnost zanjo. Morda bo ravno o tem kaj več povedal v svoji knjigi. CHICAGO sram. Oče ga je vprašal, zakaj? “Zato, ker vsak ima že svoj avto, jaz pa ne. Če hočete, da bom šel naprej v šolo, mi morate kupiti avto. Vsi se vozijo z avti, le jaz ga nimam. Drugi imajo dosti prijateljev in prijateljic. Dekleta se rada vozijo z njimi, imajo dosti zabave. Na take, ki pa podplate brusimo, pa še pogleda ne nobena...” “In kaj, če ti ga ne bomo kupili?” ga vpraša oče. “Pa v šolo ne bom šel več,” je odvrnil sin. Tako se nalezejo mladi “modernega duha” po nekaterih sedanjih učnih zavodih. Vsak hoče svoj avto, diktirajo šolskim odborom, kaj jih naj uče in kaj ne. Poleg avta vsak svojo punco, spoštovanja do nikogar ne — kam bo to pripeljalo? R. * SVET NI NIKDAR BREZ SKRBI, pa naš Veliki Chicago tudi ne. Sedanja atomska doba povzroča mnogim še posebne skrbi. Vzroki so v tem, ker svet je razdeljen v dva ideološko drug drugemu silno nasprotna tabora v vseh ozirih političnega in socialnega življenja. In v rokah obeh taborov je nueklersko orožje. Nevarnost za oba. Oba se pripravljata. Znanstveniki so na delu noč in dan in razvijajo in urejujejo nuklearske sile za vse razne namene in uporabe, predvsem za obrambe pred nuklearskimi napadi. Odkar so odkrili in iznašli, da se da z raketnimi protiizstrel-ki, prirejenimi za take namene, srečavati sovražne rakete že v zraku in jih uničevati, predno pridejo do cilja, vlada za tako o-brambo vsestransko zanimanje. Kajti gre se za obrambo in zaščito velemest, javnih ustanov, kot električnih in plinskih central, občevalnih in prometnih zvez in mnogo drugega. V ta namen kupujejo po nekaterih krajih obširna zemljišča, kjer naj bi se gradile take opazovalne stražne postojanke s potrebno opremo za odbijanje sovražnih napadov, če bi do teh prišlo. To seveda stane deželo velike vsote. Za te namene je tudi v Chicagu in okolici veliko zanimanje. Oglasili so se pa zadnje čase nekateri strokovnjaki za te namene in izražajo dvome nad vso to podvzetnostjo, češ da najbrže ne bo dovolj učinkovita, da bi kaj pomagala. Zraven je pa silno draga. In tako stoji to vprašanje še odprto, ali naj se nadaljuje s temi obrambnimi nameni ali ne. O tem razmišlja in odloča tudi sedanja zvezna administracija v Washingtonu. Tudi tam so mnen ja o tem pocepljena. Za enkrat bodo še ostali pri načrtih te obrambe. Tako je odločil tudi Nixon. Za naprej pa kakor bo kazalo. Edino upanje v tem je, da sestanek in konferenca na “vrhu”, o kateri se govori, da bo med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, če bo prišlo na njej do kakega zaupanja vrednega sporazuma, zna to urediti. Drugače bo šlo tekmovanje naprej. Tako je že domačih vsestranskih skrbi preveč — pa še to. * “ČUDIM SE, DA SE ŠE KDO ZANIMA za policijsko službo,” se mi je izrazil moj znanec, ki sva se srečala na 26. cesti blizu Kedzie Avenue. Omenil je, da je pred kratkim šel poslušat neko obravnavo, kjer so obravnavali o dijaških izgredih. Urč in ure so razni odvetniki mlatili prazno slamo in iskali v njej dokaze in izgovore, ki naj bi opravičevali razgrajače, policijo pa črnili, da je po “valpetovsko” nastopala in ravnala z demonstranti. Odvetnik, ki je odgovarjal na obtožbe proti policistom, je na- no grdobijo in šmir. Vpraševal je: Kaj bi oni “dobrosrčni zagovorniki” demonstrantov na taka sramotenja in na tako povzročeno škodo napravili v takih slučajih? Mnogi niso odgovarjali ria vprašanja, nekateri pa so skušali tolmačiti in razlagati “demokracijo”, češ, da demokracija ima odgovor na to. Kakšen odgovor? Prava poštena demokracija ima odgovor na to! Odgovor, da krivice se delati ne sme, škodo povzročati se ne sme, škodljivo samovoljo vsiljevati tudi ne. So na razpolago druga pota, po katerih se da priti do sporazumov in vpoštevanja dobrih, izdravih načrtov na polju vsega raznega življenja. Govorila sva o tem precej časa. Midva sva seveda prišla do zaključka, kako bi se te sitne probleme rešilo. To po najinem domnevanji^. Drugi seveda, posebno še tisti, v katerih rokah se nahaja avtoriteta za taka reševanja, ti sodijo in te probleme rešujejo po svoje. Da bi le imeli prav — pa pri reševanju tudi kaj uspeha! To sva želela oba z znancem. Vse kar midva zmoreva. Razmere v tem in o tem so pa sitne in težke vse bolj, kakor si jih pa predstavljamo. Kam bomo privozili s tem? Ali ne v neko anarhijo tudi na polju vzgoje bodočih rodov? In bodovi rodovi, tako vzgojeni, kako se bodo razumeli med seboj ? * V KAJ IN KAM VODIJO nemiri po višjih šolah in kolegijih (colleges)? Poročila o njih že sama povedo, kam. Kdor ima kaj zdravega vpogleda na te nemire in uporna gibanja, si zna predstavljati posledice. Mnoge pa, zgleda, da to ne prebudi in zraven še podpirajo taka gibanja, češ naši Bilčki, Dicki in Pa-triki morejo imeti nekaj besede in nekaj, kar je “vredno” življenja. K temu pomagajo seveda tudi mnogi vzgojitelji, učitelji in profesorji. Zgleda, da hočejo vzgojiti nekakega “novega človeka”. Kakšnega? Dokler so otroci majhni, se mnogi starši trudijo, da jih vzgoje v duhu, kakor so bili sami vzgojeni. Trudijo se tudi šole raznih verstev, da jih v svojem duhu vzgajajo. Uspeha je precej. Mnogi ostanejo zvesti naukom, ki jih dobijo doma, v katerih so rastli v mladih otroških letih. Neki slučaj pripoveduje, da sta se sestali dve materi. Pogovarjali sta se o tem in onem. Ena je imela še male otroke, druga pa že izven osnovne šole. Prva ni imela pritožbe, druga pa. O Pojasnilo ZDSPB Tabor CLEVELAND, O. — Članek “Kaj je resnica” se ne nanaša na kak članek v reviji “Tabor”, temveč na osebno, podpisano pismo uredniku revije “Tabor”, ki ga je napisal gf Louis Zajec iz Toleda, Ohio, in je objavljeno na str. 112, ‘‘Tabor”, st. 4, 1969. Glavni odbor ZDSPB Tabor smatra, da bi bil odgovor na to pismo primernejši in pravilhejši na istem mestu, kjer je bilo pismo obljavljeno, ne pa v kakem dčugem časopisu. Glavni odbor ZDSPB Tabor V Milwaukee bo koncert! MILWAUKEE, Wis. — “Nikdar prepozno!” pravi ljudska re-čenica. Ali bo to držalo tudi v temle slučaju? Upajmo! Pevski zbori pri cerkvi sv. Janeza v Milwaukee, Wis., sporočajo vsem prijateljem in ljubiteljem lepega petja tole: Prihodnjo soboto, 3. maja 1969, zvečer bc* v farni dvorani cerkve sv. Janeza letni koncert. Nastopili bodo: slovenski cerkveni pevski zbor, angleški zbor in tudi posebna skupina, ki bo ob spremljevanju glasbe predvajala simbolične vaje. Kdor se je udeležil milwauskega koncerta v preteklih letih, ve, da se tudi to pot obeta lep in užitka poln večer. Spored bo bogat in raznolik! Pevci se skrbno pripravljajo. Kakor so poslušalci vselej veseli lepega petja, tako so pevci vselej veseli velike udeležbe. Zato je tole oznanilo obenem tudi prijazno povabilo: “Prijatelji petja iz mihvauške srenje, prav tako tudi iz okoliških mest: Pridite in udeležite se koncerta! Ne bo vam žal!” Začetek koncerta bo točno ob osmih. Po koncertu bomo še nekoliko pokramljali in tudi zaplesali. Na svidenje torej v soboto zvečer! Prijatelji ------o------ Za pomoč Biafri CLEVELAND, O. — Znani slovenski zdravnik, primarij dr. Valentin Meršol, 1031 E. 62 St., Cleveland, Ohio 44103, je pred kratkim postal eden izmed pokroviteljev Biafra Children Rehabilitation Committee, Inc., P. O. Box 13025, Washington, DC. 20009. Namen te organizacije je nabirati denar in sredstva za rehabilitacijo biafranskih otrok, kar se njih zdravja in šolanja tiče, za časa sedanje krize, pa tudi za potem, ko bo vojna končana in ko bo rehabilitacija še dolgo potrebna. Ce bi kdo želel postati pokrovitelj ali poslati denar ali drugače sodelovati, naj piše na gornji Razvoj slovenskega gospodarstva v letu 1968 Leto 1968 je bilo uspešno, čeprav je bil treba premagati dosti težav. Uspehi reforme so v Sloveniji večji, ker je slovensko gospodarstvo tesneje vključeno v mednarodno delitev dela. Za sedanjo gospodarsko strukturo Slovenije je značilno, da ima pretežno majhna in srednja podjetja s precej zastarelo o-premo in tehnologijo. Oprema v slovenski industriji je za 17% bolj odpisana kot v ostalih republikah Jugoslavije, kjer so nova industrijska podjetja predvsem izven Slovenije. Skoraj vsa slovenska industrijska struktura se je razvila na osnovi manjših obrtnih in polindustrijskih obratov izpred zadnje vojne ali celo še iz avstrijskih časov. Povsem novih podjetij je malo. Zaradi decentralizacije akumulacije se je v zadnjem desetletju položaj , nekolik? izboljšal. Četudi se je industrija nekaj modernizirala, je slovensko gospodarstvo tehnološko in tudi organizacijsko močno zastarelo in daleč Zaostaja za sosednimi državami. Zato se proizvodnja le s težavo vključuje v sodobne tokove mednarodne menjave, kjer se vedno bolj uveljavlja učinkovitost proizvodnje v velikih serijah. Po Kresetu je vladalo v prvih letih reforme precejšnje mrtvilo. V slovenskem gospodarstvu je pa bilo manjše kot drugod v Jugoslaviji. V letu 1968 je pa proizvodnja narasla in se je povečal tudi izvoz, zlasti na konvertibilna področja. Zaradi vedno večjih dajatev družbi pa je akumulativnost gospodarstva o-stala skromna. Tudi devizni in sedanji zunanjetrgovinski sistem za izvozno usmeritev ni dovolj spodbuden. Izvoz sta spodbujali le omejenost prodaje v Jugoslaviji in pa težnja podjetij po modernizaciji opreme. Uvoz sodobne opreme je namreč povezan z velikimi izvoznimi obveznostmi. Slovenija je tradicionalno u-smerjena na zahod, za kar je tudi primerna, saj ima razmeroma visoko raven delovnih navad, relativno dobro kvaliteto proizvodov in močno raznoliko ter zahtevno potrošnjo. povišati pokojnine za 5.4%. Neresne trditve Predsednk slovenske vlade v Ljubljani Stane Kavčič je zapisal v Rodni grudi: Za mnoge naše ljudi je bilo izseljevanje v tujino v stari Jugoslaviji edina rešitev ... Šele pridobitve narod-no-osvobodilne borbe in socialistične ureditve so ustvarile pogoje, da dobi slovenski človek zaposlitev na svojih domačih tleh. Kavčič mora imeti izseljence za zelo slabo poučene o razmerah v Sloveniji, da nam skuša natveziti tako debelo laž. Nikdar v zgodovini Slovenije in slovenskega naroda ni bilo na delu v tujini toliko Slovencev kot prav v zadnjih letih, ko se je socialistična ureditev že davno u-trdila .. . Onesnaževanje zraka Na občnem zboru meterologov Slovenije so ugotovili, da je o-nesnaževanje zraka eno glavnih vprašanj v današnji Sloveniji. Stopnja onesnaženja je že zelo visoka, pa še vedno narašča iz leta v leto. Meterologi so obsodili premajhno zanimanje u-pravnih oblasti za to vprašanje, pa opozorili posebej tudi na premajhno povezavo med društvi, strokovnjaki in organizacijami, ki se posvečajo temu vprašanju. Brnik izjema Glavno letališče Slovenije Brnik na Gorenjskem, letališče za Ljubljano, je edino večje letališče v Jugoslaviji, ki mora samo odplačevati stroške gradnje. Vsa ostala letališča so gradili z zveznimi sredstvi. Piknik za Amerikance v Škofji Loki Piknik za ameriške izseljence, ki bodo letos obiskali Slovenijo, bo 4. julija zopet y Škofji Loki, kot je bil lani. Za dolenjske rojake je določen poseben sestanek v Vinici v Beli Krajini 29. junija. Ljubljansko bolnišnico dograjujejo Glavno poslopje ljubljanske bolnišnice je bilo dograjeno še v lanskem decembru, sedaj se trudijo z njegovo notranjo ureditvijo in opremljanjem. V njem bo prostora za 500 postelj. V novem poslopju bodo namestili interno, kirurško in ginekološko-porodniško kliniko. “Mariška” ne vozi več Vlak, ki je vozil na železniški progi Sobota-Hodoš, ki so ga Goričani i m e n o v ali hudomušno “Mariška”, je z novim letom prenehal voziti, ker se vožnja ni več “izplačala”. Pravijo, da ta vlak itak ni nikdar bil donosen in so ga leta 1907 vpeljali iz političnih razlogov, ne iz kake dejanske potrebe. Ljudje, ki so ta vlak uporabljali, se jeze, četudi so na omenjeni progi vpeljali avtobusni promet. Koper dosegel milijon ton Pristanišče v Kopru je lani prvič preseglo milijon ton prometa. Naglo se približuje najbolj prometnim pristaniščem v Jugoslaviji. V pristanišču je zgradil ljubljanski Petrol velika skladišča za tekoče gorivo in trdijo, da ne bo dolgo, ko bo tam zrastla tudi petrolejska čistilnica. Tovarna Tomos je dobila sodoben raziskovalni institut, ki ji bo pomagal v tekmi za obstanek. /Z NAŠIH VRŠI Ontario, Calif. — Cenjeno u-redništvo! V prilogi tega pisma Vam nakazujemo naročnino za Ameriško Domovino za eno leto naprej. Z Ameriško Domovino smo vsestransko zadovoljni in jo radi beremo. Želimo Vam mnogo u- Letalsko podjetje Ljubljana- speha pri izdajanju tega zelo Pula je zaradi letališča v Brniku'va™ega lista za Slovence, živeče v stalnih finančnih težavah, ker ^zven matične Slovenije, mora odplačevati najete kredite.J Sprejmite naše prijateljske Ti so lani presegli že poldrug, pozdrave! milijon novih dinarjev. V letališkem podjetju so mnenja, da bi jim morala priskočiti na pomoč John Jasbinsek * Timmins, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Prav lepa hvala za svojih treh otrokih je povedala, naslov komiteja. Namen je po- republika Slovenija, ki naj bi .nav repa nv«^ - Hčer je omožena, ne gre ji slaboJvedati čim več ljudem. Denar in!prevzela posojila za gradnjo pri- Vaše obvestilo. Z veseljem ob-En fant je že v službi in se kar drugo da le, kdor more in kadar dobro obnaša. Najmlajši pa je že pač more. Tudi iz misijonskega leto dni obiskaval college. Ta pa,1 ozira je sedaj in za v bodoče Bi-da se je nabral tam drugih muh.'afra najbolj potrebna gmotne in Pripoveduje, da se ne moli, da o tem imajo nekateri učitelji in moralne pomoči. Priporoča se, da bralci prepišejo ali izrežejo stajalne steze in drugih beton- navijam naročnino, ker mi Ame- skih in asfaltnih površin na leta- riška Domovina zelo ugaja. Lšču. s poštno dostavo pa nisem za- *— dovoljen, ta je iz dneva v dan Povišanje pokojnin slabša. Skupščina republiške Skupno- , , , - v - -----------j- —r---------r—*------ Vas,prav lepo pozdravljam vedel dolge vrste slučajev, kako študentje drugačno mnenje.'gornji naslov in ga imajo med sti socialnega zavarovanja 'v'kakor tudi vse čitatelje Ameri- j Ljubljani je z ozirom na porast ške Domovine, Vaš naročnik L S. življenjskih stroškov sklenila' Anton Gregorčič mladi demonstranti psovali policiste, metali na policiste raz- Zraven pa je potožil, da ga je svojimi tekočimi naslovi, pred drugimi študenti kar malo nr>f**X>UUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOC JEAN GIONO: ŽETEV Tu sta dve čutari in vsaka drži okoli dva litra. V prvi je vino, v drugi voda, kajpak, za Mešanje. “Danes pij tudi ti čisto vino, Arsula, in daj mi škatlo sardin.” Ko odpira škatlo, se Gedemu-su cedi olje po prstih. Gedemus s' jih oblizuje. “Te so tiste boljše!” Arsula je pripravila dva kosa kruha in prav tedaj je prišlo. Nehala sta govoriti. Jedla sta ter strmela v plamen sveče in Mislila vsak na svoje stvari in Prvi hip sta si rekla: to je veter, k se je spet vrnil, potem pa sta Se s polnimi usti pritajila in prisluškovala. Toda ničesar več ni bilo sli-S£iti. Potem sta zopet začela jesti; Godemus je okrenil svoj pogled °d sveče proti vratom. Vrata riso prepuščala niti žarka svet-l°be. Nanje se je naslanjala noč 8 svojimi rameni. “Ti diši?” je vprašal Gedemus. “Da!” je rekla Arsula. Nato je sledilo dolgo molča-Ti dve besedici sta jima do-teo deli. Potem jima je postala dolgo molčanje neprijetno pa sta znova pričela govoriti. Ali hočeš, da odprem še eno škatlico sardin, Arsula?” Saj veš, da imava samo dve, P« imava komaj prvi dan za seboj.” Kes je: toda Gedemusu se zdi, aa sta že od zdavnaj, zdavnaj na planoti. Vse, kar je bilo popred, le postalo tako majhno. “Ali veš, Arsula, o čem premišljujem? Mislim, da je človek v življenju marsikdaj strašno ‘'‘eumen. Kajti kadar se slučajno ^okoplje do kakšnih dobrih st-''ari> jih skrbno hrani za poz-hejše dni. Le zakaj je na svetu! Ne pravim tega zaradi sardin. ^rav; jih bova pa jutri pojedla, 'tetri, to ni daleč. Čeprav bi dot-tej tisočkrat utegnila, da ... Te-Ss ne pravim nama, temveč kar teko, beseda da besedo. Toda yerjemi mi, človek je pol svo-“ega življenja osel. Zdaj to, zdaj °noi in navsezadnje, ljubi moj, te piepozno! Končano.” bi človek vse vedel naprej! v Se vedno ni bilo ničesar sli-sati. Ničesar razen Gedemusa. uelo se je, da si z govorjenjem 0(^valjuje breme. Arsula posluša tetegove besede, toda poleg be-Posluša tudi tišino, kajti resnično, v tej tišini je bilo nena-°tna nekaj nenaravnega. In člo-^ek lahko govori, kolikor hoče, 1 vendar ne more preprečiti, a bi se to, kar je tako nenadoma Prišlo, spet ne povrnilo. Gede-teusov pogled, ki zdaj pa zdaj Pazljiv0 preiskuje vrata, izdaja, a se tudi Gedemus peča z isto mislijo. k>a, če bi človek vse naprej nel! Kajpak, meni ni mnogo TO IN ONO OD VČERAJ IN DANES I do te ted §a! ne, to pravim kar tako, . a da se mora človek v mojih potikati po teh nekrščan-^ te krajih... Pa vseeno je že ^ kot trideset let, kar se vla-" m tod. Vem, kaj počnem, saj / fem več otrok, to pravim kar °- Več ko stokrat sem že imel ^težnost, da bi si kupil košček jemlje in bi se mi ne bilo treba ^tlti okrog. Človek bi mirno e el tam doli v Saultu ..” ^Sveča je dogorela do polovice. °vek se ne more vso noč tako 2govarjati. V spanju itak niče-s* ne sWi v. si trudna, Arsula? Bova la spat?” cj0^° prej pa je stopil Gedemus je Poslušal je. Potem jih Ven^0 oc^rlnll ln pomolil glavo tečeš r*'°C*a na Pinoti ni videti ^av ^amor seže oko, je vsa Nles^ ^e^a' nebo je prazno. lje ec’ Popolnoma gol, je osam-Sfedi noči kakor mandelj. Plajbrž sta že dokaj dolgo spala. Prvič od utrujenosti, drugič pa tudi zaradi želje, da bi ne slišala ničesar več, ničesar več videla. Nenadoma pa sta se oba prebudila. Stvari pa so šle medtem svojo pot. Planota, veter, noč — vse se je utegnilo pripraviti in zdaj je bilo popolnoma pripravljeno. Pod vrati pronica močen srebrni trak, kake štiri prste širok, to je lunina svetloba. Začel je pihati tudi močan veter, ki dirja preko vse planote, kakor bi hotel s svojim ječanjem izpiti celo nebo. Bodičevje prasketa pod njegovimi nogami, polomljeno brinje stoka; smokve se oklepajo zidov in njihove velike korenine pokajo v zemlji pod kamenjem. Toda vsi ti šumi ju niso prebudili iz sna: prestrašil ju je šum korakov in šuštenje obleke. “Ali slišiš?” “Da!” Zašepeta Arsula. “Ne gani se.” “To mora biti prav blizu. Tipa po zidovih. Kamen se je odkru-šil.” “Ne premikaj se,” ponavlja liho Gedemus Arsuli, ki se ne gane. To se plazi skozi smokvino krošnjo. Potem obstane, kot bi hotelo osvoboditi obleko iz vejevja. Potem koraki. Gedemus in Arsula se stiskata drug ob drugega. Ne premakneta se. Slama ne sme zašumeti. Popolnoma tiho dihata, s široko odprtimi usti, neslišno. Tu sredi teme morata biti tiha, nepremična, kakor bi bila sama del teme. Morata biti. Stvar postaja resna. In nenadoma postane vse tako grozno, da od strahu pridržita dih. Neka senca je ugasnila srebrni trak pod vrati. Zdaj je tu. Zdaj ni več privid, tam zunaj je. Skoraj neslišen šum se dotakne vrat, tipa po lesu. Kakor bi se n e k a roka upirala v vratno krilo, da bi se prepričala, če je zaprto. Da, zaprto je. Težek kamen, ki podpira vrata, se je premaknil. Zacvilito je. In če je to bitje še tako zračno, je vendarle močno; prišlo je, da bi se prepričalo, pa je tipalo ... In odšlo je. Ves bleščeč je spet začel liti izpod vrat studenec mesečine. Dolgo časa sta nemo in nepremično poslušala, še vedno enaka senci. Njune oči so šifoko odprte strmele v lunin žarek, ki je naznanjal, da je pošast izginila. Ničesar več ni bilo. Ničesar več razen vetra. Sele po dolgem molku se je Gedemus spet upal premakniti in obrniti svoj obraz k Arsuli primaknil je svojo glavo, svoja usta k Arsulinemu ušesu in ji zašepetal: “Ali si videla?” “Da.” “Poslušaj: ko sem danes dopol dne šel ogledoval tisto mesto na planoti, kjer je napraviio: hop, je bila tam trava vsa poležana kakor pod nekim bremenom, kakor pod težo neke živali; vendar se je že začela dvigati. Toda ko sem prišel tja, je bilo še vse poležano. Tako je bilo in ti si imela prav. To pot naju nekaj zalezuje.” Vrata so odprta in visoko jutro je že. “Arsula, kako bi nama mogla taka zemlja storiti kaj hudega, poglej, ali ni lepa?” Kakor perunika modra zemlja in nebo, na zapadu venec oblakov; mlado sonce stopa po svoji poti in se do kolen vgreza v travo, Veter razpršuje rosne kalpji-ce kakor žrebe, ki se valja po travi. Goni jato vrabcev, ki plu jejo nekaj časa na valovih peba, Beseda o delu Ničesar na svetu ne osreči človeka bolj, kakor zadovoljivo delo. To tako delo, do katerega ima človek veselje in da se pri njem zaveda, da to prispeva njemu in bližnjemu zadovoljstvo. Ob takem delu je človek zadovoljen in srečen. Njegovo delo je plodno. Nasprotno pa srečujemo sleherni dan ljudi vseh vrst in poklicev, ki so nesrečni in nezadovoljni nad delom, ki ga opravljajo. Vedno jih spremljajo bojazni in strah pred bodočnostjo. Vsakega dela se lotijo z malodušnostjo in prav izato se jim tako rado vse ponesreči. Kakor da so obteženi s kakimi okovi, hodijo svojo življenjsko pot do konca. Marsikdo izmed teh ljudi bi si kljub nesrečno izbranemu poklicu lahko dvignil in vživel v delo, ki ga opravlja, če bi mu že v zgodnji mladosti vcepili veselje in ljubezen do dela. Človek mora biti tako vzgojen, da je pripravljen prijeti za vsako delo, pa naj bo še tako preprosto in po mnenju nekaterih poniževalno, posebno za izobraženca. Današni časi zahtevajo čim popolnejšega človeka, predvsem ta-cega, ki je pripravljen prijeti za vsako delo in ga tudi v redu o-praviti. Kajti v vrtincih današnjega časa se znajde samo tisti, se zna hitro vživeti v svojo usodo in ne obupa, če ga življenje še tako tepe. Danes si lahko oogat, jutri, siromak, danes na pernicah, jutri na slami. Naj večja sreča za vsakega je, se zna hitro znajti v novih razmerah. Življenje je res prava borba (Zbral in priredil za A.D. J. J. Regerčan.) Starši, oblasti in javnost imajo vanje kave omejiti z raznimi mo- ža obstanek. V tej borbi pa zma-i znana. Turški sultan Mohamed k°sa (bare) zlata je po ceni ($35 gaj o samo tisti, ki so na njo duševno in telesno dovolj močno pripravljeni. Kdor se ne more vživeti v svojo usodo, opeša in omahne. Posebno sedanja dorastujoča mladina je potrebna posebne vzgoje od roditeljev, šol in jav-r.osti, da bo lahko uspešno klju-sovala viharjem življenja, ki jo obdajajo in pogubljajo, kakor nam to pričajo dnevi sedanjosti. pri tem veliko odgovornost. Bodočnost jim bo pri tem dajala priznanja, ali pa jih bo obsojala. Naš slavni pisatelj Ksaver Meško je poudaril: “Izvor in začetek življenje je delo in v delu je dopolnitev življenja. Življenje brez dela je polovično življenje, je smrt in pogin.” Mlad človek mora zaupati v samega sebe-v svoje lastne duševne moči. Le trdna vera, da ima potrebno znanje in dovolj močno voljo, mu bo odpirala pota v življenje ter mu vzbujala ponos in samozavest. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 nopoli, vendar je kava premagala vse ovire. Kmalu se je razširila po vsem svetu ter postala velik in važen činitelj ne le v do' mačih gospodinjstvih ter gospodarstvih, marveč tudi v gospodarskem življenju držav vsega sveta. Dandanes se použije po svetu silno veliko kave. Pri vsaki jedi, nam omeni kak stari stric ali teta. Tako leto za letom. Pa pridejo časi in z njimi slučaji, ko v družbi začnemo govoriti o letnih časih in raznih praznikih. Pa vprašamo radovedno: “Kdaj pa bo pravzaprav letos Velika noč?” Po njej se dajo potem izračunati drugi premakljivi prazniki. Sedem tednov po pri malicah in drugače. Pri nas . , *... , , , . ^ * j • Veliki noči so Binkošti, deset dni v ZDA se je zadnja leta uvelja- Binkoštmi ie vila navada dopoldne in popol- p Kavo nekoč proglašali za “črni strup” Nikakor ni znano, kako dolgo v Arabiji že pridelujejo in pijejo kavo. Vsekakor sodijo, da je ta bila tamkaj že v najstarejšdh časih doma. Arabci pripovedujejo: Adenski mufti, ki je potoval po Arabiji in tamkaj spoznal kavo, ter spoznal, da kava more razburiti živce, jo je doma uvedel za svoje derviše^ da bi na plesih ne bili zaspani ter da bi bili bolj iskri in divji. Toda leta 1511 je tedanji oblastnik dervišom prepovedal uživati kavo ter je razdejal tudi vse zaloge in skladišča kave. Njegov naslednik takoj za njim pa je bil velik oboževa-telj kave in je dal preklicati vse prepovedi svojega prednika glede kave. Vendar je nekaj stoletij kava bila v Evropi kamen velike spotike. šele v začetku 17. stoletja so jo Benečani pripeljali v Ita- dne takozvani med delom in službo poseben čas, tako imenovani “Coffee Break”. To po uradih in delavnicah. Prideš v kak urad, a uradnika za pisalno mizo ni, pa ti povedo, da bo kmalu nazaj, da je pravkar “odrajžal” na “Coffee Break”. Evo, tako je kava prišla zdaj do svoje veljave. Vnebohod. Deset dni po Binkoštih pa je Draznik sv. Rešnjega Telesa. To se da prav lahko izračunati in to zna vsak šolski otrok. Ne ve pa vsak, da se lahko tudi Velika noč sama prav natanko vnaprej določi. Vrednost in teža zlata Pri tehtanju zlata uporabljajo tako zvane zlatarske unče ali u-teži. V začetku leta 1934 so v Washingtonu s posebno odredbo določili, da se je cena unči zlata zvišala za 41%. Do tedaj je veljala unča zlata $20.67. Po tisti odredbi pa $35. Ta cena je še zdaj v veljavi. Na raznih borzah v Evropi in drugod so zadnja leta zahtevali višje cene za zlato. A pri nas je uradna cena še vedno ista, $35 za unčo. Zlatarske unče se razlikujejo od navadnih unč in jih gre le 12 na funt. Zlato, ki ga imajo po zakladnicah za denarne rezerve, je v tako zvanih kosih (barab), ki tehta vsak 400 zlatarskih unč, 6% inče dolg, 1% inče debel in lij o. Na Francoskem še ni bila teče širok. Vrednost takega pijani, omamljeni od krikov, potem padejo na tla kakor pest kamenja. “Oh! Midva sva hrabra junaka.” (Dalje prihodnjič) VI. jek francoskemu kralju Lu-doviku XIV. poslal svojega posebnega d i p 1 o matskega odposlanca. Ta turški odposlanec je francoskemu kralju prinesel vrečico tega aromatičnega sadeža. Pijačo, skuhano iz tega sadu, so potem pri kraljevi mizi previdno pokušali. Predno jo je pokusil sam kralj, so turškemu za unčo) $14,000. Nepremakljivi prazniki Življenje ljudi je po svoje zanimivo. V mnogih zadevah hočemo biti vsevedni, kakor da imamo vse odgovore v malih mezincih, pa naj si bo že o tem ali onem. Razni publicisti nam že stoletja izdajajo koledarje, odposlancu vljudno, a odločno j pratike in to in ono in v tem raz-veleli, naj jo naprvo on pokusi, lagajo in tolmačijo to in ono. da se kralj prepriča, da pijača ni Vsako leto jih imamo pred očmi. škodljiva. In kralj se je prepričal, da je dobra, ter jo je poslej rad pil. “Črni strup” se je kmalu razširil. Država in njihovi poglavarji so sicer tu in tam skušali uži- Hitro z bežnim pregledom jih malo pregledamo, pa odložimo in razlage in pojasnila v njih pa pozabljamo, ali pa smo šli mimo njih tako brezbrižno, da se spomnimo na nje šele, ko jih nom D od 3 do 4 cente dražji od onega brez tega vitamina! Cigani v Jugoslaviji hočejo biti svoja narodnost PRIŠTINA, J. Srb. — Glavno mesto Kosovega polja Priština, ki je bila pred tedni in meseci središče sporov med Srbi in Albanci, je postala sedaj središče tudi za cigane. Jih je kakih 18,000 na Kosovem. Poslali so svoje delegate v Prištino na u-stanovni občni zbor društva, ki naj organizira ciganski boj za ravnopravnost po vsej Jugoslaviji. Podobna zborovanja bodo Na nicejskem koncilu leta 325 priredili tudi v Vojvodini in do Kr. je bil izdan zakon, po katerem se mora obhajati Velika noč v nedeljo po prvem pomladanskem ščipu (polni luni). Krščansko Veliko noč so prevze-iz židovskih velikonočnih praznikov “PassaH”, ki so se obhajali 15. meseca Nisana, Toda židovski meseci so pravi “mesečni” meseci: vsak izmed njih se začenja sočasno z novim mesecem na nebu, tako da je vsakega 15. mesečni ščip. Naši meseci seveda nimajo te pravilnosti in zato je treba čas velikonočnih praznikov izračunati po nekoliko Dolj kompliciranem načinu: Doba velikonočnih praznikov koleba v času 35 dni — in sicer med 22. marcem in 25. aprilom. Prvi spomladanski dan je, kakor vsi vemo, 21. marec. Ako pride ta dan na soboto in je luna tudi ravno v ščipu (polna luna), se obhaja Velika noč takoj prihodnjo nedeljo, to je 22. marca. To je torej ena meja. Če pa pade prvi dan pomladi (21. marec) na nedeljo in je bil poslednji ščip en dan prej, to je 20. marca, nastane prvi pomladni ščip šele čez 29 dni, v nedeljo, 18. aprila. In ker zakon veleva, da se mora Velika noč obhajati šele prvo nedeljo po prvem pomladnem ščipu, so ti prazniki šele 25. aprila. To je druga najkrajša meja. Toda obe ti skrajni možnosti sta zelo redki. Dne 22. marca je bila zadnja Velika noč leta 1818. V vsem dvajsetem stoletju je ni niti enkrat na ta dan. Najzgodnejšo Veliko noč smo imeli v tem stoletju dne 23. marca 1913. Leta 1940 je bila 24. marca. Leta 1943 pa je padla Velika noč na 25. aprila, kar že ni bilo od leta 1886. Letos pa bomo obhajali Veliko noč v nedeljo, dne 6. aprila. Beogradu. Ciganska organizacija ne misli na nobena nasilja, hoče vse zlepa doseči, če ne bo šlo drugače, pa s ciganskimi Ijudski-bi pesmimi, ki so med Srbi zelo priljubljene popevke. Hudo se godi ravnopravnosti med Srbi in Hrvati, ako bi jo hoteli soditi po stanju hitre ceste “bratstva in edinstva”, ki veže Beograd in Zagreb. Potniki pripovedujejo namreč, da je stanje ceste naravnost obupno in da se cesti že dela na nekaterih odsekih nepopravljiva škoda. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Moški dobijo delo Delavce za livarno Plača od ure, dnevno ali nočno delo. Na 865 E. 67 St., vprašajte za Mr. Allen ali kličite 361-6678. (87) Male Help Wanted CLERK Feed and seed store. Steady. Across West Side Market. HERMAN-McLEAN CO. 2520 Market Ave. (85) MALI OGLASI V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje, kopalnica, furnez. Vse prebarvano. Vprašajte za ključ na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (86) Apartment Naprodaj E. 156 St. blizu bulevarda, šest stanovanj, dve trgovini, vse v dobrem stanju. Lahki pogoji. Lastnik vzame prvo vknjižbo iskrenemu kupcu. STREKAL REALTY 481-1100 692-1020 (85) 1 *. V najem Oddamo 5 sob in garažo v najem na 915 E. 67 S*. Kličite 391-6655. ______________ -(86) V najem Odda se 3 čiste sobe za e n o žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 (MWFX) POGLED NA SYDNEY V AVSTRALIJI — Slika kaže posnetek največjega mesta Avstralije Sydneyja. V ospredju je zgradba Opere. Živilska industrija se ne briga za zdravje ljudi WASHINGTON, D.C. — Pred nekaj dnevi je znani Ralph Nader opozoril na nevarnost pri u-živanju mesa in mesnih izdelkov, ter zlasti tudi konservira-nega sadja in sočivja. Živilska industrija je pri pripravljanju teh živil in pri njihovem konzer- r'^° Pre"»lo izliva su soba žt 3 ali kličUe in skrbna. Kemikalije, ki jth d0- 475.2644 dajajo, so škodljive zdravju, po-' sebno zdravju mladoletnih otrok in dojenčkov. Ljudje kupujejo meso in drugo hrano v prepričanju, da je vse to pod pazljivim nadzorstvom oblasti, v resnici pa je ta nadzor komaj kaj vreden že po sami črki zakonov in predpisov, še manj pa po obsegu izvajanja. Pretekli petek je dr. Arnold Schaefer od Javne zdravstvene službe dejal v poljedelskem odboru Predstavniškega doma, da je sedaj v mleku in moki manj vitaminov in drugih krepilnih dodatkov kot jih je bilo pred 10 in pred 20 leti. Obogatitev mleka z vitaminom D stane komaj en cent pri 100 Salonih, pa se vendar mlekarne ne menijo dovolj, da bi vsemu mleku ta vitamin dodale. V drobni prodaji se dogaja, da je galon mleka z dodanim vitami- Naprodaj Colonial hiša, 3 spalnice, aluminijaste obloga, dvojna garaža, na Pawnee Ave. $24,900. Bungalow, 4 spalnice, pri E. 200 St. $23,500. Trisobni starejši dom — $19.500. Dvodružinska hiša, aluminijasta obloga, dvojna garaža, 3 spalnice spodaj, 2 spalnici zgoraj, pri E. 222 St. $28,000. POTREBUJEMO HIŠE /.a prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 (8 Ji Rojaki pozor! Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428. (25, 30, 2 maj) I ^ —^ DESETNIK Zasuli so grob, utihnili so zvonovi, obmolknila je molitev in pomiril se je jok. Bog ji daj večni mir in pokoj! Pokopali so Anco, staro Marklje. Polnih šestinšertdeset let je doživela in že precej dolgo ni več sama gospodinjila. V cvetočih letih, ko je bila še samska, so ji rekli Podlipnikova Ančka. Daleč naokrog je slovela kot naj lepše dekle, ki bo imela vse-navrh še težko doto. Vredno je bilo potegovati se za njo. In so se tudi. Premožni in postavni Višnjarjev Šimen iz Žirovnice jo je hotel po vsej sili imeti, pa jib je zato dobil z bičem konjarja Tomaža po irhačah. Na lestvi pod oknom je bilo, ko se Ančka Simnu kljub prosečemu moledovanju še oglasiti ni hotela. Naj je bilo že kakorkoli, sedaj že oba. Šimen in Tomaž, počivata pod rušo. Konjarja so predlanskim že celo prekopali. Ančko si je pa priboril Primožev Marko, nekdanji Podlipnikov ovčar, sedaj mogočni stari Mareka, ki takrat ni premogel še nič drugega kakor zakajeno bajto in za dobro dlan njive. Pogrebci so pokropili zasuti grob in se začeli razhajati. Krni-čani so zavili s pokopališča o-krog rodinske cerkve navzdol h križu, na pot, ker bi po stezi za prostornim obzidanim larovškim sadovnjakom zavoljo pomladanske čobodre ne bilo pametno hoditi, čeprav je bilo bliže. Spredaj ja šel v visokih škor-rjicah, dolgem, bogato rožastem kožuhu ip. sivi polhovki sedemdesetletni, skoraj belolasi Marka, mož rajnice. Fant, ovčar CHICAGO, ILL Male & FEMALE HELP BEAUTICIAN — Male or female. Ext. shop, good \working conditions. North side. Salary and commission. Call AV 6-9193 Tues. thru Sat. I (85) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE and Gen. hskpg., in motherless home. 1 boy age 5 — 5 to 5% days a week. Salary $40-45. Own rm. TV. Must be 40 yrs. old or over. Vic. 111th. & Kedzie. Ph. 445-9040 or 378-6351 __________________________(85) HOUSEKEEPER p. Exp. mature worpan to live in. Gd. home, own rm. TV. bath tel., many advantages. Outside help employed for heavy work. 2 adults, 4 children. Foreign welcome. Sal. open. Must have cur-. enf refs. For interview call 489-0800 (85) COMPANION to convalescent lady — Live in. N-W side. Good transp. Cook for 2 adults. 5 or 6 days wk. Ph. 724-6021 (85) EXPERIENCED YOUNG WOMAN WHO LOVES CHILDREN to live in with happy family. Own rm., bath, TV. Salary open, depending on experience. For interview call 234-0432 _________________________(85) HOUSEKEEPER — Widow or mat. single woman, pleasant and capable, to care for home and 4 schl-age children. Room and board — Salary open. Refs. req. Ph. 342-0718. / (85) BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER INCOME PROPERTY 2 story cor. brk. 1-6, 1-5 and 1-4 — = -f PIZZARIA w/2 rm. in rr. Upstairs 2 doctors offices. Good N-West Loc. Ph. BE 5-8788. . (85) Marko, se jc v gorenjski govorici, kot mož in gospodar nove, ugledne domačije, preimenoval v Marka; njegova žena pa v Marki j o. — Pogreb žene in matere deseterih, vseh še živih otrok, je drugače še vedno trdnemu Marku narahlo upognil hrbet. Poleg njega sta stopila Boštjan, četrti v vrsti rojstev, in Joža, sedmi, ki se je lani priženil k Muhovcu na Breg. Sedem deklet in samo troje fantov. Vsi so bili že oženjeni in pomoženi, razen Reze, ki se je k nunam ravnala, in pa šele dvajsetletnega desetnika, vihravega Klemena. Kar skoraj molče je vodil pogrebce žalostni Marka. Saj je bilo samih domačih za celo procesijo. Poleg treh fantov in ne-omožene Reze še Mica, Franca, Johana, Katra, Marjana in Spela, njih možje in žene in otrok cela kopica. Klemen in Reza sta hodila zadnja, kakor bi bila tudi onadva poročen par. Za njima je pa šla še cela vrsta drugih, da je bila pot preozka in so nekateri zabredli kar zraven nje v nizki, taleči se sneg. Na polju sneg. Reber je bila pa ie vsa kopna. Zgoraj pod Pečmi so kimale že prve kurjice, resje se je pa pripravljalo, da ob prvem soncu zardi v vsej svoji lepoti, na vseh sedem sort, od krvavor-dečega do snežnobelega. Da, da! Anca, stara Marklja, nekdanja brhka Podlipnikova Ančka, je imela pogreb, kakršnega sveti Klemen ni pomnil. Dan pa je bil mračen. Celo nosljati je začelo. Menda se je hotelo tudi nebo malo posolziti za razumno in tiho ženo. Tako bi rajnico imenovalo sveto pismo. Žalostno procesijo je pripeljal Marka, stari Marka, pred domačijo, katero je bil on zidal in v kateri je preživel z Ančko desetletja srečnih, pa tudi bridkih let. Stopil je čez prag. Sedaj šele je začutil, da je brez Ance postala hiša pusta in prazna. Spomnil se je, kako je po poroki prebral Ančki iz knjige SVETI TO-VARSH ,po svetem pismu starega testamenta povzete besede: “En dober dar je ena dobra she-na, leta dar bo dodeljen temu, kateri se Boga, boji, k polona-niju njegovih dobrih del.” Kar začutil je, kako se ga je bila takrat Ančka oklenila in mu zašepetala: “Maaarko! Da bi ti bila jaz dober dar.” SVESTI TOVARSH je ostal vso noč odprt na mizi... Globoko je stari Marka, nekdanji ovčar Marko, zajel sapo in spregovoril kakor sam sebi: “Boljšega daru mi Bog ni mogel dodeliti. Samo ... Kaj bo z zadnjim? Z desetim? Preveč sva ga rada imela. Razposajenca. Proti tebi je bil vedno kakor krotka ovca, proti meni pa zadnje čase kakor rogat kozel. Kdo naj ga zanaprej kroti? O, kako te bo tudi desetniku manjkalo, Anca.” Sivolasega Marka, ki se je do sedaj z vso silo premagoval, da ni jokal, je zmoglo. Kar v kožuhu in polhovki je sedel za belo javorovo mizo, naslonil glavo na prekrižane lakti in glasno zaihtel: “Aaanca ... Aaančka ...” Otroci in vnuki so obnemeli. Bledi in nemi so strmeli v zrušenega ata in oča. Stari Marka je pa vekal kakor otrok in se kar ni mogel utola-žiti. Klemenu, ki je stal zadaj za vrati, se je pa posvetilo, da sta njega rajnica mama in tam pri mizi glasno jokajoči ata izmed vseh otrok imela najrajši. In je z očetom vred tudi glasno zajo- Prvo poglavje PRI MARIJI UDARJENI Razcvetel se je majnik Veliki oltar v Ljubnem, zlati tron Marije Udarjene, je bil ena sama šmarnica, toliko drobnega in prijetno duhtečega cvetja so natrgali otroci z odraslimi vred po bregovitih gajih okrog vasi svoji patroni v počeščenje. Prav ta dan je bil njen praznik, štirind-vajseti mali traven, god Marije Pomočnice, ki je petnajst sto enoinsedemdesetega leti pri Le-pantu turške barke premagala in skoraj vse potopila, kristjanom pa pokazala, da bi do takrat nepremagljive mohamedane brž ugnali, če bi se iz ljubezni do Kristusa krščanski evropski vladarji zavoljo oblasti med seboj ne lasali. Jutro je bilo jasno. Le tu pa tam je mirno plaval svetel oblak, da je poživljal povsem modro nebo. Od prvega svita prek vstalega sonca in še naprej je Iju-benski grič kar tonil v nepretrganem petju ptičjih zborov. S pesmijo in molitvijo so za vihrajočimi banderi in zibajočimi se prošnjimi križi — redkokateri brez njih — prihajali romarji po hribu navzgor na višavo, na božjo pot k čudodelni Mariji Udarjeni. Najbližji so bili izpod sosednjih gora, kakor procesiji iz Gorič in Preddvora. Iz Dolenjskega in Štajerske, iz Savinjske doline in Gornjega grada so bili prispeli že sinoči. Tri dni so hodili od jutra do večera, pa so kljub utrujenosti noč predre-mali, prepeli in premolili kar v cerkvi. In, seveda, hribovcev iz Selške in Poljanske doline tudi ni smelo manjkati. Navsezgodaj so že Poljanci z besedo pripote- govali, kar niso molili in peli, čez Jamnik in Kropo. Najkasneje opolnoči so morali iti od doma, da so bili že za svita pri Mariji Udarjeni. V Ljubnem je že od zgodnje- NOVE OBLIKE — Nova moda je dosegla tudi oblike očal, ki so za letošnjo pomlad enake za moške in ženske, kot kaže zgornja slika. • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO UMIVANJE IN FRIZIRANJE Puhastorkodraste in. valovite pričeske, visoke in mehke. Videli jih boste pri vseh modernih in elegantnih ženah — tako lepo — tako ženske—tako laskavo. $15.25 BARVANJE .................. $5.45 STRIŽENJE ______________ $1.75 LASULJE od $19.50 DELNA LASULJE ............. $8.95 Ob petkih, sobotah in pred prazniki stane friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več.. POSEBNOST LJUBKO NESTER CREME TRAJNO KODRANJE $4.95 Reg. 12.50 Dobite to najfinejše trajno kodranje, izvršeno po naših frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni. $15 VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE Vključno umivanje, friziranje in striženje. Dajte si napraviti to trajno kodranje, eno od najfinejših, dokler je na razpolago po tako nizki ceni. Strokovno izvršeno po naših izkušenih frizerjih v najlepšo in najmodernejšo naravno pričesko, ki se lahko Češe. Frizura bo lepa bo lepa tudi, če so vaši lasje suhi, sivi, beljeni ali barvani. Zajamčeno. $5.95 temeljno kodranje ali običajno VITA CREME TRAJNO KODRANJE Eno najdražjih, kar jih je $7.95 Reg. $20.00 HELENE CURTIS TRAJNO KODRANJE BREZ NAVIJAČEV JsJič navijačev, nič vlasnic, nič topiranja $10.00 nikoli več! vključno striženje AREAS EAST • Downtown, 781-3161, 406 Euclid • Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville Ctr. AREAS WEST • Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. • Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd. • Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Severance Center, 382-2600, 382-2569 • Parmatown, 884-6300 • Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305 o ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742, • Mentor, 255-9115, next to Zayre’s Lorain 233-8020 mn I ................. m ||^|| EVENING APPOINTMENTS ■iiimiiiw ■■■i—T NIČ NOVEGA POD SONCEM — Slika kaže Ford avtomobil T, opremljen za vožnjo po snegu po istem načinu kot moderni ‘‘snežni avtomobil”. ga jutra skoraj nepretrgoma potrkavalo in pozvanjalo. Donela je vsa zgornja Savska dolina daleč navzgor in navzdol, od Jelovice do Križke gore in Storžiča počez. Od kopnečega snega v Triglavu in na gorah med Kranjsko in Koroško motna Sava je v veselih valčkih poskakovala pod majavim ozkim otoškim mostom. V bližnjem Ud-nem borštu pa so v rahlem vetru potrepetavali vrhovi temnih smrek in jelovcev. NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM AMERIŠKO DOMOVINO ytrTTfv KOT DARILO ZA Materinski dan Naročite telefonično: 431-0028 Naročite pismeno: * * Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $...... Moje ime in naslov: ............................... GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers V blag spomin OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE IZDIHNILA SVOJO PLEMENITO DUŠO NAŠA PRELJUBA MATI IN STARA MATI Uršula Gartroža Preminula je v gospodu in se preselila v večnost dne 30. aprila 1959 V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, ^ ljubezen do Vas pa je vedno še živa v nebesih rajsko srečo uživaj v vsem našem življenju kot luč do svidenja na vekomaj, nam gori Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas. Žalujoči: FRANK in JOHN GARTROŽA — sinova JENNIE, por. ZOHA in FRANCES, por. LEONE — hčeri WALTER ZOHA in NICHOLAS LEONE — zeta VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio 30. aprila 1969. i ———M—P—M.U—■— —i-iiiiiniinTiriiniiir—r**- STARO IN NOVO — Bolgar v starodavni narodni noši skuša ujeti nastop skupin ljudskega slavja z modernim fotoaparatom.