»pMirione in abbonamento postale — FflittfJt plafian* ▼ Leto X., Št« 9« (»JUTRO* St. 55a) Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Ljubljana, ponedeljek marca 1942-XX Cena cent. izklj učno zastopstvo za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. S. Telo n it. 31-22, 31-23, 31-24 . 31-25 31 » Ponedeljska izdaja »Jutra« izh. s vsak ponedeljek zjutraj — Naro i se posebej in velja mesečno L 3.— Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano Ped e rose azioni aeree Grossi concentramenti di mezzi meccanizzati nemici attaccati presso Ga zala — EfSicacl bombardamenti dl Tobruk e di Malta D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 8 maržo 11 seguente bollettino di guerra n. 645: AttivitA di nuelei esploranti nei Sahara libico. Grossi concentramenti dl mezzi meccanizzati nemici sono stati attaccati a volo radente a sud di Hain Gazala da impor-tanli formazioni della nostra avlazlone. G ran nuniero di veicoli risulta danneggiato o distrutto. Forze aerce italo-germanlche hanno anehe bombardato le attrezzature belliche di Tobruk uel cul porto una pe-troliera e stata colpita e incendiata. Mal-grado la violenta reazione contraerea tuttl gli apparecchi hanno fatto rientro. In dueilo aereo un Gloster č stato abbattuto. Vivaci arJoni aono state condotte contro l'iso!a di Malta dove lmportanti obiettivi hanno sublto notevoll distruzioni. WM letalski podv gi Pn Gazali so bile napadene večje skupine sovražnih motoriziranih sil — Učinkovito bombardiranje Tobruka in Malte Potopljena ameriška nosilka letal Na ladji, ki so Jo napadli Japonski bombniki, ]je bilo uničenih 30 letal Tokio, 8. marca. s. Japonski glavni stan škodovala sovTažno nosilko letal, ki se je je objavil, da se je sovražna nosilka le- J vnela. Na ladji ie bilo razdejanih 30 letal. tal, ki so jo japonska letala 21. februarja —J----------—"" zadela z bombami severovzhodno od No- , ve Gvineje, potopila. Kakor je točno raz- ■ vidno iz fotografij, ki so jih posnela iz- ' vidniška letala, je bila nosilka letal sred- ! nje tonaže. Zgrajena je bila šele pred j kratkim. O priliki napada je bilo 30 le- : tal, ki so bila na nosilki letala, zažganih. ( Tokio, 8. marca s. Japonski glavni stan j j je objavil, da so japonska letala 27. febru- . arja pred otokom Balijem z bombami po- I nadaljnja dva hidroaviona sta bila zazga-na pozneje. Ladja se je nagnila na stran in — kakor vse kaže — se je pozneje potopila. Nosilka letala je bila srednje tonaže in zelo podobna drugi nosilki letal, ki je bila bombardirana in poškodovana 21. februarja v bližini Nove Gvineje. Ta draga nosilka letal se je potopila, kakor pričajo fotografije, kj so jih posnele izvidniška letala. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil jo I objavil 8. marca naslednje 645. vojno poro- ' fcilo: Delovanje izvidniških oddelkov v libijski Sahari. V nizkih poletih so znatne skupine našega letalstva južno od Hain Gazale napadle velike koncentracije sovražnih me-aniziranih sil. Veliko število letal jo bilo oškodovano ali razdejano. Italijanske In nemške letalske sile so bombardirale tudi vojaške naprave v Tobruku. V tobruškl Inki je bila zadela pt-trolej«ka ladja, ki se je vnela. Kljub hudemu protiletalskemu egnju so se vsa letala vrnila. V letalskem spopadu je bil sestreljen en »Gloster«. Intenzivno je bil napaden tudi otok Malta. kjt>r so bili važni objekti hudo razdejani. Boji na jugu Libije Rim, 8. marca. s. Poročila preteklih dni so iavila o akcijah sovražnih motorizira-r h oddelkov na libijskem jugu. Gre za r'egaullistične oddelke, ki so prišli iz Ti-bestija. da bi vršili motilne akcije. Ti oddelki so uporabljali avtomobile z lahkim oklepom tn precejšnjo brzino, ki so posebno pripravni za takšne akcije. Na ta način so mogli napasti nekatere sprednje postojanke v Hezanu. toda odločna in . h-rna intervencija italijanskih mobilnih ec« nic ie takoj končala to sovražno delovanje. Vrhovno poveljništvo je poslalo na to ozemlje saharske oddelke, ki so posebno pripravni za takšno uporabo, kakor je razvidno že iz njihovega imena, in ti oddelki so z lahkoto obvladali sovražne sile. Te so se rajši izognile spopadu; kjerkoli so mogle, so se umaknile z vso brzino proti jugu. drugod pa so jih naši oddelki premagali in napodili. Zajeli smo nekaj oklopnih vozil in nekoliko ujetnikov. Čeprav hudi peščeni viharji v teh krajih zelo otežujejo vidnost, je naše letalstvo podpiralo čete na kopnem in pripomoglo k uspehu, obsipajoč umikajočega se sovražnika z bombami in strojniškim ognjem. Eno sovražno letalo so presenetili med pristaianiem in ga uničili. Tudi na južnih ozemljih so naše libijske čete dobro na straži, pripravliene na vsak dogodek. in odbi jajo vsakršen - sovražni napadalni poskus. Kralj in Cesar med ranjenci Rim, 8. marca. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je včeraj dopoldne obiskal vojaško boln š-nico v Celiu. Pred bolnišnico ga je sprejel direktor zavoda z vsem osebjem. Vladar je pregledal posamezne oddelke in se je ustavljal pri vojakih, bolnikih in ranj-Mcih. Vladarjev obisk je napravil na n^e grobok vtis in z navdušenimi manifestacijami zvestobe in vdanosti so dajali izraza svoji hvaležnosti. EazSsraf nizozemske obrambe na Javi Japonske čete zavzemajo vedno nove postojanke šn bodo km&lia gropolnosna obvladale gclcžaj na oteku Fantastična divizija v severni Afriki Junaštva divizije „Ar2ete" v nemški luči Berlin. 8. marca »Nationalzeitung« ob javlja pod naslovom ^Fantastična divizija v severni Afriki« naslednje poročilo svojega vojnega poročevalca Hansa Vokerja: v Sedaj tu, sedaj tam, zmerom prisotna v puščavi. Ta njena okoliščina, da je vedno povsod navzoča, je vzrok, da so vzdeli diviziji »Ari e te c ime »fantastične divizije«. Med vojaki nemškega zbora v Afriki je znana kot divizija, ki je prestala vse preizkušnje Kjerkoli se pojavi, »Tomiji« vedo, da stoje nasproti sovražniku, ki ga ne gre podcenjevati. »Vedno naprej!« je geslo, ki je preželo vojake te divizije, od generala do najmlajšega bersaljerja, to je duh legi-jonarjev starega Rima. Divizija »Arietc« .se je dobro borila od prvega dne dalje, ko je posegla v operacije na afriških tleh. Imena, kakor Mekili. Sidi el Rezeg, Bir cl Gobi. Tobruk in Solum so neločljivo povezane z imenom te divizije. Ce se sedaj »Tomiji« zasledujejo, če so poraženi in se umikajo, pripada velik delež tega uspeha diviziji »Ariete«. General, star izkušen vojak, obdan od oficirjev, ki so se odlikovali v Abesiniji in Španiji ter v severni Afriki, oddaja svoje ukaze in povelja z živahnostjo Italijana in jasnostjo, spričo katere nI potrebno nobeno vprašanje. Svojim vojakom je za zgled in zanj gredo njegovi ljudj9 skozi ogenj, pesek in kamen. Sam pozna sleherno potrebo svojih ljudi >n je zmerom pripravljen pomagati jim. Kadar stopi mimo kolon bersaljerjev ln topničarjev, ga ljudje pozdravijo vojaško mirno, z njihovih obrazov pa odseva ponos spričo takega generala, ki jim načeluje. Tanki divizije »Ariete« so prebrzeli vso severno Afriko od Tripolisa do zadnjih zelenic v puščavi. Vojaki in oficirji so se izkazali pri vseh preizkušnjah. Mnogo jih Je bilo odlikovanih z železnim križcem in so ponosni na to, kakor so ponosni na svoje orožje. Vse njihovo življenje v puščavi se razvija v trupih jeklenih kol asov ali na njih. Na nekem tanku, pravi novinar, sem čital geslo »Suha jetra — trdo srce«. Suha jetra so zdrava ln trdo srce prenese vsako reč. Mnogo teh ljudi je bilo ranjenih, pa so se še borili, dosler niso prejeli ojačenj. Ognjeni krst so tanki in topništvo divizije »Ariete« prestali že v prvih dneh svojih operacij v Afriki. Možje so lahko ponosni že na tedanje prve uspehe, ko so likvidirali celo vrsto sovražnih tankov in eno angleško baterijo. Članek se zaključuje: »V Nemčiji govorimo o pehoti kakor o kraljici orožja. V Italiji je kraljica orožja vojska bersaljerjev. Povsod so spredaj, na tankih, v rovih, pri prodiranju s tovornimi avtomobili ali na motociklih. Vselej odločajo kot poslednji v bitki. Ne topništvo ne oklopni oddelki bi ne opravili ničesar brez njih. Majhna peščica bersaljerjev je s pičlim orožjem spomladi držala Ras el Medauo, prednjo trdnjavo nasproti Tobruku. Vztrajali so, dokler niso prišla ojačenja. Tanki, topništvo in bersaljerji, vsi pripadniki divizije, od generala do zadnjega moža, so pripravljeni za borbo, so preizkušeni vojaki, prežeti z borbenim duhom. Takšna je »fantastična divizija«. emško vojno poročilo 22 sovjetskih letal sestreljenih, 9 uničenih na tleh — V Tobruku potopljena tovorna ladja Vojaške naprave na otoku Malti so bile podnevi in ponoči učinkovito bom bar dl- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je c' '-jvilo danes naslednje poročilo: Na doneškem področju in na fronti vzhodno od Harkova so se ponesrečili mnogi napadi močnih sovražnikovih sil. Na drugih krajih so boji še v teku. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte se obrambni boji nadaljujejo. Pri lastnih napadalnih podjetjih so oddelki vojske ln orožja SS vrgli nasprotnika z več oporišč in so napredovali kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu. Sovražnik je pri tem izgubil mnogoštevilne ujetnike, med njimi dlvizijskega poveljnika, in nad 3000 padlih. V bojih v zraku so sestrelili nemški lovci 22 sovjetskih letal. Pri napadih na letališča je bilo 9 letal uničenih na tleh. V severni Afriki živahno udejstvovanjc izvidniških čet na obeh straneh. Nemška strmoglavna bojna letala so potopUa v pristanišču Tobmka e zadetki v polno tovorno ladjo s 3000 br. reg. tonami in tri splave. Nemška bojna letal« so v nizkih poletih poruftila na več krajih zapadno egiptsko železnico. rane- S finskega bojišča Helsinki, 8. marca, s. Včeraj zjutraj Je bil v Helsinkih letalski alarm, ki je trajal približno eno uro. Sovjetskim letalom je uspelo prodreti nad področje mesta *n cd-vreči rušilne in zažigalne bombe, ki so padle na severno periferijo, ne da bi povzročile žrtve m škodo. Poročilo glavnega stana oboroženih sil poroča-' Na vseh frontah običajni topniški ogenj. Finsko topništvo je obstreljevalo utrdbena dela m strojniška gnezda in jih obenem z dvema skladiščema streliva uničilo. Pehota je prepodila sovražne patrole. Na fronti pri Syvaeriju so b:li odbiti lo. kalni napadi, ki so jih izvršile skromne sovražne sile. V protinapadih je bil uničen en sovjetski oklopni voz. Finske letalske sile s0 nadaljevale razdiranje murmanske železnice na jugu Soroke in uničevale vlake ter blagovna skladišča. Finska protiletalska obramba je na ožini Aunusa sestrelila sovjetsko lovsko letalo. Finski lovci so v srednjem pasu vzhodne Karelije sestrelili 2 sovražna bombnika. Tokio, 8. marca. s. Z nekega japonskega oporišča na Javi poročajo, da so japonske kolone, ki so pričele prolirati iz Batavije proti vzhodu, zavzele Purvakerto ob železniški progi tik ob vznožju gorovja Gode. Drugi motorizirani oddelki japonskih sil prodirajo po nižini južno od Rembanga. Tokio, 8. marca. s. Iz Jave poročajo, da se je Japoncem po zasedbi Buitenzorga odprla pot iz Batavije proti Bandungu. Nizozemske čete, ki so se umaknile po tej cesti, so bile ločene od svojega zaledja. Med tem, ko so se razvijale te operac je na za-padnem delu otoka, so sveži oddelki japonskih sil sredi otoka prodrli do Sura-karte. kjer so bile .-.brane znatne sovražne oklopne sile. Bangkok, S. marca. s. Vesti iz angleškega vira kažejo, da je položaj na otoku Javi zmerom bolj težaven. Nizozemci so se umaknili iz Jokjarte in se je Japoncem posrečilo prekinit; prometne zveze na vzhodu od Surabaje, kakor tudi na zapadu od Bandunga. Jokjarta je železniško križšče. ki je le 16 km oddaljeno od južne obale otoka. Tam je tudi letališče. Jokjarta je približno sredi železniške proge med Su-rabajo in Bandungom. Računajo s tem, da se bodo o lločilne operacije razvile v neposredni okolici E.indunga, kjer se je že snoči čulo hudo topniško streljanje. Umik nizc^esnskih čet iz Bandunga Bangkok, 8. marca s. Vesti z otoka Jave poročajo, da se je začel glavni del sovražnih sil, ki so bile zbrane v Bandungu, že umikati proti jugu. Med temi silami vlada največja zmešnjava zavoljo č-mdalje sil-nejšega japonskega pritiska, zlasti pa zaradi silovitega in skoro neprekinjenega bombardiranja. Bangkok, 8. marca s. Iz zadnjih vesti radijske postaje v Bandungu in iz nadaljnjih poroč-1 z Jave si je mogoče ustvariti pregledno sliko o položaju, v katerem se nahaja to zadnje važno oporišče, ki je na otoku še v sovražnikovj posesti. Mesto, ki je bilo v pretekli noči v stanju stalnega letalskega alarma zaradi neprestanih japonskih napadov, pričakuje vsak trenutek dokončnega napada, ki bo zapečatil njegovo usodo kakor tudi usodo vsega otoka. V vladnih uradih in večjih trgovinah mesta sežigajo vse dokumente. Vtis, da se bliža odločilna ura, se opira na dejstvo, da so japonske sile že na pragu mesta in da v okolici ni bilo mogoče izvršiti obrambnih I naprav, ki so jih nameravali zgraditi v zadnji uri. Dvomljiva in celo nemogoča se i zdi tudi možnost, da bj se nizozemske in i zavezniške čete vkrcale na južni obali in 1 se umaknile v Avstralijo, ker so japonski letalski napadi popolnoma uničili pnsta-! nišče Tjilatap na južni obali otoka Jave. Uspehi japonskega letalstva in mornarice Tokio, 8. marca. s. Agencija Domei poroča, da je skupina japonskih mornariških letal bombardirala Tjilatjap na južni obali Jave. Pri tem je bilo potopljenih 5 izmed 7 ladij, ki so bile zasidrane v luki. Med pristaniškimi napravami in skladišči v pristanišču je nastalo mnogo požarov. Na bližnjem letal šču sta bili uničeni dve letali. Neka druga skupina japonskih mornariških letal je bombardirala Port Dar-win. Na letališču je poškodovala letalo tapa Lockhead in pet drugih lažj-h bombnikov. V četrtek pa so druga japonska letala ponoči bombardirala Port Moresby na Novi Gvineji. Tudi tam so izbruhnili požari med vojaškimi napravami, po vojašnicah in drugih poslopjih. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja letališča. Agencija Domei je objavila nadalje poročilo z nekega japonskega mornariškega oporišča, da so japonske vojne ladje potopile 23 sovražnih parnikov in zaplenile nadaljnje štiri. Te ladje so skušale prodreti skozi japonsko blokado v bližini obale pri Tjilatjapu. Potopljenih je bilo 7 velikih prevoznih ladij, 8 ladij manjše tonaže, med drugimi ena petrolejska ladja in dve pomožni križarki. Zaplenjeni sta bili dve pomožni križar ki in dve manjši tovorni laljL Ujetih je bčlo mnogo ljudi, med njimi 10 častnikov. Tokio, 8. marca. s. Japonsld glavni stan objavlja, da so japonske vojne ladje v času od 28. februarja do 1. marca v Filipinskih vodah potopile osem sovražnih tovornih ladij, med njimi 2000tonski parnik. Nadalje so potopile patrolno ladjo in nadaljnji dve sovražni vojni ladji po 2000 odnosno 800 ton. Tokio, 8. marca. s. MornariSki odsek glavnega stana objavlja, da je bilo od začetka vojne potopljenih 219 sovražnih vojnih in trgovskih ladij. Poročilo glavnega stana dodaja, da je bilo potopljenih ! 114 sovražnih vojnih ladij, 53 je bilo težko poškodovanih, 4 pa so bile zajete. Po-; topljenih je bilo 105 trgovskih ladij s ; skupno GOO.CftO tonami. 99 s skupno 302.000 ' tonami pa je bilo težko poškodovanih. V ( istem razdobju je japonska vojna mor-i narica uničila 1537 sovražnih letal, med ; t^mi 1076 na tleh. Med uničenimi zavez-i niškimi vojnimi ladjami je 7 linijskih ! ladij. Radijska pastama v Bandungu uničena Saigon, 8. marca, s Radijska postaja v Bandungu, ki je bila zadnje dni še edina postaja na Javi na razpolago nizozemskemu vrhovnemu poveljništvu, je včeraj ob 14. po japonskem času nenadno prenehala delovati. Sanghaj, 8. marca. s. Nizozemske oblasti so objavile komunike, ki pravi, da so bile prekinjene radijske, brzojavne in telefonske zveze z otokom Javo. Ameriški bombniki zapustili Javo Saigon, 8. marca. s. iz amer-škega vira se je zvedelo, da je eskadra ameriških težkih bombnikov pretekli teden zapustila Javo in da zaradi pomanjkanja lovskih letal, ki bi jo ščitila pri njenih operacijah, ni mogla več posegati v borbe na otoku. Neizpolnjene obljube Stockholm, 8. marca. s. Londonski dopisnik »Svenske Dagbladet« izraža svoje začudenje, ker je otok Java, ki so ga v Londonu še pred nekoliko dnevi smatrali za neosvojljivega, proglašen sedaj za dejansko že izgubljenega. Tisti, ki se sedaj najbolj nad tem pritožujejo, so Nizozemci, ki ugotavljajo z grenkobo, da niso prejeli niti enega izmed letal, ki jih v Zedinjenih državah niso samo naročili, temveč tudi plačali. Ponovna zagotovila, ki so jih prejeli, so bila zaman. Nekaj podobnega se je zgodilo glede ojačenj s četami, ki so jih obljubljali zavezniku Angleško priznanje japonske premoči Rhn, 8. marca s. Ves angleški t:sk posveča dramatične članke težavnemu položaju v Aziji. Nizozemska Indija je izgubljena, pravijo vsi listi. Nemogoče je boriti se proti sovražn:ku, ki ima absolutno premoč v zraku ne glede na to, da je po številu petkrat močnejši. Številni članki zagovarjajo pobudo, da bi se bilo treba boriti v Evropi s čim večjo odločnostjo, ker od evropskih bitk je odvisna usoda te vojne. Japonsko prodiranje na Timorju Tokio, 8. marca. s. Japonske sile, ki so zavzele Kupang, prodirajo sedaj vzdolž meje nizozemskega in portugalskega dela otoka Timorja. Nekaj nizozemskih vojakov je bilo ujetih. V Suju 120 km vzhodno od Kupanga, je bil ujet tudi neki nizozemski podpolkovnik. Čete domačinov, ki so bile v službi Nizozemcev, se predajajo Japoncem. Tokio, 8. marca. s. Agencija Domej poroča, da so japonske čete na otoku Timorju ujele nizozemskega vladnega komisarja in ga odvedle v Kupang. Podko-misar je bil ubit o priliki letalskega incidenta. Z letalom je nameraval zbežati na Javo tik pred prihodom Japoncev v Kupang, letalo pa se je pri startu ponesrečilo in razbilo. Na Filipinih Sanghaj, 8. marca s. Vesti s Filipinov poročajo, da je morala preostalih severnoameriških in filipinskih čet, ki so oblegane na polotoku Bataanu, zelo majhna zavoljo neprestanih japonskih letalskih napadov in pomanjkanja živeža. Številni filipinski vojaki, ki se vdajajo vsak dan Japoncem, izjavljajo soglasno, da skušajo Američani na vse načine preprečiti, da bi se razširila vest o padcu Singapura in o drugih najnovejših velikih japonskih zmagah. Japonci na otoku Mindor Sanghaj, 8. marca. s. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da so se oddelki japonskih oklopnih in pehotnih sil izkrcali v Kalapangu na otoku Mindoriu. Pomoč Avstraliji v ameriški propagandi Berlin, 8. marca. s. Medtem ko se sovražna propaganda igra s podrobnostmi o ogromnih angleških in ameriških silah, nasproti katerim naj bi se znašli Nemci, so v Washingtonu smatrali za oportuno, kakor ugotavljajo v berlinskih krogih, da objavijo odhod velikega ekspedicijskega zbor v Avstralijo. Neverjetno je, a vendar je severnoameriški vojni minister objavil, da je na poti po pacifiških vodah proti petemu kontinentu ogromen konvoj. Ladje so primerno zaščitene in so polno natovorjene s čet3mi in vojnimi potrebščinami. V zgodovini vojn je bilo kaj takega prvič objavljeno. Stvar si je lahko razlagati le na ta način, da je konvoj že prispel na svoj cilj ali pa še ni zapustil svojega izhodišča. V vsakem primeru si Stimson obeta, da se bodo Japonci premislili in da se ne bodo prenagljeno pognali proti Avstraliji. Njegovi propagan-disti gredo še dalie in napovedujejo, da bo morala Avstralija postati izhodišče za bodočo ofenzivo, v kateri bo Japoncem iztrgana ena postojanka za drugo, kar «o jih doslej zavzeli, in jim nazadnje prizadet še smrtni udarec. Vtis je tak, pravi vojaški sotrudnik »Reicha-t, da je vse to že prekasno. Ocea-j nia bi bila lahko postala tako oporišče, če bi bili Angleži v pravem času za to poskrbeli. V najboljšem primeru bodo lahko severni Američani le za kak teden ali mesec odgodili vse ono. kar se je že zgodilo na Malajskem polotoku in v Nizozemski Indiji. Preganjanje Japoncev v Ameriki Tokio. 8. marca. (Domei.) Na petkovi tiskovni konferenci sc je zastopnik japonskega informacijskega urada Hori dotaknil tudi postopanja ameriških oblavtev s pripadniki držav osii. Izjavil je. da izpričuje odlok ameriške vlado o odstranitvi podanikov osi in v Ameriki rojenih Japoncev z zapadne cba!e Zed:njenih držav »konster-nacijo' ameriških oblasti« zaradi! zadnjih zavezniških porazov v r^mor-K' bitki pred Surabajo in Batavijo. Naglasi! jc. da si je vredno zapomniti, da postaja preganjanje podanikov osi v Ameriki posebno kruto p<> vsakem vojaškem porazu zaveznikov, kar dokazuje, da skušajo ameriške oblasti s takimi ukrepi odvrniti pozornost javnosti od neuspehov na bojiščih. Hor ie naglasi!, da je še vsem v svežem spominu da s« ameriške oblasti takoj po katastrofi pri Pearl Harbouriu aretirale več sto civilistov osri pod pretvezo, da «re za člane pete kolone. Odtlej so amerirke ob lasni še večkrat odredile aretacijo civilistov osi. ki so' bili povsem nedolžni državljani in so bili aretirani pod tako nedolžnimi pretvezami kakor ie na primer ta. da so našli v njih avtomobilih zemljevide, fotografske ali radijske sprejemnike. Podvojitev davkov v Zedinjenih državah Berlin, 8. marca. s. ^Deutsche Allgemei-ne Zeitung« je objavila članek, v katerem razpravlja o severnoameriškem finančnem proračunu za to leto, po katerem bodo iz--datki narasli na 26 milijard dolarjev in bo od tega 18 milijard odpadlo na oboroževanje. List pravi, da se lahko predsednik Zedinjenih držav ponaša s tem, da je izmed vseh amcri.-kih predsednikov ameriškemu narodu naložil najtežja bremena. Splošni dolgovi Zedinjenih držav segajo že sedaj preko 60 milijard dolarjev in so se dvignili skoraj Za 10CK1 v času. odkar Roosevelt predseduje Zedinjenim državam. Glede na tak razvoj severnoameriških financ je umestno, pravi list, opozoriti na nekaj izjav, ki jih je podal Roosevelt sam 1. 1932 med volilno kampanjo. Takrat je dejal dobesedno: »Ce si kaka vlada ne prizadeva i omejiti izdatkov, pa povišuje davke, ki jih mora narod plačevati do skrajnih možnosti, in neprestano veča primanjkljaj, pač ni potrebno posebej uganiti, da je taka vlada na poti k finančnemu polomu. Za komentar k tem besedam je pač dovolj opozoriti, da bo po proračunu za 1. 1942-43 zvezni dolg v Zedinjenih državah narasel približno na 110 mili ard dolarjev. Po dosedanjih vesteh ima Morgenthau v načrtu, da podvoji direktne davke delavcev in uradnikov, kar bo nujno povzročilo poslabšanje njihovega življenjskega standarda. Potemtakem mora še zmerom delavstvo in krog malih vlagateljev nositi glavno breme Rooseveltovih vojnih financ. Roosevelt za svojo varnost Buenos Aires, 8. marca. s. Roosevelt je izdal dekret, po katerem nobeno letalo ne sme preleteti njegovega posestva v Hyde-parku ter večjega področja v New yorki državi. Ameriški vojni minister pred ostavko Buenos Aires, 8. marca. s. Iz Washing-tona poročajo, da so se v tamkajšnjih političnih krogih razširile govorice o bližnji ostavki vojnega ministra Stimsona. Kot kandidat za ta resor velja republikanski poslanec Wadisfordth, ki je znan le po tem, da je mož hčere zasebnega tajnika Abrahama Lincolna. Poslanec je star 65 let. V mladih letih se je kot prostovoljec boril v portoriško-španski vojni. V omenjenih krogih se širijo tudi govorice o bližnji ostavki državnega tajnika za zunanje zadeve Cordella Hulla, ki mu očitajo preveliko konservativnost in tradicionalizem, spričo katerih se ni znal prilagoditi dogodbom, kakor so nastali zaradi vojna Obnovite naročnino! Zunanje obeležje domskega procesa Zanimive podrobnosti o riomskem procesu je pred dnevi objavil nemšk: list i>Frankufurter Zeitung«, ki opisuje predvsem nekatera značilna nasprotja, ki opozarja, jo nase v sami razpravm dvorani. Last piše med drug-m: Leon Blum, ki je eden izmed glavnih obtožencev na tern procesu, je označil ri-omsko sojenje za »odvraten paraioks«, njegova označba pa je na mestu samo v smislu, ki ga sam ni imel pred očmi. že zunanji okvir procesa vpliva namreč paradoksno. Ustvariti so hoteli resno ozračje in temu pnmerno preurediti tudi razprav-no dvorano. Resnost zunanje opreme je prav gotovo ustrezala resnosti procesa, toda v zadnjem hipu so okrasili dvorano s predmet; iz davne preteklosti. Tako so njene stene pokrite z dragocenimi preprogami iz dobe Ludvika XIV*. Njihove tople barve z rdečimi in zelenimi odtenki se dobro prilegajo granatni barvi tal in zelenimi prti na mizah. Na teh težkih barvah se blesti na stenah 12 stenskih luči iz zlata in kristala, na stropu pa visi šest svečnikov v istem slogu'. Vsa ta oprava je dajala nekoč blesk na kraljevih prired tvah v Verseil-lesu, kar velja tudi za stole sodnikov, ki so zlsti z rdečo prevleko. Vse to je sicer prirejeno z velikim okusom, toda razprav-na dvorana se je z vso to navlako spremenila v malo gleda! šče, kar ša bolj poudarja oprema lož, rezerviranih za vlado in diplomatski zbor v desni steni dvorane. Zdi se skoraj, da smo v plesni dvorani; na razpravno dvorano nas spominjajo samo obleke sodnikov in o Ivetnikov . .. Vsa ta nasprotja zgovorno izpričujejo negotovost, s katero so se poklicani lotili procesa. Da bi preprečili zunanje učinkovanje starih, prebrisanih parlamentarnih retorikov, kakršni so v glavnem obtoženci, so v dvorani odpravili zatožno klep, ki je v francoskih sodiščih navadno na levi strani soeinega zbora, in so obtožence posadili na kateder pred sodnike same in sf-cer tako, da so s hrbtom obrnjeni proti »občinstvu«, ki ga tvori skoroda samo kakih 150 novinarjev. Ti so seveda zelo veseli, ko se obtoženci vsaj za hip — po stari navadi, ki se je ne morejo otresti — ozro tu pa tam tudi na levo in desno. Občevanje z obtoženo, se g-blje na meji med strogostjo Ln obzirnostjo. So'.išče jim je prihranilo tudi običajno policijsko nadzorstvo. Namestu poLcajev so v dvorane le civilno oblečeni polic.jski uradniki. Le v ozadju dvorane skrfce za varnost atraže, kadar pripeljejo oo tožence v avorano in jih zopet odpeljejo iz nje. Vel ka previdnost, s katero je bil proces pripravljen, je vplivala še na več drugih nerazsodnosti. Republikansko poprsje, ki je običajno v vseh razpravnih dvoranah v Franciji nameščeno nad sodnkovo glavo, je iz riomske razp ravne dvorane odstranjeno. To je končno tuli razumljivo, saj je z obtoženci v riomskem procesu dejansko obtožena vsa tako zvana »tretja republika«. Njeno utelešenje predstavlja v pivi vrsti Leon Blum. Zato so se hoteli izogniti novemu nasprotju, da bi »republiko sodili v imenu republike«, kajti po navodilih časo-psju v nezasedeni Franciji je treba prikazati riornski proces francoski javnost: v znamenju gesla: »Francija mora dobiti nov režim ali pa propade.« V čigavem imenu bo končno izrečena sodba v Riomu? Kip republike je sicer odstranjen, toda na njegovo mesto niso postavili slike maršala Petaina, ki je na primer že v večini fran-cosk h šol stopila na prvo mesto. Dosledno bi bilo samo to, kajti končno je maršal Pt-tain po novi ustavi izvor vse moči in v njegovem imenu bo končno izrečena tudi sodba. On je končno imenoval sodn:ke, on je dal navo lila za proces in on je celo izbral osebe, ki naj bodo obtožene, kakor jih je on že v naprej tudi obsodil. Po vsem te mse sodba lahko glasi samo še v tem smislu: Daladier, Blum, Gamelm, Guy la Chambre in Jacomet se zaradi pomanjkljive vojne priprave v Franciji od junija 1936 do maja 1940 obsojajo na...« Vojna m Nankmg, 8. marca. s. Poveljništvo japonskih sil na Kitajskem je objavilo pregled vojnih operacij na Kitajskem v letu 194!. Po japonskih podatkih je bilo lani ujetih nad 100.000 Kitajcev, še enkrat toliko kakor leto dni prej Iz poročila je razvidno, da je bilo lani zaplenjenega več orožja kakor v 1. 1940., a manj streliva. Iz tega zaključujejo, da se je dotok streliva iz tujine na Kitajsko v zadnjem čssu znatno zmanjšal. Nemško • gaiandž Efsis i gospodarski spsrszum Hsinkin«, a. marca s. Mandžurska vlada viada m nemško poslaništvo sta objavili skupen komunike, po katerem je bil podpisan sporazum, o nadaijnj h gisp>iarskih odnosih med obema državama. Pogodba ki je bila podpisana '4. septembra liko'. je potekla 31. oktobra preteklega leta. Odtlej so se zastopniki oo-jh vlad ^ugajali za njeno obnovo. Indija zahteva p&polsio neodvisnost Ženeva, 8. marca. s. Londonski poročevalec lista »Journal de Geneve« piše. da v britanski prestolnici z velikim zanima-njim pričakujejo izjave, ki jo bo vlada podala v bližnjih dneh o indijskem statutu. in pričakujejo, da bo zadevne predloge formuliral Churchill sam Ozračie pa je zelo napeto, kajti predsednik indijskega sveta Nehru je izrazil svojo bojazen, da britanska vlada ne bo ponudila zadostnih koncesij. Indijski problem, je pripomnil, se ne more rešiti drugače, nego da se deželi zagotovi popolna neodvisnost. Nehru je zahteval tudi sestavo neodvisne indijske vlade, ki bi prevzela vso odgovornost Prepssna spoznanja Rim. 8. marca s. V nekem nagovoru v Oxfordu je britanski notranji minister Amerv izrekel nekatere zaninvve ugotovitve, ki so posebno značiiine. če jih primerjamo z izjavami ki jih je podal pred kratkim ran. predsednik Chuchill Potem ko je namignil na nepripravljenost Anglije, ki je bila preveč konservativna in tradicionalistična spričo problemov ki se v sedanjem velikem svetovnem prevratu pojavljajo na obzorju, je Amerv dejal: »Smo na pragu svetovne revolucije in snno prisiljeni improvizirati organizacijo, ki so jo druge države uresničile že pred leti. Britanski imperij je napravil napake, da je ocenjeval svojo pomorsko silo kot nepremagljivo in da ni upošteval možnosti da bi se mogel nekega dne braniti pred mogočnim nasprotnikom.« V zvezi z indijskim vprašanjem je A m erv prizna! drugo napako britanske politike in je izjavili, da bi bilo danes, smešno upati, da bi mogla navadna politična izjava spraviti na plan milijone oboroženih in izvežbanih vojakov v deželi, ki jo je ta polit ka vedno zatirala. Tretji problem, s katerim se je bavil notranii minister je bil problem eventualne federativne zveze med Veliko Britanijo in Zedinienimi državami ali pa tudi z drugimi demokratskimi deželami. Amerv izpričuje kategorično možnost takšne zveze, češ da je neostvarljiva celo med samimi Anglosasi. Protivladne demonstracije v Mehiki Buenos Aires. 8. marca s. V Mehiki so se pričele demonstracije proti vladi in neredi. V Mexieu so dijaki priredili velike demonstracije Skušali so v sprevodu priti pred urade predsednika republike Cama-che. da bi zahtevali odstavitev prosvetnega ministra. Policija je nastopna s olinorr za solzen je. Prišlo je tudi do več spopadov, v katerih je bil ubit policijski podčastnik, ranjenih pa 8 dijakov. Atentat na guvernerja mehiške zvezne države Buenos Aires, 8. marca. s. Iz Mehike poročajo, da je bil na nekem političnem banketu izvršen atentat na guvernerja mehiške zvezne države Alfreda Zarata. Guverner je bil ubit. V zmešniavi. ki 1e nastala zaradi streljanja. nI bilo mogoče takoj izslediti atentatorja, pnlieija pa je vendarle aretirala nekega poslanca, ki je resno osumljen dejanja in ki je baje z avtomobilom nas?lo zapustil banket. V avtomobilu so našli avtomatsko pištolo in ;dva revolverja in večjo množino streliva. Bivši predsednik portugalske republike obolel Oporto, 8. marca. s. Bivši predsednik portugalske republike Bernardino Macha-do je zbolel za pljučnico. Njegovo stanje je resno. Anglsško«&olfševHka propaganda na Portugalskem San Sebastian, 8. marca. s. 2e večkrat je bilo govora o sodelovanju angleške tajne službe in boljševiških propagandistov na Portugalskem. Sedaj so odkrili, da so postali krajevni sedeži angleških in severnoameriških petrolejskih družb »Shell« in »Vacuum Oil« središče podtalne propagande proti portugalski vladi. Policija v Lizboni je aretirala mnogo portugalskih državljanov, o katerih so ugotovili, da so jih podpirali anglosaški petrolejski ma-gnati. Posebno senzacijo je zbudila aretacija barona Wile Albe, pripadnika stare portugalske aristokracije. Da so nekateri člani portugalskih plemenitaških krogov pristaši anglo-boljševizma ni redek pojav Sedanji načeln-ik poročevalske slu-I žbe lista »Exchange Telegrapha« je v Liz-boni grof Mafra, medtem ko vodi portu-| galsko sekcijo »Britisch Broadcasting i Company« v Londonu grof De la Vradio, čigar ime so navajali pred kratkim kot dozdevnega angleškega kandidata za por-! tugalski prestol, i ■ PreSsefdk madžarske vlade obolel Budimpešta, 8. marca. s. Min. predsed- | nik in zunanji minister grof Bardossy je i nenadno obolel. Po nasvetu zdravnikov se j je zatekel v bolnišnico. P^Save IJsmava i ^ Sofija, 8. marca. s. Dunav je pričel zlasti v svojem vzhodnem toku silno naraščati. Položaj je zelo resen. Oblasti so morale odrediti evakuacijo civilnega prebivalstva iz mesta Vidina. V severni Bolgariji se je med tem pojavil nov val mraza. Budimpešta, 8. marca. Dunav in druge manjše reke so na Madžarskem v zadnjih dneh močno narasle, čeprav so še zaledenele Na Tisi je led pričel pokati. Ponekod so ga začeli, razbijati z minami, zaradi česar se voda hitreje odteka. Zadnje dni je na Madžarskem močno snežilo in je nastala bojazen, da bodo reke kmalu prestopile bregove. Odbor za poplave je že izdelal potrebne ukrepe in vlada mu ie dala na razpolago kredit 150 milijonov jDengov. (Ultime notizie.) Hu£a zima v Albanifi Tirana, 8. marca. s. Zima je letos v Albaniji posebno huda. V vseh pokrajinah je ponovno zapadel visok sneg. Po nekaterih krajih ga je zamedlo po 1 m visoko, ponekod celo dva. Temperatura je padla na 20 in 25 stopinj pod ničlo. Tako n. pr. v Korčl in nekaterih krajih Kosovega polja. V Tirani, kjer malokdaj sneži, je zapadel štirikrat V gorah za Ti-rano je bil promet po mnogih dolinah prekinjen ali silno otežen zaradi snežnih žametov. Posebno težavne so bile prometne zveze s Kosovim poljem. Pristojne oblasti so ukrenile vse potrebno, da se je promet vedno znova takoj vzpostavil. Le zaradi tega se je lahko tudi nadaljevalo normalno življenje na Kosovem polju. Sedaj je promet med vsemi kraji v Albaniji normalen. Pomanfkanje tobaka na švedskem Stockholm, 8. marca. s. Na Švedskem se pojavlja čimdalje večje pomanjkanje vsakdanjih potrebščin. Občutno je zlasti pomanjkanje tobaka, ki ga nameravajo racionirati. Vse parke in javne vrtove v Stockholmu bodo izkoristili za pridelovanje povrtnin. Neznane celine na dnu morja Neki znani geolog je izjavil, da bi raziskovanja na morskem dnu nedvomno prinesla vel ka presenečenja. Da si lahko predstavljamo prostornost te neznane cone, je dovoli da pomislimo, da obsega kop-nina 42 miliionov ploščlnskih kilometrov, dočim ie zemlia pod morsko gladino velika kar 135 milijonov ploščmskih kilometrov. Z drugimi bese lami: Neznana zemlja 1e trikrat večja, kakor znana. In od tako ogromnega ozemlja mi ne vemo skoro ničesar ln ni izključeno, da res hrani kako senzacionalno skrivnost Marcev sneg je pobelil Ljubljansko pokrajino Ljubljana. 8. marca. Letošnja zima kar noče popustiti v svoji trdovratnosti. 2e smo mislili, da ji je odklenkalo, ko so nastopili mlačni dnevi z dežjem in brozgo. Toda čez noč se je ozračje spet ohladilo in dobili smo nov sneg. O marčevem snegu pravijo kmetje, da je siromakov gnoj. Vsekakor so kmetje druga leta tega snega bolj željni knkor letos. Snežna odeja je po deželi marsikod še zelo debela, ker je ni mogla do kraja odtaliti niti močna odjuga, najsi je trajala precej dni. Tudi v Ljubljani imamo po ulicah še cele kupe snega, čeprav ga mestni delavci pridno odvažajo. V soboto zjutraj, ko je bilo ozračje čez noč spet močno ohlajeno, je začela zima kazati svoje poslednje muhavosti najprej s tem, da nam je nasula nekaj babjega pšena, popoldne pa ie začelo kar znatno snežiti in je bila Ljubljana do večera že spet sveže pobeljena. Snežilo je potem čez noč in v nedeljskem dopoldnevu se je nalet nadaljeval. Dasi je nova snežna odeja znatna, vendar vemo. da bo tudi mar-čevemu snegu kmalu kraj. Ideološka zunanja politika Po nemških listih posnemamo, da je pred dnevi govoril v Hamburgu pied izbranim poslušalstvom poslanik in šef nemškega tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt o problemu: »Narodno-socialistična zunanja politika« Bistvo njegovih izvajanj ;e biLa osvetlitev Hitlerjeve ideološke zunanje politike, katere osnove so že v sami ideologiji nemškega narodnega socializma. Cilj tc po t ke je po označbi dr. Schmidta: »Z novimi sredstvi spraviri v soglasje življenjske potrebe nemškega naroda z željami drugih narodov ter tako ustvariti pogoje svobodnega in pravičnega miru.« Na zunaj se je ideološka zunanja politika tretje Nemčije pokazaia najprej v proti-kominternskem paktu, kasneje pa v trojnem paktu. Federativna zveza med Berlinom, Rimom in Tokijem. ki je nasprotna kolek-tivističnemu sistemu anglosakega sveta in njegovih privržencev, predstavlja osnovo novoga nacionalnega in socialno pravičnega svetovnega rtda. ki se prav sedati zmago vito uresničuje. Ko sc je sovražnik odločil za odkrito borbo, potrjujejo prav uspehi orožja združenih sil bLižmje uresničcnjje dosledno speljane narodno-socialistične zunanje politike, ki bo dala svetu nov obraz. Preiskava o atentatu na poslanika Papena Berlin, 8. marca. s. Iz pristojnega vira poročajo, da nemško vlado stalno obveščajo o uspehih preiskave, ki so jo odredile turške oblasti, da bi se dcgr.aJa odgovornost za atentat proti veleposlaniku v. Pa-penu. Z zanimanjem beležijo vest o nenadnem odhodu sovjetskega veleposlanika v Ankari v Moskvo. Ni izključeno, da je ta odhod v zvezi s preiskavo, ki so jo izvršili v sedežu sovjetskega generalnega konzulata v Ankari. Španski zakon o zaščiti države Madrid, 8. marca. s. Službeni list je objavil spremembe zakona o zaščiti države, s katerimi so bile poostrene sankcije za atentate na ministre, zastopnike oblasti in člane njihovih družin. O takih atentatih bodo sodila vojaška sodišča. Obenem so bile objavljene spremembe zakona o j politični odgovornosti. Preiskavo v takih t primerih bo vodilo redno sodišče, razprava pa bo pred posebnim sodiščem. Španski vrhovni poveljnik v Maroku Madrid, 8. marca. s. General Orgaz je bil imenovan za vrhovnega poveljnika španskih oboroženih sil v Maroku. Za načelnika štaba teh sil je bil imenovan general Juan Batista Sanchez. Madrid, 8. marca. s. General Juan Batista Sanchez Gonzales, generalni kape-tan na Balearih, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika pomorskih letalskih in teritorijalnih sil na Balearskem otočju. Bolgarski sodni postopek za zaščito države Sofija, 8. marca. Pravosodni minister je predložil sobranju načrt zakona, ki med drugim določa postopek v procesu proti obtožencem na osnovi zakona o zaščiti države, ustanovitev koncentracijskih taborišč in taborišč za prisilno delo, kakor tudi javno izvajanje smrtne kazni. V utemeljitvi zakonskega načrta je rečeno, da je to potrebno spričo sedanjega vojnega stanja. (Ultime Nozizie«.) Sofija, 8. marca. Vojaško sodišče je v petek obsodilo zaratdi protidržavnega delovanja 14 ljudi. Dva sta bila obsojena na smrt, trije na ječo po 15 let, 4 na ječo po 10 let 3 na 6, dva pa sta bila oproščena. (Gazzettino.) Radio Ljubljana PONEDELJEK, 9. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 1215: Prekov trio. 12.40: Duet harmonik Malgaj. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: I Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil I v slovenščini. 13 20: Orkester pod vod-! stvom AngeUnla. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: Lahka glasba. 14.25: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca — orkestralna glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pisatelja Marijana Lipovška. 19.: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Simfonično vokalni orkester ŠPORT Nova zvezda v boju za točke Juventua bi utegnila prekrižati račune najboljšim trem enajstoricani — ; o končanem XIX. kolu v diviziji A V borbah za točke v italijanskem nogometnem prvenstvu se jc pojavila nova zvezda — Juventus. Tn nodeije zaporedoma pobira ta enajstorica uspeh za uspehom in zadnjo nedeljo je celo vodilni Komi odvzela obe točki. Če je ta Juventus včeraj sredi Milana dosegla še svojo četrto zaporedno zmago, se bo še četrta enajstorica priključila trojici moštev, ki zdaj načejuje-o vrsrnemu redu v diviziji A. Ta situacija utegne poslabšati jx>'ložaj Rome. k' ie včeraj na svojih t'eh sprejela Genovo. pri čemer pa ni gotovo, d« je v tem srečanju l<»:}o cnaj«forica Bara ki je morala na gostovanje v Pc&caro. medtem ko &'a bila oba n lena najnevarnejša r i vala — Vicenza in i Padtjva — to pot angažirana v lažjih tek-i mah. in s»'cer prva na domačem terenu preti j Pratu. druga pa pri Roggian«. tako da je i precej verjetno da sta izvlekli ves izkupi-j ček. Sicer pa so bi'c večinoma tudi vse i osta'c tekme v trm drugem povratnem • ko'u važne d -vo'j. da jc gotovo vak mo ' "tvo nan.lo vse «ii!c za zmag i. Razpcicjena so na b:t!a t."k~Ae: Spezia-Alevndria, Pro Pifr'?-Cavan. t O ckoraj^n';h nvcdn?T-ln!h na<-t"^:h ;ta-' Hian«kih no*v"-i. Padova-Pr^to. Perv^ni-Vi-partiji včerajšnje devetnajste nedelje v le- ! renza. Ptsa-TTd:ne«»>. Farfulla-Fintnana. to'njem prvenstvu, od katerih bi utegnila j Brescia-Lurrhose in Riena-Novara. imeti velike koristi moštva ki so Romi za petami in sicer Venezia in Torino. Posebno zanimanje je veljalo tudi tekmama v Ber gamu in Firenci. kjer sta se za uspeh na tujem borili cnai*torici Livorna in rimskega Lazia. KakcT bi še v spominu, je vodila do zda; Roma s 25 točkami, takoj za njo pa sta bila Venezia in Torino s 24. medtem ko j v.čcn d^n za tekmo n-vih reprezentanc Tta-sta imo!a naslednja dva (Genova in Juven- i jn Hi—itcke. ki b^ se mo-aM o^ffr^ti tus) do zdaj skupno 20 točk. Podrobni sto- ' rod včerajšnjega ko'a je bil v ostalem naslednji: v Firenze: F?orentina-Laz'o (prva tekma se je končala rem s IU), v Genovi: Litru-ria-Ambrosiana (prva tekma se je končala z 2:1 za Ambrosiano). v Torim: Tori«n-Lovorno (1M», v Trir«(e;i: Trie^f na-Mo-dena (1:0 za Trertino), v Vonerii: Ven"^M-Nanoli (i:D. v Reriamu: /-'i RoV.nmi, Ita^Mn^Va fe jc p-eiMg^M kot ternrn 12 ar»-i1. to-M Hr-viti ni to "p n:sn o^fVvvorili Dokončno ie odrejeno to':ko. di h^do vse r*n-pnu rrl;*ran.fl me^in^-dna tekma med T^r-v :n ^-mlio' Tmko Ho ve M i'o zn dan 1?. arriM. če bo na tn termin tvr«t-»M hrvo^^ka noitruretn^ NTa <1 -in S a«- i V/-, irt—nli mM^n^ki reaveT^vt^ric1 Mi li ir ?n .M". ^7-"*-kc. bo prvcnst\-epi t.—o-. - 1 bržkone izveden n^^i^o m^tdi z ir'ptt za ona m-^tva ki bodo da:,a swe i*-a1ce v reprezentanco. Objave ! Lepe bessSe o športu ' Hrvatski kornoracijski minister dr. I.o\to Sušič je 26 februaria v svojem eksno^eju v hrvatskem državnem saboru posvetil tudi nekaj top'ih beved hrvatskemu šr>-ta in teVsne vzeo:e ie. da s krer;tviio tc'e^a in telesnega zdravja iači mnscl in duha. odločnost in hrabrost požrtvovalnost in disciplino, zavest in liubezen do domovine, s čimer vsem ustvari« patriote viteškega zna M M. ki so najtrdnejš' temelj na^-o^ne in državne zaiedn:ce V ustaški Hrvat^.ki je vse te naloge prevzel r,«l'ek za te'etno vzjo in Enort v ministrstvu za komoraciie ki posveča s^mio prvo skrb temu da bi pomravil težavne razmere v katerih jc živel hrvatski šport v času bivše države. Že v prvih desetih mesecih življenja nove države in osamosvojitve hrvatskega športa so hrvatski športn:ki v mnogih šnorH-nih panogah imeli zav;dljive uspehe velike športne VTednosti in mednarodnega Pomena. Z razumevanjem in pomočio hrvats.ke državne vlade bodo v bodoče lahko še bo'J razviMli vse svoje prirojene telesne in športne spo-sti Ob primerih velikih sosedov bosta Jport in telesna vzgoja tudi pri nas Hrvatih služila izključno vzgojitvi zdravih močn h :n sposobnih poko'jenj. duševno zavednih in značajnih. odločnih in krepke volje, ki re bodo zavedali svoje lastne moči m dolžnosti do svojega nahoda in države, da bi m"«!: vele j. kadar bo domovina zahte-vaM. vzdržati vse napore in težave ter opraviti svojo d"'šnois.t n«M>rcti n'ej.« Za hrvat'ke špo-tnike so te besede njihovega mnistra za komorac5'e najbolj mer.»-daino jamstvo za čim uspešnejše udejstvo-v?,ije na vseh terenih. Drcbiž po svetu Šved'k i svetovni rekorder na 1500 m Gua-dar Hagg. ki so ga pri atletski zvezi občutno kaznovali zaradi prestopkov prot- ama-' 'Jcim pravilom, se je v letošnji sezoni vrgel na smučanje in se prvič že izkaza! v tekmi na 11 km. v kateri je zmagal s čac*oTn 44:25 daleč pred ostalim? tekmeci Strokovnjaki so mnenja, da b: Hagg s primernim treningom tudi tukaj dosegel nadpovprečno ^orn'0 Italijanska nogometna reprezentanca je imela te dni svoj drugi poskusni trening v Fircnzi in je proti oiačenemu moštvu Fio-rentine zmaga.la kar z 12:0. PSo'a eden najmočnejših italijanskih napadalcev, je sam ustre'i.I 5 go(,ov. Mlada Hrvatska bo prvo mednarodno tekmo- v nogometu odigrala 4. junija proti Madžarski v Budimpešti Svetovni smučarki prvak Dahlqui«t ie pri švedskih smučar4c'h prvenstvih na 30 km zmagal v času 2:'VS-54 Na nao'edn;; m^ sta se plasirala Nils Persson in Holger Hiigg loeff. Predsednik mfldž.ar«rke p1 a va' n e zveze je poslanik Niko'aj Horthv mMjš',. k' zastors madžarsko vlado v Braziliji Čenrav jc m'adi madžarski dip'omat daleč od d<>n7 vine. se vendar živahno zanima za vse delovanje svo:e organizacije. Na vzhodni fronti je nadel nemški nrvak na 10.(X)0 m Toni Haushofer iz Mo-aVc i. Cenik za zelenjavo in sadjč št. U veljaven od 9* imarea Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 194i-XIX naslednje cene v prouaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so na,is rna.ne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sied, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. (Prvo navedene cene veljajo za kilogram blaga v trgovini na debelo, druge pa cene v trgov ni na drobno.) Česen 8.50, 9.50; rdeči korenček 3.65. 4.35; karfijola 3.85. 4.45; čebula 3.15, 3.75; solata (endivija, zobčasta in navadna) 3.75. 5.—; radič rdeči 1. vrste, goriški 7.20, 8.—; radič rdeč 2. vrste, vipavski 6.20, 7.—; zelena (glavice) 3.65, 4.05; špinača 4.90, 5.30; pomaranče I. skupine, 1. vrste (2. vrste) 6.05 (5.30), 7.05 (6.15); pomaianče II. skupine, 1. vrste (2. vrste) 5 20 (4.70), 6.10 (5.50); pomaranče III. skupine, 1. vrsta (2. vrata) 4.80 (4.45), 5.70 (5.15); fige suhe v celofanu 9.90, 10.95; f ge suhe v košaricah 9.10, 10 50; limone I. vrste (15 cm obsega) stot 327.—, komad 0.40; limone II. vrste (nod 15 cm) stot 277.—, komad 0.35; jabolka I. vrste 6.50. 7.40; jabolka H. vrste 5.85, 6.65; mandarine I. vrste 4.85, 5.65; mandarine II. vrste 4.45, 5.10; orehi Sorrento 12.—, 14.15; orehi navadni 8.40, 12.10; krompir domač (pn kme.u) 1. 1.30; kronipr za seme »B n:je« 1.50; k om-pir za seme ostalih vrst 1.30. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renetke. chalpagne, Grafensteiner, Morgenduft, Jo-natan, VVagner, Star, Imperatore. Abbon-danza, Sergenle, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označijo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešan v prodajnih prostorih na dobro vidnem mes-u ir. velja — izvzemši domači krompir — It za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cen ka. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno o lobreno od V.eokega komlsarijata. 6. Kršitelji tega cen ka se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja JX^2-XX in ostalh zakonitih preop;sih. Ljubljana, dne 5. marca 1942-XX. Visoki Komisar: Emiiio Grazloli Maša zadušnica za g. Slavom Kolarjem. trgovcem in posestnikom, bo darovana danes, v ponedeljek zjutraj ob 8. v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Li>tn'ca je bila izgubljena v soboto zve-Ser v Ulici 3 maja odnosno v Prešernovi ulici med delikatesno trgovino Janez ln tremostovjem. Najditelj prejme večjo nagrado, ako jo odda v upravi »Jutra«. Naše flefelišče DRAMA Ponedeljek, 9. marca: Zaprto. Torek, 10. marca ob 17.30: Rokovnjači. Red Torek. Sreda, 11. marca ob 17.30: Voda. Red A. Četrtek, 12. marca ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red B. Abonenti reda Torek bodo imeli v torek ob 17.30 predstavo Govekarjeve dramatizacije »Rokovnjači«. To delo je postalo v teku let nenavadno popularno in pomeni v pravem pomenu besede slovensko ljudsko igro. Visoko število repriz, ki jih je dosegla letošnja vprizoritev, pr ča, da zgodba o usodi rokovnjaškega poglavarja Nandeta še vedno ni izgubila svojega prvotnega mika. Vombergarjevo »Vodo« bodo igrali v sredo ob 17.30 za red A. Ta zabavna satirična komedija z veseloigro razkriva težave okrog zgraditve vodovoda. Junak komedije je vsa vas. Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človeške slabosti: ničemurnost. častihlepje, trmo. ki so krive, da živi vas v zdrahi. Zvijače kiparja Koprive pripomorejo vaščanom do vodovoda. OPERA Ponedeljek, 9. marca: Zaprto. Torek, 10. marca ob 17.: Sveti Anton, vs h zaljubljenih patron. Red B. Sreda, 11. marca ob 17.: Don Pasquale. Red Sreda. Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli v torek ob 17. za red B. Zasedba: 2upan Matijc-Zupan. Lenka-Barbičeva, Hela Fieldova-Japljeva. Tino Kiement-B. Sancin, Riba-M. Sancin, Pavel Tomc-Janko, Maruša-Poiičeva, občinski sluga-J. Rus, godec-S monč.č. Dirigent: r. Simoniti, koreograf: inž. P. Go-lovin. Prvo Gluckovo delo na našem odru. Ch. W. Gluek, skladatelj iz dobe baroka, slovi v zgodovini operna tvorbe kot reformator opere v zvrst dramatske opere. Fo velikem številu del, ki j h je komponiral v tradici-jonalnem italijanskem opernem slogu, je bil »Orfej in Evridika« njegovo prvo reformno delo. Našo uprizoritev tega dela so pripravili: dirigent Zebre, režiser Debevec, zborovodja Simoniti, koreograf Golovin in inscenator inž. Franz. Evridlko bo pela Vi-dalijeva, Orfeja-Golobova. To bo njen prvi veliki nastop v tekoči sezoni, v kater, smo jo doslej slišali kot Maddaleno v »Rigo-lettu« in Katro v »Prodani nevesti«. Razen omenjenih glavnih partij nastopajo ie Amor in opem- zbor in balet. Opera je zunanje boli statičnega značaja, vsa dramat-ska razg banost je v izrazu in čustvovanju. Vprizoritev tega dela bo za ljubitelje Glu-ckove glasbe pomemben gledališki dogodek. Popotni doživljaji na Mfndanau Isola Mindanao di notte — Noč na otoku Mindanao Vi line. dovj po 1 zor: ali vzb< vre, globoko mednje rezane do- :..eče reke. nedotaknjeni pragoi-. pčna savane, porasle s tra-'.'•• " rr.ož — takšen je Min-južni, drugi največji otok ipini. Znan je po svoj h kačah in :n:h ]-."':<-;:h. ki z občudovanja :• -r:-.--'no vnemo trebijo te kače, ?h, ki žive po istih navadah in na-sr n;:hovj predniki pred dvemi mi tisočletji, in po ženah, ki so po h pojmih najlepše v Aziji. V glavnem mestu Zamboanga. glavno mesto Mindanaa. je ■ravo : m rikansko mesto z asfaltiranimi cestami iel tičniki, neskončnim številom avt blestečimi svetlobnimi re- kla: ;ami. Če popotuješ štiri km od mesta, iivjine. Gora Apo je 3300 metrov visoka, njena soseda na jugu. Ma-ln manj nedostopna. Med obema tema gorama prebiva v neskončnih gozdovih človeški rod. močan, odporen, ne-- : :?nni ki so bili od nekdaj Meni' gospodarji otoka, sj niso bel . ■■•■ za "an svoi h nalog — sedeli .-.ngi in puščali vse drugo v • ;čini na se niso br\eali zanje. • ' ; -i'< davkov in so se držali svo-'h. prnstar;h zakonov. Ameriški r :*,' In policisti si nikoli niso upali ■niščlno dežele, čeprav so prebival-•■>ov~em dobrodušni "n miroljubni. Od .'asr do časa — dneve določajo čarovniki h _ pa 7an1anola oeeni na vrhovih gora ter skl'čf» ljudi k skrivnostnim ver-•rcmoni.iam in veselim praznikom, -/-'n ■•en? z okrutnimi nasladami. žesaske so draga reč I etn 1937 se je na Mindanau izkrcal šve i. !:: zdravnik dr. Linder. najel na obali : :aj n' -seev in se odpravil v notranj-Sprejem, kj ga je bil deležen pov-sod, ga je presenetil, zakaj ljudje so ga :>. '. z ljub : v >stmi. čeprav po mno-vaseh še niso videli belega človeka njim. Od vsega početka je postal v' : rcn na družinski red in strogo moralo, ata med ženami in dekleti doma-e nov. Ko je svojega prvega vodnika Guingaoga, starejšega moža povprašal o tem je dobil odgovor: — Ženska ima pri nas v: veljavo in ni lahko priti do nje. Kolikor sem slišal, je odvrnil dr. Linder. c !■ n k o tud; na Mindanauu kupiš ženo. — Da, Je odvrnil Guingaog. toda kupna cena, ki io ponudiš, še ne odtehta vsega. Ce si ogledaš naše zakonce, boš opazil, tta so r. Oehni in slabotni možje brez žena. Svatbeni fresssaik Nekaj dni pozneje je dr. Linder na voo n.kov nasvet obiskal ženski praznik ob Linguasanskem jezeru. Ko je s svojimi spremljevalci stopil iz gozda — bilo je ponoči — je opazil ogromni ogenj vrhu Magola in začul klice po kočah, ki so vabili na prazn k. Pokrajina je bila dotlej skoraj izumrla, zdaj pa je opazil zmerom nove skupine mož in žena, ki so veseio :tele jezeru Ob globokem zalivu na sever t: i bregu so se prijahači zbirali v velikem taboršču in deloma pod milim nebom, deloma po kočah, ki so jih v naglic; pripravili, čakali pričetka. Okrog poldneva je dr. Linder prišel do jezera. Pred zalivom se je kopalo kakšnih stu mladih žena — bile so gole in so v vodi uganjale vsakovrstne norčije. Kljub njihovemu razigranemu smehu pa je ležala neka napetost nad vsem — na bregu so čepeli gledalci in strmeli na kopajoča se dekleta. Na drugem koncu Je pred svetlo-rdečo bajto staio nekaj starih mož. — Na lepem pa se je — vse skupaj se je odigralo z divjo brzino — mlad mož. prav tako čisto gol. vrgel v jezero. Planil je naravnost med dekleta, ki so se kričaje razkropila, on pa je hitel za eno samo, ki mu je skušala uiti, a jo je po kratkem lovu vendar ujel. Dvignil jo je iz plitve vode, jo naložil na ramo in v velikih skokih po vodi h.tei proti rdeči kolibi ob koncu zaliva. Iz vrste gledalcev se je tedaj izločil starejši mož in prav tako v skokih po bregu odh tel proti koči. V desnici je vihtel velik nož. kj se je svetil v soncu. Bil je oče dekleta, ki ga je bil odnesel mladi mož — Mladi mož je bil mcčan, a njegovi gibi so postajali slabotnejši bolj in bolj. Oče dekleta, kj je tekel po bregu, je to očitno opazil in se je živo podvizal. Mlad; mož v vod; je imel samo še štirideset, trideset, dvajset korakov do koče.. Tist' mah je oče dekleta pridirkal do bajte, položil roko na nizko streho in nekaj zakričal M"?.dj mož je sred-: teka obstal in spustil dekle v pl 11 -ko vodo. Sla je proti koči. on pa ji .ie r.'e-dM povešene glave s počasnimi, trudnimi koraki. Ko .ie stopil pred nienepn r.čp-.i. je starec dvignil nož. in mu ga do ročaja porinil v srce. Tudi Sargao se |e hotel oženiti Spremljevalci so Švedu obrazložili vso stvar: Vsak oče na Mindanau ima pravico da z možem, ki se poteguje za njegovo hčer teče za stavo. Ce oče prej doseže kočo kakor mladi ženin, ima pravico, aa ga usmrti. Ta tekma se kajpak ne izteec zmerom tako tragično, kakor je dr. Linder videl v tem primeru. Ce je ženin očetu všeč, bo nalašč v teku zadržal korak in dopustil, da bo mladi tekmec prvi dosegel kolibo. Mnogokrat tudi dekle poseže vmes ter preprosi očeta, da mu poki on. življenje in hčer. Tokrat je bilo pač vse proti nesrečnemu mlademu možu. — K«, je drugo jutro dr. Linder hotel s svojim spremstvom odpotovati, mu je Guingaog izjavil, da lahko šele opoldne krenejo na pot ker se je eden izmed nosačev. Sai-gao, odločil, da tudi zase izbere dekle, m stara navada je. da mu pri tem nihče ne sme stavi jati zaprek. Dobrodušni Sved se je odločno uprl tej nameri, češ. da svojega nosača ne bo pustil tako 1ahkomiseniw tvegati življenje in Je takoj kremi proti zalivu, da sam govor: z razsodniki. Dr. Linder je odpotoval Preden pa je dr. Linder s svojimi spremljevalci prišel na mesto, se je Sargao ze vrgel v vodo zajel mlado, izredno lepo dekle — kazalo je, da ji Sargao ni neprijeten — zavihtel si jo čez ramo m začel teCi proti koči. Med gledalci na bregu je Sargao užival očitno precej simpatij, zakaj podžigali so ga z vedrimi vzkliki. Dr. Linder, ki je bil vendarle v skrbeh za svojega človeka, se je sam spustil v dir, a ko se je čez čas ozrl. je videl, kako starejši mož z nožem v roki teče za njim. V trenutku je razbral, da oče dekleta s tem ženinom ni zadovoljen. V naglici je presodil, da bo Sargao po vsej priliki izgubljen, zakaj mož na bregu je bil hitrejš h korakov. Čeprav se je zavedal nevarne igre. se je dr. Linder sunkoma ustavil in možu za seboj podstavii nogo. Dr. Linder sam je bil močan in neustrašen in že se je pripravil za spopad. Ko je mož z besnim krikom padel po tleh. so se vsi možje na bre-eu glasno zasmejal:, a ko se je pobral, je še z večjo hitrico p'anil dalje. Toda pri koči ga je čakal Sargao s svojo lepo nevesto pod roko. Dr. Linder je bil sicer vesel, da je na ta način pomagal svojemu no-saču, vendar so mu bili vsi ti običaj: kaj malo po godu in takoj nato je odpotoval. * Zdaj je Mindanao v japonski posesti. Povsod, kamor pridejo, imajo Japonci prt-cej drugačne metode v ravnanju z domačini kakor Američani. Tako bodo brez dvoma tudi na Mindanau kmalu odpravili morilske. narodu škodljive svatbene običaje, kar bo prebivalstvu samo v korist. Zn&g-Bvlta ppsiBsUia tcspmkm le£s2a V vojni na Daljnem vzhodu ima japonsko zračno brodovje odločilno vlogo- Potom ko- je unčilo ameriške in angleške bojne brodme. se jc pcOnižiaj očitno zasukal Japoncem v prid. Svojo izvežbanosft in uspehe pa je japonsko letalstvo dot e d'n z vztrajnim vežhaniem o čemer pripoveduje admiral Matsunaga nekatere podrobnosti. japoevki mornarici jasno, da usoda cesarstva zavisi od njene o.lloenositi in pripravljenosti. Amcrvka pacif;ška mornarica se je trti tc !c:i ko se ie začela vojna, vrnila nazaj v pristanišče Pearl H rbour. Posadke na ladjah bile brezskrbne in so ugodnega večera ležale v gl obrnem snu. N.hče ni tnisflil na jap-jn- ';i na~ad. kajti čez Havajsko ot č-j ic je divjal močan vihar z dežjem in nizko ležeči oVski so ovirali vsak razgled Ne- Havajska katastrofa bi s« n kdar ne zgo- j parijlvonti in nepr'pravl:eno-»ti je dalo podila. če bi Američani poznali viteški duh. ■ vo-J dejstvo, da vsi ameriški mornariški k' navdaja japonsko mornarico. Ko je ame- strokovnjaki smatrali napad na Pearl Har-rišlca vlada med washingtonsikimi pogajanji bour za nemogoč. Zato ni presenetljivo sli-vse japonske predloge zavrnila in ceio na j šati. da so ameriški mornarji v nočnih sraj-na:težji način užalila japonsko čast. je bilo cah skakali iz postelj, ko s? ie začel uniče c l valiti napad Japoocov na na^norfnoJSo" riško pomorbko trdnjavo na Tihem morju Japonsko mornarico letalstvo je po zaslugi sivojega trdega šolanja sposobno pn vsakem vremenu stopiti v akcijo. Razen j tega so bili vodje oddelkov, ki s» jih izbrali i za ta napad, do podrobnosti poučeni o ran Pivih točkah obrambe Pe-iri Harboura in •> slabostih ameri"ke mornarice. Tako se je ( zend >!o. da je le malo tornedov zgnvilo svo^ j smoter. Zadetki so bili tako točni, da jc več j torpedov zaporedoma na if.tem mestu za- j delo bojni brod. tako da se ladja s si'no eksplozijo razletela. Pri angle"kih napadih na nem ".ki bojni b"Od »Bismarck« s»> torped-na letala zadela Iad.;o z devetimi torpedi, toda »Rismarck" na borbeni sposobnosti ni dovti izgub'1. Se'e torptda s te/kc križark" ■»D^rsc-bim« »R-sr-a^cka« tako ranila d i se je čudežna nenvka ladja p.>top.i,la. Pri Ha\-ai'h pa je hi'o uničenje kljub naitezjim niko.'nostim do»cJino izključno z letali im v zelo k^tkrm času. Seveda so ime'a Kxr-peda in bmmbe. ki "> jih ugrabiJa|,; .lapmici j pri napadu na Pearl Harbour, večjo eks- , plozivno moč kakor jo ima to orožje bri- j tanske mornarice Ko imamo pred očmi japonske usmehe. ne smemo nikdar pozabiti da je japonska mornarica skozi dolco d^4>o let imela trdo šoflo ki je zahtevala več kakor 15.000 mladih častnikov in mornarjev za žrtve Posebno po vashingtonski konferenci so bile vse sile osredotočene na ir\-cžban ;e moi-nariškega letalstva. Tri;c naiKolj«i vodje torpednih letal. kapitana Himbavashi in Ono ter major Komaki. so takoj v začetku ustvarjanja mornariškega zračnega brodovja pri \rajah žrtvovali si\-o;e življenje za napredek japonskega Ieta'stva. Leta 1930 Je imela japonska mornarica velike manevre pri otr.ku Saishu Sedanji pm-e1 i n ;k mornarice admiral Jamamoto je bi! takrat kapitan nosilke letal »Akagi« Jaz sicm bil njeffm' adjutant — pripoveduje admiral Matsunaga — in jasno se spominjam skrbi polnih ur. ko smo pri najhujšem viharju — instrumenti so kazali jakost vetra 11 — čakali na po\-ratek 30 torpednih letal. Bilo je temno in nobeno letalo se ni vrnilo. Od časa do časa smo dobivali radijska poročila: »Imamo samo še za 15 minut goriva« ali »Lahko samo še pet minut letimo«. No siilka letal jc spuščala rakete v zrak. iskala z žarometi na vse smeri in s poilne paro vozila nasproti pO'ož a ju. kier so bila letala. Toda vse je bilo brezusp-ešno. Letala so se potopila in na morski gladini smo našli le nekaj trupel. Najtežja naloga za pilote letal, ki jih nosijo ladje, je povratek na krov. ki predstavlja samo tristoti del prostora na normalnem letališkem pristajališču. K temu se pridružujejo še težave zaradi neenakomernega premikanja ladje in posebno še nočno pristajanje pri zastrtih svetilkah Ko je leta 1923 stopila v službo prva japonska nosilka letal je le en edini častnik japonskega mornariškega letalstva brezhibno sipet prisital na ladji. Bil je to nadpornčnik Kipa iz čigar šole izvirata oba najuspešnejša torpedna letalca poročnik Kamai in poročnik Babastam. Neverjetno velikokrat mora startati in pristati letalec, ki hoče pri vsakem vremenu pri divjanju tajfuna in pri ubiiajoči tropski vročini podnevi in ponoči znati upravljati torpodno letalo Možje, ki so napadli Havaje, so bili izbrani med najboljšimi torpednimi letalci, ki so svojo nevarno nalogo opravili s točnost; o in sigurnostjo ure. Pri napadu na oklopnico »Princ of Wa-les« so se torpedni k talci spustili tako nizko nad valove, da jih protiletalska arti-lerija ar.glekega bojnega broda ni mogla dobiti na muho. Bojni brod 4e dobil že več torpednih zadetkov, preden so protiletalski topovi bili usmerjeni na nepričakovano nizko leteče cilje. Da bi bolj sigurno zadevali so sc japonski letalci spuščali tik nad ladjo da mnogi niso mogli več okreniti letala ani-p-k so morali leteti čez jambore »Princ of \Valesa«; pri tem so obstreljevali posadko s strojnim ognjem Pri torpednem napadu na malajski obali so bili pogodki povprečno boljši kakor kdaj koli prej na manevrih. Japonsko mornariško letalstvo je takoj v začetku vojne doseglo važne strateške odločitve. ki so omogočile, da so bila važna ameriška in angleška oporišča drugo za drugim zasedena ali uničena in da v doglednem času Japonska ni dosegljiva od nobeneffa sovražnika. Neposreden napad amcri-ke mornarice čez Pacifik je skoraj nemogoč Na severu so nedotakn;ena še oporišča na Aleutih, Dutch Harbour in Parskava toda japonsko mornariško letalstvo bo skrbelo za to, da tudi od tam sovražna letala ne bodo nikdar mogla startati za napad, čeprav jim bo letna dob« to dovoljevala. TO NI NIKAKA UMETNOST »Človek božji, ali ste fe spet pijani? Poglejte mene. Sem zmerom trezen In čea moje ustnice 5e ni šla nikoli niti kapljica alkohola. »In s tem se bahate? To vendar ni umetnost: ostati trezen, če nič ne pijete!« O ženskah v fftibeznl ln zakonu ClCT o Vesela zgodba o malem oglasu Nekoč je prišel k meni prijatelj Evgen in m. razburjeno rekel: -Dober nasvet mi moraš dati!« >Nikakor ti ne morem ustreči«, sem se začel braniti, »če bo nasvet dober, se ne boš po njem ravnal, če bo pa slab, bom pa seveda jaz kriv.« »Poslušaj!« je nadaljeval, ne da bi se bil zmenil za moj ugovor. »Izgubil sem listnico. Precej denarja je bilo v njej in moj potni list. Jutri zvečer bi moral od-pc' o v s ti z ženo — kaj zdaj?« »Povej ženi1« To ni nasvet Prav zaradi tega sem se obrnii nate. Ker žena ne sme zvedeti, da se T* listnico izeubil.« v Ali si že dal v časnike?« :v.\'e smem Kc bom jaz v uradu, utegne krU, ženi listnico oddati, in če najde ona fotografi "i o . .« »O . zciaj te pa že razumem! Daj v liste, naj najditelj izroči listnico meni« Tudi besede .listnica' ne sme biti v oglasu. Moja žena prebere vse oglase od prve do zadnje črko in bo takoj slutila. ker je pač ženska . ..« Narrnila sva se nad beležnlco. premiš-liaia ure in ure. in šele ko sva bila že na zadnji strani sva imela sestavljen naslednji oglas: »<> mi znana oseba, ki ml je snoči nekaj ukradla ukradenega pred-rr>ora ne vrne dane« na molem itnnovar.m v Gosposki ulici št 31. prvo nadstropie. levo, bo Imela opravka s policijo.« Ob osmih zjutraj sem bral oglas v listih, ob pol devetih je že zazvonil zvonec na mojih vratih. VstopP je mož sumljive vnanjosti, privlekel iz žepa zlato uro, jo položil na mizo in zamrmral: »Tu jo imate. Sicer pa to nisem jaz, ampak moj tovariš ...« Hotel sem ga opozoriti, da ne praznujem ne godu, ne rojstnega dneva, pa je prehitro izginil. Bila je lepa žejna ura-budilka in znotraj na pokrovu so bile vrezane besede: Dar Njegovega Veličanstva afganistanskega Emirja. Komaj sem spisal pismo, ki sem se v njem emirju zahvalil za dar in mu obljubil, da mu posvetim prvo svojo knjigo, ki jo izdam, že je spet pozvonil zvonec. Majhna deklica, bosa. skoraj v cape oblečena, je stala pred vrati. »Ta zavoj moram oddati tu«, je rekla in šla. Zavoj ie bil prevezan na vse mogoče načine ' ln vselej kadar sem že mi?Hl da eem našel pravi vozel, sem videl, sem se zmotil. Bil sem že sit razvezovanla. Prerezal sem vrvico in privlekel lz papirja "mitološko bitje brez noge in listek n? katerem 1e bilo napisano, da ie noga že prej manjkala. Res Je bila temu kipu odbita leva noga, a vzlic temu bi ga bil še lahko poklonil kakšni prijateljici za poročno darilo. Kaj je prav za prav kazal kip? Venera ni bila. ker drži Venera zmeraj roke v bokih. Po laboclu bi bil lahko sklepal, da je Leda. Labod je pa utegnil biti tudi r-v. in potem bi bila ta boginja Junona. Labod, ali kar je že bil ta ptič. se umetniku ni prav posrečil. Lahko da je bil labod sova. potem bi bil to kip boginje Atene, vprašanju, je pozvonilo tretjič: Ko sem premišljeval o tem zoološkem Vstopil je mlad gospod, tak. kakor bi bil pravkar ušel lz policijskega albuma, s cigareto v kotu ustnic in z rokami v hlačnih žepih. Ko je potegnil desnico iz žepa. je prinesel z njo kup drobnih predmetov, jih položil na mizo in rekel: »Poslejte. ali je tu vmes kai vašega!* izbral sem si prstan z briPantom. srebrn ustnik za sniotke in ponikljano vžiga-lo. se mu za vse prav lepo zahvalil in ga spremil do vrat. (Od takrat ml manjka dragocena igla za samoveznlco.) Za njim je prišla stara, brezzoba babnica in mi izročila Ustnico. Toda listnica ni bila prijateljeva. Potem je pozvonil sluga, ki mi Je prinesel turistovski klobuk. Bil mi je sicer premajhen, vzel sem ga pa vz!lc temu. ker se darovalcu nisem maral zameriti. Za niim je pozvonila neka dama zeio pošminkana tn narfimlrana. ki mi ie smehljaje se izročila aktovko v kateri 1e bilo deset tisočakov in zapisnik seje »Društva za povzdlgo morale ln zatiranje prostitucije«. šepnila mi je: »Snoči smo morali biti pa zelo pijani. Se ne poznam te več.« Tudi jaz je nisem. Nato je pozvonil od nog do glave elegantno oblečen gospod z monoklom ln ml dal palico s pavijanovo glavo iz ebenovine. Potem je prišla objokana deklica, ki ml je pomolila srebrno dozo in mi vsa v sol-zal zatrjevala, da je bilo to prvič ln zadnjič. Veselilo me je, da živimo v tako postanem stoletju. Prav tedaj je pozvonil poStar, ld ml je prinesel brzojavko. V njej ml je nekdo sporočal, da se nahaja lokomotiva gozdne železnice med dvema sosednima železniškima Dostajama. kjer jo lahko takoj dobim. Nato je pozvonil telefon in Evgen mi Je sporočil, da je nažla žena pogrešeno listnico za podlogo njegove zimske suknje. Prosil me .1e tudi. naj mu priporočim kakšnega dobrega odvetnika, ki se peča zlasti g tožbami za ločitev zakona. Zvečer je prišla policija z vozom ln odpeljala mene in vso mojo zbirko. Višji stražnik je bil zelo vljuden ln me je vprašal, ali mislim, da je policija res tako neumna... Ne vem. kam je s tem vprašanjem meril. Na sodnlji so me fotografirali in ml na črni plošči vzeli odtlske prstov. • Odtlej mi vselej sledita dva stražnika. Delamo se. kakor bi drug drugega ne poznali Boje se pač. da ml spet kdo kaj ne ukrade. K. E, Pisatelj Chamfoit je nekoč napisa!: »Kar se tiče žensk, se mora človek odločiti, da jih ljubi ali pa da jih skuša spoznati — tretjega ni!« * Nekoč je vprašala znana dama TrLstana Bernarda, kaj prav za prav misli o zakonu. Pesnik ni maral priti takoj z besedo na dan, ko pa je dama le pre .logo silila vanj, ji je rekel: »Zakon je podoben m šnicv. Dokler je miš zunaj, hrepeni po slanini, ko pa je notri, pozabi na slanino in sili ven!« V neki družbi so vprašal; Schopenhauer-ja, kdo je pametnejši, ženske ali moški. Odgovoril je: »Ženske, ker vzamejo može, moški pa samo ženske.« Kraljica Kristina švedska je nekoč rekla: »Rada imam moške, ne ker so moški, ampak ker niso ženske!« Ko so velikega a nesrečnega državnika Thomasa Momsa vprašali, kaj misli o zakonu, je rekel: »Kdor se oženi, je v podobnem položaju kakor človek, ki hoče seči v vrečo, kjer je med sto kačami ena sama jegulja, in hoče poiskati to jeguljo. Sto prot; eni je verjetnost, da bo potegnil iz vreče — kačo!« * Voltaire Ja je vprašala neka dama, zakaj v nebesih ni zakonov. »Prav preprosto«, je odvrnil veliki mislec. »Po pravilih sorazmerja. Saj tudi v zakonu ni nebes.« »In kaj mislite vi, general ?«• je vprašala francoska pisateljica gospa Staelova Napoleona o neki politični za levi. »Gospa,« je odvrnil Napoleon, -ne maram žensk, ki se vtikajo v politiko.« »Sicer imate prav.« je dejala gospa Staelova. »Toda v državi, kjer so še ženskam sekali glave, ni nič čudnega, če ženske vpra5ajo, zakaj so to delali.« Meh Ii Dve iz Orleata Pravičnost Nekoč je bila velika lakota v deželi. Tedaj je emir zapovedal svojemu upravniku, naj odpre skladišča in razdeb med ljudstvo ž-to tako modro in pravično, kakor da bi žito delil sam Allah. Ko so čuli, da je dal emir odpreti zanje svoje zakladnice, so prihajali v velikih množicah od vseh strani, iz naj oddaljenejših krajev dežele, ubožni in bogati. In upravnik je delil žito, bogatim s polnimi velnicami, revnim po zrnih. Ko je emir to zvedel, ie dal poklicati upravn_ka predse. Strogo ga je vprašal: »Kaj ti nisem ukazal raz'.eliti mei ljudstvo žito tako modro, kakor od žito delil sam Allah?« Tedaj je upravnik odgovoril: »Tako je, gospod, kakor si rekel. Kar stori Bog, je dobro in prav. Tn Allah, Najmo-drejšl in Najpravičnejši, ie podelil bogastva tega sveta bogatinom: in kdor ima veliko, temu da še več. Ubog:'m pa je dal toliko, da si uteše glad. Ali naj bi bil drugače storil, kakor Allah?« Božja pot. Ibn ben Ibrahim je šel s svojim petletnim sinčkom numo ribnika, in deček je padel v vodo. Ibn ben Ibrahim je premišljal, kaj nai stori. Domislil se je in rekel: »iJohitel bom v Mekko, pokleknil bom ca prerokov grob in prosil bom Aiiaha, naj mi reši srna, da ne utone.« Nekdo, ki je šel mimo, je slišal te besede in pristopil k njemu, rekoč: »Prijatelj, do Mekke je devet in osemdeset dni hoda. Kai hočeš pustiti sina tako dolgo v vodi, dokler ti prerok ne usliši prošnje? Nima hrane v ribruku in voda bi mu škodovala.« »Prav imaš«, je o lvrnil Ibrahim. »Proden pohiti m v Mekko, potegnem sina iz vode.« Nato je skočil v ribnik, potegnil sina iz vode in ga spravil domov k ženam, da ga posuše in mu dajo jesti. Ko je videl sina zdravega, se je odpravil na pot v Mekko. POGUTM »AM se znaš boksati?« »Ne.« »Potem pa le pride sem, če se u pai,ti strahopetec!« Julij Cezar v naši mitologiji Kronist Herbord iz XII. stoletja omenja boga Juiiusa in njegovo kopje, Ebbo lz iste dobe pa poroča o velikans*vem stehru (co-lumna mirae magnitud nisj Julija Cezarja, v katerega je bilo zapičeno njegov0 kopje, in ki je stal v mestu Volinu ob Dnjevenovu. Slovani, živeči na tem ozemlju, so torej očividno častili božanskega cesarja Julija kot svojega heroja. Ebbo, ki imenuje Volin naravnost Julin, pravi, da je mesto ustanovil in poimenoval Cezar. Tako je »razložil« ime Volisrosta drugi neki kronist, ki pravi da imenujejo to mesto meščani po ustanovitelju Julia Au-gusta. Pri dveh mestih, ki nista daleč naraven, katerih imeni začenjata z Vol imamo isto ljudsko etimologjo, kakor da sta ustanovljeni od Julija Cezarja. cesarja Trajana. Ali je kaj čudnega, če 80 baltski Sloveni častili največjega, najboljšega, najslavnejšega in najsimpat:čnej-šega moža med rimskimi cesarji, od katerega imena so si pozneje tudi izposod:li ime za pojem take oblasti in meči: ččsar. Toda zgodovina ne pozna kakega pohoda Cezarja med Slovane. Nekaj pa je nujno moralo biti, da so si ga izvolili celo za svojega odrešenika: Horsa-Dažboga-Juiiu- sa. Velesov steber je postal njegov steber, Velesovo kepje je postalQ njegovo kopje. Seveda je postal Gaj Julij Cezar slovanski Dažbog ki je isti z očetom Velesom, šele po svoji smrti, ker ga je pripovedovanje pobožilo. V dobi, ko so Germani pokristjanjevali na Baltu, je oboževani Rimljan postal naravnost narodni heroj, pričakovan zato. da bi stri moč Kristjanov. A. Volhar Življenje In konec carlgrafsklh psov Carigrad je nekdaj slovel zaradi neštetih psov, ki so bili v tem lepem mestu značilna nadlega. Danes je Carigrad brez večjega števila potepinskih psov. Neki potopisec nam pripoveduje, kako so carigrajskl psi pred desetletji životarili in kako jim je bil zapisan konec. Radi paralelne oblike Velinj k Volinju »Volinija« tolmači Briickner mesto Volin ikot sedež cesčenja Velesa, ki je (kakor osirisj bog in sodnik umrlih, ker tudi Jierboril govori o velikem češčenju »Pluton*« v mestu Volinu (111, 24). Na podlagi Litvinske besede vel »duh umrlih« razlaga tako Velesa tudi naš Oštir. Ver-jetno je torej, da je stalo Velesovo svetišče tudi v Voligostu in da je s tem češce-njem v zvezi novo božanstvo junaka Juiiusa kot njegovega sina Horsa-Dažboga-Horusa. O imenu Julin za Volin imamo dve mnenji, preko katerih pa je laiiko priti. Nie-derlejevo mnenje, da ima Julin ime po germanskem znanem bož.čnem čoku Julolo-cku, nekakem oadnjajvu jn da so ta »kult« prinesli v Volin vitdngi, je v zvezi s takratnim, danes zastarelim Likanjem kolonije piratov Jomsborga v Volinu. Ker pa po samem Schuckiiaratu je isKati Joms-berg diugje in ker je končnica Julin slovanska in ker je nemogoče za tisto dobo, da bi se kraj imenoval po nekem prazniku ali celo po božičnem čoku, z Juloni naš Juiin nima nič opraviti. Končno: o božičnem čoku se v tradiciji ni ohranilo ničesar. Bajka o Cezarjevem kopju je po Nle-derleju nastala pomotoma, radi nerazumljenega »Julblocka«, ki je v kioniki postal >kasta Julii«. Ce pa pomislimo, da je Ebbo German, ia bi besedo brez dvoma razumel, če bi bilo seveda mogoče, da bi meščani radi nekega običaja, ki pride v 365-ih dnevih enkrat na vrsto, izpremenili ime svojega mesta, je to nemogoče. Upravičeno nasprotuje Briickner temu mnenju, češ. kaj naj ima skupnega zarjavel0 železno kopje z božičnim panjem Pa tudi Briick-nerjevo mnenje, da je Julin kratkomalo izmišljeno ime, ne more obstati, ker Ebb0 piše samo Julin, kar bi bilo nemogoče za znano in bogato trgovsko mesto, katerega ime je razširjeno daleč po svetu, če bi ga tako imenoval sam0 kronist. Verjetneje je, da so meščani, ponosni na svoje tradicije o Juliju Cezarju, rajši imenovali svoje mesto Julin kakor Volin, kakor poroča druga kronika, da so meščani (urbaniores) sami imenovali svoj Voligost — Julia Augusta. (Briickner, Mit. slava, s. 214). V resnici seveda niti ni bilo tisto kopje Cezarjevo, niti ni Cezar sam kdaj hodil po tisti zemlji, vendar ne da se tako mnenje izbrisati iz zgodovine, tem manj. ker je Cezar postal božanstvo tistega slovanskega življa. Najstarejše svetišče Slovanov je nastalo nu grobu, božanskega človeka iz svetega plemena Velesovega. Kakor Galci, ki so verjeli po Cezarjevem poroč'lu, da so potomci boga podzemlja, smrti Dita (DIs Pater), tako so se tudi Slovani smatrali za otroke Velesove. Prvotni spomenik, svet0 znamenje na tem takem grobu je bil pač nagrobn'k : okleščeno drevo, ki ara je pozneje nadomestil steber, torej nekaka severna ašera, spomenik Osiriscvega groba, ki je bila okleščeno drev0 brez listja (Volter). Okleščeno drevo, takorekoč vase zabu-bano drevo, to je ba.š steber. Glavič (ka-pitel) naznača s svojimi zavoji prvo brst okleščenega drevesa: Znani liminsul v re-lijefni sliki takoimenovanega s>Externstei-na« pri Hornu. Goethe, ki je z zanimanjem ogledoval sliko, je spoznal v tem »Irminsulu« nekako »stolieo, namreč neke vrste drevo« (Plas3mann. kleine Kostbar-keiten. s- 18) in v resnici je steber nastopal pri nas kot stolica. namreč takoimeno-vani knežji kamen, ki je po mojem nagrobnik. Novejše naziranje, ki vidi v tem stebru stilizhano drevo, ie zmotno. Irmin-sul »visroki steber« je kakor naša columna samo steber, k: ima v glaviču naznačeno novo bi-stl Prav to pa je ašera. simbol pričakovanja sina Velesovega. Horsa-Kres-nika, v Volinju Julija! Razni slovanski narodi so častili različno imenovane junake-Kresnike in često so ti ljudje-bogovi menjali imena, kar je znana stvar, in ker so se nam v tradiciji ohranila samo zadnja imena, v tej vrsti, so ta imena vsa tuja heroji so torej bili tujci. Polabani so čakali celr nemškega cesarja Henrika Leva kakor so pričakovali pod Kiffshauserjem Friderika Brrbarosso. Da-ški Sloveni so častili kot polboga rimskega Ko sem živel nekaj let pred prejšnjo svetovno vojno v Carigradu, današnjem Istam-buiu, so se širila po Evropi silno zmotna mnenja. Pripovedovali in pisali so, da so ti »divji psi« velikanske živali, neomejeni gospodarji ulice, da se v brezumnem diru podijo po mestu sem ter tja in neizbirčno goltajo vsakovrstno nesnago; da se jih nikoli ne loti steklina, kar je velik blagoslov, zakaj človek mora kar trepetati ob misli na nesrečo, ki bi nastala, če bi bilo drugače. A vse to ni bilo nič res! Carigrajskl psi so bili majhne, vrle, krotke, dobrodušne živali bele, črne, rumene ali sive barve in vsi brez izjeme posebnega tipa, ki te je spominjal domačega psa v zahodnih deželah, hkratu pa volka ln šakala. Cenitve, koliko jih je, so bile zelo različne. Nekateri so trdili, da jih ne more biti več kakor 20.000. Drugi so zatrjevali, da je celo število sto-tisoč še dosti prenizko. S pomočjo mestne uprave sem dognal, da jih vsak dan pogine kakih 60 do 80, in po tem številu je moči sklepati, da je bilo skupno število uličnih psov nekje med 60.000 in 80.000. Ce si našel starega psa, je nesrečnež obstal in ti s pro-sečimi pogledi, mahanjem repa in žalostnim bevskanjem izkušal dopovedati, da ne more dalje. Ce nisi odnehal in si vrgel na prepovedano ozemlje masten grižljaj, sta se borila ▼ njem lakota in strah. Ko se je s plašnimi pogledi na desno in levo prepričal, da ga noben drug pes ne opazuje, se je ohrabril in stopil nekoliko naprej. Ce si ga izkušal zvabiti še delj na prepovedano ozemlje, se je njegov strah podvojil. Ako ga še vedno niso opazili, se je drznil še nekoliko dalje. A zdajci se je začulo lajanje: njegov vpad v tuje ozemlje je bil opažen, in siromak jo je popihal, da se je kar kadilo za niim. Niti najbolj sočni grižljaji ga niso mogli zvabiti nazaj, zakaj kadar je šlo za kršitev nedotakljivosti ozemlja, se s psi ni bilo šaliti. Kadar se je znočilo, so postale živali, ki jih je mučila lakota, nervozne in nemirne. Ob tej uri so turški vratarji, kapuažiji, navadno metali čez rob uličnih pločnikov smeti, ki so se bile podnevi nabrale v hiši. Ubogi psi so se kar stepli za peščico kurjih koščic, jarčjo glavo ali celo obilen delež »pilava« (jedi iz riža in mesa). Razumnost, krotkost, strastna materinska ljubezen in strogo spoštovanje do človeške lastnine so bile glavne lastnosti cari-grajskih uličnih psov. Ganljivo je bilo gledati, kako so psici, ki je dojila mladiče, prepuščali kosti in se ji umikali, kadar je prišla po svoj delež hrane. napaka je bila, da se nisc ulici nikoli umikali ljudem. Ob tistih urah in na tistih ulicah, kjer je bilo največ prometa, so ležali počez na pločnikih, in nobenemu ni prišlo na um, da bi vstal. Moral si stopati preko njih, se jih ogibati ali jih preganjati z brcami — in še ni trajalo niti minute, pa so se vrnili ln legli spet natanko na prejšnji kraj. Le malokdaj si videl Turka, da bi bil pobožal te pse, ln vstop v turško hišo jim je bil prepovedan. A Turek jih je varoval kot šibke in brezzaščitne živali, kakor mu zapoveduje koran. Leta 1909. je strašna tragedija končala življenje teh psov in v manj ko štirinajstih dneh otrebila carigrajske ulice njihovih šti-rinožnih prebivalcev. Nravstveni in zdravstveni oziri niso imeli s tem iztrebljenjem psov nobenega opravka, ampak nesrečne živali so morale poginiti samo zato. ker so v njih videli poosebljenje in simbol stare turške države! Najprej so pokončali vse mlade psičke. Nesrečne živalce so zvabili iz varstva psic in jih spravali v velike vreče, ki so jih potem izstresli v Marmarsko morje. Ko so tako v dveh ali treh dneh potopili vse mladiče so se lotili starejših živali. Moški iz najnižjih plasti prebivalstva, spremljani od redarjev in vojakov s puškami na ramah, so hodili po ulicah, lovili pse in jih zapirali v železne kletke, ki so jih na vozičkih vlačili s seboj. Uboge živali so se dale izprva rade premamiti, če so jim ponudili košček kruhe me^da Blaž kesa. ker se je znova ožčnil Menda se mu toži za tihim šepetom. za s!vo hišo. za voniem po zdra-vilih. za nežno Sidino prikaznijo, ki jo s svo:;m novim redom preganja iz hiše druga žena. »Ni srečen!« je s strahom ugotovila Julija. Da, pregnala je iz njegove hiše paj-čevine, nered in temačnost, toda v borbi s prikaznijo je podlegla. Sida je bila kljub svoji slabotnosti močnejša od nje še po smrti... Dokler ni nekega dne zbolela. Kako se je Blaž začudil, ko se je vrnil s potovanja! Pustil je bil doma še preveč sonca v stanovanju, dva radostna otroka. Julijo, ki je prekipevala zdravja. Toda hiša. ki jo je našel sedaj, ie bila zopet siva, otroka sta bila vdeti nekam zanemarjena in Julija je v teh nekaj dneh tako oslabela, da je govorila šeoetaje. Preden je odpotoval, ji je bil rekel: »Zares čudno je. Juliia, kako vladaš v tej hiši. Vse se vrti okoli tebe. otroci, pes — in celo jaz. Človek bi dejal, da si os življenja.« Nekaj grenkega je bilo v njegovem glasu. In Julija je končno razumela. Sklenila je. da bo zbolela... Ubogi Blaž! Bil je vajen tega. da je on tisti, ki na njem sloni vsa hiša. in sedaj šele. ko je našel vse po starem in ženo tako slabotno, se je lahko domislil, da jo prav za prav ljubi. Priietno mu je. da se otroci zopet vrtijo okrog njega, ker je nova mati preveč utrujena, da bi se z njimi igrala. Da, prejšnje čas« je bil on Blaž. v hiši nekaj takšnega kakor bog. ki se vse obrača k niemu. Tn vse to mu je bila Julija ukradla. Sedaj se je Julija navadila, da pozno vstaja. V začetku ji je bilo 'ežko in hudo ji ie bilo oštevati otroke češ da preveč kriče Toda v borbi za Blaževo ljubezen je dovolj močna, da vse prenese Sedaj prenese tudi to, da pušča nekatera okna vedno zaprta. Sence so se povrnile v hišo. j In končno je jelo Juliji ugajati tudi to, da se plazi v copatah po hiši. da se pozno i češe in da ne prihaja več k zajtrku. Njena ' lica niso več tako rdeča kakor prejšnje i čase in tako ji je. kakor da bo vsak hip I pričela bolehati. Ni čuda. da se počuti ka-I kor rodna sestra Sidine, ki jo je včasih tako vznemirjala. V nekem ozira si sedaj podajata roko — Julija in senca prve žene. Katera je zmagala? Misli Ce ženska izgubi srce, ga išče tako dolgo, dokler ne dobi poštenega najditelja-* Najmočnejši dokaz ženske je nezavest, solze pa so njeno najmočnejše crožje. »Najbolje bi bilo da bi se resno pogovorila«. s"a si rekla ljubimca, ko si nista vedela nič več povedati. * Pravijo, da je ljubezen opojnost, šele maček po iztreznienju pokaže, kakšna je bila kakovost užitka. * Pesniki-mistiki so ljudje, ki krčevito poizkušajo napraviti vsem ljudem nerazumljivo tisto, česar sami ne razumejo. Se celo jezik je galanten: o mo*u pravi, da skoči čez plot. o ženi pa, da napravi urno korak vstran. Najlepši okras vsake žene je krepost... Vsekakor je na svetu mno