Šteu. 195.
«Ljubljani, g sredo, dne 26. oviasta 1908.
Leto mui.
Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26'— m 15' „ 6-50 „ 2 20
sa pol leta
1 P'
na. Četrt leta n ua en mesec „
V upravniStvu ;
■a celo leto naprej K 22 40 «a pol leta „ ,, lt'20 5-60 1-90
P
it Četrt leta v« en mesec
it n
t* poiilj. na dom 20 h na mesec.
rt»samezne Stev, 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 t. za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat , . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Uredništvo Ie * Kopitarjevih ullcan St. 2 (vhod lei
_ dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi s»
»tf vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Polten list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate trt
reklamacije. ClpravnlSkega telefona Stev. 188.

J®" Današnja številka obsega 4 strani.
Zborovanje slovenskega katoliškega narodnein dijaštva v Gorici.
(Konec.)
l ov. phil. Sile referira: Ali je mogoča med Slovenci katoliška umetnost. Poda sledeče misli: Umetnost je hčerka vsakokratne kulture. Olavna kulturna faktorja sta tradicija in sodobni milieu. Kultura je. kar se tiče osnovnih idej, mednarodna. Ideja je univerzalna, toda vsak narod jo sprejme individualno in v tej obliki je tudi sposobna za življenje, na tej podlagi tudi lahko govorimo o katoliški umetnosti pri Slovencih.
Ce se ozremo na slovenske razmere, moramo reči, da smo Slovenci brez vsake zunanje tradicije, da smo popolnoma modem narod. Toda pri nas je druga tradicija, t. j. notranja tradicija krščanske misli. ki je vedno ostala v nas, in poleg tega tradicija naše narodne individualnosti. Cela kultura pravzaprav ni nič drugega kot iskanje ravnotežja med pravim indivi-dualizmom in socializmom, kar pa more dati samo krščanstvo. Zato bomo lahko govorili o slovenski katoliški umetnosti takrat, ko nam vstane genij, ki se bo za-globii v dušo slovenskega naroda, dvignjeno od krščanstva. Čudna pota so hodili umetniki. Karakteristika sedanjih smeri je pa neko povračevanje. Umetniki se po-vračajo nazaj k izvoru vse umetnosti, k Lepoti vseh lepot, k Bogu. Na obzorju vstaja nova krščanska umetnost, katero nekateri instinktivno oznanjajo, drugi jo pa popolnoma jasno dokumentirajo. O tem pričajo imena Jorgenson, Fogazzaro, Dostojevski itd. Iz vsega tega se vidi una nova in vedno stara pot: poglobitev v narodni individuum. Potem je čisto dosleden prehod k krščanstvu. Tudi pri nas bomo iiodili isto pot. Naša mladina mora zopet postati mlada, naši ljudje morajo dobiti smisel za umevanje narodne psihe; pa ne samo to, ampak naši ljudje sami morajo biti globoko katoliški, potrebujemo katoliške inteligence, katoliških umetnikov. Naš umetnik naj se približa ljudstvu, a tudi ljudstvo naj se približa umetnosti. Knotna kultura z idejo krščanske humani-tete mora biti naš ideal. Samo iz takih daljnih perspektiv more vzkliti velika umetnost, iz jasnega žarišča, kjer si podajata preteklost in bodočnost roke, kjer vlada enota tradicije in napredka: to je krščanska misel slovenskega naroda.
Debate, ki se je razvila o zadnjih dveh Kovorih, so se udeležili dr. Cepuder, tov. phil. Dolenec, dr. Srebrnič. Prof. dr. Cepuder izjavi, da je referat tov. Malneriča v toliko pomanjkljiv, v kolikor je pozabil omeniti delovanje dr. Mahniča na znanstvenem polju. Mahnič da je tudi največ po-mogel k ustanovitvi Leonove družbe. Dr. Srebrnič pa je pojasnil pojem umetnosti in katoliške umetnosti.
S tem je bilo zaključeno dopoldansko zborovanje.
P o p o I d a n s k o zborovanje. Predno se prične popoldansko zborovanje, pride med številne zborovavcc prevzvišeni nadškof goriški dr. Fr. Sedej. Ko pojenjajo burne ovacije, nagovori navzoče, rekoč: Neki nasproten list je trdil, da sem se celi teden pripravljal za govor, ki ga hočem držati na vas. Seveda meni za to primanjkuje časa. Nisem tudi prišel zahtevat kake orientalske proskinesis, kar ie nemogoče v tej dvorani, ki je popolno natlačena. Prišel sem pa podelit svoj blagoslov, ker blagoslov pride od zgoraj, sami smo prešibki za težko delo, ki nas čaka. Podam vam tudi nekaj koristnih naukov, da jih ponesete seboj. Pred vsem vam pri-
poročam, da ste dobri katoličani, ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Pripravljajte sc skrbno in marljivo za svoj prihodnji poklic. Priporočam vam, da se obnašate dostojno napram nasprotnikom. Moderne forme dvorjanstva so prazne, ako niso napolnjene s pravo krščansko ljubeznijo. Bodite pogumni, ker vsakega čaka še težka borba v življenju, zlasti sedaj za časa vseučiliškega življenja. Mnogo vam bode še pretrpeti v znamenju svobode. Zato pa je potrebna pomoč od zgoraj, ki jo vam vsem skupaj želim pri vašem delovanju.
Nato podeli prevzvišeni svoj sv. blagoslov, ki ga kleče prejmejo tudi tisti radikalni dijaki, ki jih je radovednost prignala med zborovavce. Da bi jim le kaj koristil!
Tov. jur. Ogrizek obravnava nato temo »Dijaške in politične stroje s posebnim ozirom na katoliške stranke«. Slovensko dijaštvo, pravi, se je v isti smeri razvijalo kot slovenski narod. Politične stranke so narodne, socialne, agrarne. Vse interese druži n. pr. S. L. S. Stališče do po-edine stranke je možno le tedaj zavzeti, kadar se dobro pozna programne točke in strankino taktiko. Stališče do posameznih strank je lahko teoretično-kritično motreče ali aktivno sodelujoče. Glede prvega lahko posameznik vse točke zametuje, tedaj je principielen nasprotnik. Lahko pa se strinja z nekaterimi točkami, z drugimi pa ne, in tedaj je somišljenik. Zametuje lahko bistveni ali nebistveni del. Bistveni del je program organizacije, najbistvenejši so vodilne ideje, drugo je nebistveno. Lahko pa se strinja z vsemi točkami. Ce se strinja brezpogojno, ga imenujemo fanatičnega, če pogojno, pa treznega stran-karja. Aktivno sodelovanje je ali direktno ali indirektno; direktno sodelovanje se udejstvuje, če se dela naravnost za rast in procvit stranke, indirektno n. pr. s predavanji.
O katoliški dijaški struji so pisali, da je stranka brez razsodnosti, da je odvisna od katoliških političnih strank. Toda fakta kažejo drugače. Kat. akademiki bi gotovo protestirali, če bi se kaka stranka toliko spozabila, da bi se vtikala v njih zadeve. Simpatiziranje s kako stranko pa še ni odvisnost. Zato je aktivno strankarsko delo vsakemu svobodno prepuščeno. Cela naša organizacija ima s katoliško stranko skupen program treh katoliških shodov, kar pa ni nikaka odvisnost. Na vsak način pa lahko vsaj indirektno aktivno podpiramo na Slovenskem stranke, ki temelje na katol. narodnem programu. Le te so zmožne ustvariti našemu narodu boljšo bodočnost.
Narodnostni problem. Refer. jur. L. Kemperle. Vsak narod ima nekaj posebnega. značilnega, svoj narodni značaj, in to je, kar loči narode med seboj. Mnogo ie faktorjev, pod katerih vplivom se ta narodni značaj ustvarja in osamosvojuje. Oni dajejo narodnemu značaju nekaj lastnega, individualnega, kar mu stalno ostane. Ti faktorji so podvrženi historiji, kar ostane brez vpliva na narodni značaj. Vsi momenti, ki so v zvezi z narodnim značajem, vplivajo tudi na posameznika in mu vtisnejo svoj znak. Zato se lahko reče, da tvorijo narod oni, ki imajo neko re-lat. skupnost v značaju. Toda iz zgodovine je znano, da so v preteklosti družujoči faktorji delovali samo na mal procent naroda, ki se je sčasoma vedno večal. Bilo je najprvo samo plemstvo, ki je živelo v skupnih odnoŠajih. Temu se je pridružilo meščanstvo in birokracija. Narodova masa pa je živela pod različnimi, neenakimi zgodovinskimi odnošaji, ki so vez narodne skupnosti vedno bolj rahljali. Tako imamo na eni strani cvet naroda, plemenitaše in del meščanstva, na drugi narodovo maso. Koncem 18. in začetkom 19. stoletja se je z gospodarskim preobratom tudi to razmerje spremenilo. Razni momenti, pred-
vsem demokratični in socialni duh so pomnožili število popolnih narodovih članov. Pa vse to še ne zabrani diferenciranja. treba je še nekega faktorja, in ta je vzgoja. V zgodovini slovenskega naroda se jasno kaže diferenciranje posameznih delov narodove mase. Vendar živimo sedaj v času, ko vplivajo na narodni značaj sicer še vedno mnogi zunanji momenti, a se vzgoja vedno bolj širi in lepo napreduje. Pri vprašanju. kdo naj vzgaja, je treba opomniti, da zatnore samo katolicizem s svojo etiko ustvariti narodu lepšo bodočnost, pripeljati ga do celokupnosti in dvigniti ga do idealne kulturne višine. Da doseže vzgoja svoi namen, je treba, da zavlada v polit, življenju demokracija, zraven pa mora v narodu krepko goreti ljubezen do rodne grude.
Zato stavi sledeče resolucije, ki se sprejmejo med viharnim odobravanjem:
Slov. katol. narodno dijaštvo, zbrano dne 22. avgusta 1908 v Gorici, odločno zahteva:
1.	da merodajni faktorji posredujejo, da dobijo Slovenci v Gorici nujno potrebne ljudske šole in tako zadoste potrebam ljudstva.
2.	Da se ustanovi v najkrajšem času slovenska meščanska šola v Gorici.
3.	Da se ustanovi slovenska trgovska šola v Gorici.
4.	Da se ustanovi slovensko moško učiteljišče v Gorici.
5.	Samostojno slovensko realko in gimnazijo v Gorici.
Dokler pa obstajajo sedanje razmere, naj se nastavljajo na goriški gimnaziji in realki slovenski profesorji v primeri s slovenskim dijaštvom.
6.	Da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom.
7.	S. K. S. Z. za Goriško naj skrbi, da bo imela vedno v evidenci one obmejne kraje, ki so v nevarnosti pred tujci.
Pri debati povdarja gosp. nadučitelj Ravnikar, da so zahteve gosp. govornika tudi zahteve učiteljstva. Gosp. dr. Sreber-nič opozarja, naj se že naprej skrbi, da se nastavijo na take šole učitelji katol. mišljenja. Tov. Malnerič povdarja, da smo katoličani bolj kot drugi vezani na svoj narod. da imamo moralno in kršč. dolžnost ljubiti ga; četrta božja zapoved nam to veleva, ker smo vsi otroci svojega naroda. Tov. Puntarju se zdi. da bi se bilo treba ozirati tudi nekoliko na prekmurske Slovence. kjer edino še vera vzdržuje narodnost.
Sklepne besede govori tov. predsednik: Sprejem v Gorici je bil tako prisrčen, kakor je drugod sploh nemogoč. Zato se v imenu S. D. Z. zahvali Goričanom, presvitlemu gosp. knezu in nadškofu, ter še enkrat navzoče povzdravi. Nato zaključi zborovanje.
Oba dneva, v petek in soboto, je prišlo na zborovanje nebroj brzojavk iz vseh krajev slovenske zemlje, kakor tudi od bratov nam Cehov in Hrvatov.
Ko m e r z.
Zvečer ob 8. uri se je pričel slavnostni komerz, ki je uspel nad vse sijajno. Toliko slovenskega dijaštva v družbi toliko go« stov iz cele Goriške, da celo iz Kranjske, še ni imela Gorica v svoji sredi. Našteli smo precej nad 30(1 udeležencev.
Komerz otvori dr. Cepuder, poživljajoč pevce, da zapojo »Našo pesem«. Nato pozdravi brata Ceha in Hrvata, zastopnike beneških Slovencev, drž. in dež. poslanca dr. Gregorčiča, dež. poslanca in župana Kosmača, tovarnarja Pollaka iz Kranja, preč. duhovščino, zastopnike učiteljskega stanu iz Kranjske in Goriške, zastopnike goriškega delavstva, vse goste iz vseh krajev slovenskih dežel, akademike in sta-rejšine »Zarje« in »Danice«, abituriente in srednješolce. Vsakemu pozdravu je sledilo dolgotrajno ploskanje in viharni živio-klici. Pozneje so došli še dež. odbornik gosp.
prof. Berbuč. gosp. dr. Pavletič in starej-šina gosp. Podkrajšek.
Stoloravnateljem je bil ta večer izvoljen gosp. dr. Brecelj, ki se je v prekrasnem nagovoru spomnil dveh jubilantov, Pija X. in cesarja Frančiška Jožefa. Pred 15 leti. pravi, se je zbralo 13 akademikov na Dunaju in zahtevalo, da se ne prezira dijakov katol. prepričanja. Danes se je zbralo tu več kot 13 krat 13 mladeničev istega prepričanja. Veseli me. da se je zbralo v naši sredi tudi toliko goriškega dijaštva in le želim, da so vsi pogumni in se usposobijo za svoj poklic. Kršč. misel ni samo za javno življenje; kdor se je vanjo poglobil, zadobi popolen mir; treba je je zlasti dijaku. Čestitati moram, da se vas je toliko oklenilo te misli. Pozdravljam vse, ki ste prišli manifestirat med obmejne Slovence, Goričane. Ko pridete v drugič, bo sprejem še sijajnejši. Tudi na Goriškem bodo vremena Slovencem se zjasnila. Z Bogom za narod! (Viharno odobravanje.)
Nato so se vrstili cel večer prisrčni govori in napitnicc. Vmes je svirala vojaška godba, pevci pod vodstvom jur. Ju-vana pa so nas kratkočasili s fino izbranimi pevskimi točkami.
Zelo nam je ugajal govor starejšine »Danice«, gosp. dr. Sreberniča. Podamo ga vsaj v kratkih potezah: Lep dan smo doživeli danes. Gorica ga še ni imela takega. Iz srca vas pozdravljam, dragi tovariši. Povdarjalo se je danes in včeraj, kako ste katol. prepričanja. Jaz vas zavoljo tega ne občudujem. Nekaj bolj velikega sem videl, čemur se čudimo, čudim sc duhu, ki navdaja vašo organizacijo. Ako se spomnim na tista leta, ki sem jih preživel v »Danici«, se spominjam tudi trenotka, ko sem se zavedal, da nisem sam, da živim v veliki organizaciji. Tak dogodek je pač za vsakega važen. Ce se vprašamo, v čigavi službi je duh discipline, dobimo za odgovor: ta duh discipline izvira od dijaške organizacije kot nekaj samo po sebi umevnega. Danes je prišlo do tega, da dijaštvo hoče iti med ljudstvo in ga poučevati. Najlepše je, da je duh discipline v službi velikiii idej. Osebe se menjajo. delo pa ostane vedno v službi idej. Zato želimo organizaciji, kjer bi prevladovala zavest dolžnosti, služiti velikim idejam.
Gosp. Pollak, ki so se ga dijaki spominjali še s sv. Jošta, je prinesel podrave s Kranjskega.
Gosp. Vuk je pozdravil .navzoče v imenu goriškega krščansko-socialnega delavstva.
Gosp. stolni vikar Ciril Metod Vuga nazdravi delavski organizaciji na Goriškem ter napije vsem delavcem, ki sc trudijo ua organizacijskem polju.
Tov. Ivo Cesnik napije mladeniškim organizacijam, ki so porok boljših časov.
Tako so se vrstile napitnica za napit-nico, vse prisrčne in navduševalne. Seveda ni zaostala šaljiva pošta. Da smo se dobro nasmejali, je poskrbel abit. Filipič s svojimi izvirnimi dovtipi.
Za slovo so nas presenetile navzoče gospodične učiteljice in abiturientke s par krasnimi pesmicami.
Bil jc res dan zmage v Gorici!
Slavnost u Dolenjem Logatcu.
Prostovoljno gasilno društvo v Dol. Logatcu je povodom svoje tridesetletnice in v proslavo 60-Ietnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa minulo nedeljo priredilo lepo slavnost, katere se je udeležil tudi občinski zastop. V soboto zvečer .se je vršil slavnostni sprevod z bak-Ijado po občini med splošno razsvetljavo. Nedeljo zjutraj so dahajale deputacije gasilnih društev, katere so slovesno sprejemali pred gasilnim domom. Zastopana so bila gasilna društva iz Cerknice, Dol. Logatca, Hotedršice, Medvedjega Brda. Rovt in Vrhnike, skupaj do 130 mož.
Ob 10. uri je poslanec dr. Žitnik v cerkvi sv. Nikolaja daroval sv. inašo, katere so se udeležila gasilna društva z zastavami, g. okr. komisar pl. Hofbauer, g. župan Mulley z občinskim zastopom, g. Petrič iz Postojne kot zastopnik »Zveze gasilnih društev« in mnogo domačega ljudstva. Po sv. maši je poslanec govoril o prevzvišenern slavljencu slavnosti primerno.
Pred gasilnim domom ob državni cesti je postavljen okrašen slavnostni oder s cesarjevim kipom. Tu so se zbrala po cerkvenem opravilu gasilna društva z drugimi udeležniki. Oospica Mici Kastelec je z odra točno in spretno govorila naslednji slavnostni govor:
»Zbrali smo se, da izkažemo tudi mi svoje veselje nad redkim dogodkom in proslavimo ta izredni jubilej, saj nas Slovence posebno povzdiguje ljubezen in zvestoba do premilega vladarja. Naš dični pesnik Gregorčič je pel:
Le vprašaj gore, dole, griče,
zvestobe naše vsi so priče.
Da, zvest in udan je Slovenec svojemu vladarju, zvest in udan iz vse duše, iz vsega srca, ter ga ljubi, kakor more le otrok ljubiti svojega očeta. Saj je z zlatimi črkami zapisano ime Franc Jožef I. v hvaležnem srcu vsakega Slovenca. Zakaj pa ne? Pod njegovim modrim in blagim vladanjem so se raztrgale spone, ki so ovirale razvitek naše slovenske besede, da se je začela glasiti povsod, kjer ji gre mesto, ter razširjati ono blagodejno čustvo, ki vzpodbuja narod k požrtvovalnemu delovanju za vzvišene namene človeštva, in razlivati luč. ki vodi do narodne sreče in tudi nas privede do srečnejših časov. Naš presvetli vladar je bil in je še vedno apostol miru. In letos poteka 60 let, odkar nas vodi in vlada predobri naš cesar.
Dolga bi bila ta doba, ko bi milemu vladarju trosila usoda na pot življenja le cvetje sreče in veselja. Kako dolga je šele morala biti, ker mu je bilo v tem času prestati toliko skrbi, trpljenja in britkosti. Saj mu je kruta usoda vzela vse. vse, katere je najbolj ljubil. Zato tudi mi žalujemo ž njim. ko ga zadenejo razne nesreče, in se veselimo ž njim, ko prejema iz rok Vsevečnega razne dobrote.
Vsak človek strmi ter se nehote spoštljivo in hvaležno spominja te častitljive dobe. Nemogoče je opisati, koliko dobrih del in hvaležnosti si je nabral naš presvetli cesar v 60 letih svojega slavnega vladanja. On ceni zasluge posameznih, katere tudi ob prilikah odlikuje. Pozabil ni tudi Vas, požrtvovalnih gasilcev, ki se tako radi žrtvujete za svojega bližnjega. Ustanovil je za Vas, vrli gasilci, leta 1905. častni znak, kolajno za 25-letno službovanje. In poglejmo prsi hrabrih in zvestih vojakov. Nebroj odlikovanj in priznanj krasi tudi mnogo zvestih Slovencev. Ni moja naloga, da bi Vam naštevala njegova plemenita dela očetovske ljubezni do zvestih mu narodov, opisavala njegovo usmi-ljenost in radodarnost. Pa tudi mi ni treba govoriti o udanosti in neomajeni ljubezni zvestih državljanov do dobrotljivega vladarja, saj ob raznih prilikah mogočno doni iz milijonov grl:
Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo !
Ponosni bodimo nanj, saj nima širni svet tako slavnega vladarja. Pridružimo se tudi mi Logačani vsem slaviteljem izrednega jubileja našega presvetlega cesarja in zakličimo mu iz vsega srca, da se čuje tja na cesarski Dunaj: Slava, slava, slava! (Navdušeni slava-klici.)
Vas pa, blag. gospod c. kr. okrajni komisar, prosim v imenu tukaj zbranega društva in občinstva, da blagovolite sporočiti pred najvišji prestol Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. iskrene čestitke povodom 60-letnega slavnega vladanja, našo udanost in zvestobo, ker:
Hrast se omaje in hrib,
Zvestoba Slovencev ne gane.« (Živahno pritrjevanje.)
Gospod komisar se zahvali za izraze odkrite lojalnosti, katero hoče primernim potom sporočiti na najvišje mesto. Isto zagotavlja g. vladni zastopnik načelniku gasilnega društva, g. Smoletu, ki je izražal čustva udanosti prevzvišenemu slavljencu.
Zastopnik »Zveze gasilnih društev«, g- Petrič, nato v navdušenih in krepkih besedah nagovori šestero članov, ki so stopili iz vrst domačega gasilnega društva, da jim pripne častne svetinje za 25-letno požrtvovalno delovanje pri gasilnem Jruštvu. Društveni tajnik g. Tollazzi je glasno prečital dotični vladni dopis v smislu Najvišjega odloka.
Odlikovani so bili z iubilejnimi svetinjami gg.: Načelnik Jos. Smole, Ivan Može, Franc Rechberger, Ivan Merlak, Franc PečkaJ, Franc Novak.
Med sviranjem »Kamniške godbe« se je nato vršila defilacija gasilnih društev.
Med banketom na vrtu »Hotela Kramar« je odbor domačega gasilnega društva svojemu 30-letnemu zvestemu članu in že 22-letnemu marljivemu načelniku g. Smoletu v znak hvaležnosti slovesno izročil v krasnem srebrnem okviru umetno izdelano diplomo častnega članstva z željo, da bi še mnogo let deloval v blagor bližnjemu.
Popoludne je bila ljudska veselica, razsvetljava in umetalni ogenj.
iz Francoskega.
(Vstaja v lndo-Kini. — Novi italijanski poslanik. — Delavsko gibanje v južni Franciji.
P a r i z , 26. avgusta. V lndo-Kini, eni najbogatejših francoskih naselbin je izbruhnila vstaja. Tlelo je že dolgo, zdaj pa se razširja punt na vse strani in postaja dan na dan večji. Oficielni molk na tem dejstvu seveda nič ne more izpremeniti. Kdaj bo konec vstaji? V Parizu so prišli do spoznanja, da se francoski vojaki v lndo-Kini nimajo boriti proti posameznim »razbojniškim tolpam«, temveč proti vsemu ljudstvu, ki ne more dalj prenašati krutega postopanja francoskih uradnikov in uprave, ki žali življenjske interese domačinov. Jean Ajalbert, odličen pisatelj, ki je dalj časa bival v lndo-Kini, je že pred leti v različnih časnikih in revijah opozarjal na ljudsko nejevoljo in razburjenost, ki ondi vlada. Pokazal je tudi, kje je temu iskati vzroka. Vlada se za to ni nič zmenila in nadaljevala po stari poti. Indo-Kitajci in Anamitje so posebne vrste narod s prastaro kulturo in ne umevajo francoskih naprav. Nedavno je francoska vlada presenetila Kitajce z »Državljanskim zakonikom« in »Kazenskim zakonikom«. Odpravila je n. pr. kazen s palicami, zato pa uvedla preventivni zapor, ki katerikrat za najmanjše zločine traja po več mesecev. Na sol, ki jo Anamitje tako zelo rabijo, je uvedla vlada neizmerno visok davek itd. — Predsednik Fallieres je sprejel novega italijanskega poslanika Gallina. Gallina je dejal, da kralj in vlada polagata največjo važnost na prijateljstvo Francoske. — Na jugu zopet vre. Vinogradniki so sicer mirni, delajo boljšo kupčijo in so vsaj nekaj dosegli, zato pa se tembolj gibljejo kmečki delavci. Prej z vinogradniki-delodajavci v boju proti vladi zaradi vinske krize združeni, so se zdaj zopet z njimi sprli in groze s splošno stavko. Gibanje vodi antimi-litaristična anarhistična »konfederacija«. Delavci ne zahtevajo samo, da se izboljša njihov položaj, temveč v prvi vrsti, da sodišča ne smejo obsoditi obtoženih voditeljev gibanja, da pri štrajkih vojaštvo pod nobenim pogojem ne sme streljati in tretjič, da car ne sme priti v Pariz.
HtnnooejSa politična poročila.
Avstrijsko-srbska trgovinska pogodba.
D u n a j, 25. avgusta. Od dobro informirane strani se o avstrijsko - srbskj pogodbi, ki jo bo vlada v kratkem najbrž uveljavila, poroča z ozirom na kmetijsko stran sledeče: Po stari trgovinski pogodbi je Srbija imela glede na izvoz žita tako velike ugodnosti kot nobena druga. Te predpravice so po novi pogodbi popolnoma odpravljene in se uveljavi pravilna avtonomna minimalna carina. Zato se carina za Srbijo odzdaj zelo poviša. Dočim se drugače pri povišanju carine smatra povišanje za 10 ali 20 % za zelo visoko, bo Srbija zdaj morala za marsikatero stvar plačati celo štirikrat več kot preje. Carina znaša n. pr. za žito K 6.30 (prej K 1.79), za rž K 5.80 (prej K 1.79), za ječmen in koruzo K 2.80 (prej K 0.60), za oves K 4.80 (prej K 1.43). Ravnotako pri živini: za vole od 5 kvint. 47 K (prej K 9.52), za sveže meso 30 K (prej K 14.29). — Kar se tiče klavne živine, je Srbija prej lahko uvažala, kolikor je hotela, in brez posebnih zdravstvenih odredb. Odzdaj Srbija živega blaga sploh ne bo smela uvažati, temveč le gotovo število zaklanega in sicer pod najstrožjim zdravstvenim nadzorstvom. Živino, predno bo zaklana, bodo preiskali v Belgradu samem naši zdravniki, ne pa srbski, potem pa zopet meso zaklane živine. Šele po tej dvojni kontroli bo smelo črez mejo. Ce pa izbruhne kakšna kuga, Avstrija sme mejo brezpogojno zapreti. Goveje zaklane živine se sme v enem letu uvoziti 35.000 glav, prešičev pa 70.000. Povprečno preračunano, bo Srbija uvažala v Avstrijo nekako le Vi prejšnjega uvoza. Vrhtega se je carina znatno povišala, kakor smo že zgoraj omenili (za vole od 500 kg 47 K [prej K 9.52], za bike 30 K [prej K 9.521, za krave ,30 K [prej K 7.141, za teleta 5 K [prej K K 3.571.) Ravnotako je s prešiči, katerih je po stari pogodbi Srbija silno velika uvažala v Avstrijo, tako n. pr. 1. 1905. 112.000 glav.
| Zdaj se bo smela uvažati samo zaklana živina, carina pa po novi pogodbi znaša za prešiče manjše vrste (od 10 do 110 kg) 11 K za enega, za težke po 10 K za 100 kg, torej povprečno za prešiče te vrste 16 K. dočim je carina prej znašala le K 3.57 za enega!
Položaj na Kitajskem.
Berolin, 26. avgusta. Dobro informirani list »Katholische Missionen« prinaša o položaju na Kitajskem članek, kjer izvaja sledeče: Cesar Koangsii je bolan, naveličan življenja in popolnoma propadel — moralično in fizično. Pravzaprav ne živi več, ampak vegetira. Kdo bo njegov naslednik ? Otrok nima, 74 let stara cesa-rica-mati pa vzlic vsemu negovanju od strani dvornikov ne more več dolgo živeti. Nezadovoljstvo proti tuji mandžurski dinastiji od dne do dne raste in povsod obstojijo tajna politiška društva z namenom vladarsko rodbino strmoglaviti. Splošno katastrofo zadržujeta le spretna državnika Yuan-šen-kai in Cang-šen-tong ter energična starka cesarica. Splošno se sodi, da bo dinastije konec, kadar ona umre. Kitajsko cesarstvo stoji pred obratom, ki bo imel nedogledne posledice.
Italijanske pomorske vaje.
R i m, 26. avgusta. Pomorske vaje se vrše veliko bolj enostavno, kot se je mislilo. Nočno napadalno brodovje A. je pognalo obrambno brodovje B. v pristanišče Spezzia, kjer je zdaj vsidrano pod varstvom trdnjav. Napadalno brodovje je nadalje bombardiralo Livorno, se ga polastilo in osvojilo tudi več malih ladij sovražnikovih. A. si je osnovalo opirališče na otoku Elbi in odtod blokira Spezzio. Situacija je torej podobna oni pri Port-Arturju. kjer so Japonci, tudi oprti na neko otočje, strahovali trdnjavo.
Zunanja politika Rusije.
London, 26. avgusta. Od tu se poroča: Po sestanku med angleškim kraljem in ruskim carjem v Revalu ter preobratu v Turčiji je težko ustvariti si pravo sodbo o zunanji politiki Rusije. Skoroda je angleško časopisje o ruskih razmerah boljše podučeno kot rusko. Zdaj očitajo angleški listi ministrskemu predsedniku Stolypinu, da se vmešava v delokrog ministra za zunanje zadeve, Izvolskega, ki zdaj potuje po Evropi. Izvolskij izkuša pridobiti angleški in francoski kapital za zgradbo novega ruskega brodovja. V Parizu so pogajanja za posojilo 1 milijarde frankov v ta narnen že sklenjena. Prva emisija bo oktobra. Stolypin pa ravno v tem oziru lzvolskemu nasprotuje, ker smatra zgraditev novega brodovja za zdaj še za nepotrebno. Stolypin bo zaraditega baje moral odstopiti, zlasti ker ga konservativni staroruski krogi tudi ne marajo. — Značilno je tudi, da se izvrše na Balkanu velike diplomatiške izpremembe, kar se tiče Rusije. Poslanik v Carigradu, izkušeni Sinovjev, gre stran, na njegovo mesto pa pride Sterbačev, ki je dozdaj bil v Atenah. Poslaniški svetovalec v Carigradu, Neli-dov ml., gre v Sofijo za poslanika, dosedanji sofijski, Sementovski, pa v Atene. Sinovjev je nasproten mladoturkom, katerim ne zaupa: bil je najgorečnejši zagovornik reform v Makedoniji, katere se zdaj opuste in prepustijo mladoturkom. Umevno je, da Sinovjev zato ne more več delj ostati na dosedanjem mestu.
AVSTRO-OGRSKA.
Jezikovna postava.
Praško glasilo »Venkov« je, kakor znano, poročalo, da češka ministra še nista pritrdila jezikovni postavi. »Lidove Noviny« poročajo, da je vsebina jezikovne postave znana češkima ministroma, Fiedlcrju in Prašku, kakor tudi nemškemu ministru-krajanu, Pradeju, in vsem voditeljem vladnih čeških strank, ki so vsi pritrdili jezikovni postavi.
Ciganska nadloga na Ogrskem.
Ciganska tolpa, močna 80 mož, je že dolgo časa terorizirala Csurgo in okolico na Ogrskem. Orožniki so pričeli zasledovati cigane, ki so pričeli streljati, nakar so streljali tudi orožniki. Ranjen je bil en orožnik, ustreljen en cigan, nevarno ranjena neka ciganka. Zaprli so 40 ciganov.
Cesarjev rojstni dan na Ogrskem.
Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je bila razobešena na gosposki veliko-varadinski kazini ogrska zastava. Podpredsednik kazina je pa ukazal odstraniti zastavo, ker ni bilo nikdar običajno, da se razobesi zastava na kraljev rojstni dan. Iz kazine so nato odstopili polkovnik, podpolkovnik in polkovni zdravnik in mnogo častnikov. Podpredsednik se je nato opravičil, češ, da ni nameraval žaliti.
Dobava praških vodovodnih cevi.
Klub mladočeških občinskih svetnikov je sklenil, da je vprašanje o dobavi vodovodnih cevi politično. Članom upravnega sveta skupnega vodovoda se obvezno tia-
I loča, da glasujejo za ponudbo francoske tvrdke v Pont a Moussonu. Pont a Mous-onka tvrdka ustanovi s pomočjo češkega kapitala na Češkem veliko železno tvornico, ki izdela tudj vodovodne cevi.
\Vahrmund.
V seznamu predavanj za zimski semester na praškem vseučilišču je naznanjeno, da predava tudi VVahrmund. Prof. dr. Singer bo imel sedemurni koleg o cerkvenem pravu, Wahrmund pa enourni o avstrijskem patronatnem in dveurni koleg o cerkveno-premoženjskem pravu. Poleg tega bo imel VVahrmuud enourni seminar o cerkvenem pravu.
Pomanjkanje krme na Ogrskem.
Poljedelski minister Daranyi je izdal odlok glede na pomanjkanje krme na Ogrskem. Krme manjka v 14 stolicah in 12 mestih. Mali kmetje bodo plačali za krmo 70 odstotkov v dveletnih obrokih in dobe aparate za umetno krmo. Poljedelska društva poziva minister naj vplivajo, da kmetje ne bodo prodajali mlade živine in telet pod normalnimi cenami. Poljedelsko ministrstvo bo dalo v ta namen malim kmetom 2 V-2 % posojilo, ki se povrne v triletnih obrokih.
Srbska trgovinska pogodba.
»N. Wr. Tgbl.« poroča, da uveljavita obe vladi po pooblastilni postavi trgovinsko pogodbo s Srbijo 1. septembra. Odločitev je že padla. Zunanje ministrstvo objavi sklep obeh vlad srbski vladi. Uradno kmalu objavijo aktiviranje trgovinske pogodbe. Centrala v obrambo poljedelskih koristi je protestirala pri Becku in Aehren-thalu glede na uveljavljenje trgovinske pogodbe s Srbijo. Hohenblum je izjavil, da mu je Beck odkrito povedal, da uveljavi po želji zunanjega ministra 1. septembra trgovinsko pogodbo. Ministrski predsednik je obljubil agrarcem z ozirom na srbsko trgovinsko pogodbo izpremembo postave o živinskih nalezljivih boleznih, ugodno melioracijsko postavo in večje vsote poljedelskemu ministru za podpore. Vodstvo krščansko-socialne stranke se je tudi posvetovalo o uveijavljenju trgovinske pogodbe s Srbijo. Zahvalili so se Ebenhochu, ker je branil kmečke koristi. Posvetovanja se je udeležil tudi dr. Lue-ger, ki je, če »N. Fr. Pr.« ne laže, omilil nasprotstva med mestnimi in kmečkimi krščansko-socialnimi poslanci.
ANGLEŠKA IN NEMČIJA.
»VViener Allg. Zeitung«, ki ima zveze z našim zunanjim ministrstvom, poroča, da poročila o izboljšanju razmer med Nemčijo in Angleško niso resnična. Pri cron-berškem sestanku je izjavil angleški kralj, da če Nemčija ne bo pomnoževala brodovja, ga tudi Angleška ne bo. Viljem je rekel, da tega ne obljubi. Uspeh cronber-škega sestanka zato ni zadovoljiv.
VJETI TURŠKI GENERAL.
Hedžaški vali in vojaški poveljnik general Ratib paša, ki je hotel pobegniti, je vjet in zaprt v džedaški vojašnici. — V Bruso je iz Carigrada odrinil bataljon vojakov v obrambo valija, ki je v nevarnosti.
RUSIJA POSPEŠUJE NASELJEVANJE V SIBIRIJO.
Car je določil, da brez vsakih forma-litet postanejo ruski podaniki vsi pravoslavni inozemci, ki se žele naseliti v Sibiriji.
Dnevne novice.
+ Liberalci vabijo Kočevarje. S Kočevskega se nam piše: Kar presenečen sem bil nad predrznostjo, s katero je liberalna zveza priobčila neki popravek v »Narodu«. V rokah imam namreč nemški original dopisa na vsa kočevska »Iobliche Gemeindeamter«, v kateri se liberalna »Kočevska posojilnica« usiljuje, češ, da je »dobila nalog« (»Auftrag erhalten«) v kočevskem okraju potom »Zveze slovenskih zadrug« posredovati nakup sena. Podpisan je Skubic, menda finančni uradnik v Kočevju. Na naše poizvedovanje nismo mogli dognati, kdo bi bil dal liberalni Kajfež-Skubičevi posojilnici nalog, da posreduje pri dobavi sena. Dve stvari je pa treba posebno pribiti: 1. Najnujnejše poživljajo vsa kočevska »Gemeindeamter«, da morajo zahtevati, da se jim pošlje seno potom liberalne »Zveze slovenskih zadrug«. 2. Posebno priporočajo Kočevar-jem, da se naj zadolže v ta namen pri liberalni kočevski posojilnici. Kakor je iz tega razvidno, je vsa stvar samo politični Bauernfang v smislu tiste Hribarjeve okrožnice, ki tudi zdaj kroži okoli liberalnih pristašev, da naj vsa društva, zlasti pa zadruge, izkoristijo za liberalno stranko ob prihodnjih deželnozborskih volitvah. Tako je tudi gonja liberalne zveze zdaj le agitacija za liberalno stranko in za bodoče volitve.
+ Duhovne vaje za duhovnike bodo tudi v septembru pri oo. jezuitih in sicer se bodo začele 31. avgusta, 14., 21., 28. septembra. Vselej ob 6. uri zvečer.
+ »Mlekarska zveza« v Ljubljani je dobila od ministrstva 7000 kron podpore.
+ Od državne železnice. Premeščeni so: Ganahl Maks, pl., višji revident iz Stanislava k ravnateljstvu odd. III.; Ulrich Ivan, adjunkt, od ravnateljstva odd. VIII., v Trst, c. kr. drž. prosta luka, Olivo Alojz, adjunkt, od ravnat, odd. III. k c. kr. želez, vzdrževalnemu uradu Ljubljana I. Danecs Kari, stavbni asistent, odd. III., k želez.-vzdrž. uradu Ljubljana I. Bittner,^Rudolf, stavbni asistent, od elez.-vzdrževal. urada Jesenice v Gorico I. Spiegel Gustav, stavbni asistent, od želez.-vzdrževal. urada Ljubljana II. na Jesenice. Masini Viktor, asistent, iz Trsta, prosta luka, v Trst c. kr. drž. žel., Vorberger Friderik, uradniški as-pirant, od želez.-vzdrževal. urada Gorica I. k ravnateljstvu odd. III. Walland Ivan, uradniški aspirant, iz Trsta, c. kr. drž. žel. tf Trst, c. kr. drž. žel. prosta luka.
Nov telovadni odsek se je ustanovil v nedeljo v Podgori.
—	Kaj si vse dovoljujejo Madžari na Hrvatskem. Te dni je prišlo v Zagreb odposlanstvo ogrskega trgovinskega ministrstva ter je pregledalo in preiskalo prostore »Zveze železniških delavcev Hrvatske in Slavonije«. Pravila te zveze so potrjena od hrvaške vlade. Društvo ima lastno glasilo: »Hrvatski željezničar«. Ko je bila preiskava končana, so napravili zapisnik — seveda madžarski. Tajnik zveze, Zivič, protestira proti sestavi zapisnika v madžarščni. Nič ni pomagalo; napisali so vendarle madžarski zapisnik, na to pa je neki madžarski inšpektor društvo — razpustil! Kot razlog navajajo, da je društvo imelo seje, pri katerih ni bilo navzoče zadostno število članov ... Jasno je, da je razlog za razpust docela iz trte zvit, kajti sklepi sej, katerih se ni udeležilo dovolj udov, so neveljavni; vkljub temu pa še društvo lahko obstoja stoletja. Neveljavne sklepe vdobimo tudi v občinskih zasto-pih, v deželnih zborih in parlamentih. Za to pa še nikomur na misel ne pride, da bi te korporacije zaradi tega razpustil. Jasno je. da je vzbudil jezo madžarske gospode protest proti madžarskemu zapisniku, ki na Hrvaškem nikakor ni utemeljen. Saj je društvo čisto zasebno, potrjeno od hrvatske vlade. Ce so članovi društva slučajno delavci železnice nad katero je Ma-gyar-orszag usurpiral nekako oblast, to na bistvu društva in njegovem pravnem obstoju ničesar ne izpreminja. Caša madžarske ošabnosti mora kmalu prekipeti!
—	Ruski general Volodimirov se mudi sedaj v Zagrebu. Včeraj zvečer je bil generalu Volodimirovu na čast v restavraciji »Kola« komerz.
—	Roparski umor pri Vrhniki pred zagrebškim sodiščem. O strašnem roparskem umoru na Matiji Cedulinu v gozdiču v bližini Verda, je te dni razpravljalo tudi zagrebško sodišče. Pred zagreškim sodiščem je stal sokrivec tega roparskega umora Anton S p r a j c iz Jezerana na Hrvaškem, ki je umoril Cedulina v družbi Stevana Samardžiča, ki je bil pred ljubljanskimi porotniki obsojen na smrt in ki, kakor se govori, ne bo potniloščen, ampak obešen. V Zagreb so k razpravi pripeljali tudi Samardžiča, ki pa nič kaj ni hotel poznati Sprajca. Samardžič je tajil, da pozna Spraica, dasi je jetničar podal o tem jako značilne Samardžičeve izjave. Ker dveh važnih prič ni bilo k obravnavi, so obravnavo preložili na nedoločen čas.
—	Disenterija v goriški posadki. Med vojaštvom v Gorici razsaja disenterija. Vojaška bolnišnica je prenapolnjena z bolniki. Lahke bolnike oskrbujejo v vojašnici na Velikem trgu.
—	Turista VVagnerja našli mrtvega. Član nemško - avstrijskega planinskega društva, sekcija Ljubljana, gosp. Zinner je našel na Triglavu pogrešanega dunajskega turista Wagnerja mrtvega. Wagner ie z zlomljenimi udi in zdrobljeno lobanjo iežal v neki razpoklini, ki je skoro nepri-stopna. Le z nevarnostjo za svoje življenje je mogel priti do mrtvega Wagnerja, ki je bil tako razmesarjen, da je bilo cči-vidno, da ga je smrt tako po nesreči objela. Wagner se je ponesrečil, ker je bil nezadostno opremljen. Wagnerjevi materi so takoj brzojavili, da so našli truplo njenega sina. Wagnerjevo truplo so odpeljali na Dovje.
Danes smo dobili naslednjo brzojavko iz Mojstran: Wagnerja so dobili mrtvega na triglavski stezi, 150 metrov visoko v kotlu. Pokopan bo na Dovjem v četrtek popoldan.
—	V čebru vode utonila. Dne 25. t. m. popoldne okrog 4. ure je utonila v Domžalah v čebru vode na vrtu dveletna hčerka vrtnarja J. Siherla.
—	Vžigalice v korist obmejnim Slovencem se v Zg. Besnici dobe v gostilni Ivana Papler-ja po domače pri Žnidariu.
—	Dr. Ivan Frank, sin dr. Josipa Franka, postal je odvetnik v Zagrebu.
-• Umrl je v Zagrebu ondotni zoboi-zdravnik dr. J. Hafner.
—	Za župana na Šušaku je izvoljen gosp. Gjuro Ružič.
—	Za »Živela Hrvatska!« — 14 dni zapora. Z Reke poročajo: Hrvaški delavec J. Majer, star 19 let, je v neki reški ulici zaklical: »Živela Hrvatska!« Za to je bil obsojen v 14-dnevni zapor in v globo 50 K.
—	Nova pot v Konec Kamniške Bistrice. Letošnje pomladi se je raznesla prijetna bajka, všeč posebno obiskovalcem Savinjskih alp iz Kranjske strani, da se že letos prične graditi nova, moderno zgrajena kolovozna pot ob Kamniški Bistrici, po kateri se bode mogoče tudi voziti. Oglasil se bode mogoče kak Kamničan, ogorčen: »Saj se po stari tudi lahko pelješ!« No, hvala lepa za tak užitek! Bog ne daj nesreče, da bi si dal kedaj tako neljubo premikastiti svoje zdrave ude in kosti!... In v duhu smo že gledali in slušali, kako bodo drdrale noter lojtrnice, landa-verji in bregi, in kako zmagonosno pred vsem bodo tef-tefali avtomobili, da bo kar obmolknila šumeča Bistrica! No, kakor kaže še danes, je za ostarelega očaka Grintovca in njegove sosedinje (kakor za turiste) še za dolgo najbrže prihranjeno to grozno razočaranje, ko ga lepega dne za-bode črnookovano oko prvega šafer-ja in mu pokadi z bencinom. Še dolgo se ne bo jel Grintovec vpogibati in praskati, vznemirjen od nenavadnih množic »planinskih bolh«. (Kamničani se morda preveč zanašajo na Zeppelina!) Nov pešpot se gradi, a ne cesta, kakor smo pričakovali! No, vsaj nekaj, hvala Bogu. Prihranjena nam bode odslej prav nepotrebna trenaža čez Kobilico, in kar nas je telesno ne preoblagodarjenih, dospeli bomo lahko še z dokaj suhimi srajcami do Uršičevega hotela in si prikrajšali zraven četrt ure. Nova pešpot krene s stare tik pod že omenjenim klancem Kobilico, večjej strmini se izogne tudi v daljšem loku pod kapelico, na prvem klančku iz Strahovice, in zavije levo ob porobku bližje Bistrici. Tu nam nudi pot takoj eno izmed najromantičnejih scenerij, ko se uje v živo skalo in nas pripelje pod širokim podvezom nad Bistrič-nim ovinkom zopet v gozd. Ta slika zelo spominja na staro brodarsko pot, izdolbeno v živo skalo na desni strani Save, v romantičnih tesneh med postajama Savo in Zagorjem ob Savi. Nato se zopet vije v mnogih manjših ovinkih ob neobčutni strmini skozi naravni drevored lepih bukev. Sloka stebla jelk in smrek, fantastično zraščene bukve, večje in manjše skaline ob potu in mostičem, podobne visoki brvi med posamnimi hrbti strmega obronka: vse to vpliva zelo razvedrilno in se kratkočasiš. Kar še posebno odlikuje novo pot, so mnogi lepi vpogledi v brzo in penečo se Bistrico in krasni razgledi na celo panoramo nad skalnatim amfiteatrom bistri-striškega Konca, in to posebno mestoma pod Kraljevim hribom in med Brusniki in Kopišči. (Par bukev, ki ovirajo še nekoliko razgled na nekaterih takih krajih, bi menda ne bilo škoda, če se jih poseka.) Dalje je pot trasirana tudi poleg romantičnih tesnij Bele, pri vhodu v enakoimeno-vano dolino pod Konjem in mimo veleza-nimivega naravnega mostu »Predaslja«. (V koliko je že tudi ta del izdelan, ne vem, ker sem prešel na novi pot vračajoč se iz Bele šele pod Kopišči.) Pot sicer še ni posuta s peskom in je deloma zelo ilovnata, vendar že sedaj priporočljiva vsakemu, ki se je stare naveličal ali ne.
Alpinus quidam.
—	Poročil se je danes v Cerknem g. Gabrijel Bevk, trgovec in zasebni uradnik, z gdčno. Antonijo Peternelj.
—	Mesto učitelja-voditelja je izpraznjeno na štirirazredni zasebni ljudski šoli društva »Šolski Dom« v Gorici vsled smrti dosedanjega voditelja Leopolda Abrama. Mesto je pripravno posebno za učitelja v pokoju. Oglase sprejema predsednik društva do 10. septembra.
—	Trdno spanje. Dva vagona sta skočila s tira te dni pri Sv. Luciji in se precej poškodovala. Sunek je bil tolik, da sta se razbila »puferja« — odbijača. Vendar je neki trgovec iz Gorice, ki se je vozil v dotičnem vozu, imel tako trdno spanje, da se ni prav nič prebudil kljub velikemu ropotu in tresenju. Pač trdno spanje!
—	Zopet nesreča s puško. V Murvici v Dalmaciji je v šali 17-letni Lazo Crno-bonja pomeril s puško na mlado Jelo Pa-cič. Puška se je izprožila in kroglja je zadela Jelo v srce, da se je mrtva zgrudila. Nesrečni Crnobonja je moral pobegniti iz vasi, ker so mu prebivalci grozili, da ga ubijejo.
—	Umrl je v Trstu krojaški mojster Fran Inamo
—	Ponarejeni 100-kronski bankovci
zopet močno krožiio v Trstu. Od pravih
se razlikujejo, ker manjka na ogrskem tekstu spodnja črta od srede proti desnemu kotu.
Vprašanje letalnega stroja rešeno. Iz
Peterburga poroča »Lokalanzeiger«: Vprašanje letanja je končno rešeno, če se izkaže iznajdba polkovnika Oščevskega. Polkovnik je že dokazal sposobnost svojega aparata, ki nosi z lahkoto petkrat večjo težo kakor aeroplani in doseže hitrost 320 km na uro. Brzovlak južne železnice rabi, da prevozi 320 km, nekaj manj kakor 6 ur.
* * *
* Cenik slovenskih muzlkalij, cerkvenih in svetnih, za vse potrebe je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cenik je vsakemu brezplačno na razpolago.
Štajerske novice.
š Nov deželni sanitetni zakon. Štajerski deželni odbor je sklenil začetkom septembra 1.1. sklicati enketo, ki se bo posvetovala o novem deželnem zdravstvenem zakonu, ki bo uredil razmere okrajnih sodnikov.
š Pozabljen železniški voz. — Potnik zahteva 20.000 K odškodnine. Iz Pra-gerskega poročajo: V noči 23. t. m. so na tukajšnji postaji pozabili odklopiti neki lin-ški v Budapešto namenjeni osobni voz. Voz se je tako pripeljal v Poljčane. Ker pa v Poljčanah pred dunajskim poštnim vlakom ni bilo zveze, je moral voz zopet nazaj na Pragersko, kamor so ga pripeljali ob 8. uri 23 minut, nakar se je mogel pravilno peljati dalje ob 9 uri 20 minut. Potniki, ki so zamudili tako sedem ur, so bili jako hudi, neki potnik pa hoče to priliko lepo izrabiti in zahteva od železnice radi izgube pri trgovini, povzročene po tej zamudi, 20.000 K.
š Za meščanska učitelja v Celju prideta Jožef Holzl iz Judenburga in Kari Lechner iz Radgone.
š Umrl je v Slovenski Bistrici davčni sluga Franc Krempuš.
Ljubljanske noulce.
lj Blagoslovljenje novega poslopja
»Katoliškega tiskovnega društva« se vrši jutri ob 5. uri popoldne v dvorani 11. nadstropja. Povodom slovesne otvoritve novega poslopja »Katol. tiskovnega društva« prirede posamni oddelki v knjižnični dvorani v III. nadstropju malo razstavo, ki naj predoči napredek posamnega oddelka v zadnjih letih. Katoliška Bukvama bo razstavila dela lastnega založništva (med drugimi »Dom in Svet«, »Valvasor« itd.) v krasni vezavi, ki jo je oskrbela društvena knjigoveznica. Obenem bodo izložene v krasni opremi razne poslovne knjige za župne urade in razna društva. Katoliška tiskarna razstavi več svojih tiskarsko-umetniških del zadnje dobe, društvena prodajalna pa izloži nekaj finejših in dragocenejših predmetov svoje zaloge umetnin. Uredništvo in uprava »Slovenca« se pridružita razstavi s tem, da pokažeta krasno vezane letnike »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, razne slike ter skupino poslovnih knjig in tiskovin. — Pri tej priliki pripominjamo, da častite duhovščine nismo posebe vabili na slavnost, ker jo je pri sinodi itak vso povabil presvitli gospod knezoškof. Sploh pa najuljudneje vabimo vse gospode duhovnike, naj se udeleže sinode ali pa ne.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« danes ob 8. uri zvečer!
lj Preskušanje tal po Ljubljanici se vrši že nekaj dni sem s potrebnimi pripra-vima. Delo je z bližnjim ošuševanjem barja v zvezi in je pokazalo, da poglobitev struge ne bo delala — vsaj kolikor je zdaj znano — prevelikih težav. Kakor je videti, se bo projekt osuševanja barja končno vendar le uresničil.
lj Zadruga krojačev itd. naznanja svojim članom in članicam, da se vrši prva preizkušnja za vajence in pomočnike dne 3. septembra 1.1. dopoldne ob 9. uri v obrtni šoli (Stari trg 34). Kdor se želi podvreči preiskušnji, naj se nemudoma zglasi pri načeltsvu zadruge. Pomočniško delo se bode delalo dne 1. in 2. sept. v raznih delavnicah. Natančneje se poizve pri zadrugi. — Fr. Jeločnik, t. č. načelnik.
lj Selitev v Ljubljani meseca avgusta. Vtretjem ali avgustovem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 591 strank ozir. rodbin, ki so štele nekaj nad 2000 oseb. 13 strank se je iz mesta izselilo, ker so bile prestavljene v druge kraje, na novo pa je prišlo 19 strank, deloma uradniških in častniških, deloma tudi iz trgovskih in drugih krogov. V tem selilnem roku je prišlo tudi nekaj upokojencev stalno prebivat v Ljubljano, ker je dokaj lepih, zdravih in zračnih stanovanj v novih hišah in vilah na razpolago.
lj Vrsta porotnih obravnav. Na obtožno klop pridejo sledeče osebe: dne 31. avgusta: Andrej Anderberg iz Trsta zaradi hudodelstva tatvine in prestopka vla-čugarstva ter beračenja. — Franc Pože-nel iz Lipelj pri Planini, Notranjsko, radi hudodelstva tatvine, prestopka zoper javne naprave in naredbe ter vlačugarstva. — Janez Golob iz Cirknega na Tolminskem, radi hudodelstva tatvine. — Dne I. septembra: Valentin Stare iz Češnjice v Bohinju, radi uradnega poneverjenja. — Dne 2. septembra: Jožefa Knavs, železničarja vdova in babica iz Ljubljane, zaradi hudodelstva goljufije. — Dne 3. septembra: Janez Juvan iz Velesovega, radi hudodelstva uboja. — Dne 4. septembra: Jakob Berčič iz Stare Loke, zaradi hudodelstva posilstva in Franc Marcelan iz Gorenjega Logatca ter Ludovik Brudar iz Rudolfovega, radi istega hudodelstva. — Dne 5. septembra: Jakob Kapovec iz Visokega, radi hudodelstva uboja, in Simon Alivojvodič iz Perišic na Hrvaškem radi hudodelstva posilstva. — Dne 7. septembra tiskovna pravda proti uredništvu »Slovenca«, dne 9. septembra pa Jožef Prek iz Prebačevega, radi hudodelstva tatvine, motenja vere in prestopkov vlačugarstva, beračenja ter zoper javne naredbe ter osebe.
lj Hišo na Mestnem trgu št. 23 sta kupila g. Fran Ksaverij Souvan, družabnik tvrdke Fr. Ks. Souvan, in njegova sestra gospodična Vera Souvan, in ne Fran Fer-dinad Souvan, kakor je bilo pomotoma po-ročano.
lj Aretovan je bil včeraj nek 391etni delavec, ker je svojemu sodelavcu grozil, da ga zabode. Ker je nasilnega značaja, se je bilo bati, da svoje grožnje ne uresniči. Oddali so ga deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
lj Tatvina. Včeraj je bilo brivskemu pomočniku Petru Filipu iz zaklenjenega predala na Marije Terezije cesti štev. 6 ukradenega 360 K denarja. Osumljenca, brivskega pomočnika Antona Matičeviča, rodom iz Virovitice na Hrvaškem, je policija aretovala, ker ima proti njemu precej obtežilnega materijala.
ABDUL AZISEV PORAZ.
Nemški cesar je brzojavno naročil nemškemu poslaniku v Tangru, naj izpo-roči takoj Mulej Hafidu, da ga Nemčija prizna za maroškega sultana, ako pritrdi algeciraški pogodbi. V Tangru se govori, da so proglasili Mulej Hafida za sultana v Rabatu in Casablanci. Abdul Azisev poraz je močno zadel Francoze, ki so ga na vso moč podpirali.
Telefonsko m brzojavno poročila.
GESMANN IN EBENHOCH DEMISIJO-NIRATA?
Dunaj, 26. avgusta. KrŠčanskosocial-na ministra Gessmann in Ebenhoch nameravata demisijonirati, ker je včeraj ministrski svet sklenil, da se trg. pogodba s Srbijo potom pooblastilnega zakona aktivira do 1. septembra, ministra sta pa obljubila agrarcem, da se bo pogodba parlamentarno obravnavala.
Dunaj, 26. avgusta. Danes dopoldne je tu zborovalo 30 industrijskih korpora-cij, ki so sklepale o primernih korakih, ako se trgovinska pogodba s Srbijo ne bi uveljavila do 30. septembra.
VELESRBSKA PROPAGANDA.
Zagreb, 26. avgusta. Načelnik v Dvoru Pantelič je suspendiran.
PREGANJANI »KOPNIŠKI STOTNIK.«
Budimpešta, 26. avgusta. Sem se je pripeljal »kopniški stotnik«. Mestni glavar mu je zapovedal, naj takoj zapusti Budimpešto, sicer ga pošlje domov po od-gonu.
DEKLICA SE UBILA.
Trst, 26. avgusta. Tu je triletna deklica Varan padla iz tretjega nadstropja in se ubila.
POŽARI V CARIGRADU.
Carigrad, 26. avgusta. Včeraj je zopet na raznih krajih v Carigradu pričelo goreti. Sumi se, da je na delu družba po-
žigalcev.
TOLSTOJ BOLAN.
Peterburg, 26. avgusta. Ob Tolstojevo bolniško postelj so pozvani bolniki.
SPOR MED AMERIŠKIMI ZEDINJENI-
Ml DRŽAVAMI IN JAPONSKO.
Washlngton, 26. avgusta. Japonska se upira pritrditi od ameriških Zedinjenih držav predlaganemu predlogu o novi uredbi naseljevanja.
BREZDIMNA PUŠKA REPETIRKA.
New York, 26. avgusta. Poizkusi z brezdimno puško repetirko, izum Maksi-mov, so se izvrstno obnesli.
Meteorologlčno poročilo.
ViSina n. morjem 306-2 m, »red. zračni tlak 736 0 mm.
1	Čas opt* zovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	MU > = g !s> >
25	9. zveč.	736-1	19-3	si. szah.	jasno	
26	7. zjutr.	353	150	si. jvzh.	megla	o-o
	2. pop.	340	23-4	sr. jjvzh.	sk. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 20 8°., norm. 17'8°
Nove skladbe
iz zaloge:
Katoliške bnkvarne y Ljubljani.
Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi.
Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1-30.
Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezka po K 1 50.
Labarnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt,
tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis. P. K 150.
Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani
zbor s spremljavo orgel. II. naHs. P. K 1'20. Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi. Za sopran,
alt, tenor, bas. II. natis. P. K 1'20 Laharnar Ivan: Velikono&ne pesmi. Za mešani
zbor. II. natis. P. 130.; Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. [P. K i-56„ po gl. - 40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. mafta v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. ll. pomnoženi natis. P. K 1'20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 180., gl. po K -'40. Foerster Anton: Op. 105. Praeludium et post« ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K —'60. Aljaž Jakob; Meftaai in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K — 60. Vsebina IV. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipl duša. b) Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena.
Dalje priporočamo:
Zbirk« ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge:
1.	Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta.
Igrokaz v treh dejanjih.
2.	Za letoviššal Burka enodejanka.
3.	Občinski tep&ek. Veseloigra v treh dejanjih.
Za ženske vloge:
4.	Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih.
5.	deška x Bleda. Narodna igra v petih dejanjih.
6.	Najdena hči. Igra v treh dejanjih.
Cena K 1'60., s poštnino K 180. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku. Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor z a naslov in dopis na drugi strani pa: Podoba Iurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 -.
Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob
60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6-—. Podoba vnanjega lica »Katoliške bukvama") ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno.
Vse štiri razglednice je založila:
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
;: Ljubljana. ::
0) 0 •H
cž
S
ce
N
S
9
•M
PN
81 •N
a.
m
Prlmarlus
dr. V. GREGOR IČ
Ljubljana
kronska o o ustna e> voda
(Zakonito zavarovan.;
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
IU ■c
o
rt
(D
rt
3
5 P
F
P
6
0 ®
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
:: Ljubljana. :: 1898 17
penzijonisf
iz finančne straže, neoženjen, mlad, vešč raznih jezikov, želi primerne službe v pisarni, trgovini ali pa pri manjši blagajni. Na zahtevo položil bi tudi jamčevino. — Vprašanje pod MPenzijonist" na upravo »Slovenca*.	2080 3—1
se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in dobro hrano ter pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago.
Natančnejše pojasnilo daje g. Joslplna Lav-renčič, Marije Terezije cesta štev. II, I. nadstropje, vrata štev. 64.	2088 8—1
Najboljše
prvovrstnih dunajskih tvornio in
amer. sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik, Sj-£L«JJ
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice', opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje oglaševanje. 2079 52—1
WWlWftHHIHBHtBWBWIHHHim
Radi preureditve prostorov proda po nizki ceni dobro ohranjeno
tvrdka ANT. KRISPER, Glavni trg, Ljubljana.	2084 2-1
Ma prodaj je
malo posestvo
v S*. Jakobu v Rožu na Koroškem : gozda 5 oralov njiv 4 orale in sadni vrtič okoli hiSe. — Poizve se v 2086	št. Jakobu št. 8.	2-1
Kleparskega
pomočnika in učenca
sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Simon Negro, kleparski mojster v Cerknici 2086	pri Rakeku.	3 - 1
Razpisuje se služba
2075 3-2
organista
na mestni župni cerkvi v Krškem. Plača v denarjih letno 720 kron, lepo stanovanje, postranski zaslužek mogoč. Nastop takoj.
J. Reniar, župnik.
pripraven za prodajalno ali kako drugo li obrt se odda takoj. Tudi nove ateleže za špecerijsko trgovino se poceni prodajo. Kje, pove uprav. »Slovenca".
2060 2—2
V zavodu šolskih sester v Celju
se sprejemajo
učenke in šoli odrasla dekleta
na stanovanje in hrano; te imajo priložnost učiti se vsakovrstna ročna dela — hospiti-rati v otroškem vrtcu ali vaditi se v navadnem gospodinjstvu.	2024 2-2
Zastonj
zahtevajte moj Ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-bmtai itd.	ji
Drag. Htg«p
urar, juvelir h ara ver.
Oslck I. IipadMt«;BL4,(Bnwj
C. dr. oblastveno potrjeno» 68 ucilišce za Krojno risanja
branja desifi
Ljubljana, Stari tri it 28.
9 Dobi se tam kroj po MI meri. •
Brzojav.
2087 2-1
Nahajam se sedaj v Švici pri nakupovanju po tovarnah finih švicarskih ur, da zamorem slavno občinstvo zares dobro postreči. Pozdravljam vse svoje prijatelje in odjemalce ter se za na-daljnonaklonjenostpriporočam in kličem: Na veselo svidenje I
Fr. Čllden, urar in trgovec, Ljubljana.
(B XI ►N tt
L *
S
E
o m
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon št. 262.
1970 12-6
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon St. 262.
N
r
o
o s a n
Za vsako ceno »Angleško skladišče oblek"
prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
O. BERNATOVIC
liljann, niestnl trjt
I« Nafta dražba »ZDRUŽENIH Pili O V AR EN" Žalec ii Laški
pnpereča s*cye izborno pivo. — Specialiteta: 9Salvators (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). na dem sprtemu r«statH*at«r »flerociftege Doma" g. I(ržt$atk> (Toltfon fi. 82.)
P odru ž: nioa i v Spljetu. ■
Oelalftka glavnioa I
I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stritanm mic« stev. 2
■prejema vloga «•■ knjižice in na tekofii račun ter je obrestuje od dna vloge po
nr 2 o.
Podružnica 1 v Celovcu g
I Rezervni fend c 1 1 K 100*000. 1 1