List 29.
Politiški oddelek.
Za ravnopravnost v uradih.
Pol stoletja že traja boj za ravnopravnost slovenskega jezika v uradih. Nekaj malega smo si v tem času pač priborili, navzlic silnemu nasprotstvu državnih faktorjev in v prvi vrsti birokracije, a napredek ni velik. Shod slovenskih odvetnikov in notarjev, kateri se je vršil dne 17. t. m., nam je pokazal, kake so razmere glede uradovanja zunaj Kranjske, ta shod nam je pokazal, da smo v petdesetletnem boju izvojevali sicer teoretično priznanje ravnopravnosti, od praktičnega izvedenja tega priznanja pa da smo še silno oddaljeni.
Shod slovenskih odvetnikov, notarjev odvetniških in notarskih kandidatov spade mej najznamenitejše manifestacije, kar jih je bilo iz našega naroda kdaj prirejenih, in obudil je tudi primerno pozornost v celi državi. Sklican je bil ta shod v namen, da protestuje proti brezpravnosti slovenskega jezika pri graški nadsodniji in da sploh formulira način, kako je postopati slovenskim odvetnikom in notarjem, da zagotove slovenskemu jeziku pristoječo mu ravnopravnost.
V tem oziru so bili storjeni naslednji, važni dasi nekoliko oportunistični sklepi:
Slovenski odvetniki, notarji, odvetniški in notarski kandidatje obžalujejo protizakonito postopanje c. kr. nad-sodnije v Gradcu, ki pri prizivni obravnavi zastopnikom slovenskih strank ni dovolila govoriti v slovenskem jeziku, ter izjavijo, da bodo :
I a) kot zastopniki slovenskih strank brez izjeme in obzira v pisavi in v besedi rabili pri vseh državnih in samoupravnih oblastvih. ki so nastanjena na slovenski, oziroma hrvatski zemlji, ter tudi v vseh pritožbah proti sklepom in razsodbam teh oblaste v j edino le slovenski oziroma hrvatski jezik, ter da ne bodo pri nobenem uradu na slovenski zemlji podpisali zapisnikov, kadar so ti nepravilno pisani v drugem jeziku;
b) da bodo kot zastopniki slovenskih strank tudi v naprej pri prizivnih razpravah v Gradcu zahtevali, naj se vrši obravnava v slovenskem jeziku, ter se pritoževali do najvišjega oblastva kadar in kolikorkrat se ta zahteva odkloni.
II. Ta sklep se naznani c. kr. pravosodnemu, notranjemu in trgovinskemu ministerstvu in se taista še daljo naprosijo:
a)  da naj imenujejo za vse urade, ki so nastanjeni v deželah, oziroma okrajih s slovenskim, oziroma hrvatskim prebivalstvom, torej v slovenskem delu Koroške, na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, brez izjeme sploh le uradnike, ki so tudi v pisavi zmožni slovenskega in hrvatskega jezika, kot konceptne uradnike pa le take, ki se to znanje dokazali vsaj z zadostnim redom, ki so ga dobili pri maturitetnem izpitu;
b)  da naj taista razpišejo državno ustanovo za dijake, ki se hočejo posvetiti jedni ali drugi stroki, spadajoči v njih delokrog, vsaj za toliko časa, dokler ne bode nehalo pomanjkanje slovenščine povsem zmožnih uradnikov;
c)  da naj takoj ukažejo vsem podrejenim dotičnim oblastvom, tudi onim druge instance, da morajo v občevanju s slovenskimi strankami rabiti le slovenske in hrvatske tiskovine ter se poslužiti slovenskega, oziroma hrvatskega jezika tudi v pisavi, posebno v zapisnikih, razsodbah ter v svojih, ustno in v navzočnosti strank pred-našanih poročilih.
Slovenski odvetniki in notarji vseh slovenskih pokrajin, zbrani na shodu v Ljubljani 17. julija 1898. leta izrekajo ustanovitev c. kr. višjega deželnega sodišča v Ljubljani za nujno potrebno v pravosodnem in gospodarskem interesu slovenskega naroda ter zato poživljajo državne poslance tega naroda, da čim preje izposlujejo nadsodisče v Ljubljani.
Shod slovenskih odvetnikov sklene, naj se osnuje društvo kot zveza vseh slovenskih odvetnikov, katero bode imelo namen, varovati pravice odvetniškega stanu in koristi slovenskih strank, posebno pa potegovati se za jednako-pravnost slovenščine v vseh uradih,  katero se naj dalje
282
tudi peča z nasvetovanjem zakonskih prememb iz novih načrtov, kolikor to zahtevajo interesi slovenskega naroda. V ta namen naj se izvoli pripravljalni cdbor, ki naj izdela pravila in zvezo ustanovi.
A shod nam ni prinesel samo protesta slovenskih pravnikov preti nezakonitemu postopanju graškega nad-sodišča, ni nam prinesel samo zagotovila, da bode v vsakem naroda velevažni odvetniški in notarski stan z vsemi močmi deloval, da se izvrši ravnopravnost, prinesel nam je tudi novo izjavo za ustanovitev višje sodnije v Ljubljani, izjavo najpoklicanejših faktorjev, in podal je slovenskim državnim poslancem predragocenega materijah gleda dejanskih razmer v uradih na Slovenskem.
Obžalujemo samo jedno: da se na shodu ni govorilo o razmerah na Kranjskem. Res, da je slovensko uradovanje na Kranjskem nekoliko bolj razvito, kakor v drugih slovenskih kronovinah, res, da se tod očitno slovenskemu uradovanju, ne nasprotuje, a razmere vzlic temu niso še take, kakoršne bi morale biti, in povrh — mislimo — da je bil prav občni shod slovenskih odvetnikov in notarjev poklican, sprožiti zahtevo, da se v izključno slovenski Kranjski uvede slovenščina kot notranji uradni jezik.
Prepričani smo, da se bodo slovenski odvetniki in notarji trdno držali storjenih sklepov in iz njih izvajali vse konsekvence in pričakujemo, da bodo slovenski poslanci veliko akcijo rodoljubnih odvetnikov in notarjev podpirali z vso eneržijo, z večjo eneržijo, kakor postopajo navadno v obrambo naših pravic.