Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- ftc w. 17. V Ljubljani, sobota 22. lanuarfa 1938. Leto III' Miinchen navdušeno pozdravlja Stojadinovfča Miinchen, 22 jan. Čez Koln in Frankfurt na Maini je predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovic prispel z brzim vlakom včeraj ob 9.34 na monakovski glavni kolodvor. Na ta način je dr. Stojadinovičev obisk v Nemčiji imel tri jasno začrtane stopnje: politično, gospodarsko in prosvetno. Politični del njegovega potovanja se je končal v nemški prestolnici v Berlinu, gospodarstvo in industrijo L .6“ jnjiuvttllj« sc jc nuucai ▼ hcuishi r,. stolnici v Berlinu, gospodarstvo in industrijo tretjega cesarstva je spoznal v Porurju, zlasti v Uct—- •'(isseldorfu, obisk v Miinchenu pa n umetnosti, znanstvu in kulturi Iji predsednika kraljevske vlade, - a»ojini važnim obiskom v Nemčiji Prebil nekaj dni v mestu, kjer je kot mlad člo-6* preživel leto dni svojih študijev. f » 1CIU Ulil 3IVJUI ■ - Predsednika kraljevske vlade in njegove ^preinljevalce so sprejeli v nekdanji dvomi ca-Jja.nici monakovske glavne postaje šef bavarske dežele njegova ekscelenca Wagner, namestnik J-, Epp, ki je bil poveljnik nemške armade v or bi ji med svetovno vojno, predsednik bavarske vlade Sieber, z mnogimi višjimi uradniki, oti- ci rji, generali in zastopniki nacionalno-sociali-stične stranke. Ko se je predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovic. pojavil pred izhodom pred postajo, je pričela velika množica vzklikati >Heil! Ileil!«, jugoslovanska kolonija, ki je bila tudi zbrana pred postajo, je pa svojega predsednika pozdravila z navdušenim vzklikanjem. S postaje se je predsednik kraljevske vlade odpeljal v hotel >Vier Jahreszeiten«. Bavarske oblasti so izbrale prav ta hotel zato, ker je dr. Stojadinovic med svojim šolanjem v Miinchenu stanoval v njem. Po oddihu v hotelu je predsednik kralj, vlade opravil najprvo dejanje s položitvijo venca na takozvani Ehrenmal, kjer počivajo žrtve prvih bojev nemškega nacionalno-socialističnega gibanja. Ob 11.20 je predsednik dr. Stojadinovic prišel k spomeniku. Na stopnišču »Rjave hiše« so ga čakali von Epp, Cincar-Markovič in drugi dostojanstveniki. Godba je zaigrala nemško in jugoslovansko himno, vzkliki Heill in Živel! so pa pozdravili predsednika kraljeve vlade, ki se je ljubeznivo pozdravil s prisotnimi, nato je krenil proti spomeniku in položil tam venec. Predsednik dr. Stojadinovič je s sklonjeno glavo prebil dve minuti v tišini. Predsednik jugoslovanske vlade je obhodil častno četo, nato se je vrnil s svojim spremstvom v Rjavo hišo in po kratkem razgovoru nadaljeval ogled mesta. Našim časnikarjem so razkazali sedež hitlerjanske stranke in razložili ustroj vseh organizacij. Opoldne je priredil bavarski državni namestnik general Epp. kosilo na čast ge. Stojadinovi-čevi. Nemški časnikarji so priredili slavnostno kosilo 6vojim jugoslovanskim tovarišem. Na kosilu je bilo več običajnih govorov. Dr. Stojadinovič si je ogledal znameniti tehnični muzej, kjer so mu vse oddelke razkazali mflnchenski znanstveniki. Popoldne je bavarski državni namestnik ge neral Epp priredil dr. Stojadinoviču slavnostno čajanko, ki so se je udeležile najodličnejše osebnosti iz Munchena. Zvečer je bil predsednik naše vlade s spremstvom pri predstavi opere »Aidac v munchenski operi. S tem je njegov politični obisk v Nemčiji končan. Po fzavi o bodočem političnem in socialnem delu Nova francoska vlada fc dobila ogromno večino v poslanski zbornici Pariz, 22. januarja, o. Nova francoska vlada jc včeraj stopila pred obe zbornici z dolgo izjavo. Pred poslanci je izjavo prebral ministrski predsednik Ghautemps, v senatu pa podpredsednik vlad« in vojni minister Daladier. V tej izjavi pravi vlada med družim: Padec prejšnje vlade so zakrivile predvsem ▼elike finančne težave v francoskem državnem gospodarstvu. To dejstvo določa stališče za delo novi vladi. Ljudska fronta je izraz demokratičnega čustvovanja Francije in ima dvojni pomen: obdržati republikansko obliko države in varovati socialno pravičnost. Po tem se bo ravnala tudi nova vlada. Zadnje čase ce je v Franciji pokazalo, da je duh sovraštva med brati še živ. Razdor med Francozi pospešujejo tujci, ki pa jih bo vlada razkrin-in jih pritisnila z zakonom. Proti neredom, *arotam in hujskanju tujcev ho vlada nastopila z silo, da zavaruje notranji mir m varnost Francije. Socialnih koristi, ki jih je delavski stan dobil zakonito, ne bo vlada z ničemer okrnila, pač pa bo zagotovila, da bodo socialna določila zakonov vsi izvajali, ker je treba ohraniti red v državi in socialni mir. Zato bo vlada že v torek predložila zbornici načrt o ureditvi razmerja med delavci in delodajalci. Ta bo omogočil razsojanje v delovnih sporih in odpravil stavke. Delavcem in delodajalcem bo zagotovil njihove pravice. Vlada bo v kratkem izdelala zakon o obveznih sitarostnih podporah. Pripravlja tudi več važnih finančnih in gospodarskih sklepov. Preuredila bo zakon o tisku in izdala odredbe za vzdrževanje miru in reda v francoski Afriki. Posebno pozornost pa bo posvetila pri svojem delu varstvu francoskega kmeta in njegovih gospodarskih koristi. Urejeno denarstvo je pogoj za gospodarsko življenje države. Zato bo nova vlada branila frank, obdržala bo svobodo denarnega prometa ter ostala zvesta valutnemu sporazumu z Anglijo in Ameriko, Skušala bo pospešiti francosko proizvodnjo, da s tem odstrani brezposelnost in zniža ogromni trgovinski primajkljaj. V zunanji politiki bo ostala zvesta Zvezi narodov in bo storila vse, da utrdi zaupanje narodov vanjo. Skušala bo pomagati do tega, da se ustavi svetovna tekma v oboroževanju, toda brez ozira na to bo skrbela za varnost Francije, s pospešenim delom za državno obrambo. Pri tem delu je treba spraviti v sklad vse ustanove, ki so pri obrambi Francije važne. Ostala bo v prijateljstvu Pohitite in postanite naročniki „SLOVENCA" da boste deležni ene od 76 nagrad, ki jih razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike) Nagrade bodo razdeljene z žrebanjem pred komisijo naročnikov dne 24. februarja 1938. Do nagrajenega žrebanja imajo pravico vsi dosedanji naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo žrebanje, / Nadalje vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mesece m plačajo vsaj do 19. februarja 1938 trimesečno naročnino. Vsi oni novi naročniki, ki so že plačali naročnino za 3 mesece, ohranijo pravico do žrebanja * preložitvijo datuma žrebanja; pogoji torej niso spremenjeni. Nagrade t skupni vrednosti nad 75.000 d i na r j e v so sledeče: 1. nevestina bala; 2. moška obleka z izvrstno srebrno uro; 3. 5 modernih Lesce-plugov; 4. 5 brzoparilnikov; 5. 5 radijskih super-aparatov; 6. 2 pisalna stroja; 7. 1 kompleten kuhinjski pribor; 8. 2 fotoaparata; 9. 2 stenski uri; 10 2 žepni uri; 11. 50 drugih lepih nagrad ▼ vrednosti približno 15.000 dinarjev. V kratkem bomo objavili izložbe, v katerih “odo nagrade razstavljene. Lastništvo »Slovenca«. z Anglijo in starimi zavezniki ter iskala sporazuma in mirnega razmerja z drugimi državami. Ta program je nedvomno v skladu z voljo ogromne večine francoskega ljudstva, čeprav sedanji vladi še ni uspelo, da bi se sestavila iz čim več političnih skupin, kakor to zahtevajo hudi časi. O vladni izjavi ni bilo nobenega prerekanja v zbornici, proti njej je spregovoril samo poslanec Ber-gery, član tako zvane neodvisne levice, ki je dejal, da nova vlada ne predstavlja izraze pravih idealov ljudske fronte. Pri glasovanju o tej izjavi je vlada dobila ogromno večino. Zanjo je glasovalo 501 poslanec, proti izjavi 1, komunisti in skrajni desničarji pa so se zdržali. Za vlado so glasovali radikali, socialisti ter zmerna desnica. Iz tega prvega uspeha sklepajo, da si je nova vlada dobila simpatije tudi pri opoziciji s tem, da se je rešila komunistov. Šesti dan strašnih bojev za Teruel Snrragosa, 22. jan. o. Boji pri Teruelu se nadaljujejo z neizpremenjeno zagrizenostjo. To je že šesti dan silovitega nacionalističnega napada, v katerem so Francovi oddelki zavzeli veliko važnih postojank na gorovju, ki obdaja mesto. Rdeči so pred Teruel vrgli svoje najboljše oddelke, povečini mednarodne brigade, ki pa napredovanja nacionalistov niso mogle ustaviti. Ce se bodo boji razvijali tako, kakor so zadnje dni, potem je treba v kratkem računati s popolnim zlomom rdečega odpora pri Teruelu in z osvojitvijo mesta po nacionalistih. Potem bodo imeli Francovi oddelki prosto pot morja roraze pred Teruelom priznava celo rdeča vlada sama, ki pravi v svojem včerajšnjem uradnem poročilu, da je bila včerajšnja bitka na te-ruelski fronti ena izmed najhujših v zadnjih mesecih. Nacionalisti so bili v premoči in so nato zavzeli Muleton. Razvila se je nato tudi letalska bitka, v kateri je sodelovalo nad 100 letal. ^ Našli so zanesljive dokaze, da v španski državljanski vojni sodelujejo na strani rdečih tudi ameriški prostovoljci. Ti so v 15. mednarodni brigadi, ki nastopa na aragonskem bojišču. Od štirih bataljonov te brigade sta dva sestavljena iz Američanov, 1. novembra je štela brigada 3.000 mož. V njenem poveljstvu so štiri ameriški in en angleški častnik. Vesti 22. Fanuara Odbor za nevmešavanje je imel včeraj sejo in se posvetoval po načrtu za odpoklic prostovoljcev s španskih bojišč. Znamenito zgodovinsko pismo zadnjega francoskega cesarja Napoleona 111., s katerim je Nemcem v vojni leta 1870 izročil trdnjavo Sedan in sebe, bodo danes prodali na javni dražbi v francoskem Amiensu. Vojno po radiu so začeli tudi Kitajci in Japonci. Kitajske postaje obdelujejo Japonce v japonščini, japonske pa jim vračajo v kitajščini. Potniško in vojaško letalo sta se zaleteli v zraku blizu Londona. Zrušili bi se bili kmalu na skupino delavcev pri neki stavbi. Pilota obeh letal_ in potniki so bili ubiti. Švicarski zvezni svet je včeraj sprejel več sklepov, ki jih bodo njegovi zastopniki sporočili Zvezi narodov. S temi sklepi namerava Švica zavarovati svojo neodvisnost. Dve arabski plemeni sta se spopadli na meji Palestine in Arabije. Eno od njih je v službi angleške obmejne vojske, drugo pa je spadalo k palestinskim upornikom. Francija je izgubila ves politični vpliv v svetu zaradi svoje zveze z boljševiško Rusijo in zaradi vlade ljudske fronte. Tako pišejo turški listi ob vladnih spremembah v Franciji. 43 in pol milijona prebivalcev je imela Italija konec lanskega decembra. Njeno prebivalstvo je od prejšnjega leta spet naraslo. Anglija je poslala v portugalske vode več svojih bojnih ladij. Portugalski listi pišejo, da zaradi tega, da pokaže Portugalcem, da je njeno brodovje najmočnejše na svetu. Vprašanje je, čemu naj velika Anglija to dokazuje mali Portugalski. Teden dni je govoril v ameriškem senatu neki Etlender, da bi s svojim govorjenjem preprečil senatu sprejeti zakon, ki nalaga hude kazni za samovoljno sojenje zamorcev v južnih zveznih državah. Ta okrutna navada, ki jo poznamo pod imenom linčanje, pomeni eno največjih sramot ža Ameriko, saj se zgodi, da kdo iz osebnega sovraštva nahujska belo množico, da zamorca muči in ubije. Zastopniki južnih držav pa smatrajo to strašno navado za svojo zgodovinsko pravico in bi radi preprečili zakon proti njej. Španski nacionalisti so zaplenili blizu Balearskih otokov amerikanski^ parnk, ki je vozil iz Mehike v rdečo Španijo več tisoč ton petroleja. Ameriška vlada zaradi tega ne bo ničesar storila, ker je že lani opozorila vse lastnike plovnih družb, naj ladje ne vozijo blizu španske obale. Velike manifestacije proti kupovanju japonskega blaga na Angleškem so priredili študentje na vseučilišču v Canbridgeu. Na mednarodni konferenci za letalski promet v Berlinu so včeraj sklenili uvesti več novih letalskih prog, med njimi tudi zvezo med Nemčijo in Albanijo. Nov vitamin je odkril newyorški zdravnik Štern. Dal mu je znamenje >J«. Ta vitamin ima baje lastnost, da pomlaja, in se ie obnesel pri zdravljenju živčnih bolezni, raka ter poapnenju žil. Za načelnika glavnega štaba francoske obrambe bodo imenovali generala Gamelina. Predsednik francosko-nemškega odbora, grof De Brinon je prišel včeraj v Berlin in imel zvečer predavanje o francosko nemških odnošajih. ..latenska je priznala italijansko oblast v Abe-siniji s tem, da je njen zunanji minister pri sprejemu na italijanskem dvoru počastil italijanskega vladarja z naslovom kralja in cesarja. Oder se je podrl pri zidavi novih stavb za berlinsko letalsko šolo. Pri tem je bilo več delavcev hudo ranjenih, trije pa so bili takoj mrtvi. Naša kraljica Marija je včeraj odpotovala čez Ljubljano v London, kamor je peljala kraljeviča Tomislava in Andreja ter kneževiča Nikola v šole. 30.000 ljudi je podpisalo ugovor proti načrtu dunajske občine, da bi zaradi regulacije mesta podrla več starih poslopij precejšnje umetniške vrednosti. Ugovor so včeraj izročili kanclerju in županu. 0 delu na prihodnjih sejah ZN so se včeraj razgovarjali angleški ministri s predsednikom vlade. Vilo prejšnjega predsednika angleške vlade Baldwina so okradli neznani tatovi. Predlog o pomorski oborožitvi Amerike je sprejela poslanska zbornica v Washingtonu z 283:15 glasovom. Za milijon hektarjev se je zmanjšala v 20 letih obdelana površina zemlje v Angliji, ker ee kmetje, zlasti pa njihovi otroci selijo v mesta in iščejo dela v tovarnah ter 60 rajši brezposelni, kakor da bi obdelovali zemljo. Holandija je poslala vse svoje bojno brodovje v azijske vode, kjer ima ogromna posestva, za katera se boji. Češkoslovaški zakon o varstvu republike prizadeva velike težave v obmejnih krajih tujini državljanom, katerim zakon jemlje brezpogojno pravico do bivanja. Prva seja nove sovjetske vlade, v kateri so povečini samo stare Stalinove figure, se je začela e hudim prerekanjem, ker so nekateri člani vlade očitali zunanjemu ministru Litvinovu, da ni znal preprečiti razdora v francoski ljudski fronti in da je on kriv, če so zahodne države Rusijo docela izrinile iz evropske politike. Veliko škodo ima Švedska zaradi stavke gostinskih nameščencev, ker so vsi hoteli, restavracije in javne kuhinje zaprte tudi po tistih krajih, ki jih obiskujejo tujci zaradi zimskega športa. Bivši abesinski cesar je sprejel ponudbo neke angleške filmske družbe, da bo igral glavno vlogo v krajšem filmu iz abesinskega življenja. Storil je to po eni strani zaradi slabih dohodkov, ki jih ima, po drugi strani pa zato, da bi s filmom opozoril svet na svojo usodo. Posvetovanja la preosnovo češkoslovaške vlade ee bodo začela sredi februarja. Zamenjati nameravajo nekaj ministrov. 10.000 dreves bo nasadila berlinska mestna občina ob novih mestnih cestah. 21 boljševiških agentov je prijela poljska policija v obmejnih predelih. Delovali ao v socialistični in judovski narodni stranki Šestdesetletnica mojstra slovenske besede, pesnika Otona Župančiča Dne 25. januarja 1878 se je na Vinici v Bell krajini rodil Oton Župančič, največji sodobni slovenski pesnik, član slovenske Akademije zna-nosli in umetnosti, predsednik Pen-kluba ter upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Že pred desetlipi leti se ga Je ob njegovi petdesetletnici spomnil ves slovenski narod. Jutri obhaja Oton Zupančič šestdesetletnico rojstva. Zdaj kakor pred desetimi leti se zavedamo velikega bogastva, ki ga je dal Zupančič svojemu narodu. Kot četrti iz rodu slovenske moderne književnosti, ki so jo sestavljali Kette, Murn, Cankar in Župančič, Je bil Župančič tisti, ki je edini imel priliko, da vidi visoke, številne sadove svojega dela. Delo, ki ga je opravil, je veliko in ie ni nailo pravega ocenjevalca. Našo pesem Je Oton Župančič dvignil do evropskih višin. Kakor Je sam zajemal iz ogromnega bogastva evrop-ske kulture, Je po drugi strani njegova vrednost v tem, da je slovenski narod kulturno pribllial Evropi, a kljub temu ostal zvest sin domačo zemlje. Njegove pesniške zbirke: »čaša opoj* nosti«, »£ez plan«, »Samogovori«, »V zarje Vidove« so mejniki moderne slovenske poezije. Ustvarile so Slovencem docela nov pesniški Jezik. V »Dumi« je Župančič prikazal vso teio slovenskih vprašanj. Svojo domovino Je opeval v klenih verzih. Ko je bila domovina najbolj potlačena, ji je zapel o »Naši besedi« in ji govoril o svojih prividih velike bodočnosti. Zadnja leta Je njegova pesem, ki je p« vojni za nekaj časa onemela, spet oživela kakor pomlajena in v modrosti hudih časov prerojena. Ob šestdesetletnici se svojega največjega živega pesnika in največjega mojstra svoje besede spominja s priznanjem ves slovenski narod, ki ve kaj mu je dolian. Prav to splošno priznanje dokazuje zrelost in kulturno zavest naših narodnih mnoiic, ki spoštujejo in se klanjajo velikim svojim sinovom, kakršen Je Zupančič, čeprav morda niso vselej izpovedovali vere v tisti duhovni ideal, kateri pripada ogromna večina našega ljudstva. Naj iivi naš veliki pesnik! PrHateliska pogodba med Romunijo in Italijo Milan,^ 22. jan. m. sGazeta del Popolo« poroča iz Bukarešte, da bo romunski zunanji minister Mi-cescu takoj po svoji vrnitvi iz Ženeve nričel s pogajanji z Italijo in Nemčijo radi sklenitve prijateljskih pogodb. Bukarešta, 22. januarja, ni. Romunska politična javnost je prepričana, da se je predsedniku vlade Gogi posrečilo napraviti sporazum z maršalom Avarescom glede združitve populistične in vladno narodne krščanske etianke v eno stranko, ki se bo imenovala narodna krščanska stranka. Italijansko cesarstvo je priznala tudi Bolgarija, kakor kaže nova trgovska pogodba med i med Italijo, v kateri je govora o italijanske lju in cesarju. 5000 let staro grobnico egiptovskih kraljev iz takozvane druge dinastije je našel angleški stari- ' noslovec Emary. Grobovi eo Čudovito dobro ohranjeni, prav tako tudi vsi predmeti, ki so jih dali pokojnim kraljem v grobnice. IB velikih bombnih letal je‘spet odletelo iz Kalifornije čez polovico Tihega morja na Havajske* otoke, da ojačijo ameriške vojaške postojanke na otokih, k čemur sili Združene države japonska nevarnost. Razstavo nemške knjige bodo odprli jutri v Zagrebu. Razstava je urejena v tako imenovanem Umetniškem paviljonu, uredili pa so jo uradniki nemškega poslaništva v Belgradu. 2000 kosov nemških knjig je izbranih iz vseh področij tako, da je v malem prikazano stanje ueniške kinipc v dobi tretjega rajha, „ n Pesem narodov — jetnišfvo In svoboda iluzijo (B ... in velika nada, da je bila svetovna vojna, poslednja«!) Predprogram: iz zgodovine kitajsko- japonske vojne — autentični prikaz potopa ameriške™ vojnega broda »PANAY«, žurnal, črni pajk itd. r Kino Matico Danes ob 16., 1Q-15 In 21*15 url TELEFON 21-24 Dve zanimivi razpravi Maribor, 22. jan. Mariborsko okrožno sodišče, ki zadnje čase ni imelo nobenega javno pozornost vzbujajočega posla, je obravnavalo včeraj zopet dva zani-movejša primera Najprej se je zagovarjal ubiiatec astnega brata 21 letni posestniški ■sin Martin Sajko iz Poljčan. Med njim in bratom Jožefom je vladalo staro sovraštvo, katerega pa sta skrivala, da niti njuni najožji sorodniki za to niso vedeli. Vidno je postalo to sovraštvo šele konec oktobra, ko je začel Martin groziti, da bo brata Jožeta pretepel, tako da si ta ni več upal domov Dne 31. oktobra pa si je vendar usodil, da je prišel na svoj dom, vzel pa je e seboj svojega prijatelja za spremstvo. Našel je doma večjo družbo. Hotel je obračunati z bratom ter ga je napadel s kolom. Začel ga je pretepati, da je zbežal v zadnjo sobo, kjer je našel v miznici nož za rezanje kruha. S tem orožjem je šel nad brata ter mu zasadil nož v srce. Jožef Sajko se je zgrudil na mestu mrtev. Obtoženec se zagovarja s silobranom. Dva zaradi požigov na zatožni h ooi Mnogo zanimivejša je današnja druga razprava Na zatožni klopi sedita 18 letni mizarski vajenec Ivan C. iz Čadrama in 44 letni zavarovalni agent Ivan Štefančič iz Zbelova pri Poljčanah Prvi se zagovarja zaradi požigov, drugi pa zaradi nagovarjanja k požigalstvu, V Lušečki vasi in okolici so se pojavili julija meseca lani nenadoma tajin6tveni požari, o katerih je bilo ja^no, da so nalašč podtaknjeni. 24. julija je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Robarja v Lušečki vasi ter je bilo škode za 35 000 din, zavarovalnine pa le 1500 din. Čez tri dni je gorelo pri Robarjevem sosedu, posestniku in mizarskem toojstru Jožefu Korošcu, škode je bilo 50.000 din, zavarovano pa vse skupaj le za 27.000 din. Dne 3. septembra se je pojavil rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnice Helene Modrič v Čadrai.nski vasi ter je povzročil 20.01)0 din škode, zavarovalnina pa je znašala samo 7000 din. Med tem časom si je Jožef Korošec zopet postavil novo gospodarsko poslopje, ki pa je zopet postalo v noči na 28. oktobra žrtev ognja. Škode je bilo 20.000 din, zavarovalnina pa je znašala 16.000 dinarjev. Vsi ti požari, ki so se pojavljali v nočnem času, ko so prizadeti lastniki že spali, so povzročili po vsej okolici ogromno pozornost in razburjenje. Orožniki so mrzlično iskali krivce. Slučaj jih je spravil na pravo sled Izvedeli so, da_ razpolaga mizarski učenec pri Jožefu Korošcu, 18 letni Ivan C. s precejšnjimi vsotami denarja, s katerim lahkomiselno razmetava. Prijeli so ga ter ga začeli zasliševati. Sprva je tajil, potem pa je svoje zločine le priznal. Obenem pa je podal senzacionalno izjavo, da je vse požare podtaknila na prgovar,an,e zavarovalnega agenta Ivana Štefančiča V začetku julija ga je začel nagovarjati, naj podtakne ogenj pri Robarju, za kar mu je obljubil 200 din Dal mu je dve vži-galni patroni. Res je dobil potem mladi vajenec od Štefančiča za podtaknjen požar 200 din. Naslednjega dne pa mu je dal zopet 200 din, da zažge svojemu mojstru Korošcu delavnico. Ko je bilo pos.opje v plamenih, se je vajenec prvi pojavil pri požaru ter je na vse kriplje pomagal gasiti. Čez dva tedna sla se sestala vajenec in Štefančič na cesti proti Ločam. Štefančič je izročil vajencu 240 din z nalogo, da zažge pri posestnici Modričevi. Čez 14 dni pa mu je zopet dal 300 din, da znova zažge pri lastnem mojstru novo postavljeno gospodarsko poslopje, in sicer zaradi tega, ker se ni hotel zavarovati pri njegovi zavarovalni družbi. Tudi pri zadnjem požaru je pomagal z vso vnemo gasiti. Vajenec danes priznava svoja dela v polnem obsegu, Štefančič pa zopet vse taji. Obe razpravi ob času poročila še trajata. Ha cesti padel in se v blatu zadušil Begunje na Gor, 21. jan. Perme Franc, sin posestnika iz Sv. Lucije pri Begunjah na Gorenjskem, je prijavil orožniški postaji v Begunjah, da so našli na občinski cesti v vasi Sv. Lucija mrtvega posestnika Jan. Perko iz Sv. Lucije. Janez Perko je bil star 37 let ter zapušča vdovo in 5 otrok v starosti od 3 do 12 let. Kako se je nesreča zgodila, se je dognalo sledeče: Popoldne je odšel od doma v bližnjo vas Mlake k Šolarju Jožefu, s katerim sta se pogovarjala zaradi podiranja nekega hrasta. Potem sta šla na dom Janeza Perka, kjer sta popila 2 litra sadjevca. Od lu sta pa še odrinila v bližnjo gostilno, kjer sta popila vsak kozarček žganja. Kasneje se je Šolar poslovil od rajnega in ga samega pustil v gostilni. Rajni je šel še ob pol 6 zvečer zvonit »Ave Marijo«, katero je odzvonil. Potem so ga doma jvigrešali in ga iskali, toda šele zjutraj ga je našel neki posestnik iz vasi Hlebce, ki je šel po kupčiji za živino. Pokojnega Perka so našli 200 m oddaljenega od. najbližje hiše, ležečega na trebuhu na občinski cesti, ki je tam precej strma. Ležal je z glavo naprej po strmini zarit v blato in pesek tako, da se je najbrže zadušil, ker so bila usta in nos v blatu. Ko je padel na cesti, se je najbrž onesvestil in se zadušil. Gre le za nesrečo in ni znakov za nasilno smrt, ker pokojni ni imel sovražnikov. Bil je le malo opraskan po rokah, kar je pa dobil pri padcu. — Pred kakšnimi 4 leti ga je pri podiranju dreves deblo udarilo po glavi in od tega časa je zmogel prenesti le male količine alkohola. Nov odbor Mestne hran In ce v €e*!u Celje, 21. januarja. Na plenarni seji mestnega sveta, kateremu je predsedoval mestni župan g. Mihelčič, je bil izvoljen nov odbor. Volitve so se izvršile po pravilniku § 40. Mestne hranilnice. Izvoljenih je bilo 18 članov z glasovnicami. V odboru so zastopani vsi stanovi tako. da je nov odbor vsestransko dobro izvoljen. Izmed 35 odbornikov je volilo 32 odbornikov, ostali trije pa so se odrekli volilni pravici. V nov odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Ferdo Berger, gostilničar; Mirko Bitenc, profesor; Franc Čuk, trgovec in industrialec; De.lakorda, trgovec; Dobovičnik, trgovec; Janko Dolinar, inženir; Franjo Dorn, posestnik; Fazarinc, trgovec; Karel Golob st., mizarski mojster; dr. Mirko Hočevar, advokat; Vinko Kramer, posestnik. Josip Plovčak, ^čevljar; Rebek, ključavničarski mojster; Repnik, žel. uradnik; Franjo Roš, učitelj; Alojz Sotler. trg. nameščenec; dr. Voršič, in Jos. Vrunč, delavec. Zaradi ogromnega zanimanja in da ustrežemo cenj. občinstvu predvajamo Ulm K|rt|,fe|tJskj fUpnik tudi (utri (v nedeljo) ob »0-30 dop. po znižanih cenah KINO UNION Telefon 22-21 Vesti iz Kraira Žalostna zgodba . .. Celje, 21. dec. Danes se |e pripeljal s popoldanskim vlakom, ki pripe.je ob 4 v Celje, iz ljubljanske bolnišnice 57 letni delavec Vogrinc Franc, pristojen v Sv. Jurij ob južni železnici. Na postajo so morali poklicati reševalni avtomobil, ki je odpeljal starčka, ki se je skozi vse življenje boril za skorjico trdega kruha, dokler ga ni zadela nesreča, ki mu je vzela moč, da si bo v bodoče težko služil s svojimi rokami potrebni kruh. 3. januarja ga je podrl na ljubljanski ulici neki tovorni avtomobil in mu zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico, kjer je ostal do danes, ko so ga še neozdravl jenega poslali na pot z vlakom v celjsko bolnišnico. Veruieano, da ljubljanska bolnišnica kriči po razširitvi, verujemo, da so zaradi ogromnega navala težjih bolnikov odpustili še neozdravl jenega reveža, ki Bi moral ostati v bolniški oskrbi na jmanj še šest tednov, le zaradi nujnejših in bolj potrebnih bolnikov, ki so čakali zdravniške pomoči. Pripeljal se je v Celje v dobri nadi. da ga bodo v celjski bolnišnici sprejeli. Pa se je vrnil reševalni avto- | 119.507 litrov, povprečno po 10 din, t. j. 1,195.670 mobil pred policijo, ljudje so se iz radovednosti A:~ x -*■- * -• nor- pričeli zbirati v mraku okoli avtomobila, kaj je, kaj je. Celjska bolnišnica ni mogla sprejeti ubogega Vogrinca, ki je brez doma, ki je bolan, ki se ne more nikamor obrniti. V kirurgičnem oddelku celjske bolnišnice so natrpane vse postelje, več bolhikov mora počivati celo na vozičkih. To je bil odgovor, ko smo iskali informacije. In siromaka, vsega obupanega, jokajočega, so odpeljali v Sv. Jurij. Kako so ga sprejeli pozno v noč v občini Sv. Jurij, kjer nima nobenih znancev in kjer je le njegova domovinska občina, ne vemo. Človeka pa zaboli, ko vidi take primere, katerih bi pri nas prav gotovo ne bilo treba. To je samo en primer, ki kriči po razširitvi naših bolnišnic, o katerih so že toliko pisali naši časopisi Če se pa to dogaja večkrat, je dolžnost vse slovenske javnosti, da skupno zahteva, da se končno uredi vprašanje naših bolnišnic, ki postajajo iz dneva v dan bplj tesne in premajhne. Kranj, 21. januarja. Socialni tečaj v Kranju. Pod okriljem Prosvetnega društva v Kranju bo v dvorani Ljudskega doma socialni tečaj in sicer v četrtek, 27. januarja ob 8 zvečer: 1. Socializem in krščanstvo; 2. Papeške okrožnice in mi. — V nedeljo 30 januarja ob 9 dopoldne: 1. Gospodarske in socialne razmere v Rusiji; 2. Socialna zakonodaja pri nas. — Na Svečnico 2. februarja ob 9 dopidne: 1. Naše socialno gospodarsko delo; 2. Naša strokovna organizacija. Predavali bodo priznani govorniki iz Ljubljane. K tečaju so vabljeni vsi, ki se zanimajo za socialna vprašanja; udeležba za člane fantovskih in dekliških odsekov in za člane Katoliške akcije je obvezna. Statistika o potrebnih in nepotrebnih izdatkih. V mestni klavnici je bilo v letu 1937 zaklanih 816 goved, 286 telet, 1063 prašičev, 23 kozličev, v mesto je bilo pripeljanih mrtvih 432 telet, prašičev 202 in 14.870 kg mesa. — Za tobak je izdal Kranj in okolica vsoto 5.570.000 din, cigaretnega papirja se je prodalo za 37.378 din. Vina so stočili 535.571 1, povprečno po 12 din, kar znaša 6,426.852, piva Ceiiske novice 8.000 din za Mestno ubožnico. Za premog, kurjavo in razsvetljavo je celjski mestni svet na seji, ki je trajala sinoči do pol 10 zvečer, odobril znesek 8.000 din, ki veliko presega znesek lanskega leta, ko je bilo odobrenih 1.800 dinarjev Pogodba zn podaljšanje najema prostorov okrajnega sodišča v istih prostorih se bo podaljšala pod istimi pogoji kot do sedaj za eno leto. Iz tajne seje mestnega sveta. Na tajni seji mestnega sveta je bil sprejet definitivno na razpisano mesto mestnega arhitekta g. inž. Brodnik Jože, Mestna občina bo v kratkem razpisala mesto tržnega nadzornika kemika. Krajevna organizacija JRZvCc- 1 j u ima danes zvečer ob 6 v Domu v samostanski ulici svoj članski sestanek. Na sestanku bo govoril minister dr. Miha Krek. Vabljeni! Podaljšanje kanalizacije v Novi vasi. Mestna občina je oddala dobavo cementnih cevi gospodu Lipičniku za 24.205 din. din, žganja 19.120 litrov po 20 din, t. j. 382.400 din. — Skupno je izdal Kranj in okolica za nepotrebne stvari 13,613.091 din, Ako bi Kranjčani polovico manj denarja porabil za pijačo in tobak, bi bilo gotovo prihranjenih mnogo solz, zlasti če bi ee ta denar porabil za lačne želodce. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —9, sončno, mirno, srež, 85 cm, drsališče uporabljivo. Kranjska gora: —10, zračni pritisk se veča, sončno, mirno, srež, 50 cm, sankališče in drsališče uporabljiva. Dovje-Mojstrana: —7, sončno, mirno, 25 cm odsrenjenega snega. Pokljuka: — 7, sončno, 20 cm pršiča na 100 cm podlage. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: —8, deloma jasno- mirno, 5 cm pršiča na 50 podlage. Dom na Komni: — 7, sončno, pršič, 180 cm. Skalaški dom: —6, sončno, pršič, 175 cm. Koča na Zelenici: — 7, sončno, mirno, pršič, 210 cm. Kofce: — 5, sončno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi. Dom na Krvavcu: —7, sončno, pršič, 110cm. Velika Planina: —6, sončno, pršič, 140 cm. Jezersko: —4, sončno, mirno, 10 cm pršiča na 40 cm podlage. Belgrad, 22. jan. m. Finančni odbor narodne skupščine danes razpravlja o državnem proračunu za trgovinsko ministrstvo. Belgrad, 22. jan. m. V nedeljo bo na belgraj-ekem velesejmu odprl poštni minister V. Cvrkič veliko radio-razstavo. Belgrad, 22. jan. m. Tukajšnja srbijanska združena opozicija pričakuje prihod dr. Vilderja iz Zagreba iu dr. Šuteja iz Sarajeva. Po njunem prihodu v Belgrad se bo tu sestal tako imenovani poslovni odbor srbijanske združene opozicije. Predavanje g. univ. prof. dr. L. Pitaniira o »Filozofskih osnovah prava in čisti pravni filozofiji« bo namesto pretekle sobote danes, 22. jan., v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 6 zvečer v Ljubljani. Vstop prost. Kino Sloga telet. 27-30 opereta O. Bolvarlia Ne morem se tl upreti in HanVsslinker!>Zborom «vred, nam je znano. V sredo se je v Sarajevu zaključila konferenca o ureditvi delovnega časa in glede odpiranja in zapiranja trgovin. Prisotni so bili zastopniki trgovskih in industrijskih zbornic, zastopniki raznih združenj ter številni zastopniki vseh delavskih organizacij. Konferenco je zaključil minister Dragiša Cvetkovič, ki je dejal, da bi želel, če bi se delodajalci in delojemalci sami med seboj sporazumeli. Obenem je povedal, da bo v Belgrad sklical posebno komisijo, v katero bodo delodajalci kakor delojemalci poslali po tri svoje delegate, da dokončno urede vprašanje uredbe o obrtib in delavnicah. Kljub mrazu ima Drava pri Varaždinu 5e vedno vnete kopalce. Skupina kmečkih fantov iz vasi Žabnik ee hodi redno vsak dan kopat v Dravo ali pa v rečico Plitvico. Pravijo, da voda ni tako hladna, kakor splošno mislijo. 745.000 litrov >ina so preteklo leto popili Sarajevčani. Povrh so izpraznili še 700 steklenic šampanjca, 760.000 litrov žganja »rakije«, ki ima povprečno po 25 stopinj alkohola, 310.000 litrov piva m dobrih 6000 litrov likerjev. Trdovratna samomorilka je Marija Havelka, brezposelna služkinja iz Sarajeva. Dolgi meseci zP°S6lnosti so jo pognali v obup. Marija je sla zvečer na železniško progo, ei zvezala roke in noge ter se vlegla na tir. K sreči pa je takrat prikorakal progi železniški čuvaj na 6lužbenem obhodu in se pravi čas našel samomorilko. Potegnil jo je s proge, čeprav se je ženska na vse kriplje branila. Šestkratni morilec Sovilj je najbrž kriv še enega zverinskega umora. Pred dvema letoma je bila Ustreljena v tilnik v bližini Dervente starka Anka Petrič, ki je 6ama bivala v majhni hišici. Morilec je potem stanovanje izropal in pobral ves denar, ga je imela prihranjenega _6tarka.i Šele sedaj s>e u^egne razjasniti tudi ta zločin, ker je policija dognala, da e Sovilj mnogokratna skrivaj prihajal "v svoj rodni kraj m vedno tudi na skrivaj odhajal. Vse kaže, da je prav on izvršil tudi ta zločin. Razstavo umetnic iz držav Male zveze so odprli predvčerajšnjim v Belgrndu. Otvoritveni govor je ‘mel prosv. minister, medtem ko je kraljica Marija Prireditev počastila 6 svojo navzočnostjo. Razstave ee je udeležilo 14 jugoslovanskih umetnic, 13 romunskih in 42 umetnic iz Češkoslovaške. Razstavljena 60 slikarska in kiparska dela. Tudi nekatere slovenske slikarice so se razstave udeležile. Plemenske svinje bo začela v naši državi kupovati Nemčija. Dosodaj smo tjakaj izvažali le zaklane svinje, posebno one vrste, ki dajo veliko masti. Poleg Nemčije so bili Avstrijci, Čehi in Italijani stalni odjemalci takih svinj. Ni 6e pa še igo Zaradi izpadanja las se je obesil Samomorilca so miši tako razgrnile, da so ga jedva spoznali miril, vendar je bilo to upanje za-popoldne je Maček nenadoma iz-Njegovi svojci so sprva mislili, da Maribor, 21. januarja. V St. liju v Slov. goricah so našli danes dopoldne ob 9 ljudje v majhnem gozdičku pod ve- Bliko smreko truplo nekega moškega. Pogled na ležečega mrtveca je pognal najditeljem kri k srcu, da so v strahu pobegnili. Mrtvec je bil namreč po obrazu ves razjeden, tako da je bila vsa koža zgrizena. O tem odkritju se je takoj razvedelo po okolici in ljudje so uganili, da bo neznani mrtvec najbrž nadzornik železniških delavcev v Št. liju, 66-letni Jakob Maček, katerega so pogrešali že od torka. Maček je zadnje čase kazal znake slaboumnosti. Preteklo jesen je zbolel ter so mu naenkrat začeli izpadati lasje z glave. To ga je spravilo v takšen obup, da je začel domačim govoriti, da nima zanj življenje nobenega smisla več in da se bo obesil. Domači so upali, da se Občni zbor SSK Maratona Maribor, 21. januarja. Eden najagilnejših mariborskih sjx>rtnih klubov, SSK Maraton, je imel sinoči svoj sedmi občni zbor. Vršil se je v dvorani na Aleksandrovi c. 6 ter je bil zelo dobro obiskan. Poročila ldubovih funkcionarjev so prikazala razveseljiv napredek v športnem življenju kluba. Kljub temu, da se je tudi lani moral boriti z velikimi materialnimi težavami ter je bil navezan skoraj izključno na dohodke iz redne članarine in kljub temu, da se je moral tudi v preteklem letu stiskati na tesnem, neprimernem športnem prostoru na Livadi, so pokazale vse sekcije zavidljive uspehe. Prednjači zopet lahkoatletska sekcija kluba. Maratonski lahkoatleti so si priborili tudi lani največ prvih mest v nastopih mariborskih lahkoatletskih klubov in držijo celo vrsto krajevnih rekordov. Prav tako razveseljivo so se gibale tudi druge sekcije, Posebno aktivnost je pokazal odsek kluba v Rušah, ki si je s pomočjo tovarne za dušik v Rušah krasno športno dvorano ter vzorno urejeno letno športno igrišče, Te nove naprave v Rušah so bile lansko poletje slovesno otvorjene. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče vodstvo kluba: predsednik upravnega odbora inž. 1. Lah, I. podpredsednik inž Erik Eiselt, II. podpredsednik Jože Planinšek, I. tajnik Ivan Sušnik, II. tajnik Polda Lovšetova, gospodar Franc Seidler, odborniki: ravnatelj Jože Lekan, dr. Josip Meško, prof. Jakob Richter, inž. Franjo Skrabar; nadzorstvo: ravnatelj Franc Hrastelj in Ciril Grešak; razsodišče: dr. Mirko Kejžar in odvetnik Jože bo polagoma umiril, vendar je bilo to upanje zaman. V torek ginil od doma. je odšel k sorodnikom v Slovenske gorice. Ker pa ga le dolgo ni bilo nazaj domov, so ga včeraj šli iskat k sorodnikom, kjer pa so izvedeli slabo novico, da ga tam sploh niso videli. Začeli so ga iskati, pa zaman, dokler ni danes dopoldne prispela novica da so našli v bližnjem gozdu mrtveca. V njem so prepoznali pogrešanega Mačka, in sicer samo po obleki, ker ga po obrazu nobeden ne bi mogei spoznali. Maček je šel od doma ter se je obesil v bližnjem gozdu na smreko. Ko pa je bil že mrtev, se je vrv utrgala, na tleh ležečega mrliča pa so obgrizle miši po vsem obrazu ter so mi! z lica oglodale kožo. Pokojnik zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. ovmj, ua uuuu preizkusili, če tudi v ©prehojenih podnebnih razmerah uspevajo tako kot pr Bas doma. Pomorsko ribištvo je preteklo leto imelo boljši Jov kakor predlanskim. Letos so V6ega skupaj nalovili 3,787.000 kg vseh vrst rib, predlanskim pa 3,277.000 kg. Istočasno 60 se odprli tudi mnogi novi trgi največ zaradi tega, ker v Španiji divja državljanska vojna. Ribiči so vse ribe takoj prodali in si nabavili mnogo novih ribiških čolnov in lovsikih priprav. Tovarno za prenarejanje ukradenih koles je odkrila zagrebška policija v Medveščaku. Znana uzniovira Milan Fulir in Gjuro Blažok sta kradla kolesa, jih predelovala in nato prodajala. Oblast jinia dolgo ni mogla priti na sled. Za vsako kolo, ki sta ga prodajala, sta imela vedno pri roki tudi jiotrdilo neke velike zagrebške trgovine s kolesi, da 6ta ga kupila tamkaj. Ko pa so na poniji le pregledali eno izmed takih potrdil, so Ugotovili, da je bilo ponarejeno. Tatiča sta pa Pred policijo še pravočasno odnesla pete. Svojo ženo je ubil posestnik Ivan Novak v Starem Bečeju v Vojvodini. Novak je z ženo zelo grdo ravnal, da mu je nazadnje ušla in 6e zatekla k svojim staršem. Novak jo je včeraj prišel i6kat, ko pa ni hotela z njim domov, je potegnil samokres in jo ustrelil. 12 milijonov din posojila je dobila mestna ob-bina v Banjaluki. Občina bo iz tega denarja zgradila poslopje Mestne hranilnice in poslopje poštne direkcije, tri milijone dinarjev pa bodo porabili za gradnjo delavskih stanovanj. Poleg tega namerava občina izvesti več javnih del, v prvi vrsti hoče asfaltirati precej raztrgane in razbite mestne ulice. Posojilo je občina dobila pri Drž. hipotekarni banki. Vse se maščuje r5i ;• •» v/.’.' sk,'~ V. 'c.. ~2;j ;;*••• .CrV"*i i predvsem C.3 pa nepregledno knjigovodstvo •'‘■'i. C ,i'.l J ij o tv »n nV i. :;-V k t 11. 4\ O n.*; • ••V rV ‘.J Zanesljiv posvetovalec ».v , . v »v .3 iti za šefa je »All-right« knjigovodstvo, »<. ker je idealno pregledno in n? r. r- v.. i v "h i.\ S r-*, u.\*čV vedno a jour »*. ...v. ,\v 1» m v. U t-'... r . . -i.,.. ., _ >. V vi t • * • . * * j « . •« U « %# . « » *•!»• -> »...v*, v'.". r’,'j«7ir »'..i r.-.‘• prospekte in br e zob vezno pre davanje 5. u,» o: ..t . ^ r -j c r\i Oton Štiglic, IT v. organizator, Ljubljana ....1 > . vo t.*u. Aleksandova 4/II, tel. 39-09 b*_>v; v v Cč Štiri samomore so zabeležili včeraj v Zagrebu. Odvetnik dr. Rudoli Kolarič Kišur se je ustrelil, ker ga je zadnje čase preganjala bojazen, da bo izgubil dar govora. V Ruskem domu 6e je obesil študent, ki ga je preganjala misel, da bo zgubil spomin, študent se je bil pred časom vozil s svojim prijateljem na motociklu. Dohitela pa ju je nesreča, pri kateri se je študent Cernozubov pobil po glavi. Nekaj dni je visel med življenjem in Smrtjo. Zdravniki 60 mu 6ieer rešili življenje, vendar je Rus moral oditi iz bolnišnice še precej bolan. Jretje samomorilec je bil neki brezposelni delavec, četrti pa neka služkinja, rojena Zagrebčanka, ki 6e je pa zastrupila v Zemunu. Zagorje oh Savi Opozarjamo Zagorjane na važno predavanje v Zadružnem domu, ki bo v nedeljo zvečer ob 'Al o današnji Rusiji! Predaval bo bivši vojni ujetnik ter robot Slovenec Jelenc Andrej iz Zavrha pri Smledniku, ki se je šele pred dobrima dvema mesecema vrnil v domovino. Naj nihče ne zamudi prilike, da zve resnično stanje v današnjem rdečem raju! Volilni imeniki so razgrnjeni na občini le do konca tega meseca. V tem času je podati vse spremembe ter se lahko izvrše naknadni vpisi. Važno za vse volitce, da se pravočasno prepričajo, 6o-li vpisani ali ne? Prav tako smo posneli iz občinske uradne deske, da je do konca meseca podati prijave za pri-doibnino — obrtniki pozor! — rentnino, dalje prijave za biciklje. Z 31. januarjem, se zaključi zbiranje navedenih prijav ter odpade kasneje dolžnost na slehernega j>osa-meznilosijalo sonce. Od 12.10 do 16.30 se je oblačnost spreminjala. Ob 17 se je skoraj popolnoma zjasnilo in je_ tako ostalo v noč. Popoldne je pihal precej močan SE veter. Najnižja temperatura na aerodromu —4.7° C. Ljubljana danes KolHar Danes, sobota, 22. januarja: Vincenc. Nedelja, ‘23. januarja: Zar. Marije Dev. Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr Trnkoczjr ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 Sobota, 22. jan.: »Veronika Deeeniška«. Izven, Proslava 60 letnice g. Otona Zupančiča. Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Sneguljčicam Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: »Veronika Deseni-ška«. Premierski abonma. Opera. — Začetek ob 20. Sobota, 22. jan.: »Heltbeac. Izven. Nedelja, 23. ian.: Ob 15: »Mala Floramye<. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Gostuje g. Josip Goetič. Znižane cone od 30 din navzdol. Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama mora imeti k svoji toaleti čeveljčke ▼ isti barvi kakor je njena toaleta. S specijaino barvo barvamo te čeveljčke na rdeče, roza, zeleno, plavo, lila, rumeno i. t. d. • • --■*?• •• -i »Y. mm m mm Zelo elegantni čevlji za ples. Zaponk« preko rista in lepa čmo-bela kombinacija dajeta Vašim nogam poseben šik. V niih boste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu. »Naš ponos« elegantni na rom šivani lakasti čevlji za ples. Fina izdelava in soliden okras jamčita za njihovo eleganco. Elegantni večerni čevlji za gospode, izdelani iz finega laka, kombinirani s semišem. Foto Warner Brot M. Jacoby - R. Leigh: 101 Poročnik indijske brigade čaka v črnem kotlu i pomislil, ali naj brata posluša, ali naj njegove tili samo, da morajo j polni in se pridruži vojski, ki se je pripravljala »ovelje višje volje. Premišljal je samo trenutek — resni, neizprosn • se razlegali glasovi govoril več in močneje kakor vse besede: G< najmanjši neposlušnosti res postavil pred voji Če se Azija združi, je Evrope konec!" Japonci — „vojaki strašnega rumenega bloka" Neprestano slišimo govoriti o Aziji epi oh, o Indiji in Kitajski pa še poeebno kot o »Skrivnostnemu Vzhodu«. Angleži, ki imajo izvrstno in edinstveno poročevalsko in obveščevalno skrivno družbo slntelligence Service«, razširjeno po vsem svetu in razdeljeno v številne pododdelke, hočejo vsekakor priti skrivnostim Vzhoda do dna. Zato imajo posebno dobro razvit oddelek I. S., ki 6e imenuje »Asia Secret Service« (azijska tajna služba) in ki je Tes vredna vsega občudovanja. V kovinskih predalih tega oddelka v Londonu najdeš pravcato knjižnico najneverjetnejših resničnih pustolovskih romanov. Med uradniki tega oddelka boš videl ljudi ožganega obraza, ki se lahko štejejo med najčudovitejše in najzaniimivejše pustolovce sveta: častnike, diplomate in brezimne igralce velike igre, ki ima svoje prizorišče v Aziji in Tihem oceanu. To so strokovnjaki svoje vrste, katerih znanje mora biti neverjetno obsežno, za katero pa nihče ne ve in ne sme vedeti in po katerem bi se moralo ravnati vse belo pleme, če 6e-hoče še naprej obdržati na vištou in 'pri življenju sploh. Med temi strokovnjaki uživa največje čast, spoštovanje in občudovanje neki polkovnik, ki ga imenujejo (čIoveka s spremenjeno kožo* In res, če ga pogledaš, ne bi nikdar mogel uganiti njegove plemenske pripadnosti. Dasi ie Anglež, ima rumeno kožo, črne oči in skrivnostno, neraz- rešljivo brezbrižnost kitajskega obraza. Živel je desetletja »pod rumeno kožo« in šele proti koncu svojega bivanja se mu je posrečilo prodreti v kitajske skrivnosti s tem, da si je nemoteno nadel »svetniško obleko«, dobil vstop k najskrivnejšim pogovorom skrivnih družb; postal je mandarin in se polastil »znanosti 200 ključev znakov«, proučeval Konfucija iz najstarejših spisov ter dobil odlikovanje prve stopnje »Poznavalcev ta-vizma«; tavizem pa je ključ vseh skrivnih družb Vzhoda. In ta človek, ki nima sebi enakega, pravi: »Veliki svet magov (čarodejev in modrijanov) iz Lase, ki predstavlja 200 milijonov brahmanov, je najsil-nejša politična moč na 6vetu. Opira 6e na tisočletno sporočilo azijatskega okultizma (tajnih sil), na »Cisto znanost«, ki je bila pred našo praktično znanostjo in ki jo še 6edaj obvladuje. Ti modrijani, trdijo, da uravnavajo po 6voji volji kozmične sile, ki obvladajo svet; da po svoji volji spreminjajo magnetično polje naše zemlje in da lahko upravljajo vesoljno človeštvo. Trdijo tudi, da je njihova veda edina prava, ki bo prej ali slej uničila za-padnjašiko (evropsko), ki sloni 6amo na tem, da se čim več naredi in čim več zasluži. Zaradi te pohlepnosti po zaslužku bo, po njihovem mnenju, Evropa propadla in pripravila prostor rumenim plemenom in kraljevanju Bude ali »raju na zemlji«. Govorjenje o rumeni nevarnosti ni tako neosnovano, kakor danes splošno brezskrbno mislimo. Na 6vetu je 1200 milijonov Azijatov proti 400 milij. Evropejcev in 200 milij. Američanov. Samo, da 6e ti milijoni Azijatov združijo, pa je po belokožcih. In o tem rumenem združenju je sanjaril veliki Sun Jat Sen, ustanovitelj kitajske republike, in nekaj časa drugi Buda ali vrhovni poglavar budistov; tako združenje je še vedno vodilna misel japonskih vojaških vrhovnih oblasti. — Sun Jat Sen, ki ga častijo Kitajci tako, kot boljševiki Lenina, je rekel: *Če se veeazijska postava uresniči, je Evrope konec. — Mi tvorimo tri četrtine človeštva. Samo združimo 6e in zagrabimo za orožje.« Zato je Hitler naredil usodno napako, ko je razdrl zvezo belih in vpeljal 6 6vojo pogodbo v evropske sporne zadeve Japonce, vojake strašnega rumenega bloka«. | Vstaia zvonariev V Angliji divja zadnje čase najbolj svojevrstna vstaja: modernim iznajdbam, ki hočejo nadomestiti starodavno zvonjenje v cerkvenih stolpih, so se za- ljudje, ki Prva slika z lanske nemške odprave na NangaParbat. Takšen je ta hrib v višini okoli 6000 m. Njegove zadnje besede so bile ... Nemški azijski raziskovalec Wi!helm Filchner, ki se je po triletnem potovanju po azijskem Tibetu vrnil ves razcapan domov. Niso ostala zapisana v zgodovini 6amo dela velikih mož in njihove nevenliive zasluge za ta ali oni narod, pač pa je zapisanih tudi mnogo takšnih stvari, ki zaradi njih ti možje niso nič bolj in nič manj 6lavni. kakor 6icer. Vseeno pa so še posebno zanimive zadnje besede, ki so jih ti možje spregovorili v svojem življenju in ki jim nekateri pripisujejo morda tudi preveliko pomembnost. No, vsaj nekaj primerov, kako so umirali slavni možje: Znano je, da je Cezar, umirajoč vzkliknil: »Kaj, tudi ti, moj Brutus?« Brutus sam se je poslovil od tega 6veta z besedami: »Krepost je le hrup in dim.« Rimski cesar Avgust je pred smrtjo še dejal: »Le ploskajte in tulite od veselja!« S temi besedami so se navadno poslavljali rimski igralci od svojega občinstva. Cesar Friderik Veliki je v 6lovo od tega sveta še zadovoljno vzdihnil: »Zdaj je vse dobro, prekoračil sem hrib!« In cesar Karel Veliki: »V Troje roke izročam svojo dušo!« Poglavje, ki govori o zgodovini Jana Husa, ne pozablja omenjati tudi Husovih zadnjih besed, ki jih je spregovoril, ko je pod njim že gorela grmada in je tudi njegova mati prinesla butaro na njo: »Sveta preprostost!« Devica Orleanska je spregovorila, preden je izdihnila, samo še besedo »Jezu6«. Ferdinand Raimond na smrtni postelji ni mogel več spregovoriti. Napisal je na listek: »Molite Bogak Precej gledaliških igralcev je smrt zalotila na odru. Tako med drugimi tudi nekdaj najpriljubljenejšega igralca Doringa. Ko 6e je zgrudil na odru, je še spregovoril: ^Bodite složni, složni, složni!« Neiki šaljivec, tudi gledališki igralec, se je poslovil od tega 6veta s temile besedami: »Zdaj je konec — moram proč!« Sloviti Rousseau je v svoji brezbrižnosti dejal: »Nič več ne bom videl sonca!« In pesnik Byron: »Zdaj bi rad spal!« Prirod os lovec Buffon je pred smrtjo še prosil tole: »Prc6im, pustite me pri miru, da bom lahko mirno opazoval, kako minevajo zadnji trenutki življenja!« No, in neki srbski general se je pred nekaj leti tudi značilno poslovil od tega sveta, ko je samo še vzkliknil: »Napred, juriš!« Lepe sanle so ro poročile s starcem Skozi močno zamreženo okno jetnišnice v Sze-gedinu na Madžarskem so prihajali dan za dnem ganljivi zvoki violine in prodrli v sobico mladega in dobrega dekleta na nasprotni strani ulice. Dekle 6i je iz zvokov ustvarilo čudovito lepo sliko igralca ter se odločilo, da ga Obišče in mu razodene svojo ljubezen. Kako pa se je začudilo, ko je zagledalo pred 6eboj starega, popolnoma osivelega moža. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. si preganjal čas z igranjem na violino in dosegel neverjetno popolnost in še več. Zaradi vzornega vedenja so ga namreč pomilostili in nežnočutno dekle, katero 60 glasovi ujetnikovih gosli popolnoma prevzeli, je pcetala njegova žena. Naročajte Slovenski dom! zvonij^ ne tudi ti imeli Izde- čeli zelo upirati zvonarji, t. j oni, ki izdelujejo zvonove, dasi bi dokaj vzroka, da 6e utpro takim novotarijam. Izd®" lovanje zvonov je namreč v Angliji bolj cvetoča industrija, kot povsod drugod na svetu. Sedaj pa hočejo namesto sogočnega ali ubranega zvonenja »kariljonov« (skupina do čez sto zvonov, od malega ped velikega zvončka do največjega več tonskega orjaka) vj>eeljati zvenenje navadnih kovinskih plošč ali pa celo zvočnike. Kaj takega pa romantična angleška duša ne prenese. Poroka za dolgo življenje Neki učenjaki, ki menda nimajo pametnejšega dela, so izdali statistiko o 100.000 neporočenih moških in ženskih in dognali, da v enem letu umre 1218 moških in 1039 žensk. Pri istem številu (100 tisoč) poročcncev pa umre le 856 moških in 857 žensk. Tudi namenoma se ubije večje število neporočenih moških kot poročenih; ponesreči pa 60 65% več samcev kot zakonskih mož. Torej mora biti zakonsko življenje le bolj srečno kot samsko! Mark Twain: Kraljevič in siromak Drugi programi Isti dan je prišel na svet tudi sin londonskemu siromaku Johnu Cantyu. Ime so mu dali Totn; Otrok je zrastel v največji revščini. Že v svoji rani mladosti je Tom pri igri svojim tovarišem večkrat pokazal, da ima plemenito srce in da nadvse spoštuje pravičnost. Progami Radio Ljubljana Sobota, 22. januarja: 12 Druga za drugo se ploščo vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo! — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Druga za drugo se ploSčo vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo! — 17 Za delopust! (igra Kad. ork.) — 17.40 Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu (g. Vojko Jagodič) — 18 Slovenski Šramel kvartet — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 N a-povedi in poročila — 19.30 Nae. ura: Srbski rudarji * Španiji v srednjem veku (dr. Vladimir Corovič, univ* prof.) — 19-50 pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. nrfednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Jože Vom-bergar: Naš uljnjak, če bi slike zaživele Revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev. Sodelujejo: Rad. igr. druž. in kvintet Hmtadra — 22 Napoved in poročila — 22.15 Veseli zvoki! (igra Rad. orkester). Sobota, 22. januarja: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 21 Veliki orkester. 22.15 Kavarniška godba, 22 45 Plesna glasba — Zagreb: 20 Vokalni konc.. 20.30 Ork. konc.. 21 Pester program. 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.30 Violina 20.05 Ork. konc., 21.35 Klavirski kvintet, 22 30 Dunajske melodije — Budimpešta: 20 Opereta, nato jazz — Trst-Milan: 21 Mascagnijeva opera «Mali Maiat* — Rim-Bari: 17.15 Plesna gl., 21 Igra, 23.15 Plesna gl. — Praga: 20.15 Nar. glasba in pesmi. 20.30 Plesna gl. — Varšava: 20 Nar. gl., 2J.50 Operetna in plesna gl. — Sofija: 20.45 Vokalni konc., 21.15 Celo, 22.05 Operetna gl„ 22.40 Lahka in plesna g!., 23.20 Nar. posmi — Berlin: 20 Joh. Straussova opereta »Beneška noc« — Hamburg-Koln: 20.10 Operetna gl. — Lipsko: 19.10 Konc. južnjaške gl. — Beromiinster: 20.30 Citre, 31.05 Kmečka godba, 22.10 Plesua gl. — Sottens: 20 Stara angleška gl., 20.45 Igra, 21.30 Griegove skladbe, 22.15 Plesna gl. — Strasbourg: 21.45 Berliozova opera »■TrojancU. Ta trenutek ni pri Balaklavi... Vsi, ljudje in živali, so čutili sam< naprej, naprej, kamor jih žene neizprosno povelje višje volje. Od vseh strani so donele zapovedi, so se razlegali glasovi trobent in zamolklo grmenje bobnov... Na čelu črne vojske je jezdil general Warrenton. Zraven njega je bil gTof Geoffrey Vickers. General in njegov pribočnik sta jezdila tesno drug ob drugem, ne da bi se pogledala — zdaj si ni bilo treba ničesar več pripovedovati, zdaj je bilo vse jasno... Geoffreya je veliki trenutek prevzel tako, da ni nič več pomislil na to, kaj je storil, ko je ponaredil povelje vrhovnega vodstva. Čutil je, da je zdaj prišel veliki dogodek, ni se izpraševal, kako in zakaj. Za Warrentonom in Geoffreyem je jahal praporščak med dvema častnikoma. Zastava se je vila v vetru, ki ga je porajala brzina, s katero so jezdili v naskok. Za zastavo so v dvojni vrsti jahali častniki iz štaba indijske brigade, vsi mrki, resnih obrazov in s stisnjenimi zobmi. Morda so mislili na tovariše, ki so ležali pod vročim indijskim nebom pred Chukotijem: Randall, Pearson in toliko drugih. Zdaj je udarila ura v njihov spomin... Za častniškimi vrstami je bil precejšen presledek. Nato so se gostile široke vrste konjenikov, ki so bili postavljeni kakor za veliko parado, kakor za korakanje pred najvišjim poveljnikom. Kako tudi ne — jezdili so zdaj v skoku pred vrhovnim poveljnikom življenja, pred smrtjo, ki je razgrinjala nad indijsko brigado svoj težki, sivi plašč,., * Ko je Perry Vickers dobil od Geoffreya pismo s sporočilom za guvernerja sira Charlesa Macefielda, je najprej za trenutek Premišljal je samo trenutek govoril več in močneje najmanjši neposlušnosti zapovedi ne izza veliki napad, neizprosni bratov obraz je besede: Geoffrey bi ga pri pred vojno sodišče in on bi ga bil dal tudi na smrt obsoditi, ne da bi bil trenil z očesom. Bil je njegov predstojnik, ki se z redom ni šalil... in navsezadnje, ali ni pri njem, Perryju, imel še več razloga za strogost, čeprav sta bila brata, kakor pri komerkoli drugemu? Čeprav je Perryja trla nebogljena jeza in grizoča sramota, se je vendar zavedal, da med njim in Geoffreyem ni samo razlika v položaju, na katero se je zdaj v vojni bilo treba ozirati, marveč še nekaj drugega, kar ju je ločilo od sleherne vojaške razlike in zapovedi. Med njima je ležalo breme ukradene ljubezni... Zato je Perry po kratkem obotavljanju zasedel konja in naglo odjezdil v glavni stan, ki je bil oddaljen kakih pet kilometrov od tabora indijske brigade. Skušal je med potjo pozabiti vse hudo, ki ga je trlo, in misliti samo na dolžnost, na težko dolžnost, h kateri ga'je obsodil lastni brat ... Ko je prijezdil v glavni stan, je odšel takoj v sobo, kjer je vrhovno poveljstvo po navadi imelo svoje seje. Tam so zdaj bili samo sir Charles Macefield, general Can-robert in dva angleška polkovnika iz glavnega stana. Videti je bilo, da nimajo nič važnega . Perry je moral počakati, da ga je vojak, ki je stal pri vratih, naznanil. Ko so častniki od vojaka slišali Perryjevo ime, so se malo spogledali, sir Charles pa je dejal: »Naj vstopi!« Perry Vickers je poveljniku izročil pismo svojega brata. Roke so se mu pri tem tresle. Macefield je zapazil, da je mladi častnik zelo razburjen. Pogledal ga je in videl, da je ves bled in da se stresa, kakor da ga je popadla mrzlica. Ni si znal tega razlagati in je bil tako presenečen, da ga ni nič izpraševal, marveč je vzel pismo od njega. Naglo je odprl Geoffreyevo pisanje in ga z enim samim pogledom preletel. Roke so mu začele drhteti, papir mu je padel iz rok. Drugi častniki so ga začudeno gledali. Z obraza se mu je videlo, da je izvedel nepričakovano, hudo novico. Macefield je udaril po mizi in skočil na noge: »Naskakujejo Balaklavo!... Saj to je vendar norsko početje! ..,« Glas mu je drhtel od jeze in od razburjenja. Častniki so brez besede strmeli. Prvi se je od presenečenja opomogel general Canrobert, ki je zavpil; Šest sto konjenikov indijske brigade je krenilo v naskok. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din *a Inoremctvn 2*5 Din 1'redniSivo Kopitarjeva nlira 6/H1 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. la jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Cet. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik; Jože košitek.