'IP Mini slovenski dnevnik ^	I	V^ šT^ I ^ A	^
| Zjedinjenih državmh.	■ — ■	/l ^^ l^kl /l ■ ■ I ■ /l	žn theUnl tedlSlatav |
Vsak dan Iz^em*	VJI JLJ	k^J i. 1 XXXW V/JL/XX	Issued a^e^ day-«**®*
nedelj in praznikov.	Sundays and HafiflS^
9 ......^^	list slovenskih delavcev v Ameriki.	A
TELETOM PI1AJUT1: 4««7 OOiTLAJTDT.	KaiarW m Sacaat-Olaaa Mattar. MmWr ti, IMS. aft tk M Oftot	York, S. Y-, valar tka Aaft «f 0«a«Mi •< Mm| S, ISTI,	• WWLMFOM TJMAMXM: 4CS7 COETLAJTW.
NO. 171. — ŠTEV. 171.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 23, 1910. — SOBOTA, 23. MAL SRPANA, 1910.	¥tw mi UTMZC ETHE $
Železniški štrajk
neizpremenjen.
—o—
Grand Trunk zrlesnica in strajkarji ostanejo pri svojih zahtevah.
TOVORNI PROMET JE ZAUSTAVLJEN in POSLOVANJE MIRUJE.
Sprevodniki in drugo železniško o-aobje nečejo o kakem posredovanju niti ališati.	,
Montreal, Que., Canada, 22. julija.' Ako bi < I < i \ e k m' videl povsod po : raznih kolodvorih Crand Trunk želi/.niči brezkončne vrste tovornih va-gouov mirno stati, niti ne bi »ogel!, pomisliti, da |*o»toji tu lirajk spre-, vodnikov in žele*ničarjer. Šl rajkarji j tu- ponaSajo mirno in dostojno, ter i n# občujejo s skabi, razun <la jih |K>-slmšiju pregovoril i, da nuj železnici ne pmtia^ju. Razun par »lučajev: prekono-enja miru, vprizec^enih jk> mladih "niwilun", jo \>e mirno. h Bodo li št rajkarji tudi v napre j ta- , k.t mirni ostali, tedaj je težko dolo- ; oiti, kakšen bode končni vspeh štraj-.. ka. /.•!,•/,).;« a napreduje le t>očasi v | pouč«v anju svojih skabov, ili^ bi isti > moyli normalni obrat izvrševati. Ž - , lezuiea bila 1 >i zadovoljna z mirov- i nim jhhsi edo\ a njem, toda o tem atraj-1 | karji nWfjo ni«' slišali. Mogoče bo- • do tovarniški intere»i vplivali na n-. . < i i a I l iii ik /rb/.n ir kajt i 1
i ( - < i i■ • i 1*1 . t I \ j
\ .i/i . |.i --.o.,, j a bi a ua odvisni, že | olniitujejo	| Minded ice blokade, i
Nektere manje tovarne morale so, , . • / .h .m. r • e mor. jo do- , !■ . . i	. i ■ - .\ i. KoloiI vori i-
■ ■ ■ m,. . -iko bla-a ak..,,	m sicer bla- 1
• • i -	-o -pridi. SeM. .1.1-'
m-- \ I ■■ i . ■. •• • < > ■! 11' i i it r 111 i ki r m iko\ bo
V(im! > ..........................oUiv,le„a (0V0.|1
i t i . I ., I .1 i.. a "	: l . |. Izpelo i 7.
£
Položaj v dragih krajih.
I'm ; .1 i-1 \ iak o.l /,a<"- ! ka šl rajka
a < '•! a	Ti - i k /eVznici >>dš. 1 je ,
< . ■ ■ i ; ! H, <	I a' : • 1 • / It i \	l -
I ',i a M i'li< >i o. Sestav- ,
1 jen j" bil iz vmov. Iz severa ne , duha r ■ IK a k s l..\orni s laki. <>>ob- j
Palmer, Ma-*., J2. julija. Tkalnica S,.m. t -. t \V....l, m .li i/l»e je morala
|.n	i Km družba ne ino-	'
r - dobaviti uaduljm-a materiala.	j I
Burlington, Yt., 22. julija. Celi tlel	'
N.m. A je, V i. r \. »li protra Ver-	1
nioKl t'enlral /cle/aiice, oWuti po-	■
|. a. a K i,j ill V e." v|o -Lab'i \, k t e-ri v ln\ornem premeta zaposleni.:'
v .; /1.......i i ii- o-ol»ni vlaki.
White If iver .Tunelion. Vt.t 22. julija. O.l tu odJUd je konetio en vlak k ^kab-kim nmžtvom, oVwtoj^e iz S \ozov, po (Vnlral Vermont železniei1 v S t A Ihana
Chir a-o, lil.. 22. julija. Štra-jk j firantl Trunk /< lezniee zavzema resne dimenzije. V tukajšnjih kolodvo- i. rih stoji UMI nalož nih tovornih vo-| Zov, kteri ne morejo vsled pomanjkanja možtva naprej. Strajkarji so
!>etrolt, Mieh.. 22. julija. Štrajk f'rand Trunk ielejtnee poatoji še. Nikakih nemirov ni. Wabash želez-; m ki protra ne prevaža nikakih tovorov iz Wiiwlswvra; osobni promet na-i preuluje bre« po—betih težav. Iz vseh , I krajev Mieh i ga na, kteri leže ob pro-' pri firand Trunk železnie«, javljajo,! da je o*obni promet v redu, a tovorni
CtnfTvožnja^ !
Novi parnik od Amtro-Americana proge
"ATLANTA"
odpluje dne 30. julija, it New Yorka » Tr«t in Beko. 8 tem parni kom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v «voj rojstni kraj. Volni« «tane is New Torka d*?
Treta ali Reke..............$33.00
Do Ljubljane................ 33.60 j
De Zagreba................ 34.20 j
Vožnje listke je dobiti pri Frank ftakwer Co., 82 Cortlandt St., New
... « » * 4
i
Naš izvoz
veliko manjši.
Naši zemeljski pridelki so v zadnjem
letu precej nazadovali v izvozu. •-o-
Wasibitiirtonu. D. r.. 22. julija. Bombaž, baker, peftrolej in pšeniea so bili naš ylavni izvoz v tujozemstvo in >ii-er v letu končanem s 30. junijem, UMO. rednost bombaža je znawala W),(MX>.00!>; bakra $83,500.000; ]«■-t roloja ^J2..">IMK<MM» in pšemiee 47 milijonov dolarjev. Temi so sledili: moka, mast. tobak, stavbini les, ]>ovršnje usnje,, koiuzn, mehki premo« in olje za mazanje.
Skoraj v vseli naravnih pridelkih je i/•voz nazadoval v primeri s prejšnjimi leti; obrtni izdelki so pa preeej poskočili. Skupna vrednost izvoženega i/. l<danega V»laira še ni dotrnana v statističnem uradu.
Posebno občutno se je znižal izvos koruze, pšenice, moke in mesa. Pšenice se je leta 1802 izvoz.ilo z.a !tdftl,0<H'MN>0 a zadnje leto za 47 milijonov dolarjev; koruze leta HX)0 z.a i $85,IKM).(M>0, 1. 11M0 pa za $25.500^000: ' moke leta 18* K t za $75.000.000. letos j za $46,.5fM>.000: masti leta 3!KW za j .+00,000.0<M>, a letos *4d.000.000, špelia j leta 1808 za $4<».000.000. letos za | $18.500.000: svežega mesa leta 1001 za *:I2.(M:0.(WM>, letos $7,750.000; živi- I ne leta 1!>04 za $42.<HKUMMI letos za 1 12,<MM;.(KH> dolarjev.
-o-
Žalost v Virginiji radi katastrofe v Ft. Monroe.
—o—
ZASTAVE ^AMO NA POL JAMBOR
—o—
Vsi ranjenci bodo kmalu ozdravili.
-o-
Fortress Monroe, Va., 22. julija. Ra-nocehiiki v tukajšnjem irarnizijskem I laza ret u izjavljajo, da bodo vsi ranjenci -— šest po številu — okrevali. ,
Katastrofa dogodila se je, kakor srno včeraj poročali — priirodorn stre-Ijenja na plavajoče tarče.
Governer Mann iz Virjfinije zapo-vedal je, <la naj bo.!o zastave na vsib javniBi posloj>jih v z.nak žalosti radi včerajšnjo katastrofe samo na jxitn r»7.ob<'Š4'ne.
* * *
V hladen grob.
Newport News, Va., 22. julija. Danes volu dne >o ^]ovesno pokopali prihodom katastrofe v Ft. Monroe u-bite lopuičarje. (Jaruizijski kaplau vodil je mrtvaški sprevod, kterejja se je vdeležilo 1500 mož od |>osadke in na tisoče prebivaleev iz okolice. Pri ixigrebu je svirala tukajšnja glasba in 50 j»eveev je pelo žalortinke.
I'i> izvršeenm p<»trrel»nem obredu od-}Hj-lali so mrliče v njih rojstne kraje.
-o-
VSTAJA V KAZNILNICI.
V madridski kaznilnici morali so vojaki pri izbruhu revolte posredovati.
—o —
Madrid, 22. julija. Resna vstaja nastala je danes v tukajšnji kaznilnici. Hoj trajal je nad tri ure, ter končal še le po posredovanju vojaštva. Vojaštva vstrabovalo je kaznjence s tem, da je nad njihovimi glavami sd reljalo.
-O-
Nova trdnjava.
<V£ki listi poročajo, da namerava j avstrijska vojna uprava urediti mesto Pi •erov na Moravskem za trdnjavo. Okolo mt'sta namerava zjrraditi i v elike moderne trdnjavske zjrradbe. \'<>jna uprava smatra to mosto kakor i /.fin važno točko i z razloga, ker se tu i križa mnojro železnic.
Za 60 milijonov premoga.
•Baltimore, Md., 22. julija. Predsed-I"ik Bethlehem Steel Co Bclswab je da-jties 7. UavLs Coal & Coke družbo skle-[ni! pogodbo za dobavo premoga v zne-jsku o,I $60.000.000 v teku prihodnjih 20 let. Vsako leto mora dobaviti najmanj 730.000 ton a ne nad 2,000.000 ton premoga.
Blokada se ne
priznava.
PO MNENJU V WASHINGTONTJ
JE BLUEFIELD ODPRTA LUKA.
Norveška je bila v celi zadevi napačno
podučena. — Blokade sploh ni bilo.
-o-
Washington, D. C., 22. julija. V odgovoru na protest Sew Orleanskih trgovcev proti friznanju blokade mesta BluefielJ v Nicaragua od strani Norveške, je danes državni oddelek »roglasil, da je Bluefield odprta luka. Fa oddelek navaja dalje, da je bila Norveška o legi tamošnjih razmer na->ačno po J učena. Državmi o<ldelek lolži konzularnega zastopnika Xorve-ike v Bluetieldu, Mihael J. Clarwy-ja, la je svojo vlado pomanjkljivo pod-
>	če val o stanju razmer. I^e-ta je vče-aj odstop nI. Namestnik državnega ajnika. Wilson javlja, da se je odstop Mr. Claney-ja iz svojega urada spreel. ker je bilo njegovo po-Iovanje v Iveh po]>dnoma različnih uradnostih >rotiposta\Tio. Nastop državnega de-»artementa smatrati je kot znamenje, la hode tostranska vlada ladje, ktere »riplujejo v Bluefield z amerikanskim rlagom vzela v svoje varstvo, bodisi la iste jadrajo pol amerikansko ali :astavo kake druge narodnosti.
V navedeni izjavi napram protostu-očim trgovcem v New Orleansu, pra-i državni oddelek, o pregovoru o po-lašanju topničaike " Venus" v niea-aguanskih vodah, da je le-ta od svo-ega pribola v Bluefield bila dalj časa z imenovane hike odsotna. Pri tej >riliki je — kakor se je javljalo — ečkrat prekoračila predpise medna-■odnega prava s tem, da je neutrjene uke v Niearagui bombardovala, ter iruge sovražne čine izvršila. S takim »ostopanjem je topnifarka sama, na-neravano blokado v smislu medna-odnega prava napravila neveljavno. )alje pravi izjava, da je koman ler lil mer že pred dolgim časom u red no zjavil. da bode a sem, po amerikaneih lajetim brodom, kteri bodo v po po-tavi določenem času trgovskega obra-a mimo Bluefield Bluffs potovali, lal stražo obstoječo iz ameriških po-norščakov, ta da je generalu Rivas-u iriobčil, da bode — v slučaju da bi se ia take ladje streljalo — tudi on ogenj tovračal, ter parnik "Jaeints"' po-opil in sploh nikake zapreke izvrše-anjti pomorskega obrata ameriških vrdk dovolil.
* e *
Norveški ladje o zaključku obveščene.
New Orleans, 22. julija. Ko je do-;pela vest iz W a-sh i ngt on a o izjavi htlavnega oddelka, da je smatrati, minefield odprtej Inki, kakor preje, so ukajšnji partu^ki agentje takoj last-iike kakih Šestih norveških parnikov
>	torn po kablu obvestili. Le ti par-likl poslovali so med Bluefieldom in Irugimi lukami v zalivu.
Splošno mnenje je, da bodo vsled ias<topa v Washington^ pomorske o-»ratne r^z.-nere kmalp zopet v enem »tanju, kakor so bili preje, predno je lorveška vlada po Ma lrizu naloženo jlok.*»do pripoznala.
Svoji k svojim!
Rojaki po Zjedinjenih državah ka-larkoli ste v kakej kupčiji, ali kaj potrebujete, obrnite se vedno in v prvej vrati k Slovencu, ali svoji k svojim! Kupujte vaše grocerije, meso, kruh, obleke, obuvala, pohištvo pri Slovencih ali Vaših rojakih; zahajajte najraje v gostilnice k svojcem, a ne k Judom, Nemcem, Italijanom, Madjarom in enakim sovražnikom, slovenskega naroda. Ali sle še kedaj slišali, da bi Judje, Nemci Italijani, Matdjari in sploh neprijatleji Slovencev kupovali in dali zaslužiti Slovencem? Nikdar še ne! Zakaj naj bi Slovenec nosil tem svoje novce in dobiček t Dolžnost naša je posebno v tujini, da se med seboj podpiramo in dajemo zaslužek jeden drugemu.
Ako je rojak v stiskah se tudi naj-preje zateče k rojaku, ker pri tem dobi podporo, ali pribežališče, nibdsr, ali «#10, zelo redkbkedaj pri tujcu.
Rojaki, naj Vam Judje, Italijani, Madjari, Nemci itd. še tako lepo obetajo in medeno govore, vedno se v prvej vrsl4 obračajte na Slovenee ali vedno: Svoji k svojimi
RlikMM.
• u • •" . . . . .
Banko okral
za lepo sveto.
Mladi blagajnik Greenwich banke je
nkral $35.000 in pobegnil
--o-
Mladi blagajnik Walter Hall, od .podružnice Greenwich banke na Herald Square v New Yorku je pobegnil, a dosedaj se še ne ve za gotovo, koliko je odnesel, ali pa že preje pognal. Vodstvo banke zagotavlja, da- so pregledali knjige in so pronašli, da je ukral .$3.).000. Takoj spočetka so mislili, da svota ne bode tako visoka, toda natančni pregled je to dognal; morebiti pa utegne biti primanjkljaj še večji. Vodstvo banke še ni napravilo nikakih korakov v zasledovanje tatu. Vodstvo se je izreklo, da samo ,plača primanjkljaj iz mojega žepa in sieer znesek .$25.000, $10.000 pa ima povrniti družba, kteia je dala bond za, blagajnika. Mlada žena zginolega blagajnika ni prav nič sumničila, da je njen mož tat, in postala sedaj vsled ' ••azbnvienos'ti zelo bolna, j	' -o-
$40.000 no parnika
ukradenih.
ŽRTEV MEDNARODNIH TATOV.
Neki go spe j zmanjkalo je za $40.000
biserjev.
-o-
Hamburg. 22. julija. Tukajšnji policiji .bilo je danes prijavljeno, da je bilo neki popotnici — Evi Stradford po imenu, iz New Jerseya, na parniku iiamburško-ameriške pro^e iL Amerika' ' za $40.000 biserov i a, dragocenosti ukradeno.
Policija je mnenja, da je tatvino izvršila dobro organ i zo van a medna-' rodna družba tatov. Le ta družba izbrala si je za svoje delavno polje preko atlantske pamike, ter se jo dol-ži. da je tudi pred dnevi izvršila na nekem drugem parniku iste prekomor-ske družbe še drugo, večjo tatvino.
Vodstvo hamburš-ko-ameriške proare i pa izjavlja, da mu o naznanjenej tatvini na parniku "Amerika" ni nič poznanega.
* * ♦
■Parnik "Amerika" ostavil je New York dne 0. julija za Plymouth in •Cherbourg, ter je dospel dne 18. julija v Hamburg. Ime Ema Stradford ne nahaja se na imeniku popotnikov niti prvega, niti druzega razreda. —r——o--
NAPAD NA ŠPANSKEGA' -Vi,
PREMIERA MAURA.
Napadalec prijet. -
'Barcelona. 22. julija. Prejšnji Španski premier-minister bi T je danes napaden in ranjen. Xapadal«c je prijet, ter se imenuje Manuel Posa, rodom je iz Barcelone.
Ko je Maura izstopil iz vlaka, oddal je na njega Posa tri strele, ter ranil bivšega premiera v nogo. Ranjenca so takoj prenesli na brod parnika "Miramar", kjer mu je ranocelni-k njegove baje neznatne rane obvezal.
Maura odplul je s parnikom takoj na otok Majorka.
Denarje f stare domovino
»•illjim«
« $ 10.36 .............. |o kros,
*a 20.60	.j* 100 kroa,
» 41.00 ............. 900 krom,
sa 102*60 600 ^nn n 104.60 ..........
1000 kroa
srn 1020.00 ............ 6000 kna.
PoiUrtaa J« vikala pri tak irotak Dona ta nhmi noto popolaaau laplačajo htm vinarla oAitka.
Ma iaaru poiOJatv« laplaSaJa c. k*, pailal knudfad val ▼ U. 4o 11 iaak.
Daaarja ua padati Jo aajprffli-aaja io |26.00 t gotovU w pripora-bmm ali ladalrtraaaai plava. vo8|a
Osiar ali pa Haw Tort Baak DnibT frank mkmm oo,
02 OoetUadt 9L. Vcv ToA, M. T. HM m. Am, S. m
Skrivnostni
bančni rop.
VREDNOSTNI PAPIRJI KUSKO-KINEŽKE BANKE UKRADENI.
Za $80.000 boodov manjka. Tat baje nepoznan. Cela stvar zelo tajna.
-o
Vsled skrivnostnega bančnega ropa, o kterem se je še le včeraj popoldne zvedlo, bilo je v četrtek tukajšnji a-genturi rusko-kinežke banke, na 50 Pine St. vrednostnih papirjev za v nominalni vrednosti od $06.000, ukradenih. Tržna cena teh papirjev znaša pa .$80.000.
iXatin, kako se je tatvina izvršila, ter kdo je tat — se do sedaj še ne ve. Cela zadeva dozdeva se nekako skrivnostno temna in neprozorna, vendar se pa pričakuje, da se bo danes o tem kaj več zvedelo.
Okradena agentura prijavila je tatvino, ter ob enem svarila vsakega pred nakupom vrednostnih papirjev, kteri obstoge večinoma iz "Southern Rail way Development and Union General Mortgage in Pacific" bondov.
Poizvedovanja v agenciji o tatvini niso imeli nikakega uspeha, kajti pisarniško osobje zavrnilo je vse poiz-vedovalce na svoje odvetnike.
Tatvina se je odkrila vsled tega, ker je hotela agencija nekaj ukradenih bondov predati neki stranki, ter jih ni mogla najti. Pri nadaljnem preiskovanju se je pokazalo, da manjkajo še drugi vrednostni palpirji.
Glavni sedež rusko-kinežke banke je Petrograd. Obrat tukajšnje agentu re obstojal je v glavnem bančnem in menjevalnem poslovanju.
-0-
NEMČIJA OSKRBUJE SKORO
CELI SVET Z OROŽJEM.
•
200,000 Mauser j evih pnsk za Argentino. — Stroj evne puške za balkanske države.
Beroliv, 22. julija. Nemške tovarne za izdelovanje pušk so, kakor poroča vojaški sot rudnik, z naroČili iz inozemstva takorekoč skoro preplavljene.
Ravnokar odposlalo se je v Argentina 200.000 Mauser je vih pušk in že je dospelo enako naročilo iz- Brazila. Mnoge manje južnoamerikanske države sklenile so manje pogodbe.
Turčija, Srbija in Rumenija kupujejo skoro le strojevne puške. Z sedaj v Evropi nahajajočimi se kinež-kimi vojnimi opravniki vodijo se razpravi' o vt'ejem naročilu pušk in streljiva.
v	,
, --1Q-
/ GOZDNI POŽARL
w
Heinemann, Wis. pogorel. Oleason in Bloom vili t uevarnoatL ,m9 v n.
Merrill, Wis., 22. junija. Celo noč prihajali so begunci iz pogorenega mesteca Heinemann in iz v nevarnosti se nahajajočih krajev Gleason in Bloom-ville.
Vsi begunci iz na 12 milj na okrog? zgorele okolice bili so tu sprejeti. Mnogo mož zadovoljilo se je se tem, da so svoji obitelji napravili na varno, med tem, ko so sami poskušali rešiti, kar bi se še rešiti dalo. Mnogo ljudi iz Heinemanna, kteri je docela pogorel, skuša in pomqga pri rešitvi Gleasona in Bloomville.
Wansan, Wis., 32. julija. Poaari v bližini Galloway, kteri so napravili škode okoli $500.000, so, kakor se javlja danes, omejeni
Winnipeg, Man., 22. julija. Major iz Rainy Rive rja zaprosil je danes tu pomoči, da se obvaruje mesto pred [požarom. Del tukajšnje požarne bramibe podal se je takoj z vlakom na lice mesta.
o ■
Toil državo aa odškodnino.'
Albany, N. Y.,*21. julija. Farmer John Petrzcl iz Germantown, Columbia County je vložil tožbo za $45 za odškodnino, ker so ma tašče uničile 150 pletenitf ert&enj, vsled postavne prepovedi pa ni smel preganjati teh
-■. * ..............
i
Cripponovo zavetišče v Andom,
Navodili morilec svoje žene pribežal v malo republiko. *
IZROČITEV OTEŽKOČENA, AKO NE NEMOGOČA.
*—o—
Mala državica bila je že poprej zavetišče zločincem. — Oospica Leneve samomorilka?
-o-«—
Pariz, 22. julija. Policija Vernet-les-Bains, malega francoskega kopališča, ktero se nahaja v podnožju Pyrenej, je prepričana, da se dr. H. H. Crippen, kterega londoiiska policija povsodi išče, od zadnje nedelje v njenem mestu nahaja. Jako živahno iskanje begunca je vsled tega nastalo.
Državni pravnik mesta Vernet-les-Bains brzojavil je včeraj vodji celotne varstvene policije v Pariz, ter zatrjeval, da je v nedeljo v Vernet-ks-Bains došli tujec z dr. HawleyH. Crippen identičen. Nadodal je, da se je po njegovem mnenju dr. Crippen podal preko francoske meje dalje na Špansko.
Francoska tajna policija se strinja z nazorom državnega pravdnika radi identitete dr. Crippena, dvomi pa, da bi bil dr. Crippen pri Vernet-les-Bains prešel na špansko mejo, kajt i vsa dosedanja poizvedovanja kažejo, da je dr. Crippen vlak, v kterem se je vozil na Špansko, v Mont Louis zapustil.
Tukajšnje oblasti so mnenja, da je begunec, mesto iti v Španijo, sel v Andorro. Ta mala, skoraj pozabljena republika, ktere 8—10,000 prebi-j valcev s#o večinoma ovčji pastirji, leži v podnožju Pyrenejskega gorovja. Govori se, da bode izgon, odnosno izročitev begunca jako težavna, ako sploh nemogoča, ako je dr. Crippen na svojem begu dospel v to deželo. Republika Andorra, ktera se nomi-nelno nahaja pod nadvodstvom francoskega predsednika in škofa iz Ur-gela, je služila že večkrat ubeglim zločincem v pribežališče.
Bourges. Francija, 22. julija. Misli se, da je neka mlada dama, ktera se je dne 13. julija v nekem tukajšnjem hotelu usmrtila, mogoče gospi-ea Leneve, navodna spremljevalka dr. Crippena, ker jej je zelo podobna.
■Samomorilka bila je inozemka imenom Jeanne Maze. Bila je okolu 25 let stara, slabotne, toda prijetne zunanjosti in plavolasa. Na večer 13. julija najela si je sobo v hotelu de France. Kmalu nato začuli so se trije zaporedni streli iz revolverja. V sobo mlade dame morali so vlomiti, ktero so našli ustreljeno v svoji postelji.	■ -Iz obleke in finega svojega perila odstranila je vsa znamenja, kfera bi utegnila identifikacijo omogočiti. Zapustila je pismo sledeče vsebine:
"Prosim, da ne preiskujete moje identitete. Vzroki mojega samomora so samo meni poznani. Prosim, da smem mirno v svojem grobu počivati. Sem inozemka ter zapuščam 100 frankov za stroške mojega pogreba. Ni mi se življenje smehljalo."
Policija v Londonu in Parizu je bila o tem obveščena. Po iz Scott-land Yard a včeraj sem dospelih fotografijah izjavljajo ljudje, kteri so samomorilko videli, da je ista navodni spremljevalki dr. Crippena zelo podobna.
Pariz, 22. julija. Vodja preiskovalne policije Sebille, kteri vodi iskanje dr. Crippena in gospice Leneve, navodne spremljevalke zdravnika, je drugega mnenja. On zatrjuje, da dama, btera se je dne 13. julija v Bourges usmrtila, ni gospica Leneve. To dokazuje z dejstvom, da je ostav-Ijeno pismo pisano v francoščini, kterega jezika pa gospica Leneve ni bila zmožna. Vrhu tega so obrazne poteze samomorilke slovanskega tipa. Po Sebillevim mnenju je samomorilka nihilistkinja.
# * *
Newyorfika policija ne izpusti nobenega, iz Anglije došlega parnika, brez da ne. bi ga vseskozi preiskala, ako se na njem ne nahaja povsodi iskani, umora svoje žene obdolženi dr. Hawley H. Crippen. Tudi pred-
i
Mormonce izgnali
iz Nemčije.
Pruska vlada je pognala čez mejo 21
mormonskih misijonarjev.
-o-
lieroliu. 22. julija. Prusko mini-stehstvo notranjih za lev je danes odredilo na priporočilo politi-ne policije. da se ima čez im?je odgnati « :ia-indvajset mormonskih misijonarjev. Ti nepridiprav rpostoli, kteri so delali propagando za mnogožen-tvo, so večinoma Amerikami in Angleži, s.» bili danes pod nadzorstvom policije pognani čez meje.
Mormonski misijonarji iz raznih delov Nemčije so se danes zbrali v njih glavnem stanu v iztočnem delu mesta in sicer v namen, da bi j>ozdravili njih superintendenta McKava. Amerikan-ea, ki pa stalno .-tanuje v Švici. Mor-monci so uprav opravljali svoje ceremonije. kar je stal policijski agent in izjavil, da se zborovanje ne s:i e vršiti. V tem trenotku pa je v dvorano udrlo več policajev in so vse navzoče aretirali. Ženske so morah.« dvorano i a ko j ostaviti, mo/.ke pa izpra.ševali o narodnosti in bivališču. Nemške podanike so izpustili, tujce pai odpeljali na policijo. Na policiji so jim dovolili iti na svoja stanovanja, da v-e potrebno urede in potem so morali o-ta-viti Prusko.
-o-- ' -
'M
BRZO SE JE PREMISLIL.
Brown je skočil v vodo, a ta element mu ni dopadel ter brzo ven splaval.
Aleksander Brown iz Brooklyn Borough v New Yorku je predvčerajšnjim čutil preveliko butaro svojega življenja in se hotel tega iznebiti in zato skočil v Kast River. V vodi pa je dobil drage, boljše misli in spoznal, da voda ni uprav oni element. kterega ljubi. Kakor hitro se je vrgel v vodo. tako hitro je pričel plavati, da je prišel na kopno, na obrežju se je oprijel kola in klical na pomoč; ker pa ni bilo pomoči, si je moral sam pomagati. Ka-neje došli policaj ga je našel opehanega in sp-veda tudi mokrega, zato jo telefoniral po amhnlanco in ta jo odvedla Browna v bolnico. Zdravniki so takoj spoznali, da je Brown preje v-e kaj druzega pil nego vodo. in da jo bila slana voda zanj najboljši lok.
Brown je šele 24 let star in 7.at o se je tako premislil ost a vit i v najlepših letih zemljo, na ktere j cedi med in mleko, včasih pa tudi kak whiskey. j t -o-
ŠTRAJK V ANGLIJI KONČAN. —o—
Nastavljenci severo-iztočne železnice strinjajo se s pogoji.
•—o—
New Castle, AlKrlija. 22. julija. Štrajk 12.000* nastavljei.cov severo-iztočne železnice je bil danes na večer končan. Vslmžbenci sprejli so ponu-dene jim pogoje. Nočni oddelki odšli so takoj zopet na delo. Dnevni oddelki l»odejo se jutri zjutraj pripravljeni za delo, javili.
-o-
' u
Praktični governer.
Jefferson City, Mo., 22. julija. Herbert H. Had ley je governor državo Missouri, a poleg tesra ie farmer; da pa zamore pospraviti svojo letino, je povabil večje Število uradnikov k sebi in ti so mu pomagali spraviti pridelek. Mož ni zamogel delavcev dobiti in si je na ta način pomagal rešiti svoj pridelek. Danes večer lmdo na njegovi farmi velika pojedina in to v nagrado za storjene delo.
Raznaš \lci brzojav na štrajku.
Trideset dečkov, raznasalcov brzojavk je šlo včeraj na Wall St. na š-trajk in to iz urada borze, da si na t:r način pribore boljšo plačo, gre se lo za pol centa pri jednern brzojavnem poročilu.
včerajšnjim semkaj dospeli parnik '•'Adriatic" od White Star proge je •temeljito od vrha do dna preiskala, toda o soprogu umorjene gledališke igralke ni našla nikakega sledu.
«*GL»S NARODA"
(filQv«ni<s Dally.) Owned and published by the -Jfov«nlo Publl«hln£ Co.
(a corporation, y > FRANK SAKHER, Prwi.lent ▼ICTOK VAUAVBC, tit*'rotary. JLOUI8 li^NKDIK, Treasurer.
Pla«e of buainami of the corporation and •ddrt**«« of above officer« : 82 Cortland t •treet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
celo leto velja list za Ameriko in
Cana<lo. . ....... $-'MX)
" pot leta.........1.50
m leto za mc-to N«*w York . . .	4.00
" pol leta za mesto Ne w York • .	2.00 Evropo za vse leto . . . .
•• M " pol leta.....2.60
«• " " četrt leta . . . .	1.75
-GLAS NA KOI »A" izhaja v»ak dan iz-^ Tiemši nedelj in praznikov.
••GLAS NARODA"
("Voice of the People") mad every day, except Sandaya mod Holiday«. Sulttcription yearly f*kQ0.
iUvvrtlMmantaon agr*rm«n( >
, _-—-- »
I I>opi-i brez pol pita in oaobnoeti ee m
—tinmi jn
l>enar naj se bljfeovoli poSiljati po — IConey Order.
I'ri epreinembi kraja naročnikov proximo, da f-e nam todi prcJAnje blvali^Co naznani, da hitreje najda-•ao naslovnika.
' Dopiaom in pošiljat vam naredite ta na* *DV i
^— "QUASNARODA"
Qortlandt St.,	New York City.
* a Telefon 4««7 Oortlandt. mmsasBrses— . i. _u m
Ruski dciavci na Hawaii.
wk* r ■
Poročali smo ze «> o-odi ouih ru-kih k met ii v. ktere so iilnerjšk i sladkorni siidilri iia Hawaii tja zvabili in tam !»-|ni prelomili vse obljub«' ter neclovv&ko silili na delo.
Pred ruskimi kmetovalci so na 11:»-v\;iii imeli v delo vprežene portnjji-.«•. ja|umske in tlraje delavce. Po-i.»panji' in delavske raismere sploh u bile tam vedno tako slabe, da s«» i delavci po vrsti upirati in niso hoteli delati pod tamošnjimi razme-
Sedaj -»o prišli na vrsto ruski kme-l,(e. Njim dane obljube ne drže ve«', /a lu-el. /a ktere^a so se |iojjodiIi. ,im pkicajo I« še na jiolovico. Tudi ti Itihi -c uprli iu neeejo delali pri teh razmerah. Njih vodje so pometali v j«*«-«1, [«ostopali s«» z njimi nečloveško, kakor >pl«di z uprl i ju i suž-
0_'nljnfani nesrečniki so se obrnili za p<>m«M* do svojih rojakov, iivecih v X.jed injenih državah. 1stanovili so odho«t*. da j >, i>k««či.jo na fiorooč p«t
ameriških -adih-ih ogoljufanim in za-t i u i i m rojakom. Ti odliori so s:> . bi lili na vlado v Washington in }.)r«»sili, da ta \ m< —> [»w/,e, Toda «h»-se«laj še ni nič z ur« >d i I o.
M«-«ltem se je odločila rus4ca vla«la zadevo preiskati. Naročila je nekemu atreutu, «la vse pritožbe proti sladkornim sa«lib-e»n preišče in se prepriča o položaju ruskih delavcev. Ta a" *nl je ivdavim t etra i.rriH-il voje ftorocilo. (»u ni ničesar našel. I ar bi opravičevalo pritožbe. On nične ve o >labew |M>-*topanjn, nič o slain j p ni ruskih delavcev na Hawaii; «lelo tam tudi ni težko in pritožlc o •m dem postopanju z njimi so pa uprav *4 iicspamelne **,	j
\ ~e j m i t < i/1 m- <» dabem položaju rokih delavcev na sla«lkormh nasadih -o napravili '* protezi jona I ni agptator-
Ti -.....Itrovomi za rabuke in
na»|:'iije miru. ti m krivi, da delavci ui-.% hoteli več delafi.
Poročilo 11 " a agenta ruske vlade o izročili ameriškemu državnemu o«l-• Irlka in ua-a vlad« seve«la bode kaj liitt« našla, «la ruski delavci na Ilti-vaii ni>«i opravičeni se pritoževati. ( V . }c ruska vlada, prava zaSeit-'ira -»vaj i h podanikov, sama pronašla. da je v>e zapravljanje o sla hej pla-i l. i /l.crii delu, o preloruu jnejrodbe i i uol juti.je p«» ameriških «lH«lkornih aaitileih le del«» " jirotVsijomdnih ajri-t u 11 »rje v in ti -o »i za »voje 4idcl«»-\anje" izbrali otok Hawaii v Tihem oceanu,
A meri k j vladi pa pride ta [mmI-|M>r}i «»1 m»ke vlade «eve«la ravno prav. Ta lxule }M»st«*panje ameriških n.»>a«lnikov o<lobrila, nhojre. za^>efja-nc delavi-e pa pr-pustila la*tnej oso-«lt. N;išcj vladi ni potreba zatrjevat i, da ruska vlada ne mara r.a svft-j« k mete, kferi so oatavili svojo do-»noviiH>, in da ti d«lnvci nimajo ni-I ake |mhboči pričakovati od njp.
Ni nam |H»lreha povdarjati, rla je ta ru-ki a-.»ent (ierfi<)ita la'jal. da je fvojej vladi vse napačno jH»ročal. in
«la je bi! /.a tako lažnjiro jn>ročil«» ln«li dobro plačan od ameriških na-
^ulnikov. Kuaki delavci na Hawaii pa imajo sc«|nj jH»Ieir svojih oil^rn* hov in zatiralcev še dva dmtra na-*-|>r«»tnika in t* sta »meiis k a in ruska vlada, ktere rJ«> preslepil eiqranski a-peiit; ixtane jim toraj b e«lino uj>« na pomoč ameriških delavcev ,
l pat i je da bi njo odbori, kferi ao na tt3'.auovili v Zjeditajemh državah, l
kaj KltniU Ka ubojje o«rofjnt'ana;
lavce. Kaj pa, ako ameriški '^raft' še vodjem teh odborov zamaši usta?!.
DOPISI.
Bridgeport, Nebr.
Te njeno uredništvo:—
Prosim malo prostortr r našem ee-I njenem li-tu in oprostite, ker Vas nadlegujem pri tej hudi vročini.
Poročati nimam kaj posebnega, kakor to, da imamo letos tu jako slabo letino. Reka North Platte, ob kteri leži kraj Bridgeport, se je skoro popolnoma posušila, lcer tu je vladala nepopisna suša. Pšenica, oves, sladkorna pesa in sploh vsa zgodnja žita so uničena. Le koruza in krompir dobro kaže, ker imeli smo 1. in 17. '.julija p^ezaželj mu dež. Od tu kacili ;;»> inily v Keott BlnfFn delajo veliko :tovarno za pesin sladkor, ktera b«wle do oktobra dogotovljena. Delavce so 'težko dobili, zato so najeli skoro same Japone:'. Plača je $2.25 za 10-urno delo.
\ tem kraju so naseljeni večinoma jrttski Nemci in nekaj Poljatov. kteri se bavijo večinoma s pridelavanjem sladkorne pese. Mesto je Še malo in 'ravno tako je pn farmah še jako malo naseljencev. Veliko je vzelo home-. steade; nelcteri -anio za malo časa sprid-jo i<te olxlelavati, da zadostijo '•»trttavi; in dntgi so jih pa tudi žo '!>opnsfTli. Svoječasno so bili tu dobri ;pa&Hiii, a stnlaj je .država vse razdelila v polje.	s j 3'ozdrav vsej« rojakom in Tebi jt^las Naroda pa mnogo naročnikov.
J. Patrick.
Wilbnrton, Okal.
Cenjeni <*. urednik:—
Iz več slovenskih naselbin fit a m dopise, da štrnjk pn-mogarjev še vedno traja. Tmli tukaj je položaj ve-jdno neizprenienjen, akoravno je neki tdopisnik poslal dojiis. ki je bil objavljen v 01a.su Naroda dne (». julija, da -o š rajkarji tukaj ilosecli nekoliko uspeha iu povišanje plače, kar I vse to je	laž.
i Tukaj še ni prišlo «lo kakega spoji azuma med premogarji in premogo-vu družbo. Nekleri tudi izjavljajo, la j* Štrajk dokaj ugoden za nremo-uarje, kar naravno ni res, ampak je ravno nasprotno. TT god en je namreč za pretnogove družbe. Ker' štrajkar-ji dobivamo le neznatno pol poro. še 'vdiko slabejšo, kot oni štrnjkarji v |Walmingtonu, 111., glede linijske pod-jw>re je tukaj dokaj slaHo. Alco l>o in trajalo vedno tako. jvitem ni ni-j kakor misliti na dober izid šlrajka. akoravno nekteri dopisniki javljajo, da je zmaga na naši <*trnni. Jaz sem i pa ravno nasprotnega mnenja.
Tudi naj še omenim, da se je tu-i kaj pripetila v nedeljo 3. julija ne-reča. Zvečer okolo 0. ure j:* Josip Orile zabmlel v levo stran prsi sopro-jt> Fran Supana tako, «la je nesree-niea driTgo jutro ob 5. uri umrla. Morilca dosed a j še niso prijeli, ker j j- takoj nato pobegnil. Kaj vse pijača naredi!	J. K.
Tacoma, Wash.
Dragi gospod urednik:—
Naznanim Vam. da smo indi mi Ustanovili jiinlružnieo sv. Cirila in \f< toda št. ,'51, kar se lice malo na-predka pri naših slovenskih in hr-•va'skih drvarjih na zapadu. Podružnica bi lahko nadkrilila vse dose«laj ustanovljene v Zjedinjenih državah, ali žalibog, tukaj jih jv* dosti takšnih, k t ri se prav nič ne zavedajo svoje narodnost i.
Platrovolite ponatisniti imena urad-jnikov in članov:
T radniki: Fran Maljevee. predsed-, nik; Ivan T'<lovie, blagajnik; Ivan ,<Ykada, tajnik.
("lani: Ivan Stemberger, Josip Frol, Ivan Frol, Andrej 1'dovie. An-jtOn Zaftič. Anton Fdovič, Andrej j l dovič, Anton Fdovič, Anton Ceka-jda, Jttsip Is.kra, Ivan Hrvatin," Rn-lolf • Fdovič, Anton Frol, 0a5p"r , Frol, Fran Barbiš, Ivan Maljevec. Ivan Smenlel, Ivan Potočnik, Josip Bratovic, Anton Surina. Anton Suri-jna, Anton Valeneič, Andrej Tavčar, dosip Iskra BartoJ Iskra. Fr. Iskra. Fran Valenčie, Jakob Surina. Josip Dekleva. Matija Fdovič, Milan Turkov ič. Frančiška &mit. Ivan Štumf. .l<N*ip Jnričič, Josip Bratovič,- Matija Surina. Ivan Maljevec in FraneiSka ■ M aljevcc.
Z bratskim pozdravom
Ivan ČVkada, tajnik, j •»	^ Jft}	Ave.
____ DAROVI
Ža družbo sv. širila "ta ▼ Ljtlbljanl:
Ne imenovan. Hughes, Okta.. 20č. Fran Lavrič v Cbisholmn, Minn., nabral mod rodoljubnimi mjaki $4.50 ;ti sicer so darovali po f»0c: Fran l.avVie, Josip Blatn/c, Anton Rupar-čič. Tvan Rupareič. Ivan Zobec, Fran K i »Smeri, Jakob Kelee, Jakob Preveč in Fran Frhiha. Živeli!
Uredništvo "Glaaa Naroda".
iiImjU	^m*
«•» ' * pvvni Vr«nlU laUI]«
( P*	fe
Kakor |znano. je neslavno blizu 4'alaisa j>onesrecila francoska po<l-
morska ladija 41 Pluvioss'Ob tej 'priliki je našlo smrt v ladiji 27 mož i in častnikov posadke. | Tu nastopno podamo kratek pre-jgled večjih nezgod, ki so se v razni],
deželah pripetile, odkar so uvedli podmorske ladije.
Leta IfKLI je na angleški podmorski ladiji "A" eksplodiral gazolin, pri tem je bilo ranjenih 7 osob.
Dne 18. marca 1004 je' poštni par-nik "Warwick Castle" blizu svetilnika v Nabil zadel v omenjeno pod-i morsko ladij<i, ki se je pogreznila. Ftonito' je ll mož posadke.
I^eta ]00."> je neki parnik blizo Kronstadta zadel ob rusko podmorsko ladijo "Delfin", ki se j" potopila. V ladiji je bilo 2li mož, ki so vsi utoniljS
Dne 0. julija 100." pe je potopila I v pristanišču Bizertu blizu Tunisa francoska podmorska ladija "Farfa-det" ra«li lepa. ker se je nleglo nc-koliko peska v matične zavoje plašča. Utonilo je 14 ljudi.
Daie 10. februarja 300,5 je bilo na auirlški podii.,,rski ladiji "A o" vsle<l eksplozije gazolina fi ljudi ubitih. 8 pa ranjenih.
Dne 8. junija 1f>0.") se je v ply-^mout hskem pristanišču potopila an-^?rl<;ška podmorska ladija i4A 8*', ]»ri j čemur je našlo smrt 1"» ljudi.
l»tne 10. oktobra 1000 je ponesrečila v Bizertskem zalivu francoska jK)dmorska ladija "Luttin" radl^ neke napake na napravi za zapiranje. Bilo je mrtvih 15 osob.
T>ne 1.1. junija 1007 je bil vsled eksplozije na angleški podmorski ladiji "C 8"' v plvmouthski Juki ubit 1 častnik in 2 mornarja.
b-ta 1000 je poštni parnik "Eddv-stone" v Severnem morju trčil oh I angleško podmorsko ladijo "C II" in jo pogreznil. Utonilo je 11 osob.
V istem letu je ruska oklopnjača
Rostislav*' v Črnem morju trčila v !rusko primorsko ladijo "Kambala" in jo potopila, pri čemer je našla smrt vsa posadka.
Dne 26. aprila 1000 je vsled eksplozije benzina na italijanski podmorski ladiji "Foea"' i>oirinilo F1 rljudL
I>ne 14. avgusta 1000 je na poskusni vožnji motorja ruska podmorska ladija "Drakan" začela goreti vsi »d eksplozije benzina. pri čemer je bilo 17 osob težko ranjenih.
Vsled eksplozije na ruski ladiji j^Kapatka" je bil uničen ves krov. 1 l>»ta 1910 je za časa pomorskih vaj v zalivu HiroŠima utonila japon-jska podmorska ladija štev. 8 in ob-jednern je utonila vsa posadka.
T«» žalostno listo zaključuje katastrofa v začetku omenjene potlmor-jske ladije "Pluvios*", na ktero je I zadel parnik "Pas de Calais".
Razun tega je znanih še vee manje znatnih nezgod vsled kolizij in dotikanja z morskim tlom ter eksplozijami.
Ktko delajo potapljači,
. * p
Mnogi mislijo, da je poklic potap-ljača nekaj povsem jednostavnega in da je to posel, ki se ga zatnore obav-Ijati brez kakega t rpljenja. Kaj je to iti po«l vodo, ko si zavarovan po raznih kožnih in kovinskih oklepih, a vrhu tega imaš zraka za dihanje? Oni. ki tako mislijo, nimajo ni pojma o tlaku vode. Biti potapljač, je .težaven jmklie, nevaren za življenje. Potapljač, ki se pripravlja, da stopi j v vodo, ni nikdar gotov, da se zopet živ povrne, na površje.
Potem, ko se* je potapljač oblekel v svojo kavčukovo obleko, se z velikim titfporoin spnsti v vodo. Nekoli-' ko časa zatem se nahaja v nekakem somraku, ki oblike predmeta povsem spremeni ter se mu mnogokrat sicer znan predmet prikazuje v fantastični (obliki. Potapljač se komaj spoznava. ;Mno«T>krat Čnfi, kakor da bi stal nu glavi. Ker bi utegnil vsak hip izgubiti življenje radi silnega tlaka vode, zato neprestano giblje z rokami in nogami ter se skusa živahneje gibati. S telesom je vedno nagnjen naprej in maha z rokami. .TKhanje je ziiat-no otežavljeno. o hoji pa, to je svobodni ni nil i govora.
Samo močni in žilavi ljudje so ob velikem naporu v stanu, da obavljajo tako delo. Ob tlaku dveh atmosfer, kar znači biti v globočini 10 metrov, čuti potapljač silno bol, kakor da bi mu kdo vrtal kožo s sto in sto iglami. >Pri tlaku treh atmosfer, ki odgovarja globočini 20 metrov, cut i
mnogo litije bolečine, tedaj se pojavljajo bolečine v ušesih, a mnogokrat potapljač oglnši. na nos mu priteče kri. a. opažati je tudi pljučne konge-štije, čestokrat se tndi onesvesti in tudi srfiK ni redka. , No. kljub temu je potapljačev, ki so dosegli izrrdni rekord. Potapljač Lambert se je leta 1885 spustil v glo-
1"
bočino f)T> trietrov in dvignil 8 skrinj zlata s potonulega parnika "Alfoti* XTI." blizu Kanarskih otokov. Drugi potapljač se je leta 1891 spurtil v globočino r,2 metrov.
Potapljač se zelo počasi spušča v vodo. po dva mi-tra v eui minuti. To spu>čanje se mora vršiti polaga no, kajti, ako hi se potapljač naglo spuščal, irlegnilo bi to biti zanj osode-polno. fllobočina 00 metrov je skrajna meja, kjer zamore potapljač še obstojati.
Običaji raznih narodov pri priseganju:
-—o-
Že v najdavm-jših časih je bilo pri-j seganje pri sodni ji verski čin in ta 'značaj se je ohranil do današnjega | dne.
I Se najmaujc se vidi verski značaj in verski izvor so<ln". prisege v Italiji, ker tam obstoji prisega le iz ne-'k«diko besed, a ni sjmjena z nikako posebno ceremonijo.
Posebno slovesna j" prisega na Angleškem. Tu se prisega pred sodniki, ki "imajo na glavi posebne uradne lasulje. in oni. ki prisega, mora pri tem položiti na svojo glavo sv -t«i pismo, j Se pred neka j leti je bilo predpisano, da se mora pri prisegi poljubljati sv. pismo. No. vsled energičnega protesta zdravniških avtorriet je bil ta običaj opuščen iz zdravstvenih razlogov.
Na Španskem je priseganje zelo i komplicirana stvar. Oni. ki priseže, tnora poklekniti, desnico mora staviti j na sv. pismo starega in novega zako-| na t ar mora poslušati celo vrsto formul. na ktera mora istotako z dolgi-imi formulami odgovarjati, j Na Francoskem in v Belgiji je pri-jsežna formula precej enostavna, tet je tamkaj dovoljeno, da se proži r«»-ka k raz | ud u.	^
i. V avstro-ogrski monarhiji s" [>ri-
'žgejo na levo in desno razpela dvi /
svcei.
V	Rusiji mora priča pri prisegi po" ložiti roko na sv. pismo.
Izven Hvro|>e so povsem drugi ohi-jčaji pri priseganju.
Kd prisegajo Zidje na .Tutroveni, tedaj se [k»krijejo.
Perzijci st«>je nad zakrivljeno sabljo, ter si na roki odpre žejo malo rano, da se za kol ne jo pri svoji lastni krvi.
Da izt če malo krvi pri prisegi, ji navada 1 udi pri mnogih »lrugih iz.toč-nih nar ulih, na primer j»ri indijskili Parijah in pri Malajcih. Ti pomešajo kri s pepelom in ta simbol ima označiti osodo. ki čaka onega, ki priseže p«> krivem.
V	Avstraliji naziva jo urojenei z zaprtimi očmi duhovi'.	*
i V Koreji mora priča pri prisegi !storiti -to poklonov.
Na.jjednostavin ja je prisega na Ki-■ tajskem, kjer se jednostavno priča ! za kol ne pri svoji vesti. Priča namreč samo prekriža roke na prsih tei i čvrsto gledajoč sodniku v obraz mora izreči t:' besede: 4'.Jaz prevzemi jen [odgovornost za ono, kar porečem; ec ne porečem popolne resnice, izjavim
i se krivim.''
_m m m
Iz slovanskega sveta.
Zadel^,je resnico, toda le za-se!
Značilna izmed mnogih izjav t gostobesednega tiemšk-ga pisatelja Ro-seggerja je ta-le trditev njegova: Kotna j bi si mogel misliti večjo nesrečo nego brezmočno gledati, kako lunlij« j moji otroci v slovanske šole zato. ket [ ni rVrnških, kako polagoma pozabija-jo svoj materin jezik in z njim izgub-Ijajo nemške duševne zaklade in izginjajo v tujem narodu.
Brez skrbi si lahko, Peter Roseg-!ger, in lahko mirno zaspiš — noben nemški otrok se ne poshivani. Zalo Ukrbe predobro avstrijska vlada, Siid-!fnark, Šehulvrrein in druga taka j društva.
, Slovani in zlasti mi Slovenci pa 'moramo jiotrtih src gleilati, kako se 'potujčuje naša deca v nemških šolah, ker ni naših; gledati moramo, kako 'se potaplja Vas za. vasjo* v nemštvo. kako gine s starodavnih naših |w»kra-jin slovenski jezik — tega ni kriv tuji meč, kakor je pel pred .r>0 leti Simon Jenko, ampak tuja šola.
Ali hočemo še nadalje brezmočno gledati strašni prizor propadanja naše narodne posesti! Skrajni,čas je. da se okanima brezdelja in posvetimo vse svoje moči hrambi ogroženega naroda v okrilju družbe sv. Cirila in Metoda in Branibora!
t Jurij Žerjavic.
Kjomaj da je veliki književnik in večnomladi hrvatski prenik Ivan vitez Trnski v redko visoki dpbi izdah-ostankov so komaj izročili ljubljeni zemlji hrvatski, že je zadel hrvatski narod nov udarec s smrtjo druzega plemenitega pa tri jot a, ki'je žarom j vsega svojega srca ljubil svoj narod iu tudi zanj vse žrtvoval.
. —... ....... i ,
tine 1. julij« je umrl v Marija Bi-j strici tamoštiji župnik Jurij Žerjavic \ v dobi ti8 let. Z njim paila v grob jeden n»]6dličnejših predstavilelj -v hrvatske zares narodne in za napredek navdušene duhovščine. Pokojnik j- bil sk«»zi in sk«»zi Strossrnayerje-vega duha: naro«lno navdušen ljubitelj vsaeega napredka. Temu najbolj je dokaz dejstvo, da je nedolgo pred svojo smrtjo — on. svečenik — podaril 200.000 kron za osnutj" hrv. | tehnike. Ta njegov čin je velekarak-j terističen. ker priča, da pokojnik ni poznal enostranost i in tiste tesnosrč-[nosti, ki ovira mnoge sic-r plemenite ljudi, da se n«' morejo vnemati za vsestranski napredek, za povzdigo nartnla na vseli poljih ehiveškega znanja in snovanja. Ob takem mišljenju i j:' bil seve«la — posnemaje Stross-tiiaverjev vzor — tiajodločneji nasprotnik nestrpnih furtimašev. ki bi ~e tudi 7. vragom vezali proti lastnim bratom, ako so drugačnega mišljenja, in dan na dan zagrešaj^ najhuj«' i>«»-■ uoskrunst v o z večnim zatrjevanjem, da je njihovo od nizkotne strasti narekovano delo — preporajanje v K risi u.
Pokojni rodoljubni, idejalni Žerjavic jih ji* dobro (Hizual in jih je zato IjHidil od seb ■ ter obsojal, kakor Kristus obs«»jal — farizeje!
Jeklena peresa za pisati
; se izdelujejo najbol j na Angleškem v j Rirminghamu. Vsak t -«len s«> izv rši j do 80,000.000 peres ki se razvaža jo potem po vsem svetu. Sedaj je že morda na svetu do 100,000 različnih vrst.
11
To in ono.
-—o-
Uspešno zdravljenje tuberkuloze.
Teh dni je zdravnik dr. Doyen v I'ari/.u imel zelo zanimivo predavanje o zdravljenju tuberkuloze (jetike). I Njemu s • je posiečilo. da s svojo metodo ozdravlja vse bolnike, v ktcrili
I se je b«»lezen še le pojavila. fI I bolnikov, pri kterih se j<- bol z«mi nahajala v drugem študiju, jih .je ozdravil .'!S: a od 21 bolnikov, pri kterih je bila bolezen ž«* na tretji stopinji, jih je ozdravil 7. Nji gova m-toda je v nastopnem: Najprej ubrizga 1 m >111 i -kil p'nl kožo s«dne raztopin«-, ki vse-j huje arzenik. «l\ ;i dni ]M>tem iiln >/.ga bolniku j»oloviey kubičnega cen imc-t ra po nj mu izunjdenega preparata, po treh «lneh se ubrizgavanje |M»novi iti takrat se primeša 20 miligratnov ; tli berk u I i na. Ta mešanica se ubrizga va dvakrat na teden do popolnega j ozdravljenja.
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Ignacij Paternoster iz Primero. Colo., v Ljubljano: Fran Sitar iz Fti-mero. CoIo„ v Kamnik: Fran Smith iz Edgerton. Ohio, v Ljubljano; Fran O/bolt Iz Muddy, Ark., v Oerovo: Alojzija Rodi«' iz Fairchance, Pa., v Rudcdfovo; Pavel in Frančiška Novak iz Milwaukee Wis., v Mozirje: Frančiška Homec z o'rokom in Latin B ršnjak iz Mulberry. Kans. v • vije: Fran Potrovčič z družino i/. Wankegan. 111., v Borovnico; Anton Petrovčič z družino iz Wankegan, III., v Borovnico; Jakob Frank z družino iz Pittsburg. Pa., v Kilovče; Josip Corn iz Cleveland. Ohio, v Sevnico; Anton Btidan iz Cleveland. O., v Fodpeč; Ivan in Anton Mor I iz .Cleveland. Ohio, v Rob; Martin Kolek iz Cleveland. Ohio, v Sevnico; Nikolaj'Fesar in Anton Rus iz Cleveland, Ohio, v Mirno peč; Anton Frank iz. St. Mary's Pa., v Št. Peti r: Fran Mntetič iz Seat le. Wash., v Jordani; Jo-ip Mohorovič iz Seattle. Wash., v Mat ulj«-: Anton Cvck iz EveTeth, Minila v Kranjsko goro; Jurij Ocverk iz Tollerburg. Colo., v i Celje; Cvetan Beb k in Blaž Cnvjek iz Los Angeles. Ca I., v Trst; Niko jBučič in Mato Rilovič iz Los Ang«des, Ca K. v Trst.
Arsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlandt St.. New Vork.
Kje j? MARIJA BKRŠNAK ? Poročati ji imam važne stvari iz starega kraja, zato prosim, da se mi javi. — Math. Oblak. 1701 E. 41-St.. N. E.. Cleveland, Ohio, j (2^-20^7) _
OPOMIN.
Podnisan; opominjam sledeče: Antona Stimae (Vulčar). Josipa Kan-tdal. oba. očeta in sina. Antona Kovač. Oašpera Car, Frafija Skantar. Antona Sterle in Jakoba Škrrjanc j (Žagar), da mi v kratkem vrnejo. : kar sem jim posodil, ali so mi pa na hrani in stanu dolžni ostali. Prosim vas, da mi se v teku 14 dnij javite, če ne, sem primoran svoje denarja drugej iskati in ne na moje stroške.
Moje prijatelje pa prosim, če kdo za kter^ga ve, da mi naznani njegov naslov.	%	•
George Rajšel, (23-29—7) Fountain Hill, Ark.
slovensko katoliški;
podp. društvo ||||| sveteBarba j
£a Zjedinjene države Severne ^me Sedež: Forest City» Pa. Mkorporiraao dne 3L jauuarin 1902 * črta** Nr^^ftJ,
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Bor 51, Mineral, Kani. I L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 11H4 E. 10th Street, Cleveland, Ohio, I Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa,
T-——-•-- --
FADI0RNIXI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box fi83, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, I'a. JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 501, Forest City, Pa. I FRANK ŠUNK, HI. nadzornik, 60 Mill Street Luxerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBO*:
PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PET KRNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
... 0
Dopisi naj se poliljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P, \ Forest City, Pa.
Drultveno glasilo ie "GLAS NARODA »»
■	l»«"ein dva s\-oja jnijali'lja F1»AN.L\
SNOJ it: LE« HM*LI>A SFŠNIK.
Ooiua sla i/ Karolinške /en !je m'? Ljubljani. Frisla - a iz domovine pred tremi m« -eei in mi-iim, «'a nahajata nekj * pri MiBvaukee. W i-. Ker -mo bili pri jatelji . o v stari domovini, zalo l»i rad zvedel za njih naslov«-. Kad bi zvedel tudi /:l naslov od ANK REBOLJ." hoina je iz I >«»lenj-ke. Tudi ona .j«* prišla pr d tremi meseci \ L>>-rai'i. <>!iio. Moj naslov je; A igu-' Krctn/.er, H.">1 Cherry Way. Brad-dock. Pa.	(2.'S-29-*-7)
Kje je FRANK C If A D. p. domače Vagerček ! Itoiiia je i/. l)ola p i Ljubljani. Preil 14. me--ci je bil tukaj pri meni na hrani in -tauova-nju in mi «l«dguje	Onn i.j<-
ni j«1 velike postave iu bode v je--en > le 21 let >tar. S!i-al -cm. <t.i se nahaja nekje v%.Milvvaukee. Wis, Prosim cenjene rojake, če kdo i/ med rojakov ve /:\ nj _rov ... lo naj mi ga naznani, za kar um U<> • it-1ii zelo hvaležen, ali p:i naj ^ • satu javi. — Frauk Šjau, I»ox • F.velet h. .Minn.
(2\ v J.S-7
ZAHVALA.
Pre-rčna hvala -nln atom dru-; • i sv. Barbare z. glavnim -««!«•/■ n v F o i<"">t City, Pa., za po-!auc »nil- »Inr . Prej -1 -« in skupno	po- ki
pa zahvaljujem glavnim ura«! ••'.on. kterim sem s tem napravil mnogo posla.
Objednem ]>a naznanjam dobr«»sr«'-nim darovalcem, za kaj sem daro-;m.» svoto uporabil, d.iz selil bil b" ! na bolezni "Fi- ula "*. ktera je bila .jnko !n varna, |x»s«-hno pri mo i -'aro- i 1H let in --e zahvalim I!-"_ru. da -• 'e i še trn »1 živimi. Btdau sejn bil ad i> • me-eeev in sicer fin- '•«•«* in lil dni zdravil - m se z z«lravi!i. prelpi-ani-
■	mi ] o na-em z«!ravniku. kuni n.'- ; ■ |Mi|«'in jvislnl v hohii-nico na Fori Smith. Ark. kjer -em bi! d.j in. s c
in 12 ilui. I'o ope- aciji !>' -cm -■■ilcii nie-ee «loina. Zdravniki so mi odvzeli -kuptm SI"* in mn«'|L'o -: i-Lrih -tm-kov sem imel. Toraj roja i v ,Mi\*. kteri mi ne privo-.-ite. prepričajte -e!
John Prudish, sofcrat Salonom. P. O. Box 2«i.	A li\. A t k.
NA PRODAJ
slovenski saliM>n zaradi o«lootova ija v s*aro «l«»movino.
108 Lorimer St., Brooklyn. N. Y. _(22-2S—7) _
POZOR. NEWYORCANI!
Rojakom, oziroma cenjenim družinam iz Greater New Yorka se priporoča za
PODUK NA GLASOVIRJU
večletna in izkušena privatna učiteljica. Prevzame poučevanje za začetnike in «lru'.re.
Miss Emilia Jurman. !lf)l Columbus Ave.. New York City. (Med 108. in !»«>. cesto.)
NAZNANILO.
Slov-ncein in Ilrvatom, ktere veseli poljedelstvo, naznanjam, da ima j t likaj v «»k«di«-i White Ifiver neki tar-,mor več zemlji-• na pro«laj. C«*na za. aker $13.	zemljišč j> že oči-
ščenih in s hišami opremljenih in je |cena malo večja. Kdor želi kupiti, se mu sedaj nudi tiajl-pša prilika. Za vse podrobnosti obrnite se na:; Jacob Struzel. P. O. Box 109,	Ho) ton, Mich, j
(22-28—7)
Hamburg-American Lini
/J I
/i \l\\	I
! Vr ^ f y I
I
Hk«;presni in redni promet z parol na dva vijaka
NEW-YORKCM IN HAMBURGOM!
Ve'ik komoitni parniki, opremlja z vsemi modernim' napravami, ■ kor tudi z brezžičnim brzojavtl ter podmorskimi signalnimi apara
kar znači k :ti.I inaci o
VAKX0STI, IIITKOSTI
IN UIiOiiNOSlI
POSKBNA SKRB IN PO!>- I VOltISA y.A HLOVKNCl
KAI-EI;IN AFCIM A Vtr tnJiJA I odi luje od. juli U ATA VIA — ».Ipltij.- 2 av>i;i:>tH. 1 JIAMi'.: k'> r^fpluje U. av^a^ta I MOI.TKK . I pluje .'!". nvu-U.
/a vožnje listke in vožnji red, I vpraSajte pri
Hamburg-Amcrican Linj
ali pa ]>ri lokalnih i^c: '.ih. I K.j> j.- AN" t • 'N VIOMAIi.' Poj
j i/. Ci k ;i< e	N«.lranjskeJ
^■•'i 'j bi v .t •;. . ;e V liicll«.....l,i, 1
Prosi,,,	, , j,( ke, .J
• mi I
>■'<'/■ .ni. k i i p;,	mini .,>u il
!:< r mu in,.m, neka. va/.n tra spol vit i. < V	n,*; ne j.iv i. pove«l
i., i,.. . , ,, : .. .i ■ . i i 'n po/:,i /:■ ..i | • i i-eui. I
Fia »k \ idmar. Mm • Si.limr < '.il 2. II- 'driek s. U*. Va.
i ;.''7_ 7|	I
NAZNANILO.
Or ' o Marina st. 7-", v j "-..: ••. I!!, m.:' »\'o{«> re«ln«» sejo v -nI mm;. I jo v m -seen v cerkveni d\l ' ;i ob 1. uri pop«»lndn«*. Odlwir I 1 e i ■ je let. j:-; Predsednik FrJ < ler-ovič, podpredsednik Ignacij .lil dnu. I. tajnik Ivan Šebat. II. tajiJ Ivan 1'rri/, :i. /a-topnik Fran Kuni 'dauajni!. Fran Oular.
7. o<lli'-uiui spoštovanjem _Fra i Kimis? !
THE LACKAWANNA
N»jpri pravne j?a železnica ta potnik J
namenjene v Kvropo. V ncposrfdnej %liiim transatlantskll
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo pJ ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITI
Najkra.ifa pot v Buffalo. Uirektr.a pot v Scranton in premo^ove okrnje. Med N< w Yorkoni in Buffalo voJ vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov Med New Yorkom, Chicagom ii
zapadoni vsaki «lan štirje vlaki;
Med New Yorkom. St. Louisom it jujioiapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami i riroien i«; j pripraven promet.
Nadaljne informacije Rfede vol' njih cen, odhoda in prihoda vlakci itd., Fe dobe pr; '-olčalnih agenti! ali pa pri
pi|pH| Recrge A. Cullen,
M/|IJll|jJ tlavnl potniški agent Rli/fflB' 90 We»* Street
N«W York.
Bmda o petindvajseti skupščini Ciril-Metodove dražbe.
IhkupM-m« « "iril-Metodove di'U&be v i^ubJ>ui v nedeljo due J. julija 1910. j* bila men la naj veli'astnej^a sloven-»ka prireditev zadnjih 2«"> let. Petindvajset letno delo se zrcali tudi v tej nedeljski prireditvi »»še družbe. Veličasten obisk, veličastne besede, veli-* c-autmi u*pehi. Zado\oljno*t nas je pre-Mujala v jHutiedu na preteklost. Tola veličastni slavnostni uuevi #o minuli. ZojH-l je ii&;MW-it čas resnega razmo-irivanja ia delovanja. Dotwdlnji u«i>e-lii i'tril-lletodtHre družbe so lepi, ven-dar se mora naše delo »e podvojiti in p#d*t*etoriii, kajti sila in sovraštvo nasiti narodnih nasprotnikov narava u tako konsek \ eneo, da boj brezdvom-110 se dolgo ne bo dosegel vrhunea. Veličastni slavnostni dnevi so minuli, napočil je zopet dan resnega dela. J'na ura novega delavnega dne pa dobi odmerjena besedi o predmetu, ki je sieer le pri nekaterih točnejsih o-pazova4i*ih u.i>til veličastnost prireditve, ki pa utegne dovesti »e do komplikacij, ako -e pravočasno ue krene na pravo pot.
Pred vsem se danes spominjam ti-»tega večkratnega poziva v "Slovenskem Narodu", da ' mora biti izvoljen v vodstvo Ciril-Metodove druirbe tudi ljubljanski podžupan g. dr. Ivan Tavčar." Vsakogar je ta ponovni ''mora" neprijetno dirnil, poseftmo pa izven^kranjske Florence — kratkoma-lo ne pripustimo, da bi se nas skušulo na tu na« in terorizirati, to naj si go-wpodj*' za|K»a ni,jo /.a bodočnost. Ne rekel bi ničesar, ako bi vedel, da motivi tistega postiva izvirajo iz stvarnih narod n oo.bram bn i h razlogov. Toila po-zitivno je a.uano, ila so odločevali drugi razlogi in sieer taki, ki se prav nič ne tičejo naraduoobrambnega dela, temveč edinole nespo1 azuii'ijenj v iz-vrievalnem odiboru narodnonapredne »tranke na Kranjskem. In to je dovolj tehten povod, da prosimo merodajne kroge v Ljubljani, naj v bodoče tako agitacijo v ("itil-Metodovi družbi o-puste, ker bomo sicer primorani govoriti drugače. V drir^.i, v kateri sedimo tudi i/.venkranjski Slovenci, se ne bo " kokaljilo'
l>rugo, kar bi rad omenil, se tiče oblike skupščine. V dosedanji obliki ni skupščina nič druzega, kakor nekako slavnostno zborovanje, na katerem je d« bata o obrambnem delu družbenim absolutno nemog«>ča. To pa sko-uje stvari. Zastopnikom podružnie in tr«injs,iti nat bi se dala svdbodtia beseda v stvarno razmotrivanje položaja, narodnoobranibuega dela in narodno-obrambni'j želj. To bi se dalo s pridom doseči le na ta način, da se uvede zraven slavnostnega zborovanja še posebno zborovanje delegatov, zastopnikov jH>družnie in manjšin. Na tem zborovanju bi se podala poročila vodstva in morebiti pokrajinskih zvez, vršil bi se razgovor. Tudi volitve naj bi se izvršile na tem zborovanju. Za volitve pa >e naj načelno uvede volitev z listki. Volitev z vzklikom v tako veliki organizaciji, kakor je Ciril Meto« lova druifoa, ni prav nič na mestu. Zborovanju delegatov bi sledilo še ne-lako slavnostno zborovanje v ofbliki dosedanje skupščine, h kateremu bi imel vsakdo pristop.
To smo hoteli povedati. Mislimo, da je boljise male nedostatke odpraviti, kakor pa čakati na velike zmešnjave. Družbi bo Je v korist, ako upošteva ta naš na »-vet!
Mladin.
Sprejem skupščinarjev v Ljubljani.
Ze v soboto je prihitelo mnogo rodoljubnih Slovencev in Slovenk iz vseh krajev naše dom« vine v Ljubljano; "Narodni dom" in ho'te! "Tivoli" sta se hitro napalnila. V nedeljo pa je bilo po ljubljanskih ulicah živo že od ranega jutra. Mttsčani in okoličani — \*e je bilo na eesti, da vidi »prejem in prihod do-lib gostov iz
Primorja in zelenega Štajerja. Posebno zaseden je bil tru pred kolodvorom ; celo ven na peron se je zbralo in nogo in premnogo meščanstva vseh slojev. Tržaški vlak je pripeljal do tisoč udeležencev iz Trta in nad ")b0 gostov iz ostalega Primorja in No-tranj. Godba "Slov. Filharmonije" je zasvirala narodno himno in zaorili so dolgo trajajoči, urnebrsni živijo kliei. l>ošie "TržjH ane in (Joričane je pozdravil predsednik družbe sv. ('irila in Metoda vladni svetnik "Senekovič z iabraniii-i besedami. Odgovorila sta i-fnenorn Tržačanov dr. Abram in dr. Mandie, imenom Goričanov dr. Dere-ani. Hitro na to je prišel tudi štajerski vlak z narodno godbo iz Celja. Na to *e je uredil slavnostni sprevod k Narodnemu domu, kjer se je vršila glavna *kuj**rina Ciril-Metodove druž be. V *prevo1u je korakalo nad 6 tisoč oseb i dvema godbama. Navdušc-»U« gostov in pozdravljajočega jih ^MjaAakegs občinstva j« bilo nepo-
25. redna velika skupščina CMS. .
Udeležba pri glavni skupščini sv. Cirila in Metoda-je bila primerna ue le slovenski, beli naU Ljubljani, bila je primerna tudi slavnostnemu tre-
jnulka petindvajset leto ice mučnega, a za narod in njegov obstoj velepo-ui-euibnega dela. U volom sku/pščine je pozdravil družbiu prvo mest ni k Sene-kovič posebej ljubljanskega župana I-vana Hribarja, ki je bil med ustanovitelji družbe iu .te ostal od tedaj njen zvesti po.-ipe-ševalec in prijatelj. Sj>o-minjal se je posebej še štirih drugih ustauovnikov, ees. svetnika Mumika, notarja Svetca, dr. J. Vošnjaka in monsign. Zupana. Nato je pozdravil odlične goste, kakor zastopnike ister--ke CM družbe Spinčiča, dr. Puščica in V. Tomičiča. pr«rf. Mart i novic a. predsednika "Hrv. ptičke prosvjete" \ Zaurebu, dalje drž. posl. dr Rybara i /.. pus I. Oanula, dr. Oražna. dr. Sla-\ ika. ill*. Trillerja. dr. Vilfana, nad sv. Višnikarja, zastopnika Korošcev dr. Miilltrja, zastopstvo slov. Sokolske zv eze in druge. Izvajal je. da je kletno delovanje drn'be sv. CM 2»letui glasen protest proti vladi, katera za-uetnarja svoje dolžnosti tako daleč, da nam ne da potrebnih slovenskih šol niti na periferiji niti v središčih. V 25 letih je zbrala družba nad 1 milijon kron in skoro ravno toliko izdala. Spominjal se je g, Senekovič na to rovanja klerikalcev proti CM1) ;na-sprotovaii so ji huje ko krvni sovražniki . . . (l'o dvorani je grmelo: "Izdajalci!'*) Nato se je zahvaljeval u-čiteljstvu, že as t vu, časopisju — sploh svem činiteljem, ki v odHiew meri delujejo za Driržbin proevit. Meti urr.r-|lin:i dobrotniki Družibe je imenoval : med Štajerci drž. posl. V. Ježovnika. in prof. Jos. Zelenika. Govorili so na to ljubljanski župan Iv. Hribar, ister--ki drž. jx)s 1. Spinčič, prot". Martino-\ič, starosta Slov. sok. zveze dr. O-1ražen.
Slovesen trenutek pa je bil, ko je skupščina izvolila za ,častne člane (JMD žu]>ana Ivana Hrlbatja, Ivana Mumika, dr. J. A ošnjaka in trnovskega /.upnika Ivana Vrhovnika. Navdušenje in odobravanje je bilo toliko, da so mnogim možem stale solze v očeh.
Tajniško poročilo.
Nato je poročal glavni tajnik družbe ilr. Žerjav. Ko je po ptujskih iu >e;»ten.tberski'h dogodkih narodno navdušenje in požrtvovalnost mogočno uarasila, so marsikoji prorokovali, da bo temu sle lila reakcija. A reakcija \ požrtvovalnosti za družil>o C. in M. ni nastopila. 2-~> let je že škamftd za državo in zakone, da morajo slovenski državljani sami vzdrževati Šole, kjer bi to morale storiti javne oblasti. Družba vzdržuje 52 učnih moči. Ustanovila je pokojninski zaklad, kateremu je vlada }x> novem zakonu priznala značaj nadomestnega zavoda. V -mislit ]>reosnove družbe, ki datira izza Itoh. Bistrice, smo delali vstrajno 'na na-ši organizaciji. Na Kranjskem je bilo lani 7!). sedaj po<lru;nie, lani .je bilo -_>i?;11 članov, letos (><i-l!). Večina loll jtodružnic je osnovana med kmet-skim ljudstvom. Na Goriškem je bilo lani '27, letos 34 jiodriržni-e. lani je bilo 144-8 članov, letos	Trst je imel
'lani 7. letos [>a 13 podružnic. >tevilo članov je naraslo ol 7(M) na 11 -m. Na Koroškem sn:o imeli lani 12, letos
11	po.hu/.nie, število članov pa je r.a-ra>t!o ol 42<l na 4(»4. Na Štajerskem >e je od lanske skupščine ustanovilo
12	podružnie, da jih imamo zdaj 65. Število članov ki je Sani znašalo 3740. ie narastlo na 44.15. Vseh družbenih članov je tedaj 14.821). napram lani 11.530. Družba je največji socijalni zavod na jugu monarhije, namenjena je kmet ski in delavski mladini. I>ruž-l>euo zunanje delo se ni le tikalo š.dstva. Vse, kar je z njim v zvezi, smo podpirali. Minolo šolsko 1; to smo vz Irževali 7 ljudskih šol in 20 vrtcev. A' slednjih je bilo 1234 otrok, ki jih je poučevalo 20 vrtnarie. Ljudskih Šol imeli smo 7 - 30 razredi iu 1510
otroki. Pri sv. Jakopu v Trstu se sezida novo šuisko poslopje. Za velikov-ško šolo je po sedanji pre uredbi dana fMwllaga za pravico javnosti. V belja-ikem okraju jc kupljen svet in se kirpalu začne z zgradSbo nove šole. V kočevskem okraju ste se zgradili z I družbeno {»omočjo 2 šoli. za več dru-igih pa smo zagotovili take podpore, da smo zaprli Nemcem pot. Svojim šolam je družba kupila učil za G000 K-i Dnž. nadzorst vo priznava, da je naše šolstvo izvrstno. Učiteljsvto je delav-j no in zasluži, da smo nanj ponosni. Pokojnine so zagotovljene. Za 2t>91 | otrok, ki so v naših zavodih, skiibi 20 učiteljie-vrtnaric, 11 moških, 20 ženskih učiteljskih moči. Poleg njih delu-jje 7 k ate betov, med njimi 1 defiuiti-ven. Med učiteijsvtom je 18 posvet-uih in 13 redovnih moči, med vrtnari-cami 18 posvetnih in 2 redovnici. Raz-;x»r s "Sloven, šolskim društvom" na Koroškem je po zadnji skupščini še nekaj časa razburjal prizadete gospode na Koroškem. Potmdene roke go-sjKxlje niso sprejeli, le psovali so, ^ri tem pa jim je zaspalo lastno dete. Pred Cirilmetodovo (Iružbo je začelo strah postajati vodstvo S. L. S- Izdano je parolo na uničenje podružnic, a
uspeh je bil nasproten. Mesto pristo- | piti in sodelovati, so se končno iz stnibu za svojo stranko odločili za ustanovitev strankarske obrambene organizacije. Strah je stranki narekoval ustanovitev "Slov. Straže". Mi ji ne nasprotujemo. Polja je za nas vse dovolj. Odkrito se bodemo veselili, ko bolo stale na meji šolske trdnjave "Slov. Straže". Naj smatra "Slov. Straža'' za svojo nalogo, tekmovati z na:i i v delu za narodne manjšine, in zadovoljni bodemo vsi.
Družbeno vodstvo se je shajalo vsak mesec k 1 ali 2 sejam, vmes pa so še bile drtige ožje seje. Vladala je popolna sloga in enotnost. V pisarni delujejo 4 moči z izredno požrtvovalnostjo Zmagale so velikansko delo v korespondenci in knjigovo istvu. Hvala tem vrlim jn zvestim tovarišem. — V novem 251etju bo treba še bolj napeti meči. Častna je doba. na katero zremo nazaj, a še častnejša in plodonos-na bo naiša prihodnost, če vs t rajamo v napredovanju. V tem 25letju se bo zbila vojna n-ed Slovanstvom in Ger-manstvom. V tej vojni ostani naša Iritžba neomajna in zmagovita bojevnica. Temu poročilu je sledilo veliko odobravanje.
■Blagajniško ]>oroči!o, katero je podal gosp. notar Huidovernik. smo v Javnih potezah že priobčili. Po njem je pozdravila skupščino imenom tržaškega narodnega ženstva gospa Karla Ponikva r jeva in imenom rodoljubnih IvoroVev župan Kobeutar iz St. Jakoba v Rožni dolini. Nato so se vršile volitve v načelstvo in nadzorstvo. Brzojavno so pozdravili skupščino |med drugimi: Vrtovec iz Tolmina, župan Kastelie v Materiji, posl. Va-lentič iz Kopra, župnik Ga.bron v Sko-čidolu, zidaiinoška podružnica društva jugoslov. železnišk. uradnikov. jHtsI. Ga»beršeek. posl. Klofač, češka '* Matica šolska" v Pragi
Velika ljudska veselica v Tivoliju.
Splošna sodlba je, da Ljubljana še ni videla tako velikanske ljudske veselice, kakor je bila v nedeljo ]>op. v prekrasnem Tivoliju. Po 3. uri i>op. so začele v ret i v Tivoli ljudske množice iz mesta in okolice. Posebno ^veliko pozornost je vzbudil prihod kmečkih "Ciril-Metodarjev" iz ljubljanske okolice; prihajali so jezdeci, postavili kmečki fantje s trobojnieami v 'rokah, za njimi pa so lošli vozovi polni kmečkih mož. žena in deklet; vozovi so bili okrašeni z zelenjem, zastavami in cvetlicami. Občinstvo ljubljansko je prihajajoče burno pozdravljalo in jiii spremilo v Tivoli. — Vse-2« .-kupaj se je udeležilo jubilejne se-sdlice nad 20 tisoč ljudi. Cel prostor okrog hotela "Tivoli" so zasedli s t paviljoni, v katerih so narodne lto | in gospodične stregle gostom z naj-Ijoljšo kapljico iz vseh slovenskih vinorodnih krajev. Za Štajersko so imele {»osebne paviljone Uel.janke in sicer za delniško pivo. Ijuton erčana. cvetke itd.; Ptujčanke in Mariborčanke so imele tuli svoje paviljone; postavile so ae tudi Hsežičanke in Bizeljan-ke. V ostalem je bilo na veseličnemu prostoru običajno v eselišl<o urejeno: muzej, vrtiljak, šotori za jest vine, pivo, kavo, tri godbe, plesišče v veliki hotelovi dvorani in tako naprej. Spi oš no veselje in uspeli veselice je nekoliko pokvaril silen naliv zvečer okrog 0 ure. Popolnoma seveda tudi ta ni pokvaril splošne zabave. Skupščina sa ma in veličastna veselica ostaneta vsem udeležencem neizbrisno v sjk>-miuu.
l Mirja.
:	r-	—O—
Visoko pod nebo se je dvignil jškrjanee in zapel i»esem zlatenut soln-; cu na čast. ki se je vozilo po nebu i v vsem svojem veličastvu, zmagujoče. Kamorkoli je poslalo svoje žarke, 1 povsod se je rodilo upanje, petje in i cvetje.
Daleč spodaj pod svobodnim pevcem so hodile po malem marljivo obdelanem koščeku sveta pridne mravlje, hvaleč stvarstvo, da jim je dalo I doživeti tako lepo solnce. Klanjale ; so se k tlom in so bile polne upanja j na bogastvo, ki bo vzklilo iz zemlje. Po sredi ravninee se je vlekel zid naj>ol razvaljen ter s travo porastel. Otroci so z vrha tega hribčka, visokega par metrov, delali kozolce. Pod njim so baje čakali zakladi, da jih dvigne oni, katerega je sreča zibala in mu pela uspavanko.
Glej. tam sredi ravniniee čepe štiri ženske in trgajo motovileč na njivici.
Ivdo
ne pozna v slavnem Krakovu stare Mine, visoke suhe ženske, iz-vanreino nadarjene v prerokovanju bodočnosti in razlaganju sanj.
In komu ni znana v Trnovem Ocep-kova Pepa, mala debela Pepa, kateri še sam gospod kaplan niso kos v zgovornosti! O, kako jib je nekoč oštela! : Trnovski kaplan so bili še bolj rdeči v lice kakor sicer. Hitro so se zmu-zali v župnišče.
Najiglasnejša na tisti njivici je stara Vojskovka. Njo so imenovali otroci, katere je zelo rada svarila, kadar jih je kje videla, "tbežimo, vojak«
■j - .' .•-.- , rJ.	. -ikl . rti Im. .*f.4r
[' 1 gre". Kako je mala nad paglavci pp« j
vzdigniti glas! Nje oko je videlo vse, kar bi ne smelo biti na tem svetu, ki se je njej zdel prepoln greha.
Četrta na njivici je Lenka "večna j,levica". Ta je energično ubijala poredno mladino, ki je kaj rada hodila krast sadje na Lenk in vrt. S svojimi kratkimi rokami je podelila ujetemu Še par gorkih okrog ušes, predno ga je izpustila. In vrag vedi, odkje je prišla! Mislili smo, da je na Mirju, |pa je naenkrat stala pod jablano in kričala: "Smrkavci, pravim dol! Ti Jakee, prvi! Ali boš! Vidiš jo!" In i pomolila je tatiču dolgo prekljo pod i nos, tako da se je nadebudni dolgo-; prst n ež jedva držal od strahu na veji j in je .jel milo prositi, saj precej zleze. ! In potem neizogibna kazen! Ostali so J se med tem potuhnili, a njeno oko ni | prezrlo nikogar. "Tinče, dol! Ali vi-jdiš?" Kako je znala teči! Lenka je bila strah in groza nam vsem.
Nad prijetno šumečim potokom rahlja zemljo Gospodarjeva Noži k a in poje. Rdeča je v lice ter ne sliši, kako jo opravljajo tiste štiri, dasi je Vojskovka nalaš.' zopet povzdignila svoj i tanki glas: *"E, kaj mi govorite! Vem, da ni dosti prida! Vse preveč hodita skupaj s tistim osebnim Naee-tom! Jaz že vem!"
Vse štiri pogledajo v tisto stran, kjer je Nežika delala. Ta poje in zopet ne sliši. To ujezi osobito Pepo, za*o zavpije z močnim srlasom: "Kaj bi vedno pela! Ko smo bile me takole mlade, sn o vse več delale in molile. In kako trdo smo morale delati!"
"In pa kakšne vesele poje! Križ I božji, pa sedaj v postu, pa veliki teden je", je dodala Mina in si popra-\ vila očali.
"43. devica Marija, to bi jo pre-mlatila. če ba bila moja! Glejte jo, kako počiva in gleda na ono stran Gralašice! Sosed Luka, dober dan!" Vse to je spravila Lenka v eni sapi iz sebe.
Luka je prišel mimo Atiriperesne deteljice in mežikal. Na rami je nesel motiko in lopato. Njegovi koraki so bili težki in držal se je malce sklonjeno.
Luka se ustavi in reče: "I seve, i kjer je šavra, tam je mavra".
"(Kaj praviš!" Lenka skoči po koncu.
"No, no, Lenka!" Luka gleda in pomirljivo nežika.
O Luki in Lenki sa ljudje včasih 'govorili ko sta bila še mlada. Nihče na ni vedel, zakaj je ona ostala večna devica in Luka večni faut.
"Luka. jaz pa tudi nisem mavra'*, se oglasi Vojskovka, katera je bila zelo rada v Lenk in i driržbi.
" E, kjer je mavra. tam je šavra pravi Luka in naglo odi le ter izgu-| bi porcelanasti del pipe. Luka jezno mežika in vlešče močneje ter se čudi. da pipa tako slabo deluje. Štiri-peresna deteljica se glasno smeje za njim. Luka je jezen > "Proklete babe, i kako se mi reže! Le čakajte! Aha, nazaj, kar je mojega!" j Po kratkem prerekanju dobi Luka s.vojo lastnino nazaj. "Kaj mislite! Vidite, tegale, kakor je n.alo vredno. ne dam za \as vse štiri!" Ko po-,kaže Luka na tako raz1 žal ji v način, kako visoko ceni pipo. odide.
Lenka zre za njim. Ženske utihnejo. Od daleč je prihajalo veselo petje škrjanče-vo in Nežikino.
Ljudje se klanjajo k črni zemlji, na katero lije blagoslov solnčnih žar-tov.
i "Poslušajte, kaj se ifii je sai.jalo danes", prične stara Mina. "Glejte, tamle. kjer rahlja zemljo tistole dekle, je prisvetil iz zemlje ogenj. Hitela sva z našim gospodom kaplanom tja. "Cekini, cekini", so klicali gospod in so tekli naprej, jaz pa nisem mogla prestaviti nog."
"Ub, to ti je bilo hudo. Meni se včasih sanja, da teče proti meni Ton-kov pes, jaz stojim pred vežo, notri pa ne rr.orem. Uh. to je bulo", je ponovila Vojskovka.
"Zares", se oglasi Pepa. "No, kaj ;pa so storili gospod kaplan?"
"Kar naenkrat je stal pred njimi velik črn pes. ne, hočem reči črn maček. pa so zbežali nazaj, jaz sem se
pa abudila od strabu."
"Prav jim je", pravi Pepa in svit jeze se pokaže v njenih očeh.
."•Kaj neki to pomeni?" vpraša Lenka.
"Moje sanje so resnične. Tam spodaj leže gotovo taki lonci polni cekinov. Saj veste, da je Tonka izkopal dva taka lonca," pripoveduje Mina.
"Stari Tonka", pristavi Pepa. Vemo in tudi to vemo, da si je sezidal potem hišo, ko prej še čevljev ni mogel kupiti."
"In kakšen ošabnež je zla j ta mladi Tonkov Nace."
Nato so utihnile.
"O, dober dan, Micka! Ali greš i Luki pomogat T Kaj pa Tonček? Tonček. ali si nešel butaro včeraj v cerkev?" Tako je pozdravljala Pepa Lukovo sestro in njenega princa, katerega je pripeljala seboj na vozičku.
""Sem nesel, Kaj pa butaro je nesel", sta odgovarjala oba: Tonček je . zlezel a vozička* Bil je debel in
Jidaž.	_ _ ; •
"Butara te je vrgla," je vpila Vojskovka.
"Ni me vrgla", se je odražal Tonček in stopil neprevidno v Len k in jerbas na nežni motovileč. "O, da bi te", je zaklicala Lenka.
"Kje pa imaš ušesa?"
Za ušesa se je Tonček zelo bal. Zato je stekel k stricu Luki. Od tam se je kmalu zaslišal njegov glasni "čin-darara. burn, burn, bum."
Tonček je moško hodil med njivami ter mislil na godbo, ki bo igrala pri procesiji. Tonček ima nove hlače, v žepu svetel krajcar, v drugem pa j pomarančo. Tako gresta z očetom za godbo.
"Cinkcingl, cinkJcingl, cink. Činda-rasa, Čindarasa, čin, čin, čin.,,
Spredaj vihrajo 'bandera, križi se svetijo v solneu, duhovniki imajo najlepša oblačila danes in tudi novi klobuk, katerega nese Tonček v roki, se sveti.
Tončkova mati se je precej zakasnila pri znankah.	'1;
"Veste kaj," je važno govorila. t"Na trgu mi je danes pravila Gospodarjeva Ančka, da so bili včeraj j Tončkov oče pri njih."
Vse štiri so prenehale z nabiranjem zelenega motovilca in uprle oči radovedno v govornico.
"Oh, tako hitro hočejo napraviti! j Še kesalo se bode dekle," je jaivkala Vojskovka.
"O. botra, ne bo se ne. Nace je priden in moder t'ant. V hiši že vse .pripravljajo iu prizidali bodo še za ; starego iu staro. Dobro se jima bo -godilo."
j "Jaz mislim tudi tako," deje ; Mina.
j "Zato tako poje!" . "Ali ti nisi? Ali veš, kako sve včasih peli?"
"E, Vojskovka, to kmalu več res ie bo," 'deje Pepa. j- "Luka. ali mi greš! Oh, ta človek, glejte ga. že zopet pije. Luka! Ta I žgan jar! Luka!" Micka se je vjezila.
Luka je. vlekel iz steklenice, ter ni ! slišal.
"Pusrti ga! Žganjar pa Luka res ni!"
Micka pa je že pri Luki. Vzela mu je steklenico ter jo odnesla v košaro. Luka je debelo gledal ter se je u-dal. Štiriperesna deteljica se glasno smeje.
"Tonkov Nace. joj! Maha ja naravnost k Nežiki," zavpije Lenka.
"Oh, ti mladi ljudje, kako tratijo
čas!"
* 'Ni se mi zastonj sanjalo o cekinih."
"Hej, Luka, kam?"
Luka se ustavi pred Lenko, prižge cigaro.
"Gospod Korun se vrnejo zdravi.
Grem potrkavat." Luka odide. Za njim priteče Tonček. 44Jaz tudi zvonit, stric, zvoniiiit:'
"AIo nazaj! Kaj boš ti potrkavalo? Na pomarančo." Lenka ubvati dečka za hlače.
"Se že peljejo! Hvala bogu! So že pred cerkvijo!" Ubrani glasovi se začujejo, vesela pesem hiti preko ravnine.
"Gospod župnik so že izstopili," deje Pepa.
"Kako potrkava. Noben ne zna tako kakor Luka." Vse hvalijo Luko, a kmalu utihnejo.
Glasovi zvonov se ua^pljejo, solnce sije mirnosvečano, zdaj pa zdaj se začuje veseli smeh sem od potoka in izpod sinjega neba škrjančeva pesem.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-ROCAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAP NARODA"!
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal *
-M denarje v staro domovino h*-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
i
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
1	Ir ' Hi kH! 21	~ SSiii MB v i
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
i
da
je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
►	kar mu je šlo.
►
Pozor slovenski farmerji!
Vslel občne zahteve, naročili smo tali letos rečje rte v. Jo
pravih domačih ^ kranjskih kos ^
I V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 iu 75 cm. Kr ne so izdelane |	iz najboljšega jekla v znanej torarni na štajerskem. Is.te
i	se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
i	Cena 1 kose )e $1.20.
F»rl večje] naročltbl znaten popust. ^ V zalogi imamo tudi klepaluo orodje iz finega jekla ii ! pristne 4 Bergamo" brusilne ka.une (o«to )
j Cena 1 garniture klepanja je $1.— 1 brusnega Umna 'MH-. ■ Kojake opozarjamo da se z naročili i	poiarijo dokler zaloga n*> |n>id«.
NaroČilu priložiti Jc denar sli Postal Money Order.
Slovenic Publishing Co.
j 82 Cortlandt St.,	New York, IN. Y
Hoc kresne n;č.
—o—
I'o holmcih okroi? metliškega -a-mostana so žareli kresovi, tla >e je videlo kot žareča elij^a na skrajni periferiji obzoi'ja. Kudefe v svitlolii umirajoč ill solne, je žarel ves nebesni j svod; v svitlo-ro(žnatih refleksih so trepetale šuSteee Ureze oh vodi.
Kresna noe, polna tajinstvenih čarov. je hitela nizdol.
Opojno delite v rdef*e:i: svitu lilije v samostanskem vrtu, izginila je njih simbolif-na belota, ognjeni žari se oprije-mfjejo belih kelibov in po-nosnegra stasa kot zbor ang^Ijev -to-je ondi. ki z O'-fitjenim mečem branijo vrnitev v prekrasni paradiž.
Zunaj pa se ljubi in snubi narava. ! Zareče kresnice vabijo z deviškim svitom sodruge na poročno noč. In zavel je mogočni val toplega, mladega zdravega življenja v ozke metliške celice. Pa so zaprli okna in -iu-ti že priletni patri in fratri, svet je ■hitel mimo njih, niso ga vev razumeli, , ni jl:r. bil«> do njega.
Le pater Ladislav sloni pri oknu svoje eeliee in zre umno v krasno noč. j Nekdaj vrlo simpatične poteze veselega mladeniča so postale v metliški j ktiti trde. vele, bolne; le njegov jhj-gled. tako obupen in vprašujoč kri-1 ei i>o izgubljeni pomladi, zakriva in odkriva vso neizrabljeno moč mladeniča - asketa.
Ah, kolikokrat si je že izbieal hrepenenje iz mladih prsi, a vračalo se je na novo, močnejše, sil ne je, zahtevalo krepkejših udarcev, — več | krvi. —
In pater La lislav sloni pri oknu, v očeh mu trepeče mehak svit, hipen i spomin mladosti.
vKot otrok je tudi on plesal okrog t kresa, vriskal in pel in ž njim Anita.
Nje temnopolte ročice so se ga dr- j Žale krčevito, da so se mu, poznali rahlordeči odtiski njenih nohtov, in kodiasta temina njenih črnih las ga je božala po lieu. Lovila sta kresnice, skakala čez kres, da se je sto žarečih isk.r dvignilo kvišku, da je sto zlatih zvezdic padalo nazaj kot bi nesle seboj sto nad zaželjenih.
Tako je bilo vsako leto.
Nekoč pa so postale na kresni večer Anitine oči bolj vroče, njena lica bolj rdeča, nje stisk iskreneji.
Vzljubila sta se.	j
(Siva. dobra njegova mamka pa je hotela imeti "gospoda".
V zadnji njeni solzi ne nemo drhtela ta želja, zadnji vzdih. i>olu in težak. je k«»t izvleček vsega neizgovor-jenega prosil le to edino. V neizmerni ludi-sti je zatrejM'tala njegova <Ui--a: "Mati. vro-po.i bom. vse. vse -lo-rim. kar hočete, samo { h »glejte me ie enkrat."T je zakričal v divji bolesti.
Ni-o se m.i mogla ve«'- zahvaliti • ■nemo^la usta. pobožati ga ni mogla več otrpla roka.*
Le ot-i je umirajoča n.ati uprla vanj, vse velike i:t -»vitle, v [ndnem razumevanju so se umirajoče svetlikale, na lijem >o obvisele, uprte vanj, je v njih izginil na vek njih svit.
In te materine oči -o ga spremljavah- puvsodi. Izpolni! je obljufbo, ki jo je dal umirajoči materi iu I k menihom.
Med štirimi stenami metliške celice je bil neizprosen krvnik samen/u sebi. a le nerada se je pokorila njegova teptana mladost.
Danes pa je v njem zopet zakričalo |k» pomladi.
Hitro zapre okno, o[>olekojoč se, ^re v sobo, moliti hoče, da ga mine izkušnjava zlega dirtia. Kolikokrat mu .je Li 1 si molitev notranja potreba, edina uteha prečniih noč;.
A danes ne gre.
7. največjo doslednostjo mu hite misli vedno le k Aniti; vse pokopane želje vstajajo zopet, saj niso bile mrtve nikdar; vsi topli glasovi njegove du*e mu govore le ono, kar razume a česar slišati ne >me.
3'ot nn lije j>o čelu. v sencih mu tolče v divjem taktu, največjega grešnika se nazivlje, trepeta v bogaboje-čem strahu, a rc*'fvr ni.
Na mizi pri postelji stoji kip Brezmadežne. K njej pade na kolena, poljublja jo — a glej. kip raste, se veča iu veča in pred njim stoji Anita.
Na pol blazen ;ra zgTa'hi z rokami in trešči ob tla. da »e zdrobi na tisoče komadov.
A že se je zavedel, kaj je »toril.
Ubijalec, ubijalec," kriči ves iz sebe, pobira v svetem strahu blago-slovljene koščke, poljublja jih iu rosi s solzami.
Zunaj žare kresovi in svetijo v že-nitovanjsko noč; življenje se radti^e življenja, le iz celice patra Ladisia-va prihajajo bolestni vzdihi trpinčene duše in trpinčenega telesa v kresno radost.	<<
TncHjenjc naše notranjosti.
I
Piano starega politika.
—o—-
!*»&&« ik prerojeuja in porulajenja v naravi »e mi /Ai BaipnnenKjši čas, epuaeriti javnost na oviro vseh ovir, ki zadržuje tako posameznike, kakor crlf »Iraiike iu cele narode v svobodnem razvoju it j i ii moči iu njih darov, na »vojstvo, ki je tako rekoč siyiiatlira na*fga ča»a.
Ta ovira v»Hi ovir je silna pla-ho»t, ki j<- prevzela milijone in milijone ljudi iu ki odločilno vpliva ne buioo na v >a dejanja in nehauja po-»ameznikov, neiro tuli na ves razvoj javm ua življenja. Nikjer tako, kakor
Kakor v Marih časila. tako sedajo v življenje rele legije temnih moči in kamor se oko ozre, povsod ugleda irro/.eče roke teh uničevalnih ail. Naj-liiL(.-t meti temi uiočniii, pa ata skrb in plahos.t, ki nus ^fedutu vedno s svojimi brezupnimi oemi in jeniljeta ljudem najboljše zaklade individualnosti, po«'um in podjetnost, svojo voljo
?**kr1> za olfstanek in strah pred vsem, kar bi utegnilo človeku količkaj škodovati — to dvoje je opazovali pri vseh ljudeh, v web stanovih, pri revežih in hoyratih, pri inteligentnih in neukih. Vse se lxiji vznemirjenja in še bolj liojev, vse s« boji na-pora in tekn ovanja, trepeta pred ^ vsemi mo«mi, ki vplivajo na živ-
Ta »trnih aadržuje vsak razvoj in vsak napredek, v soeijalnem in v politiinem življenju, v ^roapodamtvu in v kulturi. Ziroraj se začenja ta »trail, seira pa v globino človeške tirn&be. Kralji »e boje ljudstva, mi- j nistti >e boje parlamenta, parlament >e hoji časopisov, fa*opi*i se boje naročili kov , poe-l&uei se hoje volil-eev, v »liki « boje preganjanja ua-
v obrtu ali v slu »bi. Uslužbenci se Im.je predjK»ta\Ijenih, pred|K»stavlje-ia i u-»lm/.bet»eev. Nižji uradnik se boji šikau in preteriranja. višji se boji za av aneement. Itelavee se boji jro--polarja, jr<isjHKlar trepeta pred de-laveem. Kmet se boji duhovnika, duhovnik se trese pred škofom in pred javnostjo, od katere je odvisen njegov pretdiž. Vsa moč črne smrti za "v >e naše dušev no in politično življenje, klerikalizma. izvira z epide-uvične plahosti pred maščevalnostjo l»ebe* in strahov itostjo pekla, od katere plahosti sta obsedeni skoro dve tretjini slovenskega ljudstva.
Strah pred tem, kar se pripravlja in kar zna priti, je ljudi prevzel x nenavadno močjo. A tako ni bito vedno. Ca.-iii, tedaj smo bili mi mla-1|, so imeli ljudje v arcih pogum, smelo so nastopali in vesela i»rez-skrbnost jim je sijala i/, oči. Imeli so vero sami v sebe, zavest, da imajo moč iu voljo, ki jim pomaga v težkih trenutkih, in kar je slovenski narod vzlie ogromnim oviram dosegel, se ima vse zaihvaliti tej ponosno brezskrbni samozavt^ti, ki je |>ae zahtevala svoje žrtve, pa je tudi prinesla mnogo sadu.
Franco »k i akademik, nekdanji minister zunanjih del, Gabrijel llauo-taux, imenovan "mali Richelieu", je spisal zanimivo -knjigo, v kateri pri-j poveduje in razlaga, da ima vsak narod dve duši. V eni so osredotočene njegove vrline. Ta je izraz njegovih notranjih sil iu sploh njegove živ-Ijeiiskt moči. l)ruga duša pa je iz-r/£ \<efi Vj>-;ovih slal>osti. Prva jej optimistična, druga je pesimistična; blagor narodu, v katerem ima prva duša premoč, a gorje narodu, ki pride pod oblast drugo imenovane duše.
Hanotaux pa se ni omejil samo na k on* tati ran je tega dejstva, nego kaže tudi pot, po kateri je doseči notranje prerojenje človeštva. Potom gojenja samozavesti in kljubovalne neustrašen osti. Fe ostaneš v svoji notranjosti nedotakljiv in nedosežen, če tvoja bi* t ven ost ni slabotna bolna ali nagnita, pa boš triumfiral nad sovražnimi silami, s katerimi se te "življenje loteva." Zaupanje v lastno moč je torej prvi pogoj zdravemu na&iranju iu zdravemu življenju vsakega |x»sameznika, kakor tudi vsakega naroda. Ta pretirana skrb "kaj bo", ki slabi vse moči, ta negotovost v čuvstvili in v mislih, ta neruska »trahopetnost, te obtožbe in dol žit v«, vse to, kar je znak našega Časa, ta plahost pred življenjem, vse to izvira i/, gole slabotmisti ljudski nature in je bolezen, ki se da ozdraviti z v »bujenjem samozavesti in zaupanja v samega sebe. Kdor zaupa sam sebi, kdor veruje v svojo moč, temu izginejo izpred oči vse megle in življenje leži pred njim v vse oživ-Ijajoeem solnčnem sijaju.
Takega notranjega prerojenja in po mlaje rt j a je nam Slovencem nad vse potreba. Zdelo se mi je potrebno, o-jpozorifi na to našo javnst, pred vsem pa t i-te, ki ima j vpliv n« fizično in duševno stanje naroda.
Tfaredba.
Poznal ^em mladega častnika, veselega fanta, ki se na živem svetu ni brigal za drugo stvar, nego za žensko. Ne za eno samo, temveč za vsako. Bil je kfkor vrtnar, ki z enako prisrčno ljubeznijo ljubi vse cvetlice na svojem vrta. Opominjal sem ga <'a-ill, da naj si odpočije, ter se umiri; kajti večna prešernost da škoduje zdravju, morali in karijeri.
On pa se ni zmenil za moje blage i nauke.
Zadnjič sem ga ugledal v kavarni i—razvaline je bil .Lka upala, siva, nagrbljena, oči globoko udrte, ustna tenka in izžeta.
"Ali ti nisem pravili Ali te ni-( sem opominjal? Razuzdanost bo uničila mladino, narod, človeštvo ... "j
Leno je zamahnil z roko ter se , bridko nasmehnil,
"Ne beseduj!"
"Kaj? Tako zakrknjeno je tvoje -ree, da ne vidiš in nočeš spoznati, j kako globoko te je pahnilo, kako te je izželo in zdrobilo tvoje posvetno, i nečimerno življenje . . .**
"Ne beseduj f>o nepotrebnem! Kaj i ženske, kaj ljubezen, kaj vino, kaj ! >vet!"
Obmolknil je, še bridkeje se je nasmehnil ter je uprl čelo v dlani.
Takrat se mi je zasmilil.
Kakšna notranja bolest mu pije kri?" sem pomislil.
Videl je vprašanje v mojih sočutnih očeh. Dolgo me je gledal z globokim, mirnim, trpljenja in udanosti polnim i>ogiedom.
"Poet sem!" je rekel.
"Kaj?" sem pismi I ves prestra--e«. V mislih bi je mahnilo: "Zbledlo se mu je!"*
Govoril je počasi, s tihim trudnim glasom.
"Zdaj pišem veliko tragedijo iz življenja Otona Debelega . . . Ali veš kdo je bil Oton Debeli."
"Ne!"
"Saj je vse eno! Oton Debeli ali. Suhi, Plešasti ali Kuštravi — za ime se ne menimo! Poglavitna stvar je patrijotizem!"
Ker -e je > >vojim dolgim životom sklonil preko mize, sem nekoliko odmaknil svoj stol.
"Nič se ne boj, nikar se ne od-ir.ikaj! Že prej -eni videl, da ti rfe nelena sumnja obsenčila srce! Bebast
!
nisem — o, da bi bil! Ne bilo bi teh j grenkih skrbi, teh dolgih noči — glas- i no in solnčno kakor prej bi se smejalo moje mlado življenje! .... Na- j re.lba, naredba, naredtba!"
Nisem ga razumel.
"Tisti visoki ukaz namreč, da je 1 treba v večji, mnogo večji meri go- ; jiti patrijotizem v šolali . . . ter da | naj zategadelj častniki in uradniki ' zgrabijo za pero. Ukaz je pameten, če ga pogledam po strani in če mene samega na miru pusti. Tudi doslej se patrijotizmu ni slabo godilo; redili so ga }H>šteno, da je bil že zelo trebušen ... v primeri z njim je bila vsa kultura posušena stara devica . . Zgo iba o malem Vukasoviču, reci- 1 mo, je prav lepa in poučna. Ali kdo ! jo je pisal? Pisatelj! Reč je taka: če pisatelj devetkrat na dan zapoje cesarsko himno in vrhu tega še tri- j krat moli roižni venec — pisatelj ostane! Na katerikoli krpi njegove j klavrne civilne suktije se še drži ' prašek umetnosti in okusa. Naj ka- , ne ta prašek v patrijotizem, pa je j vsa glorija podobna rek rut u. ki si ! ui bii očistil gumbov za parado . . . Y-;e drugače je s častnikom in z u-radnikom. Ta dva sta takorekoč iz- I vedenea v patrijotizmu ... ta dva j sta ijtrjena v veri. da. patrijotizem nima opravila s kulturo, z umetnostjo in z okusom ..."
Prekinil sem mu besedo.
"Ali čemu, ne zameri, čemu te je tako žalostno posušila ta modrost?" I
"Čemu? Ko je stotnik prebral u- ' kaz. me je poklical. — Vi ste talent, ! sedite in pišite! — je ukazal! — j Oprostite, jaz nikakor nisem talent!' se m ugovarjal. Najprej me je obsodil na tri dni zapora, nato pa me je vprašal: * * A1 i ste talent, ali niste? — Zu Befehl! — sem rekel, pa je bilo! Sedel sem in sem pisal. V božjem imenu — sem dejal — manever je manever! Najprej sem se vadil ob kratkih stvareh, po vzoru mladega j Vukasoviča. Iu glej, šlo je! Spoznal 1 sem. da pisanje ni tako imenitna j stvar, kakor se mi je časih zdela. Stotnik je pohvalil moje zgodbe o Radeckem in o Albrechtu ... pa so | res prav čedne! Ali bi rad, da ti jih par preberem?"
*1 Oprosti . . . zdajle ... v ka- j vami ..."
"Saj j« vse eno! Bral jih boš v šolskih berilih . . . Kmalu pa sem spoznal, da je ves tisti ukaz sila pomanjkljiv in enostranski. Mladina se v šoli nauči patrijotizma — ali kako .je z njo, kadar stopi na cesto? Poznam ljudi, ki so ho lili v samostanske šole, pa so dandanes najhujši ne-verniki in uporniki. Pohuj-šala jih je !pisana beseda, iztrebila jim je iz srca vse šolske občutke . . . Zatorej—"
"Slutim!" .
"Slutiš — kajti vsaka visoka ideja j
r
je enostavna . . . Zatorej bodi peresna
umetnost prepovedana civilnim ljudem ter poverjena častnikom in državnim pravdnikom. Za božič, mislim, da izide ukaz: pripravljajo ga že . . . Nato objavim takoj svojo tragedijo o Otonu Debelem; zadnjič sem jo pokazal stotniku, pa jo je molče pobvaliL Tudi tebi jo pokažem, če prideš k meni . . . "
Tri ali štiri dni kasneje sem res hotel k njemu, pa so mi povedali, da je obolel. Nameraval je namreč prepovedati poleg pisane tudi še govorjeno besedo, razven vzklikov "Habt aeht!" in "Kehrt eueli!" ... Žal mi je bilo veselega fanta.
Sft tmUio Kmjfk oflun ni «ig» vorno Be ipiMiililvv m mi rfiililn
POEZIJE FRANCETA PKESUL-NA, $1.00
POTOVANJE V LilJPUT, 204 POSLEDNJI MOHIKANEC, 204 PRAVLJICE (Majar,) 204 PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, j 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVCEVEM GROGI, 204 PRINC EVGEN, 204 PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20*
REVČEK ANDRE JČEK, narodna
igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, S zvezki $2.50.
ROK OVNA Čl. narodna igra 40*
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. SANJSKA KNJIGA, velik* 10*. SANJE V PODOBAH, 15e. SENILIA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠAUTVEC, 3 zvezki po 20*
SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv.
1.	zv. Ljub'.te svoje sovražnike 15?
2.	„ Maron krščanski deček 15^
3.	„ Marijina otroka	15tf j
4.	„ Praški judek	15*
5.	„ Ujetnik morskega
roparja	15*
6.	„Arumugan sin indijanske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25*
8.	„ Tri indijanske povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak	25*
10.	„ Zvesti sin	15* ;
11.	„ Rdeča in bela vrtnica 15*
12.	„ Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25*
14.	„ Prisega huronskega gla-
varja	25*
15.	„ Angelj sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	„ Prvič med Indijane; 20*
18.	„ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPISJE, 15*
i PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 00* SV. GENOVEFA, 20c. SV. NOČ. 15c. SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak pe 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 2Uc. ŠTIRI POVESTI, 20e. IEGETHOF, slavni admiral, 20* riMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 sveakov $6.50.
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižiea broširtfna $2.30, fino vezana $3.00.
riil POVESTI, 20e.
rRI POVESTI grofa Tolstoja, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN. 80*
VRTOM I ROV PHSTAN, 20c.
V	PADI ŠAHOV E J SENCI, 6 zvezkov skupaj $1.50.
WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50c. Z^ATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.60.
ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mafi 10*
ZEMLJEVID ZJEDENJENIH DRŽAV. 25*
RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noia, ljubljanska In drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih meet Amerike, s
cvetlicami, in humoristične kakor tudi velikonočne po 3*, ducat 30 ct. Razne svete podobe, komad 54, dueai
33*.
Album mesta New York a krasnimi slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priloftiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh tab suit U viUta.
Cenik: knjig,
katera as dobe v zalogi
SLOVENK PUBLISHING COMPANY,
CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y
MOLIT VENIKL
BOGU, KAR JE BOŽJEGA, ličen molit venik za možke, zlata obreza, polusnje 7oc.
DUŠNA PAŠA v platno vezano 75*. broširana 60*.
JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $ 1.50., fino vezana, zlata obreza 75e., vezano v platno 50c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, Šagrin, zlata obreza 90*.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*.
OTROŠKA P0B0ŽN0ST 40*
POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85c., broširano 60c.
RAJSKI GLASOVI, 40*.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60*.
SKRiBI ZA DUŠO, fino vezano $1.-., zlata obreza $ 1.20.
SV. ROŽNI VENEC, vez. zlata obreza $1.—
SVETA MAŠA, v usnje vezano, 75e.
SVETA URA, v usnje vez. zlata obreza $1-20.
VODITELJ V SREČNO VEČNOST, vez. zlata obreza 90te.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20e.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
EVANGELIJI, 50c.
ČETRTO BERILO, 40*.
GRUNDRISS DER S LOVEN I-SCHEN SPRACHB, vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*.
KATEKIZEM, mali 15c, veliki 40c.
HITRI RAČUNAR, 40c.
MALA PESMARICA, 30*
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*.
NAVODILO ZA OPISOVANJE RAZNIH PISEM, 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30*.
PRVA NEMŠKA VADNICA, »5*.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.	*
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*.
SLOVENSKA KUHARICA, Blei-vveiss, vezan. $1.80.
SPRETNA KUHARICA, broš. 80c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*.
ZBIRKA LJUT4VNIH PISEM, 30c.!
! ZABAVNE ur RAZNE druge KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*.
AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. »0*, nevez. 70*.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20* i
BARON TRENK, 20*.
BELGRAJSKI BISER, 15*.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c.
BUCEK V STRAHU, 25*.
BURSKA VOJSKA, 30*.
BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*.
BOŽIČNI DAROVI, 15c.
CAR IN TESAR. 20*.
CERKVICA NA SKALI, 15*.	(
' CESAR FRAN JOSIP, 20*.
CESARICA ELIZABETA, 15*.
j CIGANOV A OSVETA, 20*.
CVFTINA BOROGRAJSKA, 40*.
CVETKE, 20*.
ČAS JE ZLATO, 20*.
DEVICA ORLEANSKA, 30c.
DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DVE ČUDAPOLNI PRAVLJICI, 20c DETELLICA ŽIVLJENJA TREH
KRANJSKIH BRATt)V, 20e. DOMA IN NA TUJEM, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*.
DAMA S KAMELI J A MI, fino vezana, $1.20.
DVE POVESTI 20*
ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*.
ERIE, 20e.
EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. . GENERAL LAUD ON, 25*. SEORGE STEPHENSON, ol. Železnic, 40*. SOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. 30ČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZELDA, 10*
3ROFICA BERAČICA 100 zv. >6.50. 3ROF RADECKI, 20* 3ROF MONTE CHRISTO, 2 knjige fino vezane $4.50.
3UY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. HILDEGARDA, 20c. HLIRLANDA, 20*
3EDVIKA BANDITOVA NE VEST A.20c.
[iF B AD. PR IPOVEDKE, L, n. in
III. zvezek, zvezek po 20e. [VAN RESNICOLJUB, 20* f Z AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* [ZIDOR, pobožni kmet, 20* [LET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* IAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-
metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20*
vRIŠTOF KOLUMB, 20e.
KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20e. MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-ski. 20*
MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20*
MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. MUSOL1NO, 40c. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20*
NARODNE PE^MI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 3 zvezki, vsak po 20e. NASELJENCI, 20* \fASELNIKOVA HČI, 20* NTAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20*
NIKOLAJ ZRINJSKI, 20*
NOVELA, $1.20.
NARODNA BIBLIOTEKA, I. II. IH.
in IV. zvezek, zvezek po 25c. OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORL 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PAVLIHA, 20c. PABIŽKI ZLATAR, 20c.
-	Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	-	Podružnice -
-	Spfjet, Cdom, Trst _ *	lpreitma ~ J^VT in	-	Spljet, Celovec, Trst -
ri 1 9 ■ i it i	koči račun ter je obrestuj« po člatlh^i- j [O	_'	'lgl
in Sarajevo,	Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo.	ill Sarajevo,
-	DolnlAka glavnica -	Nai Zastopnik za 3je4iiyene države je tvrdka	.	Rezervni fond
.. K: 4,000.000. .	PRANK SAKaet? CO^«3 Str^t, N.w Yort	■	K.300.000. .
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ _____ , _ .. „ , . ■_• _ _ . ^	I
RED STAR LINE. I
Plovltba med New Yorkom in Antwerpom,
tedna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18,694 ton y^m^f^pWi12,185 ton
FINLAND jMg^^^lXMgE^fe VADERLAND 12,185 ton —-^rr^	^^ _ 12,018 ton
Kratka in adobna pot za potnike v Avstrijo, na Oj^rsko, Slovensko, Hrvatsko, i Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna Ee-zniška zveza.
Posebno se pe skrbi ca mlobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji iz lalih kabin za 2, 4, G in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne lintke obrniti se jc na
RED STAR UIINE.
No. 9 Broadway*!	1306 "F" Street. N. W.,	'205 McDermol At«., I
NEW YORK	WASHINGTON. D. C.	WINNIPEG. MAN
84 Stale Street,	219 St. Charlet Street,	319 Geary Street.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CAL. I
709 2nd Ave.,	90-96 Dearborn Street,	121 So. 3rd Street. I
SEATTLE. WASH.	CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MINN I
1319 Walaut Street.	900 Locurt Street Z	31 Ho»pital Street.
PHILADELPHIA PA.	1ST. LOUIS. MO^	^MONTREAL. QUE
s?£yg» I
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-BOČAJTE S3 NA "GLAS NAM-] DA", NAJVEČJI IN NAJC*mSJ-8l SLOVENSKI DNEVNIK!
^Naji^lj varno Talože^de^r je^v" slovenskTl
MESTNI " I HRANILNICI LJUBLJANSKI ^
V
I	Stanje hranilnih ulo^:	Rezervni zaklad:	l
9 nad 35 milijonov kron.	nad 1 milijon kron.
a Za varnost denarja jaraci in je porok poleg rezervnega zaklada £ mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso l i svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar t 'mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. ■ ►
•	Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki 'dan in jih obrestuje	' *
'	;po -žb£°|o	4
p ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, p Dne In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. f
»	... ..	4
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov f denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
. 1
' Rentni davek od vloženih obresti pla~uje »iranilnica sama f in ga vlagateljem ne zaračuna.	I
>	Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje.	r
•	Hranilnica se nahaja v svoji palači ▼ Prešernovih, prej Slonorilt alicab 3,
nasproti frančiškanskemu kloštru.
Naš zaupnik v Zjed. državah je že več let	,
. 82 Cortlandt St., |J|> k IMir C; i ITCtD TA 6I<M St* Cfcir A**" E" a t \ WEWYORK.N.Y. rKALlA JAKJLK II/. CLEVELAND, O 1 ►
tW Velika zaloga vina In žganja.
4gjjk/liggi Marija Orill
^UaBSlCp^Kt Prodaja bela po..............,70c.
sHEEHBHlI	črno vino po.............50c.
'jB^BBDroiaik 4 galone u....................111.00
^^^^^^^HHB Brinjcrec 12 steklenic sa...............912.00
ali 4 gal. (sodček) ta..................«16.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA ORILL,
8308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O
jugoslovanska Kaiol. Jednota.
hkorporiranA dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
(JBADXIKI:
Predaednik: FRAKK MEOOS, 9483 Ewing Ave., Sc. Chicago, HI.
Podpredsednik: IVAN OERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa.
Glavni tajnik: JITRIJ L. BROZIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn.
Pomoini tajnik: MAKS KERŽlfiNIK, L. Box 383, Rock Spring«, flTjoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mina.
JIADZOlUrna:
'ALO.TZTJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St. Lorain. Ohio.
IVAN PHTMOŽTft, IT. nadrornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
MTHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 1115 — 7th	Calnmet,
•irhigan.
POPOTWI ODBOR:
IVAN KERŽISNTK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN MERHAR, drn*i porotnik, Bx 95, Fly, Minn.
fiTKFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Miua.
' 0 ■
Vrkovni idravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago St.. ?olkS.
» 0 ' i ' Društveno glasilo je "OLAS NARODA."
IZ URADA BLAGAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
1<u (».lom nljn.lno opominjam vse zastopnike krajevnih društev .T. S. ,s	"'"• "" " prejeli od mene nakaznice za izplačilo smrtnine ali
•"■".h • ■ por. da kakor hit in mogoče, pošljejo vse pobotnice od dedi-'''' ' ': 1 '* f d pore namen/ene, zlx.rovanje Jed note se bliža, zato-11 " ' ''1 Ur * -«• tniee v rokah, potrudite se torej malo in vrnite mi jili v moj urad, kakor hitro inogroče. ' S spoštovanjem Vam uda ni,
John Gonze, blagajnik .T. S. K. J.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Vinlhti na Jesenicah. Pred mprav-iitn .-.o li-i i m je bil nedavno }M»trj<n naii-.»nj*-»a minUier-tva. ki je oo.iH ilo.Tla -i iiMirnjo dosedanja viri-n ta je-i utikc oU.'ine Kranjsko in-»lijst 11 j - j druž.bo" ju di/.. železnica linn nadalje vabiti k občinskim sejam. I iito ha jeseniške «d>'ine je bila od-luta, <-e", da o!win»ki vol. red juri-ti« i»e o-ol*> ne izključuje od izvrševanj* pravic vi ril is t o v.
O slovenskem vsenčiliSkem vprašanju prinaša jako informativen Članek za M ehiko " 11 i v at*tvo Navaja, kar siru Slovenci že imeli v tem oziru in pobija trditve, da Slovenci nismo zreli za lastno v-eijčili-V-e. Slovensko ljudstvo stoji v i- »ku nad ilalijiuskim, za sp4i-ol>ne prote-orje ni 11 ol»etie *krbi. Slovenci *e morajo cmaneipirati od nenWdva, to pa morejo le s j mi močjo lastne univerze. Krivična je zahteva, naj hi -e Slovenci zadovoljili r. za-prHwk® univerzo; ideja ]w^M>!ne-_:n r.jedinejuja Slovencev > flrvati ni izvedljiva iu ima tudi še danes mnogo nasprotnikov.	t
Tri prste je odrezala eirkuiarna ža-1H let staremu Janezu Milavec. delaven pri Žagarju na Itadeka. K nega , mu je zdravnik nazaj prisil, dva pa
Odlikovanje našega rojaka. Naslovili značaj generalm -a majorja je ]v»-del jen domobranske* n fvolk,»vniku v pokoju .J, Piegelju. hiv ajočemu v
Nor hotel v Ljubljani. — V-le I intervencije /.uf»aua lir i i mM", i a naj hi se
železniški -vet nasproti južnemu kolo-, dvoru v Ljiih! j,ii'.i. na katerem <<> se-j daj vrtovi uradnikov, bivajočih v kolodvorskem poslopju, prodal železni-i skeinn restavraterju Sehreyo za i*» :ll K m'2, da se -e/.ida na tem zeti.I ji -<*u hotel. Financiral bi podjetje župan j Hribar, Namerava se tu napraviti shajališče za vojaštvo. Baje -o se žfleminki uradniki proti t en to pritožili.
. .Pri prevažanju *ena v Ljubljani utonil, rtoni! je dne K. julija ob (i. zvečer p) let stari Marice Anton Zaje iz Sp. Kaplja v Ljubljanici, Prevaža! je "ftii^ m -e mu je prevrnil čoln. Tovariš njegov se je rešil. Trupla še niso našli,
ŠTAJERSKE NOVICE.
Brata natrelil. 1H. maja 1910. sta vzela l.detni Stefan in 1 Kletni Franc Kolčne, sina posestnika Fr. Kole« ca v ZaliM-ah pri Polzeli, iz zaprte hiše očetovo puško in šla streljat kače. Prvi" je ustrelil Stefan ♦Colette, ko pa je počil Ur>«(»> strel, se je zjrrnlil ž.e K rane Kalem- na Ha s prestreljenimi prsi. Oče Kolčne j,- na streljanj* pritekel k nji ia, dvignil sina in nesel v hišo. kjer je d< "•« !; kmalu umrl. Kako se je ue-re a /pulila, ne ve nih/e razun Št. Koli ne«, ki pa j» p' /no znan kot lažji i k in prip<v i ■ «.' o eel cm dogodku vedno dmiuče. M i-"k»m« sta se ohr-l S,J l'n '-<». pti čemu: s»e je spio>ilj i:i ^f strel zadel mlajše-.
-a v pi'sa. Mogoče je tuli Štefan tako neprevidno ravnal - puško, da je ustrelil svojega brata. Gotovo pa je kriv nesreči' tudi oče. ki ni spravil puške, da hi je ne morrla dobiti sinova. Zaradi tega je bil pred celjskim sodiščem obsojen na dva meseca zapora. -in Štefan pa je hil oproščen.
Med maturanti na celjski gimnaziji
jc bila letos 1.1 Slovencev. I/med teli napravili .-<» zrelostni izpit 4 z
0	lliko, S z dobrim uspehom, a eden je propal.
Huda žena. — Klerikalni poslance. b:v ši svobod(»:uislcc prof. Vers tov-I -ck. ima zelo "hudo ženo. Kadar se ji .čaka -o-eda zameri, jo pa — pretepe.
1	o m seveda či-to nič čudnega; lca-kor -e je mož na stara leta na vzel •en.euatarskega duha. tako se je na-i vvela njegova žena gorjanskih pre-
enaskih navad. Xeke-a dne je svojo i <osedo. Katarino Toš, [»osestnien vile v Mariboru, tako olxhdovala. da je Toševa omedlela. Pri rnarrbor-' skem -iidi-. u so bili pa mnenja, da se nikakor ne sjuilohi za poslnnčevo . - o - j k i sopro20. da hi zmerjala in pre-tejiavaia svoje -o-ede, zali. so jo oh- , -o«iili na 'JO K globe.
S sekiro Po obrazu. Dne 28. ira-ja je Šel 1i»h *t!ii dninar J<»-ap ledenik iz Raven pri Šoštanju s sekiro na ran;i proti domu. Pti .Tazbečevi lii-i jc začel dražiti domačega psa. radi česar je bil najemnik Miha Hu- , doiirnik na Ledeniku bul. Ledenik je ' nalo zamahnil * sekiro ler Hudourni- \ a t*/ko poškodoval na nlrrnzn. Lede-i tik bil nedavno pre 1 celjskim o- ; krožnim so«Tiš«-rm ol^ejen na sedem mesecev težke jrče. ■
I »ne S. maja t. 1. je prišlo v n«ki , irosiitui V Mislinji v celj-kem okraju ilo pretef.a timl JlJIetnim Franeetom , Mervdovniko:r. in Matijo Pajkom. Merzdovnik vrsrel Pajka z vso močjo vznak na klop. potem s0 Pajka vtnrli iz gostilne, zunaj pa je na M« rzijovnik iznova vrgel vznak na tla. Druso jutro so Pajka dobili v skednju mrtveca. I'mrl je vsled po-sKodb na vr!a\ i, Merzdovnik se zagovarja s -ilobranom, čemur so potrdili i tudi porotniki. Ihie ."». julija je bil p;ed celjskim sodiščem obsojen nn štiri mesece zaj>ora. Fant 1k» najbrž | -e imel veselje do ubijanja, ker je tako poceni odnesel svojo kožo.
Kdor drugim jamo koplje.... V j b*»/ičfii noči minolega leta je bilo v /ieah v Slov. gorieah pri kočarju 'Francetu Brezniku ukradenega več dciiat ja. Dozdevni tat je prišel v sobo skozi streho. Ko sta prišla Breznik ; in nji-rova žena od polnočnicc do-1 mov, sta takoj zapazila tatvino. Po- j izvedujočemu orožniku je Breznik iz- ! javil, da mu ni nihče drugi ukradel \ denarja, kakor njegov sosed Ivan Brunčič. Brunčič je že zelo star. ne-roden mož, ki je vedno živel pošteno. Prei-kava, ki se je uvedla proti njemu, je bila ustavljena. Pred meseci cem je Breznik dobil denar, ki mu je j bil baje ukraden, v svojem stranišču in zopet je ovadil Bmnčiča radi tatvine. "Zdaj pa se je stvar zasukala in mesto Brunčiča je prišel pred sodišče Breznik. Sodišče se je overilo, da je Breznik sam napravil luknjo v
•■•T
strehi, zlezel v sobo ter vzel denar, zato da bi mogel spraviti v nesrečo starega Bruneiča. Breznik je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na .štiri mesece ječe.
KOROŠKE NOVICE.
Koroška zraJtoplavca, — inženirja Ileim in Zablatnik, se še nahajata v Gorici ter delata skoro vsaki dan proti večeru s svojimi aeroplani vzletalne poskuse na Velikih Roja h. Ti poskusi so veliko lejTŠi ol onih 29. pr. m. Vzela sta bila s seboj v zrakoplav tudi dve gospodični ter plula ž njima okoli Roj. Vse gre v redu in lepše kakor pa ob napovedanem vzletanju. Tudi Rusjanu gre vse bolje, kadar je na Rojah le malo številee gledalcev. Vidi
se vsekakor, da velika množica plaši z ra kopi ovce, posebno še začetnike.
PRIMORSKE NOVICE.
Mesarji v Gorici so podražili meso. in sieer kar za 8 v pri k<j. Komaj smo prišli do tega, da so peki znižali eeno kruhu, so pa gospodje mesarji tu. ki so prav izdatno povišali eeno j mesu, tako da IhjiIo s tem udarjeni j močno s red ni in nižji sloji. V nižjih j-lojih je meso že tako pri tej draginji nekaj nenavadnega, odslej sploh j ne pride pri n.jrh več meso na mizo. j Kako kupiti tako draoro ne-.;! — Po-jročali sino že parkrat. kako so napri-j vile v Kremsu gospodinje bojkot me-j^arjem. ker so jiovišali ceno mesu. Nič hi ne škodovalo malo takega bojkota tudT mesarjem v Goriei! Pravijo. da je živina draga itd.: no. kadar ni tako draga, pa se nobeden ne zmeni, da bi znižal ceno mesa;, samo višati znajo. Upoštevamo da je mesarija težak posel, da morajo mesarji tuli zaslužiti, ali zdi sP naTii da je tak po višek, S v pri kilogramu, pa vendar malce prevelik! Tega mnenja smo. da je meso v Gorici tako drago, da ne sme biti dražje! <"e je preveč mesnic, pa naj zapro kakšno, ne pa da bodo ljudje zopet trpeli še radi večje draainje mesa! Seveda zahtevamo tuli. da >e od pro meje uvozu mesa. kajti tako ne sme iti naprej s podraževa-njem mesa, kakor je začelo.
HRVATSKE NOVICE.
Brezžični brzojav v Šibeniku. — 20.
julija bo izročena v Šibeniku splošnemu javnemu prometu ^rezžična brzojavna po-taja. Ker se je že v februarju tekočega leta otvorila enaka postaja v Polju, ste torej na avstrijski obali dve napravi za brezžično brzo-jav Ijenje ■/. ladjami na morju. Kakor v Ptilju, so se tudi v Šibeniku uporabile pri omenjeni postaji najnovejše iznajdbe. Iz obeh postaj se more br-zojavljati v daljino 500 kilometrov.
BALKANSKE NOVICE. 1
Srbsko-turška nesporazumljenja. —
Veliko veselje je vladalo v Srbiji, ko so se vršili medsebojni srbsko-tur- , ški ohi-k-i. V-o jp mi-lilo. da je Srbija na svojem cilju, da je zveza s Turško . goiovi stvar. Toda komaj seje iz Tie!-L-ra.la povrnil prestolonaslednik Jns--uf ]sZ,»,Ji;,. že je bil ustavljen eari-2rajski srbski list "Vardar'% vladi-lja Vieentije interniran, srbske š<de vi stari Srbiji zaprte itd. Kje tiči vzrok j tej n ari i izpremembi f Poznavalci razmer pravijo tako: Srbija in Turčija l želita medsebojne zveze, toda vsaak ! ima pri tem drug cilj: Srbija bi rada ost zveze obrnila proti Avstrijci, a Turčija nt tako neumna, da bi drobo-liotno'_ra mogočnega soseda napravila za sovražnika in to na ljubo ideji, ki, kone? vposega tudi v njeno ozemlje f stara Srbija). Turčija z*ippt bi rada srbsko zvezo izrabila proti Bolgariji, n temu se odločno upira Pašič. Tako ( je namesto zaželene zveze nastopila i nbojestranska zamera, ki jo morajo plačevati srliski turški podaniki. Iz i-tega razloga je bil tudi sultanov |>o-slanik T ijik-b:-j. ki je pr ne .el kralju in prestolonasledniku v Belgrad ol -uhana podeljen« odlikovanja, jako hladno sprejet.
Solun. — Turški vojaki so naleteli pri Debrieinu na tri močne posadke albanskih upornikov, katerih voditelji j ■ bil v boju ubit. Izgube turške vojske še niso znane. Na uporniški strani je padlo mnogo mož.
Skoplje. — V vila jet u skopeljskem se razoroževanje prebivalstva neprestano nadaljuje. Posedaj se je oddalo že nad 100.000 vozov orožja.
Kretsko vprašanje. Zadnja poga-! janja z odposlanci opozicije so se nedavno dokončala. Odposlanci opozicije so izjavili, da se ne udeleže, narodne skupščine, da ne bi prišlo; v skupščini do takih nastopov. Zaradi tega se otvori narodna skupščina, na katero se puste tudi Mohamedanei.
Ogleduška afera v Peterburgu- — V hiši dopisnika Reuterjgvega urada je bila izvršena hišna preiskava ter so zaplenjeni mnogi listi. Ilifna pre-; iskava je v zvezi z ogleduŠko afero harona Uuger-Sternberga.
ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARO
OA"l
— — ^ - 3—----- ; 1
KRET AN JE PARNXKOV.
KRONPSRINZ WILHELM j odpluje 20. julija v Bremen. ADRIATIC odpluje 27. julija v Southampton. FRIED HICII DER GROSSE odpluje 28. julija v Bremen.
LA SAVOIE odpluje 28. julija v Havre. ARABIC odpluje 30. julija v Liverpool.
Finland
' odpluje 30. julija v Antvverpen. PHILADELPHIA odpluje 30. julija v Southampton. KAISERIN AUGV.STE VICTORIA odpluje 30. julija v Hamburg. KAISER WI HELM II. 1 odpluje 2. avgusta v Bremen. NOORDAM odpluje 2. avgusta v Rotterdam. !	TEUTONIC
i odpluje 3. avgusta v Southampton.
LA TOUR Al NE i odpluje 4. avgusta v Havre. URANIUM odpluje 4. avgusta v Rotterdam. PR IN Z FRIEDRICII WILIIELM odpluje L avgus-a v Bremen. ST. LOUIS i odpluje 0. avgusta v Southampton. • VADERLAND odpluje G. avgusta v Antvverpen.
BALTIC odpluje 6. avgusta v Liverpool.
RUSSIA
odpluje 0. avgusta v Rotterdam.
ROTTERDAM
odpluje 9. avgusta v Rotterdam.
KAISER. WILHELM DER GROSSE
odpluje 9. avgust n? v Bremen.
PRESIDENT LINCOLN
odpluje 10. avgusta v Hamburg.
OCEANIC
odpluje 10. avgusta v Southampton. .t' '...... _ _
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI
in
AMERIŠKI PISAVI?
Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 0119 St. Clair Ave. (Special Box 10} Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakinjam v New Yor-'ku in okolici naznanjam, da sem pričela
ŽENSKO KROJAŠKO OBRT.
Izdel ujeni vsakovrstne ženske, v razne sezone spadajoče obleke po najnovejšem kroju in po jako nizkih cenah. Pribite in prepričajte se!
Nežika Yurkas, 222 E. 84th St.. New York City.
DELO DOBI!
Iščem dobro izurjenega BRIVCA,
Slovenca ali Hrvata. Plača je dobro in delo j" stalno. Prosim, naj se hitro oglasi.
Geo. Lampert. 2Globe Ave.,	Lorain^ Ohio.
k«ni BlOTe^l^o-nik. Om no eelo ntek*. oziraje m na hhuro. Mi pošiljamo l«oiif na in novoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo sa sprejem Piiite danes po ceaik.
DERGANCE, WIDETICH & COn 1 <22 Arapaho« St^ Denver, Colo rade
. Rojakom v Mlnnesotl hi i Wisconsinu na znanje.
Nai italni in rojakom ▼ Ameriki deloma dobro poznani potnik in sa-■topnik naših listov,	j
r.- .	!
Bhhhhhhi
'I
nt JANKO PLEtKO
se mqdi v Minn, in Wis., kjer bode ro-,mm» obiskal. — Kakor v prejšnjih tih, tako je tudi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da (a bodo rojaki radi sprejeli in da ara bodo ill ravno take na roko, kakor ▼ prejšnjih letih. Onim pa, ktare obiUe morda v prvič, ga kar aajtoplejie priporočamo.
Upravniitvo ''Glasa tfaroda".
. , —	4-rr*	. . _ . . ..
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO
GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washipgton St., New York City, kjer hode dobro postrežen in na razpolago so vedno čiste sobe za pre-noČenje. Dobra domača hrana.
29-0 v d)
PROŠNJA.
Slov. podp. društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. v Claridge, Pa., se tem potom obrača do milosrčnih članov in članic slavne J. S. K. J. za dobrohotno pomoč revnim in vsled štrajka prizadetim društvenim udom, kteri ne ■ morejo brez pomoči pri najboljši volji več plačati mesečnih prispevkov iti hi morali žalostnim srcem zapustiti društvo in Jed not o, kar jo vsestranska škoda in mogoče osodepolno za marsikteregn posameznika. Naš boj je pravičen, hoj zoper v nebovpijoče krivice, ktere so se dogajale v tem okraju, in z vašo pomočjo bodemo zmagali tudi v zadnjem in odločilnem trenotku. — Vsak najmanjši dar hode hvaležno sprejet in v obratnem slučaju smo vam vedno na razpr'ago. Darovi naj -e pošiljajo društvenemu blagajniku: Andv Pratshck, P. O. Box	Cla-
ridge, Pa. Vsi darovi in imena darovalcev bodo priobčeni v glasilu J. S. K. Jed note.
Za odbor: Anton Senirov, predstojnik. Lovrenc Bi t ene. tajnik. Andv Pratshck. blagajnik.
(14-7 fix 2x v t)
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Franc., ska parobrodna družba*
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inoniosta in L-jubljane.
Lkapres parnikl «o: "LA PROVENCE" LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAI!
na dva vijaka	nadvavijaka	na .Iva vijaka	tta dva vijaka
* i
- s	~~ 'i ~	r" —• - " •-. -T"1"-' * " -s
J --»-	"Sr.—	. . —.	V •
F^oštnl p£tt-nilc! »os' "LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
t orner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrlkih iz pristanišča itev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanfsča 84 North River, N. T.
'LA S A VOIR	28. julija 1910 " LA PIJOVKNCE 18. avgusta, IS
' LA TO U R A IN E A. avgn-la, 1!>10. LA Ti M'lLVlNE	2"). avg. 1
LA BIJ HT AON K 11. avgusta 1910 LA L« »IMJA1N L	1. septeml
POSEBNA PLOVTTBA. V HAVRE:
Parnik na dva vijaka '' C A K< »i.INK" odpluje 0. avgusta ob uri popold Krasni parnih "< ALIKnPVIK" odft luje 27. -u-ta oh '.t. uri poj>fd(lne.i Parnik na dva vijaka "cnKAflO" od|.!;ije .'!. sepi. oh 3. uri po pol d n Ptralki 7 zvezdo zaznamoviil Imajo po dva vi'a'<«.
Ig^j 50.000 knjižici
PMH	ZASTONJ MOŽEM.	I
F^pJUJl^Jj Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človektl
. Ako trpite na kterikoli tajni molki bolezni, želimo, <la takoj piSete j>o to čodeiliB knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako ?e na domu lenaijB Ijlto wlravt Hifilis ali zastrupljenje krvi, život na -labost, zguba spolne kreposti, reva«
B kj I m WM J y	tizem ali kostobol, organ-ke bole/ni, želo<leef jetra in bolezni na ohiatih in v mehurjH
■ UI*/4 Vil ^Hl Vsem tistim, kteri ^o >e x.e nasitili in naveličali vtVnega plačevanja hre/ vsakega vspenfl
I je U brezplačna knjižica vredna Btotine dolarjev. Ona vuni ta«li pove, zakuj da trpite fl kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož je sadobilo perfektno zdravje, tfl lesno moo in [toživljenje potom tm drauoecne knji/.i< e, ki je /aloya znanosti in stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta knjiziea se dobi popolooinH zastonj. Mi plaeamo tudi poštnino. Izpolnite o«lre/.ek spodaj in jw^iite nam ga še danefl na kar vam mi pošljemo ua.šo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj!
POŠLJITE NA JI TA ODREZKK DANES.
>r. IOS. LISTER & CO., Ana, 7o2 Northwestern IJldg, 22 Fifth Ave., Chicago, III.
Gospodje: Zanima me ponudba, 8 katero uudite Vaio knjižieo brezplačno, in prosim, da mi jo poSljete takoj
••4'	Ime..................................................................'................
IVwta	i . - i_____
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
I DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna želja vsakega človeškega bitju jc podaljšali življenje kolikor mogoče. Nnra-voznanci vseli vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne snien:o misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa laliko podaljšamo— je icsiiicn. Vsi /d is v niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja To je v onih prostorih telefa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je katcii teli pre * bavnili orgauov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravil o ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,,
organov, in to je dobroznano
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rmlefrga vina In importiranih grenkih želiič. Ne vsebuje Škodljivih tvarin, za to je absolutno vamo za vsak, še tako nežen želodec. Se zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni
orgaui ohranijo v »1 »hreni stanju.
To je čudežno zdravilo
ojstri okus* krepča živce,
Čisti^kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanj-,
J 1'» v. f.	•
daljša življenje.
Raje lahko cela dra ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdruz. držav. — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega lekn. Zdravniški nasvet podljemo brezplačno. PiSite nam v materinem jeziku.
JOS. TRINE R
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
N© pozabite pofknsiil Trtnerjeve Hrvatke Importlrane SI Ivo vice in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
JOSEPHTHIHEB'S
•CCISTCRCO
^Br^	Vstsooiljena d>ie 16. ftvfnsta 1906,	^
Inkorpori -ona	n p ril a 1QOQ v državi Penna.
g sedežem v Conemaugh, Pa.
K. W '
GLAVNI UKADNTKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa Podpredsednik; GEOROK KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Coneman^h, Pa Pomožni tajnik: ANDY VIPRTCH, P. O. Bo* 523, ConemancK Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaogh, Pa Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
I * JACOB KOCJAN, prede. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa.
I LbT^	i POROTNIKI:
K 5ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa.
* MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. I ' IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: H/ii'	1
B. A. E. BRAIXJER, Greeve St., Conemaugh, Pa.
■ ■ o 1 ■ ■
Cenjena drultva, oziroma njih uradniki bo uljudno prošenj poliljati j Banar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa [ ta glavnega tajnika.
V »lakaju da opazijo druitvini tajniki pri mesečnih poročilih, ali
I »ploh kj*rrt«ibodI v poročilih e'.avnepa tajnika kake porranjklivoeti, naj se to nemudoma naznani na urad giamega tajnika, da se v prihodnje popravi.^
nru»t»w aiaa'.l* U "tfLAJ* MAROI) * "
Zmaj iz Bosne.
I* o v <• t iz novejše bosanske zgodovine.
■	Podpoveljnik >ko<i jeze kviAkn, ko
■	- olti ta odirnvor iu Ur/. >klii"e beire
■	in kapitane k« t vojne -.ris va rje na do-Hgovor. Ku izvedo. kaj liot-e, <> 1 govore Hfnu dovolj ju~rm: * Podali m«o >-«' v 1h>.|
if! a d Moskvo, no pride nam na urn, da <ba se bili s Srbi in njihovim knezom !wilo>.em. Akn ni -nitan zmožen Oskrbeli nam sv<i]>odf'ii probod -kozi Šu-ni.uulijo, i.' laj v«. j rie nadja na« pon.o«*i. Proti dvema sovražnikoma •<• ne .boiiemo vojskovali.*'
Veitirju v Saraje vu, prose«"- <*a, da mu
fos..lmo d<»>;»<- i i Oilovo polje. Pa ni bilo ne odgovor i, ne vezirja, i Ta Ri.ulmiist, v kiei-4 .seje nahajala lh.HaiiHk;i vojska, imela je svoje po-de-
di«-e. Pristaši vezirjevi, ki so bili na Orl o vem polju v veliki manjšini, r> < 1 njimi seveda mladi kapitan llu-si-in ; bili -t) v >itnem položaju. Vezir j<- p> /.val narod k orožju v sultanovem imenu — na njegov poziv je v-:a!o \ -e in >lo v vojno, a ko je bilo . r /brano, ne dovoli jim sultanov vaza! (podložni knez> iti dalje proti sovi a-j i it'omanskfji cesarstva in svele vere prerokov e; sultan pa nima toliko riux-i, da bi pokoril upome^ra pod-<>žm:<a in po-!cazal neovrjrljivost svoje v - 'ii.itjin-ne volje. Ogorčeni in popar-eni tožijo dr ii;? drugemu: Vzdignili -'i o -e kakor junaki, a vrnili se bo-'i a o kakor babe. Same sramote se ne - i i ino pokazali svetu."
\ < zirj«>vi protivniki pa se radujejo
na tajnem tej nezirodi, reko?: "Ali nam i aj zapoveduje sultan, kateri še toliko ni zme^žen. da bi s svojo pestjo užuiral Afilova in njegovo voj.-ko ? Ali -e morda naj mi poibijamo s Si'bi? Ali niso krvo/.el jni sultanovi privržen-<-i in sluare pohili že dovolj naših hi Zdaj bi naj mi -rinili iz lastne volje zanj? Vele nam: sultan je v nadlo-! irah! In prav je tako! Kdor se od Allaha obrne iu odvrže pravo vero prerokovo, naj pa le v nadloge. Xa.) mu ziiaj pomagajo njegovi gjauri, ki -o se mu toliko priljubili."
Nekega dne zbere se veeje društvo, v šotoru be.-a Kulenoviea. Srka je ka- 1 vo iu kader i-ibnk sede tukaj na po- ! hišnih blazinah: Rustem-beg Alto-. mano vie - -vojima sinovoma Ah me-1 torn in Jusufom. kapitan Xovin iz No- ! vi.: kapitan iz Tuzle, ('eki'--beg iz !ian -ke doline, k.Tpitani Klima in | Krnpa. Filipov i'--beg iz Glamoea in j Ali-paša Vidaie, poslednji gospodar zvorniŠki.	J
Ti so glavarji one stranke v Bosni,] katera je nasprotna reformam sultana Maljii uda iu katera je prišla na < >r!o-vo i>i!je !s radi tega. da -e bolje raz-
I	. .	~~
govori m sporazume. Hladi Ali Vidaie je njen najnovejši elan. Umlji-vo je, da je Avdurahima, ko je vezir prešel Drino, ne le brez vsakega od-j>< ra, ampak prav gostoljubno sprejel v svojem mestu Zvornikii. Mladi gospodar zvorniŠki je bil takrat Še uver->en. da -e mora po deželi uvesti boljši red in da se morajo kapitani in begi pokoriti sulltanoviin odredbam. Ko !>a je videl, kako kruto in krvoločno je za "el vladati vezir Avdurahim, kako je pošiljal v smrt toliko in toliko bosanskih junakov sanio radi teira,
■	ker so v sultanovih preosnovah videli I nevarnost za vero prerokovo in stare
-voje navade — začel se je Ali kesati | radi svoje nespameti, da je sprejel j pol svojo streho in pod svoje varstvo Itako nemile.«a krvnika svojidi rojakov. | med kterimi je štel dosti znancev in j -e eelo sorodnikov. Komaj je eakal j prilike, da preide k stranki nezado-voljneiev, katerih je bila v deželi itak velika večina.
j Xajlep'i prilika se nnt je mudila I na Orlovem poiju.
•Nuni Rustcm-beir Altomanovič- je : nil najboljši prijatelj Alijevegsi oeeta n je tudi poznal Ali-pašo že iz mla-j liii no;r. Njegova sinova sta bila so-! v i -mika Alijeva in torej mu je bil -taree naklonjen prav z oeetovsko ljubeznijo, le žalilo »^a je, da je bil iiJ:> !i ("lovek privrženec Osmanov. Kakor hitro je Ku.stem-beg <Iospel na Orlovo polje, takoj ga obišče Ali Vi-daič, i/.j»ov<> mu vso svojo nevoljo in j>okažc iskreni k(-s nad svojo pomoto. Starec K us t eni se zelo razveseli spre-
■	obrnjen ca in oibjcnHi ga reče: "Dobro d o šel! Zelo si še mlad in imel bodeš časa dovolj, da opereš madež s svoje-ira imena!" Od te ure bil je Ali Vidaie pristaš uporniške stranke.
Danes jo njih okrožje nenavadno veselo. Xezadovoljneii še niso liili nikdar tako veseli, kakor danes. Ali Vidaie je bil namreč dobil iz Zvor-nika vest, da je nastal v Sarajevu I mnt, da so uporniki pognali vozi rja Avdurahima v trdnjavo in da ga zdaj j tamkaj oblegajo. Na to vest oživilo j -o zopet stare pritajene na de bosan- j ski'i kapitanov ih T5egOV.
"Daj .povej, kako se je to zgodi-i lo!" sili v Vidaie a be.^ Filipovi«-, ka-j teremu ni bila znana ta zadeva.
"iPrii>oveduj, Ali!" dostavijo dru-| '-i- ki ravno tako niso bili obveščeni i> eel i stvari.
''Kakor povsod/ zaene Vidaič in j odloži pipo, ''zbrala se je .bila četa tudi v Visokem pri Sarajevu, da gre z Irmrimi na to polje. Sarajevčani, ki niso morji i pozabiti krvoželjnosti no-! ve.ira vezirja, kateri je bil dal umoriti na stotine someš.-anov, pregovore Vi-i so!-ane, med katerimi je bila več kot I tretjina nekdanjih janiearje.', naj ne : gredo na Oilovo polje, ampak naj pridejo pred Sarajevo in naj zahtevajo od novega vezirja novcev za vojno. Visočani store tako. kakor so jim bili nastvetovali Sarajevčani. Ko pride krdelo nakrat pred Sarajevo, se vsled te^a dogodka vezir jako začudi in pošlje novega mestnega poglavarja, kateri je bil pred nedavnim časom dospe! iz Carigtada, z nekaterimi ve-lavnejšimi meščani pred mesto, da izprašajo ljudi o vzroku, čemu so pri--li pred Sarajevo. Ker je bil ravno •>ra?.nik in so praznovali ljudje, šla je na tiso'-e broječa množica z vezir-jevimi ml|x»slanci k Visoeanom. Čemu je šla, bode se ta*koj videlo. Ko je mestni poglavar, oholi CNman (Tnrein), z ostrimi besedami zapover I dal četi. da se imn nemudoma podati na Orfovo polje, stopi iz vrste nekoliko eiromašnejših Visočanov in reče poglavarju v obraz, da brez novcev ne morejo niti za korak dalje, ker
-<» nekaterniki. da so se mogli pripraviti za vojsko in priti do Sarajeva, priinorani liili razdajati svoje otroke in jili razprodati. Mesini iriavar po-sko-'i same jeze radi teh be-edi in za-pove svojemu spremstvu, da n.ota one. ki govore tako. poloviti in pobiti. Toda t<j m hilo laliko d:-do. "Kdor veruje v preroka." vpijejo ujetniki, •'pomagaj nam in reši nas!" Vse jo o rž ju : kakor Vi-oeani. tako SarajevTani in od pode.hi jih tako oni, ki so že vedeli za zauro. kakor tudi oni. ki -o bili iz uole radovednosti
Šli iz mesta. Me.-tni glavar in ostali vezi rje vi lju !je nimajo {oliko .'asa. ila bi zaselli konje, amipak peš in v največji na'iiiei. kolikor so jih mogle nesli noge, začno bežati nazaj v n.esto. Za sprem-no jiismo dol>e svinčenke iz pušk. a četa in njeni -omi"djeniki ido z velikim hru-V-em v Sarajevo. \'e-zi rje v i vojaki jio-tavi.jo se jim v bran. P.iio jih je okoli dVetšsoe. ali ne skupaj. Xa vsakem ko!i"kaj ugodnem mestu, na mosto,*:!i. pri «l<amijah (dižamija —tu: š'ia et rk- v.) i-i kolir-kaj trdnih in-.-i'i -e j.amejo upirati, pa bi' jim je ves nao.ir za-toij. liilo jili je prerralo proti večji, besni sili. Sati.o nrkolil:(» se jih reši v trdnjavo, v* kateri je bil vezir in od tukaj začno streljati iz topov na mesto. Naši začnejo oblegati trdnjavo in hočejo jo oblegati tako dolgo, dokler s<* jim živ ne uda vezir. Dolgo jim ne bode treba čakati, kajti v trdnjavi rii hrane a pomofi ni o.l nikod." Ali Vidaič k o m" a.
**Glejte Icačo v precepu!' nasmeje se ŠkodotželjiK} Filipovie-beg.
'' 1 A*]X) so nas iznenadili Sarajevčani." reče kapitan Krnpa, "dobro imajo pamet!"
** Vprašanje je zdaj, kaj bo lo storili ž njim kadar se jim uda?" pri-
pomni < eklč-lKir. "Ali va bodejo pn-stili svobo Inega. ali ga bodejo -odili, kakor j:' .s,„iij nji|, >••
'•Ni za.s]tižU. da bi bil i/.i.l z.anj sre-I*n." reče grenko kapitan Klima, "ta osma ns k i (turški) pes je dovolj n a lizal naše ne lolžne bosanske krvi."
"<'ndi.i: -e, pri-pomni beg Kuleno-vi'. "da ni dobi! naš )Vi-V; m i k nikake V<sti o tem dogodku. V Inki nadlogi bi ga bržčas vezir poklical na pomoč, posebno ker ve, da ima pristale v naši vojski."
"Mar misliš,* izpregovori zdaj 1J u.-te m-bog Altomanovič. kateri je do zdaj sedel mirno in po-dnšal, "da si upa ta tako daleč, da bi se predrzni] prite.-i mu na pomoč! Kakor imamo ;oš|< ne obraze — ud !»i j 11» ustavili." In starec si je z roko po-Iadil svojo -ivo brado v znamenje, da je vtdjen tudi izvršiti to, kar je ravno izustil.
"Tudi jaz mi-li.-t , da -e ne bode predrzni!." izpreg-ovori zopet Pekič-i. njegov i privrženci -o |.o Številu a:;:- go -Ja.b'-i (>d nas."
"Pes je, a bolimo z In j naprej o-prtzni, <la na- ne prevarijo," nasve-tuje beg Knh*novie in sikne iz čase '»o>irek kave.
\ istem časti s(. prikaže pred šotorom poveljnik. Ž njim so bili: kapitan Ilusein, stari a ga Meni.', jwivelj-nik srebrenički in Ojnl-agn - i rajev -ki. Ti trije vodje so bili jedini sultanovi privrženci v bo-anski vojski.
Kakor Inž jih ugleda lwg Kuleno-vie, vstane in jili jiovalii v -otor ter ji:n ponudi kave in dubaua. Poveljnik je bil oeividno zmeden iu pobit, < Vez nekaj časa seže z roko v opisni žep v suknji ter izvleče pismo.
"iSlabe novice vam imam povedati." prične govoriti in o Ipre pismo. "Naš dični gospodar, vezir Avdura-■him, naznanja mi žalostne vesti iz. Sa-
rajeva. Sarajevski i:t i.irne-ži in ostanki razkropljenih janičarjev. kateri so se b'li do zdaj -kiivali po vaseh iu dru gib «k rival! ;-i'i okoli S najeva, [»■ ps.iali -o nevedne Ijirdi v \'i-okem in v sil rajev-' i okoliei. naj zahtevajo novcev od vezirja. Kje hoče vezir dobiti novcev, ko jili r,e eelo ,-am -Iiltan nil. a dovolj, ker J i Ti velim 1 oliko p«»-
troši v vojnah z nevernim Rusom. Ker ne dobe novcev od vezirja, udarijo nanj od vseli stran, potolčejo več-;i d (d .., :«ivi;i -ojakov in ga za že no v trdnjavo, kjer ga zdaj oblegajo.
"Nam j. to že vse znano." pri-pomni kapitan Klima; ni mnogo manjkalo, da ni -amega presenečenja padlo pc.veljaiku pismo iz rok.
"Vezir no- poživlja, naj mu pridem na ponoč." nadaljuje poveljnik in za ae "lel.it i kapitana Klin o in druge. — ——
"Kakor -i }■> volja!" oglasi -e beg Filipovi.-, /.m ,jo.-, da ni poveljnik pri-~ -id»<. več kakor dvesto mož in da ne more nič početi sam na lastno roko.
"In vi P.o-njaki.*" vpraša poveljnik z jeznim glasom.
(Dalje prihodnjič.)
POZOR RO »>VKII
S, .lolgrfn .'a«u m
inrvtl*«. kak'vin«. ni hilo, i.l ^ kit^r.
krvni brki popolnoma z ra« te jo. Kc •-natiz.« .1 v rokah n.qrmh in
kri^K-ah v H drch popolnom oviranim, kurjaotrtm briulavice. puln.'	in oz-hlin«* im, txjpolnnn.*
oijntranijo. I>a je to ranica j im.'-im z (.Vju. 1'Uiie po cenik kaU-mra poAljom zrn ituju.
jakob vahcic, P. O. Bo« 69	clxv. J.and. C
Avstro - Amerikansk a črta
(preje bratje CosulicHJ	j
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta la Slovence in Hrvate,
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington*.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene volnih listov iz New Yorka za IIL razred to im
V*i «]K>daj n»v««1ein. novi pnrobm-	TB8TA..........................................
- 4i na dva vijak* iinajobr«*-	LJUBLJAITB............................»
Učni brsujav:	.................... d r4)
KEKB..............................
A.L.IOB,	L A URA.,	....................
ZAGBBBA....________....________________04 (ta
XVBTBHA WAEHimOl	....... 6 *
__K Alt LOVCA............................................oiot
ARGENT nt A	........
OCEANIA.	"
TRSTA ali KBKH..................	do 00
PHELPS BR0S. & CO,, Gen.-Agente 2 Washington &Lf New York
Severova Zdravila ao pripravljeni po predpisih na temelju pravilnih in
znanstvenih načel.
Telesna moč
l'ojfMa i li'ti st;irofl|i9 anip;tk lahko si obrantelesno mor in so r----^
oh." .ivil.; ra/.aib bolezni vsled starosti, ako uživaS
Severov
V	T Atconoi.uracurf 1
Zivljenski balzam. | ^jT
Dovia*"a M«r prebavi, tako da v< » ustroj krepi in poživlja. Izpodbuja	,^fBJfB ]
oaliibela in otrpla ftrova, tako pospefinjoč izločevanje obrabljene in ffl '' ^'r^Sz 1
pust« t vari ne. Pomaga naravi pri čisr-enju krvi,	if*t «
r Sj|2	"" i
Dragoccno krepilo za>tare in mlade obeh spolov.	||| pr^j
1	.....1	—^.——m^^^mmm	^^ ""T" "__4
('ena 75c.	^V,^
Kupuje S-rer>Ta Z Irarila od srojeua krajevnega leka.n ka ali trgovci. i*azitev da we nahaja ime "Severa" na vsakem zavoja.
prva pomoč
ra kite, miHire, ži»ce, meso kadar so prenapete, j iavinj^ne, »»drgnjene, otisnj<>ne ali knkarkoli po«- * k.» iovane, da se p »javi bolečina in vnetje, je	<
Severove Olje sv. Gotharda
ki bržolgij^n bole." i no. Nekoliko otiklad kov zman-jša otekline ter kmalu povrne poškodovanim de- { lom njihovo j»ravo podobo in prejšnjo mo«'-. To fe 1 splošno ilomare zdravilo za bolečine in poekodbe.
tVna 50e.
Zdelani živci ij l 1
Vf.lno »tat*i vplivajo na tele*no id:avje. V.-a te-J«-«na pretMv tU trpr v-l«"! r.*>»Jo*t*m- iivCne, sile. j«« tur»»Htj»va xittiu ton m a »red putrebna.
Severov
Nervoton 911 Ij J
f ru\ u jv-^eo ptxffft'ii moe iivCtvjn. Pooiirje-vi li»i %pliv* r» ii»re, b>»i »ilražtio MvCncga »ifttr.rja, jn janja n#-pet noti, potnort, glavobol iti i{ilul«o zu C no ont-mo&rlo,-L.
Cena fl.nO
Nai zdravniški oddelek vam je na uslugo. Svet zastonj.
W. F. Severa Co. ;:fD,,RowTDS
-	_______________________ a .	__
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčne j bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, a.i ako imate renmatizem, glavobol j, fikrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljnč, jeter, ledio uSes ali oči. Napihnje-nost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake drage notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
PiSite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E. C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
SAMO NEVEDNI IN NEISKUŠENI ZDRAVNIKI M?
ogla Saj o po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. ?i zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo A ni5i miak! ako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od Lakih neiskuSenih in neveščih mazačev 'zdraviti Vsak mn i/ aed naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki i« zmožni ozdraviti e bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri jo zmožen ozdraviti tuberkulozo t,i mnr i» i dl zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih slove-v 'bolniht.iZ i, dravniSke zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike" batiri IIL azumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah. je zdravnik tu, kateri Vam zdrarila prednifte lolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kake j druiri bolezni Je zoriefc dravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni
Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTF kateri avod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejili in najmodernejših zavodov na vsetu Zdravnik i v viin-or ,INS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil am^ ao najveSč>in aSS^tf z ravnVkV aten skupno so že ozdravili vsakovrstno bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas,	'
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajtc vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oslaSu ejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih sliko v oglasih / u raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jafc o slabo	^	/
fOR^S^^^S^^^	f
jeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti .^i-nr te se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste naSli takojšno pomoč ter biU VStom metode t eh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.	1	mcwuu
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih v0č bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih V«, ar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj jjomagano. V dokaz povoljnili usiMihov vam leži na 1 -azjiolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov svet«, kateri so že obutiali nad svojim' zdraviem a. \ iotom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno S t»£o^3K£ie 'I aterega se se dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;	J ' f
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE	\
140 W. 34th St., jSlem Yopk City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in '—j
petek zvečer od 7 do 8 ure.	A.
m ■ ^ -	HH BB fl^H H ■■ mM	,
■	Rm ^^B	^^B ^ ■■