Za poduk m kratek čas. Lurška mati božja. (Dalje.) Ob štirih popoldne zagledam morje — aredozemako morje, drugokrat v mojem življenji ga vidim, in zdajci smo bili v pomorakem mestu Cette (Set). Meato ima varno priatanišče za ladje. Tukaj vidiš ladje vsake aorte in vaake vrate; komaj ae ena druge ogiblje ; mrgoli jih kakor goaek in rec v kakem vaškem ribniku. Občudoval sem med drngimi velikanako španako ladijo na jadra; bila bi lehko vaeh onib ladij mati. Na pokrovu te ladije je ravno obedovalo kakih deaet Špancev. To ao lepi ljudje; viaoke poatave, črnih lasi in obrvi, in za obrvmi ae bliaka živo in avitlo oko, kakor večernica na otemnelem nebu. Takega človeka bi najrajši v akatljico djal in ga nesel domu kazat, pa predaleč bi ga bilo noaiti. Meato Cette je bolj neanažno ko snažno. Tukaj vse kupčnje; Ijubi ,,dnarček" je tukaj prva atvar. Ne apominjam ae, da bi v tem meatu cerkvo videl; goste cerkve gotovo niao. Tukaj ao Kristnsovo beaedo prevrgli; tukaj se ret-e: Iščite najprej denar in vae drugo vam bode navrženo. Za obed je danes bil kisel krub in vino, za vec-erjo nekoliko erne kave — petek je! Ob šeatih zvečer naa zopet naložijo, ali prav za prav natlačijo v voze»ve. Tesno sedimo kakor aužnji. Samo pomislite, Slovenci! Francoaki vozovi so za pol metra nižji od naaib in blizo toliko teaneji, in vendar po deset romar- jev v eden voz zgnjetejo. Zraven tega ima vsaka oseba po dve torbi ali culi, katerih ni moči niti stlačiti doli pod klop, niti djati gori v pleterke, ker so preteane. Ce položimo culice pred se, tedaj nog ni kam djati, če jih naložimo na klop, potem ni kje sedeti. Vendar se železniški uradniki nikakor niso dali preprositi, da bi še vsaj en voz pripregli. Dobro se še apomiujam neprijaznega obraza višjega železniškega uradnika. Baruse so mu visele črez uata, kakor težki oblaki viaijo doli na zemljo, kedar meni 14 dni deževati. Zdaj jo zavijemo proti meatu Toulouai — proti aeverozapadu. Dokler še je dan, se peljamo skorej med aamimi vinogradi. Tra obre žejo kakor mi vrbo, noter do debla; valed tega gleda trs iz zemlje, kakor bi peščico kazal, ni nič viši. Iz traa zraste kakib pet do aedem rozg, ki ao komaj pol metra dolge, na katerih vidimo že na pol zrele grozdiče. Kolja taki gorici ni treba. Vino ni kaj posebnega; sicer pa ima manj vinske kisline, kakor naša vina; zato pa ai tudi a tem vinom nisino zelo žeje ugaaili. Vode pa aploh ni piti, saj same ne, ker je pretopla; še za umivanje je premehka. 0 polnoči pridrdramo v veliko mesto Toulouae, ki šteje 130.000 prebivalcev. Oatal sem tešč, da zamorem pri prvi zarji atopiti pred altar. Ob štirib se napotim v cerkev sv. Saturnina. Prilično se mi je alovenaka dekla pridružila. Ko je videla velikanske pa]ače in visoke hrame mi je rekla: Gospod, kako se bode na sodnji den vae to rušilo. Res lepa miael za romarico. ,,V vseh svojib delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boa grešil." Cerkva sv. Saturnina je velikanska in prekraana: dosti lepših menda na Francoskem nimajo. Troje umetno izdelanih vrat obiakovalcu že zunaj obeta, da bode videl prelepo cerkvo. Cerkva ima podobo križa in je 115 metrov dolga in 61 metrov široka. Posvečena je sy. Saturninu, ki je tukaj kot prvi škof oznanjeval Kristusovo vero. Bil je svet in goreč škof; hudi duhovi malikovalskim popom niso odgovarjali, kedar se je on podal v svojo cerkev. Vsled tega ga neverniki primejo; ga strašno mučijo in na zadnje ga divjemu biku na noge privežejo, ki ga je do smrti povlačil, tako, da so možgani in kri ulice poškropili. Njegovo sveto telo pustijo na cesti ležati, dokler ae dve pobožni goape ne prikradete in ga v globokem grobu pokopljete ter tako pred neverniki skrijete. Sv. Saturnin je trpel okoli 1. 70 po Kr. Leta 380 je pozidal škof sv. Silvij novo cerkev, v katero so pre:.esli oatanke av. mučenika. Cerkva je že dvakrat bila razdjana, a zopet postavljena, in ostanki av. škofa ae do deneanjega dne v nji hranijo. Nad velikim altarjem vidiš plošco iz rndečega marmorja; na nji ležita dva bika iz brona ter na svojih hrbtib nosita po- zlačeno srebrno trugo, v kateri ao hranjeni ostanki sv. Saturnina. Trngo pokriva lepo in dragoceno nebo. Tudi na tistem torišči, kjer se je vrv vtrgala, a katero je bil av. škof na bika privezan, so poatavili cerkev, katero amo pojdoč obiakali. (Dalje prih.) Smešnica 40. Učitelj*. ,,France povej mi, koliko je jabelk, če pridenea dve k dvema?" France: ,,Stiri". Učitelj: ,,In če ae daš k njim dve, koliko jih je potlej ?" France: ,,Šeat". Učitelj: ,,Ako ae prideneš dve, ^koliko jih je?" France: ,,0sem". Učitelj: ,,Če pa še deneš k tem jih oaem, koliko jili bo tedaj." France: ,,0aem in osera, no teh. bo pa že blizo za — srednjo locanjo."