Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 14. APRILA 2016
št. 87 (21.627) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD g ^Éf orimorski soort 3 U
primorskijport
—postani naš sledilec—
SVET - Na 4. strani
Zakaj je na Kavkazu spet zelo napeto?
O razmerah v Gorskem Karabahu
TRST - Na 6. strani
Nova občanska lista v podporo Cosoliniju
Štirideset kandidatov za občinski svet
DOBERDOB - Na 17. strani
Pretresljiva pričevanja iz italijanskih taborišč
Razstava risb in spisov interniranih otrok
VIDEMSEK
»Moja družina ni umrla, ubila jo je Evropa«
BEGUNCI - Evropski poslanci kritični do dogovora med EU in Turčijo
Tuska skrbi sredozemska pot
MILJE - Poimenovanje knjižnične sobe
Otroške knjige v imenu učitelja Kiljana Ferluge
Mladinski praxlar
"ffiJfCin FeHuga"
STRASBOURG - Evropski poslanci so bili v včerajšnji razpravi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zelo kritični do dogovora s Turčijo o upravljanju migracij. Med drugim so ocenili, da ni učinkovit in da usodo EU prepušča Ankari. Predsednika komisije Jean-Claude Juncker in sveta EU Donald Tusk sta dogovor branila, a priznala, da ni popoln. »Verjeti, da obstaja idealna rešitev, je nevarna iluzija,« je dejal Tusk in kot dobro stran izpostavil, da je dogovor preprečil razpad schengenskega sistema. Ob tem je posvaril, da bi se po dogovoru, s katerim se je praktično zaprla balkanska migrantska pot v Evropo, lahko odprla nova migrantska pot čez Sredozemsko morje. »Moramo se zavedati, da balkanska pot ni edina in se lahko odprejo nove, kar pomeni, da bodo pomoč unije v prihodnje lahko potrebovale še druge članice, ne le Grčija in Bolgarija, ampak morda tudi Italija in Malta,« je dejal.
Na 2. strani
ZN - Za sekretarja
Danilo Türk
predstavil
kandidaturo
NEW YORK - V Generalni skupščini ZN je Danilo Türk včeraj uradno predstavil kandidaturo za novega generalnega sekretarja ZN. Türk je spomnil, da je bilo njegovo delo v preteklosti tesno povezano prav z Združenimi narodi, ter predstavil svojo vizijo razvoja ZN v prihodnje, ki se začenja z narodi sveta - in dolžnostjo organizacije, da pošteno in učinkovito nagovori njihove potrebe, je dejal Türk.
Na 3. strani
TRST - Občina jo bo poslala na dom
Brošura o ločenem zbiranju vejevja
if 1
GAGAMA mm#mODsan
7
m
/7
LJUBLJANA - Boštjan Vi-demšek in Jure Eržen sta bralcem dnevnika Delo dobro poznana. Prvi je novinar, drugi fotograf, v zadnjih letih pa sta jim posredovala nič koliko zgodb z vojnih prizorišč in mi-grantskih poti. Pred kratkim je izšla njuna knjiga Na begu, ki nosi podnaslov Moderni eksodus (20052016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. O njej, predvsem pa o begunskih zgodbah in evropski zaslepljenosti smo se pogovorili z Boštjanom Videmškom.
Na 12. strani
Aris Prodani za obnovo sporazuma o Proseccu
Na 5. strani
Dorfles, idealist, ki verjame v napredek
Na 8. strani
V	Trst prihaja nocoj slovenski bend Niet
Na 13. strani
V	Gorici s proračunom tudi vrečke za smeti
Na 14. strani
A. Vogrič (Olympia): »Iščemo pravo rešitev«
Na 21. strani
DOBERDOB-RONKE - Za čiščenje kraške gmajne
Spet uvajajo pašo
Za zdaj se krave pasejo v ronški občini, v prihodnje pa bodo projekt razširili na doberdobsko
DOBERDOB - Doberdobska občinska uprava že več časa razmišlja o možnostih ovrednotenja kraške gmajne, katere za-raščenost je v zadnjih letih vse bolj izrazita. Naravno in učinkovito sredstvo »čiščenja« gmajne je živina, zato se je uprava zavzela za ponovno uvedbo paše na nekaterih območjih. Sogovornika so doberdobski upravitelji našli v gozdarskem inšpektoratu za Goriško in Tržaško, s pomočjo katerega so pred kratkim začeli izvajati nov projekt, ki predvideva ravno možnost paše živine na nekaterih zaraščenih kraških zemljiščih. Za zdaj se krave pasejo v ronški občini, v prihodnje pa bodo projekt razširili na območje Doberdoba.
Na 14. strani
TRST - Srečanje v organizaciji SKGZ
Predsodki in resnica o vprašanju beguncev
Države Evropske unije kršijo mednarodno pravo za azil
9771124666007
2 Četrtek, 14. aprila 2016	AKTUALNO
BEGUNSKA KRIZA - Na včerajšnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu
Evropski poslanci kritični do dogovora med EU in Turčijo
Tuskzaskrbljen zaradi nove možne krize na migrantski poti čez Sredozemsko morje
Primorski
ki Ji
Solzivec nad begunce
GEVGELIJA - Z grško-makedonske meje so včeraj poročajo o novem incidentu, v katerem je makedonska policija proti migrantom, ki so skušali prebiti mejo, uporabila solzivec in šok granate. Kot poročajo tiskovne agencije, se je kakih sto jeznih migrantov približalo žični ograji na meji in jo skušalo podreti, a so se med njih in ograjo postavili grški policisti.
Begunec med včerajšnjimi spopadi z makedonsko policijo
ansa
Incident se je zgodil le nekaj sto metrov od mesta, kjer so se mudili makedonski predsednik Gjorge Ivanov ter predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarovič, ki sta na obisku v Makedoniji.
V nedeljo je bilo v podobnem incidentu ranjenih kakih 250 beguncev, ki so skušali na silo prečkati mejo. Makedonija je takrat grški policiji očitala, da ni posredovala, medtem ko so Atene Skopje kritizirale zaradi »pretirane uporabe sile«.
ITALIJA
Mattarella: Za Evropo ni »B načrta«
TURIN - Predsednik republike Sergio Mattarella je na italijansko-nemškem forumu v kraljevskem gledališču v Turinu nedvoumno potrdil svojo zavezanost ideji združene Evrope. »Zidovi nas ne obvarujejo. Pregrade, ki ločujejo Evropo, so ovira na njeni poti,« je o napovedanem strožjem nadzoru na meji z Avstrijo na Brennerju dejal italijanski državni poglavar. »Če se odpovemo schengnu, delamo škodo samim sebi. Potrebno je najti rešitev za tisoče moških in žensk, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, rušenjem in trkajo na vrata Evropske unije,« je še dejal Mattarella. »Kako obvladati ta pojav, je za Evropo največji izziv,« je k temu dodal nemški zvezni predsednik Joachim Gauck.
Ko je govoril o prihodnosti Evrope, je Mattarella priznal, da je skupna gospodarska politika nerešeno vprašanje. »Od leta 2014 še nismo našli rešitve za stabilizacijo celine, čeprav gredo ukrepi Evropske centralne banke v pravo smer, zdaj pa je potrebno, da se uresniči investicijski načrt Evropske komisije,« je prepričan Mattarella, ki je naglasil, da »načrt B« ne obstaja. »Za begunski pritisk, nestabilnost Bližnjega vzhoda in za terorizem ni nacionalnih, temveč so samo skupne rešitve na področju varnosti in zunanje politike,« je zbranim 500 študentom v dvorani zatrdil Mattarella.
STRASBOURG - Evropski poslanci so bili v včerajšnji razpravi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zelo kritični do dogovora s Turčijo o upravljanju migracij. Med drugim so ocenili, da ni učinkovit in da usodo EU prepušča Ankari. Predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker in Evropskega sveta Donald Tusk sta dogovor branila, a priznala, da ni popoln. »Verjeti, da obstaja idealna in stoodstotno učinkovita rešitev, je nevarna iluzija,« je dejal Tusk in kot dobro stran izpostavil, da je dogovor preprečil razpad schen-genskega sistema. Ob tem je posvaril, da bi se po dogovoru, s katerim se je praktično zaprla balkanska migrantska pot v Evropo, lahko odprla nova migrantska pot čez Sredozemsko morje. »Moramo se zavedati, da balkanska pot ni edina in se lahko odprejo nove, kar pomeni, da bodo pomoč unije v prihodnje lahko potrebovale še druge članice, ne le Grčija in Bolgarija, ampak morda tudi Italija in Malta,« je dejal.
Na to težavo so v razpravi opozorili tudi številni poslanci, ki so navajali, da se iz Libije na pot proti Italiji čez morje odpravlja vsak dan več migrantov. Tusk je število beguncev, ki se zbirajo v Libiji, označil za »skrb zbujajoče«. Mnogi so izpostavili tudi slab položaj več kot 50.000 migrantov, ki so zaradi dogovora obtičali v Grčiji, med drugim v Ido-meniju ob grško-makedonski meji.
Juncker pa je poudaril, da je bil dogovor s Turčijo nujen zaradi pomanjkanja solidarnosti med članicami unije. Dodal je, da se stališča Bruslja in Ankare razlikujejo glede vrste tem. Juncker je bil ob tem kritičen do turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je na nemškem sodišču proti nemškemu satiriku Janu Bohmermannu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve. Komik je v satirični oddaji 31. marca recitiral opolzko pesem, v kateri je Erdogana
NEMČIJA - 12 mrtvih
Za železniško nesrečo kriva igrica na telefonu
BERLIN - Število smrtnih žrtev februarske železniške nesreče, v kateri sta v nemški zvezni deželi Bavarska čelno trčila potniška vlaka, je včeraj naraslo na 12, je sporočila bavarska policija. V torek pa so aretirali kontrolorja signalizacije, ker je tik pred trčenjem na mobilnem telefonu igral igrice. Nesreča se je zgodila 9. februarja blizu kraja Bad Aibling okoli 60 kilometrov južno od Munchna. Vlaka zasebne družbe Meridian, na katerih je bilo okoli 150 ljudi, sta trčila čelno, eden je iztiril, več vagonov se je prevrnilo. Po najnovejših podatkih je umrlo 12 ljudi, potem ko je bitko za življenje včeraj izgubil še 46-letnik, 85 ljudi pa je bilo poškodovanih.
Že v torek je nemško sodišče odredilo aretacijo 39-letnega kontrolorja signalizacije zaradi uboja iz malomarnosti. Kontrolor, ki ima večletne izkušnje, je dovolil dvema vlakoma voziti po istem tiru, zaradi česar sta nato trčila. Po navedbah tožilstva je kontrolor priznal, da je v času trčenja igral igrico na svojem pametnem telefonu, a je zanikal, da ga je igra odvrnila od dela. Tožilstvo pa vidi neposredno povezavo med igranjem igrice in vzrokom eno najhujših železniških nesreč v Nemčiji v zadnjih letih. Preiskovalci menijo, da kontrolor zaradi igrice ni bil pozoren na nadzor vlakov in je vlakoma dal napačen signal.
označil za pedofila, homoseksualca in mu očital tudi spolne odnose z živalmi. Juncker je dejal, da spor o pesmi EU in Turčije ne zbližuje, temveč ju oddaljuje. Da je bil odziv turških oblasti na satiro pretiran, je menilo tudi več poslancev v razpravi.
Številni poslanci so tudi opozorili, da Turčija ni varna tretja država in da sirske begunce vrača v Sirijo. Nekateri evroposlanci so tudi ocenili, da je Evropa zamižala pred turškim kršenjem človekovih pravic. »Vodje EU klečeplazijo pred Erdoganom, ki hodi po EU in tepta človekove pravice,« je izpostavil
ZREČE - Policija je v zreškem podjetju Swatycomet v pošiljki naročenega blaga, ki ga uporabljajo v proizvodnji, našla okrog 100 kilogramov kokaina. Drogo so našli skladiščniki v kontejnerju s korundom, vodilni pa so o tem obvestili kriminaliste. Podjetje je pošiljko naročilo pri nemškem podjetju, ki posluje z brazilsko gospodarsko družbo.
Skladiščniki so neobičajni dodatek v vrečah z brusnimi zrni odkrili v ponedeljek pri količinskem prevzemu, kjer vzorčijo vsako pošiljko v tovarno pripeljanega korunda. Kriminalisti so potrdili, da gre za kokain. Prvi mož celjskih kriminalistov Damijan Turk je v izjavi za medije pojasnil, da je pošiljka z okoli 100 kilogramov droge v omenjeno podjetje prispela iz brazilskega pristanišča v Sao Paulu. Swatycomet je naročil granulat aluminijevega oksida pri gospodarski družbi iz Nemčije, ki posluje z brazilsko gospodarsko družbo, so ugotovili kriminalisti.
Z ladijskim prometom v zabojniku je pošiljka konec marca prispela v Luko Koper, kjer so v petek opravili carinjenje in izdali carinsko dokumentacijo. S tovornim vozilom je bila v ponedeljek dostavljena v zreško podjetje, kjer so odstranili ladijski pečat. Pri raz-tovarjanju tovora v prostore skladišča
predsednik skupine Evropa svobode in neposredne demokracije, Britanec Nigel Farage. Več jih je predlagalo vzpostavitev evropske obalne straže. Tusk se je s tem sicer strinjal, a opozoril, da ta ne bo mogla začeti delovati še letos, poleg tega ne ve, kaj bi počela.
Evropski poslanci so včeraj v Strasbourgu odobrili dodatnih 100 milijonov evrov za pomoč beguncem in dva milijona evrov za nove zaposlitve v evropskem centru za boj proti terorizmu pri Europolu. Predvidenih 100 milijonov za nujno humanitarno pomoč beguncem je prvi obrok novega in-
so zaposleni v petih od skupno 26 vreč, napolnjenih z granulatom aluminijevega oksida, ki ga uporabljajo v proizvodnji brusov, odkrili pet športnih torb, je dejal Turk.
V torbah je bilo 100 paketov, ovitih v gumijasto embalažo različnih barv. Vsak paket je tehtal en kilogram. S preliminarnim testiranjem je bilo potrjeno, da je bil v paketih kokain. Vrednost za-
strumenta v skupni višini 700 milijonov evrov, ki ga je Evropska komisija predlagala marca. Sredstva se lahko uporabijo za pomoč v hrani, nujno zdravstveno varstvo, šotore ali bivalne zabojnike, vodo, sanitarne in higienske ukrepe ter izobraževanje.
Dodatna sredstva za boj proti terorizmu bodo v luči nedavnih napadov v Bruslju namenjena za povečanje števila zaposlenih v evropskem centru za boj proti terorizmu pri Europolu, ki je začel delovati 1. januarja in naj bi postal osrednje vozlišče EU za usklajene pro-titeroristične ukrepe. (sta)
sežene droge bi pri prodaji na debelo znašala približno štiri milijone evrov.
V podjetju, ki je od začetka letošnjega leta v lasti ameriške korporacije Weiler, so ob navedenem odkritju zapisali, da je »odkritje belega prahu med ko-rundom podobno odkritju šivanke v senu«. Zato so ponosni na zaščitni sistem in na sodelavce, ki so odkrili nenavadni dodatek in se takoj odzvali v skladu s pra-
vili, ki so sprejeta za takšne primere. Celjski kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o storilcih kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ob tem pa sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi.
Tokratni zaseg kokaina je sicer eden večjih v Sloveniji. Od leta 2000 je policija največjo količino kokaina zasegla v Sežani leta 2014, in sicer 175 kilogramov. Med večje zasege droge v Sloveniji od leta 2000 spadata dva zasega heroina v Luki Koper v letu 2000, in sicer 212 in 164 kilogramov heroina. Po letu 2000 so največjo količino konoplje, 463 kilogramov, policisti zasegli leta 2013 na mejnem prehodu Starod, največji zaseg sintetičnega kanabinoida pa je bil lani v Luki Koper, zasežena količina je tehtala 1500 kilogramov. Na brniškem letališču so lani dvakrat zasegli drogo v skupni količini 74 kilogramov.
Pri obravnavi prekrškov in kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih drog je policija tista, ki prepovedane droge zaseže, ni pa pristojna za njihovo uničenje. To na podlagi pisne odredbe opravijo v podjetju, ki ima dovoljenje za sežig nevarnih snovi. V Sloveniji je takšnih podjetij več, doslej pa so se prepovedane droge uničevale dvakrat do trikrat letno.
KRONIKA - Odkrili so jih v pošiljki za zreško podjetje Swatycomet
Našli sto kilogramov kokaina
Droga bi bila pri prodaji na debelo vredna 4 milijone evrov - Pet torb z drogo je v zabojniku iz Brazilije prispelo v Luko Koper
V vsaki od zaseženih torb je bilo 20 po en kilogram težkih paketov kokaina pucelje
/
Primorski
AKTUALNO
Četrtek, 14. aprila 2016
3
NEW YORK - Na včerajšnji predstavitvi kandidature za generalnega sekretarja
Danilo Türk izpostavil svoje bogate izkušnje z delom v ZN
NEW YORK - V Generalni skupščini ZN je Danilo Türk včeraj uradno predstavil kandidaturo za novega generalnega sekretarja ZN. Türk je spomnil, da je bilo njegovo delo v preteklosti tesno povezano prav z Združenimi narodi, ter na kratko predstavil svojo vizijo razvoja ZN v prihodnje. Postopek izbire generalnega sekretarja ZN je v prejšnjih letih potekal za zaprtimi vrati, letos pa prvič v 70-letni zgodovini organizacije vključuje tudi javne razprave s kandidati v GS ZN, neke vrste »razgovore za službo pred celotnim svetom«.
Türk je pozdravil te neformalne dialoge kot pomembno inovacijo v dosedanji praksi ZN in obenem spomnil, da sam zelo dobro pozna delo svetovne organizacije. Velik del Türkove kariere je bil namreč tesno povezan prav z ZN - od samih začetkov pred tremi desetletji, ko je kot mlad strokovnjak za človekove pravice sodeloval pri pisanju deklaracije o pravici do razvoja, kasneje v 90. letih 20. stoletja, ko je bil stalni predstavnik Slovenije pri ZN in nenazadnje pet let, ko je bil namestnik nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofi-ja Annana za politične zadeve in je skupaj z njim tvorno sodeloval pri številnih pomembnih projektih. Med njimi je Türk izpostavil reforme ZN in spomnil, da je prav v tem času, leta 2005, dozorela ideja o kasneje vzpostavljenem Svetu ZN za človekove pravice, ki se je v praksi dobro izkazal.
Del svoje relativno kratke, približno deset minut trajajoče predstavitve je Türk namenil povzetku svoje vizije razvoja ZN. »Moja vizija za Združene narode se začenja z narodi sveta - in dolžnostjo organizacije, da pošteno in učinkovito nagovori njihove potrebe,« je dejal Türk in dodal, da to nikakor ni nova ideja, a prav to je tisti temelj, na katerem mora po njegovem mnenju generalni sekretar ZN graditi svojo vizijo.
Kot tri vitalna partnerstva, ki jih mora generalni sekretar razvijati, če želi doseči rezultate, Türk izpostavlja dobro so-
arhiv
delovanje z državami članicami in regionalnimi organizacijami, a tudi z drugimi, nevladnimi akterji - civilno družbo, zasebnim sektorjem in akademsko sfero -, kar je v dobi globalizacije še prav posebej pomembno.
Kot tri ključna področja delovanja ZN je izpostavil ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostni razvoj in pa človekove pravice in humanitarno delo. Pri prvem je posebej izpostavil velik pomen preventivne diplomacije, za katero so ključna ne le prizadevanja generalnega sekretarja in Varnostnega sveta ZN, ampak tudi GS ZN. Ta ima, vsaj na papirju, široka pooblastila, ki pa so v praksi na žalost premalo uporabljena, je opozoril.
Predstavitev je zaključil z besedami, da bo, če bo izbran za novega generalnega sekretarja ZN, uporabil vse svoje dosedanje izkušnje - zbrane ne le v okviru ZN, ampak tudi na položaju predsednika Slovenije in pri delu profesorja mednarodnega prava - da izpolni izkazano zaupanje. »Neprenehoma in energično bi si prizadeval uresničiti svojo vizijo, da morajo biti v delu ZN na prvem mestu ljudje«.
SLOVENIJA - Ministrstvo za delo
V pokoj s 67 leti
Bela knjiga o pokojninski reformi že buri duhove
LJUBLJANA - Ministrstvo za delo je včeraj predstavilo belo knjigo o pokojninah, s čimer se začenja razprava o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji. Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andraž Rangus z ministrstva. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let. Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov. Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je dejal Rangus. V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe.
V razpravi po predstavitvi vsebine bele knjige so se mnogi strinjali, da bo ob spremembah pokojninskega sistema treba zastaviti tudi spremembe zdravstvenega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe, trga dela in izobraževalnega sistema. Gregor Strban z ljubljanske pravne fakultete se je v razpravi izrekel predvsem za krepitev prvega pokojninskega stebra, medtem ko bi se po mnenju generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijana Papeža ob stabilnem prvem stebru morala krepiti tudi dodatna zavarovanja, a ne na račun osiromašenega prvega stebra.
Ogorčenje nad tem, da ministrstvo za delo rešitev iz bele knjige o pokojninah pred objavo v javnosti ni predstavilo koaliciji, pa je izrazil prvak DeSUS Karl Erjavec. To razpravo pričakuje, sicer bo DeSUS podporo beli knjigi odrekel, je napovedal Erjavec. V DeSUS namreč že glede na prve informacije nasprotujejo nekaterim rešitvam.
Glede na predstavljeno vsebino bele knjige bi pokojnine v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov. Kot je ob predstavitv še dejal Rangus, se bodo v Sloveniji upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov. Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade.
DEŽELNI SVET
Afera v Tipani je bila več kot spodrsljaj
TRST - Med včerajšnjim zasedanjem Deželnega sveta je svetnik SSk Igor Gabrovec predložil interpelacijo v zvezi z javno uporabo slovenščine v občini Tipana. Slovenski svetnik je obnovil dogodek iz Tipane, kjer je slovensko društvo, na podlagi izrecne zahteve po slovenskem dopisovanju, dobilo od župana dopis, ki s slovenščino skorajda nima opravka, je pa poln hrvaških izrazov in celo stavkov. Tako grobe napake in zamenjave s hrvaščino so nedopustne za uradno dopisovanje občine, ki spada v območje zaščite slovenske manjšine in je zato tudi deležna prispevkov iz zaščitnega zakona, je povedal deželni svetnik SSk.
Na Gabrovčevo vprašanje je odgovarjal pristojni odbornik Gianni Torrenti, ki se je navezal na nedavne spremembe, ki jih je deželni svet vnesel prav v zvezi z dodeljevanjem sredstev za uporabo slovenščine v javni upravi. Glede na to, da se je zaradi zamud v letih nabral zajeten finančni znesek, je Dežela krajevnim upravam ponudila možnost, da predložene načrte na novo premislijo oz. da se za njihovo izvedbo povežejo med sabo. Sočasno je v domeni s Paritetnim odborom predlagala ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik. Ta služba naj bi razpolagala z dovolj kvalificiranim osebjem in naj bi koordinirala t.i. okenca na celotnem območju, kjer se izvaja zakon 38/2001. Odbornik je poudaril, da imata obe odločitvi namen smotrnejše uporabe sredstev in da se bodo na tak način izognili spodrsljajem, kakršen je bil tisti v Tipani.
Deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec je priporočil, naj deželna uprava budno spremlja način uporabe sredstev iz zaščitnega zakona, ki so namenjena enakopravnosti slovenskega jezika v javni upravi, kar se v občini Tipana očitno ne dogaja. »Žalje-nje dostojanstva jezika je nedopustno in ga ne moremo označiti za preprost spodrsljaj« je v repliki Torrentiju poudaril Gabrovec.
LJUBLJANA - Seja s Komisijo DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu
Slomak pogreša večjo pozornost Slovenije do svojih manjšin
LJUBLJANA - Ivan Hršah, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS je včeraj skupaj z drugimi člani komisije sprejel delegacijo Slovenske manjšinske koordinacije Slomak, ki jo je vodil predsedujoči Rudi Pavšič. Šlo je za prvo srečanje predstavnikov manjšinske komisije DZ s krovnimi organizacijami Slovencev v sosednjih državah v tem mandatu. Do sestanka je prišlo na pobudo Slomaka v želji, da bi sogovornikom predstavili stvarnost in probleme Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Kot je na srečanju naglasil Rudi Pavšič, je napočil čas za globlji razmislek o tem, kako nastaviti nadaljnje sodelovanje, saj je 25 let po osamosvojitvi Slovenije morda potrebno tudi kako zakonsko besedilo prilagoditi stvarnosti, ki se je v teh letih spreminjala. Pavšič se je posebej zavzel za utrjevanje slovenske prisotnosti v obmejnem prostoru tudi s ciljem poglabljanja in pospeševanja čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami.
Žal, je ugotovil, je bilo v zadnjih letih v Sloveniji opaziti zmanjšanje intenzitete pozornosti do manjšin, kot dokazuje že ugotovitev, da je do včerajšnjega srečanja prišlo dve leti po začetku mandata DZ ali pa, da se svet za
Srečanje Slomaka in Komisije DZ za Slovence v zamejstvu in svetu
dz
manjšine pri predsedstvu vlade sploh še ni sestal. Pavšič je glede sodelovanja z Italijo predlagal tudi vzpostavitev stika DZ z italijanskim parlamentom za usklajevanje pozornosti do manjšine tudi v povezavi s pristojnostmi dežele FJK. Nadalje je predlagal, naj bi Slomak bil reden sogovornik DZ ob razpravah, ki zadevajo manjšine v sosednjih državah.
Predstavniki komisije so načelno
soglašali s potrebo po boljšem usklajevanju in drugimi predlogi, ki naj bi zagotovili učinkovitejšo sistemsko skrb za manjšine.
Predstavniki Slomaka se bodo v kratkem srečali tudi s slovenskimi izvoljenimi predstavniki v Evropskem parlamentu, s katerimi se že dogovarjajo, da bi jeseni pripravili obisk evropskih institucij v Bruslju in Strasbourgu.
Dejan Židan gost Kmečke zveze
GORICA - Slovenski minister za kmetijstvo in podpredsednik vlade Dejan Židan bo jutri - na povabilo Deželne kmečke zveze - na obisku v Furlaniji Julijski krajini. V okviru obiska se bo srečal s predstavniki Kmečke zveze ter odbornikom za kmetijstvo Dežele FJK Cristianom Shaurliem. Udeležil se bo tudi zasedanja koordinacije AGRASLOMAK Na Gradini, v popoldanskem delu obiska pa si bo ogledal vinogradniško kmetijo Joška Gravnerja na Oslavju ter se srečal z župani občin na Goriškem, odborniki Kmečke zveze slovenskima deželnima svetnikoma in predsednikoma slovenskih krovnih organizacij SKGZ in SSO.
V zdravstvu je saldo izmenjav z drugimi deželami za FJK ugoden
TRST - Zdravstvo v Furlaniji Julijski krajini priteguje veliko več bolnikov iz drugih dežel kot pa je prebivalcev FJK, ki se odpravljajo drugam. Zato je bil v triletju 2011 - 2013 saldo med izdatki in prihodki deželnega zdravstva za oskrbo bolnikov iz drugih dežel vseskozi pozitiven. Tako je včeraj v odgovor na vprašanje deželnega svetnika FI Ziberne povedala deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Leta 2011 je dežela za selitev svojih bolnikov potrosila
68.5	milijona evrov, od drugih dežel pa prejela 94,1 milijona za oskrbo v FJK. V naslednjih dveh letih je bilo izdatkov 69,1 in 72 milijonov, prihodkov pa 97,6 in
98.6	milijonov. Ti podatki, tako Telesca, potrjujejo kakovost deželnega zdravstva tako pri oskrbi v bolnišnicah kot pri specialističnih pregledih. Saldo je negativen le na področju termalnega zdravljenja.
Na koprskem sodišču prejeli sumljivo pošiljko z belim prahom
KOPER - Na koprskem sodišču so včeraj zjutraj prejeli sumljivo pošiljko z neznanim belim prahom. Policisti so nemudoma pričeli izvajati vse potrebne ukrepe in aktivnosti, ki so predpisane za takšne primere, kot sta zavarovanje ožjega in širšega kraja ter sodelovanje z ostalimi službami. Analiza je sicer pokazala, da snov v pošiljki ni nevarna za zdravje ljudi. Osebe, ki so bile v neposrednem stiku s pošiljko, so bile začasno v karanteni. Kot so popoldne sporočili s koprske policijske uprave, pa je analiza pokazala, da snov v pošiljki ni nevarna za zdravje, življenje ali premoženje ljudi.
4
Četrtek, 14. aprila 2016
AKTUALNO
Primorski
Armenski prostovoljci v Gorskem Karabahu
ansa Delitev opreme armenskim prostovoljcem v Gorskem Karabahu
ansa
gorski karabah - Ob novem izbruhu nasilja
Globoke korenine spora med Armenci in Azerbajdžanci
»Situacija v Gorskem Karabahu ni začasna, je dokončna! Gorski Karabah je neodvisna republika.«
Tako mi je rekel lani poleti enain-šestdeset letni Armenec Armen, ko sva se skupaj vozila po vijugastih in luknjastih armenskih cestah. Te besede so mi prišle na misel v zadnjih dneh, ko sem bral, da je na tistem delu Kavkaza, v majhni republiki med Armenijo in Azer-bajdžanom, spet zavrelo. V spopadih med armenskimi in azerbajdžanskimi vojaki v Gorskem Karabahu (poznano tudi kot Nagorni Karabah) je v nekaj dneh umrlo več desetin ljudi.
Vendar izbruh nasilja ni presenetil dobre poznavalce Kavkaza. Soseda Armenija in Azerbajdžan živita v navideznem premirju že več kot dvajset let. Ko sem sem se lani poleti pripravljal na potovanje po Armeniji, je na spletni strani italijanskega zunanjega ministrstva pisalo, da so ceste ob meji z Azerbajdža-nom nevarne. Občasno je prišlo do streljanja z obeh straneh. Potovanje v Gorski Karabah pa je Ministrstvo odsvetovalo. Italija namreč ne priznava te republike in nima tam nobenega predstavništva. Povrh tega, kdor naj bi želel v Gorski Karabah, bi moral prositi za vizum na predstavništvu v armenski prestolnici Erevan. Ko sem bil v Armeniji pa so mi rekli, da ni nobenega problema iti v Gorski Karabah.
Gorski Karabah in Armenija
Položaj v Gorskem Karabahu je tesno povezan s položajem in zgodovino Armenije. Slednja meji s štirimi državami. Z dvema je meja odprta, Gruzija in Iran, z dvema pa je zaprta, Turčija in Azerbajdžan. Zaprtje meje s Turčijo je posledica genocida (nad milijonom in pol mrtvih), ki so ga Turki izvedli pred sto leti nad armenskim prebivalstvom, ki je takrat živelo pod otomanskim imperijem. Turki genocida enostavno ne priznavajo, temveč pravijo, da je prišlo do številnih pokolov, ker se je armensko ljudstvo uprlo.
Čeprav je genocid trajal več časa, se Armenci z največjo žalostjo spominjajo predvsem leto 1915. Zaradi tega so lani, ob stoletnici genocida, potekale predvsem v Erevanu velike svečanosti. Osrednja svečanost je bila na griču Tsitserna-kaberd, malo zunaj armenske prestolnice, kjer stoji spomenik in zelo dobro urejen in zanimiv muzej posvečen genocidu. Z griča je možno, kot s katerekoli višje točke prestolnice, opaziti hrib Ararat, ki je oddaljen od Erevana 30 kilometrov.
Gorski Karabah je ozemlje, ki je zemljepisno del Azerbajdžana, na njem pa Armenci predstavljajo večinsko prebivalstvo.
DAGESTAN
GRUZIJA
Li
je K
ARMENIJA
EREVAN
O
■V
AZERBAJDŽAN
gorski karabah
STEPANAKERT
10Û
IRAN
Leta 1991
je Gorski Karabah s samoodločbo proglasil neodvisnost. Kot posledica te odločitve se je začela vojna med Armenci in Azerbajdžanci.
30.000
žrtev spopada
1.000.000
razseljenih
Prekinitev sovražnosti leta 1994
ni privedla do konca napetosti.
Vendar se nahaja onkraj meje, v Turčiji. Ararat, kjer naj bi se po Svetem pismu zasidrala Noetova barka, je nekoč spadal pod Armenijo. Zaradi tega je za Armence sveta gora in mnogi upajo, da bo hrib spet prešel pod Armenijo. Starejši Armenec mi je rekel: »Nisem mislil, da bom doživel razpada Sovjetske Zveze. Zaradi tega pa zdaj verjamem, da bo Ararat prej ali slej spet armenski.«
Omeniti je treba, da je bila Armenija prva pokristjanjena država, leta 301. Po celi državi je polno starih in preprostih cerkev in svetišč. Najstarejše so celo iz desetega stoletja. Nekatera so pod varstvom Unesca (samostani Haghpat, Sanahin in Geghard). Glavna vera je armenska apostolska, s sedežem v kraju Echmiatsin, nekaj kilometrov zahodno od Erevana.
Zakaj na Kavkazu spet vre?
Kavkaz je strateško območje, med Kaspijskim in Črnim morjem. Polno je malih in večjih republik, preko katerih so speljani naftovodi in plinovodi. Več
držav, v prvi vrsti Rusija in Turčija, ima na tem območju velike interese. Vsaka ima svoje zaveznike in sovražnike.
Razlogi za trenja v Gorskem Ka-rabahu pa segajo v začetek prejšnjega stoletja.
Leta 1921 je Stalin, kljub nasprotovanju vrhov komunistične partije, določil, da mora pokrajina Gorski Karabah preiti pod azerbajdžansko republiko. Večji del prebivalstva pa je bil po rodu armenski in torej krščanski v nasprotju z islamskim prebivalstvom Azerbajdža-na. Nezadovoljstvo armenskih prebivalcev je bilo stalno in občasno so se pojavili protesti. Napetost je naraščala vse do konca osemdesetih let. Eden izmed najbolj krvoločnih dogodkov se je pripetil leta 1988 v mestu Sumgait, blizu azer-bajdžanske prestolnice Baku.
20. februarja je Sovjet republike Gorskega Karabaha odobril resolucijo o priključitvi z Armenijo. Takoj zatem so se pričeli manjši spopadi med prebivalci različnih narodnosti. Med prvimi krvavimi dogodki gre zabeležiti umor dveh Azerbajdžancev v mestu Askeran
v Gorskem Karabahu. Napetots je dosegla višek 26. februarja v mestu Sumgait. Mesto je takrat štelo nad dvesto tisoč prebivalcev, od katerih je bilo Armencev manj kot 10%. Na Leninovem trgu se je zbrala množica pretežno mladih delavcev, ki so se kmalu odpravili proti armenskemu predelu mesta in pobili ali posilili tamkajšnje prebivalce. Pogrom je trajal tri dni. Nekateri viri so poročali o 32 mrtvih, drugi o 300 mrtvih, tretji pa celo o 1500 mrtvih. Tragičen dogodek je bil povod za odselitev Armencev iz Azerbajdžana in Azerbajd-žancev iz Armenije. Odselitev je imela vidne posledice na ekonomijo obeh držav. Ker so bili Armenci pretežno obrtniki, je njihova odselitev osiromašila Azerbajdžan. Po drugi strani pa so bili Azerbajdžanci, ki so zbežali iz Armenije, pretežno kmetje, kar je povzročilo težave pri obdelavi zemlje na precej obljudeni armenski zemlji.
Novembra leta 1989 je Moskva spet potrdila oblast Azerbajdžana nad avtonomno republiko. Po razpadu Sovjetske Zveze je Azerbajdžan leta 1991
ukinil Gorskemu Karabahu status avtonomne pokrajine. 2. septembra 1991 so oblasti republike proglasile neodvisnost, ki so jo prebivalci potrdili na referendumu 10. decembra istega leta. Uradno je bila republika proglašena 6. januarja 1992. Pričel se je oborožen spopad med Armenijo, ki je takoj priskočila na pomoč svojim rojakom, in Azerbajdžanom. Konflikt je trajal vse do leta 1994. Terjal je okoli 30.000 mrtvih z obeh straneh. Na griču v Erevanu, pod kipom Mati Armenija, je muzej o tem konfliktu. Žal je vse pisano v armenščini in ruščini.
Z ruskim posredovanjem je bilo 5. maja 1994 podpisano premirje, ki pa ni rešilo problema. Azerbajdžan še vedno stremi po tem, da bi republika prešla pod njegovim nadzorom, Armenija pa se temu odločno upira.
Od leta 1994 do pred tednom dni je ob meji med tema državama občasno prišlo do manjših konfliktov, ki so terjali več žrtev. Spopadi, ki so se pričeli 1. aprila letos pa so najhujši doslej.
Gorski Karabah danes
Samo proglašena neodvisna republika meri 11.458 kvadratnih kilometrov. V njej pa živi okoli 140.000 prebivalcev. Glavno mesto je Stepanakert, ki šteje okoli 50.000 prebivalcev. Ekonomija sloni predvsem na terciarnem sektorju, dober del prebivalstva se še ukvarja s poljedelstvom. Republika ima predsednika, prvega ministra in parlament, svojo vojsko, univerzo in državno televizijo. Le valuta je ista kot v Armeniji, dram.
Armenski prijatelj Armen mi je povedal, da so prebivalci Gorskega Karabaha zelo trmasti in bojeviti, bolj kot prebivalci Armenije, ki so se mi zdeli precej miren narod. Zaradi tega se bodo prebivalci Gorskega Karabaha na vse kriplje borili proti Azerbajdžanu za lastno državo.
Ne smemo pa pozabiti, da stojita ob strani Armenije in Azerbajdžana dve velesili, Rusija na eni in Turčija na drugi strani. Med njima, po sestrelitvi vojaškega letala s strani turških enot, so se v zadnjih časih odnosi zelo zaostrili in tako je Kavkaz novo strateško območje, kjer ti dve državi lahko poravnata medsebojne odprte račune.
Edvin Bevk
Viri »Armenia e Nagorno Kara-bah«, Nadia Pasqual, Polaris; »Buona-notte signor Lenin«, Tiziano Terzani, Tea; »La masseria delle allodole«, Antonia Arslan, Rizzoli
Četrtek, 14. aprila 2016	5
[T
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
milje - Otroški oddelek občinske knjižnice poimenovali po Kiljanu Ferlugi
Hvaležen poklon učitelju Kiljanu
Otroški oddelek, pravzaprav mladinski prostor nove občinske knjižnice v Miljah so včeraj slovesno poimenovali po zaslužnem Miljčanu, učitelju Kiljanu Ferlugi. Dvorano v pritličnih prostorih sodobne zgradbe krasi po novem dvojezična tabla, ki bo mlade slovenske in italijanske bralce opozarjala na pokončnega domačina, pedagoga, politika in kulturnika, ki je veliko prispeval za razvoj organiziranega življenja Slovencev v miljski občini.
V	toplem sončnem dopoldnevu se je pred knjižnico Edoarda Guglie v Ulici Roma razlegal radoživ otroški glas. Zlasti slovenski, saj so bili protagonisti prireditve v glavnem malčki domače osnovne šole Albina Bubniča. Z recitacijo in branjem so se petošolčki poklonili slovenskim pesnikom in pisateljem ter seveda knjigi - zakladu, kulturi in vsakič lepemu darilu, na koncu pa so vsi skupaj praznično zapeli. Njihovi vrstniki, osnovnošolčki šole Bor-golauro pa so izdelali prikupen plakat z risbami, ki so jih posvetili novi knjižnici.
Za razvoj in rast Milj
Da gre za pomemben dan tako zanj kot za občinsko upravo, je uvodoma dejal miljski župan Nerio Nesladek, ki je opozoril, da je učitelj Kiljan, kot se ga vsi radi spominjajo, veliko prispeval za razvoj in rast Milj in Miljčanov nasploh. Visokega in vitkega moškega z nepogrešljivo cigareto v ustih, se je spomnila tudi ravnateljica večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini Fiorella Benčič, ki je obnovila njegovo šolsko kariero. »Učiteljskemu poklicu se je približal čisto slučajno, ko je v partizanih učil vojake brati in pisati,« je povedala. Ko se je vrnil domov, je diplomiral in začel poučevati tako v Žavljah kot na Korošcih do leta 1970, nato pa služboval na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu in v šolskem uradu. Otroke je Benči-čeva posvarila, naj pogosto obiskujejo te prostore, naj si izposojajo knjige ali deve-deje in naj se vsakič spomnijo plemenite osebe, po kateri nosi ime dvorana.
Kdo je bil Kiljan Ferluga?
Kiljan Ferluga se je rodil leta 1919 na Plavjah. Šolo je obiskoval v Kortah nad Izolo v času, ko je fašizem ukinjal slovenske šole, tako da je prva tri leta osnovne šole opravil v italijanskem jeziku, nato pa se je družina zatekla v Jugoslavijo, najprej v Ljubljano, nato v Crikvenico. Tu ga je dočakal vpoklic v italijansko vojsko - najprej je moral v Imperijo, nato pa v Beograd, kjer je bil za tolmača do kapitulacije Italije leta 1943. Leto pozneje se je pridružil NOV, služil v Bosni in se leta 1946 vrnil v rodne kraje.
V	domači občinski upravi je bil dejaven dobrih 33 let kot svetnik in kot odbornik. S skupino požrtvovalnih kulturnih delavcev je leta 1975 postavil na noge Društvo Slovencev miljske občine, leta 1977 pa tudi slovenski pevski zbor Jadran, pri katerem je tudi sam pel, leta 1986 pa še zadrugo Vesna. Bil je vsestranski narodnostni in politični delavec, pisec radijskih oddaj, člankov in esejev, raziskovalec in zbiratelj miljskih krajevnih in ledinskih imen. Za posebne zasluge v kulturno-političnem delovanju Slovencev miljske občine je leta 1979 prejel Plaketo boja in dela Slovenske kulturno-gospodarske zveze, za vidne dosežke pri spodbujanju in organiziranju kulturnega življenja Slovencev ga je Zveza slovenskih kulturnih društev na-
fotodamj@n
gradila z zlato medaljo za svobodo, leto pozneje pa še s priznanjem za življenjsko delo. Italijansko ministrstvo za šolstvo mu je leta 1994 podelilo zlato odličje za zasluge in dosežke na področju osnovnega šolstva. Umrl je 20. junija 1996.
Oče bi bil zadovoljen, pa čeprav...
Slovesnosti se je udeležila seveda tudi družina Kiljana Ferluge. »Oče bi bil prav gotovo zadovoljen, saj so mu bili otroci pri srcu in zanje je naredil veliko,« je povedal sin Marko ob robu slovesnosti. Sicer pa bi gotovo kaj pripomnil k temu, da so knjige v tem »njegovem« mladinskem prostoru izključno italijanske, tako kot sicer napisi na policah, je dodal sin Samo. »Živimo v upanju, da se bo kaj spremenilo na boljše, ampak dejansko smo vedno tam.« Spomnil se je očeta, ki je tudi v občinskem svetu stalno vztrajal, da je slovenščina pomembna in potrebna, pa vendar kaže, da ni zaleglo.
Tudi mi upamo, da bodo pomanjkljivosti nadoknadili, se pravi italijanskim napisom dodali slovenski prevod, knjižne police mladih bralcev pa napolnili s slovenskim čtivom. Če je knjižnica občinska, naj bo v njej doma tudi slovenska beseda.
Sara Sternad
APrimorski
~	dnevnik
Na sedežu Acli projekt za skupno obnovo stanovanj
Na sedežu združenja Acli v Ul. sv. Frančiška št. 4/1 bo v dvorani Pianigiani danes ob 18. uri javno srečanje o projektu tržaške občinske uprave za samo-obnovo stanovanj AD ARTE-la Casa si AutoRecupera a Trieste. Na srečanju bo govor o načrtu za obnovo stavbe v Ul. Piero della Francesca št. 4 pri Sv. Ivanu, pri kateri naj bi v zameno za ugodno najemnino sodelovali tudi stanovalci. Pobudo prirejata Občina Trst in podjetje za ljudske gradnje ATER v sodelovanju z zadrugo Lybra in združenjem Kallipolis. Projekt bodo predstavili občinska odbornica za prostorsko načrtovanje Elena Marchigiani, direktor agencije ATER Antonio Ius ter predstavnika Kallipolisa Ileana Tosca-no in Lybre Maria Stropkovicova.
Tečaji za bivše delavce Delavskih zadrug in Revasa
Na sedežu Fundacije svetovalcev za delo v Ul. Crispi št. 7 bodo danes ob 11.30 predstavili novo pobudo nekaterih zasebnih agencij za delo, ki bodo prirejale izpopolnjevalne tečaje za ponovno vključitev nekaterih ljudi v svet dela. Pobuda zadeva konkretno bivše zaposlene v Delavskih zadrugah in v tovarni Revas, ki so ostali brez službe. To je prva tovrstna pobuda, ki jo priredijo izključno zasebne organizacije.
Menis (G5Z): Manjši davek IMU za stanovanja v najemu
Med glavnimi vodili županskega kandidata Gibanja 5 zvezd Paola Menisa je podpora družinam brez stanovanja oz. tistim, ki težko plačujejo najemnine. Menis ugotavlja, da je Trst že nasičen z novimi gradnjami in da je zato temeljnega pomena izkoriščati in obnavljati že obstoječa poslopja, morebiti tudi prek rušenja starih stavb in gradnje novih. Za to je potreben nov gradbeni pravilnik, kjer bo na prvem mestu varčevanje z energijo. Poleg tega je nujno ponovno postaviti na trg vsa prazna stanovanja (po nekaterih ocenah jih je okrog 10 tisoč), za spodbujanje lastnikov, da jih dajo v najem, pa je treba prek posebnega sklada krepko okrepiti občinsko agencijo za najemnine ter predvideti zmanjšanje davka IMU, pravi Menis.
rim - Vprašanje kmetijskemu ministru v parlamentarni komisiji
Prodani: Rim mora obnoviti sporazum Prosecco DOC
Italijanska vlada mora upoštevati obveze, ki izhajajo iz znanega sporazuma za uresničitev medregijskega zaščitenega območja Prosecco DOC iz leta 2010 in zlasti načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, znanega z imenom masterplan. Poleg tega mora v sodelovanju z Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v kratkem poskrbeti za obnovo sporazuma Prosecco DOC z vsemi drugimi udeleženimi dejavniki, tako da bo zadoščeno potrebam in zahtevam kmetovalcev.
To je zahteval poslanec Svobodne alternative in bivši član Gibanja 5 zvezd Aris Prodani v vprašanju, ki ga je v pristojni parlamentarni komisiji naslovil na ministra za kmetijstvo Maurizia Martino. Od njega hoče tudi izvedeti, ali je seznanjen z vsebino sklenjenega dogovora in s težavami kraških kmetov oziroma vinogradnikov.
Aris Prodani
Prodani je izhajal iz ugotovitve, da so 8. aprila leta 2010 na sejmu Vi-nitaly v Veroni sklenili dogovor za ovrednotenje novega deželnega vina z zaščitenim poreklom Prosecco DOC. Sporazum so podpisali ministrstvo za kmetijstvo, Dežela FJK, Kmečka zveza, Coldiretti FJK, deželna zveza Con-fagricoltura FJK, italijanska zveza kmetovalcev CIA in Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, je spomnil Prodani. Obnovil je vsebino takratnega tiskovnega sporočila kme-
tijskega ministrstva, ki je navajalo vrsto predvidenih ukrepov, od ustanovitve pravnega sedeža za konzorcij za zaščito vina Prosecco DOC na Pro-seku do izdelave in financiranja globalnega načrta za obnovo brega, poenostavitve birokracije in obnove določil glede vinkulacij in omejitev na zaščitenih območjih SIC in ZPS.
Prodani je na zahtevo kraških vinogradnikov podobno vprašanje vložil že 9. oktobra leta 2013. Podtajnik na kmetijskem ministrstvu Giuseppe Ca-stiglioni je takrat ugotovil, da je ministrstvo pristojno za financiranje, za organizacijo in izvajanje pa sta pristojna Dežela FJK in Konzorcij za zaščito vin Kras. Kljub temu se ni nič zgodilo. Šest let po podpisu sporazuma se je deželna vlada FJK sestala s predstavniki kraških vinogradnikov in so vsi skupaj izrazili prepričanje, da je nujno ta sporazum obnoviti, je še poudaril Prodani.
6
Četrtek, 14. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
evropa in begunska kriza - Srečanje na pobudo SKGZ v Gregorčičevi dvorani
Svet beguncev je v resnici drugačen, kot si ga predstavljamo
Tematiko je treba poznati, da se ljudje lahko izognejo neutemeljenim strahovom
Kdor se je v torek udeležil (dobro obiskanega) srečanja z naslovom Evropa in begunska kriza, ki ga je v Gregorčičevi v Trstu priredil pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je lahko dobil celovit in objektiven prikaz problematike beguncev kot ene osrednjih tem našega vsakdana. Za to se gre zahvaliti predvsem kompetenci in znanju povabljenih gostov, ki se s problematiko beguncev iz različnih vidikov ukvarjajo praktično vsak dan.
Pokrajinski predsednik SKGZ Tomaž Ban je uvodoma povedal, da sodi srečanje v ciklus Antifašizem danes, s katerim želi krovna organizacija postaviti v ospredje aktualni problem razraščanja sodobnih oblik fašizma, ki za širjenje strahu in netenje nestrpnosti v različnih državah Evrope izkoriščajo prav problem mi-grantov oziroma beguncev. O problematiki so svoje iztočnice podali Igor Kocijančič, odgovorni za odnose med kve-sturo, italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in Karitasom pri uradu za priseljevanje tržaške prefekture, Gorazd Pučnik, ravnatelj dijaškega doma Srečko Kosovel, ki je že od časa balkanskih vojn razvijal program za sprejem mladoletnih beguncev, Veronika Martelanc, zaposlena na Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce (UNCHR) in članica Področne komisije za priznanje mednarodne zaščite prišlekom iz drugih držav, Stefano Lusa, novinar iz zgodovinar, glavni urednik informativnih programov Radio Koper-Capodistria, ter Matej Iscra, sodelavec solidarnostnega konzorcija ICS, ki se v Trstu posveča zaščiti beguncev in prosilcev za azil.
Problematika je žgoča in kompleksna, a najprej jo je treba poznati. Medijska izpostavljenost tega ne zagotavlja, kajti mastni naslovi o pogosto dramatičnem dnevnem dogajanju niso dovolj. Najbrž je predhodno treba vedeti, da je ta trenutek kakih 250 milijonov migrantov na poti, bodisi da prehajajo iz ene države v drugo, bodisi razseljenih znotraj držav samih (znotraj same Kitajske se, denimo, trenutno premika kakih 70 milijonov ljudi). Ne premikajo se nujno zaradi vojn, lahko tudi zaradi lokalnih konfliktov, za mnoge izmed katerih niti ne vemo. Trenutno je »priznanih« oboroženih spopadov 29. Bežeči pred vojnami nosijo naziv begunci, ki nekam pridejo in prosijo za zatočišče.
Dejstvo je, da posamezne članice Evropske unije kršijo mednarodno pravo za azil. Najbolj paradoksalen primer je Nemčija, ki je zlasti sirskim beguncem sprva na stežaj odprla vrata, potem pa zašla v paniko. Danes izgublja nadzor nad položajem Avstrija z zapiranjem meja, države tako imenovane Višegraj-ske skupine, nekdaj pripadajoče vzhodnemu bloku, pa sploh ne marajo nobenih beguncev.
Vendar, ali je res, da je Evropa tako »oblegana« od beguncev kot se skuša prikazati? Sploh ne, kajti samo v nekaj milijonskem Libanonu jih je preko milijon, manj kot jih je lani prišlo v petstomili-jonsko Evropsko Unijo. Podatki nesporno dokazujejo, da se begunci na begu pred vojno najpogosteje ustavljajo v sosednjih državah, v upanju na čimprejšnjo vrnitev domov.
Slovenijo je ob lanskem odprtju balkanske poti zajela paranoja z bodečimi žicami in občutki ogroženosti, čeprav beguncev v resnici nihče ni videl, saj se niso prosto premikali po državi, temveč so jih nadzorovano spremljali v tranzitu proti Avstriji, kamor so bili pretežno usmerjeni. Slovenija tako ni imela nobenega stika z begunci razen v zbirnih centrih. In kljub temu so v Kranju pod pritiskom naš-
Od leve Veronika Martelanc, Stefano Lusa, Igor Kocijančič, Matej Iscra in Gorazd Pučnik
fotodamj@n
čuvane javnosti zavrnili sprejem šestih mladoletnikov. Pravi paradoks, potem ko je bilo na tržaškem srečanju evidentirano, da se s sprejemom mladoletnih pre-bežnikov brez spremstva že od balkanskih vojn od začetka devetdesetih uspešno ukvarja dijaški dom Srečka Kosovela v okviru programa Ptički brez gnezda. V Sloveniji so oblasti begunce obravnavale izključno kot varnostni problem, čeprav varnost dejansko ni bila nikoli ogrožena.
V Trstu je približno 800 prebežni-kov, pretežno mlajših moških, več pa je tudi mladoletnikov brez spremstva. Za
vse je poskrbljeno v okviru obstoječe zakonodaje in struktur. Cilj je, da se v največji možni meri razporedijo po teritoriju dežele in čim prej integrirajo v novo okolje, kajti, če ostanejo skupaj kot večja skupina, so navadno izolirani. Bistvene pa so razlike med tistimi begunci, ki prihajajo iz vojnih ali konfliktnih območij, in drugimi.
Kocijančič, Martelančeva, Iscra, Lusa in Pučnik so poleg navedenih informacij in problemov iz lastnih izkušenj nakazali še veliko drugih. Vključno z vtisom, da se tudi v naši skupnosti poraja-
jo vprašanja. Mislimo, da smo zelo odprti, a se pri beguncih izkaže, da ni vselej tako. Tematiko je potrebno predvsem spoznati, da se ljudje lahko izognejo neutemeljenim strahovom in ubranijo pred podlimi špekulacijami in populizmi, s katerimi skušajo desničarske in ksenofob-ne stranke pridobivati politične točke na koži nesrečnežev, ki jih je zla usoda pognala v svet. Vedeti je treba, da so begunci večinoma zelo drugačni, kot si jih včasih predstavljamo. Za pomoč znajo biti zelo hvaležni in solidarnostno delo z njimi lahko nudi veliko zadoščenja. (du)
trst - Priznanje
Pavlu Fondi mednarodna nagrada EFP
Pavel Fonda
arhiv
Tržaški psihoanalitik Pavel Fonda je na letošnjem kongresu Evropske psihoanalitične federacije (EPF) prejel pomembno priznanje. V Berlinu so mu namreč podelili nagrado EPF za imeniten doprinos psihoanalizi (The EPF Award for a Distinguished Contribution to Psychoanalysis).
Slovenski psihoanalitik je medicino končal v Padovi, psihiatrijo pa v Milanu. V Trstu je kot psihiater sodeloval s Francom Basaglio, pozneje pa je bil primarij službe za psihoterapijo. Od leta 1990 dela le kot psihoanalitik v privatni praksi, kot organizator pa je vključen tudi v programe za razvoj psihoanalize v vzhodni Evropi. Je tudi učni analitik, ustanovitelj Slovenskega društva za psihoanalitično psihoterapijo, avtor številnih strokovnih besedil. 22. aprila bodo v Tržaškem knjižnem središču predstavili slovenski prevod hrvaške knjige O psihoanalizi povsem odkrito, kateri je Fonda prispeval predgovor.
trst - Nova občanska lista v podporo županskemu kandidatu levosredinske koalicije
Skupaj za Trst - Cosolini župan
Na seznamu 40 kandidatov tudi Majda Canziani, Andrej Cunja in Adriano Ostrouška ter bivša dolinska občinska odbornica Elisabetta Sormani
Zakonitost, spoštovanje pravil, sodelovanje pri skupni rasti mesta, sožitje in večkulturnost so glavni cilji, ki jih zasleduje nova občanska lista In-sieme per Trieste-Cosolini sindaco (Skupaj za Trst-Cosolini župan), ki bo na junijskih občinskih volitvah podpirala župansko kandidaturo Roberta Cosolinija. Nova lista združuje bivše Občane in listo Trieste Cambia ter sploh vse zagovornike občanskih list, ki se prepoznavajo v programu levo-sredinske koalicije, a niso strankarsko opredeljeni. Med temi so mnogi pripadniki t.i. civilne družbe in tudi nekdanji javni upravitelji iz časa Illyje-vega županovanja.
Novo občansko listo so predstavili včeraj pozno popoldne v znanem lokalu na Velikem trgu, med občinstvom pa so bili tudi mnogi kan-
didati in kandidatke, ki se bodo potegovali za mesto v tržaškem občinskem svetu. Teh je kar 40, med njimi so pokrajinska svetnica Majda Can-ziani, devinsko-nabrežinski občinski odbornik Andrej Cunja in rajonski svetnik Adriano Ostrouška. Na seznamu kandidatov je tudi pokrajinska svetnica Elisabetta Sormani, ki je bila več let tudi občinska odbornica in občinska svetnica v dolinski občini. Ob njih so na seznamu kandidatov tudi zdajšnja tržaška občinska odbornika Andrea Dapretto in Elena Marc-higiani ter nekdanji tržaški občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi, ki je med najbolj zagrizenimi zagovorniki mestne občine.
Predstavitev se je začela s pozdravom župana in kandidata Cosoli-nija, ki je razložil smisel izbranega sim-
Levo: Majda Canziani, Roberto Cosolini, Andrej Cunja, Elisabetta Sormani in Adriano Ostrouška. Desno: simbol nove občanske liste
fotodamj@n
bola (ki je v italijanskem jeziku). Na njem sta dve jadri, ki simbolizirata namen občinske uprave, da s polnimi jadri nadaljuje v zadnjih petih letih zastavljeno delo. Za to je potrebno sodelovanje oziroma skupno delo, kot to piše v simbolu. Že dejstvo, da se na listi predstavlja kar 40 oseb, ki imajo številne sodelavce, nazorno kaže, da je v projektu udeleženih mnogo ljudi, ki jim je pri srcu razvoj Trsta. »Nočemo mesta, kot je bil Trst leta 2011 in kot bi ga ponovno rad Roberto Dipiaz-za,« je dejal Cosolini in poudaril, da je levosredinski občinski upravi v zadnjih letih uspelo krepko zamajati in skorajda pomesti s politiko »imobilizma« ter z interesi malokaterih, ki pa skušajo še vedno spraviti Trst nazaj v preteklost. Te perspektive se namreč obetajo s povratkom Dipiazze, ki ga je
zanimalo le »porazdeljevanje plač med prijatelji« in ki se mu očitno toži po bivši predsednici Pristaniške oblasti Marini Monassi, je dodal Co-solini in pozdravil prihod Zena D'Ago-stina, ki se bo danes med drugim sestal z ministrom za infrastrukturo Grazianom Delriom.
V nadaljevanju sta o nastanku nove občanske liste govorila »zgodovinska članica občanskih list« Eliana Frontali in predsednik liste Trieste Cambia Fabio Samec. Novo občansko listo in kandidate je pozdravila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in povabila vse, da podrobno obrazložijo občanom rezultate, ki jih je dosegla levosredinska uprava, in kaj namerava storiti v prihodnosti.
Aljoša Gašperlin
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Četrtek, 14. aprila 2016
7
trst - Zanimivo srečanje v muzeju Revoltella
Z vodo naj ponovno upravljajo javni subjekti
izkušnja javnega podjetja iz Neaplja - Na Tržaškem se 50 odstotkov vode izgubi
sv. ivan - 27. in 29. aprila ter 2. maja
Vabilo na šestnajsto
• •
revijo
Prireja jo NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Prijave zbirajo do 18. aprila
Potem ko so v preteklosti upravljanje oskrbe z vodo marsikje prevzeli zasebni subjekti, smo v zadnjem obdobju v Evropi in svetu nasploh priče vračanju k javnemu upravljanju, kar se dogaja na primer v Parizu. V Italiji sta leta 2011 potekala kar dva referenduma, na katerih se je 27 milijonov volivcev izreklo za to, da oskrba z vodo ostane v javnih rokah oz. se vrne pod javno okrilje, vendar se te odločitve, kot tudi razsodbe ustavnega sodišča leta 2012, ne spoštuje povsod, nasprotno, italijanske vlade, ki so se zvrstile v zadnjih letih, so skušale izničiti rezultate referendumov. Kot spodbuda, da naj stvari gredo v smer javnega upravljanja z vodo, je v ponedeljek popoldne v avditoriju Muzeja Revoltella potekalo javno srečanje z naslovom Kako se je končalo z javno vodo?, ki so ga priredili posvetovalni odbor koristnikov krajevne okrajne konzulte za vodno oskrbo (CATO), ki ga sestavlja večje število organizacij, v sodelovanju z okoljevar-stveno organizacijo Legambiente.
Na ponedeljkovem srečanju, ki ga je uvedel Lino Santoro iz odbora ko-ristnikov, vodila pa urednica revije Konrad Simonetta Lorigliola, je bil govor predvsem o dobrih praksah, povezanih z javno vodno oskrbo, pa tudi o pravnih vprašanjih in zakonskih pobudah v to smer ter o položaju in perspektivah na Tržaškem. Izkušnjo javnega upravljanja z vodo v Neaplju je prinesel Maurizio Montalto, predsednik tamkajšnjega javnega podjetja Acqua Bene Comune (Voda kot skupno dobro - ABC). Kot že omenjeno, gre za javno podjetje, ki dobiček vlaga v izboljšanje vodovodne mreže in oskrbe, pri čemer občani plačujejo, da bi imeli na voljo boljše storitve. Gre za absolutno pozitivno izkušnjo, je bilo rečeno, ter za primer izvajanja volje, ki so jo državljani izrazili na referendumih leta 2011.
Govorila je tudi Giulia Milo, docentka upravnega prava na Univerzi v Trstu, ki je podala podrobno analizo postopka, ki je privedel do referendumov, pa tudi poskusov, da bi rezultate le-te-ga izničili. K temu težijo npr. odloki, ki so dobili ime po ministrici Marianni Madia. V parlamentarnih komisijah se razpravlja tudi o zakonskem osnutku o vodni oskrbi, ki ga je predložil Forum gibanj za vodo in gre v smer vračanja k javnemu upravljanju. V tem trenutku veljavna zakonodaja privilegira zasebnike na škodo javnega upravljanja, medtem ko bi predlagani zakon sicer dajal možnost zasebnikom, da pridobijo koncesijo za upravljanje z vodno oskrbo, vendar bi dajal prednost javnim subjektom. Cilj zasebnika je namreč dobiček, kar je normalno, medtem ko bi v primeru javnega upravljanja denar od
davkov šel v izboljšanje vodnega omrežja in storitev.
Govor je bil tudi o položaju na Tržaškem, kjer se po ugotovitvah pobudnikov srečanja izgubi kar petdeset odstotkov vode, kar je noro in dokazuje, da se ni kdove kaj vlagalo v posodabljanje vodovodnega omrežja. To je tudi nevarno, ker voda, ki uhaja iz dotrajanih vodovodnih cevi, pronica v zemljo, ki na tak način ni več trdna, kar ogroža tudi stabilnost poslopij. Direktor konzulte CATO Fabio Cella je s tem v zvezi nanizal nekaj izhodišč za iz-
Voda je javna dobrina, upravljajo naj jo javni subjekti, menijo pobudniki srečanja
boljšanje stanja, medtem ko je tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni dejal, da občinska uprava trenutno preverja možnost vrnitve k javnemu upravljanju z vodno oskrbo, pri čemer je rimskemu svetovalnemu podjetju poverila nalogo, naj preveri, koliko bi stala taka vrnitev. Pobudniki srečanja pa se vsekakor strinjajo z Montaltom, ki je dejal, da je treba ne glede na začetni strošek navsezadnje imeti pogum in poskrbeti, da oskrbo z vodo, ki je itak javna dobrina, ponovno upravlja javni subjekt. (iž)
Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, edina slovenska šola v Italiji z glasbeno smerjo, je razpisala svojo tradicionalno, že šestnajsto Glasbeno revijo, ki bo potekala 27. in 29. aprila ter 2. maja na sedežu šole pri Sv. Ivanu. Na reviji, ki poteka v okviru dejavnosti glasbenega laboratorija v šolskem letu 2015/2016, lahko sodelujejo učenci vseh razredov osnovnih, nižjih srednjih šol in nižjih srednjih šol z glasbeno smerjo s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in pokrajini.
V besedilu razpisa, ki je objavljeno tudi na spletni strani šole www.sibartol.gov.it skupaj z vpisnima obrazcema, med drugim piše, da je sodelovanje brezplačno, vsi nastopajoči pa bodo prejeli diplomo o udeležbi. Izvajalci bodo lahko nastopali kot solisti (izvajalci sami poskrbijo za morebitno spremljavo na klavirju ali drugem instrumentu) ali v komornih skupinah (od 2 do 15 članov). V komornih skupinah lahko sodelujejo tudi dijaki višjih srednjih šol - le če ne presegajo več kot polovico članov sestave; revije se lahko udeležijo tudi komorne skupine izven tržaške pokrajine in iz Slovenije.
Izvajalci lahko nastopajo v različnih zasedbah. Solisti ali komorne skupine morajo predstaviti spored, ki naj ne presega 2 minuti (za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne šole), 4 minute (za učence 4. in 5. razreda osnovne šole), 5 minut (za
trst - Predstavili pobudo za ločeno zbiranje odrezkov in vejevja
Krepitev ločenega zbiranja
Štirideset ekoloških otokov bodo opremili s stotimi novimi posebnimi zabojniki - Brošura v italijanski in slovenski različici
Tržaška gospodinjstva bodo v kratkem na dom prejela brošure, v italijanski in slovenski različici, ki pojasnjujejo razliko med organskimi odpadki na eni ter odrezki in vejevjem na drugi strani, pa tudi prinašajo informacije, kako omenjene odpadke ločevati in zbirati. Vse to v okviru nove pobude Občine Trst in podjetja AcegasApsAmga, ki predvideva postavitev stotih novih zabojnikov za odrezke in vejevje na območju štiridesetih ekoloških otokov na občinskem ozemlju.
Pobudo so včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavili odbornik za okolje Umberto Laureni,
Umberto Laureni
fotodamj@n
predsednik občinske urbanistične komisije Mario Ravalico in direktor podjetja AcegasApsAmga Roberto Gasparetto. Cilj občinske uprave in komunalnega podjetja je narediti odločilen skok na področju ločenega zbiranja odpadkov, saj je zbiranje organskih odpadkov, ki v Trstu trenutno še ne dosega visoke ravni, odločilnega pomena za povečanje splošne količine ločenega zbiranja: slednja se je v zadnjih 18 mesecih sicer povečala za deset odstotkov (v februarju letos je znašala 38,47 odstotka), lahko
Italijanska in slovenska različica brošure
pa se dodatno izboljša.
Zato je stekla kampanja, v okviru katere bodo poskrbeli za ločeno zbiranje odrezkov in vejevja: gre za domače odrezke, cvetje, zemljo, po-košeno travo idr., za kar bodo štirideset ekoloških otokov na občinskem ozemlju (na območjih, kjer je večja prisotnost zelenih površin) opremili s stotimi novimi zabojniki, ki bodo služili izključno zbiranju odrezkov in vejevja. Vsak zabojnik ima zmogljivost 3200 litrov in je spričo dejstva, da utegnejo biti tovrstni odpadki tudi zajetni in v napoto, brez pokrova. Obenem so zabojniki opremljeni z zelenimi nalepkami, ki ponazarjajo listje in vejevje in na katerih piše, da so namenjeni izrecno zbiranju tovrstnih odpadkov (za zdaj, v kolikor izhaja iz fotografij, samo v italijanskem jeziku).
Kot že rečeno, bodo gospodinjstva tudi prejela brošuro v italijanski
fotodamj@n
in slovenski različici, v kateri je prikazan pravilen način ločenega zbiranja organskih odpadkov ter odrezkov in vejevja, vsebuje pa tudi zemljevid, na katerem so označeni vsi ekološki otoki, kjer bodo prisotni tudi novi zabojniki. Kampanjo bodo drugače promovirali tudi na bližnji dvodnevni hortikulturni pobudi Horti Tergesti-ni, ki bo v soboto in nedeljo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Vsekakor novi način zbiranja organskih odpadkov in vej ne nadomešča možnosti, ki so že na voljo. Tako bo odrezke in vejevje še vedno možno peljati v zbirna centra podjetja AcegasApsAmga na Dunajski cesti 84/a na Opčinah in v Ul. Carbonara 3, prav tako bo še naprej delovala služba pobiranja tovrstnih odpadkov na domu. Odrezke in vejevje pa je mogoče zbirati tudi na območju pokopališča pri Sv. Ani.
učence 1. in 2. razreda nižje srednje šole) ali 6 minut (za učence 3. razreda nižje srednje šole). Program solistov naj vsebuje dve skladbi ali etudi različnih skladateljev ali po značaju različnih.
Izbor in število skladb komornih skupin sta prosta, posebno zaželene pa so skladbe sodobnih, tržaških in slovenskih skladateljev iz katerega koli obdobja in lastne skladbe. Vpisni obrazci so na razpolago v tajništvu šole, na spletni strani www.sibartol.gov.it, dobiti pa jih je mogoče tudi na naslovu elektronske pošte glasbena.revija@libero.it. Prijave je treba oddati do ponedeljka, 18. aprila.
Kot že rečeno, bo 16. Glasbena revija potekala na NSŠ Sv. Cirila in Metoda v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu v sredo, 27., in petek, 29. aprila, ter v ponedeljek, 2. maja, med 16. uro in 18.30.
Izvajanju bo prisluhnila komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo v sredo, 11. maja, predstavile na zaključnem nastopu. Takrat bo komisija podelila nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, najboljšo izvedbo skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in za najboljšo izvedbo lastne skladbe. Poleg tega bo nagradila tudi izvirne sestave, najmlajše izvajalce, obetavne talente in najboljše predstavnike nižjih srednjih šol z glasbeno smerjo. Predvidena je tudi nagrada občinstva.
Srečanje DS o vrtinah
Ob bližnjem referendumu o vrtinah prireja Demokratska stranka danes ob 17. uri v dvorani Zodiaco hotela Savoia Excelsior na nabrežju Man-dracchio 4 javno srečanje. Razloge za »ne« bosta predstavila inženir Marcello Guaiana in sindikalist UIL Antonio Roda, razloge za »da« pa predsednik tržaškega krožka Legambiente Andrea Wehrenfennig in morski biolog Carlo Franzosini.
Srečanje Kavarne znanosti
V kavarni Tommaseo na Trgu Tom-maseo 4/c bo danes ob 17.30 tretje srečanje Kavarne znanosti in leposlovja. Na današnjem srečanju bo Stefano Borgani, docent astronomije in astrofizike na tržaški univerzi in direktor tržaškega astronomskega observatorija INAF govoril o temni strani vesolja, raziskovalka inštituta OGS Francesca Malfatti pa o morskih mikroorganizmih.
Tržaška šola v 20. stoletju
Na Oddelku za humanistične študije v Ul. Tigor 22 bodo jutri ob 17. uri predstavili knjigo »Pedagogika, psihologija, liki, šola in teritorij v Trstu v drugi polovici 20. stoletja. Prisotnost in promemorija«, ki jo je uredil Claudio Desinan.
Digitalizirani Piccolo
Zgodovinski arhiv tržaškega italijanskega dnevnika Il Piccolo bo na voljo v digitalni obliki. Vest so včeraj potrdili na tržaškem županstvu. Digitalizacija, do katere bo prišlo, je sad ja-vno-zasebnega partnerstva: izvaja jo Inštitut za kulturno bogastvo FJK in predstavlja razplet poti, ki se je začela pred tremi leti. Drugače je v digitalni obliki že na razpolago zadnjih petnajst letnikov Piccola, služba mestnih knjižnic pa je že opravila del digitalizacije letnikov od 1881 do 2002.
8
Četrtek, 14. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
TRST - Poklon Gillu Dorflesu ob 106. rojstnem dnevu
Interpret duha časa, ki mu je blizu predvsem
pojem raziskovanja
Nabito polna dvorana Muzeja Revoltella se je v torek poklonila intelektualcu in umetniku Gillu Dorflesu ob njegovem 106. rojstnem dnevu, ki ga je prišel praznovat v svoje rojstno mesto. To je bila obenem priložnost za predstavitev obsežnega zbornika vseh Dorflesovih esejev o umetnosti ter antološke razstave Es-sere nel tempo, ki je še do nedelje na ogled v muzeju sodobne umetnosti Macro v Rimu. Odbornik za kulturo tržaške občine Paolo Tassinari je uvedel večer; topel aplavz prisotnih se je pridružil voščilu, ki ga je izrekel v imenu tržaške Občine.
O pomenu Dorflesovega doprinosa na področju kulture in umetnosti je spregovoril urednik zbornika Gli artisti che ho incontrato Luigi Sansone. Dorfles je začel spremljati likovno dogajanje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Številne njegove študije so razpršene po arhivih ali so pošle. Urednik si je zato zadal kot prvenstveni cilj priti na sled tem publikacijam, jih zbrati za ponatis zbornika ter tako omogočiti pretok tega dragocenega strokovnega gradiva predvsem v študijske namene. Zbornik esejev na 864 straneh združuje predstavitve sodobne likovne umetnosti z različnih področij. Več objavljenih del je bilo dosegljivih le v Dorflesovem arhivu, nekatera pa so bila ohranjena v specifičnih arhivih gradu Sforzesco in osrednje milanske knjižnice palače Sormani. To so zapisi o razstavah od leta 1930, ko je Gillo Dorfles začel pisati recenzije rimskih in milanskih razstav za ugledne revije kot sta L'Italia Letteraria ali Le Arti Plastiche ter kasneje na straneh prestižnih revij Do-mus in Metro.
Gillo Dorfles je pristopil k pisanju v duhu širšega, evropskega pogleda na stroko. Sledil je predvsem razstavam fu-turistov in vzponu abstraktizma vse do konceptualizma, struje arte povera ter transavantgarde. Dejansko so imena umetnikov, ki so zbrana v knjigi, tista, ki so zaznamovala zgodovino dvajsetega stoletja: Boccioni, Duchamp, Matisse, Miro, Mondrian, Picasso, med mlajšimi
Gillo Dorfles meni, da bi si Trst zaslužil zbirko sodobne umetnosti
fotodamj@n
Fontana, Manzoni, Baj, če omenimo le nekatere.
Ugledni likovni kritik Achille Bonito Oliva, kustos obsežne antološke razstave, ki je na ogled v Rimu, je spregovoril o Dorflesu ter ga označil kot interpreta duha časa, ki mu je blizu predvsem pojem raziskovanja. Njegov stil odraža svobodomiselnega človeka, ki je ideološko odprt ter progresist. Naslov rimske razstave, ki gleda na Gilla Dorflesa celovito, prav zaradi njegove umeščenosti v čas, nenehno vodi gledalca v sodobnost. Če smemo gledati na specifičen čas iz različnih zornih kotov, se znajdemo pred značilnimi tematikami, s katerimi se je Gil-lo Dorfles ukvarjal: notranji čas vodi tako v področje psihoanalize; zunanji čas pa piše zgodovina in narekuje spremembe v okusu in razvoju estetskih nazorov. Dorfles je obenem cenjen strokovnjak iz področja estetike in likovni ustvarjalec, umetnik, ki se stalno razvija. Ni naključje, da so Dorflesu najbližji umetniki kot sta Paul Klee in Vasilij Kan-dinski, saj opažamo stalno povezovanje
analitične in sintetične sfere, daleč od retorike, v znamenju velike odprtosti. Dejansko gre za idealista, ki verjame v napredek, evolucijo umetnosti in se sooča z različnimi umetniškimi strujami povsem neobremenjeno, brez vsakršnega moralizma.
Gillo Dorfles je nato odgovoril na številna vprašanja prisotnih, katere je zanimalo predvsem slišati, kako poteka njegov vsakdan pri tako častitljivi starosti in kako gleda na sodobno likovno umetnost v Trstu. Danost življenja sprejema s spremljanjem likovne dejavnosti: ogledi likovnih razstav in razpravami, ki zaživijo vsakič, ko se odprto odziva na številne obiske likovnih umetnikov na domu v Milanu. O Trstu pa meni, da bi si zaslužil zbirko sodobne umetnosti, ki bi po dimenzijah morala preseči vsaj velikost ribarnice. Nekoč so v Trstu delovali imenitni umetniki, kot sta Nathan in Leonor Fini, rad bi videl, da bi to zanimanje za umetnost iz preteklosti ponovno zaživelo.
Jasna Merku
TRST - Kava s knjigo v TKS
Mladi čuvarji izročila v projektu Ljobe Jenče
Ljoba Jenče je mlade naučila rokodelskih veščin, ki bi drugače izumrle fotodamj@n
Včerajšnja kavica s knjigo v Tržaškem knjižnem središču je bila v znamenju obujanja kulturne dediščine. V goste je prišla Ljoba Jenče, ki že 30 let deluje kot svobodna umetnica na področju zbiranja, raziskovanja in populariziranja slovenskega ljudskega izročila, pesmi in pravljic. Z njo se je pogovarjala Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska, a ne o pravljicah ali pesmih, kot bi pričakovali, temveč o zanimivem projektu V istem čolnu -Mladi čuvarji izročila, s katerim so ovrednotili izročilo Notranjske regije.
Gostja je uvodoma povedala, da so dveletni projekt sklenili pred kratkim, program, ki ga je finančno podprla Norveška, pa so izvajali v Hiši izročila ob Cerkniškem jezeru. »Projekt je odziv na čas, v katerem živimo. Današnja mladina samo gleda v ekran mobitelov, »ročno« je poponoma nepismena, saj veščin dela z rokami sploh ne pozna,« je bila kritična vodja projekta Ljoba Jen-če. Prav zato so lansirali projekt, katerega osnovni namen je bil, da bi na mladi rod prenesli izročila starih dragocenih znanj nesnovne kulturne dediščine, ki jim grozi izumrtje, v preteklosti pa so bila ključna za preživetje notranjskega človeka.
Pri pripravi projekta se je Ljoba Jenče najprej osredotočila na drevak, ki ga nekoč na Cerkniškem jezeru niso uporabljali le za delo in transport, tem-
več tudi za obrede in praznovanja. Potem je opazila, da je izhodišče drevaka jelka in ker je bila v stavbi, v kateri je Hiša izročila, nekoč destilarna, kjer so iz jelke destilirali olje, so dodali še to dejavnost. Projektu so nato dodali še ko-vaštvo in kot ženski antipod lanarstvo. V program Mladi čuvarji se je vpisalo 22 mladih ljudi iz širše okolice, ki so spoznali kovaški meh in kladivo, trlice za lan, statve in starinske ročne žage. Orodje torej, ki se danes skorajda ne uporablja več. Pod budnim očesom mojstra Toneta Lovka z Dolenjega jezera so izdelali drevak, tako kot so ga dolga leta izdelovali ljudje ob jezeru, se pravi brez električnih pripomočkov. Podobno so počeli pri drugih dejavnostih. Med drugim so vsako leto posejali njivo lanu, ga nato populili, povezali v snope, orosili in posušili.
Kot je povedala Jenčejeva, je bilo vsako področje zanimivo po svoje, povezovala pa jih je želja po ohranjanju starih veščin in znanj. S tem, da so jih predali v mlade roke, so v Hiši izročila poskrbeli, da ne bodo izumrli. In obenem nastavili zametke novih turističnih produktov. Gostja sredine matineje je opozorila, da turisti danes želijo izkusiti doživetja, pri katerih nekaj delajo ali ustvarjajo sami. Z elementi nesnovne dediščine, ki so jo razvili v Hiši izročila, bi lahko krasno dopolnili dejavnost v Notranjskem regijskem parku. (sč)
ČARBOLA - V torek pred polno športno palačo Rubini
Razvedrilni Aldo, Giovanni in Giacomo
O »panem et circenses« (kruhu in zabavi) je pisal latinski pesnik Juvenal. Geslo je postalo moto latinskih političnih voditeljev, ki v glavnih smernicah velja še dandanes. Ljudem je treba dati kruha in zabave, da se ne bi uprli in bi še naprej pasivno sprejemali odločitve. Po dolgoletni krizi je najbrž kruha vse manj, a tudi glede na torkov obisk na spektaklu trojice italijanskih komikov Aldo, Giovanni e Giacomo je želja oziroma potreba po zabavi in smehu še kako prisotna ali morda vse večja. PalaTrieste je bil skorajda pretesen, da bi sprejel okrog 5.500 gledalcev, ki so želeli preživeti alternativni večer, poln razbremenitve, med katerim je bilo mogoče pozabiti na vse dnevne tegobe in težave. Ob 21. uri se je pred vhodi v športno palačo vila dolga vrsta ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da bi lahko vstopili v dvorano, poimenovano po Cesareju Rubiniju.
Aldo, Giovanni in Giacomo praznujejo že 25 let neprekinjenega skupnega nastopanja in ob tako pomembnem jubileju so zvestim oboževalcem predstavili spektakel, ki zaobjema najbolj uspešne točke dolgoletnega komi-
čnega udejstvovanja. Izbira gotovo ni bila enostavna, saj so trije komiki iz Milana - Aldo je sicer iz Palerma, a se je še kot otrok preselil na sever, a je ne glede na to njegova geografska »opore-čnost« vir stalnih pikrih pripomb ostalih dveh čistokrvnih severnjakov -ustvarili celo vrsto izrednih likov. Odločili so se torej, da nekatere prikažejo z raznimi skeči v živo, druge pa na velikem platnu.
Aldo, Giovanni in Giacomo na odru kažejo neverjetno kohezijo in spontanost, tako da se gledalec niti ne zaveda, katere točke so del načrtovanega repertoarja in katere sad improvizacije. Krajše prekinitve zaradi smeha enega od treh komikov so jasen dokaz, da se trojica med samim šovom resnično zabava, da uživa. Ravno zato svojega razposajenega duševnega stanja nimajo težav posredovati tudi gledalcem, ki prikazane like zelo dobro poznajo. Trojica komikov je po obdobju nastopanja v manjših milanskih lokalih zaslovela po zaslugi televizijske oddaje Mai Dire Gol, med katero so Aldo, Giovanni in Gia-como ustvarili oziroma predstavili nekaj likov, ki so se zelo uveljavili. Tako je
S temi simpatičnimi komiki je nastopila tudi igralka Silvana Fallisi, spremljal pa jih je orkester Good Fellas
na primer beseda Tafazzi prišla v dnevno rabo in postala sinonim za osebo, ki si sama povzroča fizične bolečine.
Na odru so jim prepričljivo stali ob strani igralka Silvana Fallisi in orkester Good Fellas, ki je s trojico sodeloval že na turneji Tel chi el telun.
Po dveh urah smeha je bilo nekajminutno ploskanje prava nagrada za trojico, ki vse od leta 1991 navdušuje tako v gledališčih kot na velikem ekranu. Številni so namreč filmi, ki so jih Aldo, Giovanni in Giacomo uspešno uprizorili vse od leta 1997, ko so prvič nasto-
pili v celovečercu Tre uomini e una gamba. Zdaj trojica nadaljuje svojo pot po raznih športnih palačah po apeninskem polotoku, da gre za izredno uspešno turnejo pa zadostuje podatek, da bodo v Assagu pri Milanu nastopali kar šestkrat. (if)
/
Primorski
TRŽAŠKA
Četrtek, 14. aprila 2016
9
TELEVIZIJA RAI - Nocoj predvajanje recitala iz leta 1995
Mira Sardoč, Giorgio Strehler, Ovadia in drugi glasovi iz Rižarne
Leta 1995 so v tržaški Rižarni posneli gledališki recital »Risiera di San Sabba 1945-1995, la memoria deUhffesa«. Zamislil si ga je Renato Sarti, ki je dogodek tudi režiral na podlagi zgodovinskih pričevanj, ki sta jih zbrala tržaška zgodovinarja Silva Bon in Marco Covacich (Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja FJK). Žrtvam in tistim, ki so grozote Rižarne preživeli, so svoje glasove posodila imenitna gledališka imena: Giorgio Strehler, Mira Sardoč, Moni Ovadia, Paolo Rossi, Omero Anto-nutti, Orazio Bobbio, Marisa Fabbri, Fulvio Falzarano, Lidija Kozlovič, Lučka Počkaj, Ariella Reggio, Bebo Stor-ti, Barbara Valmorin in Xenia Bevitori.
S čustvi nabit dogodek, ki sta ga priredila gledališče Studio Giallo in Občina Trst v sodelovanju z javno televizijo Rai in podjetjem Videost, si bo mogoče nocoj ob 23.20 ponovno ogledati na televizijskem kanalu Rai Storia.
Gledališki recital so posneli leta 1995 v Rižarni
arhiv
j	n
	1
	
	
jp	m
TRST - Zbirka Questioni di forma
Roveredova besedna terapija
Questioni di forma je naslov zadnji zbirki pripovedi pisatelja Pina Rovereda (na fotografiji), ki jo bodo predstavili danes ob 17. uri v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) pod pokroviteljstvom tržaškega Zdravstvenega podjetja.
Zbirko sestavlja 27 pripovedi, ki so nastale v sklopu družbenega projekta, prave besedne terapije Scritture Mal-educate, ki ga Roveredo vodi v sodelovanju s socialno zadrugo Reset. Namen projekta je invalidom in drugim osebam s posebnimi potrebami na učinkovit in sodoben način ponujati storitve za boljšo socialno funkcioniranje in s tem izenačiti možnosti teh oseb za življenje v skupnosti. Pred knjigo Que-stioni di forma, je Roveredo objavil že podobni zbirki
1 ■ ñ

Fuori controllo in Una que-stione di forma.
Srečanja se bodo ob avtorju udeležili direktorica Zdravstvenega podjetja Aas1 Emanuela Fragiacomo, psiholog in psihoterapevt Cristiano Stea ter tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari. Branje odlomkov bo spremljala tudi glasba.
Marta Verginella o sovražnikih
V	avditoriju muzeja Revoltella bo jutri ob 18. uri že šesto srečanje v okviru razstave Dve fronti, eno mesto, ki je tačas na ogled v prostorih nekdanje ribarnice na nabrežju. Tokratna gostja bo zgodovinarka Marta Verginella, ki se bo spraševala, kdo je naš sovražnik, in bo segla v dnevniške zapise in spomine Tržačanov in tržaških Slovencev. Vstop je prost.
Vabilo v gledališče Duje Kaucic
V	knjižnici škofovskega semenišča (Ul. Besenghi 16) bodo jutri ob 17.30 predstavili prvi del knjige Duje Kaucic Cramer »Invito al teatro«, ki izhaja v samozaložbi. Avtorica je zbrala 102 gledališki epizodi, ki so jih posneli v studiu radijske postaje Radio Nuova Trieste v letih 2007-2009. Delo bodo predstavili gledališki in umetnostni kritik Sergio Brossi, profesor Piero Giulianini in igralec Julian Sgherla.
Dokumentarec o Luciani Castellini
V	Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) bodo drevi ob 20.30 predvajali dokumentarni film Luciana Castellina, comunista, ki ga je režiral Daniele Segre in ponuja vpogled v zgodovino skozi oči časnikarke in parlamentarke ter ene od ustanoviteljic Manifesta. Vstop je prost.
Happy hour in music v Devinu
V	avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu bo drevi ob 19. uri zaključni koncert Happy hour in music. Zapelo in zaigralo bo 35 gojencev zavoda iz 20 različnih držav.
TRST - Teden japonske glasbe
Antične no-drame filmi in predstave
Prizor iz japonske no-drame
Teden japonske glasbe, ki ga prirejajo v okviru sporeda Wunderkammer, je stopil v živo. V palači Vivante (Trg papa Giovanni XXIII) bo drevi ob 19. uri konfe-renca-predstava posvečena tradicionalnim, antičnim in hkrati inovativnim japonskim no-dramam v povezavi z zahodnim gledališčem. Prireja jo tržaško združenje Yudansha Kyokai - Iwama Aikido, ki je nastalo z namenom, da bi razširilo spoznavanje japonske kulture; režijo je podpisala Eva Mauri.
Jutri ob 18. uri bodo v kinodvorani dei Fabbri predvajali celovečerni igrani film o samurajih iz leta 1980 Kagemusha bo-
jevnikova senca v režiji Akire Kurosava (vstopnina 5 evrov), ki si je zaslužil zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu.
Veliko pričakovanje pa vlada za predstavo No-Bach, ki bo zaživela v gledališču Rossetti v soboto, 16. aprila, ob 21. uri. Gledališko govorico bo združila z Bachovo glasbo, oblikovala pa jo bosta igralec Ma-sato Maatsura in čembalist Frederick Haas. Občinstvo bo pobliže spoznalo to obliko gledališke umetnosti, ki jo bogatijo elegantni telesni gibi, tokrat ob Bachovi glasbi. Vstopnice si lahko zagotovite pri Ticket Pointu, na spletnem portalu Vivaticket ali pri blagajni gledališča Rossetti.
FUNDACIJA ANANIAN - Ne samo štipendije
Mladim pod 35. letom 25.000 € za projekte
Štipendiranje študentov in finančna podpora zanimivih projektov ostajata tudi v tem letu glavno poslanstvo dobrodelne fundacije Ananian, ki nosi ime po tržaškem zdravniku in dobrotniku armenskega rodu Gregoriu Ananianu. Na srečanju z novinarji v veliki dvorani zavoda ITIS so predsednik fundacije Giovanni Damiani, občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in rektor tržaške univerze Mauri-zio Fermeglia sporočili, da namerava fundacija zapreti prvi redni razpis za leto 2016, ki predvideva dodelitev 105 štipendij za univerzitetne študente in študente kon-servatorija. Napovedali so tudi, da bodo v kratkem začeli z razvrščanjem vlog.
Rektor Maurizio Fermeglia se je zahvalil Fundaciji Ananian, ki s štipendijami omogoča študij tistim študentom, ki so v takšni ali drugačni finančni stiski. Ob tej priložnosti so predstavniki fundacije sporočili tudi, da bodo kmalu objavili razpis finančne podpore za projekte, katerih avtorji so mladi do 35. leta starosti. Na voljo bo 25 tisoč evrov, ki jih bodo lahko razdelili med več zaslužnih projektov ali pa bodo vsoto dodelili enemu samemu projektu, ki bo pozitivno vplival na celotno skupnost.
PROSEK - Koncert ameriškega rockerja Koryja Clarka in skupine Warrior Soul
V znamenju trdega rocka
Melodije trdega alternativnega rocka so v soboto odmevale v dvorani Kulturnega doma na Proseku, kjer so se že popoldne začeli zbirati ljubitelji te glasbene zvrsti, ki so želeli prisostvovati pevcu in skupini, ki sta na tem področju očitno pravi pojem. V organizaciji združenja Rock Out X Project ter v sodelovanju s koncertno agencijo Radioactive Booking in založbo Planet K Records je namreč potekal koncert ameriškega pevca Koryja Clarka in skupine Warrior Soul. Skupino je Clarke, ki so ga večkrat označili za enega od najbolj karizmatičnih rock liderjev, ustanovil leta 1987, po uspešnem prvencu Last Decade Dead Century iz leta 1990 pa je zanimanje upadlo, tako da se je zasedba razšla, na novo pa jo je Clarke sestavil leta 2007. Pro-seški koncert je bil prvi tržaški nastop benda, ki je navdušenemu občinstvu postregel s komadi iz preteklih in zadnjega albuma.
Koncert Koryja Clarka in skupine Warrior Soul pa je bil tudi priložnost za nastop tržaških spremljevalnih rock skupin - takih, ki so prvič stopile na oder in takih, ki so si slavo zagotovile že pred časom: med prve, čeprav jih v nekaterih primerih sestavljajo že izkušeni glasbeniki oz. so v preteklosti nastopale pod dru-
Zagnano občinstvo (levo) in Kory Clarke fotodamj@n
gim imenom, spadajo Concrete Jelly, TSO in Tytus, že preizkušena pa sta benda Black Pope in Damned Pilots. Omenjene skupine so že od poznega popoldneva dalje skrbele za stopnjevanje pričakovanja, med posameznimi nastopi pa je čas zapolnil DJ Raul De La Raul.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 14. aprila 2016
VALERIJ
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 12.20 in zatone ob 3.04.
Jutri, PETEK, 15. aprila 2016
HELENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 25 km na uro jugozahodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje C.
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947.
10
Četrtek, 14. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
□ Čestitke
[13 Lekarne
U Kino
V nedeljo je na Krvavcu uspešno opravil izpit in postal smučarski učitelj 1. stopnje naš član LORIS STRAIN. Iskrene čestitke! SK Devin.
H Mali oglasi
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. 339-8201250. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 (v večernih urah). RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. RESNA in poštena gospa srednjih let, Slovenka, z veliko delovnih izkušenj, nujno išče delo, najraje kot negovalka starejših oseb. Tel.: 342-7438392. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah).
Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. aprila 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Žavlje - 040 232253, Zgo-nik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Giulia 1 - 040 635368, Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Gioberti 8 - 040 54393.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
www.primorski.eu*
□ Obvestila
AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il libro della giungla 2D«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINEMA DEI FABBRI - 21.00 »Fiore del deserto«.
FELLINI - 16.00, 19.45, 21.45 »Crimi-nal«; 18.00 »Il condominio dei cuori infranti«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.40 »Nemiche per la pelle«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 19.50, 21.50 »Mister Chocolat«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 21.15 »Hitri in drzni 7«; 17.00, 20.20 »Knjiga o džungli«; 16.00, 18.10 »Knjiga o džungli 3D«; 15.50 »Kung Fu Panda 3«; 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 19.00, 21.00 »London je padel«; 16.20, 19.05 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20, 20.30 »Orel Eddie«; 16.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 16.10 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.40 »Šefica«.
NAZIONALE - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 20.00, 22.10 »Veloce come il vento«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nonno scatenato«; 18.30, 20.30, 22.10 »Hardcore«; 18.15, 21.20 »Race il colore della vittoria«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 16.30, 18.45, 21.15 »Il cacciato-re e la regina di ghiaccio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 17.00, 21.20 »Batman v Superman«; 16.40, 17.25, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 21.50 »Il libro della giungla 3D«; 19.10, 21.45 »Criminal«; 17.10, 19.30 »Hard-core«; 16.40, 19.05, 21.30 »Il cacciato-re e la regina di ghiaccio«; 19.40, 21.50 »Nonno scatenato«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il libro della giungla«; Dvorana 3: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10, 22.15 »Criminal«; Dvorana 4: 18.00, 21.40 »Un bacio«; 20.15, 22.15 »Hardcore«; Dvorana 5: 18.10, 20.30, 22.10 »Nemiche per la pelle«; 19.50 »Il libro della giungla 3D«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Razne oblike zasvojenosti« (kemične in nekemične -alkohol, mamila, internet...), ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opči-nah. Predaval bo terapevt dr. Miha Kramli.
SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: 13. junij. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah).
prej do novice
POSTANI NAS SLEDILEC
@primorskiD
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
JUS PROSEK vabi člane na občni zbor, ki bo danes, 14. aprila, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Proseku.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal danes, 14. aprila, ob 20.00 na svojem sedežu na Doberdobski ul. 20/3 ob 20.00.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 14. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 14. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih Srenjske hiše v Gročani.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice, člane in prijatelje na »Redni letni občni zbor z volitvami«, ki bo danes, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Glasbeni točki MoPZ Rdeča zvezda-Lacrima in MePZ Rdeča zvezda. Družabnost in pogostitev ob zaključku. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto.
SPDT sporoča, da je predavanje, ki je bilo predvideno danes, 14. aprila, premeščeno na poznejši datum.
KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja.
SDGZ obvešča, da 30. aprila zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu na 040-6724828, info@sdgz.it najkasneje do 15. aprila, za določitev termina za predstavitev prijave. V primeru, da prijave ne predstavite so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Info na tel. št.: 349-4599458 ali 040-415797.
SKD GRAD OD BANOV vabi na redni občni zbor članov, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Možno bo poravnati članarino.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 15. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v gledališču v Tržiču, odhod avtobusa s Padrič ob 15.00. V torek, 19. aprila, ob 20.00 snemanje na sedežu radia Koper v Kopru.
OBČINA DOLINA obvešča oljkarje, ki bi želeli sodelovati pri občinski razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (2 steklenici po 500 ml in 1 po 250 ml) na občino Dolina do najkasneje ponedeljka, 18. aprila, ob 12. uri.
SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 17.30 v prvem in v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi.
SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu Proseška ulica 131, Opčine.
VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. aprila, ob 14.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu na sedežu na Opči-nah (Proseška ul. 131).
KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni letni občni zbor »Nov dogovor
za tržaško kmetijstvo«, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku.
SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo, z začetkom ob 9.00 pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2.
VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni.
TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah.
SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino.
MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700.
0 Prireditve
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE
v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek,
15.	aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek).
JUS BANI vabi v društvene prostore pri Banih na ogled razstave »Smo nar'di-li stezice k'so včasih bile«. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Urnik: v soboto,
16.	in v nedeljo, 17. aprila, od 16. do 19. ure.
GLASBENA MATICA vabi na koncert »Pomlad je tu...«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Panfili. Nastopajo Vokalna skupina Vikra ter Godalni orkester Glasbene matice s solisti.
KD ANAKROUSIS vabi na prvo revijo mladinskih pevskih zborov »Vokalna eksplozija«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopata MVS Anakrousis in ŽVS Karina.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC in Župnijska skupnost vabita na odkritje spominske plošče msgr. Mariju Gerdolu v nedeljo, 17. aprila: ob 16. uri bo v cerkvi v Boljuncu sv. maša, sledila bo slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na premiero gledališke skupine v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00: Josip Tavčar - Klinika za živčne čudeže (groteska), režija Giorgio (Jure) Amo-deo. Ponovitev v četrtek, 21. aprila, ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na literarno glasbeni večer s predstavitvijo zgoščenke »Kajuh« (glasba Aljoša Saksida), na nastop skupine Ovce in razstavo slik Tanje Zidarič.
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od
ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30).
RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21.
Prispevki
V	spomin na gospo Livijo Smotlak Stur-man darujeta Majda in Fabio Sturman 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na sošolko Marizo Milič Živec daruje Iva Batič 20,00 evrov za SKD Barkovlje.
t
Na pragu 100. leta je mirno zaspala naša draga
Olga Tul vd. Smotlak
Žalostno vest sporočajo
snaha Anica, vnukiniji Nataša z Brankom, Elena z Marinom, pravnuki Kevin, Martin, Peter, Sara ter ostalo sorodstvo
Od nje se bomo poslovili v petek, 15. aprila, od 11.30 do 12.30 v Ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša ob 13. uri v cerkvi v Mačkoljah in nato pokop na vaškem pokopališču.
Oreh, Boljunec, 14. aprila 2016
Pogrebno podjetje Alabarda
14.4.2015
14.4.2016
Dalči Lovriha
Z neskončno ljubeznijo se te spominjamo
žena, hčere, vnuki in sorodniki
14.4.2012
14.4.2016
Mario Peric
Z neizmerno ljubeznijo se te spominja
tvoja družina
Nabrežina, 14. aprila 2016
Pogrebno podjetje Alabarda
VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM
■ i ■	Primorski
Kartanje je pri nas še vedno priljubljena igra. V znamenitem »pedočinu« leta 1974, na strehi fička v starem mestu (2008), v novejšem času pa v baru v Križu, v osmi-cah v Zgoniku, Briščah, Saležu in Samatroci ...
12
Četrtek, 14. aprila 2016
KULTURA
Primorski
ki y
ljubljana - Na 14. Koroških kulturnih dnevih predstavitev novosti
O slovenski besedi
LJUBLJANA - V prostorih Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani je včeraj potekala predstavitev treh knjižnih del in zgoščenke, katerih skupno sporočilo je poudarjena skrb za ohranjanje slovenske narečne besede na avstrijskem Koroškem. Omenjena dela sta predstavila Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik in Martin Kuchling iz Krščanske kulturne zveze. Pesniška zbirka z naslovom Zilšče pušelč: Pesmi s spodnje Zilje- Gedichte aus dem unteren Gailtal je bila prva izmed novosti. »Maria Bartoloth se že vrsto let ukvarja s slovensko narečno besedo. Predstavljala jo tudi nemško govorečemu občinstvu, kar je bilo še pred nekaj desetletji precej pogumno dejanje,« je ob predstavitvi avtorice poudarila Martina Piko-Rustia in ob tem še dodala, da je že leta 1992 izšla prva avtoričina pesniška zbirka z naslovom Pa Zila še vesčes šemi / Die Gail rauscht noch allwei\. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je v sodelovanju z Avdiovizualnim laboratorijem ISN ZRC SAZU pripravil tudi DVD s posnetki pesmi, ki jih bere avtorica in je priložen knjigi Zilšče pušelč. Tokratna pesniška zbirka je prevedena tudi v slovenski in nemški knjižni jezik, za kar je poskrbel Reinhold Jannach, ki je pripravil tudi slovar narečnih besed in dodal pojasnila k pesmim.
»Z željo po povezovanju z drugimi Slovenci, ki živijo izven meja Republike Slovenije, smo pred dvema letoma v Katoliškem domu prosvete v Tinjah organizirali strokovni posvet. Prispevke smo sedaj objavili tudi v zborniku,« je naslednje knjižno delo predstavil urednik Martin Kuchling ter ob tem še dodal, da brošura nudi vpogled v stanje in razvoj slovenskega jezika pri slovenskih skupnostih v Italiji, na Koroškem, avstrijskem Štajerskem, v Porabju in na Hrvaškem.
Zgoščenka z naslovom Dba munija prinaša poslušalcem številne basni in pesmi v selskem narečju. Pripravili so jo člani društva KPD Planina v Selah. Kot značilnost
Martina Piko-Rustia in Martin Kuchling, zgoraj predstavljene novosti
zgoščenke lahko izpostavimo dejstvo, da ena oseba pripoveduje basen na način, kot je to nekoč na vasi počel nadarjeni pripo-vedovalec/ka oziroma (stari) starši. Otroške pesmice v selskem narečju pojeta Zbor ljudske šole v Selah in Otroški zbor Pevskega društva Sele, narečne štajerske viže pa tercet Mešanega pevskega zbora PD Sele. Zgoščenki je priložena knjižica, ki vsebuje narečna besedila in slovarček z razlago posebnosti selskega govora. Zadnje predstavljeno delo nosi naslov ...začelo se je pred štiridesetimi leti ... Bralcu prinaša podroben pregled dokumentarnega gradiva o lu-
tkovni in gledališki dejavnosti pri Krščanski kulturni zvezi. Delo sta uredila Mateja Kert in Zalika Kelih - Olimp.
Predstavitev knjižnih novosti je potekala v okviru 14. Koroških kulturnih dnevov, ki se v mesecu aprilu odvijajo v Ljubljani. Zaključujejo se s sobotnim koncertnim nastopom v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, na katerem bodo MePZ Podjuna iz Pliberka (zborovod-kinja Anja Kapun) in Rožanski muzikan-ti (vodja Jožko Kovačič) ljubljanskemu občinstvu predstavili koroško ljudsko in umetno glasbo. (RoŠa)
glasba - V Furlaniji - Julijski krajini niz zanimivih koncertov
Vrhunski april
Z glasbenega vidika čakata našo deželo aprila meseca dva res intenzivna tedna. V štirinajstih dneh bo Furlanijo Julijsko krajino obiskalo kar nekaj odličnih glasbenikov, pevcev in glasbenih skupin, levji delež pa bo prispeval Trst.
DANIELE SILVESTRI - 48-letni rimski kantavtor je že več kot dvajset let uspešen na glasbeni sceni, vse odkar je prvič stopil na oder sanremskega festivala leta 1994, festival, na katerega je zelo navezan in na katerem je prepričal zlasti kritike. Besedila, večkrat z dokaj globoko vsebino -dotaknil se je cele vrste socialnih tematik - so že sama po sebi razlog za poslušanje Silvestrijevih uspešnic. Cohiba, Aria, Luo-mo col megafono, Saliro, Lamore non esi-ste so le nekatere od številnih uspešnic rimskega pevca in tekstopisca. Daniele Silvestri se bo s svojo turnejo po italijanskih gledališčih naše dežele dotaknil danes ob 21. uri, ko bo nastopil v videmskem Teatro Nuovo Giovanni da Udine. Vstopnice: parter 46,00 €, prva galerija 40,25 €, druga galerija 34,50, tretja galerija 28,75 €.
GIANNA NANNINI - Ni treba je posebej predstavljati. Ko govorimo o ženskem rocku v Italiji, najprej pomislimo nanjo. Govorimo seveda o Gianni Nannini, toskanski pevki, ki je prava ikona te glasbene zvrsti. V sredo, 20. aprila, se bo njen izredno uspešen History Tour selil v Trst, kjer se bo zgodba o uspehu ponovila. Gledališče Rossetti bo pokalo po šivih in od 21. ure dalje bodo vsi prisotni prepevali številne uspešnice pevke iz Siene. Na razpolago je le še manjši kontingent vstopnic za nekatere predele gledališča: povišani parter
Daniele Silvestri
69,00 €, prva galerija 63,25 €, druga galerija 57,50 €. Ostali deli parterja in lože so razprodani.
LUCA CARBONI - V petek, 22. aprila, (ob 21.30, vstop od 20.30 dalje) bo v koncertni dvorani Il Deposito v Porde-nonu nastopil Luca Carboni. Album PopUp je zanj pomenil velik povratek po nekaj letih sivine in manj uspešnih albumov, ki niso imeli posebno pozitivnega odziva s strani publike. Album Pop-Up pomeni za emilijanskega pevca povratek na veliko sceno. Carboni bo gost naše dežele tudi v poletnih mesecih (v Gradežu bo nastopil 11. julija), na pordenonskem koncertu pa boste lahko prisluhnili vsem njegovim največjim uspešnicam. Vstopnice - enotna cena za sedišče: v predprodaji 34,50 €, na dan koncerta 35,00 €.
PINK SONIC - Večer, posvečen legendarni skupini Pink Floyd. Koncert skupine Pink Sonic v dvorani De Banfield-Trip-covich v Trstu bo v soboto, 23. aprila, ob
21. uri. Skorajda se ne boste zavedeli, da na odru ni Rogerja Watersa in Davida Gil-mourja, saj v skupini Pink Sonic naredijo tako, da je vsaka malenkost na pravem mestu in tudi vokal je vrhunski. Spektakel nosi naslov The Diamond Inside in med več kot dvournim nastopom boste lahko prisluhnili vsem največjim uspešnicam legendarnih Pink Floydov. Vstopnice: prvi parter 34,50 €, drugi parter 28,50 €.
EZIO BOSSO - Najbrž ga je pred vrhunskim nastopom na odru letošnjega festivala v Sanremu le malokdo poznal. Ezio Bosso pa je s svojo radostjo in seveda kakovostjo nastopa opozoril nase in množica ljudi ga je v trenutku vzljubila, tako da je njegova turneja po raznih italijanskih gledališčih že razprodana. To velja tudi za tržaški koncert, ki bo v gledališču Rossetti v nedeljo, 24. aprila, ob 21. uri. Vstopnic torej ni več na razpolago, kar je nedvomno dokaz, da je bil Bossov nastop morda eden izmed viškov ne samo letošnjega festivala v Sanremu. Na koncertu bo Bosso predstavil svoj prvi solo album na klavirju The 12th Room. Gre v resnici za dvojni cd in v drugem lahko poslušate 45 minutno sonato
STEVEN WILSON - Zaključujemo pregled koncertov s Stevenom Wilsonom, ki bo nastopil v gledališču Rossetti v torek, 26. aprila, (ob 21. uri). Vodja skupine Porcupine Tree, zelo znane v svetu progressive rocka, se je nato odločil za samostojno pot in nastope, njegovi koncerti pa so mešanica dveh obdobij. Vstopnice še na razpolago: parter B 46,00 €, parter C 40,25 €, povišani parter 40,25 €, prva galerija 34,50 €, druga galerija 28,75 €. (if)
intervju - Boštjan Videmšek, (proti)vojni dopisnik, r
»Begunske krize v E ni bilo, je le kriza Ev
LJUBLJANA - Boštjan Videmšek, novinar časopisne hiše Delo in dolgoletni (proti)vojni dopisnik je pred nekaj dnevi izdal knjigo Na begu, s podnaslovom Moderni eksodus (20052016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. V njej avtor spremlja in predstavlja usode beguncev, ki so bili zaradi vojn in drugih okoliščin prisiljeni zapustiti svoje domove in domovino. Boštjan Videmšek in fotograf Jure Eržen sta bila z njimi in jih spremljala tako na Bližnjem vzhodu, na sredozemski begunski poti od Lampeduse, Sicilije do Malte, kot tudi na balkanski poti; od Turčije preko, Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, vse do Slovenije in Avstrije. Videmšek se je pogovarjal z več kot2500 begunci iz številnih držav, ki so mu zaupali svoje tragične izkušnje. Njihove pripovedi je združil v omenjeni knjigi, v kateri je posebno pozornost namenil usodam sirskih beguncev. Po Vojni terorja (2011) in Uporu (2013) predstavlja delo z naslovom Na begu sklepni del trilogije, v kateri se Videmšek sooča z najbolj perečimi oziroma temeljnimi etičnimi vprašanji moderne dobe in s tem zahodnega človeka kot takega.
Kdaj je dozorela odločitev, da bo osrednja pozornost v vašem delu namenjena beguncem?
Ideja je bila pravzaprav ves čas prisotna. Po prvi in drugi knjigi sem vedel tudi to, da mora biti ta knjiga bistveno drugačna. Če v predhodnih dveh knjigah spregovorim na način klasičnega (proti)vojnega poročevalca, je tretja knjiga zgodba o ljudeh, o tistih, ki so pretrese, predstavljene v prvih dveh knjigah, najbolj močno občutili.
Število pogovorov, ki ste jih opravili ni ravno zanemarljivo ...
S toliko ljudmi, s približno 2500, sem opravil intervjuje, kar za več kot deset let dela ni niti tolikšno število. Od tega sem jih približno 350 predstavil v sami knjigi. Tisto ključno novinarsko pravilo, ki sem se ga skušal sam držati, je bilo, da se pogovarjam s čim večjim številom ljudi in sem njihovim zgodbam čim bližje. Ogromno poti smo prehodili skupaj in to nas je potem tudi zbližalo. Prav balkanska pot nam je ponudila to možnost, da smo se tem ljudem resnično približali. Neskončno se trudim delovati na takšen način, da se ne grem
nekega »padalstva«. Vzeti si je treba čas.
Ste imeli s tem »padalstvom« kakšno negativno izkušnjo?
Ko sem prišel z begunci v Slovenijo mi je bilo slabo, pravzaprav me je bilo strah, ko sem videl, kako so kolegi, takoj po njihovem prihodu, postavljali kamere, mikrofone ..., silili v te ljudi z vprašanji, terjali odgovore in to brez vsakega občutka do (so)človeka. Tega sam ne zmorem.
Kaj porečete na dejstvo, da so bili v medijih ti ljudje sprva obravnavani sicer kot lju-dje-begunci, a le za kratek čas. Način poročanja se je kmalu spremenil in dosledno se je pričelo uporabljati pojme, kot so migrantski tok/ tokovi, begunski val ...
Te ljudi se je v večini medijev obravnavalo kot kriminalce. Novinarji so s svojimi prispevki večkrat zapolnjevali strani črne kronike, namesto da bi pokazali vsaj nekaj človečnosti. Še več: mediji so sledili tako diskurzu ulice kot tudi politike. Prevladujoči diskurz je postal jezik sovraštva, rasizma in ksenofobije.
Kaj bi lahko izpostavili kot osrednjo sporočilno vrednost svoje knjige?
Dolga linija zgodb, ki je trajala kar enajst let in predvsem osebne zgodbe. Ta knjiga je fizični dokaz, da ne obstajamo »mi«, da ne obstajajo »oni«, da lahko obstajamo samo vsi skupaj. Med nami ni razlik, razen v sreči, kot je na primer ta, kje in kdaj se rodiš.
Ali bi posebej izpostavili kakšno izmed zgodb v vaši knjigi?
Težko. Hierarhija bolečine in tragedije je zelo zoprna stvar.
»Moja družina ni umrla, ubila jo je Evropa,« so besede enega izmed beguncev, ki jih navajate v vaši knjigi. Kje je tu mesto Evrope, nas samih?
Evropejci smo absolutno privilegirani. Naš bolečinski prag je postal že neverjetno nizek. Z dneva v dan smo bolj rasistični, kse-nofobni in naša empatija umira. Ščitimo svojo prihodnost na račun preteklosti in s tem onemogočamo prihodnost mnogim, tudi svojim mlajšim generacijam.
Kakšne so vaše napovedi, kaj se bo z begunsko zgodbo dogajalo v bližnji prihodnosti?
Tako imenovana begunska zgodba bo v Evropi izgubila prisotnost v medijih. Preseli-
/
Primorski
KULTURA
Četrtek, 14. aprila 2016
1 B
icvinar
■vropi ni in je nikoli rrope in nas samih«
Boštjan Videmšek in fotograf Jure Eržen
la se bo v politično polje in v ideološki boj. Naraščali bodo nacionalizmi s populističnim prizvokom. Velik problem bo postala Grčija, kamor Evropska unija prestavlja težave, s katerimi bi se morala soočiti sama in ob tem pozablja odgovoriti tudi na neodgovorjena vprašanja. Evropska unija je Grčijo kar dvakrat zlorabila, najprej s finančno krizo, zatem pa še z begunci. EU v tej kravji kupčiji probleme prestavlja še v Turčijo, ki pa je nestabilna država in bo vedno bolj nestabilna tudi v prihodnje. Begunci bodo v tej zgodbi še dosti trpeli.
Kaj menite o sporazumu EU-Turčija?
To s Turčijo pa je ena največjih svinjarij moderne Evrope. Ta sporazum med Evropsko unijo in Turčijo je absolutno nesprejemljiv. Je prelaganje odgovornosti za življenja na nekoga drugega, na tistega, ki tega ni sposoben storiti.
Kaj menite o slovenski politiki in žičnati ograji na meji s Hrvaško?
Pozabiti ne gre, da k tej celotni politični situaciji svoje prispeva tudi Slovenija. Ograjo na slovensko-hrvaški meji razumem kot simbol ksenofobije, rasizma, kot konec humanizma in razgradnjo svobodne družbe. Ob vseh človeških tragedijah je nadvse tragično to, da
rosa
je Slovenija odpovedala, kot država in kot družba, da je odpovedala praktično na celi črti. Odpovedala je politično, družbeno, v prvi vrsti pa je odpovedala na človeški plati.
Dotakniva se v medijih konstantno prisotnega problema, da Evropa ni sposobna nuditi zatočišča vsem pomoči potrebnim beguncem. Kolikšen je številčni problem beguncev v EU?
Nikakršen. To je patetično. V Evropi ni begunske krize. Številke ljudi so tako majhne, da niti omembe niso vredne.
O kakšnih številkah torej govorimo?
Govorimo o približno milijonu ljudi, kar je manj, kot je recimo sirskih beguncev na širšem območju Istanbula ali pa v Libanonu, ki ima dobre 4 milijone, z begunci pa 5.25 milijonov prebivalcev. Begunske krize v Evropi ni in je nikoli ni bilo. Je le kriza Evrope in nas samih.
Enajst let spremljate tragične usode teh ljudi. Kako sami opravite s svojo vestjo, z vestjo vseh nas Evropejcev?
S svojo vestjo brez najmanjših težav. Od ljudi, ki trpijo in so šli skozi številne tragedije se učim kako zbiti balast in lastne prioritete.
Robi Šabec
Lampedusa
jure erzen/delo
Slovenski pankerji bodo nastopili v klubu Tetris
Razlika je velika. Za časa Jugoslavije smo imeli dvajsetmilijonski trg, danes imamo dvomilijonski trg. Takrat smo bili jugoslovanski band, nastopali smo po celi Jugoslaviji, v vseh klubih. Z osamosvojitvijo so se meje zaprle in organizatorji ter izvajalci so začeli čuvati svoj trg. V Slovenijo sicer še vedno prihajajo bandi iz južnih držav, mi pa tja ne moremo, ker tega tam nihče ne spodbuja, pa še denarja nimajo, da bi nas plačali. Po naši novi združitvi smo obsojeni samo na slovenski trg.
No, danes prihajate v Trst, na italijanski trg. Se spomnite tržaškega koncerta pred tridesetimi leti in kje ste nastopili?
Seveda se spomnim, a ne vem to-
čno, kje smo nastopili. Pred kratkim sem izvedel, da je to bilo na enem shodu Komunistične partije Italije. Komunistična mladina je baje navezala stike z našo zvezo socialistične mladine in vprašala, če imamo Slovenci kakšen zanimiv band za njih. Mi smo bili mladi mulci in šli tja, kamor so nas poslali. S tistega koncerta je nastala tudi live plošča Niet Live. Očitno je bila snemalna oprema v Italiji boljša kot v Sloveniji (smeh).
In kakšna so vaša pričakovanja na nocojšnjem koncertu?
Ne poznam scene v Trstu, mi bomo »vžgali« po najboljših močeh. Pričakujem dobro zabavo in dober obisk. Pustimo se presenetiti.
Sanela Čoralič
POGOVOR - Slovenska skupina Niet se nocoj vrača v Trst
Trideset let po tistem nastopu na prazniku tržaške KPI ...
TRST - Na oder tržaškega kluba Tetris bo nocoj stopila legendarna slovenska punk rock skupina Niet, ki se v Trst vrača po več kot treh desetletjih. Po izjemnem uspehu v 80. in začetku 90. let je skupina za nekaj let izginila z glasbenega prizorišča, leta 2008 pa se je vrnila s težko pričakovanim koncertom v ljubljanskem Orto baru. Pankovsko obarvan večer, ki ga pripravlja Rocket Panda Management v sodelovanju z Agencijo 19, bodo začeli domači pankerji Manikomio Armato (nekdanja Katastrofa), okrog 21.30 pa bodo na oder prišli Igor Der-novšek, Aleš Češnovar, Robert Likar, Tomaž Bergant in Borut Marolt, ki se bodo predstavili z zadnjim albumom, pre-igravali pa bodo tudi legendarne komade. Če sodite v tisto generacijo, ki je skupino Niet poslušala na nič kolikokrat presnetih kasetah, boste radi prebrali pogovor z umetniškim vodjo, novinarjem, kitaristom in ustanoviteljem prve postave Nietov Igorjem Dernovškom, ki je skozi čas dokazal, da je punk slog življenja; je rock'n'roll v najbolj prvinski obliki.
V	Trstu boste med drugim predstavili tudi novi album V bližini ljudi, ki ste ga posneli pod taktirko Žareta Paka. Koliko lastnosti Nietov je v njem?
V	bistvu bo rdeča nit nocojšnjega koncerta vrnitev v Trst, seveda pa bomo zaigrali tudi nekaj komadov z nove plošče. Na njej je toliko sprememb, kolikor sem jih jaz v vseh teh letih doživel. Kar se sloga in igranja tiče, pa je vse v okviru našega dela. Mi smo zelo hitro z ozkega hardcora presedlali v zahtevnejše pan-kovske zadeve; v širši punk krog. Mogoče smo se z zadnjo ploščo vrnili nazaj k začetkom in h klasičnemu zvoku.
Že dolgo ste na glasbeni sceni. Pa se splača vztrajati?
Mi imamo zelo zanimivo pot. Nastali smo novembra 1983 in razpadli februarja 1986. V originalni postavi smo delovali malo več kot dve leti. Naša kariera je bila prekinjena zaradi obveznega služenja vojaškega roka v tedanji Jugoslaviji in običajno se noben band po končani voj -ski ni ponovno združil. Šele leta 2008 nam je uspela združitev, tako da smo takrat začeli početi to, kar smo želeli v 80. in 90. letih. Na sceni smo zdaj že osem let.
Vse skupaj se je najbrž podrlo tudi po tragični smrti frontmana Primoža Habiča leta 1991. Novega pevca ste iskali dolgo časa. Kako je Borut Marolt prevzel to breme?
Borut pravi, da je bil pritisk, s katerim se je srečal na začetku, kar velik. Zavedal se je, da stopa v velike čevlje. Habič je bil vedno sinonim za Niet. Ko sem jaz v 90. letih za zelo kratek čas prevzel vlogo pevca, so me vsi spraševali, kaj počnem. Borut je vso zadevo speljal odlično, ima karizmo, na odru se odlično znajde. Mislim, da je rojen frontman.
Je mlajše občinstvo sploh obremenjeno s pokojnim Primožem?
Poglejte, ko sem v 90. letih prevzel Primoževo vlogo, je bil pritisk tako velik, da me je občinstvo glasno kritiziralo, češ, kako si drznem prevzeti Habičevo mesto. Po povratku na sceno leta 2008 smo spet poslušali kritike, a pomisleke je izrazila samo stara garda, naši sopotniki iz 80. let. A Borut je tudi njih uspel prepričati. Drugače pa je z mlajšo publiko, ki s Primožem ni obremenjena, ker ga ni poznala. Poslušajo Niete, ker so jim všeč, in ne delajo razlike med 80. leti in današnjim časom.
Kako se je spremenila punk scena v Sloveniji in drugod?
V	80. letih je Slovenija imela močno ne samo punk sceno, ampak celotno alternativno sceno. Vse skupine so se med seboj prepletale, niso bile vezane na en sam vzorec glasbe. Tudi mi se nismo smatrali kot punk band; pankerji smo bili na osnovi družbene kritičnosti in hrupne glasbe. Dojemali smo se bolj kot band v razvoju.
Kaj pa nastopi danes in nekoč, ko je obstajala Jugoslavija?
filmi@primcrski.eu
GREMO V KINO
Les Souvenirs
Francija 2014 Režija: /ean Paul Rouve
Igrajo: Michele Blanc, Annie Cordy, Mathieu Spinosi
Ocena: ★★★★
13 O
Madelaine je petinosemdesetletna belolasa gospa, ki se znajde v domu za ostarele. Tja jo je poslal sin, ker je pač prepričan, da bo tako mami veliko bolje. V domu bo imela družbo in njen vsakdan bo v celoti preskrbljen. Madelaine pa je prepričana, da ji življenje lahko še vedno veliko nudi in se sprašuje, kaj pravzaprav počne v družbi ostalih ostarelih ljudi.
Njen dvainšestdesetletni sin se prav tako ukvarja z novim življenjskim trenutkom. Pred nedavnim se je upokojil in zdaj si mora na novo urediti vsakdan.
V Rouvejevi filmski zgodbi, ki je pred letom dni očarala francosko občinstvo in bo od jutri na sporedu v tržaški filmski dvorani Ariston, pa spoznamo še triindvajsetletnega Romaina, vnuka simpatične Madeline in sina pred nedavnim upokojenega očeta. Njemu se seveda široko odpirajo prihodnost in velike sanje, da bi nekega dne postal pisatelj. Romain se sicer zdaj preživlja, s tem, da dela kot nočni vratar v nekem hotelu. V prostem času pa se zelo rad posveča noni, ki jo pogosto obiskuje. Mlad nadebudni pisatelj ima v resnici tudi drugo veliko željo: da bi čim prej našel dekle ...
Na njegove želje, načrte in sanje pa na lepem, kot strela z jasnega udari novica, da je nona Madaleine izginila iz doma upokojencev. Nihče ne ve, kaj se je z njo zgodilo in kam da je odšla. Romain se tako odpravi po njenih sledeh. Pomoč najde predvsem v spominih in pripovedih, s katerimi ga je babica nekoč kratkočasila.
Tipično francoska pripoved je prijeten film o spominu, a tudi času, ki seveda neustavljivo mineva, spreminja vse, kar nas obdaja, ne more pa izbrisati tistih čustev, ki so nedeljivo povezana s preteklostjo. (Iga)
1 4 Četrtek, 14. aprila 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
gorica - Občina
Tudi Goričani bodo vrečke za odpadke dobili na dom
doberdob-ronke - Pobuda gozdarskega inšpektorata in doberdobske občinske uprave
S ponovno uvedbo paše do ovrednotenja gmajne
Gmajna med Doberdobom, Ronkami in Redipuljo
bonaventura
Zaraščenost kraške gmajne je v zadnjih letih na območju doberdobske in sosednjih občin vse bolj izrazita. Zanemarjanje večjih kraških površin ni le estetsko vprašanje, saj prinaša vrsto konkretnih težav: po Krasu se bohotijo tujerodne rastline, kraški svet ogrožajo požari, na zaraščenih površinah se širijo klopi. Da je mogoče te težave rešiti ali vsaj omiliti, je prepričana doberdobska občinska uprava, ki je že pred leti začela razmišljati o možnostih za ponovno uvedbo paše, saj je živina naravno in učinkovito sredstvo »čiščenja« gmajne. Sogovornika so doberdobski upravitelji našli v gozdarskem inšpektoratu za Goriško in Tržaško, s pomočjo katerega so pred kratkim začeli izvajati nov projekt, ki predvideva ravno možnost paše živine na nekaterih zaraščenih kraških zemljiščih.
»Potrebo po ovrednotenju kraške gmajne in jezera smo zagovarjali že v času volitev. O možnostih za ponovno uvedbo paše smo se najprej pogovorili z našimi kmeti, nato smo stopili v stik z združenjem živinorejcev in gozdarskim inšpektoratom. Obrnili smo se na funkcionarja Walterja De Monteja, s katerim smo se dobro ujeli. Dogovorili smo se, da bo inšpektorat nekatera zaraščena kraška zemljišča začasno namenil paši: zemljišča bodo na voljo našim kmetom, ki bodo nanje pripeljali živino. To možnost ima inšpektorat na podlagi deželnega zakona št. 8/1997, ki je namenjen
preprečevanju požarov. Na podlagi tega zakona lahko inšpektorat poskrbi za očiščenje določenih javnih ali zasebnih zemljišč tako, da na njih omogoči pašo,« pravi občinski odbornik Andrej Ferfo-lja, po katerem je inšpektorat že »zaupal« doberdobskim kmetom nekatera zemljišča. »Glavnina izmed njih se nahaja na območju ronške občine. Neka-
teri naši kmetje so na romjansko gmajno že pripeljali krave, prihodnji teden bodo pripeljali še osle. Gre za zemljišča v državni lasti,« pravi Ferfolja, po katerem nameravajo seveda projekt razširiti tudi na doberdobsko občino. »Nekaj primernih zemljišč se nahaja v bližini jezera in paludarija. Pred uvajanjem paše v naši občini se bomo vsekakor srečali
z občani in se z njimi pogovorili,« poudarja odbornik, po katerem gre ovrednotenje kraške gmajne tudi v smer turističnega razvoja občine. »Območja, ki so danes nedostopna, bodo na voljo po-hodnikom in vsem drugim, ki imajo radi Kras,« pravi Ferfolja. Pri projektu sodeluje tudi profesor na Univerzi v Trstu Alfredo Altobelli. (ale)
Tudi Goričani bodo vrečke za ločeno zbiranje odpadkov kmalu dobili na dom. Nabavi vrečk za suhe odpadke, plastiko in pločevino ter organske odpadke bo občina Gorica namenila 70.000 evrov, ki so bili na zadnji seji občinskega sveta vključeni v proračun. Popravek je vložil občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki pa pojasnjuje, da ne gre za njegovo pobudo, ampak za posledico odločitve konference županov, ki so pred časom sklenili, da del dobička družbe Isonti-na ambiente (ISA) namenijo nakupu vrečk za ločeno zbiranje odpadkov. Le-te je družba ISA v nekaterih občinah že razdelila, v drugih pa naj bi za to poskrbela v kratkem. »Za občane bo to pomenilo dodaten prihranek,« pravi Del Sordi. Da postopek ni bil dovolj transparenten in da gre za denar, ki so ga z računi za odpadke plačali ravno občani, menijo predstavniki opozicije v občinskem svetu, ki so se na torkovi seji vzdržali ali pa so glasovali proti amandmaju. »Res je, da gre pri dobičku družbe ISA za denar davkoplačevalcev, po drugi strani pa bi ga lahko investirali tudi drugače, medtem ko se je konferenca županov odločila, da občanom prihrani nakup vrečk,« pravi Del Sordi.
Letošnji proračun občine, ki je vreden 130 milijonov evrov, so na torkovi seji sprejeli z glasovi večine. Vsi navzoči predstavniki opozicije so glasovali proti. »Gre za proračun brez vizije,« pravi načelnica SSk Ma-rilka Koršič. Na predlog svetnika SSk Božidarja Tabaja je bil sprejet amandma, ki predvideva, da bo občina del dobička družbe ISA
-	okrog 6000 evrov - vložila v meritve elektromagnetnega onesnaževanja. Tabaj je vložil tudi popravek, s katerim je predlagal, naj občina nameni denar za novoletni ognjemet
-	11.000 evrov - goriškim šolam. »Župan Ro-moli je dejal, da se ognjemetu ne namerava odreči, da pa bo vseeno našel 11.000 evrov in jih vključil v sklad za šole,« pojasnjuje Ta-baj, ki je popravek spremenil v priporočilo. Župan je ne nazadnje sprejel tudi priporočilo Marilke Koršič, ki je opozorila na potrebo po obnovi Ulice Toscana. Z 21 glasovi za in petimi vzdržanimi pa je bila sprejeta resolucija Gibanja 5 zvezd: posvečena je bila problemu društev, ki delujejo na območju goriškega letališča, z njo pa je občinski svet izrazil tudi solidarnost podjetju Pipistrel, ki je bilo žrtev vandalskega dejanja. (ale)
goriška - Referendum o vrtinah
Poziv k udeležbi
Odbor za »da« deli revijo in opozarja na škodo, ki jo vrtine povzročajo naravnemu okolju
K udeležbi na nedeljskem referendumu o vrtinah pozivata stranka upokojencev in zveza Legacoopsociali, medtem ko člani goriškega odbora za »da« opozarjajo, da je na njihovem sedežu na Verdijevem korzu št. 26 na voljo nova števila revije Tera e aqua.
Člani odbora pojasnjujejo, da je udeležba na referendumu izrednega pomena. Na njem bodo državljani odločali, ali naj se odpravi ali pa ne lanski odlok Renzijeve vlade, ki je dotlej časovno omejene (vendar obnovljive) koncesije za črpanje nafte in plina v priobalnem morskem pasu
spremenila v časovno neomejene, do dokončnega izčrpanja najdišč pod morskim dnom. Člani odbora za »da« pojasnjujejo, da se morajo naftni lobiji sprijazniti z nižjimi zaslužki, ki jih povzroča nizka cena nafte. »S črpanjem nafte iz morskega dna so ogrožene lagune in obale, saj obstaja velika nevarnost visokih plimovanj; na to je že pred leti opozarjal Indro Montanelli,« poudarjajo člani odbora za »da«.
»Z vrtinami oškodujejo dve pomembni gospodarski panogi: ribolov in turizem. Vrtine uničijo več delov-
nih mest od tistih, ki jih ustvarijo,« poudarja deželni tajnik stranke upokojencev Luigi Ferone, ki poziva občane, naj se udeležijo referenduma in naj prekrižajo »da«.
Vrtinam nasprotujejo tudi v zadružni zvezi Legacoopsociali. Njena predsednica Paola Menetti napoveduje, da bo šla volit in bo prekrižala »da«. »Demokracija sloni na participaciji, pluralizem je pomembna vrednota, zato naj se vsak odloči po svoji vesti, vendar naj se vsekakor udeleži glasovanja,« poudarja predsednica zveze Legacoopsociali Paola Menetti.
gorica - Danes se začenja štiridnevni vrtnarski sejem
Travnik bo »zacvetel«
Na trgu bo dvajset stojnic s cvetjem in okrasnimi rastlinami - Protagonist bo tudi sir s plesnijo
Goriški Travnik bo danes do nedelje, 17. aprila, gostil vrtnarski sejem Gorizia in fiore, ki ga tudi v drugih mestih prireja združenje Assofiori. Trg se bo na pobudo združenja Marpa in v sodelovanju z združenjem LeNuo-veVie spremenil v pisan vrt, saj ga bo zasedlo okrog dvajset stojnic. Prodajalci iz raznih dežel bodo ponujali cvetje, okrasne rastline, gnojila, vaze in še marsikaj. Jutri in pojutrišnjem med 15. in 17. uro bodo izpeljali ustvarjalno delavnico za otroke, medtem ko bodo v popoldanskih urah na voljo prigrizki s sirom gorgonzola. Razne vrste sira bodo na voljo tudi v restavracijah Hendrick's, Alla luna, Rosenbar, Sabotino in Ponte del Calvario - Pri Mir-kotu; v prireditev bodo vključeni tudi locali Entourage, Chiostro in Atmosfere - La Stua. V nedeljo zjutraj si bo pred cerkvijo sv. Ignacija moč ogledati tudi starodobni-ke, ki bodo sodelovali na dirki Colli Goriziani Historic. Cvetje in druge okrasne rastline bo na Travniku vse štiri dni mogoče kupiti med 8. in 20. uro. Jutri in pojutrišnjem od 18. ure dalje bo odprta tudi hiša Ungerspach, kjer bo ob hrani glasba v živo.
Priprave na sejem
bumbaca
gorica - Zapor
Opozarjata na stisko treh homoseksualcev
Senatorja Demokratske stranke Carlo Pegorer in Sergio Lo Giudice sta včeraj opozorila pravosodnega ministra na stisko treh mladih gejev, ki so zaprti v novem oddelku za homoseksualce v goriškem zaporu. Senatorja pojasnjujeta, da je zaradi pomanjkanja osebja trem homoseksualcem onemogočeno sodelovanje pri pobudah za postopno vključevanje zapornikov v družbo. »Ne verjamemo, da je premestitev zapornikov najprimernejša rešitev,« poudarjata Pegorer in Lo Giudice, ki zato pozivata ministra, naj bo goriški primer iztočnica za zagotavljanje bolj humanih razmer v italijanskih zaporih.
gorica - Coveme
Naložba v tovarno
Družba Coveme je okrepila svojo tovarno v Gorici. Včeraj so v industrijski coni v Gregorčičevi ulici predstavili novo in inovativno proizvodno linijo, ki je namenjena industrijski obdelavi poliestrskih filmov za potrebe raznih sektorjev, na primer biomedicinske-ga. »Tehnološki razvoj je za nas prvenstvenega pomena. Odločitev o naložbi v novo proizvodno linijo potrjuje, da se želi družba razvijati in že vnaprej odgovarjati na rastoče potrebe strank,« je dejal izvršni direktor Gian Paolo Fedrigo. Družba Coveme ima ob goriški še dve tovarni: ena obratuje v kraju San Lazzaro di Savena pri Bologni, druga pa na Kitajskem.
/
Primorski
GORIŠKA
Četrtek, 14. aprila 2016
15
goriška - Zgodovinarka Lucia Pillon o povezavi med gradom Kromberk in goriško palačo Coronini
»Viljem bi bil vesel skupne pobude«
»Zgodbo rodbine Coronini je težko zaobjeti, predvsem njene začetke. Zgodovina družine je bila namreč prilagojena zaradi želje po povečanju prestiža rodbine,« je zgodovinarka Lucia Pillon torkovo občinstvo na gradu Kromberk pripravila na pestro zgodovino Coroninije-vih, ki sega v 16. stoletje. Plemiški rodbini s tako dolgo zgodovino skorajda pri-tiče tudi kakšen skrivnostni zaplet in, kot se je izkazalo v nadaljevanju predavanja, ki ga je Pillonova pripravila ob predstavitvi projekta med Goriškim muzejem in Fundacijo palača Coronini Cronberg, je družina res spretno prikrojila svoj izvor, zato da bi se povzdignila med plemstvo, kar ji je kasneje s premišljenimi porokami tudi uspelo.
Družinsko drevo Coroninijevih je skušal raziskati predvsem Rudolf Coronini Cronberg (1731-1791), ki je rodbino popisal v dveh delih, v prvem je popisal »izmišljene« prednike, v drugem pa svojo rodbino, s čimer je že pokazal določeno kritično distanco do družinske zgodovine. Njegovo zgodbo so sicer povzeli drugi zgodovinarji, šele kasneje, ob nastanku drugih študij o rodbini, se je razjasnila zgodovina predhodnikov Co-roninijev.
»Izhajali so iz številne družine Lo-catellijev iz Bergama. Prvi, ki je prišel v Gorico, je bil Janez Krstnik Locatelli, poimenovan Coronna. Umrl je leta 1574. Iz njegovega nadimka je nastal priimek Co-ronini. Naselil se je v Gorici, v Raštelu št. 19. Bil je trgovec, s tem poklicem je nadaljeval tudi njegov sin Janez Ciprian in precej obogatel,« je začetke Coroninije-vih v Gorici orisala Pillonova. Potomec omenjene veje, Janez Marija, umrl je leta 1616, pa je bil tisti, ki je družino povzdignil v plemiški stan. Odkupil je dvorec Stran in Kojščanski dvorec, a mu to še ni odprlo poti med plemiče, zato je plačal izvedenca rodoslovja, da si je izmislil pomembne prednike. Kasneje je naselje Stran preimenoval v Kromberk. S povišanjem med plemiče se je začel vzpon te družine, ki si je veljavo pridobila še z zelo dobrimi porokami z lokalnim plemstvom. »Leta 1820 je Mihael Coronini na dražbi odkupil goriško palačo, v kateri je danes sedež fundacije Co-ronini Cronberg,« je zgodovinarka Pil-lonova občinstvu razjasnila še povezavo rodbine Coronini z istoimensko goriško palačo. Družina Coronini si je s porokami spletla vezi po vsej Evropi, kar jo je
Lucia Pillon in Katarina Brešan (levo); palača Coronini (desno) in grad Kromberk (spodaj)
fotok.m.
oddaljilo od nacionalnih sporov, ki so začeli vznikati konec 19. in se razplamteli v 20. stoletju.
Zadnja predstavnika kromberške veje Coroninijev sta bila Viljem in Ni-coletta. Med prvo svetovno vojno sta bivala v Velenju, ko sta se vrnila v Krom-berk, sta bila zaprepadena nad uničenjem in sta veliko pomagala lokalnemu prebivalstvu. Viljem je začel tudi z obnovo kromberškega gradu, ki je pogorel leta 1916. Obnova se je zavlekla do leta 1936 zaradi počasnega izplačevanja vojne odškodnine. Par je bil blizu kromberškim prebivalcem tudi med drugo vojno. Ni-coletta je pomagala ženskam, Viljem pa partizanskim četam pri računovodstvu.
»Zaradi tega njunega delovanja je bil med napadom na Kromberk leta 1943 poškodovan tudi grad. Pogorelo je prvo nadstropje z arhivi in knjižnico. Čeprav je bil ta dogodek označen za nesporazum, glede na to, kar vemo, o sodelovanju s prebivalstvom in partizani, deluje ta napad na Kromberk kot neke vrste povračilni ukrep. Zaradi uničenega arhiva, je težko rekonstruirati del zgodovine te rodbine,« je povedala Pillonova in zaključila z mislijo, da bi bil Viljem zagotovo vesel skupne pobude Goriškega muzeja in Fundacije Coronini Kronberg o povezovanju dveh nekdanjih družinskih rezidenc.
Katja Munih
goriška
Sosedje naj spoznajo skupno dediščino
Pred dobro obiskano dvorano gradu Kromberk je bil v torek zvečer predstavljen skupni projekt, s katerim želita Goriški Muzej in Fundacija Palača Coronini Kronberg iz Gorice ponovno vzpostaviti in ovrednotiti zgodovinsko povezavo med Gradom Kromberk in goriško Palačo Coronini, ki sta bili nekoč v lasti plemiške rodbine Coronini Kronberg. Projekt sta predstavili kustosinja za umetnostno zgodovino Goriškega muzeja Katarina Brešan in kustosinja Fundacije Palača Coronini Kronberg Cristina Bragaglia. Med obema nekdanjima Coroninijevima rezidencama bodo predvidoma štiri sobote v letu potekala dvojezična vodenja, želja organizatorjev je tudi, da bi med lokacijama za obiskovalce potekal organiziran prevoz. Pripravili so tudi ugodnosti pri vstopninah in nakupih v muzejskih trgovinah. Prvi poskusni skupni ogled za vabljeno javnost bo 22. aprila. (km)
Razpis za Korzo Italia
gorica - Društvo upokojencev izpeljalo predavanje o ruskem jeziku in kulturi
Ruščina ostaja pomembna
Rusko še vedno govorijo v vseh deželah nekdanje skupne države - Predavala je prof. Nataša Marcon
Tudi v tekočem letu 2016 je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v svoj program dejavnosti vključilo predavanja o različnih tematikah. Prvo od načrtovanih je bilo 30. marca v Tumovi dvorani, ko se je odzvala na vabilo društva prof. Nataša Marcon, na Goriškem zelo poznana in cenjena predavateljica ruskega jezika ter kulture. Marconova poučuje v Gorici na t.i. univerzi za tretje življenjsko obdobje in v Vidmu na univerzi, imenovani Libera eta. Poučuje tudi privatno. Ukvarja se tudi s prevajanjem zlasti za podjetja.
Tokratnemu predavanju v italijanščini je dala naslov Pogled na zgodovino ruskega jezika in kulture. Najprej je na kratko predstavila ruski jezik, njegov pomen in vlogo v svetu. Obrazložila je prvi slovanski črkopis, imenovan glagolica, ki ga je sestavil Ciril, preden je z bratom Metodom odpotoval na Moravsko. Poudarila je, da sta brata živela v Grčiji, a sta bila slovanskega rodu, Bolgara. Pozneje v 10. stoletju je iz glagolice nastala med Slova-
Nataša Marcon
ni, v današnji Bolgariji, bolj enostavna pisava cirilica.
Predavateljica je zelo natančno govorila o ruskem jeziku, predvsem o ruskem načinu govorjenja, pri katerem se Rus izraža z mirnim obrazom in se izogiba mimike; na ta način je poudarjena učinkovitost besed in vsebine. V ta namen je prebrala odlomek velikega pesnika Aleksandra S. Puškina in poznejšega, zelo pomembnega lirika, simbolista Aleksandra A. Bloka, ki je razvil izraznost ruskega jezika in vplival na razvoj ruske poezije. Nato je še poudarila, da ima ruščina izredno pomembno vlogo v vseh državah in deželah nekdanje skupne države, saj jo govorijo, poleg svojega jezika, vsi narodi in ljudstva ter tudi številne manjšine v Sibiriji, ki jih je nad trideset, vključno do
polotoka Kamčatke. Torej ruščina je sporazumevalni jezik, ki druži vse tam živeče prebivalce.
Predavanje je privabilo v Tumovo
dvorano kar precejšnje število poslušalcev, ki so ves čas pozorno sledili zanimivim in prijetnim razlagam tudi o kulturi pomembnih ruskih mest. (ed)
V	ponedeljek bo v uradnem listu objavljen razpis za izbiro izvajalca, ki bo obnovil prvi del goriškega Korza Italia of Verdijevega korza do spominskega parka. Razpisna cena je 2.723.000 evrov, odprtje kuvert s ponudbami bo 19. maja. Dela naj bi se začela poleti.
Trst proti Furlaniji
V	Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30 v okviru festivala Komigo peta abonmajska predstava. Na sporedu bo italijansko-furlanski kabaretni večer z naslovom »Prvi Komigo derby: Trst proti Furlaniji«. Na odru se bosta predstavila priznana kabaretista Sdrindu-le iz Furlanije in Dino Bronzi iz Trsta.
Skrivnosti samopodobe
V	večnamenskem centru v Ulici Baia-monti v Gorici bo danes ob 20. uri prvo od sedmih srečanj, ki jih bo vodila Eli-sabetta Burello na temo skrivnosti sa-mopodobe. Prireja jih združenje Ahau Eventi Olistici.
Ljudstva, ki izginjajo
V	Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes ob 19. uri predavanje iz niza Po-tohodci; na temo »Ljudstva, ki izginjajo« bo spregovoril Arne Hodalič.
Je kdo umoril psa?
V	knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bosta danes ob 18. uri klepet pri klavirju in predstavitev knjige Marka Haddona »Skrivnostni primer ali je kdo umoril psa«.
Srečanje z umetnikom
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje z umetnikom Giovannijem Ca-vazzonom, ki razstavlja svoja dela v državni knjižnici. Predaval bo na temo »Personaggi di Tiziano e Picasso letti da un ritrattista d'oggi«.
Predavanje opotonikah
V	Viatorijevem botaničnem vrtu med Pevmo in dolino Grojne bo v hiši Viatori v petek, 15. aprila, ob 18. uri predavanje o potomkah z naslovom »Peonie mon amour«; spregovoril bo Giovanni Bufia. Vrt bo odprt do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih med 16. in 19. uro. Vodeni ogledi potekajo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481-537111 in na naslovu elektronske pošte viatori@fondazione-carigo.it; vstop je prost.
14.-28. april 2016
OBIŠČITE NOVO SPLETNO STRAN WWW.OLANDIA.SI
/
Primorski
GORIŠKA
Četrtek, 14. aprila 2016
17
doberdob - Odprli razstavo risb in spisov otrok, ki so bili internirani v italijanskih taboriščih
»Iz Italije sem se vrnila sirota«
Iz pretresljivih pričevanj slovenskih otrok, ki so bili od poletja 1942 do septembra 1943 internirani v italijanskih koncentracijskih taboriščih na Rabu, v Gonarsu, Trevisu, Viscu in Renicciju, je nastala razstava Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče. Raziskovalni center Leopoldo Gaspa-rini iz Gradišča jo je prvič postavil na ogled februarja leta 2005 v goriškem deželnem avditoriju, zatem si jo je bilo mogoče ogledati v Krminu, Novi Gorici, Kopru, Benetkah, Mariboru, Celovcu, Trstu, Ljubljani, Rimu in še v nekaterih krajih, ki se jim je po novem pridružil še Doberdob. V petek sta sekciji VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje v sodelovanju z občinsko upravo in centrom Gasparini postavili na ogled razstavo na sedežu kulturnega društva Jezero. Uvodoma je pod vodstvom zborovodkinje Zulejke De-vetak zapel moški pevski zbor Jezero,
V italijanskih taboriščih je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih med25.000 in 30.000 Slovencev; okrog 15 odstotkovjih je umrlo
zatem je po pozdravu predsednika do-berdobske sekcije VZPI-ANPI Maria Lavrenčiča v imenu avtorjev spregovoril tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi, medtem ko se Boris in Metka Gombač nista uspela udeležiti srečanja zaradi zdravstvenih težav in sta se zato opravičila. Nekaj pričevanj je prebrala Lucia German. Na srečanju so predstavili tudi knjigo Dietro il cor-tile di casa - Za domačim dvoriščem, ki obravnava iste teme.
Razstavo sestavlja 26 panojev velikega formata, na katerih so prikazani spisi in risbe interniranih otrok, starih od 7 do 13 let. Spisi so nastali spomladi leta 1944 v partizanskih šolah
Zbor Jezero na odprtju razstave (desno); z desne Mario Lavrenčič, Dario Mattiussi in ostali udeleženci srečanja (spodaj)
bumbaca
na osvobojenem ozemlju ribniško-kočevskega prostora. Shranjeni so v sektorju za varstvo arhivskega gradiva druge svetovne vojne arhiva Republike Slovenije.
V italijanskih koncentracijskih taboriščih je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih med 25.000 in 30.000 ljudi; okoli 15 odstotkov taboriščnikov je umrlo. Italijanske fašistične oblasti so v taborišča zapirala civiliste iz okupirane ljubljanske pokrajine; velike racije so potekale v Beli Krajini, na Kočevskem, v Ribnici. Izseljevale so se cele vasi. Na enem izmed panojev je žalostna zgodba mlade interniranke, ki je v taborišču izgubila mamo. »Jaz sem bila v internaciji. Tam sem bila zelo lačna. Tam je bil tudi moj tata, ki ga nisem videla, ker mi niso pustili Italijani. V internaciji je umrla moja mama. Koliko žalosti je pretrpelo moje mlado srce! Niso me pustili k njej niti ko je umirala. Le na pogreb sem šla. Iz Italije sem se vrnila sirota, brez moje mamice,« je ob povratku iz taborišča leta 1944 zapisala Marica Štimec.
Razstava bo odprta do 25. aprila, vključena je v niz prireditev ob prazniku osvoboditve. Ogledati si jo je mogoče ob nedeljah med 10. in 12.
gorica - Za učenca Glasbene matice
V Krškem zlato in srebrno priznanje
Letošnji Dnevi kitare v Krškem bodo ostali zapisani v spominu dveh učencev goriške Glasbene matice kot posebno lepo doživetje, saj so prinesli dve nagradi. Na tekmovanju, ki ga prirejata Glasbena šola Krško in Kulturno društvo Antonio Torres, je ocenjevalna žirija, ki ji je predsedoval Tomaž Rajterič, nagradila Zalo Košiček z zlatim priznanjem, Damjana Opačica pa s srebrnim. Oba učenca sta tekmovala v drugi kategoriji, ki je namenjena kitaristom do 11. leta starosti in v ka-
foto gm.
teri sta po pravilih izvedla na pamet se-demminutni program po lastni izbiri.
Zala, učenka Franka Reje, je zaigrala skladbe Sora, Tarrege in Straj-narja, za katere je prejela kar 91 točk. Damjan, ki obiskuje pouk pri Janošu Jurinčiču, pa je izbral skladbe Barona, Sora in Pelicana, s katerimi je osvojil 87,33 točke. Glasbena matica ni bila zastopana samo med tekmovalci, saj je v drugih kategorijah predsedoval ocenjevalni komisiji profesor Gm in kon-certant Marko Feri. (rop)
ajdovščina
Vozil preblizu roba vozišča
S traktorjem se je prevrnil v lovilec maščob
Torkova prometna nesreča izven naselja Dolga Poljana v občini Ajdovščina, v kateri je umrl 67-letni voznik traktorja in o kateri smo včeraj že poročali, se je po ugotovitvah policije zgodila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. Moški je vozil neregistriran traktor po nekategorizirani cesti iz smeri komunalnega odlagališča pri Dolgi Poljani proti naselju Budanje, kjer pod voziščem poteka betonski prepust za meteorne vode, ki se iztekajo v lovilec maščob. Približno 700 metrov od omenjenega odlagališča odpadkov v smeri proti Vipavi je na ravnem delu makadamske ceste zapeljal preblizu desnemu robu vozišča. Nato je s prednjim desnim kolesom zapeljal desno izven vozišča na strmo travnato brežino, nadaljeval z vožnjo preko prepusta, nato pa se je traktor preko desnega boka prevrnil v lovilec maščob, v katerem je bila približno slab meter visoka voda. Traktor je obstal z varnostnim lokom vdrt v blato na dnu jame, s kolesi obrnjenimi v zrak, voznik pa je ostal ukleščen pod traktorjem in je umrl na kraju nesreče.
Ajdovski gasilci in mimoidoči voznik traktorja so kasneje s pomočjo pasov traktor postavili na kolesa in izpod njega izvlekli mrtvega voznika. Zdravnik iz ajdovskega zdravstvenega doma je na kraju nesreče potrdil smrt 67-letnega voznika traktorja, da bi ugotovili natančen vzrok smrti, pa je odredil sanitarno obdukcijo, ki jo bodo opravili v Ljubljani. (km)
gorica - V priredbi Dijaškega doma Simon Gregorčič
Poletna kampa v Ljubljani
Junija se v slovensko prestolnico odpravljajo osnovnošolci, avgusta bodo na vrsti srednješolci
Bliža se poletje in z njim težko pričakovane poletne počitnice. V goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič tudi letos pripravljajo pester in bogat program poletnih aktivnosti, za različne starosti in želje, med katerimi lahko otroci in najstniki oziroma njihovi starši izbirajo. Med temi vzbujata veliko zanimanje poletna kampa v Ljubljani, ki ju Dijaški dom ponuja v dveh različnih terminih za skupino učencev 4. in 5. razreda osnovne šole oziroma za skupino nižje srednje šole.
Za učence osnovne šole se bo poletni kamp v Ljubljani odvijal od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, torej pet dni, med katerimi bodo udeleženci bivali v dijaškem domu Poljane, v središču slovenske prestolnice. Program predvideva v jutranjih urah izobraževalne in ustvarjalen delavnice, v popoldanskem in večernem času pa bodo lahko uživali v bogatem spremljevalnem programu, ki zajema vodeni ogled Ljubljane, zanimive obiske in delavnice v Hiši eksperimentov, v ljubljanskem živalskem vrtu, v Narodni galeriji ... Veliko bo tudi športnih iger in zabave. Učence bodo spremljali izkušeni vzgojitelji Dijaškega doma.
Program jezikovnega kampa za starostno stopnjo nižje srednje šole je pa seveda nekoliko drugačen: ta se bo odvijal od ponedeljka, 22. avgusta, do nedelje, 28. avgusta; poudarek tega kampa je bolj na izobraževanju, zato vključuje dva jezikovna tečaja in delavnice angleščine in slovenščine (praktično -sporazumevalne). Tečaj a se bosta odvijala dopoldne, popoldne in zvečer pa bo približno 30 srednješolk in srednješolcev iz Trsta in Gorice deležnih bogatega in zabavnega programa, ki predvideva voden ogled manj znane Ljubljane, obisk razstave Nikola Tesle v Cankarjevem domu, delavnice v Hiši eksperimentov in Narodni galeriji, pohod na Rožnik, zabavo v vodnem parku Atlantis, vendar tudi sproščeno odkrivanje slovenske prestolnice, nakupovanje po trgovi-
Lanski kamp v Celovcu
fotor.m.
nicah, druženje z vrstniki iz Ljubljane ... Pobuda, ki jo organizirata v sodelovanju dijaška domova iz Gorice in Trsta, ima kot glavni cilj, poleg izobraževalnih in vzgojnih, bogatenje in utrjevanje slovenščine, saj bodo najstniki cel teden preživeli v središču Slovenije, kjer je slovenščina edini jezik okolja. Hkrati bo kamp tudi dragocena priložnost, da se tržaški in goriški učenci med sabo bolje spoznajo in skupaj doživijo Ljubljano, ki mladim ponuja zares izjemno bogat in raznolik program dejavnosti, še posebno v poletnem času.
Informacije in vpisovanje za oba kampa, do zasedbe mest, na tel. 0481533495, v popoldanskih urah. Zainteresirani naj pohitijo, ker je mest na razpolago še malo. Na spletni strani www.dijaskidom.it so na ogled fotografije z lanskega kampa v Celovcu oziroma s kampa v Novem mestu.
Reforma zadružnih bank
V tržiškem Kinemaxu bo v soboto, 16. aprila, ob 9.30 po na temo reforme zadružnih bank. Prisotni bodo podtaj-nik na ministrstvu za ekonomijo Pierpaolo Barretta in predsednik združenja Federcasse Alessandro Az-zi. Srečanje prireja kulturno združenje Liberta Territorio Solidarieta.
Trideset let Tarantelle
Goriška picerija Tarantella praznuje 30-letnico delovanja. Drevi prirejajo praznik z glasbo, čarodejem in liče-njem otrok. Ob 18.30 bodo obiskovalcem ponudili torto. Picerija Tarantella je med prejemniki prispevka iz sklada Pisus; z 92.800 evri bodo ovrednotili notranje dvorišče in obogatili ponudbo. Pripravljajo tudi spletno aplikacijo za hitrejše naročanje pic.
18
Četrtek, 14. aprila 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
gabrje - Jutri na sedežu Skale
Mali butalci in Gostilna s tradicijo
Kulturno društva Skala iz Gabrij bo jutri, 15. aprila, gostilo gledališko skupino kulturnega društva Kraški dom iz Repentabra. Člani skupine s tržaškega Krasa se bodo predstavili z veseloigro Zabava s tradicijo. Odrska zgodba pripoveduje o družinski gostilni z večletno tradicijo, ki pa se zaradi slabega poslovanja in neplačanih računov znajde tik pred rubežem. Postavlja se vprašanje, če jo bodo uspeli rešiti in ali si tega vsi sploh želijo? V zgodbi se pojavi tudi mlad Bosanec,
ki se v želji bo boljšem življenju znajde v propadajoči gostilni. Bo morda on vplival na družinsko odločitev o morebitnem zaprtju gostinskega lokala? Gre za veliko vprašanj, na katere bodo odgovorili repentaborski gle-dališčniki v igri, ki jo je pripravila in režirala Anja Škabar.
Gledališki večer prirejajo v kulturnem domu v Gabrjah s priče tkom ob 20. uri. V predigri bodo nastopili gabrski otroci s prizorčkom Mali butalci, ki ga je zrežirala Jana Pečar. (vip)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
~M Gledališče
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -21.45 »II libro della giungla«. Dvorana 2: 17.30 - 22.00 »Una notte con la regina«; 20.30 »Il sentiero della felicità«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-loce come il vento«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.15 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10 - 22.15 »Criminal«. Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.50 »Il libro della giungla« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.30 - 22.10 »Ne-miche per la pelle«. Dvorana 5: 18.00 »Un bacio«; 20.15 -22.15 »Hardcore«.
~M Koncerti
21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE«
v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 15. aprila, ob 20.30 »Fuori tutti ovve-ro Pazzi in corsia« (režija Gianluca Valoppi); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212.
PD ŠTANDREŽ prireja v nedeljo, 17. aprila, ob 19. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu pre-miero komedije »Butalci« (Fran Mil-činski) v režiji Emila Aberška. Nastopili bodo igralci mladinskega odseka PD Štandrež.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 15. aprila, ob 10. uri v angleščini »The Wizard of Oz« (»Verdi Young Matinée«). V soboto, 16. aprila, ob 20.45 (izven abonmaja) »Cara-vaggio« Vittoria Sgarbija; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: plesno tekmovalna prireditev »Bellanda Suite« v soboto, 16., ob 21. uri in nedeljo, 17. aprila, od 15.30 dalje; vstopnice pri blagajni eno uro pred začetkom.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 14. aprila, ob 18. uri premiera »Bobni v noči« s ponovitvijo v petek, 15. aprila, ob 18. uri; istega dne ob 20. uri »Srce na dlani«; informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si.
V	BARU POSTA na Korzu Verdi 27/29 bo v petek, 15. aprila, od 21.30 dalje večer z glasbo v živo s skupino So Big; vstop prost.
SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: v Konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici danes, 14. aprila, ob 20.30 »Orgelske impresije s petjem in pozavno« (Milko Bizjak, orgle; Anja Šinigoj, mezzosopran; Tine Bizajl, pozavna), vstop prost. Program na www.upol.si.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 14. aprila, ob 20.30 koncert pihal orkestra mesta Tržič z naslovom »Serenate e divertimenti per fiati«.
UTE - Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Gorice prireja deželno zborovsko revijo »Bruno Leon« v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo zbori UTE iz Gorice, Cervignana, Krmi-na, Manzana, Tržiča, Nove Gorice, Trsta in Vidma.
V	TRŽIČU v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 iz niza »Galleria musicale«: v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri bo koncert tria Ari-storio (Francesca Somma, violina; Davide Forti, violončelo in Mose An-drich, klavir). V nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri bosta nastopila harmonikaš Stefano Bembi in saksofonist Tomaž Nedoh. Prodaja vstopnic (1 evro) do ponedeljka, 11. aprila, pri blagajni občinskega gledališča ali v občinski knjižnici.
»V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.15 koncert pianista Alexandra Gadžijeva; informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si.
H Šolske vesti
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ
prireja srečanje za starše »Vzgoja za odgovornost« v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 84 v Gorici, spregovoril bo priznani psiholog Aleksander Zadel; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it, vstop prost.
M Izleti
na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
»KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: v soboto, 16. aprila, ob 9.03 »Parenzana: la strada della salute e dell'amicizia«, vodil bo Marino Vocci. V soboto, 23. aprila, ob 10.03 »Seguendo le tracce della via Gemina«, vodila bosta Dario Stasi in Maurizio Bolteri. V soboto, 30. aprila, ob 10.03 »Aiello: la misura del tempo«; vodila bosta Carlo Bressan in Stefano Perini; rezervacije po tel. 3317696985, info@illibrodelle1803.it od ponedeljka do četrtka 9.00-12.00, 14.00-16.00, ob petkih 9.00-12.00.
SPDG prireja v nedeljo, 17. aprila, 2. kolesarski izlet MTB sezone 2016, na Slavnik (zahtevna tura). Predstavitev izleta bo danes, 14. aprila, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v nedeljo, 17. aprila, ob 7.30; informacije po tel. 3288292397 (Robert), obvezna je čelada, zaželena je prijava udeležencev.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Nea-pelja, obiskom obalne ceste Costiera Amalfitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič).
"ZJ Obvestila
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi
ČISTILNA AKCIJA V NARAVNEM REZERVATU Otoka Cona bo v nedeljo,
17.	aprila, od 9. ure dalje, organizatorji bodo dali na razpolago rokavice in vreče, ob 13. uri bodo ponudili pa-štašuto. V popoldanskih urah bodo potekale delavnice za otroke; informacije po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com.
DOBERDOBSKA OBČINA je objavila razpis za dodelitev dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin, ki so jih dolžni lastnikom nepremičnin, izrabljenih v bivalne namene, v skladu s 6. členom deželnega zakona 6/2003 in v skladu z 11. členom zakona št. 431 z dne 9. decembra 1998 v pomoč družinam, ki ne morejo plačevati najemnine in lastnikom nepremičnin, ki družinam v stiski dajejo v najem lastna stanovanja, ki so bila neizkoriščena, z izjemo tistih, k so bila deležna podpore za javne gradnje, kot je predvideno v 6. členu in 2. odstavku deželnega zakona 6/2003. Rok zapade 10. maja 2016 ob 12. uri; informacije na občini od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16. ure; www.doberdob.it.
GORIŠKA POKRAJINA v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice razpisuje dvojezični literarni natečaj »Glas ženske«. Tema »Socialna omrežja povezujejo ali ločujejo ljudi?« je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol goriške pokrajine, Severne Primorske (sekcija A) ter ženskam, starejših od 30 let (sekcija B). Udeležba je brezplačna. Prispevke v prozi morajo udeleženke do 2. maja poslati na no-vogoriški Oddelek za družbene dejavnosti ali na urad za protokol pokrajine Gorica; informacije na spletni strani goriške pokrajine.
KULTURNO ZDRUŽENJE NUOVO LA-VORO sklicuje redni občni zbor v petek, 15. aprila 2016, ob 18. uri na sedežu društva v Raštelu 74 v Gorici.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek,
18.	aprila 2016, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do petka, 15. aprila, vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da 30. aprila letos zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu po tel. 0406724828, info@sdgz.it, najkasneje do petka, 15. aprila, za določitev termina za predstavitev prijave. Če se prijave ne predstavi so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it
V	KRAJU CASTELNUOVO pri Zagra-ju bo v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri odprtje parka Spomina; www.amici-dicastelnuovo.it.
V	POKRAJINSKI SEJNI DVORANI na Korzu Italia 55 v Gorici bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 16. uri informativno srečanje o pralnih plenicah; informacije na pannolinoteca@provin-cia.gorizia.it.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it.
0 Prireditve
KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja danes, 14. aprila, ob 10. uri »Kavo s knjigo«. Avtor Tino Mamic, po poklicu samostojni novinar, bo predstavil svojo knjigo »Protestantino«, ki govori o aktualnih temah naše družbe.
V	KNJIGARNI UBIK RINASCITA na Drev. San Marco 29 v Tržiču bo v petek, 15. aprila, ob 18. uri predstavitev knjig Alessandra Fullina »Sissi a Mira-mar«, »Ritorno a Miramar« in »Oberdan, amor mio!«. Ob avtorju bodo prisotni Ariella Reggio in igralci gledališke predstave »Ritorno a Miramar«.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »S puško v knjigo - Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945«. Gost večera bo avtor knjige Božo Repe, uvodno misel bo imel Karlo Devetak.
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE gosti priznanega strokovnjaka Mica Imperialija, ki bo predaval o kritju v sklopu sprememb javnega zdravstvenega sistema danes, 14. aprila, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bo iz niza »Primavera in Arte« v petek, 15. aprila, ob 18.30 predstavitev knjige »Il viaggio sotterraneo« Francesca Boerja.
»KNJIGA OB 18.03«: v dvorani APT železniške postaje v Gorici bo danes, 14. aprila, Riccardo Bellandi predstavil svojo knjigo »Lo spettro greco«, z avtorjem se bo pogovarjal novinar Roberto Covaz; info@illibrodelle1803.it, www.illibrodelle1803.it.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« o sedemdesetletnem izhajanju otroškega mesečnika Pastirček, ki ga izdaja zadruga Goriška Mohorjeva. Sodelovali bodo urednik Marijan Markežič ter Walter Grudina, Bernarda Berce, Ljuba Legiša, Alenka Radetič, Barbara Rustja in Niko Klanjšček. Večer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes, 14. aprila, ob 20.30 vodila vzgojiteljica Olga Tavčar.
SKD HRAST in KD Sovodnje prirejata v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah zborovski večer. Sodelujejo: MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, MePZ Jakobus Gallus iz Trsta pod taktirko Marka Sancina in APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Mirka Ferlana.
FOTOKLUB SKUPINA75 prireja fotografski »Večer z avtorjem« v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30; članica fo-tokluba in lektorica pri FIAF-u Lorella Klun bo predavala na temo »Street photography«. S pomočjo video projekcije bo predstavila zelo priljubljeno zvrst poulične fotografije. Predavanje bo v italijanščini in je brezplačno ter odprto vsem, sledila bosta diskusija in klepet; informacije na in-fo@skupina75.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko v torek, 19. aprila, ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje med dvema generacijama, med starimi starši in vnuki. Ob priložnosti bosta razstava likovnih del in spisov ter zanimiva odrska prireditev.
KULTURNO ZDRUŽENJE MITTEL-DREAM v sodelovanju s fotoklubom iz Ločnika prireja v nedeljo, 1. maja, »Pomladanski randez-vous« za foto-grafe-amaterje po goriških parkih, vrtovih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Udeležba je brezplačna, udeleženci morajo prinesti s sabo primerno fotografsko opremo (informacije na fb strani združenja Mittel-dream). Zbirališče bo ob 9.30 v pevm-skem parku, sledili bodo obisk Viato-rijevega botaničnega vrta, kosilo ob Soči in obisk Kostanjevice, vile de Nordis in goriškega grajskega naselja. Mesta so omejena, nujna najava do 20. aprila na info@mitteldream.com ali alida23@libero.it.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 10.00, Tullio Bressan (iz hiše žalosti v Ul. Zucchelli 23 ob 9.55) v cerkvi na pokopališču, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Carmine Ulian (iz bolnišnice ob 10.50) v kapeli pokopališča in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 11.00, Maria Maddalena Postir vd. Delneri (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
14.4.2012
14.4.2016
Berto Jarc
(Tonkič)
...vedno z nami
Tvoja družina
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 14. aprila 2016
19
GLOSA
Za ljubljanske razmere so bili predvojni primorski priseljenci moteča skupnost
Jo2e Pirjevec
Čeprav je Ljubljana oddaljena komaj dobro uro avtomobilske vožnje od Trsta, moram vedno znova ugotavljati, kako je psihološko od njega različna. O tem priča tudi moja pravdarska saga z Boštjanom Turkom, o katerem je pesnik Boris A. Novak objavil v Književnih listih zbadljivo pesem v stilu srednjeveškega barda Villona: »Poročam o uspehu naših zadnjih akcij./Postopali smo skladno s tajno direktivo/zvitih falsifi-kacij, diskvalifikacij/ in - žal samo simbolnih - javnih likvidacij./ Reporter - ra-portiram - je zadel v živo. /Naj s črnega računa off shore fondacij/ izplačajo dodatek uredniški packi/ter odlikujejo Boštjana Marka Turka,/najbolj smrdljivega in zdrizastega ščurka!« Itd.
O psihološki, kulturni in civilizacijski distanci med (slovenskim) Trstom in Ljubljano me je še dodatno prepričala doktorska disertacija, naslovljena »Primorski priseljenci v Ljubljani med obema svetovnima vojnama«, ki jo je Teja Krašovec pred kratkim zagovarjala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Slednja je na naši fakulteti že dosegla magistrski naslov in se je obenem usposobila kot arhivistka ter si poiskala delo na tem področju. To poklicno usmerjenost je znala pri raziskovanju za disertacijo s pridom uporabiti, saj je temeljito pregledala arhive Pokrajinske uprave za Slovenijo, posebno Oddelek za socialno skrbstvo, v katerih se zgovorno zrcali položaj primorskih beguncev, ki so se po prvi svetovni vojni zatekli v Kraljevino SHS. Še bolj po-
memben pa je bil popis prebivalstva Ljubljane iz leta 1928, ki predstavlja prvi poizkus statistične analize ter zgodovinskega prikaza primorske skupnosti v slovenski prestolnici. Ta skupnost je štela 6.205 ljudi, ki so pribežali iz Julijske krajine v dveh valih: prvi je nastopil takoj po italijanski okupaciji, medtem ko je drugi sovpadal z zaostritvijo fašističnega pritiska na manjšino in poslabšanjem odnosov med Rimom in Beogradom proti koncu desetletja.
Kot drugje v osrednji Sloveniji se tudi v Ljubljani Primorci niso dobro znašli zaradi tega, ker jih je lokalno prebivalstvo gledalo postrani, saj so dobili službe v javni upravi, kar je bilo za domačine moteče. Uslužbili so se v državnih ustanovah, v šolstvu, zdravstvu, obrambi, policiji, carini, pravosodju, pri čemer je veliko moških opravljalo tudi visoko kvalificirane poklice, kot so odvetniki, notarji, inženirji, profesorji in bančni uslužbenci. Opazna je bila prisotnost ustvarjalnih umetnikov, ki so odločilno oplemenitili slovensko kulturo medvojnega obdobja. Kot mi je nekoč dejal Ni-ko Kavčič, »Mussoliniju moramo biti hvaležni, ker nam je poslal toliko odličnih ljudi«. Narodno gledališče je na primer dosti pridobilo zaradi osebnosti, kot so bili dirigent Mirko Polič in njegova žena Štefka, operni pevci Zofija Florjančič, Angelo Jarc, Jože Rus, Ljubica Šuligoj. Pomemben pečat so dali ljubljanski kulturi primorski literati, likovni umetniki, filmski igralci in publicisti. Omeniti je treba tudi Leonidasa Pitamica, ki je bil
med pobudniki slovenske univerze in je bil izvoljen za prvega dekana pravne fakultete. Med ženskami ni manjkalo učiteljic, šivilj, modistk, pletilj, vezilj, peric, frizerk, a tudi delavk v industriji. Med tistimi, ki so bile poročene, so prevladovale seveda gospodinje, pri čemer je treba reči, da so prav ženske prinesle v pro-vincialno ljubljansko skupnost največji nemir. Kot je kandidatka povedala v razpravi, so se oblačile po italijanski modi, kar je vzbujalo zavist, se obnašale preveč svobodno in prinesle v kranjsko kulina-riko primorske jedi: naš tip kruha, radič in druge povrtnine, morske ribe, polento, testenine, joto. Vse to je dišalo po »drugačnem« in je prispevalo k nepri-ljubljenosti beguncev, čeprav so Ljubljančani od njih marsikaj tudi prevzeli. Zgražanje je vzbujalo celo javno kopanje v Ljubljanici in drugih rekah, glasno druženje in kvartanje, da o narečnih značilnostih ne govorimo. Na dnevnem redu je bil očitek, da begunci po nepotrebnem odjedajo delo in socialna sredstva, da so deležni privilegijev, da lobirajo za svoje koristi v škodo domačinov in podobno.
Značilno je, da med begunci ni opaziti duhovnikov. Na moje vprašanje, kako to, kandidatka ni znala odgovoriti, čeprav bi bilo najenostavnejše reči, da so pač ostali zvesti svojemu pastoralnemu poklicu. Ker poznam njihovo podtalno in protirežimsko delovanje v dvajsetih in tridesetih letih, mislim, da ne pretiravam, če rečem, da so prav oni najbolj zaslužni za obstoj našega naroda na primorskih tleh.
VREME OB KONCU TEDNA
Od jutrišnjega dne spet anticiklon
Darko Bradassi
Jasnina je bila v ponedeljek in torek marsikje popolna in ne le delna, kot smo pričakovali in pisali v ponedeljek na spletu. Več sonca je bilo vsekakor ob morju, kjer je bilo v primerjavi z minulim dogajanjem topleje, nekoliko bolj vlažen zrak pa se je v glavnem zadrževal v notranjosti dežele. Zasluga gre okrepljenim vetrovom iz južnih smeri, ki so predvsem ob morju nekoliko prevetrili ozračje.
Subtropski anticiklon je v višjih slojih segel do naših krajev in uveljavil svojo premoč nad vlažnim prizemnim zrakom, ki je občasno pritekal od jugozahoda. Zlasti ni bilo tiste prevelike stanovitnosti, ki bi lahko zameglila vremensko sliko. Višji sloji ozračja so bili namreč v minulih dneh za ta čas topli, toda ne preveč v primerjavi s prizemnim dogajanjem. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju beležila temperature okrog +6 stopinj Celzija in ničto izotermo na višini okrog 2300 metrov, kar je za okrog 4 stopinje Celzija več oz. kakih 400 metrov višje od dolgoletnega povprečja. Še vedno pa daleč od tistega, kar se je dogajalo v minulih tednih, ko je na višini 1500 metrov radiosonda namerila do +11 stopinj Celzija in ničto izotermo na višini 3200 metrov. Za primerjavo so se v tem tednu najvišje dnevne temperature ob morju mestoma povzpele do okrog 20 stopinj Celzija, v začetku meseca, ko je bil nad nami v višinah občutno toplejši zrak, pa le do okrog 15 stopinj Celzija.
Naše kraje bo danes prešla manjša višinska dolina z bolj vlažnim in nekoliko hladnejšim atlantskim zrakom, ki
bo prehodno povečal nestanovitnost. Prevladovalo bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Vmes bodo možna obdobja spremenljivosti. V popoldanskih urah se bo vremenska slika postopno umirila in izboljšala.
Od jutrišnjega dne se bo nadaljevalo ravnovesje preteklih dni z anticiklonom nad južnimi ter deloma osrednjimi predeli Sredozemlja in ciklonskim območjem na zahodu. Naši kraji bodo ponovno vmes. V višinah se bo proti nam vzpenjal toplejši in bolj suh subtropski anticiklon, v prizemlju pa bodo šibki jugozahodni tokovi občasno prinašali več vlage. Vremenska slika se bo jutri in v soboto ponovno odigravala med jasnino in morebitno občasno povečano vlago ali zmerno oblačnostjo. Zaenkrat kaže bolj
na prevladujoče sončno vreme ob razmeroma visokih dnevnih temeraturah do okrog ali malo nad 20 stopinj Celzija, toda ne gre povsem izključiti možnosti po vsaj občasnem nekoliko bolj vlažnem zraku. V nedeljo se bo našim krajem približala nova manjša višinska dolina. Čez dan bo postopno že nekaj več oblačnosti, zvečer ali v noči na ponedeljek se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte.
V ponedeljek se bo sprva še nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami, nato se bo vremenska slika postopno izboljšala. Zaenkrat kaže, kar bomo lahko potrdili v našem ponedeljkovem srečanju na spletu, da bo v prihodnjem tednu prevladovalo sončno in vse toplejše vreme.
Na sliki: anticiklon je včeraj prehodno slabel
koroški slovenci
Dežela odlikovala Valentina Omana
Odlikovanje je Valentinu Omanu (levo) izročil deželni glavar Peter Kaiser
CELOVEC - Dežela Koroška je odlikovala mednarodno priznanega slikarja iz vrst koroških Slovencev Valentina Omana. Iz rok koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja in njegove namestnice Gaby Schaunig (oba SPÖ) je prejel Veliki zlati častni znak dežele Koroške. Deželni glavar Kaiser je ob podelitvi visokega odlikovanja poudaril, da je Valentin Oman »Koroško počastil s svojimi deli, ki jih je predstavljal v širšem prostoru«. Izpostavil je tudi Omanovo »neomajno zavzemanje za slovensko besedo«.
Kot je znano, je Valentin Oman na rane, ki jih je njemu osebno in slovenski manjšini povzročila uradna Koroška pod Haiderjem, odgovoril z umikom svojega umetniškega ustvarjanja s Koroške. Oman več kot eno desetletje ni razstavljal na Koroškem in do političnega preobrata na Koroškem leta 2013 ostal zvest svoji napovedi, da ne bo razstavljal na Koroškem, dokler bo na oblasti desničarski populist Haider oz. svobodnjaki.
Podelitev najvišjega odličja dežele Koroške je soglasno - torej tudi z glasom deželnega svetnika svobodnjakov! - sklenila koroška deželna vlada. (il)
Ključ Sarajeva Valentinu Inzku
SARAJEVO - Valentin Inzko, že nekaj let Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, je pretekli teden prejel odlikovanje »Ključ Sarajeva«. Priznanje mu je izročil župan mesta Sarajevo Ivo Komšic v okviru slavnostne prireditve ob Dnevu osvoboditve Sarajeva, ki ga praznujejo 6. aprila.
Odlikovanje prejmejo tako državljani Bosne in Hercegovine kot tudi tuji državljani, ki so prispevali pomemben del k ohranitvi kulturnih vrednot ter miru na svetu in je simbol trajne povezanosti mesta s temi osebnostmi.
Inzko, ki je tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je ob izročitvi odlikovanja (slika ORF) dejal, da se čuti počaščenega biti v krogu ljudi, kot so papež Frančišek, svetovno znani dirigent Riccardo Muti in drugi, ki so v preteklosti prejeli Ključ Sarajeva in s tem postati posebej povezani s tem mestom. ((il)
Ana Blatnik še na čelu socialdemokratskih žena
BELJAK - Koroška Slovenka Ana Blatnik ostaja predsednica deželne organizacije socialdemokratskih žena (SPO Frauen) na Koroškem. Na deželnem kongresu v Beljaku ji je vnovič zaupalo funkcijo 96 odstotkov vseh delegatk.
Vnovič potrjena Ana Blatnik, ki že nekaj let zastopa svojo stranko oz. deželo Koroško v zveznem svetu na Dunaju in mu je 2014 predsedovala za pol leta, je poudarila, da je pot organizacije pravilna in jo želi nadaljevati.
Med nalogami za prihodnost je omenila izboljšanje ponudbe za varstvo otrok, še posebej za najmlajše do tretjega leta starosti. Pravtako si želi, da bi več očetov koristilo pravico do porodniškega dopusta.
Namestnica deželnega glavarja Beate Prettner (SPO), ki je v deželni vladi pristojna za ženska vprašanja, je opozorila na posebno težišče deželne politike v letošnjem letu, namreč na združljivost poklica in družine. (il)
Zadruga Primorski dnevnik
Upravni svet sklicuje
Redni Občni zbor
V prvem sklicu, v ponedeljek, 18. aprila 2016 ob 11.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu,
v drugem sklicu, v torek, 19. aprila 2016 ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, v Trstu.
Dnevni red:
1.	otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije;
2.	poročilo Upravnega sveta o poslovanju v letu 2015;
3.	predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2015;
4.	poročilo Nadzornega odbora;
5.	izvolitev Upravnega sveta in določitev honorarjev;
6.	stanje na Primorskem dnevniku.
7.	razno.
20 Četrtek, 14. aprila 2016
APrimorski
r	dnevnik
Dragic drugič brez zoba
DETROIT - Moštvo severnoameriške košarkarske lige NBA Miami Heat je v gosteh z 99:93 premagalo Detroit Pistons. Goran Dragic je za zmagovalce prispeval 16 točk, pet skokov in štiri podaje. Slovenski reprezentant pa je znova, že drugič v letošnji sezoni, ostal brez zoba, ko je v prvem polčasu trčil ob Spencerja Dinwiddija. Dragic je zob takoj pobral in ga zalučal proti klopi Miamija. »To je že drugič v tej sezoni, da se je to zgodilo, sodnik pa ni piskal prekrška,« je dejal Dragic, ki je tokrat na srečo ostal le brez umetnega zoba.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Aba zaveznica evrolige
BEOGRAD - Vodstvo regionalne košarkarske lige Aba in vodstvo evrolige sta včeraj podpisali štiriletno pogodbo o sodelovanju, po kateri bo imela liga Aba eno mesto v evroligi in tri v evropskem pokalu. Pogodba temelji na že pred tem sklenjenem dogovoru. V naslednjih štirih letih bo tako imela liga Aba zagotovo enega predstavnika vevroligi, v kateri bo tekmovalo 16 klubov. Liga Aba je tako tudi uradno izbrala partnerja med evroligo in Mednarodno košarkarsko zvezo ter njeno novoustanovljeno ligo prvakov.
nogomet - Povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov
Čudež v Madridu
MADRID/LIZBONA - Po Realu Madridu in Manchester Cityju sta se v polfinale lige prvakov prebila še madridski Atletico Jana Oblaka, ki je s skupnim izidom 3:2 izločil branilko naslova Barcelono, in Bayern, ki je prav tako skupno s 3:2 končal pot Benfice. Madridčani so na včerajšnji povratni četrtfinalni tekmi zmagali z 2:0, potem ko je Antoine Griez-mann v prvem polčasu v 36. minuti zadel iz igre s strelom z glavo, v drugem pa je izkoristil enajstmetrovko po igranju z roko Andresa Inieste (dobil je le rumeni karton za namerno igranje z roko) v lastnem kazenskem prostoru.
Atletico je pod vodstvom Diega Si-meoneja prikazal pričakovano igro, Barceloni prepustil pobudo (posest žoge 71:29 v korist Kataloncev), sam pa - predvsem po doseženem zadetku - z «bunkerjem» čakal na protinapade. Taktika se je izplačala, kljub nekaj kontroverzno-stim. Ob koncu tekme bi morala dolgo časa relativno nenevarna Barcelona po Gabijevem igranju z roko prav tako dobiti najstrožjo kazen, a sodniki so «pi-skali» le prosti strel na robu kazenskega prostora.
V drugem dvoboju sta se Benfica in Bayern razšla z 2:2. Lizbončani so povedli v 27. minuti z zadetkom Raula Jimene-za. Nemški prvak je v nadaljevanju preobrnil potek tekme, z zadetkoma Artu-ra Vidala v 38. in Thomasa Mullerja v 52. minuti je prišel do vodstva. Za končni izid je poskrbel Talisca v 75. minuti. Bavarci so tako že petič zapovrstjo prišli vsaj v polfinale lige prvakov, Benfica pa na preboj med štiri čaka že od leta 1990.
Zreb polfinalnih parov bo v petek v Nyonu.
Evropski pokal: povratne četrtfinalne tekme
Drevi ob 21.05 bodo na sporedu povratne četrtfinalne tekme evropske lige. Najbolj zanimivo bo v Liverpoolu, kjer bo domača ekipa in predvsem trener Jurgen Klopp gostil svoj nekdanji dolgoletni klub nemško Borussio iz Dortmunda. V Nemčiji se je tekma zaključila 1:1. Drugi pari: Šahtar Doneck - Braga (2:1), Sevilla - Athletic Bilbao (2:1), Sparta Praga - Villar-real (1:2).
POKAL SLOVENIJE - Polfinale (prva tekma): Celje - Domžale 1:0. Danes: Zavrč - Maribor.
Slovenski vratar madridskega Atletica, Škofjeločan Jan Oblak je tudi sinoči ostal nepremagan. Tako je odločilno posredoval nad Lionelom Messijem
ansa
Padel je Novak Dokovic
MONTE CARLO - Čeh Jiri Vesely, 55. igralec na lestvici ATP, je na teniškem turnirju ATP pripravil veliko presenečenje. V drugem krogu je izločil branilca naslova in prvega igralca sveta Novaka Bokoviča, ki je do tega dvoboja zmagal 14-krat zaporedoma. Za presenečenje je poskrbel tudi Bosanec Dami Džumhur, 99. teniški igralec na lestvici, ki je premagal šestega nosilca in sedmega igralca sveta Čeha Tomaša Berdycha.
Kokain zapečatil kariero
LOZANA - Italijanski kolesar Luca Paolini bo bržkone prisiljen končati profesionalno tekmovalno pot. Mednarodna kolesarska zveza je 39-letnemu kolesarju izrekla osemnajstmesečno prepoved udeležbe na mednarodnih dirkah zaradi uporabe prepovedanega mamila kokaina. Paolinija so ujeli med lansko dirko po Franciji, ki jo je bil prisiljen predčasno končati.
Wada ublažila sankcije
MOSKVA - Mednarodna dopinška agencija (Wada) je sporočila, da bodo do-pinški testi, ki so bili vzeti do 1. marca letos, v njih pa so našli manj kot mikrogram meldonija, razglasili za negativne, športniki pa ne bodo suspendirani. Wa-da je meldonij na seznam prepovedanih snovi uvrstila 1. januarja letos, športniki pa so bili o tem obveščeni lani jeseni. Toda, ker se meldonij lahko v organizmu zadrži dlje časa, se je Wada odločila za ublažitev sankcij za prekrškarje. EVROLIGA - Play-off, prva tekma: Lokomotiv Kuban - Barcelona 66:61, Laboral Vitoria - Panathinaikos 84:68.
nogomet - Po petkovi aferi v Mariboru
Zahovic se počuti grozno, Ibraimija so suspendirali
Športni direktor se je opravičil za žaljivke, nogometaš pa ne trenira z ekipo Predsednik MOK Thomas Bach se bo jutri mudil v Sloveniji
mednarodni olimpijski komite
Prestižen obisk
MARIBOR - Nadaljuje se afera med športnim direktorjem Maribora Zlatkom Zahovicem in nogometašem Agimijem Ibraimijem. Spor se je začel v petek po treningu. Makedonski repre-zentant je bil razočaran glede Zahovi-cevega odziva na navijaške poteze na treningu - navijači so jasno povedali, da do konca prvenstva zahtevajo le zmage, prišlo pa je tudi do prerivanja - in mu to povedal. Kot je pojasnil Ibraimi, je Zahovic takrat izgubil živce in žalil njegovo preteklost, mamo, narod in vero ter ga poslal iz karantene.
Ibraimi se je to odločil povedati javnosti oz. dnevniku Ekipa, obelodanil je tudi tekstovna sporočila, ki sta si jih z Za-hovicem pošiljala. Zahovic se je v teh posluževal žaljivk, zaradi katerih se je včeraj tudi opravičil, Agim Ibraipi pa se je znašel v suspenzu.
Zahovic je včeraj spregovoril na več kot polurni novinarski konferenci, med katero je največkrat izpostavil, da se opravičuje vsem prizadetim in da se počuti grozno. »Počutim se grozno, reakcija ni

ZskU vabi na 45. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 14. aprila 2016, ob 11.00 na sedežu ZSSDI v Trstu vprvem sklicanju
in v petek, 15. aprila 2016, ob 20.30 v drugem sklicanju
v Športnem, centru Zarja v Bazovici št. 269
bila primerna. Predsedniku sem rekel, da lahko zapustim klub, da to ni nobena težava,,« je dejal Zahovic, ki pa ga je pred tem upravni odbor podprl.
»VNKMaribor obžalujemo incident, ki se je zgodil v petek ob prihodu navijačev na trening. Želja kluba je bila, da se vse zadeve rešujejo znotraj naših zidov, v krogu članov vijoličaste družine. Stališča so dobro znana, s takšnimi načeli delovanja smo v zadnjih letih skupaj prehodili celotno pot in v težkih okoliščinah ustvarili uspešen projekt. Žal pa je bilo v zadnjem primeru prekršeno načelo, da zadeve iz slačilnice niso tema za javnost, saj se je Agim Ibraimi odločil enostransko podati svojo plat zgodbe,« so zapisali pri mariborskem klubu.
»Seveda nas ne veseli, da je prišlo do spora med igralcem in športnim direktorjem kluba. Ker pa je treba upoštevati tudipredzgodbo in nadaljevati z vizijo, da se igralec v nobenem trenutku ne smepostaviti nad klub, in upoštevati vse druge okoliščine, je naše stališče, ki smo ga izkazali že s podaljšanjem pogodbe z Zlatkom Zahovičem, jasno. Športni direktor naj nadaljuje uspešno zgodbo in strne vrste v zaključku sezone, Agim Ibrai-mi pa ostaja v statusu suspendiranega nogometaša, ki do dokončnega sklepa ne trenira z ekipo ter ne sodi med kandidate za nastop na naslednjih tekmah,« so še pojasnili pri Mariboru. (sta)
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo danes, v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije.
OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor.
LJUBLJANA - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach bo jutri obiskal Slovenijo. To bo tretji obisk predsednika Moka samostojne Slovenije; prvi je bil Juan Antonio Samaranch, ki se je leta 1998 udeležil slovesnosti ob praznovanju stoletnice Leona Štuklja, njegov naslednik in predhodnik Bacha Jacques Rogge pa je bil leta 2001 na Bledu. Tam je tedaj potekal Evropski olimpijski festival evropske mladine, katerega pobudnik je bil prav Rogge. Slednji je bil decembra 2011 drugič v letu dni v Sloveniji; junija tega leta se je udeležil dvodnevnega 22. seminarja generalnih sekretarjev in vodij olimpijskih reprezentanc Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) v Portorožu, ki je bil zadnji velik olimpijski dogodek pred volilnem kongresu Moka. Rogge je bil tedaj še predsednik EOC.
Dvainšestdesetletni Nemec Bach, po poklicu odvetnik, je deveti predsednik Moka, potem ko je septembra 2013 nasledil Roggeja. Bach je bil tudi sam v svoji mladosti zelo uspešen športnik, ukvarjal se je s sabljanjem, na poletnih olimpijskih igrah leta 1976 v Montrea-lu je bil član nemške ekipe v floretu, ki je osvojila zlato kolajno.
»Bach bo prišel v Slovenijo predvsem zaradi odprtja olimpijskega izobraževalnega in muzejskega centra v BTC, kjer ima Olimpijski komite Slovenije (OKS) sedaj tudi svoj sedež. To je velika čast za nas in smo vložili v to veliko napora v pripravo obiska. Glede na to, kaj smo mu predstavili, je zelo pozitivno naravnano pristopil k sodelovanju z nami. Mok je prek olimpijske solidarnosti tudi veliko pomagal pri odprtju izobraževalnega centra in gotovo bomo imeli tudi v prihodnje še
Thomas Bach
boljše možnosti, da pridemo do teh sredstev,« je ocenil generalni sekretar OKS Edvard Kolar.
Prav ob obisku Bacha bo Olimpijski komite Slovenije predstavil tudi slovensko olimpijsko opremo za letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Rio de Janeiru. Slovensko olimpijsko kolekcijo bodo predstavili na modni reviji v hotelu Lev. Predsednika Moka bosta v nadaljevanju sprejela predsednik slovenske vlade Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor. Bach se bo v popoldanskem delu obiska, predvidoma ob 16.15, na stadionu na Kode-ljevem udeležil projekta Ujemi olimpijsko normo, to pa bo skušal ujeti skupaj s predsednikom OKS Gabrovcem, predsednikom republike Pahorjem ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič in drugimi rekreativci. Večerno dogajanje se bo nadaljevalo na Ljubljanskem gradu, kjer bosta sprejem za predstavnike pokroviteljev slovenskih olimpijskih reprezentanc in dobrodelna prireditev. (sta)
/
Primorshi
ŠPORT
Četrtek, 14. aprila 2016
21
odbojka - Po napredovanju (D) in izpadu (B2) v C-ligo
Andrej Vogrič (Olympia): »Za prihodnjo sezono
• V V	•■	■ • V	Vld
iscemo najboljšo rešitev«
Napredovanja odbojkarske ekipe Olympie v deželno C-ligo se je veselil tudi športni vodja goriške združene ekipe Andrej Vogrič, ki se je po koncu nedeljskega srečanja pridružil praznovanju odbojkarjev trenerja Luciana Battistija. Po izpadu združene ekipe iz B2-lige se je v Gorico tudi povrnilo navdušenje in z njo tudi nekatera razmišljanja o novih izzivih goriškega odbojkarskega gibanja, ki gredo preko mladinskih lig vse do prihodnosti članske ekipe.
Izpolnili ste prvi sezonski cilj mlajše generacije vaših odbojkarjev, na seznamu ostajajo še deželni in morebiti državni finali v mladinskih ligah ...
V petek (jutri) bomo igrali še zadnjo tekmo rednega dela deželnega prvenstva under 19, ki ne šteje skoraj nič, ker smo že matematično prvi na lestvici. Deželni »final four« bo 1. maja v Červinjanu. Prav ista zgodba velja za moštvo under 17, s katerim ciljamo na uvrstitev na državni finale. Poleg tega sta še projekta U15 in U14. Ekipi letos igrata pod imenom Val in sta še vedno nepremagani. Za goriško mladinsko odbojkarsko gibanje smo storili res veliko. Sploh ni preprosto. Za temi uspehi je veliko truda.
Po drugi strani je kakovost moške odbojke v naši deželi upadla.
Res je, da je kakovost odbojke upadla, po drugi strani je malo društev, ki dela na visoki ravni. Pri tej skupini (D-liga) vlagamo veliko ur v telovadnici, prisotnost pa je skoraj vedno popolna. Če ne delaš s kakovostnimi trenerji in več ur preživiš v telovadnici, ne moreš dosegati rezultatov. Vse pa ni tako matematično, saj ne velja, da če veliko treniraš, ne izgubljaš. Pri tem je odločilen tudi mentalni pristop, saj odbojka ni nogomet,
ni košarka, kjer je veliko fizičnega stika, to je igra, v kateri psihologija odigrava levji delež.
Ali bo ta skupina mlajših odbojkarjev (D-liga) ostala ista tudi v prihodnji sezoni ali razmišljate o različnih rešitvah, predvsem po izpadu združene ekipe iz B2-lige?
Mi se že dogovarjamo in iščemo najboljšo rešitev za te fante in ne samo za njih. Iščemo pravo rešitev za celotno goriško odbojkarsko gibanje. V poštev jemljemo tudi odkup pravice za igranje v enotni B-ligi. Obstaja pa tudi možnost sodelovanja s Slogo Tabor. En sestanek smo že imeli in bomo videli, ali se bo iz teh pogovorov kaj razvilo. Možno je tudi ojačiti skupino v B-ligi s temi odboj-karji. Naredili bomo nekaj, kar ustreza igralcem in vsem sodelujočim društvom v projektu združene goriške ekipe. Ob vsem tem bo treba obenem paziti na finančna sredstva, ki vedno primanjkujejo.
Andrej Marušič
U16: Zalet Kontovel v »Final 4«
Zalet Kontovel se je z zmago v če-trtfinalu uvrstil v final four ženskega prvenstva under 16. V polfinalu bo njegov nasprotnik Coselli, ki se je s prvim mestom v rednem delu neposredno uvrstil v polfinale. Coselli v prvenstvu ni še doživel poraza, v drugem delu prvenstva pa ni izgubil niti seta. Drugi polfinali par sta S. Andrea - Oma. Finalni del, s pol-finalnima in finalnima tekmama za prvo in tretje mesto v tržaški pokrajini, bo v nedeljo, 1. maja. Prvouvrščena ekipa bo nato nastopila na deželnem finalu. (stc)
Zalet Kontovel - Azzurra 3:0 (25:15, 27:25, 25:20)
Zalet Kontovel: Braico, Breganti, De Luisa (L1), Ferfoglia, Kobal, Kocman, Kovačič, K. in S. Krevatin, Muiesan (L2), Ukmar, Venudo, Zidarič; trener: Kušar.
Zalet Kontovel se je s precejšnjo lahkoto prebil skozi četrtfinale. Z zelo ostrim servisom in učinkovito igro v polju je stalno imel vajeti igre v svojih rokah. Najbolj izenačen je bil drugi set, v katerem so domačinke storile nekaj več napak in so popustile pri začetnem udarcu. Azzurra je imela v tem nizu tudi dve set žogi, ki pa so ju gostiteljice izničile in nato s tesnim izidom niz osvojile.
Under14 ženske
Na Goriškem
Mavrica Arcobaleno je s tremi tekmami v zadnjem tednu zaključila z nastopi v rednem delu in se kot tretja na lestvici uvrstila v končnico pokrajinskega prvenstva under 14, ki bo v nedeljo, 17.
aprila, v športni palači v Krminu. V dopoldanski polfinalni tekmi, ki bo sicer v športni palači Palabigot v Gorici, se bo ob 10.30 pomerila z drugouvrščeno ekipo Lucinico Millenium. S to ekipo je Mavrica v povratnem kolu igrala v gosteh prejšnjo soboto in izgubila z gladkim 3:0, v prvi tekmi januarja pa je zmagala s 3:1. Drugi polfinalni par sta Volley Ball Libertas iz Krmina in Grado. V popoldanskih urah bosta nato v Krminu finalna tekma za tretje mesto (ob 15.30) ter finale za pokrajinski naslov ob 17.30. Pokrajinski prvak bo imel pravico do nastopa na deželnem finalu, ki bo 7. in 8. maja. (stc)
Mavrica Arcobaleno - Pieris 3:1 (25:22, 28:26, 22:25, 25:16) Lucinico Millenium - Mavrica Arcobaleno 3:0 (25:12, 25:12, 25:20)
Mavrica: Tina Balta, Majda Ceresatto, Julija Cotič, Vesna Devetak, Petra Feri, Tina Jarc, Lara Komjanc, Liza Paulin, Jasna Tomsič (vse 2002), Alissia Birri, Karin Kovic (obe 2003), Beatrice Falzari, Petra Fi-laferro (obe 2004); trener: Rok Magajne.
Proti Pierisu so vse razpoložljive igralke Mavrice prikazale dobro igro. Samo v tretjem, izgubljenem setu je bilo v igri domačink preveč napak. Luci-nico je bil tokrat močnejši nasprotnik in je Mavrico gladko premagal po samo treh setih.
Vrstni red: Volley Ball 54, Lucinico 44, Mavrica Arcobaleno 38, Grado 35, Villesse 27, Staranzano 23, Pieris 19, Fin-cantieri 15, Ronchi 11, Mossa 1.
Športni vodja Olympie Andrej Vogrič (levo) in odbojkarji Olympie po napredovanju v C-ligo na nedeljski tekmi v športnem centru Špacapan
bumbaca
odbojka - D-liga
V zadnjih krogih igra Soča odlično
Soča - Coselli 3:1 (21:25, 25:23, 25:23, 25:23)
Soča: Cetto 4, Cobello 7, Čevdek 24, M. Černic 11, A. Černic 11, D. Hlede 0, Rutar 9, Gatta n.v., J. Hle-de n.v., Polesel (L). Trener: Kustrin.
V	zaostalem srečanju moške D-lige je sovodenjska Soča presenetila solidno Coselli, ki je v športni dvorani Špacapan osvojil le prvi set. V nadaljevanju so bili varovanci trenerja Maura Kustri-na boljši v vseh elementih. Razigrala sta se predvsem Cetto in Čevdek. Soča bo igrala znova v soboto: nasprotnik bo Fiume Veneto.
Štandrež: derbi Mavric
V	telovadnici v Štandrežu bo drevi ob 20.30 derbi 1. ženske divizije med ekipama Mavrica Ar-cobaleno, ki si je že izborila mesto v play-offu, in Mavrico Val.
Plezalci Stefana in Zoisa v deželni finale
Elio Negovetti (spodaj desno) ter ženska ekipa Zoisa v postavi Katarina Carli, Gaja Gregori, Gaja Križmančič in Andreja Tull
Prejšnji teden je bilo v športni palači v Trstu šolsko tekmovanje v športnem plezanju. Edini slovenski prijavljeni šoli Stefan in Zois sta se odlično odrezali: pionirji šole Stefan v postavi Elia Negovetti, Francesco Negovetti, Peter Fur-lan in Patrik Zettin so bili ekipno prvi, pionirke Zoisa v postavi Katarina Carli, Gaja Gregori, Gaja Križmančič in Andreja Tull pa druge. Obe ekipi bosta nastopali na deželnem finalu, ki bo 30. aprila v Codroipu. Tudi posamezno so bili dijaki naših šol protagonisti: Elia Negovet-ti (Stefan) se je uvrstil na 1. mesto posamezno, Jaš Mikac je bil četrti, ekipo sta dopolnjevala še Ivan Paulina in Luca Matteo. Pri juniorjih so nastopali še Nejc Kravos in Jernej Vidali.
ritmična gimnastika - Bor
Ugledno četrto mesto, ne pa kolajna
Četrto mesto je sicer ugleden rezultat, ni pa kolajna, kar so Borove ritmičarke kar štirikrat okusile na lastni koži na drugi prvenstveni tekmi, ki je potekala v nedeljo na Vrhniki tako za 1. kot za 2. tekmovalno skupino, kot so letos preimenovali nekdanja A in A1 programa.
Prve so na tepihu zastopale barve Bora deklice Ile-nia Dazzara, Lejla Hasan, Melanie Imperia, Ajda Koro-šic, Sara Pieri, Veronika Tul, Marta Beltrame in Linda Slavec, ki so v konkurenci 17. ekip zasedle solidno 8. mesto. Za njimi so prvič v tej postavi tekmovale kadetinje Alice Sancin, Katerina Antler, Nastja Ferluga in Veronika Starc Albi, katerim je za las ušla kolajna in so pristale na 4. mestu. Prav tako sta bili četrti Linda Cappellini in Vera Sturman, ki sta nastopili v članski kategoriji parov in trojic. Četrto mesto je pripadlo tudi starejšim članicam Alenki Cossutta, Neži Petaros, Niki Čermelj, Sanji Žagar in Veronici Savi za skupinsko sestavo z obroči. V isti kategoriji - članske skupinske sestave z rekvizitom - pa je drugi skupini članic, ki ko sestavljajo Ana Cossutta, Claudia Humar, Katarina Polojaz, Maša Kocijančič, Martina Stergonšek, Neža Zobec in Vida Petaros uspel podvig na drugo stopničko, kar je Boru prineslo tudi edino kolajno na drugi tekmi slovenskega državnega prvenstva. V kategoriji skupinskih sestav brez rekvizita pa je bila ta skupina članic četrta, prva skupina članic, ki jo sestavljajo Alenka Cossutta, Linda Cappellini, Neža Petaros, Nika Čermelj, Sanja Žagar, Vera Sturman in Veronica Savi, pa peta. V bodoče bo moral trenerski štab, ki ga sestavljajo dr. Branka Vajngerl, Taja Vajngerl in Valentina Oblak, pripeljati tekmovalke do tega, da nadgradijo svoje nastope za tisto malenkost, ki jih še loči od zmagovalnega odra. (vo)
Varini: »Ni res, da nismo obnovili članstva v zvezi!«
V zvezi s člankom o šahovskem prvenstvu A2-li-ge, ki smo ga objavili dne 1. marca 2016, nam je predsednik tržaškega društva ASD Accademia di Scacchi Massimo Varini poslal dopis, v katerem zanika, kot je bilo zapisano, da njegovo društvo ni obnovilo članstva v šahovski zvezi FSI (Federazione Scacchistica Italiana). » V zvezo smo včlanjeni od same ustanovitve, včlanjeni smo tudi v Asi (Ente di Promozione Sportiva) od leta 2014. Naše društvo je obenem edina priznana šahovska šola v deželi FJK in svoje tekmovalce, posebno v luči nastopanja v prvenstvih vedno registriramo,« je v dopisu pojasnil Varini. Hkrati je dodal, da kar nekaj obetavnih pripadnikov slovenske manjšine v Italiji brani barve društva in so odločilno pripomogli k temu, da se je društvo prebilo do italijanske A2-lige.
Trije goli mladincev Vesne
Vesna - Domio 3:1 (2:1)
Strelca: Sammartini 2, Stanich.
Vesna: Paoli, Purič, Muccio Crasso, Verzier, Žerjal, Antonič, Gle-ria Sossi (Grilanc), Stanich (Maggiore), Sammartini, Poiani, Vat-tovaz (Cuk). Trener: Toffoli.
Nogometaši Vesne so v predzadnjem krogu deželnega prvenstva mladincev na domačem igrišču zanesljivo premagali Domio, ki je sicer prvi povedel v uvodnem delu srečanja. Gostitelji so kmalu izenačili in do konca prvega polčasa že vodili z 2:1. Tretji in odločilni zadetek je padel v drugem polčasu. Med strelce sta se tokrat vpisala Sammartini, ki je bil uspešen dvakrat, in Stanich. V soboto bo na sporedu zadnji prvenstveni krog. Vesna bo igrala v gosteh proti San Luigiju, Kras pa v Seveglianu.
Vrstni red: Trieste Calcio 83, Lumignacco 65, Ol3 59, San Luigi 56, Corno 55, Ronchi 47, Kras 44, Cervignano 41, Vesna 38, Zaule 33, San Giovanni 32, Domio 31, S. Andrea 24, Martignacco 23, Sevegliano 19, Sangiorgina 11.
22
Četrtek, 14. aprila 2016
ŠPORT
Primorski
namizni tenis - Državna C1- in deželne lige
Kras v višji ligi
Ekipa zgoniškega kluba v postavi Claudia Micolaucich, Simone Giorgi in Edi Bole napredovala v C2-ligo
Namiznoteniška prvenstva se pospešeno bližajo proti koncu. V soboto so krasovi C1-ligaši odigrali zadnjo tekmo pred domačo publiko in se na najboljši način od nje poslovili. Poskrbeli so namreč za presenečenje, saj je v krasovi trdnjavi padel prvou-vrščeni Polisportiva San Pancrazio iz Verone. Katja Milič, Dušan Michalka in Alessandro Flego so s 5:2 odpravili veronsko ekipo, ki se je v popolni postavi predstavila v Zgoniku. Mili-čeva si je poleg Nicoloja Rashidyja privoščila še njihovega najboljšega igralca francoskega rodu Pierrea Bartho-meufa (med najboljšimi v prvenstvu nasploh), Michalka pa kar vse tri nasprotnike, neuspešen pa je bil Flego. Ekipa se je tako pred zadnjim sobotnim krogom v Mestrah povzpela na odlično 3.mesto na lestvici.
Nadvse triumfalno pa se je zaključila pot krasovih D1 ligašev, ki so se pomerili v Červinjanu za absolutno l.mesto v play-offu. S precejšnjo lahkoto so premostili še zadnjo oviro, ekipo DTF Isontino, z rezultatom 5:2. Najzaslužnejša za zmago je bila Clau-
Kras (D1 -liga): od leve Simone Giorgi, Claudia Micolaucich in Edi Bole fotodamj@n
dia Micolaucich, ki je bila boljša od vseh treh moških nasprotnikov. Po eno točko pa sta prispevala Edi Bole in Simone Giorgi, ki sta obenem tudi prepustila obe točki proti mlademu, nevarnemu obrambnemu igralcu Alessandru Isgroju. Po besedah veterana Boleja bi z boljšo igro slednjega lahko premagala, a kaj ko je s poseb-
nimi oblogami spravljal krasovce v težave. »Vsekakor se je začetni cilj povsem uresničil. Zmagali smo čisto vse tekme in napredovali v najvišjo deželno ligo, v C2. Pokazali smo kon-stantnost v igri, brez enega samega padca. Sedaj lahko zasluženo uživamo tale trenutek,« je po tekmi izjavil zadovoljni Bole. (r)
ki Ji
mladinska košarka - Under 20 elite
Košarkarje Brega čaka dodatna tekma
Under 20 Elite San Vito - Breg 42:86 (8:20, 20:50, 23:64)
Breg: I. Gregori 10, Gelleni 13, Schiano 6, L. Gregori 6, Crismani 17, Zobec 9, Giuliani 15, Coretti 2, Bazzarini 8. Trener: Kladnik.
Košarkarji Brega so redni del prvenstva U20 Elite sklenili z lepo zmago v go-steh proti San Vitu, s katero so se uvrstili na visoko tretje mesto. Tako so si zagotovili nastop na dodatnem srečanju, ki bo v Padovi v ponedeljek, 18. aprila. Zmagovalec omenjene tekme se bo nato uvrstil v meddeželno fazo prvenstva, ki bo potekala med 25. in 27. aprilom. Srečanje proti San Vitu je bilo povsem enosmerno, saj so si gostje zagotovili zmago že v prvem polčasu, ko so povedli s tridesetimi točkami prednosti.
Intermek - Jadran 52:42 (14:14, 22:24, 40:32)
Jadran: Kojanec 7, Peric, Albanese 6, Ušaj 5, Kocijančič 4, T. Daneu 4, Skoko, Tulliach, Co-loni, A. Daneu 9, Cettolo 7. Trener: Mura.
Za tretje mesto so se do konca potegovali tudi košarkarji Jadrana, ki so po zmagi na derbiju proti Bregom bili v prednosti pred moštvom iz Doline, naposled pa
so na zadnjih treh tekmah dvakrat izgubili, tako da so se morali sprijazniti s sicer solidnim petim mestom. Jadran je bil enakovreden drugouvrščenemu Intermeku, izenačeno tekmo pa je odločila tretja četrtina, ki so jo domači osvojili z delnim izidom 18:8.
Bor Breg za 3. mesto
AIBI Fogliano - Bor Breg 67:52 (15:8, 34:22, 44:35)
Bor Breg: Paiano 8, Negovetti 7, Bonini 4, Pregarc 6, Cingerla 12, A. Žerjul 9, Coffoli, Hervat 3, Ota, M. Žerjul 3, Tretjak Trener: Po-povič.
Bor Breg se je z gostovanja v Foljanu vrnil s porazom, ki pa ni veliko vplival na stanje na lestvici. Košarkarji trenerja Po-poviča se bodo namreč v naslednjem krogu v odločilnem srečanju proti Gonarsu borili za 3. mesto, potrebujejo pa zmago z visoko koš razliko. Proti moštvu AIBI so gostje obdržali minimalno koš razliko vse do zadnje četrtine, ki pa je bila nato usodna za Popovičevo četo. Glede na prikazano igro pa bi si Bor Breg vsekakor zaslužil manjši zaostanek. (ep)
PLANINSKI SVET
2. Pomladni pohod SK Devin
Drugo nedeljo v aprilu namenjajo pri SK Devin vsako leto tradicionalnemu pohodu, ki odpira sezono Planinskega odseka SK Devin. V nedeljo je tako potekal 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja iz Praprota v Repen. Škoda, da so isti dan zbrale za svoje po-hodniškepobude tudi druga manjšinska sorodna društva in niso upoštevala, da je SK Devin prvi med vsemi izbral že skoraj 30 let prav ta dan, ki sovpada s spominom na bivšega požrtvovalnega člana Mirka Škabarja. Kljub temu so letos našteli lepo število ljubiteljev narave, med temi je bilo kar preko 70 oseb, ki so se prvič udeležili te pobude.
Po zgledno markirani poti, ki jo vsako leto ureja Aljoša Škabar, so se pohod-niki podali na kar 18 km dolgo pot, ki poteka tik ob meji in dosega znane razgledne točke na vrhovih naših gričev. Ob prihodu na cilj v Kočo pod Rupo so bili vsi tisti, ki so se letos prvič podali po tej kraški poti, res navdušeni ter se zelo pohvalo izrazili o izbrani lokaciji ter brezhibni organizaciji ter spodbudili organizatorje, da se to zabeleži in da se bodo z veseljem
opravila že 18. pohod po stezi Mirka Škabarja. Nato so bili na vrsti najmlajši: osemmesečna Katarina Novak je prejela simbolično nagrado, pokala sta bila deležna najmlajša udeleženka Asja Strani, najmlajši udeleženec Tommaso Dagri in skakača je prejel tudi Niko Glavina, ki je le mesec dni starejši, vsi trije dopolnjujejo v letu 2016 šest let. In pa še najstarejša udeleženca, ki se že vrsto let udeležujeta tega kraškega pohoda, in sicer Marija Poropat in Slavko Slavec. Pokal za mladinsko skupino je prejela kraška skupina Čau-Grazie s 13 člani, za najštevilčnejšo skupino pa skupina Baby Sprint Devin s 16 prijavljenimi udeleženci.
Tura od Cola do Hublja
Kot načrtovano smo se pohodniki SPD Trst v nedeljo podali na zanimivo turo od Cola do izvira Hublja po tako imenovani Angelski poti. Pot smo začeli na Colu, steza nas je peljala po gozdu in po uri zmerne hoje premagali 335 višinske razlike in prispeli na vrh Kovka. Burja je pošteno brila in bila naša spremljevalka po celem grebenu. Od Kovka smo sledili poti, ki se rahlo spušča po raz-
Skupina »Čau-Grazie« na nagrajevanju 2. Pomladanskega pohoda SK Devin
še udeležili tega spomladanskega pohoda, saj je za mnoge bilo pravo odkritje.
SK Devin je vsem ponudil okrepči-lo in ob dobro založenih mizah v Repnu, se je popoldan nadaljeval v prijetnem vzdušju. Pričakovali so tudi trenutek nagrajevanja, ko je vse prisotne pozdravil predsednikSK Devin Dario Štolfa, kije tudi navdušen hribolazec. Pri nagrajevanju je sodeloval dolgoletni član in bivši predsednik Frančko Briščak, ki si je pred tolikimi leti zamislil ta pohod in še vedno aktivno pri njem sodeluje s pripravo čaja ob startu in na pol poti pohoda.
Najprej so nagradili s priznanjem Viviano Bukavec, ki je z letošnjim letom
glednem robu Rebri in Podrte gore proti Otliškemu oknu. Med potjo smo si poleg lepih razgledov Vipavske doline občudovali prvo cvetenje avriklja in spomladanskega svišča. Pred nami se je ves čas bohotal v soncu mogočni Čaven. Po dobrih treh urah smo prispeli do Okna, kateremu pravijo tudi Luknja, legenda tako govori o nastanku okna: hudičje slišal, da je pod Čavnom skrit zaklad, da bi prišel do njega, je želel Čaven prestaviti. Vendar se mu je pripetila nesreča, z glavo je udaril ob Otliško reber in z rogom izvrtal luknjo v skalo.
V bližini okna smo si ogledali Kamnito spiralo, ki jo je izdelal mladi arhitekt
Damjan Popelar. Kamniti polž, tako ji pravijo domačini je poln simbolnih pomenov, na eni strani ima središče, druga stran pa vodi v neskončnost. Pri ustvarjanju je uporabil kamenje iz ogromne gru-blje (kupa kamenja, ki so ga ljudje pri čiščenju okolice zmetali v vrtačo) napravil kamnito skulpturo, ki se iz vrtače izvije k svetlobi in stožcu, svojemu stražniku.
Sledil je še spust pod Otliškem oknom do izvira Hublja, kjer smo si privoščili kosilo v prijazni gostilni. Zahvaliti se moramo Bernardu, ki nas je skrbno vodil po tej prelepi poti. Hvala tudi šoferju društvenega kombija Francu, ki nas je varno pripeljal domov.
Pohod na Orožnovo kočo
24. aprila se bodo člani Slovenskega planinskega društva Trst podali na Bohinjsko stran in sicer na planino pod Liscem. Orožnova koča leži na obronku planine za Liscem pod Črno prstjo v Južnih bohinjskih gorah na višini 1346 metrov. Koča je bila zgrajena leta 1894 kot prva planinska koča. Pred 70 leti je pogorela in obnovili so jo leta 2006. Planina ima lep razgled proti severu od grebena Tičaric in Zelnaric (nad dolino Triglavskih jezer), Kanjavca, Mišelj vrha, Triglava, Višev-nika, do grebena z Debelim vrhom nad planino Lipanco nad dolino Krmo). Preko njih nas pozdravljata Rjavina in Luknja peč, bolj proti vzhodu pa še Golica v grebenu Karavank.
Tu se prepletata mediteransko in celinsko podnebje, zato rastejo številne redke rastline: gorski pelin, murke in endemit slovenskih Alp - Alpska možina. V letu 2012 sta prizadevna člana PD Bohinjska Bistrica, Branko Zupan in Ivan Veber prvič označila botanično pot in cvetje z ličnimi tablicami na zgornji poti med Orožnovo kočo 1346 m in Zgornjo plano (planine za Liscem) 1550 m pod severnim ostenjem Črne prsti. Lahko si ogledamo več kot 100 vrst različnega planinskega cvetja in grmovnic.
Planinci bodo štartali iz vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico, do koče je dve uri zmerne hoje. Pohod ni zahteven in je primeren za vse. Nujna je planinska oprema. Odhod iz Bazovice ob 6.30, za morebitne informacije naj pokličejo na št. 040220155 (Livio) ali 3452420325 (Mauro).
Predavanja v Barkovljah ne bo
Slovensko planinsko društvo Trst sporoča, da je predavanje agronomke Magde Šturman »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«, napovedano za nocoj, četrtek, 14. aprila, ob
20.30 v prostorih Kulturnega društva Bar-kovlje, Ul. Bonafata 6, preneseno na poznejši datum.
Prijateljstvo brez meje 2016
Slovenski planinci s Tržaškega, Bistriškega in z Reke se bodo v nedeljo, 17. aprila, srečali na območju Reke, točneje ob lovski koči Lisac (med Klano in vasico Lisac), na 11. srečanju, ki so ga poimenovali »Prijateljstvo brez mej«. Letošnje srečanje je organizirala Planinska skupina Bazovica z Reke. Pripravila je kar tri pohode različne težavnostne stopnje. Pohodom bo sledilo prijateljsko druženje. Tržaški pohodniki se bodo podali do Lovske koče Lisac z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice (na Vagi).
Planinska skupina
»drugače mladi«
Pomlad - najlepši čas za uživanje v naravi - je tu.
Planinska skupina SPD Trst »drugače mladi« vas vabi, da se jim pridružite in skupaj doživite prebujeno naravo.
Vabijo vas, da pridete, praviloma, vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v Bo-ljunec, v društvene prostore. Avtobus iz Trsta, št. 41 pelje ob 8.30 uri z glavne postaje in je v Boljuncu okrog 9. ure. Posamezni izleti bodo še posebej objavljeni v tej rubriki. Vse informacije: Paolo Rase-ni, štev. telefona: 040775312 (v času kosila ali zvečer po 20.00 uri).
Tokrat vas vabijo na zanimiv izlet v severni del parka otoka Cona - Isola del-la Cona - Casoni Quarantia, ki bo 28. aprila. Zbor udeležencev bo na parkirišču bovlinga v Devinu ob 9. uri, od tu se z osebnimi avtomobili odpeljemo do Marine Julije. Nato se podamo peš proti jugu po obrežju (Riva Lunga in Alberoni), kjer se bomo zaustavili na opazovalnih točkah ter nadaljevali preko kanala (Canale Quarantia) in si ogledali »casone« - stare ribiške hiše. Lahke hoje po urejenih poteh bo skupaj 8 km.
Vabilo na 68. občni zbor SPDG
V mali dvorani Kulturnega doma bo v četrtek, 21, aprila, potekal 68. občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je bilo ustanovljeno daljnega 1911. leta, obnovljeno pa v decembru leta 1945. V januarju leta 1946se je začelo dejansko delovanje. V razgibanem obdobju povojnega urejanja meja in vzpostavitve novih razmer v letu 1947 se je delovanje nekaj časa zaustavilo, vendar pa so takratni člani krizo uspešno premostili. Pokazatelj krize je tudi dejstvo da zaradi te-
žav leto in pol ni bil sklican občni zbor. Tako je letošnja skupščina le 68. po vrsti. Okrogle obletnice obnovitve dejavnosti se bodo planinci na primeren način, z glasbenimi vložki in recitacijami spomnili na četrtkovi skupščini. Ob tej priložnosti bodo šestim članom izročili tudi priznanja Planinske zveze Slovenije. Občni zbor bo ob 20.30 v drugem sklicu.
Enotedenski izlet v Apenine
Po lanskem spoznavanju Romunije gorskega sveta in zanimivosti v Romuniji bodo goriški planinci v juniju obiskali osrednji del Apeninov in sicer gorsko območje med Velinom in Sirentejem, med Aquilo in Rimom, pa tudi vrsto kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ter spomenikov: mesto Aquila, Celano, planoto Campo Imperatore pod Gran Sassom, slapove La Marmora, znamenito in z etruš-čansko kulturo povezano mesto Orvieto, Assisi, Sieno in pri Bologni Marzabotto, kraj ki ga je tragično zaznamovala druga svetovna vojna, ki pa je znan tudi po arheološkem muzeju in nahajališču mesta Misano, enega najsevernejših središč etruščanske kulture, ki je imelo trgovske stike tudi z našimi kraji. Štiri dni bodo udeleženci nastanjeni v hotelu na območju parka Velino/Sirente. Dve nočitvi sta predvideni v okolici Orvieta in Siene. Planinci bodo v tem času obiskali vrhova omenjenih dveh gorskih skupin, na višini nekaj nad 2400 metrov. Oba vrhova sta lahko dosegljiva. Za vzpon in sestop na Ve-lino je treba računati na okrog pet do šest hoje, nekaj manj pa za Sirente. Začetek planinskih poti je na nadmorski višini okrog1400 metrov. Potrebna običajna planinska oprema. Izletniki, ki se na planinski poti ne bodo podali bodo v omenjenih dneh obiskali Aquilo in Celano, imeli bodo na razpolago avtobus. Namestitev bo v hotelih, v dvoposteljnih sobah. Za program so se pobudniki dogovorili v sodelovanju s turističnim uradom Alpetour, ki bo poskrbel za organizacijo in vodenje. Izlet bo od 22. do 28. junija, avtobus pa bo odpeljal iz Gorice. Za podrobnejše informacije in prijave (zaželeno do konca aprila): Vlado tel. 3317059216 ali ali po el. pošti vlado.klemse@virgilio. it.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 14. aprila 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.35 16.40 La vita in diretta 15.15 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta
RAI2
RAI3
RAI4
RAIS
RAI MOVIE
Film: Banana Joe (akc., '82, i. B. Spencer) 23.35 Film: L'avvocato del diavolo (horor, '97, i. K. Reeves, A. Pacino)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici - Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomerig-gio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza
6.0014.00 Detto fatto 7.05 Nad.: Il tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Jimmy Bobo - Bullet to the Head (akc., '12, i. S. Stallone) 22.50 Gazebo
12.45 Rookie Blue 14.30 Teen Wolf 15.15 Fairy Tail 15.4017.10 Numbers 17.05 Novice 17.55 Xena 19.25 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.55 The Newsroom
13.35 23.05 Lo stato dell'arte 14.05 1000 giorni per il pianeta Terra 14.501 segreti del sottosuolo 15.5018.20 La vita nascosta dei capolavori 16.45 Memo - L'agenda culturale 17.40 Novice 17.45 19.15 Passepartout 19.50 Opera: La donna serpente
23.30 Film: Impatto imminente (akc., '93, i. B. Willis, S. J. Parker)
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
14.40 Film: Pizza Connection (dram., It., '85) 16.55 Film: I mostri (kom., '63) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Gli amanti passeggeri (kom., '13, r. P. Almodovar) 22.50 Adesso cinema!
14.10 Film: Rocky (dram., '76, i. S. Stallone) 16.15 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom., '05) 17.45 Novice 17.50 Film: Professione inventore (kom., '10, i. K. Spacey) 19.25 Film: Killers (kom., '10, i. K. Heigl, A. Kutc-her) 21.15 Film: 88 minuti (triler, '07, i. A. Pacino) 23.05 Film: Popieluszko - Non si puo uccidere la speranza (dram., '09)
RAI PREMIUM
11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 23.00 Nad.: Il com-missario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza
21.20 Film: Emilie Richards - Non e mai troppo tardi (dram.)
_RETE4_
6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 15.45 Serija: Hamburg Di-stretto 21 16.45 Film: Driver - L'impren-dibile (krim., '78) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15
tori 15.05 River Monsters 15.55 Incidenti di percorso 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Banco dei pugni 22.00 Dollari al volante
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Krištof Zupet - Slikar 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Težišče 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriz-nimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.50 Točka 10.05 Na lepše 11.0017.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.20 Slovenski magazin 15.45 Kino fokus 16.05 Čas za Manco Košir 17.45 Kviz: Vem! 18.2010 domačih 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Mračne bratovščine - Družba Vril 21.15 Vklopi razum, vzemi račun!
I w* n
K? i
23.15 Film: Vicky Cristina Barcelona (rom., '08, r. W. Allen, i. R. Hall, S. Johansson)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente
_LA7D_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.45 Trieste in diretta 19.00 Il Rossetti 20.00 Qua la zampa 20.05 Studio Tele-quattro 21.00 Ring
_CIELO_
12.00 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
I i	I
"ïiL> ' A as
L * iv m
21.25 Film: Še eno leto (kom.) 23.35 Dok.: Zlata mrzlica - Zgodovina Treuhanda
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 14.45 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 15.25 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Zadnji kondor (dram.) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Istrski maraton 2016 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 23.50 Serija: Kosti
_KANAL A_
7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 11.40 Serija: Nezmotljivi čut 8.45 Risanke 9.4015.35 Serija: Goldbergovi 10.1511.25, 12.35 Tv prodaja 10.30 14.05 Serija: Puščica 12.50 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 15.05 Serija: Šola za prvake 16.10 Film: Popoln dan (dram.) 20.00 Big Brother 21.00 Nogomet: UEFA Liga Evropa 23.00 Big Brother Klub
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.30 Serija: Havaji 5.0 13.35 21.20 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 23.15 Da, dragi!
_ Č k 14 il	VREDNO OGLEDA
HH Četrtek, 14. aprila	-
Lm Rai movie, 14.10
Rocky
ZDA 1976
Režija: John G. Avildsen Igrajo: Sylvester Stallone, Ta-lia Shire, Carl Weathers, Burt Young in Burgess Meredith
Tri oskarjeve nagrade in neverjeten uspeh občinstva so posebej nagradili celoveče-rec, ki ob moči protagonista pripoveduje tudi o trdni volji, ki omogoča uresničitev še tako zahtevnih ciljev in sanj. Rocky Balboa je srednje slab bokser, ki skuša preživeti v revni četrti Philadelphie. Zaljubljen je v Adriano in ona je do danes tudi največja sreča njegovega življenja. Druga pomembna priložnost pa se mu pojavi, ko mu znameniti prvak Apollo Creed, ki je ostal brez partnerja, ponudi dvoboj.
Sylvester Stallone je pri filmu sodeloval tudi v vlogi scenarista. Zgodba pa je v resnici veliko več kot le pripoved o mišičastem bokserju, ki po dolgi seriji porazov uspe končno nadvladati nasprotniku.
Da, draga! 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Primorski talenti; 20.30 Mladi glasbeniki na koncertu finalistov lanske Svi-reli; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo.
DMAX
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Ob 14.10 Z goriške scene: Jasmin Kovic, umetniška vodja dramske družine društva F.B. Sedej iz Števerjana, bo predstavila tečaj za javno nastopanje Beseda izraz mikrofon 2016, sledi pogovor z Davidom Cejem, članom glasbene skupine Radio Zastava, ki se pripravlja na odhod v Pariz, kjer bo nastopila ob Kusturici in Dragojeviču, Andrej Vogrič, športni direktor Olympie, pa bo orisal svoje vtise po napredovanju Olympie iz odbojkarske D-lige v C-li-go. Gost aprilske oddaje Literarni pogovori ob 18.00 bo pesnik in šolnik Boris Pangerc, ki je konec lanskega leta izdal najnovejšo pesniško zbirko Vroči ledeniki, kateri je uvodno besedo napisala literarna zgodovinarka Irena Novak Popov. Zbirka zajema petdeset pesmi na eksistencialno in erotično tematiko, prisoten pa je tudi motiv domače zemlje in avtorju drage oljke.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24 Četrtek, 14. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_
_dnevnik
ki Ji
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Prevladovalo bo nestanovitno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo občasne padavine tudi v obliki ploh in krajevnih neviht. Vmes pa bodo možne tudi obširnejše razjasnitve. Na obali bo dež verjetnejši v jutranjih urah; v hribih pa ponoči in nato popoldne. Od večernih ur bo vreme stanovit-nejše.
Zjutraj in dopoldne bo večinoma oblačno s padavinami, predvsem vjužni Sloveniji bodo tudi posamezne nevihte. Prehodno bo zapihal severni veter. Popoldne se bo od zahoda postopno zjasnilo, a bodo še nastajale posamezne plohe.
Po nižinah in na obali bo prevladovala zmerna oblačnost; popoldne bo pihal zmorec. V hribovitem svetu bo spremenljivo oblačno in od popoldneva bo možna kakšna
Jutri bo sončno, več oblačnosti bo občasno v zahodni Sloveniji. Jugozahodni veter se bo spet krepil.
2000 m ...........5
2500 m ...........2
2864 m.......... 0
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5,5.
Poklon Shakespearu
LONDON - Igralca Helen Mirren (na sliki) in Benedict Cumberbatch sta na seznamu znanih imen, ki se bodo 23. aprila poklonila angleškemu dramatiku Williamu Shakespearu. V angleškem kraju Stratford-upon-Avon, v katerem se je rodil, bodo ob 400-letnici njegove smrti pripravili niz umetniških dogodkov z naslovom Shakespeare Live! Festival bo vključeval tudi dela različnih glasbenih žanrov, ki jih je navdihnil Shakespeare, od hip hopa, bluesa, glasbenega gledališča, jazza, opere do klasičnih skladb, zasnovanih po njegovih dramah. Poklon velikemu angleškemu dramatiku si bosta ogledala tudi princ Charles in njegova žena Camilla. BBC bo prireditev prenašal v 368 kinematografov po Veliki Britaniji.
Policist poškodoval 51 avtomobilov
PRAGA - Pijan češki policist se je v centru Prage z lastnim avtomobilom zaletel v 51 parkiranih avtomobilov, nato pa v svojem močno poškodovanem vozilu pobegnil, je sporočila tiskovna predstavnica policije. Po prijavi mimoidočih so policista med divjo vožnjo vendarle uspeli ustavili njegovi kolegi. Pijan policist se je upiral pihanju za test alkoholiziranosti, zdravniki pa so v njegovi krvi kasneje izmerili več kot promil alkohola. V tej bizarni nesreči ni bil nihče poškodovan. Policija se sedaj trudi najti lastnike vseh 51 poškodovanih avtomobilov. Po prvih ocenah znaša nastala škoda več kot 100.000 evrov.
vesolje - Projekt Breakthrough Starshot
Iskanje življenja
berlin - Erdogan tarča komika
Zaradi satire spor
■ K I	V« •	•	H	V« •
med Nemajo in Turajo
Kozmolog Stephen Hawking in ruski milijarder Jurij Milner predstavila ambiciozen projektpoleta proti ozvezdju Alfa Kentavra Turški predsednik vložil ovadbo, Merklova poklicala premierja
NEW YORK - Britanski kozmolog Stephen Hawking je skupaj z ruskim milijarderjem Jurijem Milnerjem predstavil ambiciozno pobudo, katere cilj je prodreti globlje v vesolje in tam iskati inteligentno življenje. Gre za projekt Breakthrough Starshot, katerega cilj je poslati mini vesoljska plovila v Zemlji najbližji zvezdni sistem Alfa Kentavra.
Na projektu, pri katerem sodeluje tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, bo delovala mednarodna ekipa znanstvenikov, inženirjev in astronavtov. Njihova naloga bo oblikovati floto superkompaktnih, ultra-lahkih vesoljskih oz. nanoplovil.
Cilj projekta je mini vesoljska plovila, ki naj ne bi bila večja od mobilnega telefona, poslati v zvezdni sistem Alfa Kentavra. To je od Zemlje oddaljeno 4,37 svetlobnih let.
Po ocenah naj bi z novimi plovili sistem Alfa Kantavra dosegli v okoli 20 letih - za razliko od 30.000 let, koliko bi za pot do tja potrebovalo današnje najhitrejše vesoljsko plovilo.
Hawking in Milner, ki sta projekt novinarjem predstavila v New Yorku, sta poudarila, da je čas, da si človeštvo drzne narediti nov veliki skok v zgodovino. To bi lahko po njunih ocenah omogočile nove tehnologije. V prvi fazi namerava njuna ekipa zgraditi superlahko vesoljsko plovilo, ki bo potovalo z 20 odstotki svetlobne hitrosti.
Sicer pa naj bi bili podatki in ugotovitve, do katerih bodo prišli v projektu, javno dostopni vsem. Po navedbah ekipe so tudi že vzpostavili stik z ameriško vesoljsko agencijo Nasa, prav tako si želijo sodelovanja z Evropejci.
Mini vesoljsko plovilo le malo večje od kovanca
Ruski milijarder sicer financira tudi projekt Breakthrough Prize. Gre za nagrade visoke vrednosti, ki jih vsako leto v treh kategorijah podelijo znanstvenikom. Poleg tega pa je 54-
letni Milner lani sprožil še 100 milijonov dolarjev vreden projekt Breakthrough Listen, v katerem s teleskopi iščejo signale inteligentnega življenja zunaj našega Osončja. (sta)
Nagrada za Warholove pločevinke
JEFFERSON CITY - Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) obljublja nagrado v višini 25.000 dolarjev za informacijo, ki bi jih vodila do odkritja sedmih znamenitih pločevink Campbellove juhe Andyja Warhola, ki so jih minuli teden ukradli v Springfieldskem muzeju v Misuriju. Vrednost grafik, ki so v muzeju na ogled od leta 1985, je ocenjena na 500.000 dolarjev. Ukradena dela so del grafične zbirke z desetimi upodobljenimi konzervami Campbellove juhe, ki jih je Warhol ustvaril leta 1962. Warhol velja za eno najpomembnejših in najbolj enigmatičnih osebnosti moderne umetnosti. Rodil se je leta 1928 v Pittsburghu slovaškima izseljencema Ondreju in Juliji Varhola. Umrl je leta 1987, star 58 let. Svoj umetniški izraz je začel razvijati pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, med njimi Marilyn Monroe, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe.
BERLIN/ANKARA - Pesem, ki jo je nemški komik Jan Böhmermann 31. marca odrecitiral v svoji oddaji na javni televiziji ZDF, je poskrbela za vročo kri med Turčijo in Nemčijo. Böhmermannova tarča, turški predsednik Re-cep Tayyip Erdogan, je komika osebno ovadil, primer pa zdaj ne zaposluje le nemškega tožilstva in policije, ampak tudi kanclerko Angelo Merkel.
Sporno pesem je sam Böhmermann 31. marca v svoji oddaji Neo Magazin Royale napovedal kot primer žaljenja in sramotenja, ki verjetno presega zakonske meje svobodnega govora v Nemčiji in s katero želijo on in odgovorni na ZDF pokazati, kaj so dejansko meje satire v Nemčiji.
S pesmijo se je namreč 35-letni komik odzval na po njegovem povsem pretirano razburjenje turške politike zaradi neke druge satirične pesmi, objavljene 17. marca na nemškem radiu NDR. V njej so Erdoganu očitali pretirano zapravljanje in zatiranje državljanskih svoboščin, a v veliko milejšem in manj žaljivem tonu, kot je to storil Böhmermann.
V svoji pesmi je ta namreč turškemu predsedniku med drugim pripisal, da sta njegovi najljubši opravili seks s kozami in zatiranje manjšin ter da medtem ko tepta Kurde in kristjane, gleda otroško pornografijo. Označil ga je za nasilneža, geja in pedofila, katerega »glava je tako prazna kot njegova jajca«.
Sledili so razburjeni protesti ne le turške politike, ampak tudi več nemških gledalcev ZDF. Nemško tožilstvo je minuli teden odprlo preliminarno preiskavo proti Böhmermannu in vodilnim na ZDF, Erdogan pa je komika preko nemškega odvetnika celo osebno ovadil zaradi žaljenja.
Poleg tega je turška vlada v ustni noti, naslovljeni na nemško zunanje ministrstvo, zahtevala kazenski pregon Böhmermanna in vlada v Berlinu to zahtevo zdaj preučuje. Odločitev naj bi bila znana še ta teden.
Kazenski pregon zaradi žalitve predstavnikov ali organov tuje države je namreč po nemški zakonodaji mogoč le, če ga zahteva tuja vlada in ga nato nemška vlada dovoli. V primeru obsodbe je zagrožena zaporna kazen do treh let. Böhmermann je medtem dobil posebno policijsko zaščito, njegova oddaja ta teden pa je odpovedana.
Merklova je najprej o zadevi po telefonu govorila s turškim premier-jem Ahmetom Davutoglujem, s katerim sta se strinjala, da je šlo za namerno in zavestno žaljivo besedilo. Potem ko so se na kanclerko zaradi tega vsu-le kritike, je ta v torek javno spregovorila o pomenu svobode govora v Nemčiji.
Kot je izpostavila, nemška ustava zagotavlja »svobodo izražanja, znanosti in seveda tudi umetnosti«. Gre za vrednote in temeljne pravice, ki veljajo ne glede na vse politične probleme, je nadaljevala. Kot je zatrdila, bo njena vlada zahtevo Ankare temeljito preučila in kmalu sporočila svojo odločitev. Obenem je izpostavila, da Böhmermannov primer obravnavajo povsem ločeno od drugih tem, kot je dogovorom med EU in Turčijo o zajezitvi mi-grantskega vala v Evropo.