PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PP 559 4 linije) o 1 15723 0 CQ v* *• Poštnina plačam v gotovini Abbi postale 1 grappo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 219 (12.544) Trst, sreda, 17. septembra 1 PSI z zavrnitvijo jedrskih central odpira nov spor v vladni koaliciji SANDOR TENCE RIM — »Jedrska energija? Ne, hvala!« To znano geslo Svetovnega sklada za naravo (WWF) je sedaj tudi polnopravno geslo socialistične stranke, ki se je kot prva stranka vladne koalicije načelno opredelila proti gradnji novih jedrskih elektrarn v Ita- liji. Nasprotno stališče PSI do jedrske energije je po zgledu nemških socialdemokratov prvi iznesel podtajnik Martelli, ki je s svojimi odločnimi stališči presenetil marsikoga, tudi v lastni stranki, ki je po nesreči v Černobilu zelo previdno ocenjevala to problematiko. Mnogi so zato mislili, da je Martelli samo zalučal kamen in da bo nato prej ali slej skril roko, Mednarodni seminar o uporabi jedrske energije v Ljubljani LJUBLJANA — Več kot dvajset strokovnjakov iz jedrske elektrarne v Krškem in predstavnikov institucij za uporabo jedrske energije v m roljub-ne namene iz Slovenije se je v Lju- . bljani udeležilo prvega dne seminarja na temo »Preprečevanje nepredvidenih dogodkov«. Na tritedenskem strokovnem zborovanju bodo preučili vrsto vprašanj o varnosti delovanja jedrskih elektrarn. O zaščiti jedrskih objektov in znanstvenih spoznanjih s tega podro- čja, od katerih so nekatera zasnovana na intervencijah v elektrarnah, podobnih černobilski in drugim jedrskim elektrarnam, so udeležence zborovanja seznanili strokovnjaki iz Jugoslavije, Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ZDA, Francije in Belgije. Zborovanje je organiziral ljubljanski izobraževalni center za jedrsko tehnologijo s sodelovanjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo in ameriškega nacionalnega laboratorija v Argonnu. (dd) kot se je že nekajkrat zgodilo v preteklosti, ko je stranka pozneje demantirala bivšega Craxijevega delfina. Sedaj pa se je zgodilo prav nasprotno. Ugledna podpora Martel-lijevim izjavam je prišla tudi iz Palače Chigi in s stolpcev dnevnika PSI Avanti, ki je v nedeljo objavil komentar vladnega predsednika v podporo podtajnikov! izjavi, z jasnim opozorilom, predvsem KD in PRI, naj ne stopnjujeta polemik okrog tega vprašanja. Razhajanja pa se bodo gotovo nadaljevala in zaostrila, tako da je jedrska energija dandanes morda najnevarnejša ovira na itak težki poti druge Craxijeve vlade. Socialistični »ne« je prišel spet jasno do izraza na včerajšnji konferenci poslancev in senatorjev Craxijeve stranke, na katero so povabili tudi predstavnike in izvedence drugih strank. PSI je mnenja, da se mora o teh problemih temeljito izreči toliko pričakovana vsedržavna konferenca o energiji, do takrat pa lahko vsi iznesejo mnenja in stališča o »jedrski poti«. Socialisti so torej takoj zavrnili predlog krščanske demokracije, ki je prav v ponedeljek, v pričakovanju državne konference, postavila v ospredje nujnost neke vrste »premirja« oziroma »zatišja« okrog tega problema. De Mitova zaskrbljenost je očitno predvsem politične narave, saj je vsem jasno, da KD noče polemik med zavezniki in se boji morebitne vladne krize, ki bi hočeš nočeš postavila v dvom načrtovano »štafeto« in torej Andreottijevo vrnitev na čelo vlade. Parlamentarci PSI so zelo razvejano utemeljili nasprotovanje jedrski energiji. V italijanskem primeru ne gre namreč za travmatsko prekinitev jedrskih načrtov, saj je treba upoštevati, da Italija ni še začela izvajati državnega energetskega plana, ki predvideva gradnjo štirih novih atomskih central. Treba se je torej odločiti za novo pot, za izkoriščanje drugih virov energije, pri čemer je treba dodati, da jedrska energija v Italiji krije danes malo manj kot dva odstotka državnih energetskih potreb. »Večina evropskih držav se danes zaskrbljeno sprašuje o potrebi po gradnji novih central, zato zakaj bi mi stali križem rok in dvajset let po Nemčiji ali Franciji sedaj še po Černobilu ub.rali jedrsko pot«, je izjavil minister za delo De Michelis, ki je skušal navdušiti prisotne za alter- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Martelli jevemu »ekološkemu« stališču pritegnila včeraj vsa stranka i % o O o « S o Gorbačova RIM — Mihail Gorbačov je sprejel Craxijevo vabilo in bo v kratkem obiskal Italijo. Mnogi v Rimu in v Moskvi so pričakovali, da bo do obiska prišlo že prihodnji mesec, vsekakor pred koncem leta, sedaj pa kaže, da bo sovjetski voditelj dospel v Italijo januarja ali februarja. Razlogi za odložitev so izključno organizacijske narave, ker imata tako Craxi kot Gorbačov zelo natrpan delovni program. Predsednik italijanske vlade bo oktobra obiskal Kitajsko in verjetno tudi ZDA, v Rimu pa bo sprejel poljskega voditelja Jaruzelskega. Gorbačov pa se pripravlja na načrtovani vrh z Reaganom. Obisk Gorbačova je včeraj u-radno napovedal sovjetski veleposlanik Lunkov, ki je izročil Craxi-ju posebno poslanico sovjetskega voditelja. Rim in Moskva si bosta še dalje prizadevala za utrditev bilateralnih odnosov, je po srečanju z Lunkovom izjavil Cra-xi, v korist sožitja in varnosti v svetu. Italija z veliko zaskrbljenostjo gleda na nedavne teroristične izpade, zato ni izključeno, da bo predsednik Craxi predlagal Gorbačovu skupne pobude v boju proti mednarodnemu pre-vratništvu. (ST) V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI PD Pesniški pozdrav ob novem šolskem letu Primorski dnevnik je od svojega nastanka vselej pozorno spremljal slovensko šolstvo v Italiji, saj je ravno šola eden od temeljev, na katerih sloni ohranjevanje in krepitev naše narodne zavesti. Za začetek letošnjega šolskega leta pa je želel časopis pripraviti osnovnošolskim otrokom majhno presenečenje: del prve strani in vsa zadnja stran bosta namreč posvečena njim s pesniško besedo Miroslava Košute in likovno opremo Klavdija Palčiča. Miroslav Košuta je namreč otrokom namenil pesniški pozdrav ob začetku šolskega leta, avtorju samemu in uredništvu pa se je zdelo samoumevno, da jim ta pozdrav naslovi s strani Primorskega dnevnika. Ob tej priložnosti bo časopis prvič izšel z dvema barvnima stranema, dobili pa ga bodo vsi otroci slovenskih vrtcev in osnovnih šol na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Po valu atentatov in celo grožnjah proti Mitterrandu Francija še stopnjuje varnostne mere v boju proti mednarodnemu terorizmu PARIZ — Medtem ko je zloglasni »Odbor za solidarnost z arabskimi političnimi jetniki« zagrozil Mitterrandu, da ne bo varen niti za zidovi predsedniške palače, je sinoči Francija napovedala nove protiteroristične mere, ki jih ne pomnijo v tej za politične begunce do nedavnega naklonjeni državi. Danes bodo vsepovsod razobesili slike dveh Libanoncev, bratov domnevnega voditelja »Libanonskih revolucionarnih oboroženih oddelkov« Georgesa Ibrahima Abdalaha, ki bi moral oktobra odsedeti svojo kazen, a ga Italija že zahteva zase. Mauri-ce in Robert Ibrahim Abdalah naj bi sodelovala v atentatih, s katerimi so skušali izsiliti osvoboditev v Lyo-nu priprtega brata. Francoske oblasti obenem obljubljajo kar 1 milijon frankov (približno 220 milijonov lir) vsakomur, ki bi omogočil izsleditev storilcev atentatov, ki so v zadnjih dneh prizadeli Francijo. Vsepovsod pa so do skrajnosti poostrili protiteroristi- čne mere. Varnostne sile pregledujejo prtljago ljudi, ki vstopa v javne prostore in celo v veleblagovnice. Kdor predčasno zapusti kako filmsko ali kako drugo predstavo, je lahko gotov, da ga bodo legitimirali. Preiskovalci so namreč ugotovili, da so peklenski stroji teroristov tempirani za bornih deset minut in še manj. Varnostne sile izvajajo tudi občasno kontrolo s cestnimi zaporami (na sliki). Včerajšnji »Le Monde« je zapisal, da so preiskovalci na »dobri sledi«. Znano je le, da so predvčerajšnjim polovili celo kopico Libanoncev in da se iz ure v uro daljša seznam ljudi v »administrativnem priporu«. Začeli so se tudi izgoni »nezaželenih« Arabcev. Francoski premier Jacques Chirac je medtem že odložil za nekaj tednov svoj napovedana obisk Kanadi, da bi lahko osebno sledil sedanjemu protiterorističnemu boju Francije. Francoski predsednik M tterrand pa je vseeno odpotoval v Indonezijo, Pred dogovorom za rešitev tržaške politične krize? Emo Tortora bo nastopal na Berlusconijevih mrežah TRST — Drevi se bo ponovno sestal tržaški občinski svet, po vsej verjetnosti pa bo odložen za 24 ur. Pogajanja za sestavo večinske koalicije so namreč še v teku, kaže pa, da je med KD, LpT, PSI, PLI, PSDI, PRI in SSk prišlo do okvirnega sporazuma, po katerem naj bi župansko mesto pripadlo Listi za Trst, predsedstvo Pokrajine pa Krščanski demokraciji. Včeraj so se najprej sestali Predstavniki strank šeststrankarskega deželnega zavezništva, ki so se nato skupno podali na sestanek z Listo za trst. Sestanek se je zavlekel pozno v n°č, predstavniki omenjenih strank pa 80 se razšli ne da bi dosegli spora-ZUrn, vendar pa z dogovorom, da se Plovno sestanejo danes dopoldne na sedežu deželnega sveta. Vsekakor pa kaže, da je dosega sporazuma zelo blizu. Drevi se bo torej sestal občinski pvet, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega odbora ter predložitev proračuna; v kolikor pa bj omenjene stranke v teku dne dosegle sporazum v okviru katerega bi župansko mesto pripadlo LpT, bi moral župan Agnelli odstopiti. Po njegovi napovedi' odstopa bi zato bilo potrebno spremeniti dnevni red seje; treba bi jo odložiti za 24 ur ter tako začeti znova celoten postopek za izvolitev novega župana in odbora. Občinski svet je vsekakor že sklican tudi v četrtek, ponovno pa se bo sestal v ponedeljek, torek in četrtek prihodnjega tedna, ko naj bi razpravljal o proračunu, ki ga mora odobriti pred koncem meseca. NA 5. STRANI MILAN — »Zaradi mojega občinstva se moram vrniti na televizijo. Začel bi, kot mi je svetovala sestra Anna s stavkom: "Kje smo ostali?”.« Tako je dejal Enzo Tortora v intervjuju s časnikarjem Giorgiom Bocco, ki ga bo drevi predvajala zasebna televizijska postaja Canale 5. Dejstvo, da je prišlo do tega ekskluzivnega intervjuja je verjetno tudi odraz namena lastnika te postaje Berlusconija, ki očitno namerava lansirati Tor-toro na svojem omrežju. Sicer pa je Tortora zelo polemičen z državno radiotelevizijo in je že predsinočnjim zavrnil sodelovanje na posebni televizijski oddaji ter dejal, da bo zavrnil vsako sodelovanje z RAI dokler ne bodo oddajali prenosa oprostilne razsodbe vsaj tolikokrat, kot so prenašali njegovo aretacijo. Sicer pa je Tortora tudi včeraj ponovil ostre kritike na račun preiskovalcev in prvostopenjskih sodnikov, še zlasti pa je bil kritičen do »skesancev«, Tortora je tudi pojasnil, koliko ga je stalo to tri-inpolletno obdobje. Dejal je, da iz njegove davčne prijave jasno izhaja, da je izgubil 9 milijard Ur, pri čemer je seveda seštel sodne stroške in izgubo, ki p je utrpel s tem, da ni več opravljal svojega poklica. Danes v evropskih nogometnih pokalih Popravni izpit po mundialu Mimo ugibanj o rezultatih, ki bodo nocoj razveseljevali ali žalostili ljubitelje nogometne igre, je start v evropskih pokalnih turnirjih važen mejnik v dolgi zgodovini te igre. Neposredno za zaključkom mehiškega »mundiala« bodo razni turnirji priložnost za preverjanje trajnih moči enajsteric, ki sestavljajo jedro marsikaterih državnih reprezentanc. Turnirji bodo tudi popravni izpit za italijanski nogomet, ki je v Mehiki zaključil z neuspehom ciklus blestečih uspehov. Jugoslovanski predstavniki starta jo v teh turnirjih s skromnejšimi cilji. Morda je za taka tekmovanja najbolje opremljen splitski Hajduk. Evropski nogometni turnirji — zaključili se bodo komaj maja prihodnjega leta — bodo predstavili tudi vrsto nogometašev, ki so po svetovnem prvenstvu prenesli svoje znanje Latinske Amerike na evropska igrišča. V sinočnjem anticipiranem srečanju pokala UEFA je v Monchengladbachu beograjski Partizan izgubil proti Borussii z 0:1 (0:1). NA 10. STRANI • PSI z zavrnitvijo Začela se je v Pittsburgu 23. konvencija naših izseljencev NADALJEVANJE S 1. STRANI natdvne vire energije, posebno za zemeljski plin. '■ Zaskrbljenost socialistov je gospodarske in ekološke narave. Ekonomsko gledano bi nove nuklearke ohromile industrijski sistem, ki bi se lahko razvijal samo v eno smer, o ekoloških in družbenih posledicah pa najbolje priča tragedija v Ukrajini. I-talija mora zato okrepiti druge vire energije, kot sta npr. premog in metan, posvetiti več pozornosti hidroelektrarnam ter se končno zavzeti za resnejšo in učinkovitejšo varčevalno politiko tudi pri izkoriščanju energije. V pričakovanju sklepov države konference predlaga PSI takojšnjo prekinitev gradnje novih jedrskih central, »zamrzitev« energetskega plana, istočasno pa poziva parlament, naj čim-prej resno prouči to problematiko. V nasprotnem primeru bo Craxijeva stranka podprla refendume, za katere so dali pobudo radikalci, demopro-letarci ,mladi komunisti in ekologisti. Na zasedanju je včeraj govoril tudi komunist Zangheri, ki je predlagal PSI skupne pobude na tem področju. Kritike pa so prišle iz vrst socialističnega predsednika ustanove za alternativno energijo (ENEA) Colomba. SANDOR TENCE Slovenska narodna podporna jednota temelj družbenega in kulturnega življenja v ZDA PITTSBURG — V hotelu Sheraton v Warren-dalu pri Pittsburgu se je začela 23. konvencija Slovenske narodne podporne jednote SNPJ, to je najbolj množične organizacije slovenskih izseljencev v ZDA. Konvencija omenjene organizacije, ki je od leta 1904, ko so jo ustanovili naši napredni izseljenci v Chicagu, odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva v ZDA, se sestaja vsaka štiri leta. Člane 311 društev, v katerih je včlanjenih nekaj več kot 40 tisoč slovenskih izseljencev, zastopa na konvenciji 205 delegatov. SNPJ je v bistvu bratska podporna organizacija, ki so jo ustanovili naši izseljenci zato, da bi si zagotovili socialno zavarovanje. Poleg te socialno zavarovalne funkcije je SNPJ tudi zelo pomembno kulturno, prosvetno in narodno središče slovenskih izseljencev v ZDA. Organizacija razpolaga po nekaterih ocenah s približno 80 milijoni dolarjev obratnega kapitala. Konvencijo, ki se je začela s petjem ameriške in slovenske himne, je odprl predsednik SNPJ Edvard Hribar. Slovesne otvoritve konvencije, ki po živahnosti in stilu dela spominja na zborovanja ameriških političnih stranic, se udeležujeta tudi Željko Jeglič, član izvršnega odbora SZDL in predseduje komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja, ter tajnik Slovenske izseljenske matice Marko Pogačnik. Željko Jeglič je v krajšem nagovoru dejal, da gre Slovenski narodni podporni jednosti prav gotovo veliko zaslug za to, da v ZDA tudi med današnjim rodom potomcev prvih slovenskih izseljencev še po sto in več letih mnogi vedo za svoje poreklo, in da so tudi danes živi ne samo človeški stiki, temveč tudi kulturne, gospodarske in različne druge vezi. Te vezi niso bile nikoli pretrgane, niti v najhujših časih vojne in nacionalnega in socialnega osvobajanja narodov in narodnosti Jugoslavije izpod tujega jarma in boja za njeno samostojnost v svetu. SNPJ je bila, kot je poudaril Željko Jeglič, vedno med tistimi slovenskimi izseljenskimi organizacijami, ki so nudile tako moralno kot materialno pomoč stari domovini. »Naša želja je vse bolj širiti obseg in kvaliteto našega sodelovanja in širiti krog tistih, ki sodelujejo, ne glede na to, ali gre za sodelovanje na narodnostnem, kulturnem, socialnem, gospodarskem ali kakšnem drugem področju. Slovenska izseljenska matica, kot tudi vsi drugi, ki sodelujejo z izseljenci, se zavedamo pomembnosti, ki jo ima za bodočnost razvijanje sodelovanja z generacijami potomcev naših izseljencev in z mladino. Menimo, da je na primer prav na področju gospodarskega sodelovanja z izseljenci še veliko neizkoriščenih možnosti, podobno pa je tudi na številnih drugih področjih,« je dejal Željko Jeglič. Konvencija, ki bo trajala do petka, je že prvi dan potekala v znamenju živahne razprave o tem, kaj storiti za okrepitev te pomembne bratske organizacije naših izseljencev v ZDA, še posebej ker je zadnja leta začelo članstvo upadati. Posebno vprašanje je tudi kako vanjo vključiti čimveč mladih. Med skoraj enotedenskim zasedanjem bodo začrtali ne samo bodočo poslovno politiko te organizacije, ki ima v trenutku, ko se v ZDA znova za ostruje socialna problematika, posebej starejših oseb, zelo pomembno mesto v življenju naših izseljencev, ampak se bodo v. resolucijah opredelili tudi do tako pomembnih vprašanj, kot so resolucija o svetovnem miru, resolucija proti atomski vojni, nadaljnjem sodelovanju z matično domovino itd. UROŠ LIPUŠČEK Po zavrnitvi občinskega proračuna za leto 1986 Padec občinske uprave v Neaplju Potrebne so predčasne volitve NEAPELJ — Neapeljski občinski svet je včeraj ponoči, po štirinajstih urah razprave, zavrnil proračun za leto 1986. Za proračun je glasovalo 38 svetovalcev KD, PSI, PRI in PSDI ter predstavnik »zelenih« Caruso, proti pa 37 svetovalcev KPI in MSI ter drugi predstavnik »zelenih« Vollaro. Liberalna stranka se je vzdržala. Za odobritev proračuna je bilo potrebnih 41 glasov, odbor, kj ga sestavljajo predstavniki KD, PSI, PLI in PRI pa je razpolagal samo s 34 glasovi. Petstrankarska koalicija, skupno s socialdemokrati, ki ne sodelujejo v odboru, je razpolagala z 39 svetovalci in računala je na povoljni glas »zelenih«. Vendar je bil izid drugačen in sedaj se Neaplju obetajo nove predčasne volitve. Po včerajšnjem glasovanju je stekel postopek za razpust občinskega sveta. Nadzorni organi bodo najprej poslali komisarja »ad aeta« za odobritev proračuna, nakar bo prefekt poslal komisarja za upravljanje občine do novih volitev, do katerih naj bi prišlo v šestih mesecih. V dolgi razpravi so bila najzanimivejša stališča liberalcev in zelenih. Predstavnik PLI, ki je član odbora, je dejal, da se bo vzdržal ker ne obstajajo perspektive, ki bi omogočile upravljivost mesta. Predstavnika »zelenih«, ki sta volila eden za in drugi proti proračunu, sta svoje zadržanje utemeljila s programi sedanjega odbora. Zadnji je govoril predstavnik KPI, ki je pozval k sestavi odbora iz »vseh strank, ki želijo rešiti občinski svet«, vendar je naletel na gluha ušesa. Odbor, ki je vodil neapeljsko občino do včerajšnjega glasovanja, je bil že šesti v treh letih, kar jasno dokazuje hudo krizo, ki jo preživlja to mesto'. Poleg politične krize je treba tu še poudariti popoln zastoj upravnega dela. Kalamata - mrtvo mesto Po 10 potresnih sunkih od sobote dalje je grško mesto Kalamata skoraj povsem na tleh, izvedenci se pa bojijo, da se bodo nadaljevali še močneje (Foto AP) Dizdarevič o zaključkih konference v Harareju Tri naloge CGIL: lastna obnova finančni zakon, delovne pogodbe BEOGRAD — V pogojih krepitve velikih sil in njihove ekploatacije nad majhnimi narodi je velikega pomena, da je osmi vrh neuvrščenih v Harareju potekal uspešno, kot potrditev avtentičnih stališč nadaljnje krepitve enotnosti in akcijske usmerjenosti gibanja neuvrščenosti na mednarodnem prizorišču. To je včeraj poudaril zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič na skupni seji odb,ora zveznega zbora za zunanjo politiko in odbora za gospodarske stike s tujino zbora republik in pokrajin zvezne skupščine. Ko je govoril o konferenci v Harareju, je Dizdarevič poudaril, da je tam prevladovalo demokratično in konstruktivno ozračje. Konferenca je bila uspešna glede mnogih vprašanj bistvenega pomena za gibanje in svet v celoti. Po mnenju zveznega sekretarja so se prednostne teme konference nanašale na mir, varnost, mednarodne gospodarske odnose, težak položaj držav v razvoju in na krizna žarišča v svetu, med katerimi je posebno mesto zavzel položaj na afriškem jugu. Pri tem je konferenca posvetila največjo pozornost mednarodnim gospodarskim odnosom, saj prav v njihovih okvirih poteka boj za ohranitev neodvisnosti držav in njihovo enakopravnejše sodelovanje na mednarodnem prizorišču. VIDEM — »Najprej zasnujmo podlago delovnih pogodb, ki zadevajo kar 3,5 milijona uslužbencev in katerih podrobnosti naj izpilijo naše stanovske organizacije, potem pa prispevajmo k izgotovitvi 60.000 delovnih načrtov na Jugu, kj so bili zanemarjeni in ki jih je na srečo navedel tudi Craxi, potem ko sem jih dotlej le jaz omenjal.« Tako je dejal glavni tajnik CGIL Antonio Piz-zinato,- ko je povzel zaključke zasedanja deželnega sveta CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino, ki je bilo včeraj pri videmski trgovinski zbornici kot priprava na zasedanje vsedržavnega sveta dne 24. septembra. Vodja največjega italijanskega sindikata je odločno zahteval, naj vlada bistveno spremeni tista poglavja v osnutku finančnega zakona, ki zadevajo zdravstveno in socialno skrbstvo, zaposlovanje in davčni vijak, drugače bo sindikat prisiljen drastično nastopiti, to je oklicati splošno stavko, ki bi se ji sicer najrajši izognil. Če pa bo Craxi sprejel zahteve sindikatov (sestanek bo te dni), bo to pomenilo, kot je dodal Pizzinato, začetek reševanja zaposlenostnega problema in spodbudo k splo- šnemu razvoju, sicer v skladu z novo strategijo CGIL, ki se z obrambnih okopov vrača k politiki tvornega sodelovanja. Skupščina se je začela z uvodnim posegom deželnega glavnega tajnika CGIL Giannina Padovana, ki je naštel osrednje probleme, s katerimi se mora zdaj soočati CGIL: delovne pogodbe, finančni zakon, razmere v sindikatu. Zavzel se je za obnovitev pogajanj na delovnih mestih o delovnem času, mezdah in plačah ter poklicnem usposabljanju, zahteval večjo pravičnost na področju zdravstvene, skrbstvene, davčne in šolske politike, česar finančni zakon ne predvideva, ampak pod krinko izboljšav socialno problematiko še zaostruje, Pizzinato je potrdil Padovanove teze s pripombo, da je v sindikatu treba več in odločneje delati, predvsem pa zreti naprej in se prilagajati novim razmeram, a hkrati pospešiti boj za drugačno socialno-gospodarsko politiko brez vsakega popuščanja. Skratka, probleme o delovnih pogodbah, finančnem zakonu in obnovitvi sindikata je treba reševati istočasno. Na konferenci v latvijski Jurmali še vedno razhajanja med SZ in ZDA JURMALA (Latvijska SSR) — Ameriško-sovjetska razhajanja o ključnih vprašanjih varnosti in miru v svetu so prišla na dan tudi na konferenci v latvijskem letovišč ar skem kraju Jurmali nedaleč od Rige, ki jo je s Sovjetsko zvezo organiziral ameriški inštitut »Chautau-qua« iz Jamestovvna (New York) in ki je neke vrste neuradno preverjanje stališč javnega mnenja v obeh državah. Na tej javni razpravi, ki se je udeležuje 2.500 sovjetskih državljanov in 273 ameriških delegatov, so po1 vsem sodeč izhodišča naravnana na različne valovne dolžine, ki so tako značilne za sovjetsko-ameriške odnose od ustanovitve sovjetske države do današnjih dni. Medtem ko Američani še vedno vztrajajo na vprašanjih osebne svobode, človekovih pravic in nehumanosti sovjetske oblasti, so Sovjetom pri srcu le globalna vprašanja varnosti in miru in ne sprejemajo ameriških kritik na »notranja sovjetska vprašanja«, saj je po njihovem tak pristop »nekonstruktiven«. Po prvem dnevu razprave, na katerem so Američani govorili predvsem o zadevi Daniloff, Afganistanu in človekovih pravicah, so včeraj Sovjeti načeli vprašanje razorožitve. Šef odseka ža razorožitvena vprašanja pri sovjetskem obrambnem ministrstvu general Nikolaj červov je jasno navedel, da je edina alternativa razorožitvenim pogajanjem »konfrontacija«, ki bo ob sedanji oboroževalni tekmi prej ali slej povzročila »apokalipso«. Sovjetski general je tudi poudaril, da so s pospešenim ritmom začeli študije, da bi izničili Reaganovo militarizacijo vesolja. Červov ni navedel, kako jim bo to uspelo, a iz njegovih besed je razvidno, da bodo protiukrepi ameriški Strateški obrambni pobudi pravo Kolumbovo jajce, kot to že namigujejo razni zahodnoevropski izvedenci. Reaganov svetovalec, ki je bil nedavno imenovan za veleposlanika ZDA na Madžarskem, Mark Palmer, je glede SDI navedel, da so pogajanja o »vojni zvezd« mogoča, saj so to le študije, ki naj preverijo, ali je »vesoljska obramba sploh mogoča«. Militarizacija vesolja pa ni bila edina tema polemičnih ameriško-sovjetskih razprav. Na dan je prišlo tudi vprašanje moratorija jedrskih poskusov, konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter pogajanj na Dunaju in v Ženevi. Nedvomno je taka »neuradna izmenjava mnenj« vsestransko koristna in neke vrste psihološka priprava na skorajšnje srečanje ševardnadze - Shultz in za kasnejši napovedani vrh med Reaganom in Gorbačovom. Za SZ pa predstavlja konferenca novi mejnik, saj je latvijska televizija posredovala tudi najbolj žolčne razprave s te konference. LIIME^ »Linea« vabi cenjene stranke, da si ogledajo novo kolekcijo za JESEN - ZIMO ter se jim zahvaljuje za zaupanje Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188 Pretekli teden v Gale Žani pri Pulju Seja II. Konference Unije Italijanov Istre in Reke Godbeno društvo Prosek na Kravjem balu v Bohinju PULJ — V Galežani pri Pulju je bila pretekli konec tedna četrta seja II. Konference Unije Italijanov Istre in Reke. Na zasedanju tega najvišjega delegatskega in upravnega organizma italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, so delegati sprejeli pomembne spremembe statuta, po katerem bodo se letos na novo izvolili delegate v vseh strukturah Unije. Predhodni seji II. Konference v Poreču in zatem v Piranu sta začrtali pot razvoju narodnosti s podružabljanjem njene problematike in dvojezičnosti -ne le ob sprejetih dokumentih, temveč v vsakodnevnem delu in življenju. Zasedanje v Galežani pa je pomembno zaradi priprav na decembrsko volilno sejo. Po dolgi in množični javni razpravi, potekala je namreč v vseh kon-zultah oziroma Skupnostih Italijanov in njihovih ustanovah, so predlagane spremembe oziroma dopolnitve veljavnega statuta Unije razčlenili še delegati Konference. Sprejeli so, da pet konzuli, ki združujejo italijanske Skupnosti po teritorialnem načelu {Koper, Buje, Pulj, Rovinj in Reka) sestavlja stalne delegacije konference. V njih je po 13 delegatov s štiriletnim neposrednim mandatom, kar pomeni, da so imenovani vsakokrat znova, v odvisnosti od dnevnega reda konference. Predsedstvo Unije šteje 15 članov, ki jih delegati konference s tajnim glasovanjem izvolijo iz svojih vrst. Konferenca iz predsedstva, prav tako s tajnim glasovanjem, izbere predsednika z dvoletnim in sekretarja s štiriletnim mandatom, ki se lahko večkrat ponovi; medtem ko sme biti predsednik na krmilu le dvakrat zapored. Bistvo sprejetih statutarnih sprememb je v bolj funkcionalnem in operativnem delegatskem delu. Volilna konferenca Unije Italijanov Istre in Reke bo v začetku letošnjega decembra. Na seji v Galežani je predsednik Unije Silvano Sau delegatom poročal o opravljenem delu v letošnjem letu. Bogat koledar nenehnega dogajanja je zahteval veliko angažiranosti vseh članov predsedstva. Osrednji, še najbolj vplivni dogodki, so zagotovo bili republiški in zvezni partijski kongresi ter spomladanske delegatske volitve. Nemalo je bilo srečanj s pogovori doma in v sosednji Italiji; dolgoletno izredno dobro sodelovanje z Ljudsko univerzo v Trstu se je v tem času še utrdilo. Nadaljuje pa se tudi, žal, denarna stiska, ki je v nekaj zadnjih letih skrčila dejavnosti narodnosti za polovico in že resno ogroža delo Unije, Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju, italijanske Drame na Reki in drugih ustanov narodnosti. Izčrpna in tudi samokritična so bila poročila predsednikov stalnih komisij, ki so jih dopolnili tudi delegati v živahni razpravi. Opozorili so na nujnost konkretizacije tez o podružabljanju, o pripravi tematskih konferenc o šolstvu v italijanskem učnem jeziku in sredstvih množičnega obveščanja in zlasti o nujnosti sistemske ureditve načina financiranja. MIRJAM MUŽENIČ Za Godbeno društvo Prosek je bil letošnji poletni premor zelo kratek, saj so godbeniki sredi avgusta prekinili vaje le za kratka dva tedna. To pa zaradi številnih obveznosti, ki jih je Godbeno društvo Prosek imelo skoraj vsak teden od junija dalje, ko se je za večino kulturnih organizacij letošnja sezona zaključila. Prejšnjo nedeljo, 14. t.m., pa se je Godbeno društvo Prosek odzvalo vabilu Turističnega društva Bohinj - Jezero, ki je tudi tokrat skrbelo za kulturni spored tradicionalnega Kravjega bala v Bohinju. Proseški godbeniki so priložnost za tako gostovanje izrabili tudi za prijeten enodnevni izlet in v nedeljo, že zgodaj zjutraj odpotovali. Prve skladbe so pod vodstvom kapelnika Slavka Lukše zaigrali že takoj ob prihodu, ob 10. uri. Nato pa so s krajšim koncertom nastopili pred številnim občinstvom, ki se je zbralo na prireditvenem prostoru, na veliki zeleni trati, čisto ob robu Bohinjskega jezera. Nastop je obsegal predvsem koračnice in skladbe, ki so za pihalne orkestre že klasične, med temi pa je Godbeno društvo Prosek predstavilo tudi nekaj modernejših, nekoliko jazzovsko ritmiziranih skladb. Kljub pretežno šagrskemu značaju te prireditve pa je celotnemu kulturnemu sporedu pozorno sledila velika večina prisotnih. Nedeljski nastop na letos že 31. tradicionalnem Kravjem balu v Bohinju, kjer so se v sugestivni gorski scenografiji predstavile še druge kulturno-umetniške folklorne in glasbene skupine iz Slovenije, je bil za Godbeno društvo Prosek ne le prijetno gostovanje temveč tudi nov dosežek v uveljavljanju na tleh matične domovine. dam Frenku Meletu v spomin Dan F-JK na Zagrebškem velesejmu V ospredju avtonomni računi in avtocestne povezave KOPER - V ponedeljek popoldne je bilo na koprskem pokopališču poslednje slovo od Frenka Meleta, novinarja Slovenskega poročevalca v Ljubljani, nato dopisnika Dela v Kopru in pozneje novinarja v poročilih slovenskega programa Radia Koper, kjer je delal celih dvajset let. Za vse, ki so Frenka poznali, ga spoštovali in ga imeli radi je bilo slovo boleče in težko. Frenk Mele je bil doma s Ptuja, čez nekaj dni pa bi dopolnil 70 let. Njegova mladost ni 'bila lahka, z delom in dobro voljo se je moral prebijati skozi šolska leta in univerzo. Vojni čas je preživljal v ujetništvu v Nemčiji in internaciji na Koroškem, takoj po vojni pa se je predal novinarskemu poklicu, ki mu je ostal zvest tudi potem ko je stopil v pokoj. Bil je dober, razgledan novinar, ki je zelo dobro poznal našo zamejsko stvarnost. Vse vesti, ki so prihajale od tu je znal pravilno oceniti in jim dati tudi pravilen komentar, če je bilo to potrebno. Dolga leta se je namreč ukvarjal z radijskimi oddajami "Sosed- nji kraji in ljudje". Bil pa je tudi dober mentor mladim, ki so šele stopali v svet novinarstva. Festival nemega filma TRST — Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Barnaba se danes mudi v Rimu, kjer bo na tiskovni konferenci predstavil četrto izvedbo festivala nemega filma. Slednja bo v Pordenonu od 29. septembra do 4. oktobra. Udeležilo se je bo kakih 200 izvedencev za tovrstno obliko filmske produkcije, sodelovali pa bodo številni zbiratelji, zgodovinarji in arhivarji od vsepovsod. Manifestacijo je pripravilo društvo ljubiteljev nemega filma iz dežele, njen namen pa je ohraniti kinematografsko bogastvo in ga približati občinstvu. Deželna uprava in nekatere javne ustanove so pobudo podprle zlasti s finančnimi sredstvi. ZAGREB — V ponedeljek je bil na zagrebškem velesejmu uradni dan dežele Furlanije-Julijske krajine. Vrstila so se tako srečanja med tukajšnjimi in hrvaškimi gospodarstveniki pa tudi med političnimi predstavniki. Razpravljali so o nekaterih žgočih vprašanjih, kot so na primer avtonomni računi in avtocestne povezave. Deželni odbornik za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo Pio Noda-ri se je srečal z nekaterimi političnimi predstavniki. Delegacija gospodarstvenikov iz naše dežele, ki jo je vodil predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi pa se je srečala s predsednikom Hrvaške gospodarske zbornice Jožom Petovičem. Beseda je tekla' o avtonomnih računih v Trstu in Gorici. Posli na avtonomnih računih so se v zadnjih sedmih mesecih znižali kar za 60 odstotkov. Hrvaški pred- stavniki in gospodarstveniki iz F-JK so se strinjali, da je treba nadaljevati s prizadevanji, da se .odstranijo zadnji valutami ukrepi zvezne jugoslovanske vlade. Slednji namreč močno krčijo možnosti, da se izkoristijo ugodnosti avtonomnih računov. Predsednik Tržaške gospodarske zbornice Tombesi je v svojem posegu namenil veliko pozornosti vprašanju cestnih in avtocestnih povezav. Prav o vprašanju avtocestnih povezav sta se pogovarjala tudi deželni odbornik No-dari in predsednik hrvaške vlade Ante Milovič. Oba sta poudarila nujnost, da se zgradita avtocestna odseka Gorica -Razdrto in Trst - Razdrto. Ante Milovič je tudi dejal, da bodo prihodnje leto pričeli graditi hitro cesto, ki bo peljala iz Trsta v Pulj. Gradnja bo mogoča tudi zato, ker se za cesto močno zanimajo krajevne skupnosti v Istri. Jasno je namreč, da slabe ceste ovirajo razvoj turizma. Med delegacijo iz naše dežele in predstavniki hrvaškega gospodarskega in političnega življenja je bil govor tudi o sodelovanju na turističnem področju. Največ možnosti ima sodelovanje na kongresnem turizmu, saj obstajajo na obeh straneh meje strukture, ki so nadvse primerne za takšen tip turizma, ki se po vsej Evropi močno širi. • VIDEM — V soboto bodo v Vidmu odprli 33. sejem "Časa moderna" (Sodobna hiša). Na sejmu bodo razstavljali vse, kar je potrebno za hišo in opremo stanovanja. Sejem potrjuje tudi moč furlanske industrije pohištva in drugih hišnih pripomočkov. Sl OBVEŠČEN 0 VSEH STORITVAH, KI Tl JIH NUDI POŠTA? Poznaš razliko med PRIPOROČENO IN NAVADNO ZAVAROVANO POŠILJKO? Za PRIPOROČENO pošiljko poštna uprava izda potrdilo o oddani pošiljki in ob predaji zahteva podpis od naslovnika. Za navadno ZAVAROVANO pošiljko v najvišji vrednosti 10.000 lir poštna uprava nudi nekaj več: spremlja pošiljko v vseh fazah transporta, a pri tem ne zahteva posebnih načinov pakiranja pošiljke. Zagotovi si varnost! UPORABLJAJ NAVADNO ZAVAROVANO POŠILJKO! Odbornik Turello predstavil L deželno konferenco o obrtništvu Za uravnovešen razvoj obrtništva nujna usklajena deželna politika Z 98 tisoč zaposlenimi v 32 tisoč podjetjih zaposluje obrtniški sektor skoraj 20 odstotkov vse delovne sile v deželi, v naslednjih šestih mesecih pa se bo število delovnih mest predvidoma povečalo še za 1.850 novih. To je le nekaj skopih podatkov, ki so izšli iz nedavno dokončane raziskave, ki so jo na osnovi vzorca tri tisoč obrtniških podjetij, ali 9,6 odstotka vseh v deželi, po naročilu deželne uprave opravili na videmski univerzi. Številke neizpodbitno dokazujejo, da zavzema obrtniški sektor v Furlaniji-Julijski krajini zelo pomembno mesto in da ni mogoče načrtovati nobene urejene in uravnovešene razvojne politike deželnega gospodarstva, ne da bi mu priznali temeljne vloge, kakršna mu gre. S to ugotovitvijo je deželni odbornik za obrtništvo in kooperacijo odv. Vinicio Turello začel včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s člani pripravljalnega odbora, v katerem so zastopana vsa tri deželna stanovska združenja in ustanova za razvoj obrti ESA, predstavil bližnjo prvo deželno konferenco o obrtništvu. Pri tem je odbornik še posebej podčrtal dvajsetletna prizadevanja deželne uprave v prid obrtništvu: deželna zakonodaja na organski način, s spodbujanjem, pokriva vse vidike obrtniškega podjetja, v nekaterih primerih tudi s povsem izvirnimi prijemi glede na ostale dežele, kot dokazuje zgornja meja ugodnos-tnega posojila za vlaganja potom ustanove Artigiancassa, ki je edina v Italiji dosegla raven 400 milijonov lir. V 20 letih od svojega nastanka je Dežela izdala vrsto zakonskih inštrumentov in oddvojila zajetna finančna sredstva, s čimer je želela obrtniku zagotoviti zanesljiv in jasen zakonodajni in finančni okvir, ki naj bi spodbujal njegovo podjetniško in investicijsko usmerjenost. Prva deželna konferenca o obrtništvu, ki bo v Kongresni palači v Gradežu 26. in 27. septembra, ima temeljni namen odpreti produktivni dialog med političnimi silami, deželno upravo in obrtniki oziroma njihovimi tremi deželnimi združenji (Confederazione Generale dell Artigianato, Confede-razione Nazionale dell Artigianato in Slovensko deželno gospodarsko združenje). Ta dialog pa se bo seveda moral nadaljevati zunaj in po konferenci, saj bodo iz njega nedvomno izšle indikacije za nadaljnje delo Dežele v spremenjenih pogojih, v katerih se danes nahaja obrtniški sektor. Njegova vloga je namreč danes specifična in temeljna hkrati, iz omenjene raziskave pa izhaja, da je obrtništvo aktivni in vitalni sektor deželnega gospodarstva, ki je pripravljen še naprej prispevati za gospodarsko oživitev, raz- voj in rast vse dežele. ‘Konferenca o obrtništvu, ki se je bo udeležilo 550 delegatov, bo odrazila vso deželno obrtniško stvarnost in bo — kot prva tovrstna manifestacija — izredna priložnost za retrospektivni pregled poti, opravljene v 20 letih od ustanovitve Avtonomne dežele F-JK, za ugotovitev morebitnih pomanjkljivosti v politiki tega sektorja in za preverjanje tega, kar je — v luči preobrazbe gospodarsko-proizvodnega tkiva in vsedržavnega okvirnega zakona — nujno spremeniti ali dopolniti. Na tak način bo moč dokončno uveljaviti aktivno in odločilno vlogo obrtniškega sektorja v družbenogospodarskem razvoju dežele — je zaključil odbornik Turello — kar bo nedvomno prispevalo k večji rentabilnosti podjetij in torej k rasti skupnega bogastva, k stabilnosti in zaposlovanju, še zlasti tolikih mladih ljudi, (vb) V soboto in nedeljo tradicionalna Odprta meja v Dolini Glinščice Občina Dolina in Skupščina Občine Sežana prirejata v soboto 20. in nedeljo 21. septembra 1986 tradicionalno »Odprto mejo«, kar pomeni, da bo od 9. do 18. ure po prijateljskem dogovoru možen prost prehod državne meje pri Bptaču na območju Glinščica — Beka. Župana obeh občin, Edvin Švab in Ivan Vodopivec, posebej vabita v nedeljo na prijateljsko srečanje z naslednjim sporedom: od 9.30 do 10. ure zbiranje pred vhodom v Škocjanske jame, ob 10. uri ogled Škocjanskih jam, kjer so predvideni pozdravi oblasti in prva skupna zdravica miroljubnemu sožitju. Od tu se bodo do 12. ure prepeljali na Beko, kjer se bo ob prijetni družabnosti nadaljevalo srečanje ob Odprti meji. »Odprta meja« ima že nekajletno tradicijo. Zamisel za takšen prijateljski prehod državne meje se je porodila ob prireditvi mednarodnega posveta o Glinščici, kjer je prišla do izraza želja, da bi ta predel postal v okviru UNESCU posebno zaščiteno območje. Obiskovalci Odprte meje morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument, prireditelji pa opozarjajo izletnike, naj vzamejo s seboj izletniško opremo. Obenem priporočajo udeležencem, naj se ne oddaljijo od začrtne »steze prijateljstva«. V Trstu mednarodni festival smeha V soboto, 27. septembra, ob 21. uri bo v gledališču Cristallo edinstvena manifestacija — »Prvi mednarodni festival smeha«, ki ga organizira Musk Musik, omogočili pa sta ga Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova in občinska uprava. Na tem zabavnem večeru bodo nastopili številni italijanski komiki, in to ne le tisti, ki si komaj utirajo pot do tega naslova. Prisotna bodo tudi znana imena kot: Giorgio Porcaro, (nastopal je predvsem v komičnih filmih ob Diegu Abban-tuomu), Gianni Caraffa (poznajo ga predvsem tisti, ki so sledili oddaji Grand Hotel po Canale 5), Elio Crovetto ter znani humorist in »čarovnik« The Great Rolland. Edina ženska predstavnica na letošnji manifestaciji »smeha« pa bo Ma-risa Rampin. Prisotni bodo seveda tudi humoristi in komiki iz naših krajev. Predvsem naj omenimo Witz Orchestro, Luciana Bronzija ter že precej poznan, čeprav komaj pred kratkim ustanovljen »par« dveh komikov, ki ga sestavljata Alfredo Matta-relli in Davide Di Donato. Organizatorji obveščajo, da je treba listke rezervirati pri UTAT v Pasaži Protti. V okviru 22. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Antologija Naše bogastvo obogatitev za našo šolo V okviru 22. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem je bila včeraj v Gregorčičevi dvorani predstavitev nove antologije za srednje šole "Naše bogastvo: včeraj, danes, jutri", ki jo je uredila prof. Nada Pertot. O knjigi, izrecno o njenem tretjem delu "Jutri", je spregovorila prof. Zora Tavčar Rebula, ki se je najprej zaustavila ob vprašanju modernega učbenika in ugotovila, da nova antologija s svojo živostjo in življenjskostjo odgovarja temu konceptu šolske knjige. Poudarila je nato pomen novega učbenika, ki zapolnjuje globoko vrzel v vrsti učbenikov za slovenske šole v Italiji, pozitivno ocenila delo in trud prof. Pertotove ter lepo likovno opremo, za katero je poskrbela prof. Franka Fornazarič. Avtorica prof. Nada Pertot (na sliki levo) je obrazložila, kako je do knjige sploh prišlo, poudarila je doprinos vseh tistih, ki so ji pri tem delu pomagali, omenila pa je tudi "križev pot" učbenika, ki ga še vedno ni mogoče dobiti v prosti prodaji. Trubar v svojem in našem času Delo Primoža Trubarja je bilo bistvenega pomena za formiranje slovenske kulture in slovenskega naroda. S Trubarjem se je slovenski narod predstavil svetu in od takrat živi skupno z drugimi narodi kulturne Evrope. S to premiso je docent na ljubljanski filozofski fakulteti literarni zgodovinar dr. Jože Koruza začel včerajšnje predavanje o Trubarju v svojem in našem času. Predavanje je bilo v okviru 22. seminarja za slovenske šolnike in je bilo namenjeno profesorjem slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov. Organizatorji so želeli z njim nuditi našim šolnikom priložnost, da v Trubarjevem letu strokovno izpopolnijo svoje znanje o zametku in nastanku slovenske književnosti, kar jim je s pomočjo dr. Koruze tudi uspelo. Trubar je bil začetnik in prvi nosi-telj slovenske kulture; posledice njegovega dela se vijejo vse do današnjega časa. V tem pogledu je Trubarjeva zasluga neizpodbitna, je uvodoma podčrtal dr. Koruza. »Posledice se dajo tolmačiti na različne načine, a to, da je začel pisati in tiskati v slovenskem jeziku, ne moremo osporavati,« je pripomnil. Darujte v sklad Mitje Čuka Trubar je pripomogel, da se je slovenski narod v prelomnem obdobju 16. stoletja znašel v "Gutenbergovi galaksiji", kot je kanadski publicist Mac-Luhan poimenoval ero tiska. Trubar je uperil svoje napore, da bi razširil protestantske verske nauke med ljudstvo. Prav zato je uvidel, da bo moralo ljudstvo brati in se usposabljati za branje. To je tudi storil s svojimi knjigami, v katerih je namenil posebno pozornost navodilom za branje. Nadalje je spoznal moč petja. Pesmarice so bile za splošno rabo najbolj potrebne. Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Trubarjev sin so izdali 5 pesmaric: v prvi izdaji je bilo zbranih 40 tekstov, peta izdaja pa jih je premogla že več kot sto. Dr. Koruza je nato podčrtal bliskovito kariero Primoža Trubarja, ki se je kot sin mlinarja iz Raščice (in ne Rašice) povzpel vse do mesta kanonika in škofovega spovednika v Ljubljani. Po takem uspešnem vzponu bi lahko Trubar živel dokaj umirjeno in lagodno življenje, a tega ni storil. Rajši je začel in nadaljeval delo za osveščanje svojega naroda, ki je vsem na dlani. Predavatelj se je nato zaustavil ob literarni plati Trubarjevega dela. Le-ta je še najbolj zanemarjena. Katoliška cerkev je "krivoverca" odstranila, drugi njegovega dela niso literarno poglobili. »Dozorel je čas, da stvari kon- Jože Koruza čno pogledamo tudi s tega zornega kota,« je dejal dr. Koruza in se s tem navezal na sedanjost in na delo, ki še čaka literarne zgodovinarje. Trubarjeva in Dalmatinova dela so kreativno literarno dejanje. Trubarjevi prevodi iz biblije so zelo skrbni in natančni, njegova prirejanja za pridige prav tako, je obrazložil predavatelj in tako že nakazal smer za nadaljnje raziskovanje Trubarjeve zapuščine. Koristna pobuda Dežele in Krajevne zdravstvene enote Začeli bodo ugotavljati, v kakšni meri je prebivalstvo zastrupljeno s svincem Dokazano je, da je svinec za organizem izredno škodljiv. Ni pa res, da so tej škodljivi snovi izpostavljeni le delavci v tovarnah. Izpostavljeni smo mu prav vsi, še posebej pa mestni prebivalci. Te nevarnosti se je zavedla tudi Evropska skupnost, ki je zato izdala vrsto navodil kako izračunati in preprečiti zastrupljenosti človekovega organizma zaradi svinca v zraku, hrani in vodi. Navodila je sprejela tudi italijanska zakonodaja; dežela FJK je skupno z KZE določila izvedbo posebne raziskave o količini svinca v prebivalcih tržaške pokrajine. S tem je prisotne na včerjašnjem srečanju v eni izmed kongresnih dvoran v glavni bolnici, seznanil dr. Ferdinande Gob-bato, ravnatelj inštituta za medicino dela. Povedal je, da bodo zdravniki KZE na razpolago vsem, ki bodo želeli darovati svojo kri za natančno analizo v laboratoriju. Z odvzemom krvi bodo pričeli v ponedeljek, 22. septembra na Vzhodnem Krasu, nato se bodo preselili na Trg Stare mitnice, se ustavili nekaj dni v Rojanu, na Greti in v Bar-kovljah ter 18. oktobra zaključili svoje delo v Valmauri. Laboratorij glavne bolnišnice bo lahko na podlagi analize ugotovil, če je količina svinca v organizmu prebivalstva že presegla dovoljeno mejo. Ta snov je škodljiva predvsem za noseče ženske, saj lahko povzroči upočasnitev duševnega razvoja pri otroku, nevarna pa je tudi za odrasle osebe. Najznačilnejše posledice zaradi prevelike količine svinca v or-gnizmu so: prebavne motnje, anemija, arterioskleroza. Odvzemi krvi na Vzhodnem Krasu Urnik: vsak dan od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17. do 19. ure. Zjutraj Popoldne ponedeljek 22. sept. Opčine, Trg Monte Re Villa Carsia torek 23. sept. Opčine, Trg Monte Re sreda 24. sept. Trebče, glavni trg Bani četrtek 25. sept. Gropada, glavni trg petek 26. sept. Padriče, glavni trg Villa Carsia sobota 27. sept. Bazovica, glavni trg Priporočljivo je torej, da se pozivu KZE odzove čim večje število prebivalcev, saj bo tako več možnosti, da: bodo rezultati analize točni. Tržaški jazz klub začenja sezono z Linom Patrunom Tržaški jazz club bo v četrtek zvečer začel svojo sezono z nastopom znanega italijanskega kitarista Lina Patruna in njegovih Ali Starš: s trobentarjem Leliom Lorenzettijem, klarinetistom Brunom Longhom, kontrabasistom Marcom Rattijem in bobnarjem Gilom Cupinije. Ljubiteljem se-obeta večer klasičnega jazz oz. klasičnega repertoarja, s katerim se je-Patruno predstavil marsikje po Italiji in celo pred časom v Nev/ Orleansu. Dogovor z diskom Mandracchio bo-Jazz clubu (ki se še vedno bori s prostorskimi težavami) tako spet omogočil, da uresniči letošnji spored. Med' gostovanji je predviden že ob koncu oktobra nastop trobentarja Jimmyja Knepperja. Tistim, ki bi želeli prisluhniti Patrunu in njegovim sodelavcem, svetujemo, da si preskrbijo rezervacijo direktno pri disku Mandracchio, ker je število vstopnic omejeno glede-na sorazmerno majhen prostor. Vse živo v devinsko-nabrežinskih vrtcih V ponedeljek so spet zaživeli občinski vrtci v devinsko-nabrežinski občini. Malčki so se že prvi dan spoprijateljili in se v skupinah razigrali v učilnicah. Na gornji sliki otroci devinskega vrtca med igro s kockami, na spodnji Pa malčki šempolajskega vrtca med igro s papirnatimi barčicami V večernih urah še v teku sestanek z Listo za Trst Pod silo razmer dosežen sporazum za upravljanje krajevnih ustanov? Vse kaže — v trenutku, ko poročamo je namreč še v teku sestanek med predstavniki šeststrankarske koalicije in Liste za Trst — da je bil dosežen sporazum za nadaljnje upravljanje tržaške občine in pokrajine. V teku včerajšnjega dne je bila namreč na sporedu vrsta sestankov med strankami deželne koalicije, katere predstavniki so se nato v popoldanskih urah zbrali na skupnem sestanku na sedežu deželnega sveta. Predstavniki istih strank so se nato ob 20. uri sestali z Listo za Trst za dokončno potrditev sporazuma, na osnovi katerega bi prišlo do oblikovanja široke večine, v kateri bi bile KD, LpT, PSI, PSDI, PLI, PRI in SSk. Na osnovi tega sporazuma je župansko mesto pripadlo Listi za Trst, glavna kandidata pa sta Piero De Favento in Giorgio Salvagno. Podžupansko mesto je pri-padlo socialistični stranki in sicer njenemu pokrajinskemu tajniku Augustu Segheneju. Predsedstvo pokrajine pa je bTo dodeljeno Krščanski demokraciji, prevzel pa naj bi ga dosedanji podpredsednik Dario Loc-chi, podpredsednik pa naj bi postal republikanec Gio-vanni Cervesi. V okviru tega sporazuma je predvidena porazdelitev tudi drugih vodilnih funkcij v nekaterih ustanovah velikega pomena. Predsedstvo Krajevne zdravstvene enote bi pripadlo socialistični stranki, prevzel pa naj bi ga Rotondaro ali Todaro (pri tem naj dodamo, da bodo volitve za obnovitev glavne skupščine KZE v petek, 26. t. m.). Predsedstvo Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje pa naj bi prevzela Lista za Trst in sicer njen predsednik Manlio Cecovini. Glede programa, ki naj bi ga izvajala taka večina pa je bilo na včerajšnjem sestanku šeststrankarske deželne koalicije dogovorjeno, da se bodo na večernem sestanku z Listo za Trst predstavile z istim besedilom, kj ga je ta koalicija (brez socialistov) sprejela meseca maja leta 1934. Z vsemi temi predlogi so se predstavniki šeststrankar-skega zavezništva sinoči podali na sestanek z Listo za Trst. V kolikor bi bili potrjeni je treba najprej ugotoviti, da je bilo s sterilnimi pogajanji izgubljenih več mesecev: prišlo je namreč do izvajanja takoimenovane »štafete«, saj je LpT dobila župansko mesto, KD pa predsedstvo pokrajinske uprave. Res pa je, da so bili v tem času dobesedno »požgani« glavni kandidati večjih strank, ki so se potegovali za ta mesta. Taka koalicija bi v občinskem svetu razpolagala z zelo široko večino: imela bi kar 41 svetovalcev (17 Lista za Trst, 12 Krščanska demokracija, 7 socialistična stranka, 2 republikanska stranka, ter po enega predstavnika liberalci, socialdemokrati in Slovenska skupnost) od skupnih 60. Zaradi tega bi torej morala imeti lahko delo, vendar pa je vsakomur očitno, da so odnosi predvsem med temi strankami zelo napeti, saj niso znale v vsem tem času najti kakršnegakoli sporazuma: sedaj pa so ga kot vse kaže le pod' silo razmer (odobritve proračuna). Drevi se bo namreč sestal občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega odbora, predstavitev proračunskega dokumenta, mnenje občinske uprave v zvezi z nameravano gradnjo termoelektrarne na premog ter odgovor župana Agnellija na dve interpelaciji, ki sta ju vložila predstavnika Tržaškega gibanja Parovel in mi-sovec Depolo, s katerima z nasprotnih zornih kotov sprašujeta župana za pojasnila glede komemoracije Nazaria Saura. Tak je dnevni red drevišnje seje, če pa bo sporazum potrjen (sestanek z Listo za Trst je namreč v trenutku ko zaključujemo stran še v teku) bo moral Agnelli odstopiti, kar bo seveda spremenilo dnevni red seje. (A. S.) Zadovoljiv vpis gojencev na šolo Glasbene matice Letos bodo lahko odprli še oddelka za solo petje in kompozicijo V tem tednu se je na Glasbeni matici uradno začelo novo šolsko leto. Da b,i izvedeli kaj več o vpisih, pogojih za delovanje in novosti letošnje sezone, smo zaprosili za pogovor ravnatelja glasbene šole Svetka Grgiča. Ravnatelj GM nam je najprej z veseljem povedal, da podobnega padca vpisov, kot ga je bilo v zadnjih letih mogoče zaznati na osnovnih šolah, na G M niti letos niso imeli. Dotok novih gojencev je že vrsto let bolj ali manj enak. Lahko jih je od 5 do 10 več ali manj, bistvenih sprememb vsekakor ni, tako da niha število gojencev GM v tržaški pokrajini okoli 350. Res je, da je število vpisanih v samem Trstu padlo, odkar je. GM odprla svojo podružnico tudi na Opčinah. V centru mesta bo tako letos najmanj novincev; istočasno pa stalno narašča število vpisov na Opčinah. Letos bo tu preko 110 vpisanih. Kako bo z vpisi v Miljah, ne vedo še ker se bo pouk v tej podružnici začel šele prihodnji teden. Miljskim o-trokom bodo vabila razdelili pri šolski maši, v ponedeljek 22. septembra popoldne pa se bo začelo vpisovanje s prvimi stiki s pedagogi. Tudi za podružnico v Dijaškem domu ni znano število novih gojencev, saj se bp tu pouk pričel konec tedna. Iz leta v leto se spreminja število vpnsov na posamezne oddelke. Pred nekaj leti se je večina gojencev prijavila za klavir, sledil je naval na Čez teden dni seja glavne skupščine KGS Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo ponovno sestala v torek, 23. t. m. v prvem sklicanju in v sredo, 24. v drugem sklicanju. Seja bo na sedežu skupnosti v Sesljanu št. 56-B, začela pa se bo ob 18. uri. Na dnevnem redu je overovitev pooblastila novih članov glavne skupščine, sprejem na znanje zapadlosti upravnih organov KGS, izvolitev predsednika, izvolitev upravnega sveta in imenovanje preglednikov računov za poslovno leto 1985. Vpisi na tečaj bakroreza in linoreza Grafična delavnica ATELIER in bultumo-umetniška skupina PRINTS prirejata tečaj bakroreza in lesoreza, ki se ga lahko udeležijo odrasli in otroci. Prvi tečaj bo trajal od 28. septembra do 20. decembra 1986, drugi tečaj pa se bo pričel 2. marca, zaključil pa 30. maja 1987. Vpisnina za en mesec znaša 80.000 lir za odrasle in 40.000 lir za otroke. V ceno je vključena tudi uporaba papirja, črnila, matric ter ročne stiskalnice. Ob zaključku tečaja bodo udeleženci priredili obširno razstavo svojih izdelkov. Rok za vpis traja od 8. do 29. septembra 1986. Prijavnice je treba oddati na sedež kultumo-umetniške skupine PRINTS, Ulica XXX Ottobre 8. Urad bo odprt vsak dan (razen sobote in nedelje), od 17.30 do 19. ure. Za informacije pa lahko telefonirate na številko 631989. Novo izdajo so predstavili sinoči v Tržaški knjigarni Galebov šolski dnevnik priročen pripomoček za slovenske šolarje Jutri se bodo za vse šolarje in dijake naše dežele odprle šolske duri. Galebov šolski dnevnik ni zamudil začetka šolskega leta in je že sedaj pripravljen za vse otroke, ki obiskujejo obvezno šolo. Sinoči je v Tržaški knjigami urednik Galeba in seveda tudi šolskega dnevnika Lojze Abram uradno .predstavil to prijetno publikacijo, ki bo slovenske učence in dijake spremljala skozi vse šolsko leto. Ob predstavitvi so bili prisotni rav- natelji nižjih srednjih šol v Trstu in tudi predstavniki slovenskih denarnih zavodov v Italiji. Tudi letošnjo 4. izdajo Galebovega dnevnika je namreč omogočila podpora slovenskih denarnih zavodov v Italiji, s posredovanjem bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Denarni zavodi so krili celotno finančno breme in so dnevnike poklonili učencem in dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol Tržaške, Gori- ške in videmske pokrajine ob priliki dneva varčevanja. Na včerajšnji predstavitvi se je Lojze Abram najprej zahvalil predstavnikom denarnih zavodov, nato pa je orisal novosti letošnje izdaje. Grafično je izpopolnjen (naj mimogrede omenimo, da za grafično opremo skrbi Graficenter) ima pa tudi nove rubrike in nekaj zanimivosti, kot so na primer stare slovenske mere. Letošnjo izdajo je u-redništvo Galeba izpopolnilo z nasveti ravnateljev slovenskih šol, tako da je Dnevnik bolj priročen in prilagojen šolskim potrebam. Po uredniku je spregovoril tudi predsednik bančne sekcije pri SDGZ Pavel Milič, ki je pohvalil požrtvovalnost Lojzeta Abrama in se zavzel tudi za bodočo podporo denarnih zavodov z namenom, da tovrstno sodelovanje postane tradicija v korist slovenskih šolarjev. (B. G.) • V okviru Festivala Unita in Dela pri Sv. Jakobu bo danes ob 19.30 srečanje na temo: »Kakšno mesto za ženske?«. Sodelovale bodo arhitekti-nja Gigetta Semerani, psihiatrinja Giovanna Del Giudice, sindikalistka Grazia Vendrama in novinarka Vlasta Bernard. Debato bo vodila članica pokrajinskega tajništva KPI Ester Pacor. Kmetijske delavke iz SRS gostje tržaške Kmečke zveze Včeraj je prišla na obisk v naše kraje večja skupina kmetovalk ter elanov Mario Gregorič, so se seznanili z delom, težavami m uspehi zamejskih kmetovalcev ter si z zanimanjem ogledali vrtove m pokrite cvetlične grede La-dba Pertota na Proseku, kot kaže gornja slika. Obiskali so tu& proseški Kulturni dom ter se nato zadržali na kosilu v tamkajšnji Zadružni gostilni Minister Visentini zavrnil posebne kontingente za Trst Kaže, da tolikanj zahtevanih posebnih kontingentov (predvsem bencina, pa tudi drugih življenjskih potrebščin) v Trstu ne bomo dočakali. Minister za finance Visentini je namreč predsedniku pokrajine Mar-chiu na njegovo posredovanje odgovoril z odločno odklonilnim stališčem. Minister je svoj odgovor utemeljil z, ugotovitvijo, da bi bila razširitev ugodnosti prostocarinskih kontingentov, kakršne uživa Gorica, tudi na Trst, z vidika Evropske gospodarske skupnosti, povsem neutemeljena, prav tako, kot zahteva ne najde osnove niti v vsedržavnem okviru, saj tudi vrsta ostalih nerazvitih območij v Italiji zahteva enake ugodnosti, če bi ugodili Trstu — pravi minister — bi morali enako ravnati tudi v vseh ostalih primerih, kar bi bilo za državo nemogoče. K temu pa Visentini dodaja, da Trst in njegova pokrajina že uživata specifične ugodnosti, ki izvirajo iz zgodovinskih in posebnih razmer in ki so na primer določene z mirovnim sporazumom (poseben carinski kredit itd.). Glede na vse to — zaključuje minister — se mi ne zdi možno nikakršno dodatno širjenje sedanjih u-godnosti. Predsednik Marchio pa k temu dodaja, da Trst izgublja še eno priložnost, ki so jo nekatere mestne politične sile (beri LpT) postavile celo kot nedotakljivo sklicno točko svojega programa. V Trstu bo v kratkem nov posvet psihiatrov Od 22. do 24. septembra se bo v kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji odvijal vsedržavni posvet psihiatrov. Na tridnevnem srečanju, ki ga prirejata Družba treh Bene-čij za demokratično psihiatrijo in Kulturno združenje »F. Basaglia« pod pokroviteljstvom Dežele in tržaške KZE, bodo predavali najpomembnejši itabjanski zdravniki in strokovnjaki. Osrednja tema srečanja bo vprašanje pravilnega zdravljenja duševno prizadetih. Kdor se želi udeležiti tega strokovnega srečanja, ki predvideva tudi skupinsko delo in izmenjavo izkušenj med prisotnimi, mora za vpis plačati 25.000 lir. oddelku za študij violine, letos pa sta najbolj »v modi« kitara in prečna flavta. Vsem na žalost, ni mogoče ustreči, saj bi tudi profesorjev ne bilo dovolj: GM skuša zato vsaj nekatere gojence preusmeriti v študij drugih, predvsem orkestralnih inštrumentov. Prav tako skuša šola čimbolj u-streči gojencem pri sestavi umikov in odpiranju novih oddelkov po okoliških podružnicah; seveda ima tudi ustrežljivost svoje meje, ker je delovanje vezano na razpoložljive prostore in pedagoge. Izredno zanimiva in pomembna je novica, da bo šola letos lahko odprla, poleg vseh obstoječih, še oddelka solo pietja in kompozicije. Prvi naj bi začel delovati, če bi se zanj paijavilo zadostno število mladih od 16. do 20. leta starosti; tak študij ima namreč smisel le pri mlajših pievcih, saj imajo ti, glede na svoja leta, večje možnosti, da pravilno izoblikujejo svoj glas in si s tem odprejo perspektive za bodočnost. Za vpris v oddelek za kompozicijo pa ni strogih starostnih mej, tako da bi le-ta lahko začel svoje delovanje takoj, ko bi imel zadostno število interesentov. Ravnatelj Grgič nam je povedal nekaj tudi o mladinskem pevskem zboru. Pevci so prav te dni, piod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, na študijskih dnevih v Portorožu. Na intenzivnih vajah pripravljajo nov program v perspektivi koncertnega in tekmovalnega udejstvovanja na raznih odrih, med katerimi bodo prav gotovo spet tudi taki širom px> Evropi. Edini pereči problem, ki ga šola ima, so še vedno primerni prostori za dobro delovanje. K temu bi bilo treba dodati še potrebo po obnovitvi šolskega instrumentarija, na žalost pa GM nima na razpolago zadostnih finančnih sredstev, da bi tudi s tega vidika izboljšala svoje delovanje. Te težave pa vsekakor ne ovirajo preveč aktivnosti na naši glasbeni šoli. Po mnenju ravnatelja so prav v zadnjih dveh letih vsi, ki na šoli sodelujejo, od učiteljskega zbora, tajništva pa vse do gojencev in njihovih staršev, pokazali prepričljivo odgovornost pri delu, kar se je tudi obrestovalo z izrednimi uspehi gojencev na nastopih, tekmovanjih in pri opravljanju izpitov, tudi na državnih konservatorijih. CRT pripravlja posvet 0 sodobnem bančništvu V kakšno smer se bo razvijala bančna ustanova v naslednjih letih, katere storitve bo zahteval odjemalec, kakšne bodo strukture in oblike bodoče bančne organizacije? O teh 1 vprašanjih in še posebej o uvajanju tehnoloških inovacij v denarne ustanove, bo govor na specializiranem posvetu, ki ga Tržaška hranilnica -Cassa di Risparmio di Trieste prireja s tehnično pomočjo ustanove Trieste Consult, in sicer v ponedeljek, 22., in v torek, 23. septembra, v konferenčni dvorani hotela Savoia Excelsior Palače. Ozadje tega posveta, na katerega so _ bili povabljeni predstavniki največjih italijanskih denarnih zavodov tvori nenehno spreminjajoča se strategija bančnega sektorja. Nanj vpliva tako nova vloga italijanskega kreditnega sistema, kot vse bolj specializirane potrebe njegovih uporabnikov, spričo česar so bančne ustanove prisiljene spreminjati svoje strukture in jih prilagajati novim modelom. Vandalsko dejanje nad avtomobili Neznani vandali so se v noči od ponedeljka na torek znesli nad šestimi vozili, ki so jih lastniki parkirali kot običajno na Ulici Sara Davis v Rojanu pri hiši št. 72. Ko so včeraj zjutraj hoteli v svoje avtomobile, so se znašli pred grenko ugotovitvijo, da so jim tepisti prerezali vse gume in da morajo peš v službo. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je policiji povedal, da se mu je to pripetilo že tretjič v krajšem ctdobju. Ob izgubi drage Ivane Sirk yd. Sosič izreka sekcija KPI »Just Verginel-la« iz Križa svojcem iskreno sožalje. Pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa izražajo globoko sožalje sinu Ninotu in svojcem ob smrti matere. gledališča CANKARJEV DOM SLOVENSKI TEDEN v okviru SREČANJA LJUDI IN REGIJ EVROPE - do 21. t. m. v Castelfrancu Venelo (Italija). Danes, 17. t. m. - Projekcija filma Kar-pa Godine RDEČI BOOGIE. V četrtek, 18. t. m. - Koncert ansambla Savinjskih sedem. V petek, 19. t. m. - Koncert Tria Lorenz V soboto, 20. t. m. - Koncert ansambla Šok Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli Organizator Svetovalni center Ljubljana Velika dvorana V petek, 26. t. m., ob 20. uri: OTVORITVENI KONCERT- Simfonični orkester iz Utaha (ZDA). Dirigent in solist Sil-verstein Joseph. Mala dvorana V petek, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin. Srednja dvorana Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film. V sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Danes, 17. t. m.: Pier Paolo Pasolini ORGIJA; režija Mario Uršič. Gostovanje PDG v Skopju. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 17. t. m. ob 20. uri gostuje na prostem v Lokvi z Goldonijevo komedijo "Primorske zdrahe". koncerti Tržaški glasbeni september - Jutri, 18. septembra, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi bo nastopal SALZBURŠKI TRIO: Lavard Skou Larsen - violina, Ramon Jaffe - violončelo, Nicola Frisardi - klavir. Na sporedu Mozartove, Beethovnove in Saint-Saensove skladbe. Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe ' REPENTA-BOR". V nedeljo, 21. septembra, ob 18. uri v evangeličansko-luteranski cerkvi FRANS BRUGGEN - kljunasta flavta. Na sporedu skladbe skladateljev J. van Eyck, Ortiz, Bassano, Virginiano, Rebel, Shinohara in Bach. izleti Sindikat upokojencev CGIL - Opčine priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v EMILIO ROMAGNO z obiskom hiše-spomenika bratov Cervi in ogledom mesta Marzabotto. Vpisovanje na sedežu v Narodni ul. št. 69 - tel. 214222 (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure) in na sedežu Sindikata upokojencev CGIL v Nabrežini ob uradnih urah. Cena izleta 95.000 lir. Društvo Slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v San Marino in okolico, jutri, 18. septembra, ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Prosimo točnost. Sekcija PSI Dolina organizira v nedeljo, 5. oktobra, enodnevni izlet v prijateljsko občino Marzabotto ob Dnevu komemoracije žrtev nacističnih pokolov. Vpisuje v večernih urah Klavdijo Kofol -Boljunec, tel. 228425 ali 228740. PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 21. septembra, izlet v Šmarješke Toplice. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpisovanje od 8. do 12. ure (tel. 818067). SKD Vigred iz Šempolaja organizira v nedeljo, 28. septembra enodnevni izlet v Celovec in okolico. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure - tel. 200377. kino ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV - 16.30, 22.15 Follia d'amore, dram., ZDA 1985, 110'; r. Robert Altman; i. Kirn Basinger, Sam Shepard, □ NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La fantas-tica sfida, dram., ZDA 1985, 105'; r. Ste-*■ ven Spielberg, i. Kurt Russel NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II porno poker di Ciciolina, porn., □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, dram., ZDA 1985, 100'; r. Andrey Konchalovsky; i. John Voight, Erič Roberts. EDEN - 15.30, 22.00 Morbosi vizi della čarne, porn., □ □ GRATTACIELO - 16 00, 22.15 Scuola di polizia III. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri 16.30, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80’; r. Walt Disney. EKCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita. EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 Power, dram., ZDA 1985, 103'; r. Sidney Lumet; i. Richard Gere, Julie Christie. FENICE - 15.30, 22.15 Grosso guaio a China Town, fant., ZDA 1986, 115'; r. ^ John Carpenter; i. Kurt Russel. MIGNON - 17.00, 22.15 Desiderando Gi-ulia, □ □ ALCIONE - 16.00, 22.10 Fandango, dram., ZDA 1985; r. Kevin Reynolds, i. Kevin Kostner, Yudd Nelson. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Speriamo che sla femmina, dram., It./Fr., 12T; r. Mario Monicelli, i. Liv Ullmann, Cat-herine Deneuve, S. Sandrelli. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kini Basinger RADIO - 15.30, 21.30 Deborah la bambo-la bionda, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj-danes Danes, SREDA, 17. septembra ROBERT Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 5.28. Jutri, ČETRTEK, 18. septembra IRENA PLIMOVANJE DANES: ob 3.43 najnižje -58 cm, ob 10.12 najvišje 52 cm, ob 16.13 najnižje -36 cm, ob 21.59 najvišje 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,7 stopinj, zračni tlak 1016,8 mb raste, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 70-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Magurano, Simone Gamboz, Valentina Bertocchi, Di-dier D Agostini, Margherita Battistella, VVilliam Piras, Daniela Bovino, Giovanna Marzari, Gloria Torcelli, Luca Piccoli. UMRLI SO: 67-letni Marino Hresiak, 86-letni Mario Bancovich, 77-letni Ame-deo Bait, 91-letna Elisabetta Alborno, 80-letna Vita Carabellese, 62-letni Pietro Tosto, 89-letna Hilda Brunner, 81-letna Angela Degrassi, 75-letni Antonio Sain. Obvestilo občine Občina obvešča, da morajo prebivalci zaradi uvedbe novega davka vložiti najkasneje do 20. septembra prijavo o uporabi smetnjakov ter javnih površin. Tudi lastniki psov bodo morali plačati posebno takso. Lastnino ali posest živali pa mora vsakdo prijaviti najkasneje v petih dneh. Za prijavo bo treba izpolniti poseben formular, ki je na razpolago na Oddelku IV. za občinske davke (Ri-partizione IV. Imposte e Tasse del Co-mune), Largo Granatieri 2, tretje nad. prispevki Namesto cvetja na grob Milenine mame darujeta Milka in Maks Kalc 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na vaščana Oskarja Pečarja daruje družina Milkovič in Pregare 20.000 za KD Skala iz Gropade. V spomin na Oskarja Pečarja darujeta družini Milkovič in Gojča 20.000 za KD Skala in 20.000 za ŠZ Gaja. V počastitev spomina Ane Bolčič darujeta Marčela in Vida 30.000 lir za KD F. Prešeren. Ob izgubi očeta Silve Križmančič (Laj-tove) darujeta Svetka in Saška Križmančič 20.000 lir za balinarski odsek ŠD Zarja. Ob smrti drage mame Frančiške Svetlič daruje hči Marija z družino 50.000 lir za SKD Vigred iz Šempolaja. Namesto cvetja na grob Marinki Theuerschuh-Pisani darujejo sorodniki iz Nabrežine 100.000 lir, Peter Cvelbar 20.000 lir, družina Škabar (Repen 72) 20.000 lir, družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 30) 10.000 lir, družina Purič (Repen 164) 10.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob krstu Mitje Briščak darujejo starši 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Drago Sedmak daruje 20.000 lir za Pri- motor klub. V spomin na teto Santo Baretto_ darujejo nečaki 10.000 lir za Sklad M. Čuk in 40.000 lir za Združenje krvodajalcev. Ob obletnici smrti Angela Družine daruje brat Bogdan 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na teto.Nanco Bolčič darujeta Stana in Beta 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na drago Ano Korošec por. Bolčič daruje družina Žerjal 25.000 lir za KD F. Prešeren in 25.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Ane Korošec por. Bolčič darujeta Cvetka in Sergio Vatovac 10.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Viktorja Stoparja darujeta Silvestra Žagar in Danila Guštin z družino 30.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Marinko Theuerschuh darujejo sošolke Anica, Boža, Jasna, Meri, Marija, Marjuča, Mara, Gabi in Ida 90.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina dr. Draga Martelanca daruje Olga Valetič-Kerševan 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Nance Bolčič darujeta Meri in Drago Ota 30.000 lir za KD F. Prešeren. V isti namen darujeta Marija in Srečko Žerjal 20.000 lir za Zvezo borcev Boiju-nec. V spomin na Nanco Bolčič daruje Elvira Maver 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Ob obletnici smrti Marije Saxide daruje hči Dorina 50.000 lir za SKD Tabor. • V evangelski cerkvi na trgu Panfi-li bo jutri zvečer ob 20.30 nastopil pianist Silvio Donati. Spremljala ga bosta godalni orkester »Nuova espres-sione« ter oboist Roberto Denti. čestitke Očka Igor je včeraj ob 10.30 povil mamici Jelki malo NINO. Srečnima staršema čestita, Nini pa želi, da bi kmalu zrasla v brhko deklico, že neučakani fantek Blaž. V Boljuncu praznujeta danes 25-let-nico poroke ZORKA in AURELIO PRA-ŠELJ. Iskreno jima čestita ter želi obilo zdravja in medsebojnega razumevanja odbor Mladinskega doma Boljunec. Teti ZOFI za 90. rojstni dan iskreno čestitajo Karla, Aldo in Mirjan z družinami. ZOFIJI KANTE ob njenem 90. rojstnem dnevu iskreno čestitata brat Miro in Jušta. Včeraj je praznoval 18 let EURO PA-ROVEL iz Mačkolj. Da bi pridno in se čimbolj uspešno poglobil v vinogradništvu, mu želijo starši, sestra ter vsi sorodniki in prijatelji. Danes praznuje svoj rojstni dan ŠTEFANIJA COLJA Da bi Se dolgo let hrabro in energično stopala po tem nevljudnem svetu, kot je to počela zadnjih osemdeset let, ji voščita družini Colja. Jelki in Igorju se je pridružila prvorojenka NINA Srečnima staršema in novorojenki čestitajo kolegi in predsedstvo SDGZ Jelka, Igor, mala Nina od včeraj so - družina. Vse naj- naj- za nov poklic! Noni, nonota in stric razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja LOVRA INKRETA. V umetnostni galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A je do 29. 9. odprta razstava tržaškega slikarja FUSCA. V Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo "Kraške osmi-ce". Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30. šolske vesti Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke za šolsko leto 1987/88 in šolsko leto 1988/89. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 še danes in jutri od 16. do 17. ure. Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu sporočajo, da bo začetna šolska maša jutri, 18. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši ob 10. uri se bodo dijaki zbrali na posameznih šolah in začeli z rednim poukom. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se vsi učenci zberejo jutri, 18. septembra, ob 8.30 v šolskih prostorih. Šolske maše pa se bodo vrstile s sledečim urnikom: šola Ribičič ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, šola Gregorič ob 9.30 v cerkvi na Kolonkovcu, šola Kette ob 11.15 v kapelici v Ul. Marconi, šola Širok ob 9.30 v cerkvi sv. Vincenca, šola Grbec ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Didaktično ravnateljstvo Opčine sporoča, da se začne reden pouk na šolah na Opčinah, v Bazovici, v Gropadi, v Trebčah, na Proseku, v Križu in na Repentab-ru jutri, 18. t. m., ob 8.30. Otroci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev. Celodnevna osnovna šola iz Milj sporoča učencem in staršem, naj se zberejo jutri, 18. t. m., ob 8.30 v šolskih prostorih. Didaktično ravnateljstvo v Dolini sporoča, da se reden pouk na vseh osnovnih šolah in v državnih vrtcih začne jutri, 18. t. m.: na osnovnih šolah v Dolini, v Boljuncu, pri Domju, v Ricma--njih in v Miljah ob 8. uri; v Mačkoljah in na Pesku ob 8.15; v Borštu ob 8.30; v državnih vrtcih v Dolini, Mačkoljah, Boljuncu, Borštu, Ricmanjih in pri Domju od 8. uri Na osnovni šoli F. S. Finžgar v Bar-kovljah bo prvi dan pouka jutri, 18. t. m. od 8.30 do 12.30 za vse razrede. Šolska maša bo v petek, 19. t. m. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina sporoča, da bo jutri, 18. t. m. reden pouk na vseh šolah z začetkom: v Šempolaju, Slivnem, Saležu in Zgoniku ob 8. uri, v Nabrežini ob 8.15, v Sesljanu, Devinu, Mavhinjah in pri Briščikih ob 8.30, v Gabrovcu ob 8.40. Učenci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev. Starši učencev šol v devinsko-nabrežinski občini morajo sami poskrbeti za prevoz učencev ob odhodu iz šole. Srednja šola L Cankar sporoča, da bo šolska maša jutri, 18. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ob 11. uri naj se vsi dijaki zberejo v šolskih prostorih. Srednja šola L Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 18. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši pridejo učenci na šolo. Ravnateljstvo nižje srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 18. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi na Proseku oz. v Sv. Križu. Po maši ob 10. uri se dijaki zberejo na šoli. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo začetek šolskega leta jutri, 18. septembra, in sicer: Sv. Ivan - učenci pridejo ob 8. uri v šolo, ob 10. uri gredo v spremstvu profesorjev k šolski maši; na Katinari - šolska maša bo ob 9. uri, učenci gredo v šolo po maši. Ravnateljstvo državne srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča dijake, naj se zberejo jutri, 18. septembra ob 8. uri na šoli. Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec sporoča, da se začne šolsko leto 1986/87 jutri, 18. t. m.. Pouk se začne isti dan ob 8. uri, šolska maša bo ob 11. uri. Srednja šola S. Gregorčič iz Doline sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 18. t. m., ob 9.30 v Dolini. Po maši se učenci zberejo v šoli, kjer bodo razporejeni po razredih, ter dobili prva navodila. Stalno slovensko gledališče. BALETNA ŠOLA. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra ob 15. uri. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15. do sobote, 20. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Odbor Slavističnega društva obvešča, da bo prva letošnja seja danes, 17. septembra, ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi na zborovanju slavistov v Ljubljani, o nalogah SD v šolskem letu, ki se pričenja, o predstavitvi beril Nade Pertotove in drugem. V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora.. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure ali na ZSKD št. 767303. Godbeno društvo Nabrežina vpisuje nove člane v Glasbeno šolo. Lekcije se pričnejo po 21. septembru. Zainteresirani naj se zglasijo ob ponedeljkih ali četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih (Nabrežina 106/c) za vpis in podrobnejše informacije. Vzhodnokraško godbeno društvo "V. Parma" s sedežem v Trebčah obvešča vse vpisane učence in njihove starše, da bo pričetek pouka v društveni godbeniš-ki šoli danes, 17. septembra, ob 15. uri. Prosimo starše, da se otvoritvenega sestanka z učitelji zanesljivo udeležijo zaradi podrobnejših pojasnil o pouku pihal, trobil in tolkal. Obor godbe. KD Lipa - Bazovica sklicuje OBČNI ZBOR v ponedeljek, 22. septembra, v Ba-zovskem domu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni! SKD Barkovlje sporoča, da se bo danes, 17. t. m., ob 20.30 v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nadaljeval nogometni turnir. Nastopili bosta ekipi Vr-zote in Dinamo od Gašperetov. Vabljeni. KD F. Venturini vabi starše otrok pevskega zbora in gojencev harmonikaške-ga odseka Glasbene šole na sestanek, ki bo jutri, 18. t. m., ob 20. uri v prostorih Kulturnega centra A. Ukmar-Miro pri Domju. Prispevajte za »Dijaško matico« mali oglasi KUPIM rabljeno cyklette v dobrem stanju. Tel. 747736. LETOŠNJI ABSOLVENT Trgovskega tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Absolvent". PRODAM ovalno mizo,in šest stolic za 150.000 lir. Tel. 741670. PRODAM stanovanje 80 kv. m, okolica Domjo: 2 spalnici, kuhinjski kot, dnevna soba, shramba, kopalnica, balkon. Tel. 228390. ODDAM V NAJEM skladišče, 70 kv. m, pri Domju. Tel. 228390. PRODAM enonadstropno otroško posteljo, stajco, mizico za previjanje, posteljico za kampiranje in še voziček. Tel. 818182 v večernih urah. PRODAM mlado kozo. Tel. 200760. SPREJMEM V SLUŽBO pošteno žensko za hišna dela in oskrbo vojnega invalida. Tel. 040/575436. OSMICA v Borštu je odprta pri Zaharju. 14-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka. Tel. 281244. PRODAM 30 stotov grozdja (20 črnega in 10 belega) v Štarancanu. Telefonirati v večernih urah na št. 78269. IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 0481/86349. URADNIKA-KNJIGOVODJO zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro "Podjetje ". PRODAM leseno kad, 14 hi in 2 soda. tel. 231851. PRODAM alfa sud sprint 1500, letnik '82, rdeče barve. Tel. 231851. DEKLE stara nad 30 let ali FANT z opravljeno vojaščino, z večletno prakso, dobi zaposlitev kot knjigovodja v trgovini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodja". IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK. LANSKA ABSOLVENTKA trgovskega tehničnega zavoda "Ž. Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Telefon 211622 v jutranjih urah. TEHNIK MEHANSKE INDUSTRIJE z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev, tudi kot risar. Tel. 420417. ES OPREMA a mmm T R S T - Ul. Flavia 53 Neponovljiva senzacionalna prodaja 400 dnevnih sob s 50% popustom Prodaja bo trajala SAMO NEKAJ DNI menjalnica NAKUPNI TEČAJI 16. 9. 1986 Ameriški dolar . 1.399.— Japonski jen 8.— Nemška marka 686.— Švicarski frank 847.'- Francoski frank 208.— Avstrijski šiling 97.— Holandski florint 607,— Norveška krona 190 — Belgijski frank 32,— Švedska krona 201 — Funt šterling . 2.070,— Portugalski eskudo 9.— Irski šterling . 1.880.— Španska peseta 10.— Danska krona 180,— Avstralski dolar 820,— Grška drahma 10,— Debeli dinar 2,75 Kanadski dolar . 1.000,— Drobni dinar 2,75 ti in morje vojko colja slike, ki niso le spomin Pet različic »fortissima alu« Goriza in Goritia lahko zadovoljijo vsakogar Kot smo zadnjič Obljubili, si bomo danes pobliže ogledali razne različice Abramijevega "fortissimo alu '. Še prej pa bomo navedli najbolj bolečo točko, in sicer ceno. V telefonskem pogovoru s Francescom Bertinijem, lastnikom ladjedelnice, ki v Desenzanu na Gardskem jezeru gradi to zanimivo jadrnico, smo izvedeli, da on jadrnice ne dokonča. V bistvu poskrbi le za "tesarski" del, da moramo za notranjost in za jadralno opremo sami poskrbeti. Cena take gole jadrnice je približno 20 milijonov lir za najenostavnejši model, pri jadrnici z visoko kajuto je treba prišteti še milijon lir. Ob vsem tem lahko sklepamo, da ne bo cena te jadrnice pod 30 milijoni lir, in še to samo za one, ki so vešči mizarskega dela. Seveda pa lahko to jadrnico ure- ta jadrnica namenjena pravim pomorščakom, ljudem, ki jim ni mar razkazovanje, ki hočejo imeti varpo in skoraj neuničljivo jadrnico. Ureditev notranjosti v samogradnji med drugim omogoča popolno personalizacijo. Zahteve takih morskih volkov so namreč različne. Nekdo si želi jadrnico, s katero si upa na morje tudi v zimskem času, drugi bo jadrnico rabil le v poletnih mesecih za priobalno križarjenje, tretji spet si želi daljših križarjen na odprtem morju. Vsak bo torej lahko uredil jadrnico po svojem okusu. Prav s tega vidika obrat iz Desen-zana izdeluje kar pet različic. To je prav tako revolucinarna novost, kot je revolucionaren celoten koncept fortissima alu. Prva različica s številko 001 je po našem mnenju najzanimivejša. Streha kajute je med plovbo skoraj v isti višini kot paluba, med postanki pa jo dvignemo, da smo lahko v kajuti stoje. Taka skoraj flusk-deck izvedba omogoča res udobno plovbo in izredno vidljivost. Navsezadnje dobršen del dneva prebijemo v kokpitu in na palubi, da nam med plovbo sploh ne služi visoka kajuta. Pri taki izvedbi imamo med drugim ogromno prostora za son- jujemo postopoma. Nič čudnega torej, da je čenje, kar nam le s težavo omogoča večina kajutnih jadrnic. Za tako različico sta se odločila Paolo in Lucia Mo-relli de Rossi iz Tržiča, da bomo lahko opazili njuno jadrnico v tržiški marini SVOG, ali pa na potepu po Dalmaciji. Navsezadnje so vse različice razen pete s fiksno balastno kobilico kot nalašč za plovbo po vzhodni obali Jadrana. Trpežen aluminij in premična kobilica, nam namreč omogočijo, da lahko zaplujemo v vsak zaliv v vsak ribiški zaklon. Druga različica s številko 002 in klasično kajuto se bistveno ne razlikuje od drugih tovrstnih jadrnic, razen po gradbenem materialu in premični kobilici. Namenjena je predvsem družinskemu križarjenju, ko so postanki daljši od jadranja. Tretja različica je namenjena skoraj izključno jadralnim klubom, kokpit je namreč ogromen v premcu je le mala-kajuta, kamor spravimo najnujnejše, daje to v bistvu šolska jadrnica. Četrta jadrnica je spet izredno zanimiva, saj je še bolj revolucionarna od prve. Nekoliko spominja na nordijske motorne jadrnice in je kot taka namenjena plovbi v vsakem letnem času in v najhujših vremenskih pogojih, saj lahko na motor plujemo tudi v topli kajuti, ki ima ogrevanje in vse, kar rabi za zimsko plovbo. Namenjena je predvsem d vem osebam, ki lahko v bistvu na tej jadrnici udobno živita tudi dalj časa. Peta različica je morda še najmanj zanimiva, saj je s svojo fiksno balastno kobilico in klasično razporeditvijo podobna vsem sodobnim kajutnim jadrnicam. filmi na tv zaslonu kinoatelje ALSINO IN KONDOR - Alsino y el Condor, 1983. Režija: Miguel Littin. Igrajo: Alan Esguivez, Dean Stockwell, Carmen Bun-ster, Alejandro Parodi, Marta Lorena Perez, Delia Casanova. TV Ljubljana ob 20.05. Nocoj predvaja ljubljanska televizija predzadnji film Miguela Littina, čilskega režiserja, ki živi in dela v izgnanstvu, in ki je na zadnjem beneškem festivalu prikazal »Acta general de Chile«, filmsko reportažo, ki jo je posnel ilegalno med čilskim ljudstvom. Alsino y el Condor je koprodukcijski film o vstaji v Nikaragvi, pri katerem so finančno sodelovale še Kuba, Mehika in Kostarika. V zgodbi o otroku Alsinu, ki sanja, da bi poletel kot kondor, je metafora - želja in hrepenenje po svobodi. Otrok spremlja grozote nasilne državljanske vojne - osvobodilnega boja nikaraškega ljudstva. Nagrade na pomembnih mednarodnih festivalih same pričajo o kvalitetnem nivoju filma. VVESTR SIDE STORV - West Side Story - Zgodba iz West Sidea, 1961. Režija: Robert Wise. Igrajo: Natalie Wood, Richard Beymer, Russ Tamblyn, Rita Moreno, George Chakiris. RAI 2 ob 22.30. V gosto naseljeni newjorški četrti West Side živi veliko mladih. Združujejo se tolpe, ki so v stalnem medsebojnem konfliktu. Ljubezenska zgodba med Mario in Tonyjem, ki pripadata nasprotnim taborom, se tragično zaključi. Zaradi posledice nesporazumov nastrada prav nemočna Maria, medtem ko Tony pade pod maščevalnimi streli nasprotnikov. Šele po prelitju krvi se obe strani pobotata. Tema rasnega konflikta (tolpa belcev proti tolpi Portoričanov) se prepleta z inačico večne drame Romea in Julije. Wise splete zgodbo po glasbeni igri iz Broadwayja. Krasna glasba (Bernstein) in inovativne koreografije (Robbins) izstopajo v uspešnem filmu, ki je prejel deset Oskarjev. Razglednica je bila posneta in retuširana pred približno petinpetdesetimi leti. Kaže nam, kakšen je bil del Trga sv. Antona in dlje Stari trg (danes Trg Cavour) v Gorici. Dve dejstvi povezujem med drugim s tema dvema trgoma: na prvem je bil sedež oziroma telovadnica goriškega Sokola, na drugem je mnogo časa prej pridigal Primož Trubar. Doslej je goriška občinska uprava vsaj štirikrat izdala drobno brošurico z naslovoom »Vecchie piazze e vie goriziane«. V zvezi z omenjenima trgoma opozarja in poučuje bralca o znamenitih stavbah in njih stanovalcih okoli trgov, o palačah, samostanih in cerkvah in njihovih znamenitih priložnostnih obiskovalcih in hvalevrednih investitorjih. Ne pričakujemmo, da bi pri tem v brošurici omenjali goriški Sokol, kar bi sicer dokazovalo stoletno organiziranost na področju slovenske telesne kulture. Malo manj razumemo, da ni omenjen tvorec prve slovenske knjige ob pojavu protestantizma v posoškem prostoru. Kar pa ni sprejemljivo, je stalnica sprenevedanja, kdo so bili tisti, za katere pišejo, da so bili potrebni spremembe svojih navad, potrebni, da se jim pogledi razširijo, potrebni upanja po boljšem življenju. Zato so frančiškani namreč zgradili samostan ne Trgu sv. Antona. Silno stežka gre odgovornim na občini z ust, kaj šele s peresa, da se je tista »villa« pod gradom in še pred njegovo dograditvijo imenovala Gorica; v originalni listini iz leta 1001 napisano fonetično »Goriza«. Če že ne morejo drugače, potem si izmislijo in napišejo »Goritia«, da zveni bolj latinsko. Zakaj tako? Ker so izoblikovali strategijo, po kateri zaradi Odporništva in Demokracije smemo govoriti in pisati slovensko toda znotraj slovenskih struktur. Čim manj, raje nič pa ne sme o slovenski narodnostni skupnosti zadišati v pisanih listinah, pa čeprav namenjenih turizmu. Tudi to moje razpravljanje na našem dnevniku izvira iz dejstva, da so mi na II Piccolo onemogočili razpravo. Uspešno nas osamljajo v Kulturni dom, v Katoliški dom in na strani Primorskega dnevnika. Nič čudnega za mesto, katerega občinski odbor noče svojih organov imenovati s pravimi izrazi in izoblikuje naslov: Consulta per i problemi delle minoranze etniche cittadine. Naj raziskovalec prihodnjega stoletja tuhta, če niso morda bili v Gorici Romi, Judje, Ladinci ali morda Bizjaki. Danes je važno, da so Slovenci getizirani. Pa še očitajo nam, da se preveč zapiramo! R. A. . II liiiiiiiiiiili II niHUiiii lili današnji televizijski in radijski sporedi III II ni lil I lil Hilli 1 •č . i: ram ^ < RAI 2 J j A RAI 3 | 1 Ir RTV Ljubljana j^P) TV Koper 10.20 TV film: II cavaliere blu (krim., r. Robert Butler; i. W. Holden) 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nanizanka: Avventure in fondo al mare 12.55 Nanizanka: Taxi 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 14.00 Film: Uno strano detective (kom., ZDA 1954; r. R. Hamer; i. A. Guinness, J. Greenwood) 15.30 Dokumentarec: Santorino 16.00 Nanizanka: I ragazzi della via De Grassi 16.30 Risanka: Moncicci 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Risanka: LJsola del tesoro 17.55 Nadaljevanka: Grandi speranze 18.45 Informazione e potere 19.40 Jutrišnji almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Nanizanka: Professione: perico-lo! - Hanno rubato un film 21.30 Dokumentarec: Usicaios, un pu-eblo nelle Ande 22.20 Dnevnik 22.35 Športna sreda: Nogomet 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Knjige 13.30 Nanizanka: Quando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Nanizanka: La signora e il fan-tasma 15.10 Film: Minaccia da un miliardo di dollari (kom., 1980; r. B. Shear; i. D. Robinette, R. Bellamy) 16.55 Inf. oddaja: Teledidattica 17.25 Iz parlamenta 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Nanizanka: Lui, lei e gli altri 18.00 Nanizanka: Sherlock Šchmidt 18.20 Športne vesti 18.30 Naniz.: II commissario Koster 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.15 Športne vesti 20.25 Nogomet: Roma - Saragoza 22.20 Dnevnik 23.30 Film: West Side Story (glasbeni, ZDA 1961; r. R. Wise; i. N. Wood, R. Beyer (1. del) 23.50 Dnevnik 24.00 Film: West Side Story (2. del) 13.50 Nadaljevanka: Orgoglio e pregi-udizio (3. del) 14.35 Dokumentarec: Grotte 15.05 Tečaj francoščine 15.35 Dokumentarec: Delta 16.35 Dokumentarec: La scienza delle acgue 17.05 Dokumentarec: Com ferro che bogliente esce dal foco 17.35 Glasbena oddaja: Dadaumpa 18.30 Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio 19.00 Dnevnik 19.35 Informativna oddaja: Sembra ieri 20.00 Dokumentarec: Panorama inter-nazionale 20.30 Film: Treno popolare (dram., It. 1933; r. Raffaello Matarazzo; i. Marcello Spada, Lina Gennari) Nocojšnji film je zadnji iz serije posvečene režiserju Matarazzu. Gre za njegovo prvo delo, ki pa ni bilo po godu ne takratnemu režimu, ne publiki . 21.35 Dokumentarec: Delta 23.05 Dnevnik 17.15 17.20 17.35 18.15 18.45 19.00 19.30 20.05 Poročila Otroški spored. Slovenske ljudske pravljice - O treh kraljevih sinovih Nadaljevanka: Modro poletje Izobraževalna serija: Gozdovi -Človek proti gozdu (2. del) Risanka Severnoprimorski obzornik Dnevnik in vremenska napoved Film tedna: Alsino in kondor (kubansko-mehiški, r. Miguel Littin) Znanstvena oddaja: Spoznano - neznano Dnevnik Dustin Hoffman v filmu Alfrede, Alfredo, Canale 5 ob 20.30 14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanka Ante laponski deček in dokumentarec II settimo con-tinente 18.00 Nadalj: L'amore e il potere 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: CASTELFRANCO (Benetke) — manifestacija »Europa Genti« TRST — predstavitev antologije za višje srednje šole Naše bogastvo TRST — kakšna bo vinska letina na Tržaškem? Pogovor z vinogradnikom Zoranom Parovelom GORICA — regata prijateljstva 19.30 TVD Stičišče 19.45 Dokumentarec: Mesto danes 1 20.25 Nanizanka: Lucy 20.30 Variete: Te la do io LAmerica, vodi Beppe Grillo 21.30 Glasbena oddaja 21.40 Nogomet: Velež - Vassas 23.10 TVD vse danes 23.20 Nogomet: Standard Liegi - Rije-ka [JU) CANALE 5 8.30 Nanizanke: Una fa-miglia americana, 9.20 Una vita da vivere, 10.15 General Hospital 11.15 Kviz: Tuttinfamiglia 12.00 Nanizanka: Lou Grant 13.00 Bigbang 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle del pini, 15.10 Gosi gira il mondo 16.00 Dokumentarec: Il mondo intorno a noi 16.30 Nanizanka: Tarzan 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanke: Webster, 18.30 Kojak, 19.30 Love Boat 20.30 Film: Alfredo Alfredo (kom., 1972, r. Pietro Germi, i. Dustin Hoffman, Stefania Sandrel-li) 22.30 Nanizanki: Joe Dan-cer, 0.30 Sceriffo a New York [JŠŽL RETEOUATTRO 8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch u10 Film: La duchessa del-ITdaho (glasb., ZDA 1950, r. R. Z. Leonard, i. Esther Williams, Van Johnson) 12.00 Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 -Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della •dolce Katy, She-Ra, la principessa del potere 14.30 Nanizanka: La famig-lia Bradford 15.30 Film: Cronaca familia-re (dram., 1962, r. V. Zurlini, i. M. Mastroi-anni, J. Perrin) 17.30 Nanizanka: Febbre d'-amore 18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45 Ilgioco delle coppie 19.30 Nanizanke: Charle's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston 22.30 Film: Lo specchio scu-ro (krim., ZDA 1946, r. R. Siodmak, i. O. De Havilland) 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch f|> ITALIA f___________J 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 L'Uomo da 6 milioni di dollari, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Truck Dri-ver 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di Gatto 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Magica, ma-gicaEmi 20.30 Nagradna igra: OK! Prezzo e giusto - vodi Gigi Sabani 23.30 Nanizanka: La banda dei sette 23.30 Nanizanki: Serpico, 0.30 Madigan nuneM TELEPADOVA 11.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste 13.00 Risanki: Uomo Tigre, Šport Billy 14.00 Nanizanki: Pagine della vita, 15.30 Andrea Celeste 16.00 Informativna oddaja: La buona ta vola 17.00 Risanka: Belle e Se-bastien 17.30 Risanke: Kimba, 18.00 I predatori del tempo, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Mask 19.30 Nanizanka: Mork & Mindy 20.30 Film: Aiutami a sogna-re (kom., It. 1981, r. Pupi Avati, i. M. Mela-to, A. Franciosa) 22.30 Film: Roma (kom., It. 1972, r. F. Fellini, i. P. Gonzales, F. Florance) 0.30 Film: Porridge (kom., 1979, r. D. Clement, i. Ronnie Baker) | %_____TELEFRIULI 13.00 Film: Vado ... Lammaz-zo e torno (vestern 1967, r. E. Girolami, i. G. Hilton, E. Byrnes) 14.30 Risanka: Hanna & Barbera 15.30 Glasbena oddaja: GTX Musič 18.30 Nanizanka: Ironside 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarec 20.40 Film: Senza- sorriso (kom., 1955, i. C. San-martin, P. Moratalla) 23.30 Nanizanka: Scacco-matto [ 3§r TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Onkraj ladijskega vijaka (1. del); 8.30-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Iz življenja naših skladateljev: Janez Krstnik Novak; 10.10 Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek: S potovanja po Afriki; 13.20 Zborovska glasba: Tržaški oktet; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11,05 Znano in priljubljeno; 11.35 Š pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25-15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom...; 20.00 Beethoven v glasbi in besedi; 20.25 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Hovanščina; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz; 0.05-4.30 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.30 Jutranjik 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Fantje po polj’ gredo. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Lnciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Evergreen; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Jazz; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja. Občinska uprava ne namerava privatizirati službe za smeti Kje in kako naj se zberejo učenci in dijaki Jutri ponovno vsi v šolo Ponekod pouk že prvi dan Goriška občinska uprava nima nobenega namena, da bi privatizirala službo za odnašanje smeti. Nasprotno je v njenih načrtih okrepitev in izboljšanje te službe, ki jo bo še naprej opravljala občina. Tako je zagotovil župan Scarano na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ki se je po daljšem poletnem premoru ponovno sestal. V zvezi z vprašanjem smetarske službe je bila na dnevnem redu resolucija, ki so jo predstavili svetovalci KPI. Sklicujoč se na izjave nekaterih odbornikov, češ da bi bilo tudi to službo prav poveriti zasebnemu podjetju, so se komunisti opredelili odločno proti tej možnosti. Izkušnja s službo za objavljanje lepakov dokazuje, po njihovem mnenju, da privatizacija ne izboljša storitev, občina pa nima možnosti nadzorstva nad zasebnim podjetjem. Komunisti zato predlagajo, naj bi službo za smeti poverili občinskemu podjetju za storitve, ki naj bi s poenotenjem avtobusnih prevozov v pokrajini bilo razrešeno bremen v zvezi z avtobusi. Zato naj bi pri podjetju osnovali ekološki sektor, ki bi skrbel za odvažanje in upepeljevanje smeti pa tudi za delovanje depuratorja in povezane naprave za pridobivanje bioloških plinov. O stališčih v prid privatizaciji je župan Scarano dejal, da osebne izjave kakega odbornika, ki niti nima neposrednih pristojnosti na tem področju (socialdemokrat Gentile, op. ur.), nikakor ne obvezujejo uprave. Komunistom je zagotovil, da bo o njihovih predlogih v kratkem razpravljala svetovalska komisija za splošna vprašanja, zato je Salomoni umaknil resolucijo. Ponedeljkova seja je bila prva po dolgem času, zato je dnevni red obsegal odobritev oz. ratifikacijo več kot stodvajset raznovrstnih sklepov, tako da svet ni izčrpal vseh točk v eni sami seji. Med odobrenimi sklepi naj omenimo načrt za postavitev sanitarnih in drugih naprav na grajskem dvorišču, za skupni strošek 157 milijonov lir. Nova telefonska številka PROMETNE POLICIJE V GORICI 22333 Nova številka hitre službe ZELENEGA KRIŽA V GORICI 31111 Svetovalci opozicije so s tem v zvezi izrekli nekaj pomilsekov o funkcionalnosti naprav in pomanjkanju bolj organskega pristopa do posegov v grajskem okolju. Odobrena sta bila dva pomembna sklepa glede obnove starih mestnih jeder. Tako so določili območje v Ul. Na podlagi deželnega zakona št. 32/85 bo v naši deželi do konca leta mogoče zagotoviti okrog 2 tisoč delovnih mest, ali četrtino več kakor lani. Deželna agencija za zaposlovanje je namreč že izdelala načrt predvidenih posegov, ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev, ki znašajo 13,2 milijard lir. Načrt posegov je na sestanku s predstavniki gospodarskega življenja in družbenih sil v Gorici, obrazložil deželni odbornik dr. Mario Brancati. Program posegov je dokaj razvejan, vendar z jasnim ciljem: nuditi možnost zaposlitve trenutno najbolj ogroženim slojem prebivalstva: mladim, ki iščejo delo, ženskam, emigrantom, ki so se vrnili v domovino, delavcem podjetij, ki so v dopolnilni blagajni, zadrugam za nove gospodarske pobude itd. Več kakor tretjina razpoložljivih sredstev (5 milijard) je namenjena Del santo, med Ul. Croce do cerkve sv. Antona, na katerem naj bi z deželnim prispevkom obnovili 45 stanovanj. Drugih 20 stanovanj naj bi pridobila, prav tako z deželnim prispevkom, ustanova za ljudske hiše z obnovo stavbe bivšega hotela pri Treh kronah v Ul. Carducci in Favetti. podjetjem, ki so ali ki bodo zaposlila mlade brez dela. Finančni prispevki so predvideni za podjetja, ki so ali ki bodo zaposlila žensko delovno silo, bivše izseljence, delavce, ki so na spisku kriznih podjetij. 4,5 milijard lir nameravajo na deželi izdati za podpiranje raznih novih zadružnih pobud. Deželni odbornik Brancati je zatem obrazložil načrt EGS, za odpravljanje revščine in zaostalosti na nekaterih območjih Alp. V naši deželi pridejo v poštev občine Comeglians, Ovaro, La-uco, Prato Carnico in Rezija. Odbornik Brancati je opozoril tudi na pomen pravilnega izpolnjevanja prošenj, bodisi po vsebini, bodisi glede roka. Za zaposlitve v prvem letošnjem polletju je treba prošnje vložiti najkasneje do 30. novembra letos, za zaposlitve v drugem šestmesečju pa do 31. januarja prihodnje leto. Povedati velja tudi, da na agenciji za delo Jutri, 18. septembra, se pričenja novo šolsko leto. Letos bo šolski prag slovenskih šol, od osnovnih do višjih srednjih na Goriškem prestopilo nekaj več kot tisoč učencev in učenk, dijakov in dijakinj. Na osnovnih in nižji srednji šoli, ki se bo prav z novim šolskim letom obogatila z novo sekcijo v Doberdobu, se je število vpisanih nekoliko zmanjšalo vsled demografskega padca, na višjih srednjih šolah pa se je število dijakov še povečalo. Z dovoljenjem za odprtje triletnega tečaja informatike na slovenski sekciji zavoda ITI Galilei imajo od letos slovenski dijaki možnost izbire med petimi popolnimi študijskimi smermi. Prvi dan šole je tradicionalno namenjen šolskim mašam, ponekod pa se bo tudi že pričel pouk. Kot obveščajo ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol - gimnazije-liceja, učiteljišča ter dveh trgovskih šol - bo skupna maša v malem semenišču ob 8.45. Zatem se bodo dijaki zbrali po posameznih šolah, kjer se bo pouk pričel ob 10. uri. Na zavodu ITI bo jutri ob 8.30 začetek pouka za dijake prvega dveletja, za dijake triletnega tečaja pa se bo pričel v petek ob isti uri. Dijaki, ki bodo obiskovali nižjo srednjo šolo v Ul. Alviano se bodo zbrali ob 9. uri v šolski telovadnici. Maša bo ob 10. uri. Za dijake, ki bodo obiskovali šolo v Doberdobu je zbirališče ob 9. uri v doberdobski osnovni razpolagajo s posebnim vprašalnikom, ki ga je treba izpolniti in vrniti. Vprašalnik je na razpolago tudi na sedežih raznih gospodarskih združenj. Deželni odbornik Brancati je napovedal tudi, da bodo v prihodnjih tednih sprožili široko akcijo za informiranje o možnostih, ki jih nudi zakon 32/85, sredi novembra pa bo vsedržavni posvet o tako imenovani ' aktivni politiki za delo". Obvestilo občine Doberdob Občinska uprava v Doberdobu sporoča vozni red šolskega avtobusa za 18. september: za otroke vrtca, učence osnovne šole in dijake sekcije šole Ivan Trinko: 7.45 Devetaki-Vižintini, 7.50 Palkišče, 7.55 Boneti, 8.00 Sabliči, 8.05 Jamlje, 8.10 Ferletiči, 8.15 Poljane. Skupna povratna vožnja približno ob 11. uri iz Doberdoba. Skrivnosti lepakov za »ali show« Občina ni soorganizator niti pokrovitelj manifestacije Gorizia ali show, ki se te dni odvija v dolini Koma. »Ne jaz ne podžupan nisva podpisala ničesar, kar bi lahko pomenilo vključitev občinska uprave v organizacijo,« je zagotovil na seji občinskega sveta župan Scarano in izrazil svoje začudenje, da je na lepakih po mestnih zidovih občina označena, kot bi bila soorganizator mani fes-tacije. »Omemba občine je verjetno sad pomote ali prevelikega zagona organizatorjev, to je Avtonomne turistične ustanove,« je pristavil podžupan Del Ben. To je bil presenetljivi odgovor na vprašanje svetovalca Zelenih Fiorellija, ki je hotel vedeti, zakaj je občina pristala na pobudo s precej dvomljivo zasnovo. Po njegovem mnenju so prireditelji zgnetli v en sam kotel najrazličnejše in tudi protislovne nastope (omenil je koncert za pomoč Afriki na eni in srečanje italijanskih ter ameriških vojakov z eksibicijo bojnih psov na drugi strani). Kako se je torej občina znašla na lepakih ni prav jasno. Kot je povedal podžupan, je bil njen edini prispevek ta, da so na prošnjo organizatorjev občinski delavci očistili park. V diskusijo so posegli še Tripani (KD), Drufuca (PRI) Battello in Bucovini (KPI). Bili so mnenja, da je treba "pomoto" javno razčistiti. Glede nepravilnosti pa je navedeni lepak opremljen še z eno, skorajda groteskno cvetko. Pod navedbo cele vrste koncertov, kabaretnih nastopov, športnih prireditev, izvolitve lepotice je v spodnjem kotičku napis: "avviso sacro". Če je hotel kdo vključiti občino v organizacijo in jo tudi prikrajšati za občinski davek na objave - je bilo rečeno v občinskem svetu - je izbral ne prav okusno rešitev. Rezultati dež- zakona 32/85 Letos predvidoma 2 tisoč delovnih mest Dramska skupina iz Standreža na letošnji Vipavski trgatvi Vipavska trgatev 86 je bila po izbiri in pestrosti prireditev zelo bogata. Od 6. do 14. septembra so bili v raznih krajih na sporedu nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, dramskih skupin, ansamblov, predvajanje filmov itd. Na Vipavski trgatvi so nastopili tudi člani dramske skupine PD Štandrež. Gostovali so 10. septembra v Podnanosu z Barillonovo poroko. Dvorana Kulturnega doma je bila ob tej priložnosti nabito polna, gledalci so z velikim navdušenjeip spremljali predstavo. Dramska skupina iz Standreža je v istem tednu, v ponedeljek, 8. septembra, sodelovala tudi v javni radijski oddaji, v Kulturnem domu v Novi Gorici. Ob tej priložnosti so se publiki (predstavo je prenašala koprska radijska postaja) predstavili z odlomki iz Povšetove vedre igre Milijonarji v oblakih. Vino miru iz vinograda krminske zadružne kleti V krminski zadružni kleti, kjer imajo urejen tudi poskusni vinograd in kjer so v nekaj letih zbrali okrog 400 različnih sort trt iz vsega sveta, bodo v nedeljo, 21. t. m. imeli trgatev. Iz grozdja bodo stisnili, letos že drugič, "vino miru", ki ga bodo spomladi ustekleničili in ob sodelovanju Alitalie, razposlali vsem državnim poglavarjem. Trgatev v poskusnem vinogradu bo ob 10.30. "S proizvodnjo vina miru želimo dati naš skromen prispevek k odpravljanju nesoglasij med narodi in utrjevanju miru", je zapisano na vabilu s katerim kr-minska zadružna klet vabi na nedeljsko prireditev. Paznik v goriškem zaporu obsojen zaradi žalitev Paznik v goriškem zaporu v Ul. Bar-zellini se je začasno znašel tako rekoč "na drugi strani". Prejšnji teden so ga namreč aretirali, ker je med izvrševanjem svoje službene dolžnosti žalil nadrejenega. Dogodek se je pripetil 10. t. m., a doslej ni bilo o njem nobene vesti. 21-letni paznik Giovanni Ardu iz kraja Guspini v pokrajini Cagliari je med obiskom direktorja Carmela Can-toneja, ki je prišel na ogled v goriški-zapor izrekel na njegov račun besede, ki jih je prizadeti imel za žaljive. Paznik naj bi med drugim izrekel stavke kot »se vidiva zunaj... bom telefoniral, komur jaz vem... se že še vidiva na štiri oči«. Sodili so mu po hitrem postopku na goriški preturi. Javni tožilec je zahteval, naj paznika obsodijo na štiri mesece zapora, branilec pa je predlagal oprostitev, ker da obtoženec z navedenimi stavki ni imel namena žaliti nikogar. Pretor je bil drugačnega mnenja in paznika obsodil na 4 mesece zapora zaradi žalitev, priznal pa mu je izpustitev na pogojno prostost. Kazen tudi ne bo vpisana v kazenski list, vendar bo moral Ardu poravnati sodne stroške. Popustile so zavore Neobičajna nesreča se je zgodila včeraj opoldne v Tržiču, v križišču Ulice Toti in Drevoreda San Marco. Na srečo se je zadeva končala s precejšnjo gmotno škodo in velikim preplahom, ranjen pa ni bil nihče. Iz stranske zelo strme Ulice Šalita Patri-arcato je pripeljal s tovornjakom 37-letni Aldenzo Madiotto iz Jesola. Na vozilu so menda nenadoma popustile zavore in tako je zapeljal v križišče s precejšnjo brzino, oplazil pri tem dostavno vozilo in nato še parkiran avto. Tovornjak se je ustavil šele po trčenju v podstavek vodnjaka in ga tudi precej poškodoval. V nesrečo je bil vpleten tudi 56-letni kolesar, ki pa je ostal, po čudnem naključju, nepoškodovan. šoli, maša pa bo ob 10. uri v vaški cerkvi. V šolo se bodo danes vrnili tudi osnovnošolci, za 66 med njimi, ki bodo letos obiskovačli prvi razred, pa bo to prvi stik z inštitucijo, v kateri bodo preživeli še precej let. Didaktični ravnateljstvi v Gorici in Doberdobu obveščata starše, naj se učenci zberejo ob 8.30 pred posameznimi šolami. Navodilo velja tudi za učence in malčke otroškega vrtca v Rupi, ki bodo v naslednjih dneh začasno - do skorajšnjega zaključka del na šolskem poslopju -obiskovali šolo in vrtec v Sovodnjah. Učenci na Vrhu naj se zberejo ob 9.15 pri šoli, ob 9.30 pa bo maša v bližnji cerkvi. _________prispevki______________ V spomin na Renca Faganela darujeta Janko in Mara Petejan 50 tisoč lir za OK Val. V isti namen daruje Franc Čargo 50 tisoč lir prav tako za OK Val. V spomin na sina ob 13. obletnici smrti daruje N.N. 25 tisoč lir za krvodajalce iz Doberdoba in 25 tisoč za sekcijo KPI v Doberdobu. razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo kipov in risb Mirsada Begiča. Na slovesnosti ob odprtju bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik Andrej Medved. V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo v petek, 19. septembra, odprli razstavo slik Pavleta Medveščka. Slovesnost ob odprtju bo ob 18. uri, razstava pa bo na ogled do 4. oktobra. izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. septembra, izlet na Vojsko in v Idrijo z ogledom partizanske tiskarne Slovenija. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi boljše organizacije naj se udeleženci javijo v trgovini Bavcon, kjer bodo prejeli tudi podrobne informacije. razna obvestila Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici obvešča uporabnike telovadnice, oziroma tiste, ki bi objekt radi uporabljali v sezoni 1986/87, da bo sestanek za sestavo umika vadb in treningov, v četrtek, 18. t. m., ob 18. uri v prostorih doma. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje obvešča, da bo tradicionalni partizanski piknik, iz tehničnih razlogov, v nedeljo, 28. 9., od 15.00 dalje. Občina Doberdob priredi, skupaj s sindikalno zvezo, 3. in 4. oktobra izlet v Como in Milan, za upokojence. Prijave v tajništvu občine do 19. t. m. Občina Sovodnje razpisuje selektivno preizkušnjo za mesto knjižničarja. Interesenti naj predložijo prošnjo v tajništvu občine do 20. t. m. kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »Plenty«. M. Streep. CORSO Zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 3«. VITTORIA 17.00-22.00 »Biancheria intima per signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 20.00 »Superdekle«. DESKLE 19.30 »Nevarni posel«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel. 72701 POGREBI Danes v Gorici, ob 8.30 Alfredo Ussai iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgori: ob 10.00 Agos-tino Bertossi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega. To nam je prihranilo veliko odvečnega truda, vrhu vsega pa smo lahko bili tudi ponosni nase, ker, čeravno smo bili utrujeni, so nam možgani še vedno dovolj bistro delovali. Pomislili smo, da se gre morda zahvaliti tudi pikom komarjev, saj pravijo, da ti piki izboljšujejo krvno cirkulacijo. Pred nami so se pokazale razsežne brzice, katerih valovi so se v ovinkih lovili proti dolini. Ker smo vso pot rinili proti jugu, se pravi v smer, od koder je sijalo sonce, se nam je voda bleščala, kar je samo pripomoglo, da smo težje videli kamne. Tisti dan bi skoraj prišla na vrsto za kopanje Rinaldo in Mauro. Sredi brzic sta namreč poševno zadela v kamen, tako da sem ju že videl v zraku. Zadnji trenutek sta se zasukala na nasprotno stran in na tak način ustvarila protiutež, ki ju je rešila. Če bi se prevrnila tam, med toliko kamni in silovitim tokom, bi to skoraj gotovo pomenilo, da bi se kanu raztreščil ob kako skalo. Z Lauro sva jima sledila in pozorno gledala, ko sta nama z obale dajala navodila in delala znake kod naj greva sredi labirinta skal. Onadva sta namreč ponavadi plula nekoliko pred nama, ker sta imela lažji kanu in sta tako lahko preverjala smeri, kjer bi ne smelo biti zahrbtnih kamnov, ki so segali le do vodne gladine. Pri tem moram nekaj povedati o svojih tovariših. Vsi trije so bili pri svoji prvi izkušnji z indijanskim kanujem. To ni povzročalo posebnih preglavic Mauru, ki je deželni inštruktor za kajak. Čeprav se indijanski kanu in kajak, tako po obliki čolna kot po načinu veslanja močno razlikujeta drug od drugega, se je Mauro kmalu privadil na novost. Izkazal je svoje izredne sposobnosti za "prebiranje" toka in reke, poleg tega pa je pokazal res izvrstno kondicijo in vzdržljivost. To še posebno zato, ker sva pri vodenju kanujev imela skoraj vso odgovornost za varnost najinih manj izkušenih sopotnikov. O Lauri in Rinaldu naj povem to, da ju je precej pogojevala neizkušenost v tovrstnih pustolovskih ekskurzijah. Za seboj sta sicer imela dosti let različnih športnih dejavnosti, kot so speleologija, alpinizem in potapljaštvo, to po jima pri spustu s kanujem ni bilo v veliko pomoč. Do deset dni pred odhodom iz Zagreba nista nikoli niti stopila v indijanski kanu, razen dvakrat na Soči. Na reki sta z nama plula samo po mirnejših odsekih, tudi zato ker Rinaldo zaradi bolečin v hrbtu ne bi mogel veslati na težjih predelih. Tistega dne smo preveslali še lep del poti in pred večerom dospeli do majhne plaže pred zadnjimi brzicami ki so bile na naši poti. Danes pričetek Vilenice Veliko kulturno srečanje pomembnih ustvarjalcev Zanimiv letošnji repertoar Lutkovnega gledališča Od danes do sobote, 20. septembra se bodo v kraški jami Vilenici odvijale prireditve ob prvi podelitvi Mednarodne literarne nagrade Vile-nica. Tako bo že nocoj ob 18. uri v lokavskem stolpu Tabor otvoritev likovne razstave Janka Kastelica. Ob 20. uri bo prav tako v Lokvi gostovalo tržaško SSG z Goldonijevo komedijo "Primorske zdrahe". Predstava bo na odprtem. Jutri zvečer bo v atriju Klub hotela v Lipici koncert sopranistke Olge Gracefj ob klavirski spremljavi Neve Merlak. Glasbeni večer se bo pričel ob 20. uri. V petek 19. bo v sejni dvorani OS Sežana Srednjeevropska literarna matineja, ki se bo začela ob 11. uri. Del svojega literarnega ustvarjanja bodo brali ustvarjalci iz Poljske, ČSSR, Madžarske, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Ob 19. uri istega dne bo v edinstveni kraški jami Vilenica tradicionalni večer poezije, tokrat Društva slovenskih pisateljev. Nastopili bodo Gostav Januš, Milan Jesih, Miroslav Košuta, Kajetan Kovič, Aleksander Peršolja, Jože Snoj, Gregor Strniša, Tomaž Šalamun, Veno Taufer, Maja Vidmar, Dane Zajc, Ciril Zlobec, Aldo Žerjal in dobitnik nagrade Vilenica 86. Končno bo v soboto, najprej ob 11. uri v hotelu Maestoso v Lipici tis- kovna konferenca ob podelitvi nagrade, ob 19. uri pa bo v jami Vilenica slavnostna podelitev omenjene nagrade. Ob podelitvi bo s krajšim sporedom sodeloval Slovenski oktet. Ob strani je posnetek ene izmed razstavljenih perorisb mladega umetnika Janka Kastelica, ki bo, kot rečeno, razstavljal v stolpu Tabor v Lokvi. Kastelic se je rodil v Pivki leta 1953, doslej pa je imel že štirinajst samostojnih in nad petdeset skupinskih razstav v raznih krajih. LJUBLJANA — Lutkovne predstave so daleč najbolj priljubljene med otroci raznih starosti. Posebno pozornost takim predstavam posvečajo v Ljubljanskem gledališču, ki bo v letošnji sezoni pripravilo kar pet premier za otroke. Med njimi bodo predstavili domača besedila Svetlane Makarovič, Alenke Goljevšek in Ervina Fritza, kot gosta pa bosta prisotna poljski režiser Stanislaw Ochmanski in likovnik Rajmond Strzelecki.Pripravila bosta igrico Tadeusza Slobodzianeka "Past". Namenjena je otrokom od 8. do 12. leta starosti, premiera pa bo že 26.t.m. V pretekli Sezoni je ljubljansko gledališče imelo na programu 15 različnih uprizoritev, ki jih je izvedlo v 316 predstavah. S svojimi dosežki se je uveljavilo na jugoslovanskih in mednarodnih manifestacijah. Za najboljšo predstavo je bila razglašena Zvezdica zaspanka Frana Milčinskega, ki je bila tudi najpogosteje izvajana. V novi sezoni pa pripravljajo, poleg omenjene igrice "Past" še "Sapramiško" Svetlane Makarovič, ki je namenjena otrokom od 4. do 8. leta starosti. Novo besedilo Alenke Goljevšek "Če zmaj požre mamo" pripravljata režiserka Ksenija Murari in likovna oblikovalka Alenka Vogelnikova. Premiera igre, ki je namenjena otrokom od 8. do 10. leta bo v začetku decembra, medtem ko bo "Sapramiška" nared predvidoma 10. oktobra. Za otroke od 6. do 12. leta starosti pa pripravljajo uprizoritev Andersenove "Snežne kra-ljice".Noviteto letošnje sezone predstavlja igrica "Zajčev Peter" Ervina Fritza, ki bo na vrsti ob zaključku premierske sezone. Na sporedu bodo tudi ponovitve lanskih uspelih predstav, na katere se mlado občinstvo vselej z veseljem vrača.Prav tako bodo tudi letos nadaljevali s pobudo Kluba mladih obiskovalcev, v katerega se bodo lahko vključili le otroci, ki se bodo potem redno srečevali enkrat mesečno ob igri in lutkovni predstavi. Cilj te akcije je, da bi otroci lahko sami brez spremstva staršev, prihajali v gledališče, saj so že po dosedanji izkušnji takrat bolj mirni in zbrani. Nenazadnje je zanimiva tudi pobuda o sodelovanju z ljubljansko televizijo, ki bo v novi sezoni nadaljevala s snemanjem nekaterih lutkovnih predstav. Darujte v sklad Mitje Čuka V Zagrebu prikaz dela Oskarja Kogoja Začetna prireditev v okviru letošnjega, 11. bienala industrijskega oblikovanja (BIO) je razstava Oskarja Kogoja z naslovom "Nature Design - Oskar Kogoj Collection". V zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt (Trg maršala Tita 10) so jo odprli ob navzočnosti predstavnikov slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja in Anteja Milkoviča in z uvodnim govorom dr Vlada Male-koviča. Uveljavljeni slovenski oblikovalec bo na razstavi predstavil izvirno oblikovano pohištveno zbirko, ki je zaradi posebnega umetnega pristopa in izvrstne izdelave navdušila strokovnjake po svetu. Kogoj je uspel v okviru italijanskega podjetja Germa uresničiti izhodišče svojega dela, to je temeljni odnos narava -oblikovanje. Prvine svojega raziskovalnega dela je lam predstavil v razkošni knjigi Nature Disegn, o kateri bo v Muzeju za umetnost in obrt govor danes ob 11. uri. Kogojeva razstava je pomemben kulturni dogodek na oblikovalskem področju in bo v Jugoslaviji na ogled le v Zagrebu (do 5. oktobra), nato pa bo obiskala tudi Benetke,. Ferraro in Pariz, vabilo pa je prišlo tudi iz ZDA in Japonske. Tokrat je prvič, da je del bienala industrijskega obhkovnja (11 BIO bodo sicer odprli 29. septembra v ljubljanskem Cankarjevem domu) prikazan zunaj Ljubljane. Beneški filmski festival Režiser, ki je zrl v globine kot nihče drug po njem »Fellini mi vedno zelo ugaja. Nekdaj mi ni bil všeč, ker se mi je zdelo njegovo razmišljanje omejeno in malomeščansko. A Bunuel me je osvetlil, rekoč, da je Fellini edini, ki snema totalno oniričnost. Je, kot da bi imel dostop v nezavedno vedro odprt. Kot Salvador Dali. Lahko rečeš kar hočeš o njegovem okusu, estetiki, a ne o principu. Fellini je čaroben, je čarovnik. Toby Dammit, s Terencom Stam-pom, film po Poeju, je med največjimi filmi na svetu, najboljši film under-ground. Potovanje v nezavedno hudiča: prihod in obglavljenje hudiča v Rimu - prva in edina usmrtitev hudiča v filmu, edinstvena in definitivna. Fellini je magičen, a je zemeljski, poganski. Bresson pa je Bog. In Bunuel hudič. Antonioni je materialist, toda preko estetike pride včasih do božanstva. V nekaterih momentih Eklipse pride do vizije totalne luči, do vizije transcendentalnega sveta. Toda Bres-sonu in Rosselliniju ni treba priti do ničesar, ker nista človeka, sta čisti božanstvi. V Rosselliniju ni estetike, je le duša. Antonioni kaže svojo dušo, Rossellini govori o duši sveta, družbe, zgodovine. In Bresson, ki je še bolj abstrakten in metafizičen, govori o Bogu, o ideji neskončnosti. Fellini razkrije svoje sanje, svoj nezavedni delirij, ki ga Bresson in Rossellini kot božanstvi skušata zatemniti.« Kdo bi lahko danes tako govoril o filmu? Ne poznamo kritične »tendence«, ki bi občutila, da se v filmu igra karkoli bistvenega. Tako je govoril Glauber Rocha, v 'intervjuju, ki ga je malo pred smrtjo izročil prijatelju Marcu Melaniju. Beneški festival ga je objavil v ciklostilirani brošurici, ki je izšla leta 1981 ob režiserjevi smrti. Letos je beneški festival objavil širši izbor Rochevih spisov in izjav: gradivo je izšlo ob retrospektivi, ki je bila na pred dnevi zaključeni ediciji posvečena prerano umrlemu brazilskemu režiserju. Po petih letih imamo grenak občutek, da nam takrat ni bilo dovolj jasno, da je Rocha zadnji, ki občuti globine, v katere sega film in zna govoriti o njih. Letošnji beneški festival je proslavil tudi veličino Eriča Rohmera, zmagovalca v tekmovanju. No, prav med Rohmerom in Roc-ho je marsikaj skupnega, kajti teoretska sila, s katero je francoski režiser prešel od pisanja v reviji »Cahiers du Cinerria« do filmskega ustvarjanja, je mimo razlik sorodna z napetostjo, ki jo je Rocha vzpostavil med lastnim proizvajanjem slik in zvokov in lastnim razmišljanjem o slikah, ki jih je sprejemal »od zunaj«. Dostop v nezavedno, ki pri Felliniju sili v krinko avtorske forme, se pri Rohmeru avtorsko potrdi že v pogledu, ki pričakuje objekte. Današnje vodstvo beneškega festivala slogansko poudarja obrambo avtorstva, obenem pa vnaša avtorsko prisotnost v kontinuiteto in ugodje kulturno-politične oblasti. Verjetno je prav zaradi tega nesposobno, da v avtorski instanci razume moment »odsotnosti«: odsotnost francoskega zmagovalca letošnjega festivala se je lahko anekdotično utemeljila, odsotnost umrlega Glauberja Roche pa je kar postavila v krizo festivalsko »funkcioniranje«. Dejstvo, da nam je glas mrtveca v kratkometražnem »Di Caval-canti« ohranjal v življenju poeta, katerega gledamo pogreb, je takoj opozorilo na odsotnost takega glasu v sodobnem filmskem svetu. Zato je Rochova retrospektiva izpadla kot nemogoča, emarginirana proslavitev. Ko je leta 1980 Rocha na beneškem festivalu prikazal svoj zadnji film »A ida-de da terra«, ga je malokdo razumel, vključno vaš poročevalec: pričakovanje na zaokroženost Hitchcockovega »Vertigo«, katerega projekcija je bila napovedana po Rochevem filmu, in obenem politična bojazen pred Roche-vo potrebo po afirmacijah, sta nas odtegnili od zavesti, da je bilo v tej potrebi res nekaj nietzschejevskega. Odgovarjali smo z dihotomijo pravilnega in nepravilnega globlji potrebi filma, da je obenem povsod, v prisotnosti in v odsotnosti. SERGIJ GRMEK novost na knjižnih policah Novele Karla Houbeja »Punč torta« Uvodi v leposlovnih knjigah imajo lahko različno vlogo in pomen. Na eni strani res olajšujejo razumevanje avtorja, katerega osebnost in delo predstavljajo bralcu, zlasti manj poučenemu. Na drugi strani pa nehote vplivajo na bralca in mu že v naprej, preden delo prebere, dajejo neko subjektivno oceno dela, nek urednikov pogled nanj. Tako vplivajo na lastno bralčevo presojo literarnega dela. Na splošno ugotavljamo, da so uvodne besede Potrebne in koristne, pa čeprav v naprej posredujejo nek določen pogled na avtorja dela. Na drugi strani pa, zlasti če gre za tujega avtorja, ki ga domači bralci ne poznajo, le olajšujejo razumevanje in s tem večajo zanimanje za pisatelja in za njegovo stvaritev. In tako nam tudi v najnovejšem prevodu iz češke literature, v knjigi novel sodobnega čes-kega pisatelja Karla Hoube Punč torta, uvodna beseda predstavlja predvsem avtorja. Karel Houba sicer ni povsem tuje ime za sloven-ske bralce, saj smo v slovenščini dobili že dva nje-gova romana (Postelja z baldahinom, Vrtoglavica). Vendar pa tega novelista na splošno slovenski oroi-CJ slabo poznamo. Njegova knjiga štirih novel bo zalo nov prispevek k razumevanju in spoznavanju sodobne češke literature, ki doma in v svetu bodi svoja pota. Na eni strani dela nekaterih sodobnih čeških avtorjev vzbujajo veliko zanimanje na zahodu, zlasti ko gre za dela, ki so jih napisali pisatelji, ko so po češki pomladi in sovjetski okupaciji zapus-tdi domovino. Na drugi strani pa so pisatelji, ki se skušajo sicer sprijazniti z dejanskim stanjem, ki pa se vendar niso uklonili modelu socialističnega rea- lizma in skušajo le kritično gledati in opisovati svet okoli sebe. Karel Houba sodi med te pisatelje. Ker zaradi nemške okupacije ni mogel študirati se je posvetil trgovini v očetovem podjetju; šele pozno, leta 1956 se je prvič oglasil s samostojnim izvirnim literarnim delom, molčal do leta 1970, nato pa izbruhnil z vrsto romanov in zbirkami novel. Pisatelj skuša biti kritičen do sveta okoli sebe, do razmer, do politične in človeške situacije; njegova dela, prežeta tudi z vojno tematiko, skušajo biti analitično kritična, čeprav brez ostrih obsodb. So bolj osebne človeške tragedije v okviru žalostnih razmer vojne in povojne Češke. Žalostne zgodbe in ene in druge okupacije, so polne toplih pisateljevih simpatij do malih ljudi, do žrtev in do poštenja. Pisateljeva dela torej niso posebno vznemirljiva, niso družbeno kritična angažirana, obsojajoča; so pa dovolj zanimiva človeško in družbeno in razodevajo bralcu kos sodobnega češkega sveta. Nam Slovencem, ki nam je bila češka literatura vedno simpatična in blizu bodo tudi tele Houbove novele prijetno branje, obenem pa tudi vpogled v sodobno češko literaturo. Knjiga Punč torta (prevedla jo je Zdenka Škerlj -Jermanova, lepo in gladko izdala pa Državna založba v zbirki Branje), je knjiga štirih novel, ki jim ena novela daje tudi skupen naslov. Predstavljala naj bi osrednjo zgodbo in temo celotne zbirke. Pa jo najbrž ne, ker so druge zgodbe ubrane na docela druge teme in je primerjava med njimi težavna. V Punč torti slika pisatelj družino sodobnega intelektualca, nekdanjega pisatelja, ki je zaradi svoje- ga poštenega pisanja prišel v nemilost, pa je potem moral nehati pisati, se potuhnil, se posul s pepelom in postal pomočnik direktorja založbe. Njegov konflikt z ženo intelektualko, ki hodi po kongresih in ga slednjič zapusti, usodno vpliva na mladoletnega sina, ki doživi travmo za travmo. Očetov preobrat, spor med materjo in očetom, odkritje, da njegov starejši brat, spoštovan športnik, krade po veleblagovnicah pomeni zlom fanta. Novela Trije in eden, poseg v čas okupacije, prikazuje tedanje razmere med češkimi intelektualci in usode štirih različnih ljudi, ki se znajdejo pred puškami nemških fašistov. Medtem ko novela Srečanje nad reko kaže konflikt med dvema generacijama, med mladoletnim dekletom, ki se s svojo mlado družbo mudi na podeželju in vdere v vikend, ter med filmskim delavcem, lastnikom vikenda. Izmenjava mnenj med dvema generacijama, je bistvo te zgodbe, v kateri niti ne pride do kakega usodnega konflikta. Zato pa zadnja novela Potovanje za sanjami predstavlja novelo hrepenenja z romantično tragičnim koncem. Starejši možak, ki se je zaradi bolehnosti slednjič posvetil urarskemu poklicu, se spomni na žensko, ki jo je srečal na poti iz taborišča ob koncu vojne. Išče jo na deželi in postopoma spoznava njeno usodo. Vrgli so jo iz prosvetne službe, da se je zatekla na pošto, kjer opravlja poklic poštne ekspeditorice. In junak zgodbe, ki jo išče, tragično konča prav pod kolesi poštnega avtomobila. Ta otožna zgodba o človeku, ki se je na stara leta odločil najti izgubljeno ljubezen je prikaz neuresničljivega hrepenenja po nečem davnem, lepem in nedosegljivem. (Sl. Ru.) Trio Lorenz na turneji po Italiji Trio Lorenz je po vrsti poletnih koncertov v slovenskih turističnih središčih uspešno začel novo koncertno sezono z dvema koncertoma: v Zelšah na glasbenih večerih v tamkajšnji cerkvi in v dvorani Kolarčeve narodne univerze v Beogradu, kjer je otvoril letošnjo sezono popularnih nedeljskih matinej. Ta teden pa čaka brate Lorenz tudi prvo gostovanje v tujini: v italijanskem Castelfrancu bo trio sodeloval na predstavitvi dosežkov naše republike v okviru prireditev "Dnevi narodov in dežel Evrope", ki se bo odvijala v posameznih mestih pokrajine Venelo. Mednarodno tekmovanje glasbene mladine Od 16. do 27. septembra bp v Beogradu, v dvorani Kolarčeve univerze, potekalo 16. mednarodno tekmovanje glasbene mladine. Letošnje tekmovanje poteka v dveh sekcijah: violina in godalni orkester. Nagrajeni violinisti bodo v sklepnem delu tekmovanja in na zaključnem koncertu nastopili z Beograjsko filharmonijo. Po včerajšnjem uvodu danes množičen začetek v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih Italijanske ekipe favorizirane, težje za jugoslovanske Nogometne srede bodo vse bolj zanimive po današnjem masovnem začetku turnirjev za pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov in pokal UEFA. Vodilno mesto naj bi pnipadalo> prvakom, pokalni zmagovalci naj bi igrali v neke vrste tolažilnem turnirju, pokal evropske nogometne zveze (UEFA) pa je zaradi svoje masovnosti prava vitrina evropskega nogometa, kj večkrat ovrednoti manj znana moštva. Vsako leto se ob koncu izkaže, da so trije turnirji zelo kakovostni lin tudi zelo privlačni. V minuli sezoni so se kolektivno u-veljavili Španci, kar dve posamezni zmagi pa sta šli v vzhodno Evropo. V romunsko Steauo nihče ni pripravljen vlagati pretiranih upanj na ponovitev lanskega uspeha. Pokal prvakov bi utegnil imeti dva protagonista v moštvih, ki sta v ta turnir »napredovali« iz ostalih dveh. Gre za ki- SINOČI V POKALU UEFA Poraz Partizana v Monchengladbachu Borussia Mdnchengiadbach — Partizan 1:0 (1:0) STRELEC: v 24. min. Kraus. PARTIZAN BEOGRAD: Omerovič, Vermezovič, Sandrin, Katanec, čaplič, Radanovič, Djelmaš, Župič, Vokrii (od 65. min. Bogdanovič), Smajič (od 89. min. Stevanovič), Vučičevič. M6NCHENGLADBACH — V sinočnjem anticipiranem srečanju pokala UEFA je beograjski Partizan tesno izgubil proti Borussii, M je zmagoviti zadetek dosegla s Krausom v 24. min. Beograjčani so zlasti proti koncu srečanja imeli več priložnosti za izenačenje. jevski Dinamo, ki je lani osvojil pokalni tumir in se je izkazal z res izredno igro ter za madridski Real (prvak UEFA), ki razpolaga z zelo homogeno in tehnično popolno enajsterico. Pravo moč Juventusa bomo spoznali prej po igri v domačem prvenstvu kot iz prve tekme proti islandskim amaterjem. Z manjšimi ambicijami starta nedvomno tudi beograjska Crvena zvezda, ki bo imela že v uvodu neugodnega nasprotnika. Turnir za pokal pokalnih prvakov izgieda na papirju drugorazreden. Moštvi velike odmevnosti naj bi bili portugalska Benfica in nizozemski Ajax, vrednost teh ekip pa je danes mnogo manjša kot nekdaj. Remo (proti Zaragozi) in mostarski Velež (proti Vasasu iz Budimpešte) čakata gotovo težki preizkušnji. Za Romo verjetno ne bo igral Conti, ki naj bi bil v laseh s trenerjem Erikssomom. Od italijanskih ekip bodo' v pokalu UEFA doma igrali Inter, Napoli in Fiorentina. Čakati bi jih moralo razmeroma lahko delo. Nevarno pa bo gostovanje za Torino v francoskem Nantesu. Na Reki bo belgijski Standard (ne gre pozabiti četrtega mesta Belgije na »mundialu«) trd oreh za domačine.' Odlični Claesen verjetno na Kantridi ne bo igral. Na sončni Kreti bi splitski Hajduk ne smel imeti pretežkega nasprotnika, kljub temu da kapetan Gudelj ne bo mogel igrati. POKALNI NOGOMET NA TV RAI 2 OB 20.36: Roma - Zaragoza (neposredno) KOPER OB 21.40: Vasas - Velež (posnetek) RAI 1 OB 22.45: obnove tekem Ju-ventus - Valur, Nantes - Torino, Fiorentina - Boavista, Inter - AEK, Napoli - Toulouse KOPER OB 23.20: Rijeka - Standard (posnetek) Tako v treh evropskih pokalih POKAL PRVAKOV (šestnajstina finala) • Eindhoven (Nizozemska) - Bayern Miinchen (ZRN) • Porto (Portugalska) - Rabat Ajax (Malta) • Avenir Beggen (Luks.) - Austria Dunaj (Avstr.) • JUVENTUS TURIN (It.) - Valur Reykjavik (Isl.) • C. ZVEZDA BEOGRAD (Jug.) - Panathinaikos (Gr.) • Beore Starazagora (Bol.) - Dinamo Kijev (SZ) • Voung Boys Bern (Svi.) - Real Madrid (Španija) • Anderlecht (Belgija) - Gornik Zabrze (Poljska) • Brondby IF (Danska) - Honved Budimpešta (Madž.) • Besiktas Istanbul (Tur.) - Dynamo Tirana (Alb.) • Apoel Nikozija (Ciper) - HJK Helsinki (Fin.) • Rosenborg BK (Nor.) - Linfield AFC (Sev. Irska) • Oergryte JS (Švedska) - Dynamo Berlin (NDR) • Shamrock Rovers (Irska) - Celtic GIasgow (Škot.) • Pariš Saint Germain (Fr.) - TK Vitkoviče (ČSSR) • Steaua Bukarešta (Romunija) prosta POKAL POKALNIH PRVAKOV (šestnajstina finala) • Rapid Dunaj (Avstrija) - Bruges (Belgija) • ROMA RIM (Italija) - Real Zaragoza (Španija) • Beniica Lizbona (Port.) - Lillestrom (Nor.) • Nentori Tirana (Alb.) - Dynamo Bukarešta (Rom.) • Aberdeen (Škotska) - Sion (Švica) • Bordeaux (Fr.) - Waterford United (Irska) • Malmoe (Švedska) - Appolon Limassol (Ciper) • Birsaspor (Turčija) - Ajax Amsterdam (Niz.) • Wrexham (Wales) - Zurrieg (Malta) • Valkeakosken Haka (Fin.) - Torpedo Moskva (SZ) • 01ympiakos Pirej (Gr.) - Luxembourg (Luks.) • Stuttgart (ZRN) - Spartak Trnava (ČSSR) • Glentoran (Sev. Irska) - VELEŽ MOSTAR (Jug.) POKAL UEFA (dvaintridesetina finala) • Lens (Francija) - Dundee United (Škotska) • Sporting Portugal (Port.) - Akranes (Islandija) • Athletic Bilbao (Šp.) - Magdeburg (NDR) • Altetico Madrid (Šp.) - Werder Bremen (ZRN) • Pecsi Munkas (Madž.) - Feyenoord Rotterdam (Niz.) • Sparta Praga (ČSSR) - Vitoria Guimaraes (Port.) • Dukla Praga (ČSSR) - Heart of Midlothian (Škot.) • TORINO TURIN (Italija) - Nantes (Francija) • Bayer Leverkusen (ZRN) - Kalmar (Švedska) • Dinamo Minsk (SZ) - Raba Eto (Madžarska) • Goteborg (Švedska) - Sigma Olomouc (ČSSR) • Kdln (ZRN) - Stahl Brandenburg (NDR) • Legla Varšava (Poljska) - Dnjeper (SZ) • Glasgow Rangers (Škotska) - Uves Tampere (Fin.) • Bayer Uerdingen (ZRN) - Carl Zeiss Jena (NDR) • Linz ASK (Avstrija) - Widzew Lodž (Poljska) • Beveren (Belgija) - Valerengens (Norveška) • OFI Kreta ( Grčija) - HAJDUK SPLIT (Jugoslavija) • Flamurtari Vlora (Alb.) - Barcelona (Španija) • FIORENTINA FIRENCE (It.) - Boavista Porto (Port.) • Hibernians (Malta) - Trakia Plovdiv (Bolgarija) • Swarowski Tyrol (Av.) - Sredetz Sofija (Bol.) • INTER MILAN (It.) - AEK Atene (Grčija) • Sportul (Romunija) - Omonia Nikozija (Ciper) • Galatasaray (Turčija) - Universitae Čraiova (Rom.) • RIJEKA (Jugoslavija) - Standard Liege (Belgija) • NAPOLI NEAPELJ (Italija) - Toulouse (Francija) • Luzern (Švica) - Spartak Moskva (SZ) Velika večina povratnih tekem v vseh treh pokalih bo 1. 10. (nekatere tekme bodo 30. t. m., nekatere pa 2. 10.). Palermo: nič novega RIM — Vse kaže, da za Palermo ni »rešitve«. Tudi po včerajšnjem sestanku, ki ga je imel posebni komisar italijanske nogometne zveze Franco Carraro s predsednikom industrijskih družb Lagumino, ni nič novega. Delegacija Palerma je zopet potrdila ponudbo, ki jo je predlagala v soboto (milijardo in pol lir), da bi sodelovala v B ligi. Ponudbo pa je Carraro odvrnil. Danes pa zapade rok, da bi Palermo predstavil konkretne ponudbe. Johnson zmagal v Tokiu TOKIO — Kanadski atlet Ben Johnson je z lahko zmago na 100 m v Tokiu (10”26) sklenil svojo letošnjo sezono. Cane izgubil v Hamburgu HAMBURG — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Hamburgu je Šved Ulf Stenlund premagal Italijana Paola Caneja s 6:4, 7:5. Zmaga Stefanela TREVISO — Tržaški Stefanel je sinoči v Trevisu v italijanskem košarkarskem pokalu premagal Benetton z 78:73 in se uvrstil v osmino finala. Najboljša strelca pri Stefanelu sta bila Jones (21 točk) in Vitez (17). kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Zmaga Kellyja na Sardiniji ALGHERO — Kolesarska dirka po španski Kataloniji je imela dodatek v severozahodnem delu Sardinije, kjer govorijo katalonsko narečje. V etapi na kronometer je zmagal Irec Sean Kelly, ki je nekaj manj kot 30 km prevozil s poprečno hitrostjo več kot 46 km na uro. KeUy je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. , Udinese: nakup Bertonija VIDEM — Argentinski nogometni as Daniel Bertoni je nov član Udineseja in bo v nedeljo že nastopil na tekmi v Neaplju. Nakup sedi v okvir- naporov, da se ekipa reši iz obupnega položaja na lestvici. Uprava kluba je podaljšala kampanjo za nakup abonmajev do 20. septembra. Bologna najela Peccija BOLOGNA — Vodstvo bolonjskega drugoligaša je sporočilo, da je najelo bivšega veznega igralca Napolija Peccija. Umrl Beppe Croce GENOVA — V starosti 72 let je včeraj umrl Beppe Croce, eden izmed najzaslužnejših za razvoj jadralnega športa v Italiji. Po odločitvi, da opusti atletiko Simeonijeva razočarana _ _ v Nogomet: sinoči na Proseku za Pokal Z. Race Gajevci osvojili tretje mesto CAGLIARI — Po nedeljskem sporočilu italijanske atletinje Sare Simeoni, da se s tekmovanjem na Sardiniji zaključuje njena športna pot, so prišle na dan tudi dodatne besede bivoe svetovne rekorderke v skoku v višino. Simeonijeva je izrazila razočaranje, da atletska zveza ni znala izkoristiti njenega slovesa za širok razmah a-tletike, predvsem med dekleti. Sara Simeoni je povedala, da se je izkoriščalo njeno ime iz zgolj emotivnih razlogov in da se je njena panoga znašla na psu po njenem odstopu. Seveda se ni dotaknila lastnih pobud za »kult osebnosti«, ki je v zadnjih nekaj letih veljal državno atletiko težko število milijonov, ne da bi dosegla tudi vidnih rezultatov. Opustitev dejavnosti je verjetno v zvezi z odločitvijo atletske zveze, da Simeoni-jevo ne podpira več. LOKOSTRELSTVO V VIDMU Dobre uvrstitve naših V Vidmu je bilo v nedeljo lokostrelsko prvenstvo »round 9C0;<, na katerem je nastopilo kakih 60 tekmovalcev iz naše dežele in med temi tudi predstavniki Našega prapora in Zarje. Tokrat je zastavonoša zamejskega lokostrelstva Vesna Lutman streljala pod svojimi zmožnostmi in zasedla drugo mesto med začetnicami. V isti kategoriji pa se je zares dobro odrezala Elizabeta Tomšič, ki je tokrat prvič streljala na tekmovanju in zasedla 3. mesto. V kategoriji dečkov je bil Boris Lutman tretji, med začetniki je Aleksander Coceani zasedel odlično 2. mesto, njegov brat David pa 5. Med juniorji je bil Igor Križmančič (Zarja) drugi. Gaja - San Marco 1:0 (0:0) STRELEC: v 74. min. Alfieri. GAJA: Zemanek, Grgič, Crisman-cich, M. Rismondo, Gabrielli, Alfieri, Stranščak, Viviani, Vrše, Borto-lotti, Kalc. SAN MARCO: Pavesi, Perich, Nor-bedo. Puntar, Miorin (Prelaz), Apol-lonio, Sardiello, Vilalta, Ridolfi, San-nini, Leghissa. Gajevci so potrdili trenutno dobro formo. Sinoči so v malem finalu nogometnega turnirja za Pokal Ž. Race zasluženo premagali moštvo San Marca in tako osvojili tretje mesto. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, lepo priložnost je imel Bortolotti, ki pa je ni izkoristil. V nadaljevanju sta obe ekipi igrali odločneje. V 20. min. bi kmalu San Marco povedel, Gaji pa je uspelo preprečiti nevarnost. Kmalu zatem pa je Alfieri lepo preigral vratarja in do- segel gol, ki je bil tudi odločilen. Nogometaši San Marca so postali živčni, gajevci p