Ameriška Domovi ima PkjmmmusPk m— home AM6RICAN IN SPIRIT ffOR€toN IN IANGUAOC ONIY NO. 23 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXIV. - VOL. LXFV Votivna komisija ima danes dela tez glavo Ilanes je zadnji dan za prijave kandidatov za primarne volitve v maju. CLEVELAND, O. — Danes Poteče rok za vlaganja kandidatnih list. Kandidatje so po-trebni za okoli 40 raznih mest, kamor spadajo voljeni uradniki, potrebno bi bilo torej najmanj T5-8Q kandidatov, polovica demokratov polovica republikan-cev- Seveda bodo pa na primar-mh volitvah poskušali svojo sre-G0 tudi razni neodvisni kandidatje, drugi se bodo pa obesili na svojo stranko, akoravno nimajo podpore strankinih organizacij. Zato ni čudno, da je do pone-(mjka prišlo po prijave za kandidature okoli 380 volivcev s pasivno volivno pravico. Do pone-je pa prijave vložilo šele kandidatov. Glavni naval bo Pa .šele danes. Marsikateri kandidat čaka namreč do zadnjega, * a hi videl, kdo vse se poteguje za njegovo mesto. Ne bo jih ma-°> ki se bodo v zadnjem trenutku ustrašili tekme in se umak-nili. V volivni komisiji pa misli-,0’ da laikih plašljivcev ne bo Veliko. j. dutri zjutraj bomo torej vcde-*> kdo- vse se nam v našem o-1 nju Ponuja za kandidata. Kandidatje se bodo začeli po-y 1 *e prihodnji ponedeljek. nana Liga državljanov, ki je ^Cer izrazito politična, toda nev-r'dua, bo namreč že 14. fcbru-aUa začela vabiti vse kandidate 11,1 javne sestanke in jih spraše-Vat>, za kakšno politiko so. Liga ma v našem mestu precejšen u-k °d. Komur da slabo spričeva- oavadno ne zmaga. Zato se Novi grobovi Gilbert J. Kalsic Preteklo nedeljo je bil v avtomobilski nesreči v Los Angelesu, Calif., ubit 36 let stari Gilbert J. Kalsic, rojen v Clevelandu. Pokojni je zapustil žena Dolores in sina Ramona v Los Angelesu, v Clevelandu pa očeta Josepha, sestri Maxi n o Bahala in Eslio Thereso, brata No-sepha in druge sorodnike. Mati Jane, roj. Vidervol, je umrla pred več leti. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 200 St. v Euclid u ob 9.30, nato na tamkajšnje pokopališče sv. Pavla. Truplo bo na mrtvaškem odru danes od 2. popoldne do 10. zvečer. jmdidatje večinoma odzovejo fPhim vabilom na razgovore, j 0r hoče spoznati posamezne ar>didate in njihove možnosti 01 njihovo- politično filozofijo, *°po Priliko, da jih sam o- 1 in se ne zanaša na propagando. tarife za poštne pakete Veeie za 8e po paketu da sme prevažati vse ,pakete do 40 funtov ka-^ oli v naši deželi. -Sedaj te-biki a Stne’ kajti zasebni prevoz-fed. Paketov 80 dosegli, da naj te ^racBa prevaža le talke pake-[ Za njihov prevoz oni sami 0>p°. n°benega interesa. Poštn'tien tudi Predlaga, naj se okr v!1?6 v vsakem slučaju za-na 5 ali 10 centov, ka-bfa PaG nanese račun. To bi pri-1 ° dosti dela in računanja. rS^WAVE Vremenski prerok pravi: g^klsčno z naletavanjem sne-' ^aivišja temperatura 22, P n°ci najnižja 12. Srednje-ameriška gospodarska skupnost se kar dobro razvija NEW YORK, N.Y. — Pet republik v srednji Ameriki — Gvatemala, El Salvador, Honduras, Nikaragva in Kostarika je že 1. 1961 ustvarilo po vzorcu Evropske gospodarske skupnosti tudi svojo. Ni sicer velika, saj šteje le dobrih 12 milijonov ljudi, pa se je vendarle obnesla. Carinske pčegraje med članicami so skoraj izginile, saj za 95'/o blagovnega prometa v o-kviru skupnosti ni treba več plačevati carin, in prometnega davka. Medsebojni promet je pa že narastel od $82 milijonov v 1. 1961 na sedanjih $138 milijonov. Je pa treba vpoštevati, da te republike spadajo med gospodarsko zaostale dele Srednje A-merike, saj polovica prebivalstva — kmetov na deželi — sploh še ne pozna blagovnega prometa, ker v svoji revščini ne morejo ničesar kupiti; živijo od primitivne menjave blaga, pri čemur jih vaški trgovci pošteno odirajo. SLOVENCI SMO! • Februar je mestec dobrega tiska. Kampanje za nove naročnike so v teku. • Tudi Ameriška Domovina vabi vse tiste, ki slovenskega časopisa nimajo, da se nanj naroče. • Storite to še danes — u-živajte prijetno slovensko branje. Kardinal Wyszynski je posla! šiba za rdeče Vodnik katoliške Cerkve na Poljskem je odločno odgovoril na napade na njegov patriotizem. VARŠAVA, Polj. — Odkar je voditelj polj skih (komunistov G omul k a pokvaril kardinalu Wyszynskemu načrt, da zvabi papeža Pavla VI. na proslavo tisočletnice pokristjanjenja Poljske, ga kardinal ne pusti pri miru. Orožje za neprestane napade je kardinalu dal v svoji politični nerodnosti Gomulka sam. Očital mu je namreč, da ni noben pravi poljski -pa tri jot. To je najhujši očitek, ki ga more Poljak napraviti Poljaku. Zato ima kardinal lahko nalogo, da poučuje Gomulko, -kaj je patri-jotizem in kdo naj mu dokaže, da ni patri jot. Zadnjo priliko je porabil koncem januarja ob posvečenju prelata Musiela za pomožnega škofa v Čenstohovi. Posvečenje je izvršil sam kardinal v znanem samostanu Jasna gora, ki velja med Poljaki za največje Marijino božjo pot na Poljskem. Ob tej priliki je zopet kazal na Gomulko, ki da vodi “sile teme” in da je prežet “od duha sovraštva”. Ni ga naravnost imenoval, toda verniki so razumeli, kam ciljajo kardinalove besede. Ko je kardinal jenjal govoriti, so mu priredili ovacijo kot so v lavadi na političnih shodih. Naj ?ežim nikar ne misli, tako je rekel kardinal, da izrek “Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce” velja tudi za poljske katoličane. Udarcev po poljskih katoličanih pozna zgodovina dosti, toda verno poljsko ljudstvo je še danes tako, kot je bilo, morda manjše po številu, zato pa močnejše po notranji solidarnosti za svoje verske ideale. Kardinolov govor ni bil nikjer natiskan, pa vendar ve zanj vsa Poljska. Avtomobili in bombaž DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija porabi povprečno več bombaža kot industriji preprog in srajc skupaj. TRIVANDRUM, Incl. — Oblasti so včeraj prijele tu glavnega tajnila kitajsko usmerjene Komunistične partije Nam-boodiripada, ko je prišel sem, da bi sodeloval pri demonstracijah proti pomanjkanju hrane. Mao-Tseftmg se je zopet sprl z Naserjem KAIRO, Egipt. — Kitajski p r e d s ednik Mao-Tsetung ima res smolo. S Castrom se je tako zelo sporekel, da kitajsko časopisje slika kubanskega diktatorja kot navadnega lažnilta. Kako hud je tak očitek v L;-tinski A-meriki, tega se -kitajski komunisti najbrže niti ne zavedajo. Z egiptovskim Naserjem so tudi zopet pošteno sprti. Spor se je začel že takrat, ko so Kitajci hoteli spraviti znano nameravano konferenco v Alžir-ju pod svojo kontrolo, pa se je Naser prvi temu uprl. Potem je Naser še pohvalil Moskvo, da je napravila dobro delo, ker je v Taškentu pomirila Indijo in Pakistan. Najbolj je pa Kitajce razburil oster nastop egiptovske delegacije na konferenci v Havani, ko je zahtevala proti kitajskim interesom, da bodi prihodnja seja konference v Kairu in ne v Peipingu. Ravno sedaj se vrši v Kairu proces proti 11 zarotnikom, ki so hoteli ubiti Naserja in strmoglaviti njegov režim. Med zarotniki in kitajskimi diplomati v Kairu je morala obstojati neka zveza, kajti kitajski poslanik jo je urno pobral domov, kakor hitro je egiptovska policija prišla zaroti na sled. O tej kočljivi zadevi pa Naserjev režim še nične govori. Da gospodarski stiki med Egiptom in Kitajsko niso najboljši, tudi po svoje prispeva k poslabšanju zvez -obema državama. Kitajci so tudi Naserju mnogo obljubili, pa niso držali besede. VARNOSTNI SVET NOČE DEBATIRATI 0 VIETNAMU Ameriški zastoonik pri Združenih narodih A. Goldberg je včeraj predložil Varnostnemu svetu razpravo o položaju v Vietnamu, ki naj bi privedla do posredovanja ZN v prizadevanjih za končanje vietnamske vojne. Sovjetska zveza je nastopila proti taki razpravi in dobila oporo pri Bolgariji, Maliju in Franciji, katere delegat je izjavil, da Varnostni svet ni primeren za razpravo o tem vprašanju, ker nista v njem zastopana ne Severni Vietnam ne rdeča Kitajska. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Združene države so po neuspelih naporili doseči konec vojne v okviru “mirovne ofenzive”, obnovile letalske napade na Severni Vietnam, pa predložile istočasno ves spor v Vietnamu Združenim narodom. Poslanik ZDA pri Združenih narodih je predložil sklicanje posebne seje Varnostnega sveta in tam predložil razpravo o Vietnamu in napovedal posebno resolucijo, ki naj bi nakazala pot k prizadevanjem za dosege miru v Vietnamu. Ameriški zastopnik Goldberg je brani’ obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam kot edine pot, ki je predsedniku Johnsonu še ostala, ko je Severni Vietnam zavrnil se predloge za razgovore. Proti ameriškemu predlogu o splošni razpravi o Vietnamu v Varnostnem svetu je nastopil takoj od začetka sovjetski zastopnik Fedorenko, češ da hočejo Združene države le propagandne predstavo. Rusko stališče je podprl z vso odločnostjo zastopnik Bolgarije. Predstavnik Francije je zavzel stališče da Varnostni svet ni primeren za razpravo o Vietnamu, kei niso ne Severni Vietnam ne Južni Vietnam in ne rdeča Ki tajska člani Združenih narodov. A. Goldberg je predložil, naj Ta teden v Kongresu nič novega WASHINGTON, D.C. — Kongresno zasedanje se je premaknilo v četrti teden, ki ne bo- za javnost dal nobenih novic. V senatu bodo senator Dirksen in njegovi somišljeniki nadaljevali obstrukcijo, v predstavniškem domu se bo delo zgostilo na odbore in komisije, plenum bo pa obravnaval drobnarije. V raznih kongresnih odborih bo nekaj več življenja pri debatah, važnih sklepov pa nobenih. Tudi politične debate na kongresnih hodnikih se bodo- pomirile, ker je predsednik sklenil, da nadaljuje bombardiranje severnega Vietnama. Vsa ugibanja in pričakovanja v tem vprašanju so torej postala odveč. bi bila povabljena na razpravo v Varnostni svet zastopnika obeh Vietnamov. Od 15 članov Varnostnega sveta so ameriško stališče podpirale Argentina, Britanija, nacionalna Kitajska, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija in Urugvaj. Proti njemu so se postavile Sovjetska zveza, Bolgarija, republika Mali in Francija. Nigerija in Uganda sta se vzdržali glasovanja. Zastopnik Jordanije je imel navodilo, naj glasuje za ameriški predlog, pa se je tekom debate in po razpogovoru s predstavniki ostalih arabskih držav v Združenih narodih premislil in zaprosil Varnostni svet, naj glasovanje odloži za danes popoldne. Seja Varnostnega sveta je sklicana za ob treh. Združene države imajo podporo 7 držav, potrebujejo vsaj še en glas za zahtevano večino. Odločitev naj bi bila pri mali Jordaniji, morda pa tudi pri Ugandi ali Nigeriji, če se katera od teh dveh afriških držav premisli in podpre ameriško stališče. Če bo ameriški predlog dobil večino, bo Varnostni svet razpravljal o Vietnamu, vendar pt ne bo mogel izglasovati nobeni resolucije, če ne bo z njo zado voljna Sovjetska zveza. Ta im; pravico vsak tak sklep vetirati kot jo imajo tudi Amerika, Britanija, Francija in Kitajska. Obnova bombardiranja Severnega Vietnama v politični luči CLEVELAND, O. — Da obnova ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama koristi našim vojnim operacijam v južnem delu dežele, o tem ni dvoma. Tega ne tajijo niti nasprotniki bombardiranja. Ne strinjajo se pa v politični oceni novega bombardiranja. Johnsonovi nasprotniki trdijo namreč, da bo bombardiranje uničilo vsako tipanje na pogajanja za premirje, kar imajo le deloma prav. Zagovorniki bombardiranja pravijo, da ni treba upati na pogajanja, dokler vietnamski komunisti stavijo zahteve, ki so za A-meriko nesprejemljive. Kateri pogoji so to? Vietnamski komunisti zahtevajo najpreje, da naj ima Viet-kong ali vietnamska Osvobodilna fronta odločilen vpliv v novi začasni vladi, ki naj pripravi vse potrebno za volitve in jih tudi izvede. Ameriško stališče se bistveno razlikuje od vietnamskega. Pravi namreč, da je treba priznati, da je vietnamska Osvobodilna fronta politična stranka, da pa ni tako velika, da bi ji pripadala odločilna vloga že v začasni vladi. Lahko je ena med strankami v začasni koalicijski vladi, toda ne z odločilnim vplivom. Ako bi Amerika pristala na to, bi samo dala vietnamskim komunistom v začasni vladi isto vlogo, kot jo je dala Titu v znani šubašičevi koalicijski vladi. Tito je zlezel po šubašičevi vladi do oblasti. Ko se je tam utrdil, je pometel svoje koalicijske zaveznike iz vlade in sam izvedel “svobodne volitve”. Kako so bile njegove volitve v 1. 1945 “svobodne”, to nam je še vsem dobro v spominu. Vietnamski komunisti gladko odbijajo vsako misel, da bi se deli skupaj s sedanjo saigonsko vlado v isti vladni koaliciji. To samo potrjuje njihovo namero, da se polastijo oblasti že pred volitvami. Ko bi imeli oblast, seveda lahko pristanejo za “svobodne volitve” pod mednarodno kontrolo, saj bi izigrali ne samo svobodo pri volitvah, ampak tudi mednarodno kontrolo. To so do sedaj naredili še zmeraj, to bi gotovo dosegli tudi v Vietnamu, ako bi v začasni vladi imeli “odločilen vpliv”, kot pravijo. Svobodni svet je že čisto pozabil, kako so jugoslovanski komunisti izigrali v 1. 1944 in 1945 vse sporazume z zahodnimi zavezniki, zato bo najbrže pretakal solze, ker je obnovljeno bombardiranje vsaj zaenkrat navidezno uničilo vse načrte za priprave za premirje. Naša diplomacija bo pač morala opozoriti mednarodno javnost, koliko so vredne ne samo komunistične izjave, ampak tudi politične obveze. Tu smo navedli le jugoslovanski slučaj, ker nam je vsem jasen in še ni pozabljen. Je pa še par drugih podobnih drastičnih slučajev, kako so komunisti kršili dogovore. Ni še pozabljena doba komunističnega diplomata Višinskega, ki se je naravnost odlikoval v spretnosti, kako izigrati dosežene sporazume, ako je to zahtevala komunistična politika. Možnosti za premirje ni torej podrlo obnovljeno bombardiranje Severnega Vietnama, ampak trdovratno stališče vietnamskih komunistov, ki zahtevajo ne samo vojaško kapitulacijo (takojšen umik naših čet iz Vietnama), ampak tudi politično in diplomatsko predajo oblasti vietnamskim komunistom v novi začasni vladi, potem pa izvrševanje dogovora o volitvah, vietnamskem p a r 1 a men tu in vietnamski parlamentarni vladi. Tega ne smemo pozabiti, ko bomo v teh tednih in mesecih videli pred seboj živahno ameriško debato, kaj naj politično pomeni novo bombardiranje. Zadnje vesti MOSKVA. ZSSR. — Luna ‘J, k so jo Rusi poslali v ponedcljel na pot proti Luni, kjer naj h pristala in poročala nazaj n; Zemljo svoje ugotovitve, j< točno na poti tja in računajo da ho jutri dosegla cilj. To j< v zadnjih !> mesecih že 5. ru ski poskus te vrste. CLEVELAND, O. — Snežni inc-tež, ki so ga sinoči napovedovali za Ohio, je šel mimo Cie velanda, nametal pa je o grom no snega v južnem delu države. V Cincinnatiju ga imaji preko lh palcev. Ta del Ohu ni imel toliko snega že po’ stoletja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je pred ložil včeraj Kongresu 3.4 bili jonc dolarjev pomoči tujini Pomoč je deljena v vojaško ir gospodarsko in naj bi bila \ bodoče odobrena za pet let in ne več samo za eno leto. WASHINGTON, D.C. — Sen. F. J. Lausche je predložil včeraj Senatu zakonski načrt o podaljšanju poslovne dobe kongresnikov od 2 na 4 leta. Volitve naj bi se vršile ona sod« leta, ko ni predsedniških volitev. BRUXELLES, Belg. — V flamskem delu Belgije je od sinoči obsedno stanje zaradi nemi rov in demonstricij, do katerih je prišlo, ko je vlada objavila, da bo jeseni zaprla dva premogovnika pri Zvvartber-gu, ker nista več rentabilna. Flamski nacionalisti hočejo ta dva rudnika ohraniti v obratu. Demonstracije so dosegle tak obseg, da jim policija ni bila več kos in vlada je poslala tja padalske čete, da vzpostavijo red in mir. Dva rudarja in ena ženska so bili pri izgredih mrtvi. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Rose Racher, roj. Klavs, 2205 Burton St., Warren, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je v Sušjem pri Ribnici umrla svakinja Frančiška Klavs, roj. Tr-dan. Zapustila je moža Loj za, 4 odrasle otroke, 11 vnukov in vnukinj in brata Matevža. Brat Frank je umrl pred 2 leti v Minnesoti. Pokojna je bila sestrična pok. dr. Franca Trdana. Lojze Klavs je bil več let v Minnesoti in v Ohiu, pa se je leta 1936 vrnil domov. Prodaja peciva— Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti bo v ne-leljo, 6. februarja, prodajala po zseh mašah od sedme dalje v •erkveni dvorani domače pecivo. Čas pogreba— Pogreb pok. Anne Yaltich bo utri, v četrtek, ob 8.30 iz For-unovega pogreb, zavoda v cer-tev sv. Lovrenca ob devetih, lato na Kalvarijo. Pokojna je lila tudi članica Kluba slov. ipokojencev v Newburgu. Pogreb pok. Johape Soklich v Lorainu bo jutri ob 9.30 iz pogrebnega zavoda Bodzash v cer-cev sv. Cirila in Metoda ob detetih, nato na Kalvarijo. Razprodaja obutve— V znani trgovini s čevlji Louis Majer na 6410 St. Clair Avenue majo vsakoletno razprodajo ibutve za moške, ženske in •broke po znižanih cenah. Zgla-;ite se pri njih! tadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebo vzete sv. maša za lok. Johna Udovicha ob 3. ob-etnici smrti. Mož leta v SDI) na livelier lvenuc— Slov. društveni dom je izbral za leto 1966 kot svojega “moža eta” predsednika SDD Josepha Trebča v priznanje za njegovo -nnogoletno delo pri SDD, pa tudi pri prenekaterih drugih slovenskih ustanovah in organizacijah. čestitamo! Odbor SND na St. Clair Ave.-— Slovenski nar. dom na St. Clair Avenue ima za 1. 1966 sledeči odbor: predsed. Tony Zale, podpredsed. Joseph Birk, ta j. Frank Bavec, blag. Frank Elar-sic, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Ke-nik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wirant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. Kong. M. A. Feighan ‘mož leta”— Kong. Michael A. Feighan iz 20. okraja je bil izbran za “moža ’eta” v katoliški maronitski fari sv. Marona na Carnegie Ave. v oriznanje za delo v Kongresu kot v Clevelandu v korist ljudstva. V nedeljo 13. februarja bo v ta namen pri Sv. Mzironu slovesna sv. maša ob 11. dopoldne, popoldne pa bo v hotelu Sheraton Cleveland slavnostni ban-kot, ki se ga bodo med drugim udeležili škof Issemrmn, mestni župan R. Locher, libanonski generalni konzul v Detroitu in vodniki 11 narodnostnih skupin v Clevelandu. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo imajo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu pri sv. maši ob 7.45 skupno sv. obhajilo. (>117 St.Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: La Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 23 Wednesday, Feb. 2, 1966 Castro - kubanski Tito? Kaj se pravzaprav godi na Kubi, ne vemo. Naša javnost je na našo rdečo sosedo kar nekam pozabila. To pa ni prav. Tudi na Kubi se čas ni ustavil, po svoje gnete Castra in njegovo diktaturo. Če ne Amerika, pa Jugoslavija skrbno zasleduje, kaj se godi okoli Castra. Za sedmo obletnico kubanske revolucije so zato jugoslovanski časopisi posvetili Kubi par zanimivih člankov, ki nam kažejo to deželo od čisto druge plati. Ne bi mogli reči, da članki ne želijo biti nepristranski, zato jih bomo na kratko posneli. Titovci smatrajo za najvažnejši dogodek zadnjega časa na Kubi “prostovoljen” umik Che Guevare iz kubanske politike, morda celo s Kube. Guevaro spoštujejo titovci kot nedosegljivega stvarnika revolucijonarnih gesel, pripisujejo mu pa prav nobenih gospodarskih sposobnosti. Zato je bil globoko zaverovan v komunistično ideologijo, ki zahteva, da je treba najpreje vse porušiti, kar je ustvaril kapitalizem, potem pa graditi na novo. Castro je imel nesrečo, da je Guevari zaupal vodstvo kubanskega gospodarstva. Guevara je takoj začel na debelo “industrijalizirati” deželo. Postavljal je tovarne kar na slepo srečo, opremil jih je s staro opremo, zanemarjal je organizacijo proizvodnje in vse skupaj se je končalo s tem, da je bilo izgotovljeno industrijsko blago slabe kakovosti, zato pa pretirano drago. Titovci mislijo, da bo treba lep del kubanskih tovarn kar zapreti, ker bi bile rekonstrukcije predrage. Guevara se je tudi spravil nad sladkorno industrijo, ki je steber kubanskega gospodarstva. Jo je tekom let tako učinkovito “reorganiziral”, da je letna produkcija dosegla komaj 3.5 do 4 milijone ton, dočim ni pod kapitalisti nikoli padla pod 5 milijonov. Slepo srečo za Kubo pomenijo pogodbe z Rusijo, ki so omogočile Castru, da lahko proda vsaj del vsakoletne proizvodnje po cenah visoko nad svetovnimi. Guevara je dalje tudi preplavil vsa podjetja z nepotrebnimi delavci brez vsake strokovne izobrazbe in nasul v urade in pisarne na tisoče nepotrebnih uradnikov, ki samo čas kradejo sebi in deželi. Zato je pa Guevara vzgajal vse delavec in uradnike v revojucijonarnem duhu in jih pripravljal na zarotniške akcije in upore na tujem. Ker ni znal organizirati izvoza blaga, je hotel izvažati revolucijo, tako pravijo titovci. Pred par leti je Castro začel spregledavati, kam vse to vodi. Nastal je spor z Guevarom. Guevara se je moral u-makniti, kam, tega pa titovci ne povedo. Kakor hitro je padel vpliv Guevare in njegovih idej, je Castro začel nihati v nasprotno smer. Njegovi tehniki so mu napravili fantastičen načrt za proizvodnjo 10 milijonov ton sladkorja na leto, bodo pa lahko f/eseli, ako dosežejo 6 milijonov. Režim je začel odkrivati svoje simpatije do poljedelstva, začel je misliti na izrabo prirodnih bogastev, kot so niklova ruda in barvaste kovine. Castro pa še zmeraj obožuje centralno planiranje, oglašajo se pa že zagovorniki večje samostojnosti posameznih podjetij. Vse kaže, da bo na Kubi zavladala doba stvarnosti, ki bo pregnala dobo domišljije in vihravosti. Titovci tudi trdijo, da bo Castro spremenil svojo zunanjo politiko napram Latinski Ameriki. Ne bo več mislil na izvoz revolucije. Bo skušal rajšč ustvariti boljše življenjske razmere za kubanske proletarce. Tako zboljšanje bo veliko bolj privlačno za reveže v Latinski Ameriki kot re-volucijonarna gesla in podtalna propaganda. Castro se dalje oddaljuje od vseh ekstremov v mednarodnem delavskem gibanju, se oddaljuje od tovarišev, ki mislijo na stalinizem, ne mara pa tudi tistih sindikatov, ki mislijo bolj na revolucionarno delo kot na zboljšanje razmer za delavski narod. Skratka: Casto se je že močno unesel in se bo še bolj, tako pravijo titovci. Zato tudi mislijo, da Amerika še zme-laj ne razume Castrove politike. Ga še zmeraj slika domači javnosti kot revolucionarja iz prvih let kubanske revolucije, še zmeraj pripoveduje, da Castro nima drugega dela. kot da ustvarja podtalne komunistične akcije v deželah Latinske Amerike. Resnica je čisto nekje drugje, na kar cika tudi par Castrovih potez v zunanji politiki. Dovolil je na primer emigracijo s Kube, ne samo v Ameriko, ampak na vse strani, skuša konsolidirati svoje poslovne zveze z vsakomur, ki ga skuša razumeti. Na zadnji Konferenci solidarnosti treh kontinentov se je javno odrekel vsaki odvisnosti od Moskve in Peipinga. Od Moskve naravno manj, ker ga s Kremljem veže kubanska gospodarska odvisnost od ruskih dobav in ruskih posojil. Castro se je torej zadnjih par let osvobodil svojih fantazij iz prve dobe njegovega gibanja, osvobodil se je pa tudi vseh prijateljev, zaveznikov in svetovalcev, Se spušča na tla realnosti, kolikor mu to njegov značaj dovoljuje. Za Kubo ie torei naslonila “zrelejša doba”. Titovci niso bili zmeraj zaljubljeni v Castra, jim je večkrat zagodel prav pošteno, pa mu tega niso za zmeraj zamerili. Zato ga skušajo presojati trezno. V njihovem opisu današnjega Castrovega režima tiči torej dosti resnice in stvarnosti. Žal vsega tega ameriška javnost ne ve. Zato bo začudena, ko bo prišel čas, da bo morala revidirati svoje odnose do Castrove diktature. Čisto gotovo je, da ta diktatura nosi na sebi še zmeraj pečat komunistične morale in da se ne bo nikoli sprijaznila z načelom svobodne demokracije. Na drugi strani je pa tudi res, da je Castrovo diktaturo čas razjedel v dobrih 6-7 letih veliko bolj kot na primer rusko v 47 ali Titovo v 20 letih. Castru in njegovemu kubanskemu režimu bi bilo torej treba posvečati več pozornosti, čeprav Castra in njegovo diktaturo načelno slej-koprej obsojamo. | Lasallski glasovi in odmevi I X (Piše Matevž iz “Sunny Spot Chy-a") $ LA SALLE, 111. — Kakih prav izrednih novic in dogodkov sicer nimam za poročati. Vozimo deloma nekoliko po starih potih življenja, nekaj in precej več pa po novih potih življenja. Kakor povsod drugod, novi časi, nove razmere prinašajo tu sem k nam nove načine življenja in po teh potih vozimo tudi mi v La Sallu. Ne bom pretiraval, če zapišem, da kar se tiče katoliških fara tu v našem mestu, ima naša fara sv. Roka najbolj viden uspeh na vseh poljih. Naša fara sv. Roka, katero so Slovenci u-stanovili s svojim prvim župnikom č. g. Antonom Podgorškom leta 1903, je zlasti zadnjih 12 let naredila silno širok korak naprej k gospodarskemu napredku, še veliko večji korak pa v duhovni preobnovi. To zadnje v življenju katolištva in krščanstva več šteje, kakor vse drugo. Kar za čuditi se je! Pred 15 leti še, kako maloštevilno so bile obiskane nedeljske službe božje pri Sv. Roku. Dve maši so imeli ob nedeljah. Ob večjih praznikih je še bila lepa udeležba, drugače skozi leto, bolj tako, tako, kakor da je cerkev samo za stare tete in strice. Zdaj pojdite !k maši k Sv. Roku ob nedeljah, kjer je od 6. ure zjutraj do opoldne vsako uro sv. maša, to je šest sv. maš ob nedeljah, če si malo pozen, ne dobiš sedeža. Sedanji župnik Rev. Miha Železnikar pravi, da bodo morali še eno sv. mašo imeti v novi šoli, da bo moč duhovno postreči vsem ob nedeljah. K vsemu temu ne rečem drugega kakor, če to ni napredek, potem ne vem kaj naj bi bil napredek v tem oziru. Priznanje gre delavnemu č. g. župniku M. Železnikarju in dobrim faranom, ki tako požrtvovalno delujejo z njim za napredek fare. Od sile so delavni mladi, tu rojeni Slovenci. Pogostoma tekom leta prirejajo tako imenovane farne gostije v prostorih nove šole. Bogata okusna kosila (diners) s pečenimi kokošmi, z drugimi pečenkami in z najboljšimi prikuhami prirede in to za zmerne cene. Mlade gospodinje in žene kuhajo, “tenstajo” in vse pripravijo, da kar samo drči skozi usta v želodec, moški pa v belih uniformah in kapah servirajo, da jih je kar zabavno opazovati in gledati, ko prinašajo najbolj okusna ameriška in slovenska jedila pred te in pred druge goste. Ena reč diši lepše kot druga in ljudje, ki pridejo na kosilo, “mlatijo”, kakor da tako dobrih nebeških jedil še nikdar jedli niso. Vidite, to je napredek za tiste, ki se lepo najedo dobrih kokoši, puranov, rac in drugega, za faro pa nazadnje kar pride od požrtvovalnega dela dobička za cerkev in faro. Veseli so farani in vesel je gotovo tudi Bog, ki ta dela zadnja leta obilno 'blagoslavlja z lepim vsestranskim napredkom. Le tako naprej! Le Sallska slovenska naselbina se zadnja leta resnično lahko postavi! Bodi ji ljubi Bog naklonjen še naprej! * V DNEVIH OB ZAHVALNEM PRAZNIKU je divjal po teh okolicah hud vihar. Posebno je razsajal doli od Springfielda in Bloomingtona v smeri proti Kankakee in gori proti Jolietu in še naprej. Na raznih poslopjih je napravil tu in tam precej škode. Nato se je razčistilo, je pa severna burja zanesla oster mrzel val doli od Kanade in imeli smo občuten mraz. Gori o-krog Mendote, Rockforda, De Kalba je mraz potisnil živo srebro v barometrih doli po enih krajih do 10 stopinj nad ničlo, kar že reže in ščiplje v ušesa in v nos. Farmarski koledar letos napoveduje hudo, ostro zimo. Včasih ugane in dobro pogodi, včasih pa tudi ne, kakor Pavliha, ki se je rad postavljal, kadar je šel na lov v kočevske hribe in potem ljudem pravil: “Veste, medveda sem srečal, pa sem mu dal ‘pulfra povohati’.” — “Kako pa, da ga nisi ustrelil,” so ga možakarji povpraševali? — Pavliha jim je pa trdil: “To je pa kriva moja flinta! Medvedu sem meril v glavo, zadel sem ga pa v rep. Potem je pa tako hitro odracal v hribe, da ga nisem mogel dohajati...” Zgleda, da farmarski koledar včasih menda uredi Pavliha, zato vsakokrat in pa za vsak čas glede vremena ne zadene vremena ne zime v glavo, ampak le v rep. * TAM ZA LAŠKIMI GRIČI, PA PO BALKANU je pred stoletji naprej in naprej pokalo, so vedeli praviti in celo peli so o tem stari “dragonarji” v starem kraju. Zdaj po sto letih pa neprestano pok$ po azijskih gričih in vietnamskih močvirjih. Tam se vojskujejo naši fantje. Zakaj? se mnogi vprašujejo. Nekateri vedo, dosti jih tega ne ve. Politično se pa vse zapleta nekako tako, da že ves svet kaže na našega dobrega Strica Sama, da je on tisti “trouble-maker”, ki je povzročil vojno v Vietnamu. To je sicer daleč od resnice! Komunistov, iki silijo v vse dežele, pa nihče ne vidi. Mnogi ne radi o-portunizma in to so povečini Angleži in mnogi Francozi ter še drugi. Kadar jih bodo začeli komunisti stiskati za vrat, bodo gledali na Ameriko, da jih naj pride branit. Pohod v Washington bi bil na mestu, če bi bil naperjen proti Pekingu in Moskvi, kjer neprestano kuhajo hinavsko politiko proti demokratičnemu in svobodnemu svetu, kolikor ga je še. Žal, da v Londonu in Parizu tega ne vidijo, niti ne umevajo. Ce pa vidijo in razumejo, potem so prekanjeni oportunisti, ki čakajo le na to, kje bo kaj več za nje. Drugače jih trezen, pošten in svoboden človek ne more soditi. Politika je res čudna mrha! * ENO, DVE ZA KRATEK CAS — Pek in čevljar sta sedela v gostilni pri eni in isti mizi v nedeljo popoldne in praznila pol-litroke ter modrovala o tem in onem. Potem sta pa začela govoriti o njunem poklicu ter kateri od teh poklicev je častnej-ši. “Kaj bi govoril!” reče pek, “moj stan je gotovo častnejši od tvojega, kajti kar jaz napravim, pride vse na mizo, kar pa čevljar naredi, gre pa vse pod mizo!” —■ Zdravnik in stara devica. — Stari gospodični je svetoval zdravnik, naj se omoži, potem ne bo več tožila o malenkostrjiih boleznih. Gospica se mu nato kar hitro odreže: “Slišala sem, da ste vi, gospod zdravnik še samec, pa me vzemite kar vi.” Zdravnik pa tudi ni bil v zadregi za odgovor ter ji reče: “Zdravnik le zapiše zdravilo, zaužije ga pa ne!” — Vsem čitateljem Ameriške Domovine srečno, veselo in u-spešno novo leto želi Matevž -------o------ Zahvala gen. Weslmore-lands Cleveland, O. — Glavni odbor ZDSPB TABOR je z ozirom na številne protivladne demonstracije v novembru lanskega leta s svoje seje dne 4. dec. 1965 poslal poveljstvu ameriških čet v Južnem Vietnamu posebno pozdravno pismo, izražajoč svoje in svojega članstva popolno odobravanje ameriškega stališča v Vietnamu, obenem pa je sporočil svoje božične in novoletne čestitke vsemu ameriškemu vojaštvu v Južnem Vietnamu. General W. C. Westmoreland, poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu, je tajništvu ZDSPB TABOR odgovoril s sledečim pismom: Your letter expressing support by the members of Tabor, the Organization of Slovenian Anticommunist War Veterans for the efforts of our armed forces in Vietnam is deeply appreciated. I have forwarded the letter to the CommandInformation Officer so that our troops may be informed of your action through the medium of our military newspaper. On behalf of all the servicemen in this command, I extend heartfelt thanks to you and to each member of Tabor for this encouraging display of support. Sincerely, W. C. Westmoreland, General, United States Army Commanding Gornje dajemo slovenski javnosti v vednost z zadoščenjem in ponosom. Glavni odbor ZDSPB Tabor ----—o------- Smučarski skok! Stomi-sbga šporlsisga kluba preteklo siedeljo Cleveland, O. — V nedeljo, 30. januarja, je Slovenski športni klub priredil smučarsko skakanje na Slovenski pristavi. Čeprav je pihala burja in je mraz grizel do kosti, se je zbralo precej gledalcev in skakalcev. V tem mrazu se je pokorajžilo 8 skakalcev: S. Rus je skočil 25.5 metrov, F. Kogovšek 23.5 m, M. Ilc 23 m, J. Rus 18.5 m, A. Kozjek 18 m, T. Rus 17.5 m, P. Košir 14.5 m. Metod Ilc je skočil 28 metrov, a ta skolk ni bil veljaven, ker je z roko podrgnil vo snegu. Naj lepše sta skakala S. Rus in A. Kozjek. Skoki so bili merjeni od roba skakalnice pa do točke, kjer se je skakalec dotaknil tal. Zgleda, da bo najdaljši skok 30 metrov, a skakalec se bo moral res potruditi, da bo to dolžino dosegel. Kateremu se je zdelo premrzlo zadnjo nedeljo, bo imel priložnost, da si ogleda skakalce naslednjo nedeljo, ko bodo zopet poskusili za daljše in lepše skoke. V soboto, 5. februarja, se gre klub smučat za en dan v Holiday Valley, N.Y. Kdor se bi nam rad pridružil, je dobrodošel. Odbor -------o------ Klub stav. spohofsncev na Waterloo Road Cleveland, O. -— Naš klub še ni star niti tri leta, pa šteje že nad 200 članov. Zborujemo vsak drugi torek v mesecu ob dveh popoldne v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Udeležba na sejah je zelo velika, kar kaže, da so te vrste klubi priljubljeni in primerni za starejši rod. Vsa naša slovenska bratska društva se zelo trudijo, da privabijo v svojo sredo mlajši rod, naraščaj, ki naj pomaga društvom k obstanku in napredku. Mi tega ne potrebujemo, z veseljem pa sprejmemo vse slovenske ljudi, može in že- Vš SIS Nekulturno vedenje jugoslovanskih carinikov na meji pri V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je v svoji številki od 20. januarja letos pod gornjim naslovom objavil sledeči sestavek: Mislili smo, da so časi, ko so jugoslovanski cariniki postopali s potniki, pri katerih so našli kak verski predmet, na žaljiv in oduren način, že davno za nami. Pa se zdi, da temu ni tako, vsaj na vseh mejnih blokih ne. Nedavno se je v našem uredništvu oglasil mož italijanskega porekla, ki nam je tole pripovedoval: Ob priliki zadnjega državnega jugo slovanskega praznika sem se tudi jaz namenil, da obiščem Slovenijo. Na mejnem prehodu pri Fernetičih sem naletel na večji avtobus, ki se je očividno vračal z izleta po Italiji. Seveda bi šla vsa stvar neopaženo mimo mene, če ne bi bil postal pozoren na skupino 48 ljudi (bili so potniki iz omenjenega avtobusa), ki so se na glas in živahno pričkali z nekim jugoslovanskim carinikom. Stopil sem bliže in opazil, da ima carinik v roki več izvodov naše ilustrirane verske revije “Fa-miglia cristiana”, pa še več brošur, katerim pa nisem videl napisa. Nenadoma se je carinik škodoželjno zasmejal in začel trgati omenjene izvode, kose papirja pa vrgel užaljenim potnikom pod noge. Kasneje sem se zanimal pri enem izmed potujočih, za kaj je pravzaprav šlo. Pa mi je povedal, da so napravili za Dan republike 29. novembra z avtobusom izlet na Staro goro pri Čedadu, v Oglej in Trst. Spotoma so jim prijatelji in znanci poklonili več brošur in knjig, ki izhajajo na Goriškem in Tržaškem v slovenščini, poleg tega pa še dober ducat katoliškega tednika “Famiglia cristiana”, ki je lepo ilustriran. Potnikom še na misel ni prišlo, ne, fante in dekleta, ki so dopolnili 60 let ali več. Kako je lepo, ko na mesečni seji vidiš toliko dozorelih obrazov! Nekateri med njimi si nalagajo že deveti križ, pa še vedno radi pridejo na sejo v družbo. Seje so kratke. Po njih je na razpolago prigrizek, ki ga pripravijo naše postrežljive članice. Imamo kavo, krofe, jabolčni štrudel, orehovo potico in seveda tudi vinček, da se potem lepše poje. Možak, ki jih ima že preko 80, je dejal zadnjič, da bi bil že preje prišel, če bi bil vedel, da so pri klubu tako veseli in prijazni ljudje. Prihodnjo sejo bomo imeli 8. februarja ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Vsi ste vabljeni, slišali boste poročilo vašega zastopnika na zadnji seji u-pokojencev na Holmes Avenue, kjer je govorila Mrs. Smith od American Association of Retired Persons. Ta organizacija je razširjena po vsej deželi in ima milijonsko članstvo. Mrs. Smith dela na to, da bi tudi slovenski upokojenci stopili vanjo. Naša tajnica Mrs. Mary Debevec se je kar na skrivaj in po-tihem podala v St. Vincent Charity bolnico. Vsi ji želimo, da bi se skero zdrava vrnila med nas. Še nekaj novega je pri našem klubu — pripravljamo se na praznovanje 3-letnice njegovega obstoja. To bo v soboto., 12. marca 1966, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vsak udeleženec bo postrežen z okusno večerjo, potem se bomo pa zabavali, kot bo komur bolj prijalo. Igrala bo dobra domača godba. Vstopnice so že naprodaj. Priskrbite si jih pravočasno! Pozdravljeni in na svidenje! Predsednik Fernetičih da bo za jugoslovanskega carinika te vrste blago kakor rdeča ruta za razdraženega bika, saj bi v nasprotnem primeru to čtivo lahko skrili po žepih. Tako ga pa niso skrivali in posledica je bila, da so bili ob vse, zraven pa še doživeli ponižanje pred vsemi. Tako nam je to za jugoslovanske obmejne oblasti sramotno vedenje opisal sam očividec. Človek nehote primerja njih vedenje, ko mejo prečka tujec z vedenjem, ki ga imajo do lastnih državljanov. Do tujca so celo pretirano uslužni, lahko ima s seboj, !kar hoče, s svojimi ljudmi pa postopajo, kot da bi bili državljani drugega razreda. Ni čuda, da v ljudeh gine ljubezen do države, ki je do njih prej mačeha kot mati in se mnogi o-zirajo s hrepenjenjem po državah, kjer živi slovenska manjšina, pa ji nihče ne krati njenih verskih pravic ali sramoti verskega prepričanja. Pravijo, da je v Jugoslaviji svoboda vere zajamčena po ustavi; zakaj gledajo potem jugoslovanske oblasti na slovenski katoliški tisk v zamejstvu kot na državi nevarno propagando, ki spada pod tihotapsko blago in ga je treba zato pleniti in trgati na kosce? Ali ne bi bilo mnogo lepše, če bi se jugoslovanski oblastniki z nami vred veselili dejstva, da ima slovenska manjšina v Italiji vso možnost, da se versko in kulturno udejstvuje fer izdaja celo liste v svojem materinem jeziku. Prav slovenski zamejski tisk bi moral biti tisti, ki bi ga morala matična država podpreti in mu odpreti na stežaj vrata v domovino. Tako pa: če gre dober glas v deveto vas, sega pa slab glas veliko dalje: v deveto deželo. Jugoslovanski cariniki na meji pri Fernetičih so znova dokazali, da je jugoslovanska ustava glede svobode vere le krpa papirja. Glas o njih početju bo šel v širni svet. In odjek bo spoznanje, da tudi glede jugoslovanskega komunizma velja pregovor: Volk menja d'ako, =. čudi (narave) nikdar ne. Verski tisk v Sloveniji V Ljubljani so izdali v slovenskem prevodu koncilski odlok o ekumenizmu in odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah. Važnost in pomembnost odloka o ekumenizmu bi zahtevala lepšo obliko s tiskano besedo. Slovenski prevod obeh dekretov je izšel že v Trstu v knjigi “Kraljestvo božje 1964/65”. Nadškofijski ordinariat v Ljubljani bo izdal v slovenskem prevodu z opombami vse koncilske konstitucije in odloke. Najprej bo pripravljena konstitucija o Cerkvi. Teološka fakulteta v Ljubljani je izdala 3. in 4. številko Bogoslovnega vestnika z bogato in praktično vsebino. P. Miha Žužek S.J. je pa izdal kratko razlago splošnih in misijonskih namenov Apostoistva molitve za leto 1966. Ukinjene železniške proge Dne 16. januarja so v Sloveniji ukinili za vselej ves promet potnikov in blaga na naslednjih železniških progah: Jesenice - Planica, Kranj - Tržič, Tržišče - Krmelj, Novo mesto-Straža, Brezovica - Vrhnika in Črešnjevec - Slovenska Bistrica. Te proge so se namreč izkazale za nerentabilne. Ker so železnice v Jugoslaviji samostojna podjetja, se morajo vzdrževati same in ne smejo računati na pomoč osrednje vlade. To je bil tudi vzrok, da je prišlo do ukinitve omenjenih prog. Radovedni pa smo, če bodo tako dosledni tudi na Hrvaškem in v Srbiji- KRALJ GORA EDMUND ABOUT Hadži Stavros je prišel ravno v trenutku, ko sem si brisal solz-ne °či, in zdelo se mi je, da sem vsled te svoje slabosti zgubil v njegovih očeh. No, mladi mož,” mi je rekel, pobum! Ni še čas, da jokate sami nad seboj. Za vraga! Človek bi mislil, da greste za svojim lastnim pogrebom! Gospa Angležinja je spisala osem strani dolgo pismo, in niti ena sol-Za ji ni padla v tintnik. Pojdite Jo malo kratkočasit! Oh, če bi inli moje vrste človek! Prisegam yam> da v vaši starosti in na vašem mestu ne bi ostal dolgo časa n jetnik. Moja odkupnina bi bila Piačana v dveh dneh in dobro Vem, s čigavim denarjem. Vi niste oženjeni7” “Ne.” “No, dobro? Ali me še ne razumete? Vrnite se v svoje bivališče in bodite ljubeznivi. Dal SJm vam tako lepo priložnost, si naprovite svojo srečo. Če Je ne boste izrabili, ste butec in ee me ne uvrstite med svoje dobrotnike, ste nehvaležneš!” Našel sem Marijano in njeno mater pri studencu. Čakali sta Postrežnice, ki so jo jima obljudili in se medtem sami nekoliko snažili. Tolovaji so jima oskrbeli sukanec ali pravzaprav vr-v'co> in šivanke, kakršne se ra-y]Jo za šivanje jader. Od časa do časa ste prenehali s svojim de-l°m in žalostno opazovali Ate-ne- Hilo je hudo! Tako blizu sta bili Aten, toda vstopnina je znašla za nji stotisoč frankov! Vprašal sem ju, kako sta spali. Odgovorili sta mi suho in kratke m mi s tem dokazali, da jima hi nič za mojo družbo. Takrat °em videl prvič Marijanine lase; dila je gologlava. Umila si je glavo v potoku in sedaj si je •msila lase na solncu. Nikdar ne m bil verjel, da ima ena sama zenska lahko toliko množico svilnatih kodrov. Njeni dolgi kostanjevi lasje so ji viseli okoli lic in preko ramen. Niso pa bili Sladki, kot jih ima večina žensk. i pridejo iz kopeli. Valovili so be kot površina jezera, ki ga vz-nemirja lahna sapica. Luč, ki je Padala preko tega živega gozda, Jid je obsevala mehko in žamet-b°> v tem okvirju je izgledal njen obrazek kot roža vrtnica nied mahom. Rekel sem vam že, gospod, da še nikoli nisem lju-11 ln mi tudi ni kazalo, da zač-nem z deklico, ki me je imela 2a latu. Toda čeprav bi moral Sam sebi nasprotovati, vam mo-ram priznati, da bi bil za ceno svojega življenja rad rešil te npe lase iz Hadži Stavrosovih vrempljev. Sklenil sem nov, P^drzen, pa vendar ne nemogoč načrt za beg. Naš prostor je ^ocl dva izhoda; eden je vodil Hadži Stavrosov kabinet, na Clugi strani pa je bil globok Prepad. Skozi kraljev kabinet Jo bil beg nemogoč; v tem slu-aJu bi morali prekoračiti celo olovajsko taborišče in drugo ’ambno črto, ki so jo stražili k *• Ostala je torej še pot pre-Prepada. Ko sem se pripog-. nad brezdnom, sem opazil, lma skala, čeprav skoro nav-dosti opirališč, šopov tra-j.majhnih grmičev, na katera Se lahko opirali. Največja ne- Nova direktorja Society Corporation v Clevelandu vodi novo pot, ali pa se je odtrgala na enem mestu skala in se je nemirna tekočina razlila preko pečine. Deset čevljev dolga in tri čevlje široka struga je vodila do konca gore. Niti dve uri ne bi rabil, da zaprem to strugo in prisilim vodo v njen prvotni prostor. V največ eni uri pa bi se mokre skale posušile; nočni veter bi kaj hitro posušil pot. Za beg tako pripravljeni bi rabili največ dvajset minut časa. Ko bi bili enkrat na vznožju gore, pa bi imeli Atene pred seboj, zvezde pa bi nam bile vodnice; pota so bila sicer zanič, toda na njih se nam ne bi bilo treba bati roparjev. Ko bi nas prišel zjutraj kralj obiskat, da nas vpraša, kako smo spali po noči, bi zvedel, da smo potovali; in ker se celo življenje učimo, bi se naučil tudi on, Ja človek ne sme vedno le nase računati in da slap slabo straži ujetnike. Ta načrt se mi je zdel tako izvrsten, da sem ga na mestu razodel njej, ki mi ga je navdahnila. Marijana in njena mati sta me izprva poslušali kot ponašajo zarotniki izdajalskega agenta. Vendar pa je mlada Angležinja premerila brez groze globočino prepada: “Lahko bi splezali doli,” je rekla. “Sicer ne sama, vendar pa s pomočjo varnega vodnika. Ali ste močni, gospod?” Odgovoril sem, sam ne vem zakaj. “Bom, če boste imeli zaupanje v me.” Te besede, na katere nisem polagal nikake važnosti, so vsebovale brezdvoma kako neumnost, kajti oblila jo je rdečica in obrnila je glavo: ‘Gospod,” je rekla, “morda smo vas slabo sodili; nesreča človeku zagreni srce. Rada verjamem, da ste pošten in dober človek.” Lahko bi mi bila rekla kaj bolj prijaznega; toda rekla mi e to s tako nežnim glasom in tako presunljivim pogledom, da sem bil ginjen v dno duše. Ponudila mi je svojo ljubko roko in jaz sem že stegnil svojih pet prstov, da jo primem; \/ hipu pa si je premislila, se potrkala po čelu in rekla: “Kje pa boste našli tvarino za zatvor-nico?” “Pod našimi nogami: zemljo!” “Voda jo bo odnesla.” “Ne pred dvema urama. Za nami povodenj.” “Dobro,” je rekla. To pot mi je dala svojo roko in jaz sem žc približal svoje ustnice, da jo poljubim. Toda hipoma jo je odtegnila. “Zastraženi smo noč in dan. Ali ste mislili na to?” Prav nič nisem mislil na to, toda šel sem že predaleč, da bi mogel nazaj. Odgovoril sem z odločnostjo, ki je presenetila mene samega: “Korfijot? oh tega vzamem jaz nase. Privezal ga bom k drevesu.” “Pa bo kričal.” “Tedaj ga bom ubil.” “In orožje?” “Ukradel je bom.” Krasti, ubijati se mi je zdelo popolnoma naravno, odkar bi bil skoraj poljubil njeno roko. Presodite, gospod, česa bi bil zmožen, če bi bil kdaj resnično zaljubljen! v — -------- —v —j------- Gospa Simons me je poslušala r MALI OGLASI Opremljeno stanovanje Oddamo na E. 145 St., blizu St. Clair Ave., 3 velike sobe, kopalnico, zaposleni dvojici; $89 mesečno. Kličite EV 2-8039. __ Grovcvvood okolica Dobra dohodniska hiša, dvo-družinska, 5 in 4, dvojna garaža. Prodaja lastnik. Cena samo i 1,900. Kličite IV 1-8153. (23» V najem Oddamo 5 sob na 6030 St. Clair Ave., zgoraj. Zmerna najemnina. Zelo pripravno za upokojence. Kličite IV 6-0573. Rudy Ujcic Constructing Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuliinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE 16115 Parkgrove Ave. 531-4661 C lev. 10, Ohio -?■- 4Kiw a®EV>*M wfam^WmJk m\ 1 £ s$Pž * \ a Fort Wayne, Ind. Tel: 219-744-2378 (26) CHICAGO, ILL. MALE HELP ENGINEERS FABRI-TEK SENIOR ENGINEERS Fabri-Tek has opened an Instrument Division in Madison, Wis. Opening for senior engineers exist now. Positions require the ability to design logics and circuits for signal averaging test equipment, specify components and test procedures. Must have B.S.E.E. or M.S.E.E. with 3 to 8 years of design experience. Call or write in confidence to: A. D. Silberman, Personnel Department, FABRI-TEK, Incorporated 1019 E. Excelsior Blvd., Hopkins, Minn. 612-935-5518 FABRI-TEK INCORPORATED An Equal Opportunity Employer (24) KELIH ŽIVLJENJA — Umetnik Salvador Dali izdeluje z vso pazljivostjo “kelih življenja”. Kelih je ves iz zlata, v katerega so vdelani diamanti, rubini, safirji in drugi dragi kamni. TA JO BO IMEL ZA NEKAJ ČASA! — Z velikanskim vencem čebule se sprehaja po švicarskem Bernu neki njen ljubitelj, ko čaka na vstop na letni “Čebulji festival”. W ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 z z? $ -c *. Marija si je potegnila šlar na obraz. Bila je vsa razbeljena in polna sramu. Napravila je ubogemu grešniku zadnjo bolečino, to je bila njena služba svete Katarine. >* “I seveda, te pobožne žene,” je mrmral starec in jo vedel iz ječe, zaprši vrata za seboj. “Te imajo jezike, ki bodejo ko igle. Rajši deset kapucinov ko tako prgasto nuno!” S trepetajočim srcem je vprašala Marija ječarja, kaj neki mu je zašepetal jetnik prej na uho. Mislila je, da je rekel nekaj o njej. Ječar je bil nejevoljen: “Kaj vam to mar? No, pa vedite! Vprašal jc, ali ni še prišlo nič iz Svetega Jurija. Njegova žena je na porodu. Že tri dni težko čaka na sporočilo. Vsakokrat, ko vstopim, vprašuje.” “Moj Bog!” je rekla Marija in še huje jo je spekel sram. Ubožec, tako trpi, pa prideš še ti in ga še bolj trpinčiš! Sklonjena, jokaje za svojim šlarom, je zapustila žalostno zgradbo. Kam naj še gre zdaj ? Nič ni opravila. Skrivaj je odšla z doma, peljala se čez Donavo in po suhem med surovimi moškimi in ni nič opravila. Zastonj je molila... prav zastonj! Tako stoji na tujem tlaku, izgubljena in zapuščena; — notri pa je Jose, ubožnejši v svoji bolečini, kakor pa je bil prej; tega je ona kriva. Kaj naj zdaj stori? Naj se odpelje takoj ? Ali pa jutri? Jutri, tedaj se bo zgodilo ono strašno; — nič noče ne videti ne slišati o tem. Tako stoji pred vrati in ji je, kakor da sliši grozne udarce s kladivom do sem s Širokega trga ... Tedaj pobegne od vrat in čez most na prosto polje. Hiša z rdečo streho, ki ji jo je pokazal ječar kot zavetišče, stoji na levi, na desni kapela s pokopališčem; po sredi CHICAGO. ILL MALE HELP CUTTING ROOM FOREMAN EXPERIENCED APPLY POLLACK BROS. 315 E. Wallace St. gre velika cesta, marijaccljska, kjer se je pripeljala; pa tega ne ve več, vsa je zmedena. Stopi in gleda čez nizki zid na pokopališče. Tako majhni so križi. To je pokopališče nedolžnih, nekr-ščenih otrok; tudi cvanglejskc pokopu je j o tukaj. Tukaj čaka odprt grob tudi na truplo ubogega Jeseja. Marija tega ne ve; a ko vidi veliko majhnih križev, se mora jokati. Solze ji dobro dejo. “To je kapelica”, si misli, “in Zveličar je v njej —” Tako gre trudna in potoglava vanjo in sede v zadnjo klop. Nikogar ni v kapeli, sama je z Zveličarjem. V sliki nad oltarjem kleči sveta Barbara, vsa v belem. Obglavljajo jo. “O1 Zveličar!” povzdigne Marija roke k tabernaklju, “ali mi nisi Ti naročil? Ali me nisi Ti pozval? Zakaj, zakaj neki si me zapustil? Pa sem te vendar tako lepo prosila: pomagaj mi!”... V tišini in božjem miru, ki jo obdaja, ji začne znova govoriti neki glas: “Angel ali devica! Če bi bila še devica, potem bi se ti bilo posrečilo ...” In tedaj žena čuti, da je bik predrzna, ko se je lotila dela, ki bi ga mogla napraviti le čista Kristusova nevesta ..., in zgrabi jo strah, ki ji skoraj srce duši: “Vse to je bilo le ponos, ne pa duševna vnema in ljubezen.” Spomni se spovednikove resnične besede: to je hudič, ki ti hoče vzeti ponižnosti! Kdor ti daje usmiljenje, ta ni hudič. O zdaj je tu, sočutje, zdaj muči takt hudo; zdaj, ko nič več ne pomaga! Zdaj si predstavlja ubogega človeka, katerega je mučila, ne pa tolažila, z njegovim izmučenim licem, z njegovimi očmi, ki jih je razprla mrzlica; najhujša coprnica bi se bila morala jokati, ki bi ga bila poznala, kakršen je bil, in ga nato videla v toliki zapuščenosti! Ti pa si lajala nanj! Po njegovem za smrt ranjenem srcu si zbadala, mu govorila o rakvi, ki ga bodo vanjo položili, njegov ubožni križ imenovala kriv ... Da, njegov smrtni križ si sramotila in mu v isti sapi oponesla, da sramoti sveto podobo! ... In nazadnje si mu povedala, da mu je umrl najljubši prijatelj, povedala si tako surovo in grdo, da ne bi mogla zločesta veščica huje. Če bi bila ostala v Pechlarnu in tam zanj molila, moj Bog, tisočkrat več bi bila naredila zanj! Bog mu bo odpustil, da je odklonil milost, ki se mu je nudila tako neprijazno; on je ubog, je slep, je zapeljan od materinega naročja. Tebi pa Bog ne bo odpustil, da si mu nudila milost, to nebeško dobroto, v čaši sovraštva in jeze namesto ljubezni. Tedaj se je spomnila obeh mučenikov — p. Schwaiger je pripovedoval zgodbo —, izmed katerih je prvi, ki ni bil usmiljen, v zadnjem trenutku odpadel; drugi pa, ki je veliko grešil, je ostal Kristusu zvest. O pač, kadar pojde jutri ubogi človek v smrt s svojim križcem v roki, se ga bo Jezus usmilil in sam spregovoril z njegovim srcem; ne trdo, kakor ljudje marveč milo, in ga vzel k sebi kot desnega razbojnika ... Marijo pa bo zapodil: “Bil sem ujet, a ti me nisi potolažila; mučila si me celo v mojem ujetništvu.” Pokleknila je in skrila glavo v rokah. Zapuščenost se je je znova lotila kakor takrat po spovedi, le še huje danes. Tedaj je bil hud spovednik, danes je bil Zveličar. Ena beseda, ki jo je rekla nesrečnemu človeku v ječi, jo vznemirja in ji stoji živo pred očmi. Rekla mu je, da je velik grešnik. Kdo pa sme kaj takega reči svojemu bratu? Pa celo ona? Kaj pa je naredila pred sedmimi leti? — Sme li metati kamenje na druge, ona, nezvesta nevesta? — Vstala je, stopila iz klopi in šla pred oltar. Ograja je preseljevala cerkvico. Ograja je bila zaprta. Stegnila je svoje roke skozi palice proti tabernaklju in spregovorila iz svojega žalostnega srca k svojemu Gospodu: ‘ Prevzela sem se, o Gospod, :ačela sem v predrznosti, kar bi oila morala začeti v ponižnosti! Jdpusti mi in popravi, da bo dobro, kar sem slabo naredila! Razsvetli ga, jaz sem ga le še )olj zamračila; daj mu tolažbe i bolečinah, ki jih je prestal po neni, po meni!” S pokopališča je slišati otroke glasove. Tedaj se je spom-tila, kar ji je bil povedal ječar, la težko čaka na poročilo, da taka že tri dni; tam gotovo ni-najo nikogar, katerega bi podali. Ta vest jo je silno pretre-la. Ko je sama dobila Petrčka, edaj je sedel njen mož v drugi obi in molil; pri prvem kriku, d ga je otrok napravil, je plani ves bled v sobo; hudo ga je krbelo v njegovi ljubezni. Kako neki skrbi in muči šele Joseja njegova žena, ki je tako iežna in slaba, kako otrok! V eči je zaprt, v samotni ječi. Ne ;me je videti — ne sme se poslovni, — otroka pe sme videti! — le sme blagosloviti! “Ljubi Gospod!” je prosila Marija in se oklepala železnih palic. “Vzemi mu vendar to bolečino s srca! Pošlji koga, ki mu pove, da se je otrok rodil in da je njegova ljuba žena srečno prestala!” Molila je prisrčno; železne palice so se ji vtisnile v rame in lice. Nato je stopila od ograje, se globoko poklonila in odšla naglo iz kapele. Vsa takšna, kakor je, hiti zdaj v kraj, kjer stanuje Jesejeva žena. Tam bo potrkala pri služabnikih — nikogar ne bo nad- ZADNJI POSVET — Predsednik L. B. Johnson se tik pred nagovorom v San Antoniu, Ter., posvetuje s svojo ženo. legovala, samo služabnike bo vprašala, ali je gospa že rodila in ali je otrok fantek ali deklica. In nato bo že koga poslala v ječo, pa ne, kakor da sporoča ona; ubogi mož naj ne sliši več njenega imena. Ko je molila pred tabernakljem, ji jc prišla misel in ta je od Boga; ta je ne vznemirja, marveč jo pomirjuje ... Pot, ki jo hoče zdaj hoditi, je pot pokore... pot ljubezni ... čuti, kako se ji zopet zopet pnejo živci, trudnost jo je minila. Pred vrati v kapelo vpraša nekega kmeta, ki ji je prišel naproti po Marijaceljski cesti, ali ve za pot v št. Jurij in kako daleč je tja. Kmetič ji je odgovoril: “Prav ob tej cesti leži, tam. kraj kamnitne poljane.” Pokazal je s prstom proti daljnim gozdovom. “Tam gori je grad Ochsenburg in spodaj v dolini je Sent Jurij. V eni uri boste tam.” Dve je ura. Pravkar je bila v mestu. Ne da bi se obotavljala, se je napravila Marija na pot. Pot je držala po ravnem sredi MODEL MEAT MARKET 610 East 200 Street EUCLID, OHIO, 44119 - KE 1-7447 ima vedno na prodaji: odlične RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, domače zelje in repo. KVALITETNO SVEŽE MESO. FLORTAN IN MARY KONČAR — lastnika Odprto vsak dan od 8. do 6. zv, v sredo od devetih do dveh. dobrav med polji in vrtovi; tu in tam je bila mala kmetija med drevjem. Drevja je vedno več gozdovi se začenjajo; visoko in črno se dvigajo jelke na desni, na levi valovijo holmi. Marija je hodila naglo, edina popotnica v vsem okraju; včasih je stekla. Potem pa se je upehala in se vlekla le s težavo dalje. To se je zgodilo vselej, kadar se je spomnila mrtvaškega odra in meča, — meča. — Tedaj se je morala hitro zmisliti na otroka in mater, da je dobila moči ža nadaljnjo pot. (Dalje prihodnjič) ------o------ GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers V STEKLARSKI SOLI — Češko steklo je bilo nekdaj znano po vsem svetu kot odlično in češka industrija stekla kot ena najstarejših v Evropi. Na sliki vidimo učitelja Steklarskega inštituta Stanislava Zemeka na Češkem, ko razlaga stekleni izdelek učenki.