Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L,AS SVOBODE
V slogi je moč!	GLASILO SVOTtOT>OMISELSfIH SLOVEJVCEV V AMEHIK.!	Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
SteU. 39.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 24. septembra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
SEDAJ JE ČAS.
Še par tednov in dobili bomo mrzli zimski čas. Ljubitelji čtiva se tega vremena vtesele. In zakaj neki ne! Lepo poletno izzivajoče solnce, sopara in zaduha v sobi. ter nežen večerni vetrič pač vabijo slehernega- na prosto, na sprehod. Delavec, ki živi od tega, da od ranega jutra pa do pete ali šeste ure zvečer dela v zaduhlih tovarnah ali rudnikih je vesel če dobi svežega zraka in za to kaj rad ob večerih poleti na prosto, čita-nje v sobi mu je odurno in radi .tega se za isto in časnike kaj malo briga.
Obratno je kedar nastopi jesen, zima. Večeri so hladni, mrzli in neprijetni, pa tudi vreme ni nič kaj stanovitno, da bi mu človek zaupal, zato delavec po končanem delu najrajše ostane doma pri peči ter čita v zabavo in kratek čas.
Veščaki so mnenja, da ob zimskih večerih se več čita kot pa cel ostali čas leta. In to je tudi dokazana stvar. Za to smo se pa postavili na stališče, da Glas Svobode kaj najbolj razširimo, da istega čita vsak ameriški Slovenec in iz njega zajema razne delavske in družabne vesti.
Uredništvo Glas Svobode zagotavlja svoje čitatelje, da bo kaj naj bolj možno ugajalo čitatel-.jem, zategadelj si je že preskrbelo lepih povesti in romanov, katere bode vsak čita tel j Glas Svobode z zanimanjem prebiral.
S prihodnjo izdajo pričnemo tiskati poleg romana “St-rahovalci dveh kron” kratko povest, katero je spisal slovenski pisatelj Podravski.
S priohčitvijo kratkih povesti bodemo ugajali novim naročnikom, na kar opozarjamo naše cenjene zastopnike. Pa tudi članke Iz delavskega polja bo vedno najti v predalih Glas Svobode, kakor tudi d raze ga zanimivega čtiva.
iNaše zastopnike prosimo, da se >sedaj potrudijo za list, da pridobe kar največ mogoče novih naročnikov še ta teden, poleg tega pa naj ne pozabijo na oglase. Vsak list živi od oglasov, oglaševanje v listih pa zopet pomaga obrtnikom in trgovcem do boljših in večjih vspehov.
Nekateri listi vpijejo in zahtevajo : Toliko naročnikov moramo •dobiti .... Mi smo zadovoljni s vsakim številom kolikor več naročnikov, toliko več.moči in seve, toliko boljše za list.
Toraj rojaki, ako hočete dobrega čtiva, naročite se -na Glas Svobode pri naših zastopnikih ali pa pošljite naročnino naravnost na upravništvo Glas Svobode.
List stane za celo leto samo $1.50 in za pol leta pa $1.00.
To je primeroma mala svota in nikdo se ne more izgovarjati, da mu finančni minister v - žepu me dopušča.
Dolgi zimski večeri so tu. — A-li hočete list Glas Svobode?! Tipamo, da! Obrnite se na našega za stopnika ali pa direktno na: GLAS SVOBODE CO.
1518 W. 20th St., Chicago, 111.
Gospod Ignaz ©ehlemberger iz 'Glene-oe. O. nam naznanja, da se je resnično pred 40 leti tako pisal in pa še celo z Nemškimi črkami. To pač ni kar tako, ter se bomo ž njim ob priliki še “pošpa-sali”.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................. 50	kron,
za	$ 20.55 ................ 100	kron,
za	$ 41.10 ................ 200	kron,
za	$ 102.75 ...............  500	kron,
za	$ 205.00 ............... 1000	kron,
za	$1020.00 ............... 5000	kron;
Poštarina je TŠteta pri teh svotah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka» Naše -denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske to Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
S2 Cortland 'St. New York 104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
Dunaj, 17. sept. Veliko pozornost je povzročil dogodek v Mni-hovgraeu na češkim. Kakor se od tam poroča, je podpolkovnik Ernest Faninger 92. češkega pešpolka rezerviste grozno trpinčil. Zaradi tega ga je v mestu Kosmanos neki vojak 18. češkega pešpolka napadel. Napadalec je bil takoj premagam in v “varnost” odveden.
Dunaj, 20. sept. Novi cin slovenskega vandalizma se iz Gradca poroča im zbuja najglobokejši srd v širnem krogu. “Im Triplau-Mobiel (?!!) in Krain, in der Ju-lisehen Alpen, haben bübische Hände sämmtliehe Wege-T'afeln des österreichi-schen-deutschen Al-pen-Vereins zertrümmert, die in deutscher Sprache abgefässt waren.’1’ (Iz tega je razvidno, kako naduti Nemci celo sem v Ameriko svojo zlobnost napram Slovanom in o sobi to nam Slovencem, zanašajo. Ako pomislimo kaj vse iz Gradca pride, tako nam ni treba posebno povdarjati brezmejno neumnost vsih nemških časnikov, kateri novice, kakoršna je gorenja, v svet trobijo. Nemški časnikarji morajo pač ponosni biti na svojo ge-o grafično učenost, ko iz-tuhtajo na Kranjskem kakšen “Triplau Hoba-el”! Op. ur.)
Nemčija.
¡Berolin, 20. sept. Parnik “Feld-marschal” pripelje iz Nemške-Južnozapadne-Afrike dragocen tovor seboj. Na parniku se nahajajo demanti v vrednosti preko eden milijon markov, kateri so se našli na, pred kratkim razkritim polju. Po novejši cenitvi, katera je po zatrdilu državnokolonialnim uradu, zanesljiva, se nahaja v varstvenem okrožju približno za eno milijardo demantov.
B-erolin, 21. sept. Ako se made uresničijo, bo Nemčija do konec maja 1910 imela zvezo z zrako-plovstvomJ za prevažanje ljudi med eBrolinom' in vsimi večjimi mesti. Zrak-oplovstvena družba, katera hoče ta načrt izvesti, je dejansko podpirana in nič manje kot 20 finančnih zavodov in številno bogatih ljudi je delnice kupilo.
Berolin, 21. sept. Socialdemo-kratičina stranka je na svojem zborovanju sklenila, da bojkotira pitje žganja, da s tem prepreči a-grarnim žganjarjem dobičke in ugodnosti od davka na žganju v žep si utaknitfi. Žganju sovražno glasovanje je od' soc. časopisja z navdušenjem sprejelo in proro-kuje silno pojemanje žganjepitja.
Velika Britanija.
Queenstown, 20. sept., Parnik “Mauretania”, je prišel to jutro za 28 minut po 6. uri v Queenstown., Parnik je rabil za vzhodno črto, vzlic temu da je bil vsled megle zadržan, 45 minut manje, kot do sedaj. Vožnja je trajala iz New Torka 4 dni, 13 ur in 41 minut in poprečno je parnik prevozil 25.60 vozlov v uri.
Rusija.
Petrograd, 21. sept. Neki pijani kozak telesne garde Čara, jie zdivjal vsled tega, ker so ga otroci zasmehovali, ter je dirjal z golo sabljo po ulicah glavnega mesta. Predno- je bil premagan, je pet o-seb nevarno ranil', od' katerih -bo-deti dve vsled zadobljenih ran u-mrle.
Kozak je nekega tri letnega o-troka na dvorišče ječe nagnal, tam ga s sabljo pobil in ranil dva moška, ker sta otroku na pomoč prihitela. Potem je vdrl v jetniš-ko pralnico in tam neki perici 20 ran prizadjal. Njegova peta žer-tev je bil neki vojak, katerega je pobil, predno je bil premagan.
Švedska.
Stockholm, 20. sept. Štraj,kujoči .peki so v noči. obšli razne pekarne ter okna pobili in premikastili stavkoskaze. če so bili od jedne pekarne pregnani, so takoj svojo taktiko na -dragim kraja nadaljevali. Več jih je bilo aretiranih.
Španska.
Madrid, 19. sept. Liberalni časniki so protest objavili proti vzdržavanju vladne cenzure, ter grozijo s stavko, ako se ta omejitev ne odstrani. Ministr za notranje posle je zagovarjal cenzuro in sieer z ozirom na javno korist. Izdajatelji so sklenili, da na kralja Alfonso apelirajo.
Madrid, 20. sept. ©enor Rios, republikanski poslane iz Barcelone, je izjavil, da je v Barceloni 120 šol še zaprtih in da ne bodo popred zopet odprte, dokler ne bodo to župan in občinski duhovniki odredili. Nadalje trdi, da je v Barceloni še vedno več kot 3000 oseb zaprtih, pod obtožbo da so se izgredov v mestu udeležili.
Italija.
Rim, 20, sept. Brzojavka iz Por-tici ob zalivu Neapula, poroča, da Vezuv je pričel zopet delovati, ©lisi se bobnenje, kateremu sunki sledijo.
Maroko.
Fez, 21. sept. El Roghi, vstaš, koji je nameraval marokkanske-ga sultana raz prestola vreči in njegovo mesto zasesti, toda bil u-jet, bil jev sultanovi palači v navzočnosti harmskih žena usmrčen. Usmrtitev je baje odgovor na protest Francije napram trpinčenju jetnikov po sultanu ali pa njegovih vojakov.
Mesto na rubinih.
Mesto Mogok v Mogok Valley, Burma, Indija je zgrajeno na rabi nih. Vsi veliki Rubini vsega sveta so od tam. Začetkoma- so to drago-cieno kamenje izvan mesta našli, a pokazalo se je, da zemlja na koji mesto stoji, je polna teh dragih kamnov. Sedaj se gre, da celo mesto poderó in na drugim kraju zgrade.
Mal položi dar na pisateljev altar.
Jos. Ivanšek 50c, Jos. Bernik 59c. A. Logar 50c, A. Braniselj 50c. — -Gosp. Matt Kramar iz Black Diamond je poslal $10.50 in sicer so darovali: Tomo Wers-hnik $2.; John Kramar $1.05, M. Kramar $1, Jos. Plaveč 60e, Fr. Kolen 5'5e. po 50e. so dali: John Sternad, Matt Petschnik, Frank Podlinšek; po 25c. so dali: Josip Podpečan, Frank Zagožen, Anton Delician, Blaž Felieian. Jakob Petschnik, John Oimahna, Frank Tratnik. Frank Kračnik, Frank Žuntier, John Zavolovšek; po 20c: Jos. F-abe, John Semprimožnik, Alojs Zabreznik; po 15c: Frank Čerav. Anton Slapnik; po 10c: Jos. Mlinar, Kocjan Levar, Tom Poznič, Jos. Kočevar. — Gosp. Fr. Košmerl, iz Reading, Pa. je poslal $4.40, ter so darovali: Fr. Košmerl 50c, Peter Kočevar 30c, po 25c so darovali: Ivan Jakof-šič, Anfon Košmerl, Jakob Čudo-van, Ivan Košmerl, Ivan Šuklje, Ivan Starašinič, Anton Jaklič, Ivan Planinc, Josip Filak; po 20o: Matij.a Moravec, Martin Težak, Peter Kralj, Miha Segina; po 16io: Matija Težak; po lOe: -Peter Tdžak, Juri Kralj, Ivan Ja-blevie, Josip Kralj. — Frank Burnik v Rock Springs, Wyo 50c. — /Gospa Antonia Trink iz Scofield, Utah, je poslala $3.95, ter so darovala: Gospe: Franica Ura-bič 50e, Rezi Vivoda in Antonia Trink po 25c, Franica Marinčič 20e, gospodični Fassio in Justina Inbert po 25c, gospodje C. F. Petersen, Alex-ej Jenko, Pungartnik Josip, Vertačnik T-orn1, Vertačnik Davorin, Lusher Anton po 2'5c; in Skrbada Anton. Potočnik Stif, ©koficb Frank, Bobnar Andró in Ivan-eš Joe po 10c. Skupaj $21.35 HI. Izkaz .... $12.81
Skupaj/	$34.16
Listu v podporo.
Jerry Možina 15c, J. Arhar 15c, J. Mohavne 10c, M. Jaklevich 50c Jože Bernik, ker v farško bisago nič ne dam $1.; Zato ker sta Proletarec in Amer. Slovenec padla iz tečaj-a: J. Putsnar 25c; A. Gulič 25c, A. Uršič 25c. J. Blažič 25c, M. ©tonich 15©, P. Vidic 2-c, A. Hvalica 20e, L. Bernik 2c, Aug. Stonich 5c, A. Avsec, 25c.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
New York, 21. sept. “Linčajte ga ! Dajte mu smolo in perje! Ver-zite ga skozi okno!” Tako je kričalo ljudstvu, katero- j,e imelo v soboto shod United Silk Workers v Pafersonu, N. J., ko se je zaznalo, da tovarnarji že mesece ogleduhe O’Brien detektivne agenture v Newarku v vrstah delavcev vposl jujVjo, ter en član unije, John ¡Henderson, detekt-ivni a-genturi informacije daje. Hender-son je -bil v uniji silno delaven, o-biškaval je redno shode in povso-di ste je v ospredje rinil, dokler je bil včeraj večer od ¡nekesa draze-ga člana kot ogleduh označen. Tkalci svile so bili silno razburjeni, ko so to slišali. Navalili so sie na Hendersona in slaba bi se mu godila, ako mu ne -bi bili mirnejši na pomoč priskočili. Konečno je moral Henderson obljubiti, da takoj mesto ostavi.
Danburg, Conn. 20. sept. Pogodilo se je, da -bo unijski znak (Union-Label), kakor je to no-pred bilo po tovarnah v klobukih pritrjen in to velja za tovarne v Danburg, Bethel in Millford, kateri so pogodbo z United Hatters v Ameriki, podpisali. Da so povrnili znak, je korak storjen, da so tisti odnošaji po tovarnah zavladali, kakoršnji so bili pred izbruhom velike stavke 14. januarja t. 1.
Omaha. Ne-b. 21. sept. Okolo 400 neunijskih sprevodnikov in motorvodij je prišlo iz Chicage semkaj, toda le malo so bili pri poulični -železnici vposleni. Kom-panija je izjavila, da bo normalno službo zopet v vedi a.
Napram Uniji.
V Bostonu je due 15. t. m. sodnik R-agg v višjem- sodišču izdal sodnijsko prepoved napram uradnikom in raznim članom lokalne umije št. 362 bratovščine pleskarjev in slikarjev, v katerim jim je prepovedano, člana Gerald Rudd kaznovati. Rudd je bil od District Council' z $10 kaznovan, ker je ua Labor Day 1908 delal vzlic temu, da unijska pravila to prepovedujejo. Zadnjega februarja je Rudd delal za James Bailey, a sodelavci so se proti Bosu izjavili, da bodo zastavkali če Rudda ne odslovi, ker on ni dober član, ki njemu naloženo kazen ne plača.
Sodnik je tudi odredil, da u-nijski uradniki in pa tisti elani ki so -s štrajkom grozili, imajo tožniku Ru-ddu $50, o-dškodnime plačati. Toženi nimajo pravico, vsled žuganja in ostrašitve tožitelja k plačilu ka-zni, silita.
DOPIS.
Indianapolis, Ind. 18. sept. Danes dopoldan ob 11. uri dogodila se je tukaj žalostna nesreča. 2 leti stari otrok Mary Vončina, hčerka našega slovenskega rojaka g. Vončina in soproge Frančiške, na 718 North Holmes Ave. je zgorela. Ob 11. uri so slišali jok malega otroka, kateri je bil ves v plamenu; zapazila ga je Mary Divjak v alleyu ter ga odvedla do Hribarjeve hiše, ker so gorečo .polili >z vodo, toda žal, bilo je že prepozno, ker je revica ob 2. uri v groznih mukah izdihnila svoje mlado življenje.
Poklicali so zdravnika dr. W. N. Norrisa, koji stanuje -v -bližini, ali prišli zdravnik je takoj rekel, da je vsaka pomoč prepozna za ld*ete in potrudil se je le v toliko, da je polajšal grozne bolečine.
-Kakor navadno, zapalil je nekdo ogenj v alleyu, a brez -da bi ■na ogenj pazil in tako je prišlo dete v dotiko z ognj-em ter se mu o-bKeka unela, kar je b-i-lo toliko sla-beje ker je bila obleka iz bomiba-ževine in tako ogenj pospešila.
Obvestili so corromerja Black-wella, kateri je dovolil da se dete idoma napravi na mrtvaški oder in potem pokople. kar se je tudi zgodilo.	Filip Godina.
Delavci podpirajte svoje glasilo. —
“Glas Svobode” je delavski list.
RAZNE NOVICE.
Pod bogoljubnem zavetjem.
Ženitno potovanje, na katerim je bil duhovnik krščanske cerkve (Christian Church) iz Williamsburg, Kans., s 16ietno Lorena Sutherland v Chicago 'dospel, je tukaj našlo dokaj žalosten zaključek. 161etna deklina se ni mogla vabi -bogoslužnega -moža vstavljati in j-e svojim starišem- pobegnila, a njemu so se sline cedile po prepovedanem sadu ter zapustil ženo in otroke. Po nekoliko dneh se je mladi begunki domotožje zbudilo in oznanjevalec sv. evangelija j-e prišel tudi do spoznanja, da je boljše biti pri domačih l-oncih mesa v Kansasu, kot pa v vetrovnem mestu. Dne 17. je dvojica odpotovala, a doma je nebeškega agenta šerif sprejel in njegova žena mu tudi hoče na kurja očesa stopiti.
Otročji odgovori.
Tukaj podamo ¡malo zbirko, katera kaže kako otroci mislijo o raznih stvareh, katere o-drašeeni cesto za strogo resne smatrajo, a ob jednem nam pa tudi svedočijo da so otroci ¡kot pravi humoristi rojeni. Tako je bilo neko dekelce vprašano:	“¡Zakaj je bila mati
Mojzesa v trstje skrila?” Odgovor: “Zatoi( -ker ni hotela da bi se mu koze stavile.”
Neki fantič, o katerem, se je znalo, da je mnogo cul časnike citati, je bil vprašan kaj je čudež? Odgovor je bil: “Čudež je neka stvar, katera se v Ameriki pripeti. ’ ’
Da je otrok lahiko tudi moder-jan, kaže sledeči dogodek: Neki šolski učitelj j-e pripovedoval svojem šolarjem zgodbo o- Ananiji in Sa-phiri, ter potem' vpraša: '“Zakaj bog vsakega ne usmrti, kdor laže?” 'Po dolgim molku je odgovoril neki mali paglavec: “Zato, ker potem ne bi nikdo na svetu ostal. ’ ’
Neko malo dekelce jie bilo- od svoje -matere karano, ker je jabolka jedla iz katerih je m-ati nameravala žolco skuhati. Drugi dan je učitelj vprašal dekleta, zakaj je bog Adamu i-n Evi prepovedal sad1 drevesa s srede Paradiža jesti. “Zato ker je mi,klil žolco iz jabolk narediti,” j-e ¡bil popolnoma preprič-evaln odgovor.
Učitelj je stavil vprašanje: “Kakšnega tiča je No a iz ladje izpustil?” Neki mali dečko je ve-dlel: “Golob je bil”. Učitelj: ‘Jaz se- čudim ko najmanjši v razredu je edini, ki to ve.” Neki večji dečko ustane ter pravi: “Ja, gospod učitelj, njegov -oče trži s ptiči!”
Konečno podamo sledečo originalno -difinacijo: Duhovnik je v nedeljski šoli izpraševal: “Ali mi zamore kteri od vas povedati kaj jie -opu-stni greh?” Mali ¡učene: “To so taki grehi, k-oje bi se moralo- doprinesti, pa se jih ni doprineslo”.
Proti tihotapstvu.
Rusija se je s Prusijo zjedinila, da ruska- vla-da zgradi na -svoje stroške ob državni meji 2 metra širok in toliko globok jarek, da se prepreči ali vsaj oteži tihotapstvo. Komisija sestavljena iz u-radnikov obedveh držav je že v to svr-ho mej- začela graditi.
Logatec, Kranjsko, 6. sept. Za
časa orožnih1 vaj je prišel v Riharjevo gostilno, v Cerkovski vasi vojak 27. pešpolka ter zakričal: “BIr san diejen’ gen, die Menschen sohiassen”. (Mi smo tisti, ki streljamo ljudi.)
Gosp. Rihar, kateri je bil top-ničarski četovodja, je seveda z vso odločnostjo zavrnil srborite-ga možakarja, ter mu povedal, da si v svoji gostilni prepoveduje vsako izzivanje. V tem trenotku je vojak potegnil bajonet ter naskočil gostilničarja.
K sreči je gostilničar vojaka prijel, mu izvil iz roke bajonet, ga vrgel na tla, neusmiljeno premikastil po-divjanea ter ga vrgel na cesto. (Op. ur.: Vrlo dobro Rihar! Živijo!!)
Rojaki, ustanavljajte podporna društva, tar jih priklopite k S. S. P. Z.
RADI ZANEMARJENJA.
Zadnjii teden smo ustavili 50 starim naročnikom list Glas Svobode, ker niso na naše opomine poravnali oziroma ponovili naročnino. S tem tednom bodemo zopet nekaterim ustavili list iz istega vzroka in tako naprej. Mi smo pač mnenja, da vsako delo je vredno svojega plačila. Mi ne delamo za ideale, ker od teh človek ne more živeti — je naravno nemogoče. — Opominjamo še enkrat vse one katerim smo pred časom poslali opomine, da se zglasijo, ker sicer jim bomo list ustavili ne oziraje se na to ali ono ®tran ali pa mogoče na zamero ali prijate j stvo.
NAZNANILO.
člani društva št. 8 S. S. P. Zveze v McGu-ire, Colo. in okolice se pozivlj-ajio, da se polnoštevilno u-deležijo društvene seje, katera se vrši 1. nedeljo oktobra meseca t. 1. in bo volitev novega društvenega odbora v prospeh in napredek društva in Zveze.
Anton Lab, tajnik.
Književnost.
Založništvo “N. Y. Volksf-Zie-i-tung” v New- Yorku nam je do-posialo ilustrovani koledar “Pionier” za leto 1910.
Koledar obsega 112 strani 4° velikosti in vsebuje fine spise in lepe posnetke umetnih- slik in kipov. Koledar je 29. letnik in stane samo 25c.
Vsimi svobodomiselnim rojakom, kateri so nemščine zmožni,
priporočamo da si omenjeni koledar “Pionier” naročijo, ker smo prepričani -da ne bo nikomur žal.
Naroči se: “Verlag der N. Y. Volks-Zeitung” 15 Spruce St. New York, ter se priloži 25c. v poštnih znamkah.
Pri zaključku lista.
La Salle, 111. '20. sept. V tukaj-šni ©t. Mjary-’s bolnišnici se bori s smrtjo- obče priljubljeni rojiak Math Brgles, zadet j-e -bil zadnjo soboto večer z -dv-ema kroglama v trebuh od pl-avosukneža z imenom Julius N. rodom Belgijec. Stvar 'je p-reeej obširna o kateri -bom prihodnjič poročal. Za danes naj zadostuje sledeče:
Imenovani rojak je stal z dvema Poljakoma na tretji cesti in je prišel z njima malce navskriž, ter na to prileti na Mce m.e-sta pošast v podobi policaja in -eden izmed Poljakov mu zakliče “naj prime tega človeka”. In re-s, on ga j-e z ¡eno roko prijel, z drugo mu pa je iz samokresa dve smrt-nonosni krogli v trebuh pognal. Ta slučaj nam kaže jasno dovolj, kakšne p-ravioe se delijo nam -delavcem-; recimo če bi eden delavcev -trpinov storil kaj žalega p-la-vosuknežu, bil bi km-alu v zaporu uklenjen v vseh verigah in čez malo časa seznanil bi se z električnem stolcem, medtem k-o- se morilec p-lavosuknež p-r-osto- sprehaja po ulicah tukajšnega -mesta. — Naj omenim še sledeče:
Ko je ranjeni padel, zgrabil ga je morilec- ter ga vlekel iz tretje ceste na prvo, in od tam poklical policijski voiz, ter ga na pol mrtvega hotel zapreti v ječo, nakar ga jte- nočni čuvaj na stražnici o-pozoril' naj priskrbi hitro rešilni voz in naj ranjenca spravi v bolnišnico. ¡Seveda, p-lavosuknetži pod plaščem kapitalizma uganjajo, -kar se jim poljubi, ne da bi se kateremu- le en las skrivil.
L.	Zevnik.
Listnica uredništva.
-G-o-sp. F. M. naročnik v Cleveland, ¡0. Vaš dopis prijeli, toda žal da ga ne m-or-emo ■priobčiti. Boj o fari Ž. M. B. je že tako star, da je vsakemu v kosti in ¡mozeg zašel. Sicer, mi se ne- uti-kamo v klerikalne razmere clevelandske in zaradi nas je škofu slo-bodho, ako- vse cerkve na licitaciji proda. Poprej da bo humbugu konec -bolje bo, toda v Clevelandu ga še ne bo kmalu! Zdravi!
GLAS svobode
Strahovalci dveh kron
urili
_x\l
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
DRUGI DEL.
XL VII.
I
Jadra bela so razpeta,
veter vpraša: “Naj začneim1?”
““Čakaj, veter, da slovo še
vzamem, predno grem.”’’
Zupančič.
I
Šele več tednov po bitki pri Le-pantu se je razvedelo tudi na o-toku Antikyti-ra, da je izbojevan lo kristj-an-sko brodovje velikansko zmago nad Turki. Od otoka do otoka po vsem grškem morju je šla ta novica in ljudje so- jo pozdravljali z nepopisnim veseljem, misleč, da bo zdaj konec strahu pred turško armado in da zavladajo zopet stare dobre razmere, pri katerih! so bili ljudje srečni in zadovoljni.
Na Ant iky tiri- pa je napravila še veliko večji vtisk novica, da so- Turki neposredno pred bitko pri Lepantu napadli pirate, uničili vse njihovo- brodiovje in obesili- na -smrt ranjenega kralja Gj-aiči-ča. Na Antikytiro so prinesle to- novico grške trgovske ladje. Prvi jo je zaznal kapitan Desantič, ki je s svojo ladjo takoj odrinil proti- tistim otokom, kjer je bila bitka med Turki in pirati. Ni ga zanimala usoda piratov vobče. Izvedeti je le hotel, kaj se je zgodilo z Ladislavom Gjiači-čem. Toda njego-vo prizadevanje se -mu je slabo izplačalo. Dognal je, ida sta svoji usodi utekli le dve piratski ladji, ki pa sta padli v roke ribičev, ker so ju pirat j e zapustili in zbežali na kopno. Izvedel je Desa-ntič tudi, da so ti ub-egli piraitje po odhodu Turkov v najeti -ladji odrinili v hrvatsko Primorje, kjer so bili doma, a je-li bil med njimFtudi Ladislav Gja-čič, tega mu nihče ni vedel povedati
Vojvodinja Asunta j,e z naj večjo nestrpnostjo čakala na povratek kapetana Desantiča. Zanimali» jo je- sam-o eno: če je Ladislav Gjačič živ ali če je -mrtev. Hotela je imeti -sarmo gotovost. Želel-a mu je iz vsega srca, da bi -se bil rešil, ■ali dvomov ni »mogla prenašati več. Ves dan je z grajskega -okna zrla na morje, če se- že- ne bliža Desantičeva j-adreniea in -ko jo je končno zagledala, je skoro skopr-nela radovednosti in nepotrpežljiv osti.
—	J‘e-li živ ? To so bile prve besede, ki jih je izpregovorila, ko je Desantič prestopil prag njene sobe.
—	Mislim, -da je storil junaško smrt, ¡kakor njegov oče in njegovi- tovariši.
—	-Gotovega torej ničesar ne veste? je vprašala Asunta z -drhtečim glasom.
—	NČ, gotovega ne vem ničesar, j-e odgovoril Desantič. Rešilo se je kakih1 sto piratov, ki so na dveh ladjah -zbežali z bojišča na 'kop-no. Ali mislite, vojvodinja, d-a je bil Ladislav Gjačič med tistimi, ki- so pred s-ovražnik-om -bežali in na cedilu -pustili svoje tovariš^-?
—	Ladislava n-i bilo- med njimi, jez globokimi prepričanjem- rekla Asunt-a. Ladislav ni bežal. Vem, da bi bil raje storil najsramotnej-šo smrt, fcaik-or da bi -bil v tre-not-iku nevarnosti zapustil svoj-ega fleet a in tovariše.
—	To je tudi moje mnenje, j-e vojvodinji pritrdil Desantič. Ker p-a Ladislav ni pobegnil, je brez dvoma, d^i je- v boju padie-l ali pa bil ujet. Turki so vse ujetnike u-m-orili, vse do- zadnjega, torej je skoro gotovo, da je tudi Ladislav Gjačič mrtev.
—	Želim mu, -da se je rešil, je po dolgem- molku re-k-l-a Asunta. Ko bi bilo dognan-o in d-okaza-no, da je Ladislav -mrtev, -bi se še tu, v ro-dnami kraju, poročila. Tega ne storim. -Počakala b-oim, d-a bo moja poroka z -Gjačičem razveljavi jie-na.
—	To zn’a dolgo trajati, j e''pripomnil Desa-ntič. Pri cerkvenih gosposka-h gre v-s-e počasi. Kvečjemu če -bi vzeli -ne-ka.i tisoč cekinov v roke, bi znali stvar pospešiti. Verjetno je v največji imeri, da je Gjačič mirtev. Lahko se daste torej -poročiti že tu; laglje tu, kod kje drugod.
Poročila sem se pravilno in dokler ni p-oiroka razveljavljena, ne sto-pim pred altar. To sem -dolžina Kržanu.
Vojvodinja/ j»e ostala pri tem sklepu, idias-i ji je stari grajski duhovnik nia vse načine d-okazoval, d-a je njena poro-k-a z Gjačičem -neveljavna, 'ker ni bila prostovoljno sklenjena in d-a se sim-e po vsi pravici smatrati kot vdovo.
•Minilo jie več kot -meisec dni, ko se je naposled povrnil general dell-a 'Or-oce na Antikytiro. Razveselil jie -Kržana in Alsunto z nepričakovano novico, da j-e izstopil iz armade -beneške republike in da ostane pri nji-mia do konca svojih -dni.
'Sedaj ni nihče bolj silil na odhod, -kakor general della -Croce. Izročil je proved-ito-rsko oblast svojemu nasledniku in v naglici delal priprave za odpotovanje. Svojte stvari je odposlal s p-osčbno ladjo naprej in končno naznanil vojvodinji Asunti in Kržanu, da je vse spravljeno v red in da je čas -oditi.
Sedaj pa se Asunta ni mogla ločiti od svojega rojstnega kraja. Ladja Desantičeva je že bila pripravljena, vsi so bili že na jadre-nici, samo Asunta se je še miuidila v gradu. -Begala je po sobah, kjer jo je vsaka stvar -spominjala mladostnih -dni, -dni neskaljene sreče in veselja. Šla je na pristan in jemala slovo od vseh lju-d-i. ki jih je poznala. Težka, pretežka ji je -bila ločitev, saj se je zavedala, da nikdar več ne vidi tega otoka, ki ga ie stoletja vladal njen rod. Bila je hči -tega nekdaj mogočnega rodu1, ponosna na svoje pokolje-nj-e in to ji je oteževalo slovo.
Naposled je Desantičeva ladja vendar razpela svoja jadra in odplula proti severu. Asunt-a je stala na zadnjem’ kon-eu ladje in zrla nepremično na ta o-tok, do-kler ni zatonil za m-o-rjem.
— Ne zamerita mii, je tedaj rekla Asunta Kržanu in generalu idella -Croce, a jaz težko pozabim in se težko ločim od vsega, kar j-e blizu- mioj-emu srcu.
V-ožnj-a po miorj-u je traja vsled jes-enlski-h viharjev razmeroma d-o-lgo. Opetovamo je morala Desantičeva jad-reniea iskati zavetišča v pristanih dalmatinskih o-tokov. Prebivalstvo t-eh otokov je bil-o od nekdaj v tesni zvezi s pirati, večinoma so se ljudje vsaj -n-o nekaj let sami udeleževali piratstva ali- vsaj šli vsako drugo ali tretje leto im-ed pirate, četudi le za ne-kaij časa. Ker je Desantič, ki je poznal vsak -o-tok in skoro vsakega č-loveka. vse to natančno vedel, je po-v-sod sic-er -skrivaj a jako vestno poizvedoval po kakem člo-veku, ki je -bil prisoten pri uničenju piratskega brodovja poleg Sa-nte Mavre. Izvedel je, da so se nekateri rešili' in da so pobegnili v Senj, kjer je bilo že mnogo let pravo gnezdo piratov.
Svoj -čas s-o se Albanci in Hercegovci, ki .so bežali pred Turki, naselili -blizu,Spleta in so o-d tamkaj uprizarjali roparske izlete na turško ozemlje. Iz-mied teh ljudi so se rekrutovali piratje, ki so najprej na albanskem obrežju napadali turška 'mesta in turške ladje, p-otem pa razširili svoje roparstvo p-o vsem grškem imorj-u do Male Azije in do Egipta. Tudi kralj Gjačič je dobival iz teh krajev, pozneje tuidi- iz vsega hrvat-sk-ega Primorja in iz Istre -sv-oje pirate, s katerimi je toliko časa strahoval mio go eno Turčijo.
Končno se je Turkom posrečilo, d-a -so zavzeli Klis nad -Spletom in razgnali te svoje s-ovražnike, ki so jih- ljudje imenovali- Uskoke. Mnogo so. jih 'Turki pregnali, ostali so pobegnili v gore. Ko je tedaj avstrijski nadvojvoda Ferdinand izvedel, da nameravajo Turki naskočiti hrvatsko Pirim-o-rje in zavzeti -Senj, je povabil Uskoke v to mesto in jim-obljubil svoje.varstvo in svojo pomoč, če se zaveže-jo^bilaoiti' Stenj- proti Turkom. U-ekoki so to ponudbo- z veseljem prevzeli in -se naselili v Senju, ki j-e bill od- tedaj njih glavno središče i-n zavetišče. Roparski napadi na Turke- in izleti na turško ozemlje so -bili od tedaj na dnevnem redu, ob enem- pa so -ge Uskokje
z veliko -vnemo p-osveeavali piratstvu. V-edno ji-h je bilo več sto v Sredozemskem morju pod zastavo -kralja Gjačiča.
To je vse vedel- kapetan Desantič in ko j-e še zaznal, da -so nekateri piratje, ki so utekli usodi kralja Gjačiča in njegovih tovarišev pobegnili v -Senj, je sklenil, da vsaj za nekaj ur ustavi svoj-o ladjo v -pristanu tega mesta. Ne da -bi komu kaj povedal o sv-oj-i nalmeri, je zavil svojo ladjo v tisto smer in vsled ugodnega vetra kmalu zagledal na vznožju velikanskih gora ležeče -močno u-trjeno mestece Senj.
Na obrežju je bilo zbrano polno ljudi, ko se jie usidrala Desantičeva jadreniea. Toda komaj je bil Desantič vse v redi spravil, da je -mogel ladjo zapustiti, so se ti ljudje na veliko Desanti-čevo začuden j-e začeli razhajati, prav kakor bi se ga vsi bali, in tudi po trgovinah in gostilnah je Desantič zaman poizvedoval po Ladislavu Gjačiču.
Sodil je, da ga utegnejo Senja-ni smatrati za kakega vohuna in da se mu zaradi tega neza-uprno u-mikajo. 'Vrnil se j-e torej na svojo ladjo in z njo odjadral gori proti istrski obali.
Hitro po njegovem odhodu je zapustila se-nj-ski pristan m.ala ribiška ladja in krenila za Desanti-čevo jadrenico.
—	¡Skrbi, da -ostanemo- vedno v primerni razdalji od te ladje, a da j-e niti z-a trenotek ne izgubimo iz oči, je rekel velik prileten -mož -poveljniku, čaka te bogato plačilo, če nam- ladja ne -uide.
Mož, ki je tako govoril, se je postavil na sprednji konec ladje in -neprenehoma pazil .na De-santi-čevo jadrenico.
—	Dobro, da -me ni nihče videl, je govoril -mož sam -s seboj, in da me ni nihče spoznal. Kaj neki še hočejo ti ljudje od- nas, da -se u-pajo priti takorekoč v levov brlog? Desantič je v -tako tesni zvezi s Turki, da jim- gotovo služi kot v-o-hun. Kdo ve, če se ne pripravlja nov -naskok na nas.
Mož, iki je t-a-ko ugibal, je bil nekdanji po'bo črnik kralja Gjačiča, tisti, ki sta ga Kržan in Tomo zasačila v podzemskem rovu v Fa-magusti in ki je -bil potem -poslan h kralju Gjačiču, da mu -ponudi življenje- njg-goveg-a sina, če p-rid-e Fa-magusti na n-oimoč.
Desantičeva jadreniea je -med tem hitela z vs-o n-a gl ostjo svojo pot.Ko je prišla -mimo Kraljeviče, so se na obzorju -v jasni luči jesenskega s-oinca pokazali temnozeleni obrisi — obrežje “petega dela vojvodine Kranjske” — iz tega zelenja pa se je svetilo belo poslopje, vidno daleč -po morju, samotni 'Samostan opatijski.
—	Živela domo-vina, je z gromkim glasom- zakli-cal Tomo in držeč Maro okrog pasu vihtel svoj klobuk.
—	Živela domovina, je vibnil Kržan in se obrnil k Asunti. Pred tremi- leti sem z-apustil ta kraj, da poiščem v tujini sreče in -bogastva. Našel sem- več kot sem zaslužil. Vrača,m se v svojo domovino z -najdražj-im za-kladotai, kar ji-h premore svet — s- teboj, moja A-sunta.
Molče sta se držala za roke in ozirala na obrežje. Bližje in bližje je. prihajala ladja. Že -se je razločevala skala, na -kteri so stale razvaline Kržanoviega gradiča, kamen, i-zz-a katerega je ustrelil tihotapec na Kržana in ga ranil, pa tu-di poslopje, kjer sta Asunta in Tomo- toliko dmi trepetala za Kr-žanovo življenje.
Tiako blizu je bila že ladja., da je bilo že lahko- spoznati vsakega čl-ovefca. Z jasnimi pogledi se je ozirala vojvodinja Asunta po o-b-režiju. Naenkrat je zadrhtela po vsem životu. Položila je roko nad oči, 'kakor bi hotela bolje videti in vsa iz sebe zakričala:
—	Tam — Andrej — tam pri h-iši — oče —oče!
XLVIII.
Obroček drobni, svetla stvar, Ki skoval te mi je zlatar,
Kako se jas-no ,mi- blestiš,
In glasno k srcu go-voriš.
'Na -prstu boš mi lesketal In skozi žitje me spremljal, Po-memibe polni ti simbol, Slpommiik mii skoz radost in -bol. Če kteri prstan kdaj se stre,
To drug pač bo, moj prstan ne, Če -moj pa ima biti strt Ne stre ga 'drug nihče ko smrt.
Gregorčič.
Zahajajoče solmcie je razlivalo svoj blesk po- sinjem m-orjn, da so se lesketali valovi v tisočerih bojah, ko je D e sian tičeva jadreniea obstala p-red opatijskem 'samostanom. Nemo sie je Učka gora vzpenjala proti -nebu in črni o se je samo šumenje morja in šušljianje dne-ves. Tam na bregu pa je stal od starosti in trpljenja oslabel mož in ihte -privijal- k sebi in z drhtečimi ustnami poljubljal svojo trepetajočo hčer.
Slovesnost tega blaženega svidenja je našla .odmev v vseh srcih. Nihče sie ni ganil, nihče se ni -upal dihniti.
—	Oče, oče!
—	Asunta, moja Asunta!
Zopet j-e -zavladala tihota, Tomu pa je vzlie hladnemu vetru, ki je pihal z morja, postalo tako vroče, da je vrgel klobuk v -trav-o in si z rokiatma brisal pot s čela.
—	Čudno je. takrat bilo, je pozneje rad' pripovedoval, kar pri sren ime- je nekaj stisnilo in začel -sem se potiti, kakor še nikdar ne.
V nemi- sreči- se je vojvodinja Asunta držala svojega očeta. Ni vprašala, -kako je prišel sem, ne kdo ga jo osvobodil, ne kdo ji je povedal, da ga uaj-de -tukaj. -Samo da je svobod-en, da ga zopet ima, to jie bilo edino, kar je -mogla v tem- trenotku- misliti in čutiti.
Stari vojvoda je -prišel prvi k sebi. Pogled nj-e-gov je padel' na generala Della Croce, ki se jo moral’ ¡držati srdito, kakor bi bil v najlj-utejšem boju, da je premagal svoja ču-vstva, in pote-m na Kržana, -ki je z ro-sniimi očmi gledal srečo svoje meveste. Vsakemu jie vojvoda -podal eno r-oko. Kržan se je nagnil nad t-o uv-elo roko in jo poljubil, general jo je krepko stisnil kakor bi ho-tel reči, naj bo odpuščeno in pozabljeno, -kar je bilo.
Odšli so v- hišo, ležečo -nad samostanom in ,tam jih je čakalo novo presenečenje. General Della Croce je dal odpreti velike skrinje ki jih- je bil ž poprej poslal in -strme je vojvoda zagledal svoj zaklad. ki ga je imel skritega v svojem gradil-na otoku Ant i k vtira in o katerem' je mislil, ¡da je zgubljen, da je zapad-el beneški republiki.
Bogato je nagradil voj-v-oda vse mornarje posebno pa T-o-rrna, o katerem ¡mu jie Asunta vedela toliko povedati.
—	Vrl in junaški dečko si, je ■rekel vojvoda in če boš imel kaj otrok —
—	Z milostnim dovoljenjem, vsako leto enega, je Tomo prekinil vojvodo samozavestno.
—	Vsem bom jaz za botra, je rekel vojvoda,
—	To bo lepo, se j-e razveselil Tomo, ial(ii potem, s-vietli vojvoda, -morate že še živeti vsaj kakih petindvajset let.
Samotna hiša generala Della -Oroc-e še ni videla takega veselja, kak-or j-e vladal ta ¡dan v njenem obzidju, ko je stari general stopil pred vojvoda Dali Ferro in zasnubil Asunto za svojega netjaka.
—	Ali gospod general — pomislite —• Asunta je poročena — z Ladislavom Gjačičem, je zavzdihnil vojvoda in spomin na nesrečo svoje hčere je odprl' vse rane njegovega srca. Ah — kako rad bi jo dal plemiču Kržanu.
Tedaj -pa je general Della Croce razgrnil pergament, ki ga je imel v rokah in na katerem je visel velik in težak pečat.
—	Zakon v-ojvodinje Asunte z Ladislavom- Gjačičem je sv. stolica razveljavila i-n uničila., je s slovesno povzdignjenim glasom naznanil general Della Croce. Jaz sem bil saim v Rimu, Vojni minister Ženo imi je pomagal z vsem Svojim vplivom in ker me je tudi podučil kako se v Rimu take stvari. hitro d-osežejo, sem to razsodbo Sv. stolice kmalu izposloval. Naj bo Ladislav Gjačič živ ali mrtev — vojvodinja Asunta je svobodna.
Tedaj- pa -se j,e zgodilo, da se je dvoje mehkih -rok oklenilo generalovega vratu in da. je dvoje rdečih usten poljubljalo starega kon-dotjera tako -presrčno in vroče, da mu je duš-a «koprnela blažene radosti. ¡Stari vojvoda pa je objel bodočega zeta in ¡mu zašepetal na uho:
—	Vreden si je moj sin, -bodi srečen ž njo in orna s teboj.
Med tem-, ko je v hiši generala dell-a Cuoce vladala radost kakor še nikdar1, s-e je v mraku začel plaziti -po obrežju volk v človeški po-
dobi pobočni-k obešenega kralja Gjačiča, Lazil je okrog ljudi, ki jih jo poznal', saj so piratje imeli tudi .tod svoje zaveznike in privržence, in ‘koval ž njimi črne naklepe; oglasil se je tudi v samostanu, kjer je- imel dolg in skrivnosten pogovor z nekaterimi menihi, potem pa -poslal ribiško svojo ladjo nazaj v Senj, dočim se jc sam skril v ribiški hiši pri starših Tomovega nekdanjega smrtnega sovražnika, tihotapca -dolgega Jurja.
(Dalje prihodnjič.)
Rojak, kateremu si dal “Glas Svobode”, da je čital, je pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
Če bi bili vsi slovenski delavci naročniki na “Glas Svobode” bi bil ta najrazširjenejši slovanski list na svetu. Somišljeniki razširjajte ga!
NAŠI ZASTOPNIKI.
Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost -poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zaupno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drugo.
Za Ironwood, Mi oh. P. Geschell.
Za Alix, Ark. Fr. Krefel.
Za Leadville, Colo. John Skala.
Za Clinton, Ind. John Albrecht.
Za San Francisco, Cal. A. Serjak, Za Bridgeport, Ohio, F. Spendal. Za Indianapolis, Ind. J. Pushnar. Za Thomas, W. Va., J. Merhar.
Za Durango, Colo. Mart. Mehle.
Za Winterqu-arters, Utah J. Zajec. Za So. Lorain, Ohio, Fr. Vevar.
Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za E. Butte, Mont. Steve Prešern. Za W. Jordan, Utah, Matt Kolar. Za -Conemaugh, Pa. M. Rovanšek. Za Chisholm, Minn. A Sterle.
Za Aldriere, Mont. Ji. Kočevar.
Za Eveleth, Minn. A. O-mrzu.
Za Ely, Minn. John Seliškar.
Za Broughton, Pa. B. Godec.
Za Denver, Colo. John Perko.
Za Greenland, Mich. M. Geschell. Za Milwaukee, Wis. J. Presečnik. Za državo Kansas A. Rupar.
Za St. Louis, Mo. V. Sever.
Za Forest City, Pa. Fr. Leben.
Za Springfield, 111. L. Pekol.
Za Claridge, Pa. J. Batich.
Za Huntington, Ark. M. Powetz. Za Sheboygan, Wis. Jos. Malar. Za Stringtown. Colo. -Jos. Lenič. Za Moon Run, Pa. J. Arhar.
Za McGuire, Colo. A. Lah.
Za Yale, Kans. J. Cvetkovič.
Za La Salle, 111. L. Zevnik.
Za Bates. Ark. D. Senuškar.
Za Ravens-dal, Wash. C. Erm-enc. Za Rock Springs, Wyo. L. J. Pirc. Za Le-mont Furnace, Pa., J. Gre-gorich.
Za Black Diamond, Wash., J. Kramar.
CENJENI NAROČNIKI!
Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v red. — Ob enem pa prosimo, da vsakteri poravna naročnino tudi zanaprej!
Upravništvo.
Rojakom v Black Diamond, Wash in okolici na znanje!
Naš zastopnik za ta kraj j-e rojak Ivan Kramar, -katerega priporočamo ondotnim rojakom. Isti sme pobirati naročnino za list in drugo, ter se smete -nanj popolnoma i-n zaupno zanesti.
Uprava Glas Svobode Co.
Rojak, kateremu si včeraj da! “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
pojdi in videl boš, da je res.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlovensKo-angleške sloynice, SloYensfco-anEle&eia tolmača in AnglešMovensliega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA,
B38 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.	t
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim. ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik
3 23 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Dobra linijska Gostilna,k3;nrh8,e
mrzel in gorak prigri-	O Cfactnu
zek. : Pod vodstvom
650 Blue Island Ave.
delikž Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj lino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. IA SALLE ILL;
SALOON
z lepe urejenim kegliščem in sveže -Sc-heenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL O AN AL 1386
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razn-evrste pipe ter izdelujem in popraVlj-am dežnike in pipe.
J. V0K0UN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Delavec j« opravt&sn do vsega produkta, kar ga taza producira.
BEDA.
(Ruska narodna pravljica. Spisal Radosin.)
Živela sta v mali vasi dva kmeta, rodna brata; prvi je bil ubog, drugi bogat. Bogati se preseli v .mesto, si sezida lep dom in začne trgovino; ibedni brat ni imel tedaj niti) mrvi-ae kruha, a deteta, drugo majše od drugega, so plakata in zahtevala hrane. Od jutra do večera se ubija kmetič kot živina, a vse zaman. Nekoč reče svoji ženi: “Bojdem v mesto in poprosim brata pomoči.” I>n prišel j,e k bogatemu : ‘‘Bratec dragi, pornozi mi v stiski; žena in otroci so brez kruha in plačejo cele dneve.” ‘‘'Delaj ta teden pri meni in potmorem ti:!” — Kaj storiti? Bedni se podstopi dela; čisti dvor, snaži konje, nosi vodo in cepi drva. Cez teden dni mn da bogati hleb kruha: ‘‘Tu imaš plačilo za trud!” ‘‘Hvala za to”, reče bedni, se pokloni in hoče oditi. ‘ Stoj! pridi jutri k meni v goste in pripelji tudi ženo: Jutri j« namireč moj god.” — ‘‘Ej, bratec, kako? Veš, da pridejo k tebi kupci v škornjih in kožuhih, a jaz hodim v slabih čevljih in slabem sivem kaftanu.” ‘‘Nič ne de, le pridi, i ti dobiš prostor”. — ‘‘Dobro, bratec, pridem.” Bedni se vrne domov, odda ženi kruh in reče : ‘‘Žena, jutri sva povabljena v goste.”
—	‘‘Kako, kdo naju je povabil?” ■“Brat, njegov god je jutri.” — No, tedaj pojdeva.” .Zjutraj vstaneta in gresta k bratu; ko prideta k njemu, mu voščita srečo in sedeta za.mizo. Za mizo je sedelo že mnogo imenitnih gostov; vse ..je gostil hišni gospodar sijajno,
na brata in njegovo ženo pa je celo pozabil in ni iima dal ničesar; ona dva sedeta in gledata, kako drugi jedo in pijejo. Kosilo ..je gotovo; gostje vstanejo izza •mdzie, da se zahvalijo hišnemu go-.spodarjn in hišni gospodinji; tudi bedni vstane raz klop in se bratu globoko prikloni. Gostje se podajo vinjeni in veseli domov, hrume in pojb pesmii. A bedni gre zadaj ¡s praznimi želodcem. — ‘‘Dajva
—	reče ženi — zapojva tudi midva pesem!” Ej, bedak — vzklikne žena — ljudje pojo zato, ker so se dobro najedli in sladkega vimca napili, kaj ti tedaj prihaja •na im-isel petje?” — ‘‘No, vendar sem bil pri 'bratu ina godovanju; brez petja vračati se sramujem. ■Če zapojem, bo vsakdo mislil, da sem bil tudi jaz pogoščen”. ‘‘Poj, če hočeš, jaz ne bom!”
Kmietič zapoje pesem, toda zazdi se .mu, da «sliši dva glasova; zato prejenja in vpraša ženo: ‘‘Si mi ti pomagala s svojim nežnim glasom?” ‘‘Beži, beži, niti mislila nisem na to.” — “Kdo pa?” — “Ne vem,” reče žena, “zapoj jše!” — On zapoje še enkrat; pel je edino on, a slišala sta se dva glasova; tedaj obstane in vpraša: “Si se ti, Beda, oglašala?” — “Da, gospodar, jaz ti pomagam!” — “Torej, Beda, pojdiva skupaj.” — “Pojdiva, gospodar, od sedaj se ne ganem več od tebe.”
Kmetič pride domov, ali Beda ga naganja v gostilno: “Nimaim denarja,” ji odgovori on. —■ “Ej, kmetič, čemu ti bo denar? Glej, na sebi imaš kožuh, čemu ti je? Kmalu napoči poletje in takrat ga tako ne boš nosil. Pojdiva v 'gostilno1, pusti kožuh!” Kmetič in Beda gresta v gostilno in zapijeta kožuh. Drugi dan začne beda stokati da ima .mačka, in da jo boli glava; zove kmetiča, da bi šla zopet pit. “Ni denarja”, reče kmetič. — “Čemu nama denar? Vze-ttni sani in voz — zadostovalo nama 'bo to! — Naj je storil kmetič, kar je hotel, ni se mogel odkriža.-ti bede; vizame tedaj sani in voz, zavleče ju v gostilno in zapije .skupno z Bedo. Zjutraj stoka beda še huje in pozove gospodarja, >da bi šla v gostilno odpravljat mačka; kmetič je zapil brano in ■plug. — Ni še pretekel mesec, ko je zapravil kmetič vse; da, celo svojp hišo je zastavil sosedu, a denar je znosil v gostilnico. Beda mu zopet reče: “Pojdiva, pojdiva v gostilno!” — “Ne, Beda, stori kar hočeš, a za trošiti ni ničesar več.” — “Kako da n.e, tvoja žena ima dVa sarafana, enega ji pusti, a drugega zapijva!” Kmetič vzame sarafan in ga zapije, mislec: “No, sedaj sem prost, nimam ne hiše, ne dvora, na sebi nič, na ženi inič.”
Zjutraj se Beda zbudi in ko vidi, da ne zmore od kmeta ničesar več, reče: “Gospodar!” — “Kaj, Beda?” — “Slučaj, stopi k sosedu in ga poprosi za njteg.ov par volov z vozom.” Kmetič gre k sosedu. “Daj”, poprosi “za nekaj časa par volov z vozom; delal bom za to cel teden.” — Ali, kaj rabiš to?” — “V gozd grem po les.” — “No, vzemi tedaj, le preveč nikar ne naloži!” — “Seveda, prijatelj!”
Tedaj odvede kmetič vole in voz; na zadnjega sedeta z Bedo in se peljeta na polje. “Gospodar”, ga vpraša Beda, “veš, tu na polju je velik kamen.” — “Kako bi ne vedel?” — “No, če veš, pelji naravnost k njemu!” Prišla sta na mesto, vstavila in zlezla raz voz. Beda zapove kmetu, naj ka-Imen vzdigne; kmetič vzdiguje, Beda mu 'pomaga. Kmalu vzdigneta kamen, pred seboj pa opazita jamo, napolnjeno z zlatom. “No, kaj gledaš,” reče'Beda kmetiču, “napolni hitro voz!” Kmetič začne delati, napolni voz z zlatom in pobere iz jame vse do- čistega ; ko vidi, da ni v jami nič ostalo, pravi Bedi: “Poglej, ni 11 ostalo še kaj denarja v jami?” 'Beda. se prikloni, rekoč:	“Kje,
jaz ničesar ne vidim!” — “Tam v oglu se sveti.” — “Ne, ne vidim.” — “‘Zlezi, v jamo, pa boš (videla!” — Beda zleze v jamo; a toliko, da je notri, jo pokrije kmetič s kamnom. “Tako, glej, bo 'bolje,” vsklikne 'kmet, “če te vzamem seboj, mi zapiješ. Beda nadležna, če ne takoj, pa čez nekaj časa i -ta denar! ’ ’
Kmetič pelje domo-v, strese denar v Odet), vrne vole sosedu in prelmišljnjie, kaj naj si nabavi; kupi si lesa, sezida veliko 'hišo in živi dvakrat -bogatejše od brata. iV kratkem ali dolgem pa gre v imesto in povabi brata z ženo- k svojemu godovanju. “Kaj si vsega ne izmisliš,” pravi bogati brat, “saj nimaš ničesar, a hočeš napraviti godovanje!” — “Nekdaj je -bilo tako, -a sedaj, hvala Bogu., nimam manj od tebe; pridi in poglej !” — “Dobro, pridem!” Drugega dne se napravita bogati brat in njegova žena in se peljeta k godovanju. Kaj videta! Bedni brat ima novo, visoko hišo, kakršne nima vsak kupec. Kmetič ju pogosti, ju založi z raznimi slaščicami in napoji- .z raznovrstnim medom in vinom. Bogati vpraša brata: “PoVej mi, prosim, -po kakem slučaju si -obogatel?” Kmietič pripoveduje vestno, kako se je obesila nanj nadležna Beda, kako sta zapila z Bedo vse premoženj e do zadnje niti; le duša ¡mu je o-sta-l-a še v tele-sui; kako mu je pokazala Beda v polju zaklad, kako je ta zaklad vzdignil in se iznebil iBede.
Bogatega izgrabi zavist, misli si: Pojdem na ravno polje, vzdignem kamen, izpustim Bedo in jo pustim -ugonobiti brata, da se ne bo bahal pred menoj s -svojim 'bogastvom! Svojo ženo pošlje domov, sam pa požene na polje; pripelje se k velikemu .kamnu, odvali ga -in se prikloni, da bi vedel, kaj je pod kamnom. Ne obrne še glave, že škoči iz jata e Beda in se mu vsede za vrat: “Oho,” zakriči, “hotel si me tu umoriti! Ne, sedaj te za nič ne izpustim!” — “Poslušaj, Beda”, ji reče kupec, “«saj te nisem jaz pokril s kamnom.” — “Kdo pa, če ne ti?” “To je bil moj brat, ki te jie zapri, a. jaz. sem prišel, da te izpustim.” — “Ne, lažeš, prvič si me preslepil, drugič me ne -boš!” Krepko se vsede Beda na vrat -bogatemu kupcu, ki jo -pripelje dolin ov; vse njegovo gospodarstvo začne propadati. Beda se loti dela že rano zjutraj in zove kupca vsak dan, da bi šla odpravljat mačko.; mnogo imetja -jie izginilo v gostilno. “Tako ne morem živeti,” si misli kupec, “vidim, da sam B*edo dosti pogostil; čas je, da se že ločim od nje, ali kako?” Misli, misli in izmisli : Gre na prostran dvor, obteše dva -hrastova koli-ea-, vzamie novo kolo in zabije 'kol -od ene strani močn-o v pesta, -Na to gre k Bedi: “Kaj lenuhaš, Beda, vedno na trebuhu?” — “Kaj' naj- pa drugega delalmi?” — “Kaj naj delaš? Pojdiva na dvor igrat se -skrivalnice!” Beda je zadovoljna, gresta na dvor. Najpre-je se skrije kupec, Beda ga naj-die takoj, potem pride Beda na vrsto, škriti se: “No, reče, mene ne dobiš kmalu. Jaz se skrijem' v kako razpoko-!” “Kaj praviš”
«odvrne kupec, “ti ne zleže-š v to kolo — v razpoko!” — “Jaz «ne zlezem v to kolo? kako se -bom skrila!” — Beda zleze v kolo, kupec vzame hrastov kolec in ga zabije iz drugega konca v pesta; potem vzdigne kolo in ga zabrusi z bedo vred v reko, kupec pa začne živeti po starih šegah in — navadah.	“N. L.”
ODREŠENIK NI BIL JUDOVSKEGA RODU.
Profesor Haupt tako dokazuje.
Profesor Paul Haupt«, dobro -znani biblični šolastikl na John Ilopkinovem vseučelišču je razkril znamenita evidenco kažoč, da Krist ni bil Jud bo plemenu.
Glavna točka te nove teorije o odrešenikoveiml početlku se opira na to, da je bil domačin provinci-je Galileje, katera je bila pred časom kolonizirana od' arijanskega rodu.
Da podpre misel oziroma trditev o rojstnem -kraju Krista navaja ¡sledeča odstavka iz Encyclopaedia Biblica :
“Na podlagi vse zgodovinske možnosti je bil Jezus Nazarenski rojen v Nazaretu!! Kanonik T. Kelly Qheyne, in profesor Percy Gardner oba na Oxford vseučelišču. podpirata ta nazir in istega minenja je siav.noznani profesor Wellhau'seu na Gottingen vseučelišču.
Mogoče je, da bodejo mnoge verne oisebe zavračale profesor Hauptovo argumentacijo, katero je objavil v “Open Courtu” ker ta je v konfliktu s poročili sv. pisma, ki zatrjuje, da Odrešenik je bil rojen v Betlehemu,, v provinci,ji Judea. Ta izjava se -moTa smatrati kot interpolacija, če se kateri ¡hoče strinjati s prof. Hauptovo «mislijo. S tem da zatrjuje. da je bil Krist rojen v Nazareth. in ne v Betlehemu se strinjajo «k or o Vsi znameniti šolasti-ki. Kar se pa najbolj čudimo je t-o, da angleška cerkev dovoli kanoniku Kellly Chevne. ki je tudi tega ¡irlnenja glede Kristovega rojstva, ostati še nadalje kot duhoven v svoji cerkvi.
Ta nova teorija pa ima še drug važen pomen, namreč, če je bil Krist rojen v Nazaretu, potem prav gotovo ni Krist potomec kralja Davida in njegova vera ni prava vera in Krist ni Odrešenik, katerega je bog obljubil Adamu. Profesor Haupt dokazuje, da Krist, rodom Nazarenča«n ni in ne more biti potomec kralja Davida, ker če bi se iznalo, da je rodbina, po-totaistvo najbolj slavnega judovskega "vladarja prišla iz Nazareta, ne bi Natanijel vprašal: “Ali more kaj dobrega priti iz Nazareta?” (Janez I., 46.) Profesor trdi iin navaja še -druge dokaze v ta namen.
Na kar se profesor Haupt naj b-olj opira je to, da v Galileji niso Jhdje prebivali. V devetem poglavju knjige proroka Isaija se Galileje iimtenujej.o : “Galilea narodov” to je Gentiles. Tudi v Jo-suvi, poglavje XII. vrsta 23 čita-mo v popravlje-niizdaji sv. pisma, “kralj narodov v Galileji (namesto v Gilgalu.)
-Galileje so bile začetkoma del judovske zemlje Z e bul un in Naf-talie. Veliki asirski zmagovalec Tiglat Pileser TV. je leta 738 pred
K.	tam coloniiziral Arijance oziroma nastanil ne-judovske koloniste. Našel j en je arijanskih kolonistov, v Galileji so smatrali Judje za «sramoto domovine in dežele.
'Sveto pisemski zapiski pripovedujejo, d'a so v Galileiah nastanjeni Arijanci zatirali ostale Jude, d ®o še tam ostali. V prvi knjigi Makabejcev (po-gl. V. vrsta 14— 23) črtajmo, “da so odposlanci iz Galileje' s raztrgano obleko prišli ■k Judas Maceabeuisu in njegovim bratolm, ki so poročali na ta način”, Oni v Ptole-mejah, in v Tire, in v «Sidonu in vsi Galileji Gentilov so skupaj zbrani proti nam, d'a -nas uničijo.”
Veliki vodja Juda Maccabeus, je poslal svojega brata 'Simona s 3000 mož brojeea armado, da reši zatirane'Jude v Galilej ah. Pretežni prebivalci dežele so popisani kot “pagani”. Simon je rešil galilejske Jude ih jih je pripeljal v Jeruzalem leta 164 pred Kr. rojstvom. Tudi psal!m XVIII. o tem govori.
Iz tega je razvidno, da od leta 164 p. K. ni bilo nobenih Judov
več v Galileji. Leta 103 pr. K. r. je Simonov vnjuk, Aristobolus, prvi judovski kralj, (pravilno zvan) katerega kronanje se slavi v psalmim II. pojudil Galilejo ter prisilil prebivalce, da -so sprejeli. .Mazalen zakon. Od -tega leta naprej so bili Galil-ejlci po veri Judi nikaikor pa ne po rodu ali plemenu.
Na podlagi Hauptove teorije pa se smatra tudi prve apostole kot Petra, Andreja, Jane>za itd. za ne-Jud-e, ker so bili Galilejci.
Ti Galilejci so bili poznani v Krist o verni času k-ot dobri in pretkani govorniki; v Mat. XXVI. vrsta 73 čitamo da so poslušalci rekli Petru, ko se je ta hotel zlizati,, da ni tovariš Jezusa iz Galileje in galilejskih apostolov: “Gotovo- ti si tudi eden od teh, ker tvoj govor te je izdal.”
Gali-lejiee, 'katere je Aristobolus leta 100 pr. K. ¡pojudil, so zvali od takrat naprej za Itnreance, to je, Asiriance zato ker so bili potomci Aisirski-h kolonistov, katere je začetnik asirskega -cesarstva Tiglath Pileser IV. in zmagovalec Samarije, kralj Sargon II. poslal v Galilejo potem- ko so bili gali-lejci (judje) deportirani v Asirijo leta 738 pr. K. V drugi knjigi Kraljev poglavje XV. vrsta 29. čitamo: “V dnevih Pekaha, kralja Izraela, je prišel Tiglath' Pileser, kralj1 Asirije in je vzel Ijon, in Abel-beth-maachac, in Jonoah in Kedeš in Hazor in Gilead in Galilee — vso deželo Naphtali in jih je odpeljal kot jetnike v A-sirijo”.
Alsirski kolonisti, katere- je poslal Tiglath Pileser IV. v Galilejo so- bili dbmaeini iz Uliluba in Kir-ha, severno od Asirije, oh vznožju Armenskega Tauruisa, med A-nudom (sedaj Diarbekr) in jezerom Van. Ta kraj ni -bil semiti-čen.
Kaj bo na to -odgovorila rim-sk-o-katoliška -cerkev ne verno, pač pa si -mislimo;, da bo -t-o- razkritje profesorja Knauf ravno talko ignorirala kot razkritja Charles-a Darwin.
ITeuropin Želodečni Cfrenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 19J0. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeoa.
J. B. SCHEUER C0.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE -—
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mlotior IMUj^ID IČ2
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.
Onega premetenega tatu, ki je
ukradel -na- pošti na Minoritnem trgu na Dunaju, veliko svoto
119.000	K, še vedno nima dunajska policija. Izginil je kakor kafra. V prvem začetku so prihajale policiji razne ovadbe in zgodile so se velike pomote. Vse ovadbe končujejo s stavkom, -naj nakaže policija ovaduhu nagrado v znesku 1000 K in 10 odstotkov pri tatu dobljene svote. Neka ponočna frajlica je telefonirala na policijo, >da je ravno kar pri njej — tat, ki je menjal 1000 K. Policija ga je aretirala in se prepričala drug dan, da ni bil poštni tat, pač pa neki nadrevident iz finančnega ministerstva. Neka ženska je naznanila policiji, naj aretira tega in tega. ker ji je mati božja po noči v sanjah povedala, kdo je o-ni poštni tat! Vse iskanje je zaman.
hrlrlllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im- 1 RuClUjCIIIU portirjih tkanin.	<
Prodajamo ?°^ove °^e^e za delavnik
Imama ve^^° zal°g° trdih in mehkih klobubov.
V zaloffi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte sl i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!!
Opozarjamo rojake, da nam bo-e kniga “Opatov Praporščak” malu pošla. Ta lepa zgodovin-ka povest obsega 211 strani in tane le 35c. poštnine prosta.
Chicaški naslovi.
Ne dolgo tega -opozarjali sm-o naše čitatelje ha nove -hišne številke v Ghicagi sedaj pa želimo še pristaviti, da 'če naslovite vaša ■pisma na stare hišne številke se čestokrat pripeti velika zmešnjava, a poleg pa tega se pa zakasni oostavljenje ipisma. Radi tega vas še enkrat opozorimo, da sedajni -pravi naslov gospoda Josipa Triner, izdelovalca Trinerjevega ameriškega zdravilno-/ grenkega vina je 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Čestokrat potrebujete hitre pomoči, posebno pri bpleznih prebavnega sistema i«n zdravilo se vam -mora dostaviti kar najhitreje mogoče, zato vedno pazite, da napravite na nas pravi naslov. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prinese v takih slučajih takojšno pomoč in naj hi se ga imelo vedno pri hiši. Rabite ga vsikdar kedar se dobro ne počutite. Isto vami bo dalo dober tek in moč.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu J-os. Triner, 1303 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenne, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
M	M
I Pijte najboljše pivo
n Pater Schoenhoffen Brewing Go.
i
k
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
CiL AS SVOBODE
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly______________
Published by The (Has Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
"	Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. _______________
	in velja 		
ZA AMERIKO:	
	
ZA EVROPO:	
	
za pol leta		
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20th St., Chicago, 111
Pri spremembi bivailiSCa prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Noveoa tudi Štabi naslov.
GLAVNI ODBOR S. N. P. J. V ZVEZI Z JOŽA ZAVERT-NIKOM & CO.
(Nadaljevanje.)
Gosp. Krže se je izgovarjal, da je toliko zaostalega dela da ni vsemu sam kos. Res j,e in radi pri-pozoamo da je bilo nekaj zaostalega posla, a odločno protestiramo proti temu, da ne bi bil kos ga sam izvršiti. Se ve, ako se med delavnimi časom po salonih hodi in kegle podira, potem pač ni čuda ko se delo ne izivrši, ker samo se ne opravi.
Gosp. 'Krže je tudi upil, kak-šmji gorostasni nerod je v jednotni pisarni našel. On sicer ni nikdar povedal v čim da ta nered obstoji, a radi verujemo da je bil nered, saj so takoj, ko je novoizvoljeni glavni odbor tajniške knjige in spise prevzel, razni “veščaki” po knjigah brskali in čečkali, in sicer taki, ki niso o tajniškim poslu prav nič razumeli ! In celo: kdo nam je oorok, da ne bi bil kdo tistih “učenjakov”, 'kateri so se v tistim času okoli jednotnih jasli kar gnetli - a la Zavertnik itd. — namenoma zmešnjavo v knjigah naredil, da bi se našel povod po starim gl. odboru udrihati — ali pa še kaj druzega?
Gospodi Krže je toliko prebri-' san a glava da j,e znašel grozno napako — namreč baje dve jed-naki certifikatni številki!! In tudi to ni dokazano, a vseeno našel je to toliko važno, da je v jednot-nem glasilu o tej grozni pomoti pisal!
Dobro, mi se udarno in priznamo, da še je Konda, kot bivši tajnik S. N. P. J. zmotil ter dva cer-
Ne Krže, ne ves glavni odbor in ne vsi Proletarčarji skupaj še niso dokazali, da bi bil g. Klobučar le en cent poneveril! Kje tiči zajec? Zakaj se ni že g. Klobučarja sodnim potom' prijielo? Ali je mo-rabiti g. Klobučar prosil gl. odbor odpuščanja, kakor je svoje-časno prosil Joža Zavertnik Klobučarja? Kam ni o taki prošnji nič znano, in če bi bil tudi g. Klobučar milosti prosil, tako ne bi smel glavni odbor nobenih milosti deliti, ker gre se za denar članov S. N. P. J. za koio gospodarstvo mora gl. odbor skrbeti, za to je izvoljen. Tedaj, kaj je z uzor-nim redom sedajnega gl. odbora? Kje je denar? Kdo je zakrivil primanjkljaj?
Odkar je Mr. Krže zasledil (??) že večkrat omenjeni primankljaj, je že minulo precej časa, a g. Klobučar še ni bil pred sodnijo tiran, in vse kaže, kot da je želja gl. odbora, da bi ivisa zadeva mirno v gospodu zaspala. Da je to temu tako, tudi «vedoči nam doš-la vest, po kateri se je neki g. Krže izrazil, da o računiih se ne bo na konvenciji razpravljalo. Krže pojde baje tri ali štiri dni pred konvencijo v Cleveland, kjer bodeta z g. Kor Setom jednotne račune uredila in potem, kdor jih hoče mpogledati slobodno mu, kdor se pa za račune ne zmeni, pa tudi dobro.
To mi kaj radi verujemo: Kdor se ne zmeni za jednotne račune, je tudi dobro, namreč za g. Krže-ta in za ves gl. odbor bi bilo preklicano dobro. In tudi ne dvomimo, da ne bo takih delegatov na konvenciji, kateri bi račune odobrili, če prav bi 10.000 ali pa več manjkalo. T'o so n. pr. Zlember-ger, Šavs, predsednik porotnega odbora; Pr. Mladic bi kričal na ivisie grlu, da je vse v naj Lepši m redu itd., toda bodo pa tudi možje na konvenciji, katerim1 ne bo vse prav, kakor g. Krže in gl. odbor ukrene; to smo mi uverjeni in u-verjeni naj tudi bodo gg. glavni odborniki.
Sicer pa nam n,e gre v glavo, čemu, da bi šel g. Krže tri ali štiri dni pred konmencijo v Cleveland? Kakšne račune je potreba urejati? Ako se knjige in računi sproti — kar more biti — pravilno vodijo, tako se nima kaj urejevati ! Tako umetno urejevanje knjig ni pravilno in na tudi otež-koči revizijo, ker ni društvenih knjig pri rokah!
Iz te Kržetove nakane — ako
tifikata pod eno in tisto številko izdelal, čuda ,ne bi bila ker je sam tajniški posel opraivljal in čestokrat do polnoči delal ter mu pomagala njegova soproga, in vse to brezplačno! Razumite Vi Mister Krže? Konda je imel samo en ali dva meseca po $50.00 za vso delo, njegova soproga ni za pomoč nič dobila ; jednotna pisarna je bila v Kondotovim stanovanju brezplačno, ker Konda je stanovanje iz svojega žepa plačeval; luč, kurjavo in sna žen je pisarne ni jednoto niti centa stalo. Še celo svojo hišno opravo, mize, stole itd. je Konda v prid jed,note rabil, brez da bi bil kako odškodnino dobil ali pa zahteval. Tedaj, nikdo ne mora tajiti, da ne bi bil Konda v prid S. N. P. J. vsikdar deloval. Toda Mr. Krže je nizkoten dovolj, da vpije o izdaji dveh certifikatov pod eno in isto številko. Vprašamo: Ali je vsjed te pomote — če je resnična?! — S. X. P. J. ali kdo drugi kakšno škodo trpel? In ako se ,ne bi bila o-menjena pomota zasledite, kake bi bile posledice? Ali bi bil kdo kakšno škodo trpel? Ne, nikdo ne bi bil uiti en cent škode trpel, ker številka na certifikatu ne odločuje ničesar!
Kaj pa je z Mr. Kržetom? Ka-daj bo pa on z računi na dan prišel, ker se gre za tisoče dolarjev jednotnega denarja? O, o tem molči! Je vse v redu! Kaj ne, Mr. Krže ?
Mr. Krže je trobil in Zavertnik basiral o neredu pri Jednoti. Ali odločno vprašamo: kdo je nered naredil??
Možakarji v glavnem odboru in zapLotarji niso mogli drugače javnost. prejšnji glavni odbor blatiti, so pa primankljaj v jednotni blagajni povzročili, češ, bo vsaj je-den, na katerega bomo nerednost zvalili, in to je g. Pr. Klobučar, bivši glavni blagajnik. Tedaj g. Klobučar je tisti kozel, ki grehe sedanjega gl. odbora na se jemlje! Toda, le nekoliko bolj počasi.
je resnična — je 'dvojno mogoče: Prvič da si ni svest o pravilnosti knjig. Drugič pa da namerava, kakšno presenečenje s peskom kar na debelo. Ali naj se namerava, kakor se hoče, “Glas Svobode” bo na straži stal in zahtevali jasne račune in če drugače ne, pa potom državne oblasti v Springfieldu. To si naj vsi prizadeti zapomnijo, da “Glas Svobode” je list, kateri je S.’N. P. J. ustanovil, in “Glas Svobode”, je tisti, kateri ne bo pripustil, da se bi z jednotaem premoženjem delalo, kakor bi se vsiljenim elementom zljubilo. Ustanovitev S. N. P. J. je premec truda in požrto-valnosti stalo, može kateri so pri pritepencih v nemilost padli edino zaradi tega, ko jim ne bi bili nikdar pripustili, da bi s tujim trudom in imetjem' delali, kakor delajo. Temu mora konec biti in amen!
Tedaj, rekli smo, namesto da bi se Mr. Krže dela oprijel, je rajši po salonih bodil in kegle rušil, delo mu je smrdelo ter se vedel, kot kakšen ravnatelj in ne jednoten uslužbenec. Tarnati je pričel, da sam ne more biti delu kos. ker vse je bilo izvanreda, vse prejšnjo delio je bilo za nič: Tedaj dalo se mu je pomočnika za tri, kvečjemu za štiri mesece. Sam Mr. Krže se je izjavil, da v tem času nove knjige uredi; kar pa ni storil. Pozval je člane naj pridejo, k njemu da jim knjige .pokaže, a 'ko so res prišli, jih je kratkim potom odslovil, kot kakšne paglavce! Delo ni šlo izpod rok, se ve, ker sta se Krže in Petrič po drevoredih sprehajala in ugibala, kako bodeta društva in člane farbala.
Pr. Petrič, to je tisti, ki je svoje ime posodil, na pričetkoma kritike ponatisnjenega letaka, se je tedaj ivsedel k pollni jednotni skledi in pomagal direktbrju Kržetu lenobo pasti. Vsedel se je in še sedi z dnevno plačo $2.25. Tedaj stane jednoto vsaki dan $6.25,
kar bi bilo lahko odpravljeno za $3.00!
Kdo je ta Petrič, da ima tako prednost v S. N. P. J.? To je človek, najožji pristaš Joža Zavert-nika, kateremu je nekoč pri reviziji g, Bernik ukazal jezik za zobmi držati sicer ga bi bil iz sobe vrgel.
Mi poznamo pisarniška dela in rviemo kaj za/more ena oseba storiti in kaj ne. Za to pa izjavimo, da pri S. N. P. J. eden sam človek vse delo brez napora lahko o-pravi!
Kdo je v prvi vrsti kriv tej neopravičeni potratnosti? Glavni odbor v prvi vrsti pa g. predsednik Potokar? Se ve, nekoč je g. Krže glavnemu odboru na gl#vo zalučal, da taki ljudje nemorajo soditi o uradovanju, ker o tem ničesar nerazumejo. Batina je bila sicer gorka, toda opravičena. Vsaki čevljar naj vstane pri svojem kopitu in to naj bi si bil gospod Potokar premislil, predno se je za predsedniški stolec poganjal. Ni dovolj da se “čast” uživa, se mora tudi pokazati z dejanjem da je človek zmožen in kos svoji nalogi. Gospod Potokar je mora-biti izvrsten salonar, a za predsednika je nesposoben. Tolsti život se ne upošteva, upoštevati se more kaj fcje v gLavi in če je dobra volja doma.
Tega vsega ni pri gosp. Potokarju. In da je temu tako govori dejstvo, ko ni dolgo tega kar je g. Potokar nap-ram jednemu članu S. N. P. J. pripoznal, „da je primankljaj v jednotni blagajni, toda koliko manjka, tega ne ve! Za boga! Kakšen predsednik pa je to, ko ne ve stanje jednotne blagajne?! Res je, da bi bilo bolje zanj, ko bi šel na Bučko za kravjega mašetarja, kakor je nekoč v “sosedu izza plota” pisal, kot pa da stolec predsedništva S. N. P. J. zavzema!
RESNICA OČI BODE!
Zakaj ni prišel g. Krže, glavni tajnik S. N. P. J. na sejo društva “Sljavija” št. 1 dne 12. t. m.? Zato, ker je prinesel g. M. Potokar predsednik IS. N. P. J. bič s katerim bi ga oplel.
G. Krže je pač dobro vedel, da na seji pride do vprašanja, zakaj je g. Krže tekal za g. M. V. Konda, hoteč priti do sporazumljenja, da ne bi Gl. Sv. več razkrival njegovega početja v glavnem uradu S. N. P. J. Vedel je pa tudi, da takrat ni prav ravnal, ko je hotel Potokarja predsednika in ves glavni odbor S. N. P. J. zahrbtno prodati.
Kaj ne člani S. X. P. J. nekaj pa je le na stvari, ker sicer ne bi imel g. Krže strah pred g. Potokarjem, kot predsednikom S. N. P. Jed.!!!
*
Iz gotove in zanesljive strani pa se nam poroča: G. Potokar gazi v blato g. Kržteta, kedar slednjega ni zraven, obratno pa zopet g. Krže zahrbtno napada g. Potokarja. Da bi pa nastopila eden drugemu očito nasproti se pa bojita. 'Čemu tak strah? Ali res resnica'oči .kolje? (Opomba stavca. Kaj ste sklepali v Riverside, s
Pčtričom in Zavertnikom ?)
*
Pripetiti se pa zna, da bo zopet g. Zavertnik posredoval med obema ter skušal g. Potokarja spraviti s g. Kržetom. Zato mora pa g. Zavertnik hiter korak storiti ker konvencija je pred durmi. Kolikor pa nam- je g. Potokar poznat, pa vrjamemo, da se ne bo dal svetovalcu, ki na dve strani reže, pregovoriti.
TRATENJE ČASA.
(In Miner’s Magazine.)
Sledečih par vrstic, dohajajočih iz Pittsburga, Pa., industri-jelnega pekla v Ameriki bo pač zanimalo naše čitatelje, kojih pogled je obrnen na plavže, livarne in druge izdelovalnice, katero lasti jekleni trust in v katerih se mliueijo, ubijajo in more človeška bitja kot živina v chieaških klavnicah in kjer se združeni despoti rogajo, kedar slišijo proseč glas po pravici:
“Pittsburg, Pa., 6. sept. — Nekaj noivega se je danes pripetilo tu ob času slavlenja delavskega dne. Rimsko katoliška cerkev je slavila tudi ta dan, kar se smatra kot formalno ¡pripoznanje “Labor
day” za cerkven praznik. Posebne maše so se brale v katedrali sv. Paula in ob 10 uri pa se je brala velka maša; Father Jos. L. Quinn, rektor cerkve vstajenja v Brook-lynu je pridigovai o “potrebi vere” za rešitev delavskega problema in o kratkem pregledu indu-strijelnega položaja, dokazujoč kako lahko jih vera, če se ji da priložnost, popravi in zboljša.
“Ne oziraje se na delavske slabe razmere, ki vladajo iv tem dis-triktu, se je postavil ta dan na razne dostojne načine kot z govori, shodi, veselicami itd.”
Gornja časnikarska poročila iz Pittsburga nimajo dosti pomena za inteligentne miože in žene, ki so celo zadevo natančno opazovali in ki so že davno spoznali in prišli do prepričanja, da vera ni ivsta-nu in ne bo nikoli rešila ekonomičnega vprašanja.
John D. Rockefeller je verski mož in je že dosti daroval raznim cerkvam in njih zavodom kakor tudi vseučiiišnicam, toda ta verski človek — John D. Rockefeller — nikoli ne dovoli svojemu verskemu naziranju stopiti med se in zlato žetvijo ki prihaja od destilacije in izžemanja delavstva. Baer, pennsylvanski premogarski baron, ki se je pred več leti smatral za božjega sodruga in ki se je predrznil zatrobiti v svet, da je bog njemu zaupal naravne zemeljske zaklade in jih tudi v njegovo oskrbo izročil, je lastnik posvečenega obraza (hinavec) in čutil bi se razžaljenega, če bi kedo rekel', da on — Baer — ni zvest krščanskim doktrinami; ampak Baer, ne oziraje se na sodružništvo z božanstvom, je despot, katerega srce je otrpljeno in kojega duša se je tresla 'V besnem boju po dobičku.
Na Andrew Gamegia se gleda kot pobožinega moža in svetovni tisk je vporahil vse lepo, milo, ve-ličastveno doneče fraze angleškega jezika, da ga ovenča za naj-veejega filantropista in človekoljuba te dobe, toda Andrejevi miljeni so poškropljeni s človeško krvjo in solzami.
Še skoro vsak industrijalni magnat in zatiralec delavstva je izražal svojo ivero v kristjanstvo in se trudil, da ljudstvo prepriča, da j,e verski človek, toda tak človek nikoli ne obrne svojega očesa od dividend in ga malo, nič ne briga koliko delavstvo trpi, da mu kuje profit, ki mu daje paradiž na tem svetu.
Duhovnik Quinn mogoče pošteno misli in lahko vrjaune, da je res kaka možnost v veri, toda spomniti bi se moral, da so duhovniki njegove ivrste devetnajststo let predigovali doktrine krščanstva in še danes je takozvani “Golden Rule’1’ le nekaka smešna igra in sv. pisemski mandat: “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe”, samo prazno oponašanje.
če ni mogla vera w teku devetnajststo let rešiti delavskega problema, potem1 .na kaki podlagi naj sedaj ali v bodočnosti kdorkoli, ki je pri zdravi pameti, skuša z vero rešiti to delavsko vprašanje?
Vsak opazovalec videva, da svetišča posvečena bogu zgubivajo svojo nekdajno moč pod sistemom, ki ustvarja miljonarje in “trampe”. Peklenski sistem pod katerem Sedaj živimo zapira du-šek veri in zlato je postalo BOG pred katerega svitom kleče bo-
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISSU
------------V NEW YORKV------'-----
Vam je dosti jasen dokaz, da je nad slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; sr belino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno. Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne hi ore jo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere kob bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bpdete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd.jod 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL
1J19 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
BACHMAN
gatini ,in mogotci. Celo delavsko ljudstvo, kojega mlinci industri-jalno tiranstvo zgubiva vero in upanje v cerkev in cerkveni stoli se čim dalje bolj praznijo. Tako dolgo dokler zadnji oznanjevalec vere ne porabi svoje energije da se pride do preobrata tega sistema, ki dela iz mož krvoloke, je le tratenje in zguba časa pridigo-vati o verski možnosti za rešitev delaivskega problema.
Potopil.
Iz Mobile, Ala. se poroča: Po d oslih poročil iz Isle of Pines, se je na otoku južnega obrežja ob 'Gubi, parnik “Nicholas Castina” s 2f7 mož posadke in dveh potnikov v .neurju potopil.
Na prodaj hiša in lota.
¡Hiša v dobrem stanju in vredna brat bratu $12,000, katera nosi mesečno $120.00 naje-mščine se
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave.
TELEFON Canal 842

Missouri!
Missouri!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J Bovden ah Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo , in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg- med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
a a*Vu *'3-00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoj $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. ^Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov, iz
vzemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulant,0™ Se De proda niti eevlja zemlie- - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - ^ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske
naselbine ln.ob železnici. * Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije
F. GRAM, Naylor, Mo. /-
naselniški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
proda pod zelo ugodnimi pogoji. $1000.00 v gotovini in ostanek pa na morgage po 5%.
Več pe poizve pri A. H. Skubic, ali pa upravništvu Glas Svobode
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošiljal


' ■ \• 'JF*d'	■ ™v»?>3^1 • ywf.r&w ^r'- yuWT?r;	:;*rr-j:*;f
:	: ,	• -■•-•:	$.,' ■■	\ ' " '- 'ri-T ■'	V•■ ■' '	' ' '•	!. * '	' • V' ■' ” • ’ . •*• ; I'	•>•'--2	TV'. '•	.V1"..-’ '	•'?	■ '^ r
GLAS svobode
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
Chicago,
-¡3	* .. >	
//	T Ai w. t ÿi	\\
\=	_j) CL—	//
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ,predsed. ; 2348 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; Mt. Olive, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg, Mo.
JOS. MATKO, Box 48 t Claridge, Pa.
Pomožni Odbor.
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2256 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Vrhovni Zdravnik:
Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St, Chicago, 111.
Vsa pisma :n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja1 i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denar.ie jOšiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wie.
Uradno ¿tajilo je “GLAS SVO'BODE’*
DOPISI IN POROČILA
Fairbanks, Alaska, 29. julija 09.
Kdo je denuncdjant? To bodem svoječasno odgovoril, in. koga senu jaz denunciral, to bode odgovarjal dotieni možicelj, ki je 'ine,-ne napadel v št. 82 “'Prokletarca’ brez vsakega vzroka. Do danes tmii ni bilo znano s kakimi lažnji-vimi izmišljotinami o meni je prišel na svitki v lističu, ki je ustanovljen na “korist delavskega 1 jurist v a” ¡( ?')	‘ ‘ Proletarcu1! ”,
kajti še le danes mi je prišel v roke zavoj časopisov. Omenim naj, da se je dotieni možicelj predstavljal ikot ustanovitelj in voditelj slovenske naselbine v Oregon C'ity in še več, veliko več, namreč kot socialistični govornik in organizator. (Op. ur. To .pa ni fcar-sisbodi; toda g,g. Šavs in Zavert-nifc sta obedva organizatorja in govornika po' groši — stare šare veljave.) Prišteval se je oeilp zmo-žnejšega in -modrejšega, kot v stari domovini kakšen advokat, seveda širokoustni. Kaj pa je neki storil dobrega za socializem in socialistično- stranko tisti “ober-socialist”-imiožieelj Mr. Šavs? Popolnoma nič! Toda mogoče: On misli, da je s tem vrag zna kaj storil za socialistično stranko, a-ko je kolektal in celo s silo zahteval podporo za “Prokletarca”, da bi bilo kmalo prišlo do boja, ko bi se ne odstranila dva pametna fanta iz salona, ker je nadlegoval take, ki niso bili voljni tak listič podpirati, kot je Prokleta-rec. Izvabljal je celo iz takih, kateri so bili sami bolj potrebni podpore kot Prokletaree; oblečen slabo, iz črevljev mu je kukal zvedavo palec in 50c. si j.e izposodil da bi šel v Portland gledat za delo. toda še ta zadnji cent^ izvabil je iz njega obersoeialist Šavs! (Op. ■ur. Mi vemo tudi, da si je Šavs sam denar izposodil, se ve, katerega ni nikdar vrnil, in izposojeno na “soseda izza plota” v podporo poslal, samo da je kot “velikodušni podpiratelj v fliki figu-riral. No, pa saj ima tu v Čikagi prekleto uzorne učitelje; sami “Mustemrienschen”). Toda s tem kar je priberačil ni koristil ne stranki in ne “Prokletarcu”, kajti s svojim vedenjem mu je več naročnikov odvrnil kot pa pridobil.
Kdo pa je denuncijant? Denun-cijant je možicelj “obersoeialist ’ Mr. Frank Šavs pl. Goba. On je denunciral in skušal spraviti ob delo brate Stražnike, katerim se danes liže, toda ptički naj se varujejo vsi skupaj, da ne pride kdo in jim pristriže peruti? gradiva dosti fantje. — to bo smola . . . kaj ? Efijalski Zav — ijač Šavs pa, ker se nima nikamor vtakniti, ker za lopova nihče ne mara in ga posodi izba« ne j o iz svoje srede, b' sedaj gori omenjene najrajši oblizal, da dobi pri njih zaslombo. “Giliha vkup štriha”! Denunci-ral je potem zopet rojaka F. Sa-jovcia, pri katerimi je bil na stanovanju, ki je dobival vino iz Ca-
lifornije in katerega je mogoče vedno žejni Šavs več .popil zastonj nego 011 sam, ki ga je plačal. — “'Ob France, vsaj še pol glaska”, je bodil za njim, kot otrok za svojo 'materjo. —
Da si ravno je skrbel za njega, kot oče za svojega sina in osobi-to nad njim izvršil vsa človekoljubna dela usmiljenja, ko je bil suh mu je posodil; ko je prišel iz Montane razcapan, mu je zopet posodil da si je kupil obleko, in kaj si mislite? Jaz, nevednež proti njemu, sem: moral iti ž njim za tolmača, da si je bil prodajalec Nemec in Šavs pa “hohtajčar”. In ko sva kupila obleko, moral sem mu pomagati ga obleči in naposled sem mu moral še natakniti na vrat — ueektie —, kot oslu komat. Rojaka F. S. je .potem nagovarjal, hinavski lopov da naj vino prodaja, ta pa dobro vedoč strog zakon Zdr. držav, tega ni hotel storiti, a vendar ga je Šavs, basi mu ni mogel ničesar dokazati. denunciral .po druid osebi, Iker sam ni zmožen ■angleščine prav ni”. Naklonil mu bi bil zelo rad $2000 kazni in 5 let zapora za njegove dobrote, toda ta se mu ni posrečila Blamaža kaj? (Op. nr. To ni blamaža, temveč skrajna lopovščina, kakoršno so zmožni edino “obersociali-sti”. Fe j, podle barabe !) On piše koliko je meni pomagal! Oj ti uboga reva, kaj se predrzne! Kaj tacega pisati, ker to zmešano človeče, od kar j s zelen ni bil' še .prost svojih dol-'gov; tistemu ni dolžan, kdor mu dati ni hotel.
Res da mi je dal par centov, ko sva šla iz stare domovine; ali ko bi bil jaz s tistim hodil, gotovo bi ne bil nikdar v Ameriki. Temu se gotovo ne bo nikdo čudil, ker prihraniti si nisem mogel, ker siem ravno pred odhodom v Ameriko slekel vojaško suknjo. Doma nimamo bogatije, a vendar bi bil toliko lahko dobil, kot on. Mogoče bo kedo mislil', da je Šavs denar prislužil? Ne, gotovo ne. On je imel tisti denar po svojem) nezakonskemu očetu, sicer bi bil suh. Kar sem bil dolžan, sem pošteno plačal, sam si delal račun in plačan si bil v navzočnosti dveh prič, ako pa komu še 'kaj dolgujem, se lahko oglasi.
Daši ravno sem imel dolg, sem bil' dalje časa brez posla in ko sem prišel v Ameriko obiskala me je bolezen, a vendar šemi srečno premagal vse zapreke. Bil sem v Clevelandu, v čilkagi, v Oregon in sedaj sem tu v Fairbanksu, toda še smem iti povsod in ljudje' se me ne bodo bali, ker še nisem si omadeževal svojih prstov z nepoštenostjo in lopovščinami. Ali ra-zumiš možicel Šavs??
iSe li .sipominjaš, kako si se tresel za mojimi hrbtom, ko ti je neki rojak zalučal v obraz, da si
imel predolge-----------? Jaz sem
te opozoril, da ga naznani sodniji, ako ni resnica kar tebi ipredba-civa, Ali si šel? 'Ne. zagovarjal si
se, da ne umiš angleščine, ali to dokazuje, da si bil v strahu, da tebe v luknjo ne vtaknejo. Še marsikaj bi /se dalo pisati n. pr. kako se Žaklji z dletom odpirajo, na katere ima Šavs silno korajžo itd., a prihranim za bodočnost, ko pridejo še zanimivejše stvari na vrsto.
'Nikdar bi tega ne vlačil v javnost, ko bi bil možicelj Šavs pisal resnico o meni, ker pa je laž da bi bil jaz koga denunciral, kar bodem dokazal, naj ,pa pride uzor-nost Šavsa na dan. Krokodilove solze je pretakal, ko je bil zapo-den iz tovarne in ko je moral zapustiti naselbino Oregon City. Meni se to ne zdi nič čudnega, ker ga predobro poznam in njemu gotovo tudi ne, ker je tega vajen, ko dobi ipovsodi zasluženo brco za svoje zdražbarsko delo. In dobro vem, da vlada med tamkaj-šnjilmi Slovenci boljša složnost, kot za časa bivanja patent-zdraž-barja; pač pa ne bo tam miru kjer bo on, ker ta “špasvogel” ni vstani biti v miru kot kak poredni šolar, ker maturo je gotovo naredil' z dobrim uspehom pri profesorji neumirjočih kebrov, matematike, filozofije, montanike in nevem kaj še vsega — Zavertniku.
In kaj si še domišljuje možicelj, da sem .pobral šila in kopita ter odšel iz Oregon City radi njega! No, to je pač smešno. On je lahko pobral šila in kopita, saj je “Šuster ’ ki se je izvrstno naučil delati čevlje v 14 dneh. Modra glavica ! Človeku delavcu, ki dan za dnevom, bije boj za obstanek, js treba misliti na zboljšanje svojega položaja. Možicelj mi nekaj ipredbaciva, da sem bil lačen, toda s tem tolče sam sebe po zobeh. To dokazuje več slučajev in hočem. jih navesti le en par. Bil je dan moje poroke, ker pa je pri Slovencih navada, da se napravi veselica in, ker je 'bil delavnik, sem odredil, da napravim pojedino v nedeljo, ker so ljudje doma. Ali ta lačni in žejni Šavs je prišel v sobo ter neprenehoma tarnal da je žejen in lačen in nikakor ni mogel dočakati nedelje. On pride na vsako veselico, če je povabljen ali ne, češ, par funtov mesa več ker pride Šavs; zraven je iprvi, odide zadnji in morajo ga dva ali trije opirati, ker bi najraje zlezel v sodček. Tudi salonarji, kateri ga poznajo, skrivajo “lunč” pred njim. Dragič je prišel, ko sem napravil botrinjo mojega novorojenčka. Daši smo bili že v prepiru, in on gledal na to, samo da se ga pošteno naleze zastonj; ali sedaj se je ‘možicelj zmotil. 'Najemnik stanovanja poklical ga je na stran, 'trm povedal nekaj gorkih ter mu ukazal, da naj odkuri od koder je prišel. In kaj je storil možicelj? Kapituliral je! Toda kapitulacija ni ¡bila sprejeta in na srečo njegovo ga je neki rojak proč odvel, drugače bi bil gotovo zvedel, kjer je mizar ljuknjo naredil. On hoče vse njegovo blato na. mene zmetati, da si ie podvržen beraški ¡bolezni to je res. Ti si farsko beraški berač, ker enkrat beračiš za socialiste drugič pa za pope; no, jaz te poznam prav dobro, da si tak kot jesensko vreme.
Tudi Ičastilakomnost in baha-štvo se drži tega človeka; kar na debelo je pravil rojakom, da bo pričel delati tudi “trubel” po angleških časopisih, a kaj bo zmenoj ker le v jame m Ikakšnjo angleško besedo, kot pes 'muho ki prileti po zraku, — in ko bi mene nekega •lepega dne možicelj Šavs dal v angleške “cajtenge”. Joj meni! Potem, bi lahko lagal svobodno o meni; toda dobro je, da se za njegove “kumštoe” načrte zve, pred-no jih on izvršiti zamore. Ljudje bi rekli: glej ga no spaka, da jo res tako “ kunšten”. In kako dobro .se mu zdi, kako zadovoljni smehljaji mu krožijo krog ust, a-ko ga kedo pohvali, češ, Šavs kako “fajn” znaš v cajtenge pisat, kako dobro si ga pošinil ti brihtna glavica; takrat 'mu tolsta lica v veselju žare; kar razstopil bi se samega, zadovoljstva in makari je dotičnik nosil celo poletje podobo Tafta na obesku pri uri. Hvala mu silno dobro de, če ravno bi lahko vso njegovo učenost, kar jo je stresel v Prokletarcu. zložil kakor domine.
Možicelj je skušal iti v Alasko, kakor je to zvonilo po Oregonu dolgo' časa, toda prišedši v Seattle in videč da ni miorje zamrznjeno, ipal- mu je pogum, kajti sedaj ni bil delegat, da bi mu plačala
S. IN. P. J. vožnjo in tudi v Čika-go ga ne bo tako kmalu predstavljat se za Mr. Šavsa, (gorje, da bi se bila zmotila mala deklica, ki je ravno pričela govoriti in bi mu rekla namesto mister Šavs ■ “bum” Šavs, občutiti bi morala njegovo jezo.) da bi zvedel, kako se voli delegat. (O tem sem že poročal. Pis.)
Vseeno pa bi bilo potrebno, da bi bil prišel v Alasko govorit in organizirat nezavedne delavce že znan toliko slavni govornik iz O-regon City pod Justinovo mizo, moker v čednih dišavah da si ni deževalo, bi ¡bil tukaj sprejet zve-likim pompom (— morda pumipo).
Tako je možicelj Šavs, blato se te drži kar na debelo in ne osnažiš se poprej, ko greš k brivcu, kajti boljši je plačati par dolarjev, da te ogara za delj časa, ker gotovo bi rabil pri tem delu tisto orodje s katerim; se ostrže dimnik.
Zbirajo se še temni oblaki nad tvojo prefrigano butico, kateri te •bodo- obdali s ploho, katere se n boš mogel ogniti.
Naj končam, a ti možicelj se pa varaj da ne bo isto zadnje tvoje zavetje, kot je tvojega očeta namreč — norišnica.
Peter Kurnik,
Op. ur. Mi ne bi bili gorenji dopis priobčili, ker vsi Preleta rčarji in Šavs povrhu niso vredni tega prostora, da niso privedli do tega dvojni nagibi. Prvič je opisan mož ko ji je .strog pri.s: aš Prol'e-tarčarjev, isti značaj kot le ti, na katerega morajo biti .ponosni vsi “obersocialisti. Dragič ,ie nas vodila dolžnost, da podamo sliko delegata S. N. 'P. J. z?, v Cleveland, na katero konvencijo pridejo tudi uzorni možje, da se ga bodo znali ogibati, ker s tako osebo kot je Šavs ne pride rad človek v dotiko, kdor kaj nase drži.
SLIKA IZ SEATTLE, WASH.
V našem tipično kapitalističnem imestu', kj'er je tudi gnezdo brezdelnih milijonarjev, se je prodalo mi nuli teden 236.013 od razstave spoimenskih vstopnic po 0O0 kaitere znašajo lepo «voto $188,-006.50. Kaj ne lepa svota? In moramo pomisliti, da je to večinama delavski denar.
Nič “več” 'kot 160 agentov je samo vstopnice prodajalo; nevedni delavci pa —seveda imajo srce na stežaj odprto, ter so pripravljeni žrtvovati zadnji cent za “blagor vnetih mož”, — če jim ti dovolijo v zabavo par uric prostega. časa. ,
Pokazalo' se je, da od 236.013 vstopnic, je bilo oddanih samo 117.017; kaj je slaidkobesedineanu agentu mar, če si prisoten ali ne, samo da polniš nikdar polno ka-pitalitstično bisago.
Marsikateri je dal fifty cents, 'ko je bil sam kruha potreben, zopet drugi pa, da se je iznebil nadležnega agenta. Delavci so «pre-imenili pragozd v prijetno mesto •■Seattle, ‘delodajalci pa so še toliko nesramni, da niso .imenovali 6. septembra “delavski dan” (Labor day), ampak rekli so “Seattle day”. Samo en dan v letu imajo zavedhi ¡delavci, da si svoje .utrpite ude uravnajo. Ta dan je časten. dan. za delavca velikega pomena. Delavec je itak podoben tovorni živini, ki ji brezmejno nakladajo in pri vsem tem slabo krmijo-, ali pa parnemu stroju, ki se celi dan neumorno vrti. Razloček je ta, ko se.fpri parnemu stroju vedno pazi, da ima polno hrano, meoriraje. sie pa na- to, ima delavec ikaj jesti ali ne, samo da dela s «trojem .enako.
Kadar poslane stroj obrabljen in delavec do kosti izmozgan, te-'dal postavijo oba sužnja v kot ali na prosto med' «taro želežje. Toda ¡stroj brez občutka, obleži kamor ga položiš, ali z obnemoglem delavcem ni tako: 'Strašni občutki se pojavijo v takem slučaju v njegovih prsih; zapuščen od vsega sveta, svojo krepko mladost je žrtoval onemta, ki ga je ravnokar posadil brez vsakega nzroka na piano in ob jedcem mu grda pošast — lakota — stoji pred .očmi. Boljše bi bilo v takem položaju zanj, d'a bi se zanj ustavila tudi življenska moč.
Tedaj, kakor sem omenil in je sploh tudi vsakemu znano, si delavci samo enkua.t v letu naredijo prosto zabavo — veseli dan, Labor day. Ali naši kapitalisti v Seattlu pa so ravno ta dan pora-
(Nadaljevanje na 8. strani.
Ravno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogodkih izza leta 1908 pod naslovom:
Krvava noč v Ljubljani
Zgodovinska narodna drama v štirih dejanjih s petjem.
V tej knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev :
NAJDENO SRCE
Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami)'.
Najlepše in pripravnejše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima amer. slov. življenje.
Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ” ” 75c.
Naroči se pri:
JACOB HOČEVAR,
1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland.
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo h!£
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inborporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georatotvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju
ovAS SVOB00e
597 West 20th St., Chicago. 111. OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavi jen j e
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Alice......
Oceania,...
... 6. okt. 1909 . .13. okt. 1909
Argentina...... 20 okt. 1909
Laura..........20. nov. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.	J
Naša pristanišča so: e?' Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REICA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU	J
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA,
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. IIOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
AU SR RUJETE DOUA!
X X X X X X
JOS. KRAL \
417-419-421-425 W. 18th St.. Chicago, 111. £
Tukaj vam ponujamo brl-_ __ __ . te V za $2.00, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo pri nesla stotine novih odjemalcev naSeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kriti in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od L 1876 Mi samo poskušali dobiti boljSe britve pa priSli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5o posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
*	Ustanovljeno leta 1875.
Fo svetu.
IZ STARE DOMOVINE.
VZORNO GOSPODARSTVO V AVSTRIJI.
-Vsakega mora srce zaboleti, kdor premisli, kako se v naši domovini, v Avstriji brezmiselno gospodari. Ljudstvo, to je msa. b kateri se mora bori kmetič prištevati se izžema z brezmejnimi davki, brez da bi se vprašalo od kod naj vzame; draginja narašča ■dan za dnem’, deloma vsled slabih letin, večinoma pa vsled ‘‘vzornih” coinin a priivsem tem pa kar vojaški moloh ne požre, se redijo parasiti na stroške trpina vboge-ga kmeta in delavca.
Iz Dunaja se piše’ da skupni proračun za katerega sti se Avstrija in Ogrska zjedinile, je nenavadno visok. Vojna mornarica zahteva 275 milijonov kron in kredit za aneksijo Bosne-Heree-govine znaša 160 milijonov kron ; tedaj edini dve točki znašati 435 milijonov kron! Koliko milijonov bo pa vojni proračun znašal, to še neverno.
Sedaj pa pogledimo zopet druge parasite, to so tiste “exelen--ce”, katere mastne penzije vlečejo, in zaman iščemo oderovor rra gromovito 'Vprašanje: “Zakaj in čemu”?! *
“'Rdeči prapor” piše sledeče:
“V Avstriji je na vsak način nekaj ugodnega v ministrski službi; tudi če tnaja le 24 ur, je ekscelenci zagotovljena “skromna” penzija. Zakon pravi, da gre ministru, če nima iz drugega naslova pravice do večje pokojnine, letnih 4000 goldinarjev, t. j. 8000 kron penzije. Zadnji čas pa se je izvedelo, da ima Gessman 24.000, ■Prašek 16.000 kron penzije in ko sta se javno prijela, sta po dolgem obotavljanju povedala, da nista sama, amtpk da ima cela vrsta penzioniranih ministrov “iz milosti” podvojeno pokojnino.
To pravzaprav niso malenkosti. Od Taaffovih časov, v zadnjih tridesetih letih od 12. avgusta 1879 se je izmenjalo v Avstriji štirinajst kabinetov; od začetka u-stavne dobe je Bienerthov kabinet že triindvajseti. Imeli smo .sledeče vlade-:
Karol Auersperg od 30. decembra 1867 do 24. septembra 1868 ; grof Taaffe I. dalje do 15. januarja 18170; Ignac Plener dalje do 1. svečana 1870 (petnajst dni!) ; vitez Hasner dalje do 12. aprila 1870 (71 dni) ; grof Potočki dalje do 4. svečana 1871 ; grof Hohen-warth (slovenski poslanec, ki ni znal slovenske besede) dalje do 30. oktobra 1871 ; Ilolzgetban dalje do 25. novambra 1871	(25
dni) ; Auersperg dalje do 15. svečana 1879 ; Stremayr dalje do 2. avgusta 1870; grof Taaffe II. dalje do 11. novembra 1893 ; Win-•diselhgratz dalje do 19. junija 1895; Kielmannsegg dalje do 29. novembra 1895’; Badeni dalje do
28.	novembra 1897 ; Gautsch I. dalje do 7. marca 1898; Thun dalje do 2. septembra 1899; Clary do 21. decembra 1899 (81 dni) ; Wittek do 18. januarja 1900 (28 dni!); Korber do 31. decembra 1904; Gautscb II- do 2. maja 1906 ; Hohenlohe do 2. junija 1906 (30 dni) ; Beck do- 15. novembra 1908’; B-Î en er th. I. do 10. svečana 1909'; Bienerth II. dalje doslej.
Izmed članov teh vlad so še živi in dobivajo, odnosno so dobili doslej penzije:
Od		Dobil po	
leta Let zak. Kr.			
Zaleski, poljski min. rojak Guttenberg, žel.	1803	16	128.000
-minister •	1896	13	104.000
Glanz, trg. min.	18-97	12	96.000
gr. Latour, nauk 1898		11	88.000
J endrzejotvietz,			
polj. roj.	1899' 10		80.000
Kast, poljed el.	1899 10		80.000
Cihledovvski,	*		
poljski rojak grof Thun, m.	1899'	10	80.000
predsednik Bohm. <Bawerk,	1899	10	80.000
financ.	1903	6	48.000
Giovanelli, polje. SpensJBoden,	1903	6	48.000
justič.	1903	6	48.000-
Korber, -m. pred. 1904		5	40.000
W elsersheimb,			
domob.	1904	5	40.000
Kozel, financ, knez Auersperg,	1904	5	40.000
-pol-jed.	1904	5	40.000
grof ¡Buquoy,
p-oljed.	1904	5	40.000
Randa, češ. roj. 1904	5	40.000
Klein, justič. 1908	1	8.000
Beek, min. preds. ”	1	8.000
Korptowsk.i financ. ”	1	8.000
Marchet, nauk ”	1	8.000
Fort, trgov.	”	1	8.000
Latsidher, domobr. ”	1	8.000
Paeak, češ. rojak ”	1	8.000
Prade, nemi. rojak ”	1	8.000
Gessmann, delo ”	1	8.000
Prašek, češ. rojak ”	1	8.000
Ebenhoch, poljed. ”	1	8.000
Fiedlejr, trgovin. ”	1	8.000
Abrahamovi cz,
polj. rojak 1909	%	4.000
Skupaj 1,220.000 K
Teh 30 ljudi bi bilo torej dobilo doslej milion in dvestodvajset tisoč kron penzije, če bi se jim bila izplačevala le zakonita pokojnima. Toda-, ko je Prašek priznal, da dobiva namesto 8000 kron na leto, po- milosti 16.000, je obenem povedal-, da dobivajo tako pokojnino tudi Prade, Derschatta, Gess-mann, Ebenhoch, “Pravo L-id-u” pa je izvedelo, da razven Kasta in Jendrzejovicza nihče ne dobiva normalne, temveč vsi zvišane pen-zije. Spomniti se je tudi treba, da minister, ki je postavljen v di-sponibilite-to, t. j. čigar ponovni poziv si je cesar pridržal, ne -dobiva 8000, temveč 20.000 kron penzije. Po ivsem tem se lahko računa, da je omenjenim 30 penzioni stom doslej izplačanih najmanj dva miliona petsto tisoč kron. (Izmed vseh ministrov sta se le ’VVjindischgraetz in ’B-aerenreiter odrekla ministrske penzije.)
Če se te številke prav premisli-
jo. mora človek priti do prepričanja, da so ministrske penzije sredstvo za vzgajanje politične korupcije.”
Ali ni to grozno! Pri vsem tem moramo pomisliti, da vse te “ek-selence” imajo' razven bogate penzije še razne druge velikanske dohodke iz posestev, tovarn itd.
In vrhu temu so le ti Ljudje toliko nesramni, -da okolo cesarja moledujejo za “milost” v podobi podvojene penzije !! Penzijo, ja podvojeno penzijo parasitom, med tem ko kmetič in delavec čestokrat nima denarja, da bi si sol
kupil.
V tem pa- tiči še nekaj druzega. Cesar je prisegel na ustavo, po kateri je vrhovni glavar z neomejeno oblastjo nad vojaštvom; a penzije civilnih uradnikov spadajo v področje finančnega ministra kateri je- parlamentu podrejen. Iz tega je razvidno, -da imajo o določitvi vpokojnin besedo edino ljudski zastopniki — državni poslanci. a nikakor pa ne cesar! Ako hoče cesar ministrom milost deliti, svobodno mu je, toda naj jo deli iz lastnega -žepa. a ne na rovaš ubogih trpinov-davkoplaee-valcev iz državne blagajne, do katere nima pravice!
Slovenski kmeti ima še neko drago nadlogo, katera se vsako leto ponavlja in katera ga bo težila ¡večno ako se jo ne -otrese. Ta nadloga je še živa priča tlačan-
stva, ko je kmet še živel v rob-stvu, ko so -mu jih še s palico naštevali in ostanek tiste dobe je, da mu sedaj iz žepa jemljejo. To je tista “cerkvena kolektur-a”.
Leta 1882 je bil tozadevni dež. zakon za vojvodino Kranjsko sprejet ih od cesarja potrjen. Leta 1887 ali 1889 je bil izdan izvr-ševalni zakon po katerem se za-morejo cele občine ali pa tudi posamezni posestniki “kolekture” odkupiti. Do sedaj nam še ni znana niti ena občina na Kranjskem, da bi bila korake storila v svrbo, da bi se ta sta-roveški sistem- odpravil. Koliko bi zemljišče in posestvo na vrednosti pridobilo, če se kolektnra odpravi!
Na Kranjskim je mnogo občin katere so ponosne na svojo napredno občinsko upravo. Toda napredek je dvomljive vrednosti, dokler ni videti dejanskega uspeha.
-Vi slovenski naprednjaki, ne bodite ponosni, dokler nebeškemu agentu duri ne zaprete s tem, da, kolekturo odpravite. Nič ne stane! Občinski -odbor skl-ene, da se “kole-kt-ura” odkupi, kar se o-krajnemu glavarstvu naznani ter naprosi da se cenitev vvede. Izid cenitve pokaže koliko ima vsaki posestnik v gotovini plačati, kar lahko v dvajsetih letnih obrokih proti 5% obresti plačuje. Da se obresti s kapital-om vred zmanjšujejo, (¡amortizira) je samo na sebi umevno.
Ako bo ljudstvo čakalo, da ¡bodo to silno važno zadevo klerikalci rešili, tako bode popred sodni dan pričakalo, -kot pa to rešitev, in zakaj to, -to si vsaki sam, lahko misli. Gospodom županom na Kranjskem ni t-re-ba čakati na zlate ali samo srebrne križce, kakor tudi ne na Rimske blagoslove, oni naj imaljio- blagor ljudstva pred očmi in to jim naj bode odlikovanje, ko jiim bo ljudstvo hvaležno, za rešitev v nje stavljeno zaupanje.
Oficir ali častnik iz lesa. Napoleon je srečal enkrat častnika. Ker je bil ravno dobre volje, ga je ogovoril. Naiorej ga vpraša po imenu. Ker je pa bil mrak, ni videl, kako šaržo ima (ali je visok oficir ali ne) in je rekel: “Ste major, kajneda?” -— “Ne, Prevzvi-šenost,’'’ pravi oficir “sem samo stotnik (Hauptmann) !” V tem trenutku pa -mu pade na um, da bi lahko opozoril pri tej priliki nase. Zato pravi dalje: “'Toda jaz sem. iz lesa, iz kakršnega se naredijo majorji!” — “Dobro,” pravi 'Napoleon. “Kadar borni potreboval majorje, ki bodo iz lesa, naredili bom za majorja najprej Vas!”
Pobožna, Angležinja. Mlada Angležinja je prišla v Oberammer-gau, kjer predstavljajo svetovno-znane pasijonske igre in je na vsak način hotela stanovati pri kakem- “igralcu”. Najprej so ji ponudili stanovanje pri predstav vitelju Kajfeža, ona pa je to odklonila, češ, da hoče stanovati sa-
mo pri kakem “prijatelju Kristusovem”. Iz tega vzroka je tudi odklonila stanovanje -pri “Ilero du” in pri “vel. duhovnu”. Nato so ji ponudili stanovanj-e kar naravnost pri predstavitelju Krista, pa tudi to ni bilo prav. “Ne, tja ne smem,” je rekla in je pobožno zavijala oči. “Tega nisem' vredna. Zadostuje mi kak apostol.” Dali so ji torej stanovanje pri eniem od apostolov. Prvo noč je izborno spala in ko je drago jutro videla svojega gostitelja, ga vpraša, katerega apostola predstavlja. “Judeža Iškarijota”, je bil odgovor. Angležinja je groze in strahu kar omedlela, še tisti dan je ¡pobrala svojo prtljago in ni je bilo več v Oberammergau.
Rimski denar. Na posestvu grofa Dumin-dBorkovskega v Kasper-kovica-h v Galiciji je dobil neki pastir velik zaklad starorimskega
denarja izza časa prvih rimskih cesarjev. Grofu se je posrečilo, da je dobil le še okrog 100b K, ker je dečko denar, nepoznaje njegove vrednosti, za slepo ceno skrivaj prodal.
60 let pogrebec. V neki vasi na Češkem je umrl te dni pogrebec Edvar-d 'Hanuš, star 77 let. Pogrebec je bil celih 60 let. Njegov oče in stari oče sta ¡bila tudi pogrebca. ¡Zagrebel je ta čas 13,000 trupel.
POZOR! .
Naznanjam sl. občinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
Pridite in oglejte si mojo zalego predno kupite kje drugje.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj« v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoa katere^gre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Tritierjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih, čistost in pristnost istega je ja«čeaa p* UrS. Ser. št. 34a-Tisoče priporočil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vrisdnost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Čitatelie opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brÎDjayec, importiran in
domač izdelek.


PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
NE VARAJTE SAMI SEBE!
Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj največji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočnost zamore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO.
Oni kateri pravi: ‘ Jaz bodem čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kateri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj boTujetena keteri iz med označenih ali sličnih bolezni j, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, nemoč v spolnem občevanju, kakor tndi posledice samoizrabljevanja, mazuli, kraste in ostale kozine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, ali jetika, sifilis in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE S.AMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRAVNIKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIK ART SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE.—Ni kari ne punti te. da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti vnaši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči.
Pisma naslavljajte na:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. MediealInRtituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala. Lucija Tori
Pošljite še danes za li) centov poštnih znamk za
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdrav je” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
I
"P'30. aprila 1909. V pojasni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekater i pa to s tor e sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani Inico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem.in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim z neskom, al i pa s voj nas lov tako netočno naz nani , da se ji ne more knjižica poslati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lr.ica ljubljanska.
#
~L
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. junija 1906.
Moški in ženski današnjega časa, ki se odlikujejo z dejanji, morajo biti močni, zdravi, delavni. Njihov ustroj mora biti močan, kri obilna in opravila vsacega organa redna. V slučajih, ko so živci slabi, pomore
SEVEROV
NERVOTON
doseči moč in krepkost vsem tistim, ki so onemogli. Za nervozno glavobol, duševno potrtost, živčne bolesti, nespečnost, kisterijo in živčno oslabelost ga to zdravilo nima para. Cena $1.00.
“Bil sem tako nervozen in razdražljiv, da meje skoro vsak neznaten šum vnemiril, a po uživanju Severovega Nervotona sem spet zadobil potrebni mir. Posebno popitek pred počitkom je priporočati, ker pomiri živce in podeli telu trdno zdravo spanje.”	Ludvik Pokorny, Elma, Iowa.
Nervozen in razdražljiv
gorečica, težka rr bav .slabost, glavobol vsled pokvarjenega želodca, zolčnica in zapeka so strašni z. aki kake želodčne nered tiosti.
pri otrocih, navadni kašelj in dolgotrajni kašelj —vse to so znaki kakega pljučnega obolenja. Ustavi ta strašni znak in prepreči razširjanje bolezni. Rabi
Severov
želodčni grenčec
donese učinke. Jed vam bo dišala in tudi teknila, ako jo le začnete s popitkoui tega grenč ca. Ta pijača zelo pomaga prebavljati in je prijetna tonika za uživanje v vseh slučaiih malariUkih neprilik. Cena SO
Severov
balzam za pljuča
Njegove zasluge temelje na njegovi do'gi rabi in svetujemo ti, da ga uživaš ob prvih znakih ladnega kašalja tako preprečič hujše posledice. Cena25c i SO centov.
Na prodaj pr! vseh lekarninih. Zavrni poneredbe. Zdravniški svet se daje zastonj
			
v a v JilPi -A W J «a ® JM m frV«iBtfci =Vi 3 oj	¡1®*		
(RAZNOIn drugo!
1------r-f--r.r.Lf.rrijrrriJ.rn_r,rrif^rif^rirry
Umor lekarnarja. Y Colombe pri Parizu so našli v kleti umorjenega lekarnarja. Poleg njega je 'Ležal njegov. sluga z zamašenimi ustmi. Povedal je, da je slišal v kleti klic svojega gospodarja. Ko je tekel na pomoč, ga je udaril nek človek po glavi in mu zamašil usta. Zaradi temóte ni mogel razločiti kakšen je bil napadalec.
Jezuvit ob smrtni postelji. Je-
zuvit pater Sieprawski v Karwi-nu je bil lansko leto obdolžen, da je ob smrtni postelji med spovedjo izvršil na neki starki nasilno dejanje. Pater je prišel v preiskavo, ki se je pa vsled klerikalnega vpliva ustavila. Zadeve se je poprijel soeialdemokratični list “ Volkspresse ”. Pater ¡Sieprawski je tožil odgovorenga urednika, ki je bil tudi obsojen, ker ni mogel dokazati očitanega dejanja v polnem obsegu. Prizivno sodišče v svojih razlogih izrečno povdarja, da se je na podlagi izpovedb sedmih zapriseženih prič popolnoma uverilo, da je pater Sieprawski ob starkini smrtni postelji vedel se na nezaslišan način. Toliko je dokazano, in to zadostuje!
Kopenickiada. Na brzovlaku, ki vozi med; Reko in Pesto, je bilo iz-ivršeno pretkano sleparstvo. Na postaji Sarosle je izročil poštni sluga personaba vlaka brzojavko, pod katero je bil podpisan glavni kontrolor Elemer Kovacz. Brzojavka. se je glasila: “Osobje restavracijskega voza in glavni natakar naj se s prnim brzovlakom, ki jih sreča, vrnejo na Reko.” Kmalu po sprejemu brzojavke je stopil v vlak neznanec, oblečen kakor železniški uradnik. Pokazal je brzojavko, podpisano takisto od kontrolorja Kovacza, naj prevzame službo v spalnih in restavracijskih vozovih ter inkasira denar. Osobje je, ne sluteč ničesar slabega, izročilo neznancu denar ter se s prvim brzovlakom vrnilo na Reko. Tu sem prišedši so šele spoznali, da so bili osleparjeni. Policija sumi, da je bil slepar neki bivši železniški uslužbenec Sphobert.
Molitve za svobodomiseln. —
Klerikalci zaničujejo globoko vseslovansko gibanje. A zgodi se časih, da jim kdo štrene zmeša. Tako je zdaj škof Jeglič s .svojo vseslovansko prakso klerikalce blamiral. Škof je namreč izvedel, da so češki klerikalci dali ob počet-ku gibanja Svobodne Misli po vaseh .na Češkem zvoniti s “cin-klokom” — mrtvaškim zvončkom —• kadar je v dotioni fari kdo izstopil iz eerkive. Zgodilo se je to seveda s krščanskimi namenom, nahujskati ljudstvo ter vzbujati strah in grozo. Sedaj, ko se je začela 'Svobodna Misel gibati tudi na Slovenskem, je škof Jeglič kot praktičen Slovan brž jel posnemati češke klerikalce. Njegova kopija je seveda slabša kot original. Početje čeških klerikalcev je imelo vsaj smisel, odredba škofa Jegliča pa ga nima. Škof Jeglič je ukazal moliti za udeležnike svobodomiselnega shoda — iz same ljubezni, kajpada, in ne radi hujskanja. V zadnjem pastirskem listu proti Svobodni Misli pravi škof, da so vsi elani njenih organizacij že z vstopom vanje izobčeni iz katoliške cerkve. Ker morajo na nedeljskem sestanku Svobodne Misli vsi udeležniki imeti legitimacije, ki so znak članstva organizacije, bodo torej na zborovanju sami izobčenci. Kje je torej doslednost, da ukazuje škof moliti za izobčence. Njegova odredba bi imela smisel tedaj, če bi bil ukazal moliti za čitatelj e Svobodne Misli, da bi se ne izgubili iz cerkve. Ako se moli za izobčence — zakaj ne tudi za protestante, za pravoslavne in jude? Sicer pa naj škof Jeglič nikar ne pozabi. da so češki klerikalci hitro nehali z zvenenjem, ker so kmalu spoznali, da zvone mrtvaški zvonec le — sebi. — Eden tistih, za katere se bo v nedeljo po cerkvah proti katoliški navadi brezplačno molilo.
Dva prsta jle odtrgala cirkular-' na žaga tovarnarjevemu sinu Rudolfu iSchnablu v Kamniku.
Nesreča v rudniku. Zlomil si je '27. m. m. pri delu v trboveljskem rudniku rudar Val. Pušnik obe nogi. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
Streljanje preti zrakoplovom.
Na Angleškem v ravnini Salisbury so imeli strelne poskuse proti zrakoplovom. Pokazalo se je, da varnost zrakoplovov v daljavi 3 ;milj (4828 m) ni gotova; v večji daljavi in višini 1000 yardov (914 m) pa so varni1 pioti artilerijskemu ognju. Pravijo, da bo treba napraviti tako, da bodo kanoni nesli še višje, da se bo moglo zrakoplove uspešno obstreljevati.
Nov škandal v Rusiji. V Turke-stanu je ugnal general D ud a rov neverjetne reči. Dobival je denar za baterijo, katera je bila samo na papirju. Denar je porabljali v svoje namene ter živel razkošno s svojo ženo. Da bi bil varen, se je zvezal s prejšnjim šefom Turke-,stana, da sta si delila rublje. Slednjič je prišla ivsa reč na dan. —
Pasteurjev zavod v Parizu dobi v kratkem 56 milijonov frankov zapuščine po umrlem bogatašu O-sirisu. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil zavod na robu propada.
Z vojaških vaj. Te dni je napravil večji oddelek vojaštva v okolici Krivošja velik pohod. Oddelek je odkorakal ob 4. zjutraj in se je rnil ob 3. uri popoldne. Med tem; časom niso ne ivojaki ne časniki dobili nobenega okrepčila. Mnogo vojakov in časnikov je 0-bležalo; odpeljati so jih morali v bolnišnico. Vročina je bila neznosna in nikjer ne kapljice vode. Zbolelo je vsega skupaj 13 častnikov in 200 vojakov. Neki rezervist je vsled solnčarice na potu u-mrl. Ko je žena o tem zvedela, jo je zadel mrtvoud in je bila takoj mrtva. Čuje se, da se je proti odgovornemu poveljniku onega oddelka uvedla preiskava.
Poizkušen samomor. Iz Brez na Koroškem poročajo: Tu je ponoči umrl umiirovljeni poštni uradnik Jurij Baumgartner. Ob njegovi smrtni postelji je stala samo njegova edina hčerka Alojzija, katero je očetova smrt tako pretresla, da je v obupu zagrabila revolver in si ob mrtvem:	očetu pognala
krogljo v glavo. Zjutraj so poleg mrtvega Ban m ga rtu e rja dobili težko ranjeno njegovo hčerko.
Častnik poslal peklenski stroj svojemu stotniku. Te dni je dobil v Budimpešti stotnik Matyasy po pošti peklenski stroj,, ki pa k sreči mi pravočasno eksplodiral. Sedaj so dognali, da je stroj poslal stotniku neki častnik, katerega imena pa policija noče povedati. — Častnik in njegov sluga sta aretirana.
Nova, banka na Črni Gori. V
Baru se je ustanovila “Narodna banka kneževine črnogorske”. Temeljni kapital znaša 2 milijona. kron. Banka je začela delovati 15. avgusta. Predsednik upravnega sveta je Nikola Vučinič.
Pomiloščenje v Bosni. Listi javljajo, da bo vladar na dan, ko se v Bosni proglasi ustava. Domilostil vse politične zločince, ki so ali že obsojeni ali pa se nahajajo še v preiskavi. To pomiloščenje bo bale tudi vojaškim beguncem vprid.
Polk je jahal prek pijanega ¿dapea Mladika v Moravskem O-strovu, ki je bil obležal na cesti. Po noči so bile vaje in cel dragonski polk je šel prek n.ja. Našli so ga drugi dan strašno razmesarjenega in mrtvega.
Stolica za zrakoplovstvo na Francoskem. Princ Roland Bonaparte je pripravljen dati na razpolago francoskemu kolegiju potrebna sredstva, da se ustanovi stolica za zrakoplovstvo iv; Parizu.
Zastrupljenje z rumom. V V6-rosvaru blizo Budapešte prodaja tamkajšnji konsum svojim članom razne potrebščine. Dne 25. avgusta so si kupili delavci več ruma v zaprtih steklenicah. Vsi delavci, ki so pili dotični rum, so zboleli na zastrupljen ju. V teku 48 ur jih je sedem, umrlo. Proti konsum-n.e.mu društvu se je uvedla preiskava.
Zarubljen škof. V Auchu na Francoskem’ je bil obsojen nadškof v denarno' , globo 500 frankov. ker se ni hotel pokoriti postavi, Nadškof ni hotel globe plačati, radti česar so m.u zarubili pohištvo. 'Škof je mislil, da zanj1 ni nobenih postav, da so te samo za druge ljudi.
Prebivalstvo Petrograda. Po nedavno končanem ljudskem štetju, ima Petrograd 1,545.704 prebivalcev. Od leta 1906. se je prebivalstvo pomnožilo za 230.065 duš. Mož je v Petrogradu 787.884, žena pa 668.820.
Papež prodaja cerkveno državo? Milanski dnevnik “Perseve-ranza” poroča iz Rima, da z ozirom na finančne težave Vatikana predlagajo prelatje papežu, naj sklene z Italijo v vprašanju papeževe države modus »vivend.i na ta način, da bi od laške države sprejel (seveda, ne da bi opustil svoje stališče v tej zadevi) -letno rento, ki jo je Italija 1. 1871 dovolila papežu v t. zv. garancijskem zakonu. Doslej papež še ni vzet nobenega od 39 obrokov, ki znašajo vsi skupaj 137 milijonov lir. To bi se seveda prileglo!
Samomor duhovnika. V Szila-■gyballi na Ogrskem se je ustrelil 'župnik Sigmund Nagy v srce. — Vzrok je baje revščina.
Zlato v Rusiji, V transbajkal-skih provincdjahi je zavladalo pravcato razburjenje, ker se je našlo že več zlata. Delavci, ki s® gradili neko železniško progo, so pustili delo in šli za zlatom. Kakor se pripoveduje, so našli zlata v vrednosti 1000 rubljev.
Predrzen roparski umor. Dne 6. t. tm. sta prišla v Eperjesu na Ogrskem' v trgovino juvelirjeve vdove Gliickove, katera je bila ob istem času sama v lokalu, dva lopova in izvršila roparski umor ter pokradla do 7000 K razne zlatnine. Najprvo jo je udaril eden po glavi z 1 kg težkim kamnom,, potem' ji pa prerezal vrat. Ukradeni prstani so različni, imeli so ude-lano' vsakojiako kamenje, nadalje so bili ukradeni etuii in zlate 0-vratne verižice. Vsa zlatnina je imela tovarniško znamenje K. A. in B„ S. ter je bila puncirana. E-den izmed roparjev je bil star 22—25 let. Oba sta po zločinu pobegnila in dosedaj' še nista prišla v roke pravice.
Samostanski spor. Iz Rotterdama se poroča: Opat trapistovske-ga samostana v Tilburgu je bil zaradi nenravnega življenja odstavljen, toda branil se je prav trdovratno ubogati papežev u-kaz; niti obvestil ni o njem, svojih podrejenih. Ko pa .so menihi z druge strani zvedeli, da je njih opat odstavljen, so zapustili samostan. Spor sc je nato poravnal na. ta način, da so se menihi vrnili v samostan, kjer bodo naprej kuhali svoje znano pivo, opat pa se je preselil drugam.
Na pet mesecev ječe je bil pred okrožnimi sodiščem v Ro v ere tu obsojen kurat Don Plotegher is Brione, ker .je ščuval prebivalstvo k demonstracijam zoper učiteljstvo. In pri nas? Cim; bolj naši Don Plotegherji hujskajo zoper učiteljstvo, tem. lepše službe dobijo !
Imel je srečo, V vojaški bolnišnici je ležal neki vojak, ki je tožil, da ga boli želodec. Nekega jutra, ko je prišel vojak, ki je stregel bolnikomi, k temu bolnemu vojaku, je bil ta. že mrtev. ‘‘Imaš srečo’1’, pravi oni, ‘‘ravno danes te je hotel gospod “regimentsaret” dati zapreti kot — simulanta.”
Samomor. Profesor Raudnitz v Pragi je hotel dati svojo 131etno hčerko Ido v dekliški zavod v Gaienhofen na Bacfenskem. Ko sta se s soprogo mudila v zavodu, odšla je Ida neopaženo- v bližnji gozd ter se tam z očetovim revolverjem. ustrelila. Kaj je gnalo .mlado dekle v zgodnjo smrt, ni znano.
V Bistrico je skočil mizar Josip Završnik v Kamniku. Ker mu je bila premrzla, je zlezel zopet na suho.
Čudna zapuščina turista. Neki advokat iz Strasburga, ki je bil sroreč'hribolazec, je določil v testamentu, da se mora njegovo truplo sežgati, prah pa -mora prenesti brat v družbi z dvema vodnikoma na Veliki Klek ter ga tam raztresti na vse 4 strani. To se je res zgodilo. Bratu in vodnikoma je določil za to dobro plačilo.
ZASTOPNIKI!
Prosimo Vas, da se potrudite in takoj pričnete pobirati darove od roja^ kov v Vašem okolišjn za slovenskega pisatelja Podravskega. Te darove pošljite s imeni darovalcev na ‘‘Glas Svobode”, da iste priobčimo v listu 'n potem odpošljemo na merodajno mesto. S pozdravom!
‘‘Glas Svobode Co.”
ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo.,
opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se 'bndotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi.
Prosto
3% obresti
sedaj od prvega do desetega vsace-ga meseca.
Denar vložen med prvim i desetem v hranilnem oddelku nese obresti pričensi s prvim v mesecu
Industrial Savings Bank
Nova št. 2007 Blue Island Ave.
USTANOVLJENA 1890. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
Govori se Nemško, češko i polsko
“Austrian Club”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
fSTRin "redmesto Leadrille, Colorado
Potniki dobro došli! Zastopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, proda-
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje»
potom .Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
C AR M AN! A	.V.'.viJake)
Največji parnik na morju
C ARONIACdva vijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
Carmania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., 5. marca.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in 19. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPA.THIA-13000 tonov
PANNONIA..10000 tonov
ULTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe	obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd-
F.G. Whiting. Mgr.Western Dept.
8. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ŠKOF MATZ.
Posestvo škofa Machebeuf.
Iz cirkuiarja, izdanega od škofa Matza, z dine 28. marca 1895 duhc/vnik Carrigan povzame sledeče :
-“INa Mic škofa Machebeuf jse je ustanovila v mesecu maju 1885 takozvana “'Catholic Loan and Hrust association”. Revni škof je bil takrat ma robu bankrota z o* sebnîm dolgom v znesku $81,720. (Najbrž je bil ravno tako vzoren gospodar kot Anton Bonaventura Jeglič, škof v Ljubljani.) Od te posojilne în kreditne družbe si je posodil good imenovano sv oto in v varščino' j« dal vse svoje osebno premoženje kakor tudi pose-steV sv. 'Vincenca. To posestvo je bilo kasneje zopet dano škofu Madtoebeuf in je isto lastoval ob času svoje- smrti. In tako je prišlo, da smo oskrbovali to posestvo s-ejparatno od posestva, ki je bila last Colorado Catholic Loan and'Trust družbe.”
Duhovnik Carrigan- >pa doda temin sledeči- komentar:	“Da bi
škof Matz bolj podprl svoj dokument je navedel, v tej izjavi imena uradnikov te kreditne družbe, meld temi tudi mojega in pristavil: “Ista (družba) je popolnoma kompetentna vodstva in gospodarstva in vživa naše popolno 'zaupanje.”
Talko' pravi škof Matz in tako bi rekel vsak 'druid, 'ki bi bil * njegovi koži. Father Carrigan pa se stem'ne strinja in zato se poda v malo bolj podrobno preisikavanje te Colorado Catholic Loan & Trust Association. Father Carrigan pravi, da je posestvo dvojne narave prišlo v posest škofa Ma-chebeuf. Kot škof je imel začasno lastninsko pravico kot 'tak cerkvenega premoženja, katero je smel rabiti le za cerkvene namene. Seveda zgubil je takoj vsako pravico do tega posestva, Iko hitro je prišel na njegovo mesto drug Škof, prav za prav škof Machebeuf jel imel kot deuvarški škof pravico rabe in vžitika posestva pripadajočega denverški škofiji. Drugo posestvo pa je tvorilo njegovo osebno last. -To zadnje posestvo, škofovo privatno premoženj© je bilo namreč zastavljeno tej kreditni družbi, nikakor pa ne eeJkveno premoženje.
Piri redni seji družbe, vršeči se dne. 9. aprila 1886 se' je izdala resolucija, pooblaščujoč družbo, da sme piro dati 90 akrov zemljišča, ležečega blflfcu osean in tridesete ceste (38th Street) škofu Madhe-beufu za svot-o $1000.00.
T'a svot-a tisoč dolarjev je re-presentirala sv oto Vknjiženo na tem zemljišču. Ob čaisu smrti škofa Muchebeufa, to je bilo v -mesecu juliju 1889, je zapustil samo to gori navedeno zemljišče in pa zavarovalno polico 'v vrednosti $5000. Vse dlrugo posestvo katerega je nekoč lastoval pa je pred štirimi leti izročil Catholic Loan and Trust Association v pokritje s-voji'h dolgov oziroma posojila. Kar se pa tiče cerkvenega premoženja je pa škof Machebeuf y svoji oporoki volil' svojemu nasledniku.
Škof ‘Machebeuf je volil -zavarovalnino $5000 sVojielmu nečaku Auguste Machebeuf, stanujočemu na Francoskem. V ravno isti oporoki je odredil da se proda zemljišče znano kot St. 'Vincent addition, ter da se i'z skupni ne izplača sledečim :
Sirotišnici sv. Vincenca... .$5000
Novi- katedrali............$5000
Hiši dobrega pastirja......$5000
Družbi St. Vincent de Paul $5000
Ali so bili ti zneski kedaj izplačani? Father Cairrigran izjavlja, da tne. Toraj kaj je s'zapuščino ki jo je podedoval?
Carrigan nadaljuje:
Matz je popravil listino.
“Po smrti zadnjega zapuščinskega upravitelja pokazalo se je na zapuščinskih aktih, kar je zgled'alo kot odstop lastninske pravice teh devetdeset akrov 'zem* Ijišča (N. C. Matzu. Ta odstavek odstopa premoženja N. C. Matzu je bil vpisan v neki stari pogodbi glede dveh lot 'v Elbert okraju, katera ni. bila. nikoli- vknjižena in katero je baje podpisal J. P. Ma-ehebeuf iin to še le po smrti tega. M-achebeufa. Prostor popisan .med Mavhebeufovem imenom in originalno pogodbo glede onih dveh lotov je bil popisan s drugim Srni lom, (koto pa se ge rabilo pri pi-
.sanj-u pogodbe in Machebeuf o vega imena, kar pa jasno kaže, da popravek se je ne dolgo tega napravil ..... 'Škof X. C. Matz je prodal to premoženje tekom enega leta z-a $80.000.”
“Škof Matz jo dal iračun od te ■svote, od katere je navedel $13,-000 kot je moralo biti in $10.000 pa je izplačal nekemu A. B. Sullivan kot “koimišen”. Za ostanek v znesku $57.000 se ne ve in škof ni položil ndbenega računa in .zato vpraša Father Carrigan, kaj je s Item denarjem. Father Carrigan pravi' naravnost, da cerkveni zavedi si ne upajo vprašati po, še manj pa tožiti za svoja volila, ampak da so temu nasprotno dediči Augusta Machebeuf vložili tožbo proti denverškamu škofu Matz. Matz|, kot škof .ie bil seveda tudi ipredse dbik te katoliške posojilne in kreditne družbe. Father Carrigan pravi,, -da se je pri seji te družbe o tej krščanski škofovi transakciji govorilo, da se je škofa Matz-a, 'ki je pri seji predsedoval, obdolžilo kriminalnega čina, ko je prenesel lastninsko pravico tega zemljišča na svoje ime. Škof ni tega z-anika.val in se -ni popolnoma nič izgovarjal, pač pa nagu-bil svoj jeizuvitski obraz v stotero gub ter dejal, da volila se bi .morala izplačati iz škuipnine tega zemljišča. Tako je :sam rekel, vendar pa ni še danes tega storil.
Zopet pri neki drugi seji družbe, 'kakoir se cita v Father Oarri-ganovem odgovorni škofu Matzu, je škof Matz silil, da bi družba plačala gori omenjena volila. Na to so ga pa člani družbe vprašali, zakaj pa se ne bi izplačala volila iz siku.pička prodane zapuščine, na kar je nastal prav vihar — tekaški ciklon — v dvorani in 'prelat 'Matz je metal strele ogorčenja in jeze na Fathra Car.rigan, ki je sprožil! ta,kov grd ( ? !) odgovor. V istem odgovoru pa se cita dobesedno :
“Všled neizpodtiaMjivih dokazov prinesenih1 pri tej priliki je (škof) pripoznal neveljavnost, pogodbe .... in obljubil je. da bo plačal oziroma postal dolžnik za svoto $40.000.”
Sedaj pa nastane vprašanje, kje so ostali še $17.000 oziroma ‘kalmi so prišli. Vsekako •cerkven .prelat, dostojanstvenik, kojega cerkev, in veira, uči “Ne kradi!”, “Ne želi svojega bližnjega blaga” itd. bi se moral držati vere, 'katero uči. -če pa se tak dostojanstvenik pregreši, .hoče ogoljufati svojega bližnjega, za več tisočev dolarjev potem! pač verno ljudstvo zgubi vso zaupanje v cerkev 'in vero. Sicer pa ne zamerimo cerkvenim1 očetom, če na vse mogoče načine ljudštvo odirajo. Saj se vendar vsak dan klanjajo vsemogočne mai — tolarju — ne bogu, ker tega prepuščajo1 vernikom za strah in tolažbo in toraj ni čuda. da jih skušnjava premaga.
'Po našem mnenju farji še prebralo izkoriščajo ljudstvo. Dajte, dajte, gulite ubožni svet, da se bo tem prej predramilo ker dokler rabite samo leskovka se za isto sivet ne zmeni ; žilovko jim dajte, da ise prebudijo. —
Škof Matz, ako je kje pravica na sveta bi moral iti v Sing Sing katedlralo za življenje itn če je vae istima kar piše in pravi o n jami duhovnik Carrigan, zasluži električen stol, ker ktrvolsese in navadne roparje se ne bi smelo pustiti med človeško družbo.
Duhovnik Carrigan obtožuje škofa Matza še vrsto drugih prestopkov, mied temi tudi
ponarejeni a listin.
Med1 posestvi, katere je leta 1892 lastovala ta 'kreditna družba je bil tudi “Calvary” mirodvor in pa 420 akrov zemlje v Jefferson okraju, na kateri se nahaja “Mount Olivet” pokopališče.
V odgovoru se zopet čita dobesedno : “Našlo se je da je škof Matz, kot predsednik te katoliške kreditne družbe, ¡ponaredil resolucijo, v ‘kateri je sebe, škofa N. C. Matlza svoje dediče in pirav-ne uasledhiike pošt a v il lastnikom vsega tega bogatega posestva. Za izvršitev svojega načrta je napravil dve listini piristaveč besedo “'Secretary” (tajnik) za imenom onega uradnika, a sebe je pa podpisal kot predsednika te družbe in tako je pogodba zgledala ikot bona fide transakcija. Za to škofovo početje se ni dolgo vedelo vendar naposled je prišla družba na sled tej nepravilnosti. Pregledali so se okrajni zapiski, (kakor
pri nas v zemtljiško-knjižnem u-radu zemljiške knjige [Grund-buichj]) in pokazalo se je, da je vendar le tako, kot se je domnevalo. Jaz sam «¡am se približal škofu in ga o .tem vprašal, a on pa je to zanikoval, na kar sem trnu pokazal izvleček zapisnika in on i— škof — je pa češ nočeš potem ■'.<& pripoizna-1 luimparijo.
“8 tem činom se jie postavil pred duri stroge kazni civilnega 'zakona, a da uteče železnemu im rožastemu -zapahu, je hitro napravil odtátoopmo pismo (quit claim') in odstopil gori imenovana posestva, pravemu lastniku to je Colorado Catholic Loan and ¡Trust Association.”
, “Kasneje se je zopet znašlo,” pravi ta duhoven, “da je škof Matz izposloval posojilo v znesku $1'0.000 od Maurice-ja Brown iz Dubuque, v varščino katere je dal svojo osebno noto in vknjižbo zastavne pravice (intabulaeijo) na Calvary pokopališče. Istotako je bilo obremenjeno zemljišče v Jeffeirson okraju za $10.000 v prid nekega g. Dumn iz Canade.
Drzni slučaji takih transakcij od strani škofa Matza, kot predsednika te družbe, so mu vzeli ves ugled pri ostalih elanih družbe, tako da mu niso več izaupali in ga niso pri prihodnji volitvi. uradnikov voliLil za imenovano mesto. Da so uradniki in odbor te družbe tako proti škofu nastopili je Matz mene -krivel, ne oziraje se na to,, da sem jaz kontroliral samo svoj glas in nobenega družeča.”
Duhovnik Carrigan nadalje piše, da je škof Matz iz nevoščljivosti, zavisti in Zlobe, največ pa ¡radi tega iker ni bil znova zvoljen za predsednika te kreditne družbe obdržal družbene knjige in zapiske ter jih ni hotel oddati družbi. Dlružba je pa imela velike stroške in dosti dela prodno je mogla konštatovati in vedeti o svojem premoženjskem stanju.
To je stara rimska praksa, da se knjige,, računi in vsi dokumenti vničijo ali pa zaplenijo, kedar kak višji lopov dčfraudira znatne svote ali pa vodi očividno goljufijo oziroma sleparijo.
'Seveda škofje kaJkor tudi drugi nižjii duhovni ki so vodje takovih katoliških 'zavodov kot so n. pr. posojilnice, banke, konsumi itd. polnijo svoje žepe ter gulijo člane do mozga, kedar pa poči obdr-že knjige, jih uničijo ali pa skrijejo, češ, sedaj pa naj dokažejo kako sleparijo, če Imorejo.
Tako je, ¡Svet- je še neumen. Kar se pa tiče škof Matizo v e afere pa se more šklicavati na obtožbo duhovnika Carrigan, ki pravi, da škof je prisilil duhovnike k .molčanju iu radi tega ne dvomimo •zakaj je cela zadeva še le «sedaj na svetlo prišla. Ko se ne bi škof Matz nad duhovnom Carrigan toll raZluitif, da ga je odslovil, še danes ne bi verniki vedeli kak voillk tolči v tej ovčji koži. Drugi duhovniki, ki vedo o škofovem vzornem gospodarstvu, ponarejanju. goljbfiji, Jtd'. molče, ker sicer bi se znalo njim ista pripetiti kot se je 'Carriganu.
(Nadaljevanje iz 5. strani.)
bili v svojo korist. Navadno je letos v Seatitli, in to zaradi razstave, 'da si lahko vsaki narod izvoli svoj poseben dan t'er ga lahko po svojem- običaju proslavi na ta, ali oni način. Na tak dan je dotičnl narod domačin v Seattlu in domačini so tujci'; 'kšeft je kšeft in to zopet dobro nese. Zvite kapitalistične buče v Seattlu pa so si odločile ravno delavski dan dobro vedoč, češ, če se še mi pridružimo k razredno zavednim delavcelm, tedaj bode delokrog vprizoril najlepši sprevod, kar jih je kedaj korakalo p-o mestnih
udlicah v Seattlu, sicer sami brez delavcev smo brez moči, a s tem pa lahko tudi dobimo ugled pri •tujcih. In res, prav 'dobro se jim je obnesla zvita nakana. V eni uri in petnajst minut je prestopilo ograjo na razstavilo ozemlje 118.019 -oseb in to je bito do druge ure popoldan; kolik-o jih je še .razstavo obiskalo do večera, te še mii ni znano, vsekako pa je imelo mesta lep dobiček ta dan. Sprevod po mostu, kateri se je polmi-•kal po 2. ulici južno, je bil res pogleda vreden, in to tembolj faradi ¿ega, ker so korakali zayedni in organizirani delavci vseh strok po številu 12.000 ¡mož. K temu se je še pridružilo veliko število s produkti obloženih vozov. Vsaki voz, kateri je nosil puJve vrste in .umetno izdelane produkte, je spremljalo tri1 pare konj, in bilo je toliko vo*zov kolikor je unij-skih oddelkov.	,
In vidite, to dtično, nedolžno in vsega spoštovanja vredno parado zavednih delavcev so tukajšnji “KBeftsmanni” izrabili v svoj namen, ta je za “Seattle ‘day”. Še le žvečer, ko se je že večinoma vse končalo, se je zabliščal napis v sredini imesta na slavoloku: “Labor day”, a čez dan pa so se sramovali .tukajšnji Mij o ti tega napisa. Toda tudi delavci niso temu 'dolžni ostali. Protestirali so s tem, da je 12.000 mož kroječa .armada korakala proti razstavnemu ozemlju in prišedši tja, namesto da -bi kupili vstopnice za 'vhod, v od škabov zgrajeno poslopje, so se vsi do 'zadnjega moža obrnili in odkorakali v Woodland Park, .kjer je -sledila prosta zabava in pijača.
“The Daily Time”, tukajšnji od 'kapitalistov plačani list, pa se je še predrznil pod krinko pisati, da so bili na ta dan delavci gospodarji v Seattli. Ali se ne norčujejo «kapitalisti in njih ponižni hlapci kar očito iz delavcev ? Ako M bili delavci res na ta dan gospodarji, poteimi bi tudi ogroimni dohodki tega dneva pripadali 'delavski stranki. To naj bi povedali možje, poteim bi bilo verojetno, drugače pa je pesek v oči, navaden htombug. O, lahko bi bili 'delavci' gospodarji in delavci vse ob jedn.elm, toda delavci nočejo. Nočejo postati svobodni; še nadalje hočejo sužnji biti in delati za one, ki j itn pri vsakem 'koraku za tilnik glodajo, a ob jedrnem pa še hvalijo kot pametno in pravično družabno uredbo. Ako pa opozoriš tacega delavca, da dela zoper sebe ,in da je sam svoj sovražnik, grobokop, ti takoj odločno odgovori: '“Jaz sem zadovoljen, jaz se nimam proti ničemur pritožiti; delo imam stalno .(?!) in dobro plačo $1.50!”
Navesti 'varni hočem samo eden resnični dogodljaj, in ta dogodek ■dovolj priča, da j,e še nekaj bedakov na svetu, da .jim ni para.
I'z stare dolmovine je prišel v Black Diamond rojak, zelen kakor zelje in poslušen 'kakor mali pšiček, od starokranjskega popa •bolj podkovan nego Htuntohi konji. Delo- je takoj dobil v Coal Mine Black Diamond in delal je seveda, kakor 'bi hotel ves premog v enem' dnevu iz dotiične jamic na svetlo spraviti. Boss ga je opozoril, (kar je to redek slučaj) naj vendar ne* dela tako naporno. “Ja moram”’, mku je odgovoril zelnik, “lahk.o bi imela kompanija zgiubo pri meni”; in pričel je potem' zopet delati s podvojeno, silo. Boissu ni preostajalo drazega, kakor, da je odslovil deloželjnega delavca, ker mu ni; bilo ljubo, da bi se mladi človek s idvojo neumnostjo lahko v par tednih za vedno pokvaril zdravje.
In to 'dovolj jasno kaže, da ljudske neumnosti še ne bode
jam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Schlitz pivo oa čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
ali na lokalne agente vseposvod
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Ml
B	Patentiran navijalnik,
^	jjgggtek za možke ali ženske 18k
SOLID GOLD filled z jep0 dkrašenim^dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah, fj AMČENA ZA 20 let. rZa prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot 11	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlaeeno verižico in p^ivezek daruiemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUN1 B’LD’G, Chicago
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
točsi PERU pivo.
PERI! BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
í T
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. & 19. ni.--
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva In edina češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujerao denar na posestva in zavarovalne police.
n
Čemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svoje, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
fl LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
kmalu konec. A. Wershnig.
DR. “ "RICHTERS
T'grTr,<'^fiTm
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pe&rl St. NEW YORK.