m
PRIMORSKI DNEVNIK
   GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
jte X. . gtev. 59 (2678)
Brez odvzema ključnih pozicij v našem gospodarstvu iz rok Rima ni mogoče rešiti sedanje hude gospodarske in socialne krize.
Poštnina platana v gotovim Spedizlone in abbon. post. J. er.
TRST, sreda 10. marca 1954
Cena 20 lir
2a dosledno borbo Proti vzrokom krize
y .
'adjedel niške
ritn. Petama vedno bolj dokazujeta, tudi hcev ''Ponovni pohod de-"touc.t,	.171 Oranje
?• obrtnih-	mduitrijcev
•Sinju kri™' lem nara-m0, Hn P°staja že vsem 11 se nn‘rS .reba kaj storiti.
‘Zboljša. Ce se
nft‘0Vn nr!	Vsi• Pa se
bajajo v iz-J«»O d? la reSltev krize.
Trstq L O' samostojnost ^a™°. Po sebi ne b’ “zdraviin Č110 zeliiče- ki
"«*o	,krlz° čez noč,
v8’1’1 H0snnrfdl’ da 7e ra 1,710
Tftta » Podarska povezanost 3c Povedany°’ -ali natancne-
J* tole£Ln,TVa- P0P0\~
Mt2e, “»ter, oiarm uzrolc
^<in0 b-jn vsi vedo. da je ,sta n,,, Blavna funkcija niei zad/o.1'0 Posredovanje s‘tirni mi m Prekomor-»d D»o je njego-
2: Pristaniški j ? Je nje!?0-dejavnost. Ta
'"ati j,nr,£cr	pomenila
ffcim nrij *enco italijan-
S*«®£IZlrCem Zat0 }e
?a 3c Trj j 3-a stor’la. vse,
tr° se nn .dus,la> kak°r hi-1( ^rst lje Polastila. Zato ?f>sP05tun.	julijanskega
hiral.
Pa
njim gospodar-k .	’90Vo pristani-
svni dno bolj izgub-Po kaja/n t. Pomen. To se j< d*,,*. ..P™grupacijo
sfco
«e
>)al,
s««''«usren- r°se je
ružb,
^<"V'mCe-'in fC0- * Trs{
M
!ik dni*i t PTe0rupacijo
pinnSt. ,jlh je P°*
"t-are n 1*^
f10rskifi nrn90	preko-
1° .treba Pt!?* Ker Pa bi-dati rstu vendarle ne-Vustrijn 5j°• ZQčeH 1 or sir ati
81 QVn~..J • ™ T>a in i™*!n •»
D)Ip«. ,	.	.	„„ ,„,v,
vojnih0i P°men le za-J*9® eksrln„I>-riP.rav. fašistič-p'	07115Učnega rc-
tri} Sori- j0
Pa je imela v
b^^lnišJ ?S0 Mornarico,
fee!a?;,riia P“ ^
t! m so jo
H
* Pomns2- pr‘ življenju 0 Pa t30 E«P. Kakor hi-<n’ JJhr, t poni°č preneha-
in s *hnila.kri™ ^
prišli do seda-
»Je,
:0a
s »n o
,-^'aj jnUpnc!7o položaja
te,R napravile
&«e Seit^“’?Žzaci^ fci bi & deli. 1 "u«rese tržo-X ir,S"a te>- braniti Ubirale 80 »o	lreden(Tstičr.im.i
S^or' °Qi' W so •1 T> objem itali-v J^ei>nu im|?eria^r?ia ter l%S^ko%Bt ^POdarstvo
trt?** I ■*,« * e7?l Pa
Ji) ^Oo HsProtiu z interesi
z, Jtt° veh^ ^VStva ter nosi~ riiJ^tnjn L. el odgovornosti ,>	Te	politike
Ce te(e j utt* sedaj, ko y*e vet°da,v Orlo. Dela v-
»fat^n-o r>nt i°JCOt edi' Prih Vedo f v R,m’ ce' Ža Ja	na,n	od ■ t(l,n
«rjP0,»oč )„ ,J.5.a>!10 poguba, tenh '
r	puyiLuu.
i-todjedelniški mdu-
namreč nimajo
l^e tzaZ va °^a-
^rti ®re<iou in preliva-
«Hrl
'sir je
%'iVlj ^^‘'fičah
>tt t/ 9re<W' Pa ^ ,a-Ldal‘ skn£ ' or9amzl-p,l° 2 Enotnimi
W° sta^
«T*i dpi04'8*0«
nin2n° 2 Un'ltV? v 1Sti V0Z '.>4e‘eni«*wf reakcionar-
&<*** P° Enotnim
'r'lne ^re Aelavski *bor-
^	ltl	v klasje,
»/tj	_	l&vcev	se zave~
v o-ter skuša
S**
90j'
»Idi
°»ai
e»i
Porlr^itve v vedno r°??ntva	tržaškega
‘'»Os;
italijansker čim večji
iST^VolU^OOVi
“'n*’*0 Prevzel* Če bo Trst r<h\t ^nkrit SV°ie z°odo-
®e i. »a«tni ■’ zaradi kate-!!i.se razvijal,
5ot,'',1' prii<„' Promet v nje-bo raila noyi,i ladjah, 'k k ^at0 ^^zagotovljeno
Po .*	.?	tudi	nujno,
ki'Upo,t>a* surovine t>rUii!’1 trgu vel)a5o na sue-
fcsu- ne pa -da jih je »°$ od P^.v?ti po visokih k ki nn!m?sk>h niono-5ife Ve PuStn, -uJejo denar ^ °lo,vs^'^ tn or-
Si/i Sramoin kaie-’° rau,l°
dogodki v že	en^at po-
fiyi«6o d„ , rat ponovlje-
%dbo tržaška la,i-SrIra*o dustrija lahko drža,. , ,lndustrijo v yl!> kuLle' ie rte bo
ltStiknskemtrU surovin
S o ^PoVr?kVeT *e
k * ha	5lcih spon z
f^^PrVnU t0" ie n^
nKd?k^ret ',se do-°be^	politike
9t**i
največjih sin-
da je tre-so predla-
ki *o' '•as. Cel« Jc tudi že
lRieUte^kakšne p'!y->» ■ <5 Pourni« ,P°*ebnega 0^» \Tnl^m«k \ Posojil u ie0« na ratl pa so 9* Prelagan s^iem fcon-Jo.'tfl ‘	ohU5tanoui-
V 6« ?5?eda 1(>0f,a Predlo-& Pori1 Qž>a. ,Jarnnje »n "tif^atj^nica /n, na>n we rozL^ n!1 Prav *w
?,r°ste
Prav nič Po kori-
8*	m7u:
«W Cd3, ra^ja i? Gorici-lo? »trn obeh Z<1- To' g" a,lfc bpm. \r< dcnti-
•t. 0	JJenrf-	V'	uvnn-
Z'; is-
m se ued7io
ži»e*®	da
&	b°
akcij. Sindikati so sklicali že mnogo zborovanj, delavci so šli že mnogokrat na ulice, toda rezultatov ni bile in število delavstva v barakah, narašča. Sam Semilli je včeraj priznal, da ne more povedati delavcem nič konkretnega, Cosulich pa je dejal, da očitajo delavci sindikalnemu vodstvu, da ne izraža njihove volje in teženj ter ne vodi borbe tako. kot oni hočejo. Niti predstavnik Enotnih sindikatov niti predstavnik Delavske zbornice ni prikazal delavcem nobenih perspektiv za bodočnost, medtem ko nova naročila in celo popravila ladij še vedno vise v zraku.
Gospodarstvo pa gre rakovo pot. Položaj terja takojšnjo in odločno dejavnost ter enoten nastop. Hešitev krize jc le v popolni spremembi sindikalne politike, kar morajo delavci zahtevati od svojih sindikalnih vodstev. Ta zahteva ne pomeni razbijanja enotnosti delavcev, kar nam skuša naprtiti še včerajšnja «Unita». Nasprotno, s tem bi se resnična enotnost delavcev le okrepila, kajti sedanja nat videzna enotnost, zgrajena na trhlih kompromisih in zgrešeni sindikalni strategiji in taktiki, pomeni le veliko šibkost.	•
Sprememba sindikalne politike pa pomeni poleg resnične enotnosti predvsem odstranitev vseh tistih ovir, ki zaradi povezanosti z Italijo predstavljajo glavni vzrok gospodarske in socialne krize. To so predvsem marčni sporazumi, ki so bili prav šest let od tega podpisani v Rimu. To pomeni tudi preklic vseh ostalih ukrepov, sprejetih na liniji priključevanja našega mesta k Italiji. To pomeni hkrati vzeti Rimu iz rok vse ključne, gospodarske pozicije, ki jih sedaj zaradi dosledne S-letne aneksioni-stične politike . obvladuje, vsem mednarodnim določbam nakljub. Tega pa ne bodo s torih s polovičnimi obljubami in merami niti eksponenti, klerikalnega, psevdosocia-lističnega in kominformoo-skego iredentizma Konkretno je treba torej te kroge, ki s predlaganjem polovičnih u-krepo t> dejansko priznavajo, da leži rzrofc današnje, krize v rimskem monopolizmu nad našim gospodarstvom, kar mi že vsa ta leta trdimo, prisiliti da bodo do kraja dosledni in da začnejo tako sinr-dihalno borbo, ki bo iztrgala Rimu monopol nad tržaškim gospodarstvom.
Ponovne demonstracije delavstva po tržaških ulicah in trgih
Zahtevamo delo in kruh! * V barakah nas je 6071 S 5000 lirami na teden ne moremo Siveti I - Delavstvo se ne zadovoljuje s tolažilnimi neborbenimi izjavami klerikalnega in kominformovskega sindikalista
Pohod delavcev po Ulici Carducci mimo pokritega trga.
Včeraj je bilo na dvorišču D.elavske zbornice zborovanje delavcev CRDA. Enotni sindikati in Delavska zbornica so sklicali zborovanje zato, da bo. do na njem obravnavali vpra_ šanja skrčenega delovnega časa delavcev, ki so v barakah, ter krizo ladjedelniške industrije sploh. Zborovanja se je udeležilo veliko število delavcev, ki so zapustili delo v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev ob 15.30.
Zbranim dc-lavcem je najprej spregovoril tajnik Enotnega sindikata kovinarjev Se-milli. Dejal je, da sindikati vedo. da se hoče večina delavcev boritj za zagotovitev dela ladjedelnicam. Zato sta tajništvi obeh sindikatov skle. nili, da skličeta zborovanje, na katerem naj delavci izrečejo svoje zahteve in težnje. Priznal je. da delavcem ne bo mogel povedati mnogo konkretnega; zato je imel tudi zelo kratek ^ovor. Dejal je sicer, da so imele dosedanje demonstracije delavcev nekaj uspeha, da pa se bo šele videlo, ali bodo odgovorne oblasti in gospodarstveniki pro-
Danes glasovanje o zaupnici Scelbi?
Po programu bi moral danes popoldne Scelbo zaključiti debato v poslanski zbornici, nato pa bi glasovali o zaupnici, toda zaradi obstrukcije opozicije se utegne delo zbornice zavleči
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Danes se ie v italijanski poslanski zbornici končala splošna debata o za-
popoldneC<bo°-— takole '^saj močnejšem nastopanju demo-— onvnril Srelhu kristjaDske desnice, ki se za-
li so, da je glasilo Katoliške akcije včeraj izražalo mnenja, ki se razlikujejo od De Gasperijevih. Vzporedno s tem se množijo znaki, o vse
v načrtu — govoril Scelba, nato pa bo sledilo glasovanje o z-iuprici, ki se bo verjetno zavleklo pozno v noč. ker sodijo, da bodo pri izjavah o glasovanju nastopili največji kalibri vseh strank in ker obenem pravilnik določa, da mora biti glasovanje opravljeno na isti seji, na katero se je formalno začelo z izjavami o glasovanju. Pričakujejo poskuse obstrukcije, zlasti s strani kominformovske opozicije. V parlamentarnih krogih so še v spominu neskončne seje te vrste pred glasovanjem o atlantskem paktu ali o sprejemu Scelbovega volilnega zakona, ko so seje trajale tudi do 70 ur.
Na drugi strani še ni popolnoma jasno, ali bo Scelba popoldne že lahko govoril. Poslanci PSI so namreč izvedli nov manever proti vladi in predložili pet resolucij, o katerih naj bi glasovali še pred glasovanjem o zaupnici. Resolucije obravnavajo večinoma vprašanja, glede katerih verjetno še sama vlada nima razčiščenega stališča, in zahtevajo n. pr. reformo agrarnih pogodb, odpravo večinskega volilnega zakona, reorganizacijo kompleksa IRI itd. Predvsem gre za ustvarjanje težav socialnim demokratom, katerih nekdanje zahteve v teh vprašanjih se ne razlikujejo mnogo od Nenni-jevih, pa tudi demokristjanom, pri katerih je notranja enotnost zašla v zelo kočljivo fazo.
Vladni poslanci se poskušajo temu izogniti z zagovarjanjem t«ze. da pri glasovanju o zaupnici, zlasti o zaupnici vladnemu programu, ni dovoljeno postavljati drugih resolucij. To proceduralno vprašanje bo morala zbornica rešiti jutri na predpoldanski seji in vprašanje je, kako in v kakšnem času bo to opravila.
Medtem se množijo glasovi, pa tudi resni znaki, o notranjih nesoglasjih med demokristjani Najresnejši <.nak je pač nedeljski govor tajnika stranke De Gasperija, ki je predvsem pozival k notranji disciplini In enotnosti, Opazi-
kristj
vzema za sodelovanje z monarhisti in izraža nezadovoljstvo s sedanjo vladno formulo. Kaže, da se je začel med najaktivnejše v teh krogih uvrščati nekdanji De Gasperi-jev tajnik Andreotti.
A. P»
Danes otvoritev sudanskega parlamenta
KARTUM, 9. — Novi sudanski parlament bo začel svoje zasedanje jutri popoldne, ker je bila otvoritev odložena zaradi krvavih neredov, ki so pred osmimi dnevi terjali' 34 smrtnih žrtev.
Jutrišnja ceremonija ne bo imela nobenega svečanega značaja Sudanske čete so dobile ukaz, naj bodo pripravljene da preprečijo morebitne nerede. Okoli glavnih javnih poslopij so napeljali bodečo Žico. Vsi, ki prihajajo v prestolnico, so strogo nadzorovani.
Na jutrišnji ceremoniji ne bo navzoča nobena tuja oseb-“,t v dvorano ne bodo imeli dostopa niti fotografi niti
filmski operaterjj
V Gradcu odprt
jugoslovanski urad za zvezo
GRADEC 9- — Jugoslovanski velepisla-nik v Avstriji
r*wfsa«.*s5 Hsk.»JS5t
o^nikov političnega, kul-hunega in javnega življenja Dokrajfne Avstrijski gostje so
na sprejemu izrazili zadovoljstvo zaradi ustanovitve jugo-slovanskega urada za zvezo.
ker b,° tVr4 > m ra^inl-r^ičČihin C°sP0darskih raed obema državama
v.czi.. ™e.u med ' Štajersko in ljudskima republikama Slovenijo in Hrvatsko.
test delavcev upoštevali ter zagotovili potrebna dela in s tem tudi nudili možnost izboljšanja gespodarskega položaja. Za sedaj ne preostaja drugega kot ugotovitev, da število delavcev v baraki stalno narašča ter da bo v nekaj dneh še bolj . narastlo, ko bodo izročili zadnjo petrolejsko ladjo.
Nato je orisal pogajanja na uradu za delo o skrčenju delovnega časa delavcev, ki so v pričakovanju na delo. U-rad za delo si je sicer potrudil in sklical sestanek delavcev in delodajalcev, toda vod. stvo CRDA je izjavilo, da ne more sedaj ničesar storiti v prid delavcev v baraki, da pa upa, da se bo v bodočnosti izboljšal njihov položaj. Pri tem pa niso obljubili prav nič konkretnega. Zato ni imel sestanek na uradu za dela nobenega uspeha ter je položaj vedno “bolj resen, ker ni nobene perspektive, da bodo delavci zapustili barake in zopet šli na delo. Za sedaj ni pričakovati niti nobenega popravila niti obnove ladij, s čimer naj bi bilo zagotovljeno delo tistim delavcem, ki so dodeljeni k opremljanju ladij. Ravnateljstvo CRDA tudi ni upoštevalo doslej zahtev sindikatov glede gradnje ladij. Zato ostajajo vsi razlogi za borbo, ki jo je treba okrepiti, kakor ie treba tudi ojačiti enotnost vsega delavstva. Pri vsem tem Semilli ni to pot niti omenil, načrta gradnje ladij za italijansko mornarico in podobnih zahtev, ki jih je na prejšnjih zborovanjih večkrat ponavljal.
Predstavni^ Deravske zbornice Cosulich je začel svoj govor polemično. Dejal je, da nekateri delavci očitajo sindikatom, da s svojo aikcijo ne izražajo resničnih zahtev m volje delavcev. Pri tem je omenil, da ne misli s temi besedami na določeno strujo in tisk. ki vseskozi kritizira sindikate, Prav tako je dejal, da določeni krogi očitajo Delavski zbornici, da ni aktivna ter da jo morajo drugi potegovati za seboj v borbo. Dejal je, da zahteva sicer Delavska zbornica popolno avtonomijo odločanja v sin. dikalnih sporih, da pa se bo vedno skupno borila z Enotnimi sindikati v vseh akcijah, ki bodo potrebne. Ko pa se bo odločila za akcijo, tedaj jo bo vodila do kraja brez obotavljanja, Cosulich je priznal, da je položaj skrajno resen in da je število delavcev v baraki že vižie od 600. Ko pa bodo izročili petrolejsko ladjo, se bo to število takoj povzpelo nad 1000. Položaj delavcev v baraki je primerjal položaju v koncentracijskem taborišču in dejal, da je to prava sramota.
Nato je omenil, da pričakujejo te dni naročilo nove petrolejske ladje za ladjedelnice Sv Marka in manjše ladje za ladjedelnico Felszegy v Miljah. Ce oblasti in gospodar-
ski krogi ne bodo držali teh obljub. tedaj bo Delavska zbornica nastopila z vso o-strino.
Po kratkem govoru sindikalista Cosulicha se je zborova-
nje, ki ni trajalo niti pol ure, končalo. Delavstvo se je uvrstilo v povorko in nad 1000 delavcev je s transparenti na čelu napravilo po mestu pohod. Na transparentih so med drugimi bila napisana na. slednja gesla; «Zahtevamo delo in krulili) «Trst ne sme biti mesto revščine, marveč mora biti produktivno mesto!« «V baraki nas je že 607!» «Tr-govci, obrtniki, podprite našo borbo!» itd. — Po cesti so delavci ves čas skandirali besedo: «Delo. delo!» Drugi so vzklikali: «S 5000 lirami na teden ne moremo živeti!« Sprevod delavcev je šel najprej po Ulici Cavana, nato čez Trg Unita in Borzni trg. po Ulici Roma, nato krenil na Trg Oberdan in po vsej Ulici Carducci do Trga Garibaldi, kjer se je razšel. Po vseh ulicah, koder je šlo delavstvo. je bilo na pločnikih polno občinstva, ki je odobra. valo mirno demonstracijo delavcev, saj že vse mesto občuti hude posledice krize v ladjedelnicah. Z demonstracijo so delavci dali ponoven do. kaz, da ne morejo več prenašati hudih ekonomskih razmer ter da ne bodo s prekrižanimi rokami čakali, da jih zaradi pomanjkanja dela poženejo na cesto.
Zvezni svet sprejel predloga
zakonov o družbenem načrtu in proračunu
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmammmKKmmmm
Organizacijske izpopolnitve glavnega odbora Socialistične *veze de* lovnega ljudstva na predlog Edvarda Kardelja ■ Vodstvo organizacijsko političnega tajništva SZDLJ prevzel Aleksander Rankovi6
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 9. — Oba sveta zvezne skupščine sta danes nadaljevala razpravo o podrobnostih družbenega načrta. Na predloge in vprašanja ljudskih poslancev sta odgovarjala v zveznem svetu Svetozar Vukmanovič-Tempo in Mijalko Todorovič, v svetu proizvajalcev pa Osman Kara-begovič.
V razpravi, ki je zajela vse gospodarske panoge in nekatera gospodarska vprašanja, je vsekakor najbolj zanimiva u-gotovitev, da daje letošnji družbeni načrt veliko pozornost razvoju kmetijstva Namesto 6 milijard 4W> milijonov dinarjev, kolikor je bilo lani investiranih v kmetijstvo. predvideva letošnji družbeni načrt nad 14,5 milijard investicijskih sredstev, ki bodo uporabljena za povečanje kmetijske proizvodnje.
Poleg tega predvideva družbeni načrt posebne kredite za povečanje proizvodnje individualnih proizvajalcev, zatem razne olajšave, kot so nizka obrestna mera na osnovna in obratna sredstva, oprostitev od plačevanja obresti na osnovna sredstva na negospodarskih stavbah, odlog plačevanja anuitete na investicijske kredite, dalje razne olajšave tistim podjetjem prehrambene industrije, ki so v neposredni zvezi s kmetijstvom. Vse te
ugodnosti, bodisi neposredno kmetijstvu, bodisi posredno po prehrambeni industriji, imajo za cilj, spodbujati proizvajalce, da povečajo kmetijsko proizvodnjo.
Na popoldanski seji je zvezni svet sprejel v celoti predlog družbenega načrta za leto 1954 in predlog zakona o proračunu. Svet proizvajalcev je nadaljeval z diskusijo o družbenem načrtu. Diskusije se je udeležilo večje število članov sveta proizvajalcev, ki so dajali razne konkretne pripombe k problematiki posameznih gospodarskih panog. Na pripombe ljudskih poslancev, zlasti glede na nadaljnji razvoj elektrogospodarstva, je odgovarjal strokovnjak zveznega zavoda za planiranje ing. Dular. Oba sveta zvezne skupščine bosta jutri dopoidne nadaljevala z delom.
Pod predsedstvom Edvarda Kardelja se je včeraj sestalo predsedstvo glavnega odbora SZDLJ in razpravljalo o raznih organizacijskih vprašanjih. Po Kardeljevem referatu in razpravi je bilo sklenjeno, da se pri predsedstvu glavnega odbora SZDLJ ustanovijo poleg komisije za mednarodne zveze se naslednje komisije: komisija za idejno-vzgojno delo, komisija za tisk, komisija za politično delo na vasi, komisija za družbene organizacije, komisija za vprašanja ljud-
Argentinska resolucija proti kolonializmu
CARACAS, 9. — Argentinska delegacija na vseameriški konferenci je danes predložila načrt resolucije, s katero se zahteva, naj se dokončno odpravi kolonializem in zasedba ozemelj v Ameriki. Argentinski načrt, o katerem bodo razpravljali v pravno-politič-nem odboru, poziva vseameri-ško konferenco. 1. naj izjavi, da ameriški narodi zahtevajo popolno odpravo kolonializma in zasedbo ozemelj; 2 naj izrazi simpatijo ameriških republik za zakonite težnje narodov, Id še nimajo neodvisnosti; 3. naj proglasi solidarnost ameriških republik s pravičnimi zahtevami ameriških narodov do ozemelj, ki so zasedena po neameriških državah, ter naj obsodi uporabo sile za nadaljevanje te zasedbe.
Bidault in Adenauer sprejela načelo evropeizacije Posarja
Med kratkim Adenauerjevim obiskom v Parizu sta se sporazumela, da bo služil kot osnova za razgovore načrt holandskega poslanca van Natersa z nekaterimi francoskimi dopolnili Še mnogo ovir za dokončen sporazum • Nasprotovanje nemških socialnih demokratov
PARIZ, 9. Zahodnonemški .fcaneler. Ad«nw.csr je bil danes predpoldne v Parizu, kjer je govoril z Bid&ultom in predsednikom francoske vlade Lanielom o Posarju. Po, nekajurnem postanku v Parizu je Adenauer nadaljeval pot v Atene, kamor prihaja na uradni obisk; iz Aten bo odšel še v Turčijo.
Adenauer je ob 9.15 prišel skupno z Bidaultom, ki ga je pričakal na letališču, v francosko zunanje ministrstvo na Quai d’Orsay, kjer sta takoj začela z razgovori o* Posarju. Po enournem razgovoru za zaprtimi vrati je sledil kratek odmor, nato pa se je seja nadaljevala v prisotnosti izvedencev. Nekoliko po 12. uri sta Adenauer in Bidault odšla k Lanielu.
Ob 13. uri je Adenauer odpotoval z letališča Le Bourget v Atene, kamor je prispel nekoliko po 18. uri.
Po razgovorih med Adenauerjem in Bidaultom je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
((Razgovori so pokazali obojestransko željo, da se nadaljujejo pogajanja v duhu splošnih načel predloga o določitvi bodočega «statusa» Posarja, ki ga je 6. februarja sprejel splošni odbor evropskega- sveta».
Predlog, ki ga omenja uradno poročilo, nosi ime holandskega poslanca van Natersa in predvideva evropeizacijo Posarja, kjer bi notranje zadeve urejal domači parlament in od njega postavljena vlada zunanje zadeve pa roed-evropski odbor, ki bi bil zaenkrat tesno povezan z evropsko skupnostjo premoga in jekla. Francija in Nemčija bi imela pri tem posebne pravice; Francija bi se odpovedala svoji sedanji carinski zvezi s Posarjem, dobila bi pa 50-let-no gospodarsko pogodbo, ki bi ji dajala, številne prednosti.
Pred odhodom iz Pariza Adenauer ni dal nobenih .izjav navzočim novinarjem; pač pa je radio Hamburg kasneje oddajal izjavo, ki jo je kancler v Parizu dal njegovemu dopisniku. V tej izjavi pravi Adenauer, da je zelo vesel, ker se je lahko sestal s francoskim zunanjim ministrom. Bidaultom, «tudi zaradi novih predlogov, ki mi jih je prikazal, da bi skupno pripravili teren za prihodnji sestanek V Bruslju, kjer bova spet govorila o evropeizaciji Posarja#. Adenauer je tudi dejal, da je izrazil Bidaultu zahvalo za vse, kar je storil med berlinsko' konferenco v korist za-hodnonemške republike, in da mu je dal ((formalno zagotovilo«, da bo zakon o obnovitvi nemške vojaške suverenosti, ki je bil pred kratkim izglasovan v Bundestagu, začel veljati šele, ko bodo vse zainteresirane države ratificirale pogodbo o evropski o-brambni skupnosti.
O razgovorih med Adenauerjem in Bidaultom se izve še, da je Adenauer (ki je včeraj popoldne govoril z van Natersom) že na prvem sestanku pristal na van Nater-sov načrt o evropeizaciji Posarja kot na «osnovo za razgovore«. Tudi Bidault je izrazil nekaj pridržkov glede van Natersovega načrta in predložil svoj načrt protokola, ki se v mnogožem drži načrta holandskega poslanca, ki
pa izraža tudi francoske želje j Mohieddin. zlasti na gospodarskem pod-j Vojaški ministri so vsi čla-
ročju, Adenauer, ki na ta predlog verjetno ni bil pripravljen, je prosil za uro premisleka, preden bi lahko sprejel Bidaultov načrt protokola kot osnovo za razgovore. Kasneje sta se oba ministra sporazumela, da bosta nadaljevala s pogajanji na osnovi Bidaultovega protokola.
Pogajanja se bodo nadaljevala verjetno po diplomatski poti do 30. marca, ko se bosta v Bruslju, na konferenci ministrov evropske skupnosti, ponovno sestala Adenauer In Bidault. Težave z današnjim sporazumom seveda še zdaleč niso odstranjene. S francoske strani pripisujejo še vedno največ važnosti gospodarskim platem vprašanja in hočejo ohraniti razne privilegije, ki jih je Francija pridobila po zadnji vojni. Z nemške strani pa še vedno vztrajajo na povezavi rešitve posarske-ga vprašanja s širšo rešitvijo vprašanje evropskega združevanja. Končno pa predvideva van Natersov načrt samo začasno evropsko rešitev poštarskega vprašanja do dokončne ustanovitve evropske zveze.
Poleg tega je v Nemčiji o-paziti močno nasprotovanje vsakršni rešitvi, ki ne bi Nemčiji priznala popolne suverenosti nad Posarjem. Tudi predsednik dežele Porenje -Palatinat, Peter Altmeier, ;e na zborovanju demokristjan-ske stranke poudaril, da Posarje «nikoli ni prenehalo biti sestavni del Nemčije« in da njegov ((sedanji status ne bo mogel večno trajati«. Evropeizacija Posarja, je dejal Altmeier. mora imeti za edini cilj, da vrne Posarju popolno politično svobodo in da ustvari že spočetka popolnoma enake gospodarske pogoje za Francijo in Nemčijo. Evropska rešitev, je nadaljeval, ne pomeni nemške odpovedi Posarju.
Zahodnonemški socialdemokratski voditelj Erich Ollen-hauer, ki je danes odpotoval na Dunaj na povabilo avstrijske socialistične stranke, pa je izjavil pred odhodom: «Vse zainteresirane države se morajo prilagoditi dejstvom: Posarje je nemško ozemlje in mora takšno tudi ostati. Kancler Adenauer bo napravil sramotno napako, če v svojih razgovorih z Bidaultom ne bo zastopal tega stališča«. Ollenhauer je dodal, da zagovarja njegova stranka takšno rešitev posarskega vprašanja, ki bi upoštevala nemški zna-
ni revolucijskega sveta. N_-ser pa je sporočil, da bodo ob sklicanju ustavodajne skupščine znova preosnoijali vlado in da bodo vsa ministrstva izročena civilistom.
Po včerajšnji skupni seji članov vlade in revolucijskega sveta so izročili tisku sporočilo. v katerem se izjavlja: »Spremembe, ki so nastale v zadnjem čas^. zlasti glede funkcije predsednika republike in ministrskega predsednika, so rezultat nasprotij. Egipt je sedaj zopet naše! svojo enotnost in svojo odločnost nadaljevati pri uresničevanju smotrov revolucije. Ko pozablja incident, je revolucijski svet odločen odpraviti vse sledove in povrniti, se k prejšnjemu stanju, tako da bo vsakdo lahko videi, da je ta trenutni oblak sedaj izginil. Zato je ministrski predsednik Naser predlagal povratek k prejšnjemu stanju in skucna konferenca je sklenila, vrniti generalu Nagibu funkcije predsednika republike, predsednika revolucijskega sveta in ministrskega predsednika«.
Poročilo dodaja, da so člani vlade in revolucijskega sveta odobrili sklepe od 6. marca glede uvedbe ustavnega režima in ustanovitve ustavodajne skupščine, ter se zaključuje s pozivom prebivalstvu, naj se zadnja nasprotja pozabijo in naj se nudi skupni odpor sovražnikom, ki so :ie močni.
ske skupščine in komisij« m delo med ženami.
V zvezi z ustanovitvijo teh komisij se je pokazala potreba reorganizacije organizacijskega sekretariata Po sklepu predsedstva bo ustanovljen or-ganizacijsko-politični sekretariat, ki ga bodo sestavljali predsedniki komisij in drugi politični delavci. Na seji so tudi sklenili, da organizacij-sko-politični sekretariat vodi v imenu predsedstva podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Sankovič. Do ustanovitve komisij je prišlo zaradi tega, ker se je pokazala potreba, da se okrog predsedstva zbere čim večje število političnih delavcev, to je ljudi, ki b: zajeli celotno družbeno-politično problematiko na terenu
B. B.
Deveto zasedanje
gospodarske komisije OZN za Evropo
2ENEVA, 9. — Danes se je v Ženevi začelo 9. zasedanje evropske gospodarske komisije OZN za Evropo. To zasedanje je priprava za posvetovanja za razvoj trgovine med državami Vzhodne in Zahodne Evrope, ki se bodo začela 20. aprila v 2enevi.
Seja se je začela pod predsedstvom dosedanjega predsednika češkoslovaškega delegata Ullricha. Ta je poudaril važnost trgovinskih posvetovanj med državami Vzhodne in Zahodne Evrope, ki so bila v aprilu preteklega leta in so potrdila željo vseh evropskih vlad, naj bi se povečaia trgovina in gospodarski odnosi med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Nato je govoril izvršni tajnik Gunnar Myrdal, ki je obžaloval odsotnost predstavnikov vzhodnoevropskih držav v posameznih odborih te komisije. Dodal je. da se sedaj položaj kAnčno..izboljšuje. O-j menil je posvetovanja, ki bo-i do 20. aprila v 2enevi. ter ir
Nocoj je Naser govoril po
radiu in je med drugim tim-1	___	_	    ...	._
vlj	sem	se	pr^d-1 poudaril povečano važnost, ki
sedstvu, revolucijskega sveta m ministrskega sveta v blagor Egiptu, Mislim, da so vsi Egipčani opazili resno nevarnost, ki je ogrožala varnost države v zadnjih dneh. Imperialisti in pristaši starega režima so pričakovali, da nas bo ločil globok razkol, in so skušali to izkoristiti, da oi dosegli svoje namene. Spričo te nevarnosti smo se vrnili na naše stališče, kakršno je bilo pred krizo, ter smo pozabili vsa naša nasprotja, da dosežemo dva glavna smotra naše revolucije:	povratek k
ustavnemu življenju in umik imperialističnih agentov z našega ozemlja«.
Nocoj so častniki oboroženih sil priredili slavnostno večerjo na oast članom revolucijskega sveta. Na večerji je Naser izjavil; «Borimo se proti, reakciji in imperializmu, ker smo danes močnejši k3 kdaj koli. Revolucija nadaljuje svojo pot močna in združena, dokler ne bo dosegla svojih smotrov. Kazalec na uri se ne more potisniti' nazaj#. Govoril je tudi general Nagib, ki je izjavil, da brez podpore ljudstva ne bi nikoli mogli strmoglaviti monarhije in izpolniti smotrov revolucije. Izjavil je nato, da bo izpolnjena obljuba o osvoboditvi izpod imperializma in da bo ustanovljena ustavodajna skupščina, kateri bo sledil parlament, ki bo dal ljudstvu njegove pravice.
so jo dobili tehnični odbori in pododbori zaradi sodelovanja delegatov Sovjetske zveze in drugih držav Vzhodne Evrope. Ze podpisani dogovori, je dejal Myrdal, predvidevajo povečanje poslov za' leto 1954 in kar je najbolj važno, so vse evropske vlade Vzhoda in Zahoda ter odgovorni funkcionarji ZDA odkrito izjavili, da pomeni povečanje trgovine med Vzhodom in Zahodom važen smoter vsake gospodarske politike.
Zadnji je govoril ravnatelj oddelka za gospodarska in socialna vprašanja OZN George Picot kot predstavnik glavnega tajnika OZN, ki je omenil delovanje in sklepe, ki sta jih glavna skupščina OZN ter gospodarski in socialni svet sprejela za rešitev svetovnih gospodarskih vprašanj, ter predloge za ustanovitev posebnega mednarodnega sklada za vzdrževanje stabilizacije cen osnovnih proizvodov in za ustanovitev mednarodne fi. nančne družbe, ki bi skrbela za gospodarski razvoj nezadostno razvitih držav. Jutri bo druga plenarna seja.
LONDON, 9. — Pripravljalni razgovori med velikimi zahodnimi petrolejskimi družba, mi so se začeli danes v Londonu in bodo trajali nekaj dni, nakar bo v Teheran odpotovalo njihovo posebno odposlanstvo.
Francoski radikali zahtevajo neposredna pogajanja o Indokini
Zaključek debate v narodni skupščini - Radikalna poslanca Mendes-France in Daladier izjavljata, da bi se morala še pred ženevsko konferenco začeti pogajanja za prenehanje sovražnosti
PARIZ 9.	— V narodni [ ugotovil, da so po priznanju
skupščini se je danes popol-i samega Laniela ((zagovorniki
dne nadaljevalo razpravljanje o Indokini. Med drugimi je govoril tudi Laniel, ki je izjavil, da nima več dosti dodati k svojemu govoru ob začetku debate, o kateri je izjavil, da je dokazala, da so ideje vlade žele splošno odobravanje. Dodal pa je, da «ob-
čaJ ozemlja, obenem pa bi da- staTajo Nekateri elementi, ki la Franciji obširne gospodar-' sta;>aJ0 nekateri elementi, si
ske pravice na osnovi posebnih francosko-nemških pogodb
naser in
o nadaijcvanlD M za umik lih čel
KAIRO. 9. — Po raznih spremembah v zadnjih petnajstih dneh je sedaj egiptovska vlada sestavljena iz 18 članov, od katerih je 7 vojakov in 11 civilistov. Ministrski predsednik je zopet general Nagib, podpredsednik polkovnik Naser. Minister za narodno usmerjanje in za sudanske zadeve major Šalah Salem, notranji minister polk.
bi utegnili zajamčiti uspeh morebitnih pogajanj#. Zagotovil je, da vlada, ne da bi si delala najmanjše iluzije, misli izrabiti priliko, ki se zdi, da se bo pokazala«. Glede^ neodvisnosti pridruženih držav pa je Laniel izjavil: «Ne bomo prevzeli obveznosti, ki bi spet načenjale določbe francosko-vietnamskega dogovora iz leta 1953. 2elimo izvesti te dogovore in poskrbeti, da se Francoska unija, ki je nastala v borbi, razvije v miru#.
Na koncu je Laniel dejal, da bo Francija na politiko sile Hočiminha odgovorila s po.
vojaške rešitve varali same sebe, državo in vojake, ki so bili poslani v Indokino«, ter je izrazil bojazen, da bi se utegnilo to varanje nadaljevati na ženevski konferenci, ki bi utegnila služiti zagovornikom vojaške rešitve kot izgovor za podaljšanje vojne. Govornik je nato poudaril nevarnost morebitne ameriške intervencije v Indokini, je zatem izrazil mnenje, da na ženevski konferenci ne bo moglo priti do nič koristnega, ter dejal, da je ena sama rešitev, in sicer neposredna pogajanja. «Tisti, ki bo prvi predlagal neposredna pogaja-nja, je dejal Mendes-France, bo naletel na naklonjenost pri vietnamskem ljudstvu.« Mendes-France je nato dejal, da ne verjame v uspeh ženevske konference, na kateri' bosta korejsko in indokitajsko vprašanje konec koncev povezani med seboj, in je pripomnil
litiko sile, ter je pozval vse, da Sovjetska zveza in Kitaj-
Francoze, naj pred začetkom pogajanj podprejo vlado.
Za Lanielom je govoril radikal Mendes-France, ki je
ska ne bosta popustili glede Indokine, če zahodne države ne bodo popustile glede Nemčije in Koreje. Za prenehanje
vojne se torej ne sme čakati na Ženevo. Priznati je treba zaveznikom, da so bili varani, in je treba ustvariti v In-dokini nov položaj. Na koncu je Mendes-France izjavil, da je konec vojne v Indokini nujni zaključek, zato da se okrepi obramba Francije, poživijo njene finance in zagotovi socialni napredek.
Na večerni seji je skupščina izglasovala resolucijo, ki jo je predložil poslanec goli-stične skupine Sesmaisons in ki jo je nekoliko spremenjeno vlada sprejela. Resolucija odobrava sklicanje ženevske konference, jemlje na znanje izjave vlade, da bo iskala vse rešitve, ki bi čim hitreje dovedle do konca vojne, in izjavlja, _ da bi v primeru, da pridružene države zavrnejo obveznosti, ki izhajajo i? njihovega članstva v Francoski uniji, bila Francija razrešena obveznosti, ki jih je sprejela do njih.
Se pred glasovanjem je radikalni poslanec Daladier izjavil, da bi Francija bila v 2enevi močnejša, če bi se bila prej pogajala za prekinitev sovražnosti s Hočiminhonit
PRIMORSKI DNEVNIK	_	|	_	10.	mar<3	1)51
»fOMUlHKI ll\KYI
Na današnji dan je leta 1944 minerski yod južnoprimorskega odreda miniral pri Devinu več stebrov električnega daljnovoda.
DANES, sreda 10. m»rc*
Kvat.. 40 muč., Danimir Sonce vzide ob 6.29 in zaton* 18.03. Dolžina dneva ll.M-vzide ob 8.58 in zatone ob JUTRI, četrtek JI. n»tc* Sofronij, Stana
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
PREDSTAVNIK PSVG OBTOŽUJE CRDA da se ne zanima za naročila ladjedelnicam
Tolmačenje politične linije kongresa socialdemokratov . Indi pendentistični svetovalec Tolloy obsoja krivično davčno politiko Zahteva po nadzorovanju mleka iz Marzottovega podjetja
Včerai so na seji tržaškega občintkega sveta nadaljevali razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Takoj ob začetku so nekateri svetovalci postavili občinskemu odboru nekaj vprašanj. Svetovalec Moretti (KD) je zahteval od občinskih uradov večje nadzorstvo nad mlekom, ki ga v steklenicah razpečava v mestu nova osrednja mlekarna grofa Marzotta in dejal, da se opaža, da vsebuje to mleko, ki ga v Trstu največ prodajo, najnižji odstotek maščobe, ki ga zakon dovoljuje. To se opazi predvsem, če se to mleko primerja z mlekom drugih dobaviteljev, ki je že na prvi pogled videti bolj maščobno. Dejal je, da se je treba najbolj odločno boriti proti katerikoli obliki monopola z mlekom v mestu. Sicer je znano, da je vsa akcija Marzottovega podjetja usmerjena v monopoliziranje prodaje in dobave mleka mestu. Svetovalka Gruber-Benco (PSVG) pa je vprašala kdaj bodo izkoristili 50 milijonov lir, ki jih je tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio) dala preteklo leto na razpolago občinski upravi za zidanje zasilnih stanovanj za brezdomce. Odgovoril je podžupan Visintin in zagotovil, da so že vsi načrti izdelani in da bodo v kratkem času začeli z zidanjem določenih stavb.
Svetovalec dr. Belihar (PN) je opozoril občinski svet na govorice, češ da nameravajo vsiliti tržaški občini novega tajnika v osebi nekega Etru-sca Camilla iz Regio Calabrie. Zahteval je od občinskega odbora zagotovilo, da more biti v primeru, če bo občina potrebovala novega tajnika, za to mesto razpisan natečaj, ki ga določa zakon. Odbornik Cumbat, ki odgovarja za personalne zadeve, je dejal, da njemu in občinskemu odboru ni nič znano o tem novem tajniku. Zagotovil1 pa je, da ko bo sedanji tajnik dr. Sac-chi upokojen, bodo razpisali natečaj v okviru italijanske republike, ker tako določa zakon. Svetovalec Gentile (KD) pa je zahteval od občinskega odbora, da se javna občinska ogrevališča pustijo še nadalje odprta.
O proračunu je prvi govoril »vetovalec Paladin (PSVG). Ugotovil je v glavnem, da je nemogoče danes govoriti o izravnavi proračuna tržaške občine, če se ne začne z odločno akcijo za zaposlitev vseh gospodarskih ustanov mesta, ki lahko zvišajo dohodke in s tem tudi naravne dohodke področja in občine. Dejal je, da so danes največja tržaška industrijska podjetja, ladjedelniška industrija, popolnoma na tleh. Krivdo za to stanje je priprisal tudi ravnateljstvu CRDA, ki se za tržaška podjetja ne zanima, medtem ko odpira v drugih krajih nova podjetja. Prof. Paladin je poudaril, da CRDA socializirajo izgube podjetja, denarne podpore pa privatizirajo. Zato je zahteval ustano-
sto, da bi ta denar izkoristili tam, kjer bi lahko obratoval. Poleg tega je prof, Paladin še zahteval ustanovitev posebne občinske komisije za proučevanje družinskega davka, ki mora biti progresiven in ne takšen kot je danes. Končno je postavil zahtevo, da se na mesta vojaških funkcionarjev pri ZVU postavijo politične osebe, ki naj bi delale za Italijo. Iz tega govora vidimo, da je svetovalec Paladin v občinskem svetu samo tolmačil politično linijo, ki so jo socialdemokrati sprejeli r.a zadnjem kongresu.
Svetovalec Tolloy (FN) se je pridružil ostalim svetovalcem, ki so že protestirali in obsodili nedostojne izpade socialdemokratskega odbornika Bonettija proti svetovalcem opozicije. Posebno je obsodil krivično davčno politiko ob-
činske uprave, ki teži na posrednih davkih in dejal, da bi mogli znižati stroške za birokratski aparat. Popolnoma neumestno pa je, je dejal da občina porabi preveč denarja za okolico. Svetovalec Gentile (KD) je govoril o preveliki obremenitvi z delom osebja občinskega ekonomata, svetovalec Gombač pa je izrazil nezadovoljstvo zaradi nekaterih javnih del.
Prihodnja seja bo v petek.
General VVinierton v zgradbah IACP
Včeraj dopoldne je general Winterton v spremstvu ing. Machliga obiskal vrsto zgradb IACP.
Zanimal se je posebno za napredek na zgradbah, ki so v gradnji.
10-letnica smrti Stanka Vuka in Danice Tomažič
Danes poteka 10 let, kar je zločinska «trna roka« umorila pesnika Stanka
Vuka in njegovo ženo Danico Tomažič. Stanko, ki je bil na Pinkovem procesu obsojen na 15 let, se je komaj vrnil iz zapora v Fos-sanu in z Danico sta se pripravljala na odhod v partizane, da bi se skupno borila za našo narodno svobodo pod vodstvom Osvobodilne fronte, kateri sta bila predana z vsem srcem in ognjem čiste domovinske ljubezni. Prav to pa so morali zvedeti mračni zločinci, ki so vdrli v njuno stanovanje in s sedmimi streli ubili najprej Stanka potem pa še Danico, ki je priskočila k njemu, da bi ga zavarovala.
Po svojem groznem zločinu so se neznanci umaknili in policija ni storila ničesar, da bi jih izsledila.
10 let je poteklo od tistega dne. Stanko in Danica počivata poleg prijatelja, brata in soborca Pinka in k njim in tisočem drugih se vsakokrat vračajo naši spomini in naša večna hvaležnost.
Slava spominu Stanka Vuka in Danice Tomažič.
(kritike in poročila}
TEKMOVANJE MUUiiNŠKIH ZBOROV ob 50-letnici rojstva Srečka Kosovela
Tekmovanje je organiziral radio jugoslovanske cone Trsta Na zaključku tekmovanja podelitev nograd zmagovalcem
Radio jugoslovanske cone Trsta je organiziral ob proslavi B0-letnice rojstva slovenskega pesnika s Krasa Srečka Kosovela tekmovanje mladinskih in otroških pevskih zborov Primorske. Napoved tek-movanja je naletela v vseh krajih na velik odziv, tako da se je prijavilo 25 zborov iz raznih krajev. Tekmovanje nima samo namena aktivizi-rati mladinske zbore za proslavo, ki bo od 14. do 21. marca v pesnikovem rojstnem kraju, temveč ima glauni namen zbuditi veselje do petja in ljubezen do slovenske pesmi med primorsfko mladino.
Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak dan ob 14.40 pesmi, ki jih pojejo posamezni mladinski in otročki zbori. Doslej smo že poslušali mladinski pevski zbor iz Ajdovščine, pevski zbor nižje gimnazije iz Dobravelj, zbor nižje gimnazije iz Kojskega
in zbor nižje gimnazije iz Postojne.
Od danes bomo sledili nastopom mladinskih pevskih zborov vsak dan ob 14.40. v nedeljo pa ob 16. uri. V tekmovanju bodo nastopiti mladinski zbori iz Ilirske Bistrice, Tomaja, Dutovelj, Komna, Kostanjevice, Trnovega, Grgar, ja, Kopra, Vipave, Cmega vrha, Idrije, Kozine, Dekanov, Šmarij in Koštabone.
Ob zaključku nastopov bo zaključna revija, na kateri bodo predvajane najboljše pesmi posameznih zborov.
Zbore bo ocenjevala posebna komisija, v kateri so prof. Lovec iz Kopra, prof. Ropaso-va iz Kopra. prof. Fon iz Gorice in člana glasbenega oddelka Radia jugoslovanske cone Trsta Milan Lindič in Zdravko Gašperlin.
Zmagovalcem v tekmovanju bodo podeljene nagrade.
SKRAJNO KRIVIČNA OBSODBA
na podlagi fantastične zgodbe o »ugrabitvi"
Kljub prepričevalnim doKazom obrambe, da so navedbe Uršiča-Ur-sinija brez viaKršne podlage, Je sodišče irreKlo Krivično obsodbo proti publicistu B. Černetu, Ki je proti razsodbi taKoj vložil priziv
«V imenu zakona je sodišče spoznalo Severina Ersettija in Bruna Černeta za kriva obtoženega dejanja in ju obsoja na 4 leta zapora od katerih so jima 3 oprostili na podlagi amnestije.« Tako je včeraj kmalu po 20. uri predsednik Fabrio zaključil nezaslišano razpravo, ki je trajala v presledkih več dni, na kateri so obtožili 3 osebe, in sicer Severina Ersettija, Bruna Černeta in pok. Teodora Sporerja, da so «ho-teli ugrabiti« Rudija Uršiča. Sodišče je nadalje ustavilo postopek proti Ersettiju, ki so ga obtožili tudi uzurpacije na. slova policijskega agenta in podobnih prekrškov, in proti pok. Sporerju zaradi amnestije za prvega in zaradi smrti drugega.
Ne moremo mimo dejstva, da je sodišče izreklo obsodbo brez dokazov. Tega mnenja nismo samo mi, temveč tudi vsi, ki so pazno sledili razpravam. Sicer je podobno priznanje prišlo tudi iz ust tožil, ca, ki je priznal, da ((matematičnih dokazov ni, pač pa samo indici ji«.
In kljub temu priznanju je šel tožilec tako daleč, da je zahteval obsodbo. Razpravam smo natančno sledili in že med zasliševanjem prič smo prišli do spoznanja, da se bo proces končal z obsodbo. Vedenje stranskih sodnikov, posebno enega, je to že napovedovalo: s pričami v korist Uršičeve teze so ravnali prijazno, medtem ko so z drugimi ravnali ne samo neprijazno, pač pa tudi osorno in v nekaterih primerih celo neolikano. Zal vitev v Trstu posebnega ura- nam je to zapisati, toda za da IRI, ki naj bi dobival de-	.....................
zetič za volanom »Chevroleta« z evidenčno tablico STT 2011 prišel iz cone B v cono A. Ker je Franchi končal službo predčasno (moral bi namreč biti na bloku do 22. ure, a v resnici jo je zapustil okoli 21.30) je naprosil Erzetiča, da bi ga pripeljal do Trsta. «Ne morem«, je odgovoril šofer, «ker imam zaročenko«. Medtem ko je Erzetič odšel v barako, kjer so vpisovali dokumente, pa je Franchi pregledal vozilo, vendar zaročenke ni videl nikjer. Kljub temu je ostal na bloku, dokler se ni odpeljal proti mestu z drugim avtom iz cone B, ki je peljal mleko. Kakih 100 metrov od gostilne pri Orehu pa je iz avta. ki je vozil z
KADARKOLI
se Vam zdj in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
«PRIMORSKI DNEVNIK«
Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu.
narne podpore za tržaško pomorsko industrijo in za pomorstvo in jih pravilno dodeljeval v korist mestnega gospodarstva. Socialdemokratski svetovalec je mnenja, da mora ves italijanski narod pomagati Trstu in da mora zato Italija na katerikoli način popolnoma zaposliti vso tržaško industrijo in vse ostale gospodarske dejavnosti, ker bo samo tako lahko učinkovito vodila borbo proti Jugoslaviji glede tržaškega vprašanja. Odločno je obsodil politiko birokratiziranja javnih ustanov in trošenje denarja v birokratske namene name-
opis vzdušja, ki je vladalo v dvorani, je to potrebno. Da so bili nekateri odgovori naravnost položeni v usta nekaterim pričam nismo samo mi opazili, pač pa tudi zagovornik odv Kezioh, ki je včeraj med razpravo dobesedno vprašal . tožilca; »Imate morda še kakšen odgovor pripravljen za pričo?«
Toda povrnimo se k včerajšnji razpravi. Najbolj je bilo zanimivo pričevanje finančne, ga agenta Alda Franchija, ki je prvič spregovoril o Ersettiju, ali kakor ga je on imenoval Erzetiču. 30, maja 1949. leta, je pojasnil agent, je Er-
brzino 45 ali 50 km na uro, medtem ko je zunaj deževalo, opazil ob cesti ustavljen ((Chevrolet« in nedaleč od njega Erzetiča, ki je šel proti gostilni. Kljub temu, da je imel avto ugasnjene luči, pa je Franchi opazil, tako on namreč trdi, da je imel namesto table STT tablo TS 0824. In mislite, da je Franchi kot policijski agent izstopil in ugotovil, kaj je na stvari? Ne. niti na misel mu ni prišlo, temveč je gladko nadaljeval pot. Sredi vožnje pa je ((Chevrolet« švignil mimo njega s hitrostjo 100 km na uro in to kljub spolzki cesti. In ta avto naj bi bil tisti, katerega so uporabili za ugrabitev Uršiča. Tega sicer priča ni povedala, pač pa je to trdil tožilec, ne zavedajoč se seveda, da v 7 minutah ni mogoče prevoziti približno 11 km od Oreha do Černetove hiše. Franchi je namreč opazil ustavljen
RESOLUCIJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA MALIH TRGOVCEV, OBRTNIKOV itd.
Trgovci in obrtniki groze
s protestnimi zborovanji in zaprtjem lokalov
l^epakl koordinacijskega odbora v izložbah trgovin po mestu - Prizadetih je okrog 13 tiso* raznih tvrdk
Včeraj so se po izložbah tržaških trgovin pojavili lepaki z resolucijo koordinacijskega odbora tržaških trgovcev na drobno, malih industrijcev, ba-ristov, gostilničarjev, pekov, mesarjev, obrtnikov itd.
To resolucijo so predstavniki omenjenih kategorij izglasova. h že pred dnevi na skupnem sestanku in so jo poslali vsem odgovornim predstavnikom oblasti. V resoluciji opisujejo predstavniki omenjenih kategorij resen gospodarski položaj in izražajo svoje zahteve.
Med drugim v resoluciji zahtevajo zagotovitev novih naročil mali industriji in ponovno delovanje fonda «Aldisio» za graditev stanovanjskih hiš. V tej zvezi zahtevajo takojšnje izplačilo že nakazanih fondov in zagotovitev novih denarnih sredstev v ta namen.
Poleg tega zahtevajo trgovci, obrtniki in industrije! ustanovitev ugodnega kredita, ki naj služi za vsaj delno obnovo kapitala izgubljenega med vojno in Istočasno izplačilo predujmov na račun vojne škode. Zelo pomembne so zahteve davčnega značaja. Pregledati bi namreč bilo treba davčni sistem in upoštevati,
da so številna podjetja v zelo slabem položaju ter da zaslužijo sedaj mnogo manj, kot so v preteklosti.
Zahteve predstavnikov omenjenih kategorij so brez dvoma upravičene in jih mora ZVU zato upoštevati. V našem listu smo že mnogokrat podrobno analizirali sedanje izredno težavno gospodarsko sta. nje in ugotovili, da se je po 8. oktobru položaj močno poslabšal. Dvignila se je brezposelnost, vedno več delavcev je le na pol zaposlenih in so v barakah, izginile so nadure, kar vse je povzročilo da se je zmanjšal zaslužek, da ljudje manj kupujejo. Razumljivo je, da so v takem hudem položaju prizadeti poleg delavcev predvsem trgovci na drobno, obrtniki in mala podjetja.
Koordinacijski odbor misli tokrat voditi resno in odločno borbo, za uresničitev svojih zahtev. Zato se govori o resnih sankcijah, če bi ZVU do 31. marca ne odgovorila na omenjeno resolucijo in če ne bi hotela podvzeti potrebnih ukrepov za omilitev in kasne-' je za odstranitev krlre. Trgovci zato groze, da bodo pričeti najprej s protestnimi zboro-
vanji, kasneje pa z zaprtjem obratov in končno s splošno stavko vseh članov, katere obsega koordinacijski odbor.
Upamo, da bo ZVU upoštevala ta zadnji resni opomin, saj gre za 13 tisoč raznih tvrdk, ki so v izredno težavnem stanju zaradi splošne gospodarske krize in vedno hujšega davčnega pritiska. Delno in kasneje splošno zaprtje trgovskih obratov, obrtniških delavnic in malih industrijskih podjetij bi prineslo celotnemu tržaškemu gospodarstvu nov hud udarec. Vsako odlašanje lahko samo še bolj poslabša položaj in še poveča že tako veliko brezposelnost.
Nezgoda na delu
Ko je včeraj 30-letni mehanik Sergio Parenzan, iz Ul. Orlandimi 46, delal na ladji «Fairwater», ki jo razdirajo pri Sv. Soboti, je nanj padel kos železa in ga modno ranil v koleno, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Ozdravel bo v dobrem tednu.
avto ob 21.37, medtem ko so priče pojasnile, da so avto na Greti videle že ob 21.45, če že ne prej. In ker so bili nekateri »ugrabitelji« oblečeni celo v policijske uniforme, se nam vsiljuje vprašanje, kdaj in kako se je mogel Erzetič, katerega so obtožili tudi uzur. pacije policijskega naslova in da je ilegalno oblekel uniformo, preobleči, vzeti 4 osebe v avto in istočasno, in to vse v 7 minutah, prevoziti 11 km. To vprašanje je sodišču postavil tudi zagovornik, vendar je šlo sodišče mimo tega in se gospodom ni zdelo vredno odgovoriti ali vsaj premisliti to v sejni dvorani.
Franchi seveda to zadevo z Erzetičem ni takoj prijavil. 7. junija pa je na blok ponovno prišel Erzetič, tokrat z drugim avtom. Franchi je bil tedaj v službi in med pregledovanjem izkaznice je opazil neko razliko v imenu: osebna izkaznica je bila naslovljena na Erzetiča, šoferska knjižica pa na Nerzetiča. In ob pogledu na moža, se je Franchi spomnil tistega večera. Povabil ga je na poveljstvo, od koder ga je poveljnik poslal na odsek kriminalističnega preiskovalnega oddelka pri Sv. Soboti. Franchi je vzel s seboj drugega agenta in je povabil Erzetičevega sopotnika, nekega Kerševana, da bi se vsedel zadaj, medtem ko se je on vsedel poleg šoferja. Erzetič pa je tedaj izrabil ugodno priliko in se peš umaknil v cono B. In na podlagi teh elementov so preiskovalni organi, navdihnjeni ne vemo od kakšnega duha, prišli do zaključka, da je Erzetič sodeloval pri poskusni ugrabitvi. Sicer ni bilo niti poveljstvo prepričano o njegovi krivdi, a vseeno so prijavo poslali sodnim oblastem.
Pričevanje Uršiča in Franchija je tožilcu torej zadostovalo. Na podlagi njunih izjav, ki jih je sprejel kot dokaze, čeprav dokazi niso in je to sam priznal, je tožilec zahteval obsodbo ter z neverjetno fantazijo vmešal v dejanje bodisi Erzetiča, kakor tudi Černeta in pok. Sporerja.
Da njegovo dokazovanje ni držalo se je takoj videlo iz govora uradnega branilca odv. Valastra, ki je v kratkem, toda zelo jedrnatem govoru pokazal vrzeli in zmote, v katere je zapadel ne-le tožilec temveč tudi policija in sodišče samo. ((Sodišče mora raziskovati dejanja in tu nam dejanja ne povedo, kdo je krivec. Obstaja samo sum. Na. mesto da bi akte s pripisom — neznanci — poslali v arhiv, sodijo trem osebam, od katerih je ena mrtva, druga odsotna in tretja prisotna. Tudi tožilec je priznal, da obstajajo samo indiciji in ne dokazi. Te pa imamo mi, in sicer, aa so obtoženi nedolžni. Erzetič je zame, je nadaljeval odvetnik samo prikazen in senca. On obstaja le v Fran-chijevih besedah. Erzetič je res prišel v Trst z evidenčno tablico STT in z isto se je tudi vrnil v cono B. Ce je agent res opazil spremembo tablice, zakaj ni izstopil in preiskal zadevo? Potemtakem je agent napravil ogromno napako. In Erzetič je bil res na Greti, da bi sodeloval pri ugrabitvi? Tega nam nobena priča ni povedala. Vse kaže, je končal odvetnik, ki je zahteval popolno oprostitev Erzetiča, da smo tu prisiljeni poslušati nemogoče argumentacije samo zato, ker je nekdo agentu odklonil pripeljati ga do mesta«
V popoldanskem delu razprave pa je odv. Kezich v 3 in polurnem govoru sproti pobijal trditve Uršiča, Franchija kakor tožilca samega. Potem ko je omenil, da bi morali zadevo že med sodno preiskavo zaradi pomanjkanja do. kazov spraviti v arhiv, je prešel na razčlenjevanje Uršiče-vih izjav. In med govorom je odvetnik postavil mnogo vprašanj, ki bi si jih moralo
tudi denarna posojila. Dejanje se je zgodilo, to ne zanikam. Toda kdo je to storil? Uršič bi moral kaj več povedati, toda prav tu se je njegova fantazija ustavila. In prav tu je dokaz, da so njegove izjave lažne. Vi ste obtožili Černeta sodelovanja pri poskusni ugrabitvi, gospodje, in ste govorili o nekem telefonskem razgovoru s Sporer-jem, kateri naj bi obvestil ugrabitelje. Krasen roman, gospodje, res krasen, vendar zelo otročji. Černe je s pomočjo prič dokazal svojo nedolžnost, medtem ko ni tožilstvo prineslo nobenih elementov, ki bi potrjevali njegovo krivdo. Ta razprava s političnim ozadjem je živela le od sumničenj. Pri podobnih zadevah morajo sodniki, in le to se zahteva od njih, da pozabijo na ideje in da so objektivni ter predvsem človeški«, je končal odvetnik, ki je končno na povabilo predsednika še zahteval, da se ukine postopek proti Sporerju zaradi njegove smrti.
Kljub temu, da so vsi pričakovali dolgo odsotnost sodnega zbora, je ta presenetil, ko se je ponovno vrnil v dvorano po pičlem tričetrturnem sejanju. Koliko aktov so med-po Uršičevem j tem prebrali, kakor je naloga sodnikov, ne vemo, zdi se nam pa, da zelo malo, kajti če bi se malo dalj zadržali, bi sodišče nikakor ne moglo izreči tako nesmiselne kot ne. mogoče in obenem krivične obsodbe. Kje so dokazi, da je Černe sodeloval pri ugrabitvi, če je ta res bila? Kje so dokazi, da je bil Erzetič pri volanu avta in to v policijski uniformi? Kdo ga je videl? Zakai pa policija ni uvedla strožje preiskave posebno po Uršičevem izginotju? Obstaja mogoče možnost spretnega simuliranja ugrabitve, kar bi dokazovala ravno mirnost Uršiča po dejanju, ki je bil še toliko priseben, da si je natančno ogledal tablico in si zapomnil številko? Na vsa ta vprašanja, na katera bi morala odgovoriti najprej policija in nato še sodišče, pa ni odgovorov. Skratka, kopija procesa proti Slanskemu in Rajku, seveda v tržaškem am-bientu; razlika je le v tem, da sta slednja priznala obtožbe, Černe pa jih je zanikal in dokazal svoje trditve s pričami. Nekdo je hotel obsodbo in ta je bila izrečena. Toda preveč lahkomiselno. To pa bo morala dokazati prizivna razprava.
Preds. Fabrio, stranska sodnika Pisciutto in Ligabue, tož. Visalli zapisn, Petrocelli, o-bramba odv. Kezich in Va lastro.
sodišče brez nadaljnjega zastaviti še preden bi izreklo obsodbo. Zakaj Uršič ni povedal ženi, da gre k Černetu? Zakaj se je po napadu vrnil v vilo v Ul. Ginnastica, kjer so stanovali, kakor je sam izjavil, njegovi sovražniki, ki so ga hoteli ugrabiti? Zakaj je odšel v Italijo in se oglasil s pismom šele mnogo kasneje, potem ko je pošiljal razna pismo z raznimi insinuacijami «11 Lavoratoru«? Zakaj ni že med prvim zasliševanjem govoril o samokresih, o katerih je spregovorila šele njegova žena?
Zakaj pa je policija obtožila Černeta in Sporerja, ko je vendar razvidno iz poročil, da	je	bila preiskava negativna	in	da	ni	nobenih dokazov
proti njima. In do tega so prišli samo pismu!
Franchijeve izjave, je nadaljeval odvetnik, pa so neverjetne in so si večkrat v nasprotju. Očitno je, da je policija manevrirala s časom in to z edinim namenom, da se z uro v roki dokaže, da je Erzetič imel dovolj časa na razpolago, da pride od bloka do Grete. Priče so nam povedale, da je bil šofer oblečen v policijsko uniformo in da je bil avto na mestu že okoli 21.45. Je imel Erzetič res toliko časa na razpolago, da se je lahko preoblekel? In prav	tu	je	dokaz, da ((Che-
vrolet«. ki je privozil iz cone B	in	ki	ga	je vozil Erzetič,
ni bil in ni mogel biti na Greti.
((Obramba želi poudariti, da sloni proces le na Uršičevem pismu. V njem Uršič sumniči Černeta in Sporerja, a ne prinaša nobenih dokazov. To pismo je Uršič poslal «11 Lavoratoru«. Zakaj? Dodati moram, da je tedaj manjkalo le 12 dni do volitev. Kaj je pravzaprav hotel s tem? Vprašanje je. kaj je veljal Uršič tedaj. Zakaj bi ga pravzaprav morali spraviti s površja? Ali se je izplačalo? Nikakor ne, kajti Uršič je bil tedaj zapuščen od vseh in brez denarja. Uršič ni torej prinesel nobenih dokazov proti Černetu in Sporerju, s katerima je bil prijatelj, in od njiju dobival
HITER KONEC PREJETE POKOJMNE
Skupaj sta pila nato ga je oropal
Okradeni upokojenec je komaj prejel svojo pokojnino - «Znanca» je srečal v gostilni, nato pa sta šla skupaj s taksijem domov
Mladina prireja 21. marca ob spominskih svečanostih
slovenskega pesnika
Srečka Kosovela
množični izlet v Sežano in Tomaj
Spominske proslave bodo v nedeljo dopoldne ob rojstni hiši pesnika in nato v dvorani, popoldne pa v Tomaju na pesnikovem grobu. Pri proslavah bodo sodelovali tudi tržaški pevski zbori in prosvetna društva.
Vpisovanja za izlet vsak dan od 18. do 20. na sedežih organizacij v Ul. Roma 15; v Ul. Alfieri 8; v Ul. Rug-gero Manna 29 in v Ul. Montecchi 6/IV. Za Trebče vpisovanje pri Anici Kralj in za Opčine na sedežu prosvetnega krožka. V Lonjerju se vpisuje na sedežu prosvetnega društva dnevno od 20. do 21. ure. — V Padričah pri Ivanki; v Gropadi pri Zofki; v Repnu na običajnem mestu.
Vpisovanje se zaključi v petek.
Za prevoz z jugoslovanskega bloka do Sežane in iz Sežane do Tomaja preskrbljeno.
Izlet v Sežano organizira ob isti priložnosti tudi okrajni odbor OF Nabrežina. — Vpisovanje v Sv. Križu pri Švabovih; v Saležu pri Grzunovih; v Sesljanu pri Mariji Gorjan; za Vižovlje. Mavhinje in Cerovlje pri Emilu Legiši; za Devin, Stivan in Medjo vas pri Lilijani v Medji vasi; za šempolajski sektor pri Furlanovih; za Nabrežino na sedežu pri Svetlič Ivanki; za Repentabor pri Mirku Guštinu.
Za isti izlet vpisujejo do 11. t. m. tudi motoklubi: «MLADOST» - Nabrežina — «AMATORI» - Trst «JADRAN» - Opčine.
Srednješolci bodo imeli za potne stroške popust. — Vpisovanje za srednješolce od četrtka dalje od 12. do 14. ure na sedežu SHPZ v Ul. Roma.
[keitmk I« POH«tlf/A)
ljubljanski godalni talni « Jregorni" hrani
Sinoči je nastopil v ((Gregorčičem » dvorani v Ul. Roma ljubljanski godalni kuar-j tet, ki ga sestavljajo priznani in tudi tržaškemu glasbenemu občinstvu že poznani urnel. niki Leon Pfeifer (1. violina), Albert Dermelj (II, violina), Vinko Šušteršič (viola) in Cenda Seldbauer (čelo). Goste je pred koncertom v imenu Glasbene Matice pozdravil tov. Milče Škrab in poudaril nujnost kulturnih stikov zamejstva s kulturnim središčem v Sloveniji, posebej pa še vzgojni pomen gostovanj takih komornih teles, kot je prav ljubljanski godalni kvar_ tet, za naše glasbeno občinstvo. Tov dr. Gojmir Demšar pa je spregovoril o kvartetu samem in podal kratko zgodovino komorne glasbe. V kratkih besedah je orisal tudi glavne značilnosti skladateljev in skladb, ki so bile na programu,
Godalni kvartet, ki je nastopil tudi že v tržaškem radiu, je svoj program izvedel z njemu lastno interpretacij-slto tn tehnično dognanostjo ter je žel od prisotnih poslušalcev zaslužen aplavz. Najprej je odigral Borodinov Kvartet št, 2 v štirih stavkih, Dvorakov Larghetto iz Kvarteta in Valček, po odmoru pa še Ukmarjev 2. stavek iz Kvarteta št. 2, Lhotke Scherzo ter j ameriškega skladatelja War-nerja skladbo V mesečini in ples. Posebno sta ugajali Dvorakovi s/cladbi in Warnerjeva V mesečini in pies, ki je zapustila pri poslušalcih globok vtis.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marice Gregorič-Stepančičeve darujeta Milka In Zalka Novel
1.000 lir za Dijaško Matico. Ob priliki 8. marca daruje v nepozabni spomin M. K. 500 lir za Dijaško Matico.
/ V počastitev spomina tragično preminulih Danice in dr. Stanka Vuka daruje mama Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico.
Ob deseti obletnici smrti Danice in Stanka Vuka daruje stric Just Colja 1.000 Ur za Dijaško Matico. V isti namen darujejo Olga Hvalica 500, družina Emila Colje 1.000, družina Karla Coka
1.000 in družina Zdenka Colje
1.000 lir.
Krog tržaških Slovenk
bo imel v petek 12. t. m.
ob 20.30 uri v dvorani na Proseku
predavanje ((Kulturna prizadevanja tržaških Slovenk v dveh minulih zgodovinskih obdobjih«.
Predavala bo tov. Mara Samsa.
Vljudno vabljeni vsi.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
Sv. Jakob
bo priredilo v četrtek 11. t. m. ob 20.30 uri v društve nih prostorih (Ul. Montecchi 6, IV.);-*- -	------
Aškisrčcv i/ečer
s sodelovanjem pevskega zbora, tamburašev in recitatorjev. Predaval bo prof. dr. Andrej Budal
Os vobodilna fronta
Danes 10. t. m. ob 20.30 bo na sedežu seja sektorskega odbora OF za Skedenj. Vabljeni so vsi člani odbora.
:> » *
Sestanek širšega okrajnega odbora OF za dolinsko-miljski okraj bo v Dolini jutri ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani odbora.
ASIZZ III. OKRAJ Ob priliki 8. marca . praznika žena so tovarišice iz III. okraja namest6 nakupa cvetja darovale nabranih 11.600 lir dvema bolnima In siromašnima tovariši cama.
Ljudska prosveta
ZVEZA PnOSVETNIH DELAVCEV
vabi članstvo da se udeleži otvoritve In ogleda likovne razstave Bogdana Groma, ki bo v galeriji Rossoni na Korzu v četrtek 11. t. m. ob 17. url.
Razna obvestita
Tržaški filatelistični klub iiL. Košir«. Danes 10. t. m. od 18. do 21. ure običajni sestanek. Delitev novosti.
k z le11
OF za dolinsko-miljski okraj organizira za svoje člane enodnevl izlet z avtobusom v Portorož 21. t. m. Vpisovanje od 19. do 21. vsak večer na običajnih sedežih po vaseh in na sedežu OF v Dolini do četrtka 11. t. m.
Včeraj dopoldne j® 66-let-ni upokojenec Eugenio De Rossi iz Ul D’Annunzio 34, povedal na policiji neprijetno zgodbo z vinskim bratcem. Okrog 11. ure 3. t. m je De Rossi dobil pokojnino v Ul. Nordio, nato pa je šel od gostilne do gostilne, da bi se malo okrepčal in si privoščil kozarček, ali pa dva, dobrega vina V nekem lokalu v Ul. Ginnastica se mu je približal neki neznanec, star približno 30 do 35 let, in ga nagovoril ter naprosil, naj mu plača kaj piti. De Rossi je bil že v rožicah in je rad ustregel želji novega «prijatelja», s katerim je ostal pri dobri kapljici skoraj do polnoči.
De Rossiju se seveda ni zljubilo iti peš domov, zato je naročil taksi, s katerim sta se oba vinska prijatelja odpeljala v Ul. D’Annunzio. De Rossi se ne spominja, kdo je plačal voznino, dobro pa se spominja, kako ga je ((prijatelj« v veži nenadoma potisnil k zidu, mu pobral iz •žepa, kar mu je še ostalo od pokojnine, približno 3&.000 lir, in naglo zbeižal. Rad bi tekel za njim, da bi ga ujel, pa je bil malopridnež hitrejših nog. njemu pa so noge odpovedale. Zadeve ni prijavil prej policiji, ker si je mislil,
da bo že sam srečal nehvaležnega «prij«telja».
Brzostrelka na podstrešju
V ponedeljek popoldne so nekateri delavci, ki so poprav, ljali streho na stavbi št 9 v Ul. Franca, našli tam brzostrelko, »Beretta« in 206 nabojev. Brzostrelka in naboji niso več uporabni, ker so v zelo slaben stanju.
Včeraj popoldne pa so pobiralci min odstranili s polja blizu Malega Repna 6 topovskih granat in 2 ročni bombi nemškega izvora, ki so bile še dobro ohranjene in uporabne,
***
Agenti civilne policije so v ponedeljek popoldne aretirali na vlaku na openski postaji 39-letnega Domenica Mafri-cija, ki ga je tukajšnje porotno sodiiče 24 10. 1950 obsodilo na 21 let zapora zaradi obtožbe sodelovanja pri u-moru.
Tatovi v gozdu
43-letni Andrej Furlan id iz Škofij št. 23 je javil policiji, da so neznanci ukradli v njegovem gozdiču pri Badihi pred dnevi 200 drevesc in mu tako povzročili škode za 20.000 lir.
{OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 5 oseb, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: mehanik Parovel Ettore in šivilja Carla Visintin, pomorščak Mario Bal-dini in gospodinja Maria Altln, industrijski izvedenec Renato Del Castelio in gospodinja Anna Maria Bizzarrl, mehanik Nereo Castro in šivilja Vera Gorkič, delavec Ottaviano Trento in gospodinja Cristina Premrl.
UMRLI SO: 51-letni Vladimir Vučetič, 84-letni Anton Ukmar, 77-letna Zora Tomanovlč, 78-let-na Marija Perkavec por. Breza-vec, 44-letni Enrico Del Fabbro, 66-letna Luigla Degrassi por. Montani, 54-letnl Umberto Ber-can, 79-letna Rosa Plnzan vd. Camuffo, 78-letna Angela Glan-ni vd. Derdinl, I dan stara Blanca Maria Iozzo, 40-letna Glglio-la Coffau por. Lorenzi, 80-letni Anton Slavič, 74-letna Gtullana Nagoda vd. Glorgi.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Barija ob 7. italijanska iadja-cisteriva (Barbara M.» s 410 t bencina; ob T.15 z Keke Jugoslovanska ladja »Titograda s 3902 i raznega blaga; ob 17.45 z Reke jugoslovanska ladja tBakara i entaa pol o t kom; ob,
Rossetti. 16.30: ((Paradiž kaP111 Hollanda«, Y. De Carlo. » ExceIsior. 16.30: «Divjl Pl«"' Cooper, B Stanwyck. , .j enice. 16.00: »Plaža«, M.
R Vallone. Mladoletnim P"1"
vedano.
Nazionale. 16.30: «Na vznow-j,
matre«, J. Chandler, M. Filodrammatico. 16.00: (cSiroi* j,
nasmeška«, G. Garson, "■
Ar8cobaIeno. 15.30:
«junaki Arttjjf Audllorium. 16.30: ((Zensko j™ vanje«, J. Holt, J. Sersvs^ Astra Rojan. 16.00: ((Zeleni o«
L. Turner, V. Heflin. Cristallo. (Trg Perugmo); ^ »Sonce blešči visoko«, L-ninger, A. VVhelan.	m
Grattacielo. 16.00: «Nemirn° ' ljenje«, E. Ta.vlor, F. p Alabarda. 15.00: «Zendin - J*
S. Granger, D. Kerr. pjj, Ariston. 16.00:	«Davidova v
nost«, V Johnson.
Armonia. 15.15: »Dinastija štva«, B. Hale. R. Gree"'-Aurora. 15.00: «Kruh,
fantazija«, G. LollobrigiO3;, Garibaldi. 15.30: »Zločin v , Parku«, F. Marži, O. V° *. ( Ideale. 16.00: «Krvna priseg«" j Beery.
Impero. 15.30: «Kruh, fantazija«, G. LollobriR Italia. 16.00: ((Suženjstvo«, Drago. Mladoletnim P™' dano.	(Jt
Viale. 16.00: »Muha Karlin« rie«, M. Carol.	»r#
Kino ob morju. 16.00: <tPr>
G. Rogers.	>
Massimo. 16.00: «Preganja"‘ Kramer.	mt*
Moderno. 16.00: «Nekdo me “
B. Hutton.	.	D*-
Sv. Marko. 16.00: »Sedal ‘ .
bim«, A. Valli. J. COtt« Savona. 15.00: ((Prepovedan„ y Fernandel. Mladini izP*’0 prepovedano.	.	j,««!#
Secolo. 16.00: ((Pekinški J. Cotten.	,	„isii«i
Vittorio Veneto. 16.00: pustolovec«, T. Power, t Azzurro. 16.00: «Tisti fep01" je moj sin«, D. Marti-Belvedere. 16.00: «Uboj». n' glas.
Marconi. 16.00:	«BreZ
V. Gioi, C. Ninchl. .,()• Novo cine. 16.00: «Rim ob R. Vallone.	_.ni».	JI'
Odeon. 16.00: (cCrni. 0£„ripO^ Buferd. Mladoletnim P
Radio0' 16.00: «Tolpa», R' ^f(tV Venezia. 16.00: »Velika Pr L. Hayward.
ggOQQO0F
SREDA, 10. marca
us*
CO.\ A
254,6 m ali 1178 KC Jjjl
Poročila v slov. ob 7.9 • J
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba, L fjJ gled tiska; 11.00 šolska «;,* W. ce Bevk: Rudi; 11.40 Fe' delssohn: Koncert v m 64 izvajata violinist Fr‘l (rf: ler in londonski .„lav* orkester; 14.30 Od Tnl rf, Jadrana; 14.40 V vesele"1 nem ritmu; 17.00 D Ait ‘J srbskih skladateljev -Radia Beograd; 17.20 •gtjllv lodij iz Leharjevih in *
Tekmovanje mla®* ji pevskih zborov pr ob 50-obletnici /aJj/ Srečka Kosovela 0 ^
Radio jugoslovanske ^ i
Trsta vsak dan ob 1 1 nedeljo pa ob 16. ur ’
'i
operet; 17.45 ZagorsKe 'V|jjn pesmi; 18.00 Poročila v j. Jl-J
Zagorske.,*;
ce: Kosm»<--v|. n dah; 21.30 P. I. Cajkov»‘: p«, v f-molu; 22;‘j
la i- -‘ j'
18.15 Za vsakogar ne^?'poW knjižne police: Kosmač:	jiij.
22.15 Beethoven:
nija štev. 4 v i-muiu,, "čiri Mi1 či in tuji zabavni orkes . k plesu; 23.00 Zadnja P” ,t1 italijanščini; 23.10 Gla5“ ko noč.
TK M 1’ **•	~
306.1 m alt «80 J
11.30 Lahka glasba; ‘J Ki vsakega nekaj; 13.00 ^5 dijc in lepi glasovi; melodije; 14.00 Dve	#
ladi; 14.15 Kulturni 17.30 Plesna glasba; 1““;, » f Divertimento za dva r« (eii«j dalni orkester; 18.40 Gli | vjjjr tovanje; 19.00 Zdravnic {
20.00 Šport; 20.05 Ope^.pi:^ dije; 20.30 Rossini-Re^fuAV tastični bazar; 21.00 ^ uC1 i!
22.00 Književnostsjd>foniJ» * ,
f; 35 ja
12.00 Igra godba; 1 j, PlJ po željah; 20.50 VirtuO* monlki; 21.00 R. W»gne val« (3. dej ).
» I. O V K * fi
327,1 m. 202.1 m' %’dO,1
Poročila ob 5.35, ,6 °2o 00-»n 15.00, 17.00, 19.00 1 n r’,j.8U
12.00 Lahka gUsb»>OPol«|* sveti za dom: 12 3° . % koncert; 16.00 Koncer e 17.10 Slovenske n»rfvtr' j
18.00 Simfonični orkes^ 0\iu popularne valčke; '?ert jajl razgledi; 18.40 K°n qo B* jr Marijana Lipovška; ^mI»Pj igra - Ivan Cankar: ,n0rt“' Večerni orkestralni
...
smrt*1!! *» obračajte se ve Upravo
Za oglase, osn’^e^jjO to
PRIMORSKEGA
23. iz Benetk italijanska ladja «Enri» s 353 t. raznega blaga; ob 24. iz Benetk italijanska ladja »Messapia« s 451 t. raznega blaga in 34 potniki.
ODHODI: Ob 12.30 proti Bariju angleška ladja «Cavallo» z 967 t raznega blaga in 9 potniki; ob 15.30 proti Port Saidu panamska ladja «Marlasla» s 1800 t raznega blaga; ob 17.50 proti Carigradu italijanska ladja «Milvia» s 640 t raznega blaga; ob 23.55 proti Halfi Izraelska ladja «Dro-mit» s 3545 t raznega blaga.
VREME VČERAJ NajviSJa temperatura 10,9 najnižja 5.0, ob 17. uri 10.0, zračni tlak 1014,3 v dviganju, veter 12 km vzhodnik, vlaga 55 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6.9 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN: AlfAlabarda, Ul. dell‘Istrla 7; De Leltenburg, Trg S. Glovannl 5; Praxmarer, Trg Unltii 4; Pren-dinl, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah In Nlcoll v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krii 366 - 60 Gasilci	2	- 22
PoHciJa	S	- 23
sv. Frančišk*
Tel 37338
73J° j
i
ADE X
-------------C?
19., 20. in 21- Jft
dvainpoldnevni
BUZET
DHAGUC
PAZIN
c» ^
20. in 21. ®*r ,,t * dvodnevni
NOVO
SOSKO Dol MATEHIJO OBROVO	o«
PODGRAD ,n REKO ^
31. m*«	*
1-dnevfli
TOMAJ
DUTOVLJE
Vpisovanje pri «Adria F. Severo S-b
še
-E*P rT,!
primorski dnevnik
10. marca 1934 ______________
jed V«i!>ilioin in revolucionarnim svetom
RPDIIDnvs nn J? ^ v lv •	V»	. •
računi se niso povsem cisti
S PROSLAVE	OSMEGA
REPUBLIKA OB NILU NE NAJDE
notranjega RAVNOTEŽJA
Pišei0 časopisi o sc Egipt vrača v nor-
mal**,* ..	vl-
ili Nasft' Jeniei da se Nagib mu živil. vracata 151 ustavne-'a iirokn U’ da..sta razpisa-'itičnih n an?nesf'j° glede po-
»apo duP eeSt°Pk0V' Ali Maher
litve in	Jnovo ustavo, vo-
torej J. P°dobno. Vse kaže '"'»tkem ,Se J ?1*0 razmere v
ostaja 5 uredlle in vendar v5t*šarif , rdno nerešeno
»"• Od %4kak°	da S0 V
Njfiba j«* na ^5. februar
» febr , ‘ernirali’- da so mu
Phdieri v vrnili funkcijo ,J vrnil! rePublike, včeraj cije. ni ,Yse Prejšnje funk-v,aj do n.i’ se vprašanje tlutieti h meje naoglo ra-»iti neti°mo skušali napra-'aamer in	ai?al'tičen pregled
V ESiptu Pu^^čnih dogajanj
rih letih	zadn:|lh treh. šti-
r»moto. razumeti, monolita.*, Pre<:ej daleč nazaj. 0 ie nP;siP°i,arno namreč kali 1952 ?° do revolucije le-iagnali Faruka° odstranih in
“astalo^n mladib častnikov j Naserja	lmclativo Abdela
castnik'v 0sej ie bil leta 1943
*ta bila *~,udanu in z njim
Nakim im ■ tudi častnika k‘ sta n ‘n Amer Sedat’ ike‘a sveta' £,lana. revolucij-daj ustanovin ‘nje so te'
«revolucionar-
i}1 • svet» t-
L° imenovilSekiSicer še ni ta'
*r°dek ver*«’ pa Je Postal V°lucionarn.ga pozneišega režnjih i * glbanja. V na-S,ni»irali 'i**1 S0 V triie or-?.ib celin. ? fa?nih garnizo-s° bile treh-stirih članov, a° z Nac. P°vezane neposred-|e bilo	Vse kaže, da
8 Pokret nu1948 usodno za v°ine m j Je to v času Ta Egiptom in Paleti *’> vr2Jna ie zel° raz" 1 ,s'aba nl° ^stnikov, kajaka oslblr°zltev in slaba s'Ca kornm Je. bda P°sle-,,stnikov * piranih visokih '! so si er samega Faruka, nlc>U v na ta račun nako-n!S 13 čas a!? a bogastva, ffaser, tod. ]e P°kret vodil
l95?Cije» in V s trenuftu «re-
' 'eta L Slcer v juliju I ali par,’,, so namreč iz-
le»lžu nov' Se P°javil na
«'5‘ »«b
>«■ ..ffif*1 "‘t'-<*
ki .je bUa
!ui
cion.
iL ^atcrela5' at izda’ Poročilo,
i?*1 Nagfh sledil°- da je
k*at‘peh revrd • mal° zaslu6 a- V r» vVclonarnega gi-1 ia ?- 0Kc.‘lu je tudi rele bil Nagib obve-
februa
v noci je revo-
ščen o namenih revolucionar'
nega sveta , »iz telefonskega razgovora z ministrom vojske El Marakijem«, ki je bil minister vojske v Farukovi
vladi.
Četudi je bilo znano, da general Nagib ni imel v komiteju častnikov — zarotnikov najvažnejše vloge, vendar so zatrjevali da je pripadal tej organizaciji že od leta 1949 in da je bil povezan neposredno z Naserjem, To bi bilo razumljivo glede na veliko tajnost. To bi celo pomenilo da ni pripadal nobeni celični organizaciji, ampak da je samo v družbi z Naserjem pripravljal upor ter se pripravljal za naloge, ki so ga čakale. Toda nerazumljivo je to, da je Nagiba obvestil o revoluciji, kot smo že omenili, Farukov minister vojske in ne Naser. Hkrati pa bi bilo nerazumljivo da bi se Nagib lotil dela, za katerega ne bi vedel kako se bo končalo in kam bo privedlo. Torej vse kaže, da je bil Nagib obveščen o vsem že zdavnaj prej, ter da je ves načrt do podrobnosti sam proučil in izdelal, in da je bila ona trditev, ki jo je izdal »revolucionarni svet« na prvi seji le propagandnega namena.
To bi nam potrjevalo tudi dejstvo, da so v prvih dneh po' prevratu, ko se je pojavil Nagib kot vodilna osebnost, poudarili, da je bil on že več mesecev pred tem, in sicer pri volitvah za predsednika v kairskem «klubu častnikov« eksponent mladih častnikov. In da je bil, v nasprotju z vsemi dosedanjimi pravili izvoljen vprav on, in ne kot po navadi komandant egipt-ske vojske, ki je bil tedaj general Haidar paša. Ce je bil pri teh volitvah soudeležen tudi tajni komite mladih častnikov, ni znano, vendar pa je res, da sta tako Haidar paša, kakor Faruk smatrala izvolitev Nagiba za nekak upor proti sebi.
V začetku je Nagib izvajal samo voljo in sklepe revolucionarnega sveta in je baje bil »samo sluga in izvrševalec kolektivne volje«. Vse govore mu je baje pripravil sam Naser.
Kmalu po revoluciji smo imeli v Egiptu sledeče stanje: na eni strani je bil revolucionarni svet z Nagibom in Naserjem ter ostalimi častni-niki bivšega komiteja mladih častnikov, na drugi pa vlada z Ali Maherjem na čelu, ki je bil sicer star politik, ki pa ni imel z revolucijo nika-
ke zveze. Egipt je še nadalje ostal kraljevina z dojenčkom Fuadom kot kraljem. In tudi Fuad ni bil v Egiptu, ampak nekje v Italiji z očetom Farukom. 5. sept. 1932 je prišlo do novih sprememb. Ali Maherjeva vlada je poskušala izsiliti nekoliko več svobode za sebe. toda revolucionarni svet je ostal trden. Bilo je obdobje najostrejših sporov z ostanki starega režima. Bila je izvedena agrarna reforma, in Ali Maher je moral odstopiti. Predsednik vlade je postal Nagib. Prišlo je do nekake koalicijske vlade, v kateri so bili «mladi
raliztral vsak sklep revolucionarnega sveta, ki bi mu ne bil po godu. S tem bi bil postal avtomatično močnejši od revolucionarnega sveta.
Toda sklep o odstranitvi Nagiba je naletel na velik odpor med egipčanskim ljudstvom. In poleg »drugih razlogov« je bil prav gotovo eden najbolj važnih vprav ta njegova popularnost, da so mu sedaj vrnili vse dosedanje funkcije.
Težko je danes oceniti položaj in dejanske odnose med Nagibom in revolucionarnim svetom; bližnja bodočnost pa
častniki« še vedno v manjši-' nam bo vsekakor pokazala
m. Naser ni član vlade, ampak izvaja svojo politiko po revolucionarnem svetu. Hkrati pa Naser postane generalni tajnik »Egipčanske enotne stranke osvoboditve, ki naj kot množično politično gibanje zamenja staro strankarsko politično delovanje.
16. januarja lani je prišlo v isgiptu do velikih aretacij, ko so pozaprli cel niz starih častnikov ter političnih mož, katere so obtožili, da so pripravljali zaroto proti državi. I Ob tej priložnosti so bile poverjene Nagibu «posebna pooblastila« za dobo treh let in sicer dokler se ne «ustvari temelj za zdrav demokratičen in ustaven režim«. Nagib postane tako formalno diktator, dejansko pa še vedno izvaja le sklepe revolucionarnega sveta mladih častnikov. 18. junija lani pa so proglasili Egipt za republiko, in Nagib postane predsednik republike «za prehodno dobo treh let«. Nagib je hkrati tudi predsednik vlade, podpredsednik vlade pa Naser, ki prevzame ob tej priložnosti tudi notranje ministrstvo. V tej vladi dobijo mladi častniki večino.
, Toda Nagib, ki je bil »rešitelj« Egipta, je užival med ljudstvom veliko popularnost. Množice, ki niso vedele za to podrobno notranje delovanje, niso mogle razumeti oportunizma mladih častnikov, ki so izkoriščali Nagibovo osebnost za svoje namene. Vzroke zadnjih dogodkov moramo iskati v dejstvu, da odnosi med Nagibom in »revolucionarnim svetom« niso povsem jasno začrtani, in ker je «med potjo« Nagib postal dejanski činitelj. Nagiba so hoteli odstraniti zato, ker je «začel zahtevati preveliko osebno oblast«, ki je mu niso mogli dati. In dejansko ni Nagib zahteval malo.
Z zahtevano «pravico veta« bi bil on onemogočil ali pa-
ali je bil revolucionarni svet tisti, ki je kapituliral ali je Nagib vendarle sprejel odnosno zahtevo revolucionarnega sveta, da odločitev o glavnih političnih vprašanjih pripada njemu in ne Nagibu.
Pogled na del dvorane v Skednju. Desno zgoraj: Greti Juretič je v spremstvu prof. Ema Vrabčeve zapela nekaj opernih arij. Desno spodaj: SNG je uprizorilo Zemljanovo
■Odločitev!.
ŠVICA-EVROPSKA OAZA
r
' MAX ESTMAN:
Razstava članov
CIVILNE POLICIJE
J
Letite čez švicarsko ozemljem - Zavezniški letalci so odgovorili: €Vemo» - «Ce ne zapustite našega ozemlja, moramo streljati» - Odgovor: «Vemo» Švicarji so začeli streljati in letalci so javili: cStreljate previsoko» - Odgovorili so: «Vemo»
Jiasti esteta, navda-a«o vidi, da se
lito11 n' sa,TetnoStniv’11 Pro~ «ior ^Srueč *° P0,cl*cni umet-Pri tudl. Uudje. ki si ’nnoar,ifv°3em vsakda-C d'lu nBartat ^pavajo.
Q^Sa, dn ost utrgat ne-hjQ i^nterinj56 . l°kko pribli-41 A*	iivlje-
it,, hi) „- e,c tn hkrati mr-
?.*U
ti«*;«	“Požarno	v	Tr-
letn. Ba zbora”1.0? Člani po'
ZuV.Balerin	nast°pajo
o r- lJi itRossont» na Peto
*for>
Vt; Že lti m 0 sUj,''"0 umetnotsno U4e| 0»ti|f 1 jj. T<sb, karikatur *kh} jejo	°d	njih	se
1 la« * se j!!il drugih raz-
•Oim, ».^JfaPljajo
C>>, l-k lektivninii
S«'
celo
kar"J~*llvniTni raz-Ze Pmn°meni’ c,a so
Srr,kk<> da umetniško vi.
dn se nekateri iz n'i0 ,v tedamJV0p>l nclajših
Mc leitli Tazstave sPloh [et°šn-,imi
ct
%fe,>a v ;r“ razstavljat-
*<3oi,Urz«. rd,n°* dasi ,zven
, Cuisi
izven
' dre,7.2 Marcello z ,|So . Pred,, 4'1>> in Corrier
r m !°Wei . Ul5*
z «Podzefn-je Potrdil
Jo ,nu,,letnjkndlrnn usmerje-nar,,,, arVe nam pri-
n?.°° u »redni
Prti„	™'	eno.
je še ,,, Pomladansko Vte' »on i"l.ed,° ^ brez
C«
JV*
>i.'k	barv
Sld:emtkanVboi:e V 1 bak'eW'"""
>4	"
r.'—111 umet'
0,'cq(, p o zlasti te Ton S !:damo~“ 'n Bisinrh
S ? "er k,
ko^lodn	2	u
ima na-Od Cor-.	izdelana
lama«, kjer ob l n 1 bilc lahko za izražanje Pravih umet
no zamišljeno in dobro zgrajeno je tudi »Tihožitie*. Podoben v barvi in tehniki je že omenjeni Micoli; ta je z nekako drznostjo nametal na platno žive tone, ki dajejo njegovim slikam na prvi pogled posebno značajnost. Boljši kot v figuri se nam zdi v zasnovi pokrajine, njegov nastop razodeva vsekakor pogum in talent. Tudi onadva sta zaslužila drugo nagrado.
Semkaj je treba pridružiti Bressanuttija, dasi je njegovo podajanje naturalistično; obvlada pa svojo tehniko, ima
den modelerski čut. Agolanti je menda najboljši v risbi z reko in cesto na ovinku ter z drevesi ob strani, Russi pa v naturalistično dobro risanem «Tihožitju».
Duhovite so karikature; Giovanni Duiz, Filippo Furlan in Enzo Solazzi so napravili v nekaj potezah učinkovite podobe. Karikature »Orkester za dva krajcarja», »CIo-vek z ooico« ter «Smrt star-c a« so podane „ v prijetnih barvah in obdane z globoko tragiko. Karikatura «Mr. Ri-chardsonn kaže izjemno spret.
Fotografija je kriva, da je Švica danes pravzaprav malo poznana. Vsak misli, da sestoji v glavnem iz Alp in da so Alpe bele. Alpe so največkrat gosto zelene ali pa — iz daljave — purpurno rdeče. Doline so visoke. Travniki so kakor preproge ljubeznivo in okusno razprostrti preko lahno valovitih gričev. Tam rastejo tako smreke kot palme, saj se Švica razprostira celo tja do vročega juga Laga Maggiore.
V Švici so se vedno shajali ljudje, ki ljubijo mir, in to je spet povod za nesporazum. Švicarji niso miroljubni. To je dežela bojevnikov, utrjena in oborožena do zob, V 48 u-rah lahko mobilizira 800.000 mož. kar je dvakrat toliko kot Francija. V drugi svetovni vojni je v tem prekosila celo Anglijo in čeprav ni stopila v vojno, je sestrelila okoli 20 aeroplanov, da bi s tem še bolj poudarila svojo nevtralnost. Pripovedujejo, da je proti koncu vojne zavezniško letalo ujelo tale telegram švicarske zračne postaje: «Letite čez švicarsko ozemlje« Zavezniški letalci so odgovorili: »Vemo«. Švicarji so opozarjali: »Ce ne zapustite našega ozemlja, moramo streljati«. Odgovor: «Vemo!» Švicarji so pričeli streljati in letalci so javili: »Streljate previsoko«. Odgovorili so: «Vemo.»
To je pripovedka, kajti švicarska, nevtralnost je samo polit čna. Mišljenje je svobodno ter se lahko tudi svobodno izraža — in v zadnji vrjni je
bi.o izrazito protin ac.stično.
V preteklih stoletjih so Svi carji sloveli kot najboljši, naj. hrabreiši, najbolj krvoločni in najbolj zanesljivi vojaki na svetu. Bili ;o poklicni vojaki in so se strogo držali etike svojega poklica. To se pravi, Klali in mrli so po pogodbi, nikoli pa niso zamenjali ene službe za drugo z boljšimi pogoji. Imeli so pa eno slabo lastnost — vztrajno so od časa do časa zahtevali plačo, To in pa porajajoči se nacionali zem. sta polagoma zaprla izvozni trg tega prvega pomembnega produkta švicarske ustvarjalnosti.
Ne miroljubnost, temveč praktična razumnost je povzročila, da se je Švica odtegnila moči internacionalne politike. To ji je omogočila njena geografska lega, njeni sosedje pa so v tem videli svoje koristi
praktičnost je tudi baza švi. carske ekonomije. Švica se ne more ponašati ne s svojimi žitaricami ne s previškom hrane niti z naravnimi viri, ponaša se lahko samo s svojo vodno silo ter s svojo ustvarjalno sposobnostjo. Ta sposob. nost je tako velika in tako vešče uporabljena. da ima Švica danes bržkone najvišjo življenjsko raven na svetu. In prav v razdelitvi svojih dobrin ni gvici para v vsej zgodovini človeštva. V Švici ni beračev, ne nepismenih ali brezposelnih Švicarski gorski kmetje so sicer zelo revni, kajti skale ne dajejo mnogo, toda reveži niso. Tovarne niso
,^°cke z ie.*P°dane
r^llT‘10.--'J Pretehtano S he na tryenim *korc
“ '' »“i je vzJeVem <ka
tn 'v enoli^zga osvajalnih
PcrSpX««JU Živah-
Cln>o\ oz«dju n no toeno
sin^fta ntato , ni"ei*<- ob. iucu,Jf»eni "rncfr‘ikom,
te) .te p
tl 1, ■
'.»ve j. - katere* rps'slr' »o > >„ d°ce!a Paleta se 4 n,,to»n rtrW°' 'Sto no« *di Zn«nj« ^hJefelni-
‘8Urah«. ‘atft
Popol-risbah: debi
m
«Kmlule*niSki
Tls‘arTZnzaT Peš°
»do, Prauij ato je prejel
rSak.	na-
h^ift^Plno tvo.
»»t«^ v* Ve«uto	*adnfi
», «?, Izdelaui »Čedada«, ^a	tka iz-
»a )e> cin s°hcu ? rahna» v
j v
avto
(lo-
Pose
riu rnoč-
Ba že v
len je tudi Sollazzi.
V plastiki sta se izkazala še Elia Benet ti s «Patruljo» in Rinaldo Finderle z reliefom ki razodeva polno dinamike in življenja.
Nastop tržaških policistov nu sedanji razstavi predstavlja v vsakem pogledu njihovo resno stremljenje doseči še višje umetnostne cilje!
Ti
popolno globino, tako da ose-|,lost Furlana, ki je prejel za-bujejo ravnine ePri Orehu,, s njo tudi prvo oceno. Origina-slikovitim ozadjem nad Milja.	-•	•*—« c-u„—-•
mi in obe miniaturni pokrajini iz itDoline« izredno prijetno razpoloženje. Prejel je isto nagrado, kot zgoraj imenovana umetnika.
Od slikarjev nastopajo u-spešno še Craselli z ccDevin-sko pečino»; kakor je zadel z neznatnimi izraznimi sredstvi starožitnost in sivino tega gradu, se je brez potrebe spuščal v podrobnosti pečine same. V anatomiji in v izrazu »Kopača« je dal obiskovalcu čutiti tudi svoje risarske odlike. Luciano Mattossi je v «K ompoziciji« lepo prepletenih spiral, obdanih v harmonične barve pokazal neko izjemnost; enako je vložil okus m znanje v tihožitje «Kaki jabolka», kjer razpolaga z mehkimi, nevsiljivimi zato še bolj zajetnimi toni.
Studijo živali v prosti co-ravi in v diru predstavljajo ((Žrebeta,, in impresionistično zasnovana »Marina« Giovanni ja Nemlja; z njim tvorita Feri rnecio Benzan s tihožitji (uCvetlice,,) svežih, živih barv ter s «Sončnim zahodom,,, kakor tudi Claudio Piccoli z ((Drvarjem,), izdelanim v nekakem postkubističnem slogu v prilegajočem se modrem in zelenem tonu. nekako trojico zase.
Ne zaostajata tudi Sabo in Rosani, ki je boljši v delu eVilla Mcrlinis, kjer je nabral prijetne barve in ustvaril dobro kompozicijo. ((Planinska pokrajina* Saba je potna lirike.
S to razstavo smo spoznali poleg Tonzarja še druge dobre risarje in karikaturiste ter nekatera kar dobra plastična dela. Mario Giorgi je vzbudil posebno zanimanje s ((Sončnim zahodom,, in «Tra-falgarjem«, kjer je upodobil znamenito pomorsko bitko. V risbah je mnogo močnejši kakor pa v slikah, od katerth je Še najbolje zamišljena in izdelana «Vetrič».
Dobro je podana »Nevihta«
Renarja, dalje »Bok ser« Siene. Dovršenost v zamisli in izdelavi je doprinesel Bisiach v risbah «Lutke» tn »Ribiči«; enako samostojno nastopa v plastiki, kjer je pokazal isri-
Vetrič (Mario Giorgi)
zgnetene v velika mesta, tem. več so raztresene po deželi, in ,eUka večina tovarniških delavcev ima po nekaj orne zemlje. V Švici že trideset let ni bilo velike stavke.
Od leta 1291, ko so se njeni očetje zbrali na velikem travniku visoko nad jezerom in se zakleli, da se bodo «za večno« boril; proti vsakemu, ki bi o-grožal njih neodvisnost, je bi. la Švica največja ljubiteljica miru In ker je razen tega edi. na dežela, ki si ji ni treba delati sivih las zaradi denarja. tvori nekako oazo na tem gostem, velikem kontinentu. Vsako leto obišče Švico milijon in pol turistov. Nedavno so iskali samo prirodnih lepot, danes pa iščejo tudi primere vzornega človeškega življenja.
Zavistni ljudje pravijo, da je to vse zato, ker se Švica ni bila udeležila nobene zadnjih vojn — kar seveda drž> Toda švicarska prosperiteta datira že izpred prve svetovne vojne.
Rekli so mi, da jo upiavlja ljudska samouprava. Teda moral sem odpotovati tja, da sem občutil, kako res je to. Ne samo da nima niti kralja niti ductatorja, ne prezidenta ne prvega ministra; deželo upravlja kolegij sedmih ljudi, katerih predsedujoči je vsako leto ponovno izvoljen in sploh nima nobene avtoritete. Spoznaš ga, če greš v Bern in opazuješ ljudi. Tisti, ki se navsezgodaj zjutraj pripelje v službo s tramvajem ali kolesom, je predsednik Ko so nekoč ta. kega predsednika vprašali zakaj se vozi vedno v tretjem razredu je odgovoril: »Zato, ker četrtega ni«.
Vojsko služijo vsi sposobni moški, od kaierih ima vsak doma skrbno namazano puško, naboje in uniformo. Ob nedeljah slišite po vsej Švici pokanje pušk, ki se meša z napevi škrjančkov in zvenjenjem kravjih zvoncev, To je švicarska armada, ki se pripravlja za brambo svoje domovine.
Vsako drugo nedeljo — oziroma vsaj dozdeva se ti, da > to zelo pogosto — gredo na volitve Bodisi da gre za Zvezo narodov ali za ustanovitev univerze ali za nakup novotarskih vozov za pobiranje smeti. Švicarji se res za vse odločijo na volitvah; oni volijo celo šolske učitelje. Pobuda in referendumi sta srce njihovega političnega življenja. In vse to je samo nadomestilo za staro »Eandsgemeinde«, v kateri se zbere vse prebi-
valstvo kantona na travniku ali javnem trgu in z dvigom roke odloča o vseh vprašanjih V kantonih, ki so dovolj majhni, se je ta oblika demokracije ohranila še do danes.
Švicarji so taiko zaposleni s svpjim samoupravljanjem, da je nemogoče, da bi se ga udeleževale še ženske. Ce bi morala vsa družina na volišče kdo bi skrbel za kosilo? Nihče nj od Periklejevih časov sem jemal državljanstva tako resno kot Švicarji.
Seveda postane tudi praktič na razumnost, kot vsaka krepost, sčasoma dolgočasna Mladi ljudje imajo čisto gotovo življenje v Švici za popoln dolgčas Morda zato, ker še danes visita nad deželo senci Zwingla in Kalvina.
Nemara so ti gorečneži krivi tudi cele kopice pravil in predpisov. Ce v Švici igraj na klavir po določeni uri, se bo tvoj sošečTčutil dolžnega opo. zoriti nate oblast, pa četudi sam uživa v glasbi. Pri prijatelju se ne morej muditi teden dni, ne da bi se javil u-pravi.
Njih predpisi so sicer neprijetni, niso pa nespametni in niso narekovani po nikaki naduti avtoriteti. Oni so rezultat pametnega premisleka; Švicarji so si jih postavili sami.
V Švici imajo zdrav, vesel smeh za frivolen. Cim bolj pa s» bližaj francosko govorečim kantonom ali tistim, kjer se Alpe že spuščajo v Italijo — je bolje Ce se spustiš v Lo-carno ali Ascono, postane Švica tako lahkotna in vesela kot francoska Riviera.
V praktični zmogljivosti Svi. carjem ni para. Kadarkoli hočeš stopiš v telefonsko celico ter pokličeš kogar koli v deželi. Ce odpošlješ pošto v Zurichu ob 5.45 zjutraj, bo dostavljena še pred osmo. Vsa Švica teče kot precizen instrument.
Vzrok da gre v Švici vse tako gladko pa ni samo prak. tična razumnost, temveč tudi strpnost ter zavest, da so značaji ljudi različni in da ima vsak svoje probleme in težave. V tej deželi govore štiri različne jezike. (Od štirih milijonov Švicarjev govori 2,9 milijona nemško in nemške dialekte, 830.000 francosko, 242.000 italijansko in 44.000 ro. mansko, ki je neka potomka latinščine). Štiri različne narodnosti žive tu v prijatelj-
nemških šol v italijanski niti francoskih niti nemških. Toda nikomur to ni nič mar, nihče ne «agitira». To spodbija vse nesmisle o «rasah«. To kaže, da je vojaški nacionalizem popolnoma odveč — zakaj ljudje znajo biti bolj širokosrčni kot nekateri mislijo. Sprevodnik bo na vlaku, ki vozi iz nemško govorečega Zuricha ob prihodu v Fri-bourg, kjer se govori pol-nemško pol-francosko enostavno spremenil jezik.
Švicarsko federacijo so ustanovili, ker ie bilo tako najbolj praktično — to je bil edini način da kantoni obdrže svojo neodvisnost. Te ureditve pa ne vzdržuje samo patriotska gorečnost, temveč tudi razumsko priznanje dejstev. To dela Švico močno povezano državo, ki pa dovoljuje svojim državljanom, da se izdajajo bodisi za pripadnike tega ali onega kantona, bodisi za državljana celotne dežele.
Duševni in telesni pogum, praktična razumnost ter strpnost — to so velike odlike teh ljudi. Razen tega pa sodijo Švicarji tudi med najčed-nejše in najčistejše ljudstvo na svetu — oni so tudi najboljši gostitelji, Ljubijo naravo, ljubijo snežene meteže, ljubijo divje cvetice. Njihova mesta so odlično posajena ob jezera, ali ob deroče reke, vsa polna parkov in vrtov, in vse je očiščeno in zlikano.
Noben Švicar ni tako slabo vzgojen, da bi puščal kopico uporabljenega papirja ali pa oranžne olupke na lepem prostorčku. kjer je bil pojedel svojo malico. Otroke tudi v šoli učijo: »Alpe naj bodo čiste«, in oni tudi res počistijo za seboj. Razen te zunanje re. doljubnosti — so redoljubni tudi v svoji notranjosti. Čedni so in trmasto pošteni. Svoj plašč in klobug lahko mirno obesiš na prvi kandelaber.
Le malo sem povedal o naravni lepoti švicarske dežele. Dvomim pa. da se katera koli dežela na svetu more meriti s Švico po raznolikosti in bogastvu lepot Se bolj mi ugajajo njeni ljudje. Nekaj porogljivih estetov jih imenuje dolgočasne ter se pritožuje, da niso nikoli dali prvovrstnih umetnin. Mislim. da je Švica dala toliko velikih mož, kolikor jih more dati vsakih 4 milijonov	ljudi	na	svetu.	In
. oni so dali	največjo	umetnino
stvu.	V	nemški	Švici	ni	fran- j — družbo	brez	revščine	in
coskih	šol,	v	francoski	ne | brez mržnje.
Michelangelo
i« V. B ARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA
Dubrovnik ■ kulturni spomenik
«cicerone», vsak Slovenec kos jezikoslovca, še posebej slavista in povrhu purista f^ednokl.se pod Triglavo?1
S črnogorskih strmin me je pripeljala pot mimo Kotora nazaj v Herceg Novi, kjer sem presedel na avtobus, ki pelje proti Dubrovniku. Na avtobusu sem naletel na Slovenca, mehanika, strokovnjaka za na. peljavo žicnic (žičnih železnic), ta me je seznanil z ne-	—
katerimi zanimivostmi hitro-—,-	«	-	■*.,	,	_	_.	*,	,
dežeiedu&čdi p^e^fn" pozneje z IVIussolmijevo čeljustjo - Vsak Črnogorec kos zgodovinarja, vsak Dubrovčan
sem ponovno naletel na slovenske strokovnjake iz raznih panog, ki pomagajo s svojim znanjem in svojimi sposobnostmi pr‘ izgradnji socializma v državi. Strokovnjaki se na rodijo čez noč. Poleg šolanja potrebujejo prakse in široke razgledanosti v svoji stroki ki jim jo zaenkrat nudi predvsem še inozemstvo. Toda leto za letom je več strokovnjakov v raznih panogah, ki so si nabrali znanja in izkušeni v raznih deželah sveta, in že začenjamo tudi mi dajati in ne več samo prejemati od
drgfl^1jc že tema, ko smo iz-stonili v Dubrovniku. S strokovnjakom za žičnice sva si poiskala prenočišče v hotelu^in potem šla vsak po svojih poteh
lnNaPročehhmi je bil še zme* rom čar s črnogorskih planin.
Hodil sem zvečer po mestu,
Strmel v prekrasne renesančne Spomenike cerkva in palač.
videl sem njihovo lepoto, gledal krasno lego mesta ob mor. ju s pitoresknim obzidjem z J K j-i-i irn turno vehči
je vsak človek kos zgodovinarja. Pri nas, Slovencih, je malone vsak kmet, vsak obrtnik kos jezikoslovca, še posebej slavista in povrhu purista. Genialno je to prikazal Prešeren v «Novi Pisariji«, in imenitno je sto pogodil Janez Mencinger v «Abadonu«, kjer ostane v naši bodoči tragični zgodovini aamo še en Slovenec in sicer slavist in purist
mislimi dojel kulturno vehči-no in znamenitost mesti. ~ toda dojemljivost, čustvena dojemljivost je bila drugje, neki čar jo je vlekel nazaj, v irnogorake planine.
Vedel sem: nekaj prekrasnega imaš pred seboj, nekaj, po Čemer si zmerom hrepenel, da bi videl! Naslednji dan sem iskal nekaj, neko stvar, neko točko, ki bi mi snela čar z oči. Hodil sem po mestu, strmel v starodavne gosparske palače, si ogledoval spomenike, se spenjal po vijugastih uličicah navzgor, se razgledoval na rahlo vzvalovljeno morje. Bilo je zaman. Srce mi ni bilo prisotno, še zmerom je bilo podvrženo magiji skalnatih gora.
A glej, ob obali naletim na enkrat na akvarij. Pravim si" vstopimo in si oglejmo skrivi nostni morski svet za steklom Grem v nekak tunel pod mof gočnim srednjeveškim mestni«,* obzidjem in stopim v akvarij.
Ta ni ne posebno velik, ne posebno bogat. Toda bitja v steklenih posodah, bolj fantastična po oblikah, kot bi si jih mogla izmisliti '-e tako bujna človeška fantazija ti produkti večno kreirajoče 'prirode, so končno osvojili vso mojo pozornost. Tu si videl velike hotnice (polipe), na
pol pošastne, na pol groteskne, ki se napihujejo z zrakom in ga spet izpihujejo, ki se med seboj igraje otipavajo s svojimi kačjimi lovkami: sedejo na skalo in so z njo eno. Tu prežijo na svoj plen, s svojim sovjim kljunom in s svojimi pošastno ostudnimi očmi.
V veliki posodi plava orjaška morska Želva, ki se zdi kot grotesken kreativni preblisk Žive prirode. Drugje so spet — meni neznani — morski pajki, ki imajo prednje noge izpremenjene v velike, smešne mošnje. Tam zagledam večje ribe s pošastno izbuljenimi očmi in z mogočno spod. njo čeljustjo, ki me na nekoga spominja. Na koga? pomislim. Na Mussolinija. Drugod spet so velikanski raki samotarji v polžjih lupinah, kakršnih nisem vid-1 v Trstu. Rdečj so, kot bi bili kuhani, a na svoje hišice so si posadili po dve, pa tudi po tri morske rože — za kamuflažo in za izmenjavo koristi, In poleg njih je živ morski P°lž izredne vetikosti, čigar hiša je izdelana z mojstrsko umetelnostjo,
Spet drugje vidim jastoge, velikanske morske rake, ki imajo pavu podoben rep. Nebesno sinje barve so in vsi s pegami posuti. A že naslednji trenutek so temnozeleni kakor morska trava. In spet vidim tam povsem podobne jastoge, samo da so rožnato škrlatno vijoličasti, medtem ko se jim košati pavji rep izpreminja iz violičastega v škrlatno. In ribe različnih velikosti in fantastič. nih oblik vidim, najbolj pisanih barv, potem rdeče morske zvezde, velike in male morske konjiče in tako dalje.
A to je komaj najneznatnej-ši drobec Dogastva, ki ga je neprestano iz sebe ustvarjajo. Ča priroda izbruhala v morske globine v milijonih in milijonih let. 2ivo mi stopi pred oči antika, grška vsegaobsega-joču antika, njena umetnost in njeni ustvarjalci, ki so iz sebe liki prirode izbruhali v svet svojo mitologijo, svoje bogove. gozdne in morske prikazni, Pozejdona, tritone, sirene in nimfe in ustvarili lepoto kakršne po njeni harmoničnosti ne prej ne pozneje ni, videl svet.
Tu mi pade čarobna koprena z oči. Samemu sebi se zazdim kakor Antej (Anthaeus), ki je dobil spet svojo moč, ko se je dotaknil zemlje. Kar je bil zanj dotik z zemljo, je za. me dotik s kreacijami žive prirode. Po njih sem spet dobil stik tudi s kreativnostjo, z umetniško kreativnostjo človeka.
Črna gora je neskončno čista, hladna in prosojna. V njej je vsak kamen priča o krvavi bojni zgodovini. Tu — v Dubrovniku — je vsak kamen pe-trefakt, kristalizacija umetniškega čuta. Kar je tam. v črnogorskih gorah, po krvavi nu. ji razmer ustvaril čut za zgodovino, je v Dubrovniku v razkošju bogastva ustvaril u-metniiki kreativni instinkt. Tam veličina iz bojne slave, tu umetniški genij, genij harmonije zgradb, arhitekture, razkošja, ornamentov in mo-numentov.
Nekdo me je opozoril na to, d« je v Dubrovniku vsak človek «cicerone», kos umetnostnega zgodovinarja V Crni gori sem se sam prepričal, da
prepira s svojimi že mrtvimi slovničnimi nasprotniki o pravilnosti ali nepravilnosti tega ali onega izraza.
Moral sem naprej in prepustiti odkritja Dubrovnika in njegove umetniške veličine po. znejši priložnosti. Sedel šeni spet na vlak in se odpeljal proti Sarajevu, kjer sem se zaustavil čez dan, da sem se s tamošnjimi književniki pogovoril o nekaterih poklicnih stvareh
V Beogradu, kjer je bil medtem začel padati sneg in je temperatura zlezla pod ničlo, sem se dogovoril glede predavanja v Skopju. Na sedežu Zveze književnikov Jugoslavije sem naletel ns madžarskega novinarja in književnika dr. Tiborja Stajniea. ki sem ga bil pred nedavnim spoznal v Trstu kot dopisnika novosadskega madžarskega dnevnika «Magyar Szo«. V dogovoru z generalnim sekretar, jem Zveze dr. Vučom me je povabil, da pridem za Skopjem predavat še v Novi Sad.
Ko je bii0 vse tjdro dogovorjeno, sem končno 24. decembra zvečer odpotoval proti prestolnici Makedonije, staro, davnemu Skopju,
(Nadaljevanje in konec)
ga največjega sina Zdaj je Michelangelo mesece in mese. ce utrjeval griče ter postavljal kanone.
GROBNICA MEDIČEJCEV'
Iz te krvave in strahotne dobe je vzklilo delo, ki izžareva najgloblji spokoj — grobnica Medičejcev. Da jo obiščeš
— in tok obiskovalcev nikoli ne usahne — greš do kapele, ki se drži cerkve sv. Lovrenca v Florenci, stopiš v sobo z Michelangelovo slikarijo — tedaj je, kot bi ti nekdo položil prst na usta in umiril nemirne duhove v tebi, Tam. na drugi steni vidiš obe grobnici Prva je za Lorenza de Medici, druga za njegovega brata Giuliana. Oblečen v lahek oklep, z roko na meču, ki mu leži poševno čez kolena, strmi mladi Giuliano z nezadoščenim hrepenenjem na leta, ki jih je živel ne da bi užival. To postavo imenujejo «aktivno življenje,, v nasprotju z (iglobokomiselnim življenjem„, ki kaže razni iš-ljujočega Lorenza; z roko st skrivnostno pokriva usta, šlem mu obsenčuje oči, ki gledajo navzdol u pričakovanju smrti.
»POSLEDNJA SODBA«
in zdaj je spet drugi papež (kako hitro so si sledili in koliko jih je preživel!« pozval starajočega se umetnika k novi težki nalogi. Okrasil naj bi steno za oltarjem Sikstinske kapele In tako je kipar zopet sedem let risal — «Poslednjo sodbo«.
Zdaj je bil Michelangelo star
— starejši od svojih let, obrabljen od borbe ~s svojimi orjaškimi nalogami. Za kratek čas je užil globoko prijateljstvo s plemenito ženo Vitto-rio Colonna, Samo njej, nobenemu drugemu, je izlil svoje temne in vzvišene misli. Ko jo je smrt zahtevala, je postal malodane puščavnik v svoji mali hišici v Rimu Vedel se je kot berač, dejansko pa je podpiral svoje brate ter imel lepo premoženje v denarju skrito v svojem studiu. Na skrivaj pa je dajal za doto ubogim, a poštenim dektetom, da bi se dobro poročile.
MICHELANGELO ARHITEKT
Toda še pri osemdesetih letih je Michelangelo pričel novo kariero — kot arhitekt. Bil je še začetnik, ko so mu ukazali naj dogradi cerkev sv. Petra, ki je 50 let potem, ko je bil položen njen temeljni kamen, še vedno zevala brez strehe Mnogo stavbenikov, je delalo na njej; edina stvar v kateri so si bili vsi edini je bila njena velikost — postala naj bi največja cerkev na svetu.
Ta naloga se je tako odlašala, da je imel Michelangelo medlem čas narisati načrte za neštete druge stavbe v Rimu
— cerkve, palače, mostove, muzeje. Njegov stil je zagospodoval v Večnem mestu kot mogočna himna, katere akordi so zamrznili v kamen,
Nekateri Michelangelovi na. črti za cerkev sv. Petra se niso nikoli uresničili, toda velika kupola je čisto njegova in je kronala mogočno baziliko, kakor njegovo življenje s slavo. Inženirji so trdili, da to ni izvedljivo, in vendar je počasi, vrsto za vrsto rasel veli. fci kameniti mehurček, veličasten v svojih proporcijah, kot bi hotel izzivati težnost, ko se je vrsta bližala sredini. In tedaj še tekma s smrtjo. «Tako sem star«, je dejal, uda me smrt grabi že za plašč«. Toda. preden je v 89. letu starosti umrl, je Michelangelo Buo-narroti videl vse svoje delo dokončano — največjo in naj. lepšo katedralo na svetu. Napolnjena z lučjo, z grmenjem orgel in glasov, prostorna in zračna vsebuje — če karkoli na svetu sploh more — zadnji odmev njegove titanske duše.
NOV NAČIN RAFINIRANJA KOVIN IN DRUGIH SNOVI
V laboratorijih družbe Bell Telephone so izumili novo preprosto tehniko rafiniranja kovin in drugih snovi. Novo tehniko že uporabljajo za čišče' nje germanija, ki ga uporabljajo pri izdelovanju tran-sistorjev, majcenih naprav, ki vedno bolj prevzemajo naloge kompliciranih elektronskih cevi. Znanstveniki družbe izjavljajo, da bo novi sistem ki uporablja intenzivno vročino nadomestil razne destilacije! kristalizacije in druge postop-kc pri izdelovanju zdravil, mascob, voskov, plastik, kemi-
A..ln . .4ug‘h organskih ter neongamekih snovn,
TRST, sreda 10. marca 1954
H S S1 .	Sij	Vremenska	napoved za danes:
■ a*■-* Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi poobiačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.9 stopinje: najnižja pa 5.0 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RA BIO
Opozarjamo vas na sledečo
oddaje: Jug. coua Trsta: 17.00:	.
Dela mladih srbskih skladateljev - poje zbor Hk Beograd. — Trst II.: 22.15: Beethoven: Simfonija s .»• Trst I.: 21.00: R. Wagner: «Parsifal», 3. dej. Slovenija. 18.40: Koncert pianista Marijana Lipovška.
cm
TTiTTTTTCTnrTi)
——
*
Proces proti rimskemu novinarju Mutu se spreminja v proces proti vrhovom vladajoče družbene plasti današnje Italije
Z včerajšnje razprave: Sin zunanjega ministra Piecionija imel npravba z osebnim perilom umrle Vilme Hlontesi? Univ. prot. Pellegrini ovrgel uradno verzijo o smrti pokojnice - Senzacionalna ponudba nekega (ienovežana, da razkrije zvezo s tihotapstvom z mamili visokega rimskega policijskega funkcionarja - Tudi De Gasperijev ljubljenec Andreotti vmešan v afero
Sumljiva osebna Faiilanijeva preiskava
RIM, 9. — Proces proti časnikarju Mutu razkriva neverjetne stvari iz najvišjih krogov italijanske vladajoče buržoazije, oblastnikov, krogov policije in veletrgovcev. Anna Maria Caglio. «ženska dneva«, ki je bila včeraj že tretji dan na zaslišanju kot priča obrambe, je razkrila vrsto novih osebnosti, zapletenih v zagonetno smrt Vilme Montesi, in njihove umazane posle.
Ugo Montagna, dvomljivi markiz, je še vedno osrednja osebnost, kateremu njegova bivša ljubimka Caglio, verjetna poznavalka njegovih najimtimnejših žvez, misli, zelj in dejanj, posveča največ pozornosti, saj se njene izpovedi neposredno ali posredno vedno nanašajo nanj.
Čeprav je grof Francesco Campello vložil tožbo proti Caglio »zaradi krivega pričanja, blatenja« itd. (Campello tožil tudi turinsko «Stampo» zaradi objavljanja neresničnih vesti), je Caglio danes ponovno odlično odigrala svojo vlogo v korist obrambe.
Ko se je govorilo o 17 pismih, ki jih je Caglio pisala Ugu, in katera so priložena sodnim spisom, je Caglio rekla, da manjkajo nekatera pisma, katerih prepise hrani. Dejala je, da med temi pismi ni tistega od decembra 1953. «v katerem sem omenila slabost po neki večerji v gostilni v družbi Uga Montagnc«. Med temi pismi manjka tudi pismo, v katerem ga Caglio prosi za denar, ki ga je potrebovala za potovanje v Rim. kamor jo je klical takratni notranji minister Fan-fani po polkovniku orožnikov Pompeiu.
Caglio: «17. novembra 1953 sem povprašala nekega duhovnika in sem mu zaupala sumnje, ki sem jih imela do Montagne in drugih oseb. Takoj se je zganil in bila sem izprašana od oficirja orožnikov Pompeia. Polkovniku sem pustila nekaj zapiskov, druge pa sem poslala duhovniku«... Na vprašanje, kdo je tisti duhovnik, je odgovorila: «Oče DalTOglio iz Ul. degli Astalli 6». DalTOglio je povedal priči, da je govoril z notranjim ministrom.
Odvetnik obrambe Buccian-te je zahteval, naj Caglio govori o stanovanju, ki ga je Montagna kupil za neko osebnost, da bi si pridobil njeno naklonjenost, in o razdeljeva. nju milijonov raznim osebnostim. Državni pravdnik se je temu vprašanju uprl. Vendar je drugi zagovornik obrambe Sotgiu ponovil zahtevo in dodal. da je bil Muto ponovno klican na razpravo, ker je
«primera Montesi«, ali zaradi drugega vzroka, kupil stanovanje za policijskega poveljnika. Vem pa z gotovostjo, da je imel Pietro Piccioni neko «garsoniero» v Ul. Acherusio 20 v bližini škofijske palače, kamor me je enkrat peljal«.
Preden so pričo dokončno zasličali je Sotgiu prečital pismo priče Caglio časnikarju Mutu od 30. nov. 1953. V tem pismu Caglio pravi, da ji je Ugo, k: je bil v avtomobilu 7. heku drugo osebo, dejal, da skuša njen oče po tajništvu poslanca Andreottija spraviti hčerko z izgonskim listom v Milan. Po njenih besedah pa je znanje med očetom in Andreottijem preveč površno, da bi njen oče lahko kaj takega zahteval. «Ti in tvoji prijatelji ste se brigali za moj prisilen povratek v Milan«, naj hi Caglio rekla Montagni v avtomobilu, ... «v rimskih krogih te imajo za gangsterja«.
Caglio ob zaključku zasliševanja: «Pravkar sem prejela pismo, ki ga nameravam pokazati sodišču. Pošilja ga inž. Luigi Bruzzon iz Genove, ki je pripravljen pričati o trgovanju Uga Montagne z mamili in o njegovih zvezah z nekaterimi skladiščniki in uvozniki mamil«.
Za Caglio je bila zaslišana priča Adriana Bisaccia, ki je odločno zanikala, da bi poznala Vilmo Montesi in da sploh ni vedela za ime kraja Capocotta, kjer so imeli orgije. Za to ime je izvedela šele, ko je čitala v časopisih. Tuni Pietra Piecionija naj bi n koli ne videla.
Bucciante: «V «Piccolo slam« sta vam bila predstavljena dva Petra, kateri vam je ponudil kokain?«
Bisaccia: «Poznala sem nekega Petra, ki je sedaj v Franciji. Ponudil mi je mamila. ki jih nisem sprejela. S tem v zvezi moram povedati, da sem pred tremi dnevi šla svojevoljno na policijo in jo obvestila o trgovanju z mamili. Nočem pa tega ponoviti v sodni dvorani zaradi bojazni pred represa-ljami«.
Zagovornik je nato pričel izpraševanje v zvezi z aretacijo slikarja Duilia Franci-meia, katerega so aretirali v nedeljo in ga odpeljali v norišnico. Nekemu časnikarju naj bi se posrečilo priti v stik z Francimeiom, ki je popolnoma zdrav. Svojčas je bil že v norišnici zaradi prevelikega uživanja mamil, vendar sedaj ni bolan. Vse se zdi, da so se ga hoteli iznebiti. ker je pripravljal spomine. v katerih bi marsikaj razkril. Policijsko poročilo o are-1 aciji pravi, da so ga zaprli,
tudi domneva o samomoru, veljnik policije prefekt dr. ker je za to manjkala psiho- j Tommaso Pavone najodločne-loška depresija, niti si ne bi je zanika utemeljitev izjav, zaradi samomorilnih name- Caglie in zagotavlja, da bo nov Vilma sezula nogavice in svojo reputacijo branil, kakor podveze za nogavice. Nemo- mu dovoljuje zakon, goče je nadalje, da bi neko | Aldo Viganego iz Genove truplo napravilo 20 km dolgo javno sporoča, da je vest ir.ž.
pot v 30 urah, ne da bi se i Luigija Bruzzona v zvezi s
telo napihnilo. V njenem že-j podjetjem Viganego in Cotel
lodcu in v pljučih so našli pesek, ki je bil po svojem kemičnem sestavu enak pesku v Ostii in ne pesku v Tor Vaianica. Na njenem telesu
la in o njegovih zvezah z Ugom Montagno neutemeljena in da to podjetje ni nikoli «imelo posrednih ali neposrednih zvez z Ugom Monta'
so našli črnice (temne lise, gr-o» m da ga «Viganego povzročene zaradi močnega sploh ne pozna«, stiska z roko), ki so ji bile i V zadnjih 24 urah so po-povzročene, ko je bila še pri zaprli tudi precej žensk po življenju. «Primer Montesi« raznih barih v okolici Ul. je zameglen, vendar se je iz- Eabbuino, ki naj bi. kakor
VAŠKA. SKUPŠČINA DFS V SO VODNJAKI [ PRIPRAVE ZA II. KONGRES
DFS
Članstvo izrazilo zadovoljstvo nad sodelovanjem z neodvisnimi naprednimi italijanskimi silami
Poročilo o krajevnih razmerah je imel tov. Andrej Tomšič Uspehi občinske uprave in njeno zanimanje za potrebe pre« bivalstva - Tajnik tov. Viljem Aannt obsodil izdajstvo nezavednih slovenskih klerikalcev pri parlamentarnih volitvah
V soboto so se člani DFS v velikem številu udeležili vaške skupščine, katero je skii
da bodo Sovodenj cem le uredili glavno cesto, ki sedaj povzroča vsem domačinom ve-
čal krajevni odbor DFS zara-J,liko neprijetnosti.
kazalo, da je Vilma umrla zaradi utopitve.
Naknadno se je izvedelo za rove tožbe. Pietro Piccioni je vložil tožbo proti Cagli. Po-
slikar Francimei, lahko pričale, da je Bisaccia večkrat izjavila, da ve, «kako, s kora in zakaj je Vilma Montesi iz gubila življenje«.
d:	bližajočega se kongresa
Udeleženci skupščine so predvsem obravnavali politično stanje organizacije od zadnjega kongresa do danes in dejavnost DFS v Sovodnjah.
Najprej je govoril o političnem položaju v Sovodnjah tov. Andrej Tomšič, ki se je predvsem dotaknil občinske uprave, ki je .v sovodenjski občini v rokah DFS. Tov. Tomšič je omenil volilni program DFS pred občinskimi volitvami in uspehe, ki jih je dosegla občinska uprava. Otroški vrtec bo kmalu dograjen, tudi elektrika na Vrh bo najbrž speljana v letošnjem letu, kar pa se tiče asfaltiranje pokrajinske ceste, so bili doseženi že precejšnji uspehi v razgovorih z odgovornimi oblastmi, in upati je,
Politično poročilo, je podal tajnik IO DFS tov. Viljem Nanut o delovanju DFS v Italiji od leta 1947, ko je bila postavljena nova meja in ko smo Slovenci na Goriškem postali manjšina v italijanski republiki. Poudaril je napore, ki jih je imela DFS pri svojem delovanju in skrbi za dosego njenih narodnostnih in socialnih pravic. Tudi on se je dotaknil občinske uprave sovodenjske občine in prikazal slabost občinske uprave
s katerim so svoje članstvo vabili, naj volijo demokrist-jansko stranko, kar je povzročilo med Slovenci v Italiji razdor in je bilo belih glasovnic. manj kot jih je bilo predvidenih.' Tako klerikalci kakor kominformisti niso nikdar pokazali iskrene volje, braniti interese slovenske manjšine v Italiji, temveč so si slovenske glasove pobrali le za svoje ozke politične interese. DFS je po izdajstvu kominformi-stov ostala sama, toda prav zaradi njenega programa je iskala stike z naprednimi neodvisnimi silami v Italiji, ki bi razumele položaj slovenske
v Stever.ianu in Doberdobu, manjšine in ji tudi po svo-
O državnozborskih volitvah na katerih bi morali vsi zamejski Slovenci oddati bele glasovnice, pa je tov. Nanut poudaril izdajalsko vlogo nezavednih slovenskih klerikalcev na Goriškem, ki so tik pred volitvami izdali proglas,
-
IB ala,. 111.
j
**"-.......
v PETER se BO pričelo v PLANICI ! Goriški spori
rekel, da skušajo visoke oseb- ker je nameraval napasti Bi
nosti napraviti, da bi «primer Montesi obtičal. Treba je vedeti, ali je Montagna razdeljeval denar važnim osebnostim«.
Bucciante: «Ali je res, da je Montagna rekel Cagli, da bi morala stanovati skupaj z neko osebo ki je napravil molk nad »primerom Montesi?«. Ali je priča obiskala to sta-
novanje/
Koliko ie stalo?«
Caglio. «Montagna Je maja 1953. ne vem zakaj, ali zaradi
T0DI BRADL BO NASTOPIL
IPRO GORIZIA — OLIMPIA 1-1 (0-1)
Določeni so jugoslovanski skakalci za skupni trening, izmed katerih bo v četrtek izbrana po izbirnih skokih reprezentanca
Pretekli teden je vodstvo Pro Gorizie podvzelo izredne ukrepe. Tekma bi se morala vršiti v nedeljo na stadionu, vodstvo kluba pa ni postavilo propagandnih plakatov po mestu. To najbrž iz vzroka,
Preteklo nedeljo je že bila v Planici prva večja prireditev, čeprav so tekmovalci skakali »samo« z 80-metrske skakalnice in so nastopili' le slovenski skakalci. Na tej tekmi bt se naj izkazalo, koga od domačih skakalcev najbolj kaže določiti v reprezentanco za polete na veliki 120-metr-skt skakalnici.
la Treba je še toliko stvari, njem namesto, da bi to na-; da ni treba več podpirati mo-
’Jripra:it!:._VendJL pa VlaH.jX)a°kTVU n0g0mCtm Str°'|d7n% kat^SeTri tem SU:
j krepu bi imeli kaj pripomni-
2Jjt *•«
povsod dobra volja.
Stein Eriksen se bo udeležil tekmovanja v alpski kombinaciji V Tridentu, znanega pod imenom «3 Tre«.
SVETOVNO
Polda na tekmi ni nastopil. NOGOMETNO PRVENSTVO Med 20 skakalci je zmagali	...	.	,	.
mladi Gorišek, Rogelj pa se jUQ0m3VI|I SiOf|6(ld KflVICfl
je plasiral sele na tretje me-J Eden najboljših nogometnih
sto za Adlešičem.
Rezultati: 1. Janez Gorišek 215 (69,5, 71); 2. Albin Adlešič
214.5 (73, 72); 3. Albin Rogelj
213.5 (70, 69.5); 4. Jože Lan-
' komentatorjev na svetu dr.
Willy Meisl je napisal v zadnji številki znane angleške revije «World Sports«, da je Jugoslaviji storjena velika
gus 209 (66, 66.5); 5. Janezi, . .	,	. ...	=
*	*	.L; /«**	nav	K krivica, ker ni bila	določena
Saksida	196.5 (65.5,	66)	6^ m j ^	skupjne y	{inalnem
7. Rudi	Finžgar in	Mato	Krz- j de]u svetovnega prvenstva v
nerič 195 (67,5, 68.5 ter 64-1 Svici. Meisl poudarja, da so (-5); 8.	Marjan Gašperšič 192 | ^ nosilce skupin	dolo<jene
saccio, ki ga je prijavila policiji. Te grožnje naj bi izrekel kmalu po svojem prihodu iz rorišnice.
Med izpraševanjem je Bisaccia povedala, da ji je slikar grozil, da bo povedal nekemu novinarju njene izjave med sj-.anjem:	«Ne me vreči v
morje kot Vilmo«.
Ko jo je predsednik vprašal. ali je povedala Mutu, kam je izginilo intimno perilo Vil- j me ob njeni smrti, je rekla: j (•Povedala sem mu vesti, ki, | so se širile in po katerih naj
(66, 64);	9. Lado Braz 181
(59.5, 60); 10. Odon Slabe 178 (63. 60), itd.
Skakalci Finžgar, Adlešič, Rogelj, Saksida, Gorišek, Zidar, Gašperšič in Krznarič —■ poleg Polda — so povabljeni na skupni trening. Dokončno pa bo reprezentanca določena v četrtek po izbirnih skokih na veliki skakalnici.
Poleg imen Fincev, Švedov, Norvežanov, Nemcev in Švicarjev, ki smo jih objavili že prejšnji teden, navajamo sedaj še imena Avstrijcev: Bradi, Leodolter. Planck, Kerber, Wieser, Dietrich.
V Planici je lepo vreme in
Francija, Avstrija, Italija in Španija (zadnje tri že prej, preden so se kvalificirale za finale), medtem ko so Jugoslavijo kratko in malo prezrli. Vendar pa. pripominja Meisl, sta Francija in Jugoslavija v isti skupini in bo imela zadnja priložnost sama popraviti ta račun. Tiste države, nadaljuje, ki niso določene za nosilce skupin, bodo morale igrati samo z zgoraj imenovanimi enajstoricami, za katere sodijo, da so kvalitetne. Ostale «slabše» države pa so določene kot žrtve «velikih moštev«. Dr. Meisl se huduje
Nemalo presenečenje pred-
li. Pro Gorizia je nekoč tek-
movala celo v seriji B, potem
stavlja zmaga nogometne re .	.	.
.	r.-„„	pa je začel nadobudni pred-
prezentance Južne Koreje nad v j	«-
reprezentanco Japonske v Tokiu z visokim rezultatom 5:1 (2:1). Ker pa sta v tej skupini samo dve državi, Koreji nizek poraz v povratni tekmi prihodnjo nedeljo ne bi nič koristil, ker odločajo za vstop v finale točke in ne samo razmerje golov. Torej mora Koreja doseči še vsaj neodločen rezultat, če pa Japonska zmaga, bo potrebna še ena tekma.
V
Cehi še slabi
Novo moštvo češkoslovaške reprezentance je odigralo tre
sodnik kluba ali celotni odbor, ne vemo, prodajati nadarjene igralce drugim boljšim klubom. Prva posledica tega prodajanja je bil izpad iz B-lige in prehod v C-ligo. Politika prodajanja se je nadaljevala in tudi od C-lige se je bilo treba posloviti. Sedaj pa se tekmovanje za prvenstvo IV. serije približuje svojemu letošnjemu koncu in Pro Gorizia se bo tudi od te kategorije poslovila. Prihodnje leto pa bo prav gotovo igrala v skupini »Promozio-ne», mogoče tudi s štandre-ško Juventino, če bo Pro Gorizia sploh obstajala. Medtem pa igrajo igralci, ki so ne-
jih močeh pomagale. Te sile pač niso mogle biti druge kot socialistične in to tiste, ki so v svojem programu in delu za blaginjo vsega delovnega ljudstva Italije neodvisne, kar pa danes lahko trdimo samo za USI ter še za nekatere disidente drugih naprednih strank, ki so se ločili od svojih strank, ali pa predstavljajo njihovo skrajno levico. Z USI je DFS v Italiji že navezala stike in njeno vodstvo je do sedaj pokazalo veliko razumevanje za položaj slovenske manjšine. Tudi v občinskih vprašanjih bi po mnenju tov. Nanuta USI v marsičem pomagal goriškim Slovencem. Nadalje je tov. Nanut govoril še o pripravah za kongres, o potrebi ustanovitve občinskih odborov DFS in o nekaterih manjšinskih vprašanjih.
Diskusija je bila zelo živahna, prisotni so izrazili voljo za sodelovanje z resnično naprednimi silami Italije, glede preimenovanja pa se bodo dokončno izrekli na občinski skupščini, ki bo v najkrajšem času. Izvoljen je bil tudi novi krajevni odbor DFS, v katerega je prišlo 9 članov. Končno pa je vaška skupščina izvolila še 35 delegatov za občinsko skupščino, ki bo dokončno izbrala iz svoje srede delegate za drugi kongres DFS v Gorici.
Bivši partizani i so se sestali ,
Obravnavali so položaj invalidov in otrok p8^ lib - Težave z nameščanjem s[
V nedeljo dopoldne so se v Gorici sestali bivši partizani in borci NOB, člani partizanskega odseka pri DFS v Italiji. Namen konference je bil predvsem obravnava položaja pred 11. kongresom DFS. Po obrazložitvi pomena, ki ga bo imel kongres za celotno organizacijo DFS, so bivši partizani sklenili pomagati IO in krajevnim organi-
i «ai o*:-*
invalidov, zatem polo-^
padlih partizanov. ^e0 so diskutirali o spominskih plošč Padl’®s()
ji«
*
cem po vaseh. MarsikJe , že postavljene, drugod P
uprava.
obe«
ker se bivši borcu pirajo na spominsko P ,j, natisniti imena tudi h..,:* di. ki so padli v fasl‘
vojski.	.	„
zacijam, da bi kongres dose- Končno so bivši Part
gel vse tisto, kar si je zadal predvsem pa politično poživitev DFS ot najnaprednejše manjšine. organizacije na Goriškem.
Izrazili so svoje zadovoljstvo zaradi- sodelovanja z naprednimi političnimi strankami v Italiji, kar je bila vedno ena izmed programskih točk slovenskih partizanov r.a Primorskem, ki so se borili za boljše in srečnejše življenje delovnega človeka. Bivši borci NOB so poudarili samostojnost DFS, ki ima prav zaradi posebnega položaja slovenske manjšine v Italiji izredno velike in odgovorne naloge. Obenem pa mora DFS biti zaradi programa, sestava in članstva, ki je v veliki večini kmečkega in delavskega stanu, najbolj napredna manjšinska organizacija, katere cilj je priboriti si poleg narodnostnih tudi vse socialne pravice, brez katerih je danes večina goriških Slovencev in večina italijanskega ljudstva.
Konferenca bivših partizanov je nakazala tudi nekaj vprašanj, ki zadevajo samo delovanje odseka. Predvsem so udeleženci konference obravnavali položaj članstva,
or?
sklenili poživiti svojo ^ nizacijo tudi z raznim' ki jih bo odsek organ' letošnje poletje.
Med prevozom v bolnišnico je umrla
V nedeljo zvečer okrog 20. ure je rešilni avto Zelenega križa prišel na pomoč 72-letni Virginiji Cicuta iz Ul. Carduc. ci štev. 9, kateri je doma nenadoma postalo slabo. Rešilni avto jo je peljal v bolnico pri Rdeči hiši, toda že med potjo je Cicutova izdihnila. V bolnici je zdravnik ugotovil njeno smrt zaradi srčne kapi.
dovolj snega. Prireditelji ima-. tudi nad tem, da so določali jo še te zadnje dni polno de- i nosilce skupin s preglasova-
Egiptovska sodba > pirtro picckm! (8,n seda
KAIRO. 9. — Neko egiptovsko sodišče je razsodilo včeraj, da je dovoljeno okrasti Angleže, ki	so na	sueškem
področju, da pa je treba potem plačati	carino	«za pre-
nos blaga iz tujine na notranji trg«	Zaradi	tega je
bil Abdel Hamid Mohamed Khedr. ki je priznal tatvino zabojčka cigaret iz nekega angleškega taborišča, oproščen, obenem pa	so mu	naložili,
da mora plačati carino za u-voz cigaret.
njega zunanjega ministra, op. ur.) ižročil to intimno perilo policijskemu poveljniku in mu je razložil, da se Je neki deklici, ki je bila z njim v družbi, dogodila nesreča*.
Odv. Sotgiu: «Ali vam je kdo v času vaših stikov z Mutom telefoniral ali pa po-
slal anonimna pisma/«
HUGO KOBLET JE ZMAGAL IVA DIRKI SAS,SARI GAGLIARl
ning tekmo s praškim Dma-1 ko- bjh pri prQ Gorizii v mom. Tekma je gledalcem j m ,h moštvih A.lige. prinesla veliko razočaranje.	...
Obramba je še nekako zado- j V nedeljo se je tekma res voljila, toda napad ni znal V1šila, a gledalcev je bilo bolj ne streljati in tudi sicer ni	Goričani so lgrah s pre-
bil okreten. Kako malo so cejsnjo «fjako», a gostje so bili vredni napadalci, se naj- tehko zabili svoj prvi gol ko-lepše vidi iz dejstva, da je maj v 40. minuti prvega pol-bil najboljši mož na igrišču . časa. V drugem polčasu pa so 41-letni Bičan, ki je igral pri »•» Goričam vendarle zbudili, Dinamu.	|	a usPeh m hotel Pritl- Konc-
 	|	no pa je Pischi v zadnji mi-
nuti igre zabil enajstmetrov-
BOSTON, 9. —- Svetovni I
ko in tako izenačil. V lestvici
prvak *.id „Gavilan P0drl : se je Pro Gorizia'sedaj'vsaj
Justino Podgornik so včeraj pokopali
Ana Figel
povila trojčke
Izlet v Planico
ZSM v Gorici spor°ča'
'	10.	'sc
ude*
se še danes, sreda 10-
'	m
;kih
vsakdo, ki se želi
li 1-1. Predložiti mor3 £ (
list. eno sliko in 1-700
mednarodnijt smučar*1*"-^ kov v Planici, lahko za skupni izlet na - g. Ljudske čitalnice v Ul- - ^ P ” it? MOŠ* i
tem znesku so všteti 5 Vj(j Pr za potno dovoljenje, P j* do Planice in nazaj. » to lepa prilika, da s* telji zimskega športa c» vJ, jo obnovljeno skakalnic; ,js|,
Potn.i>
bimo vse. ki imajo v- .jji da se čimprej javijo v --«
ski čitalnici. Odhod v
zvečer, povratek v zvečer.
,edell‘
Deklica pa s kolesa
Rešilni avto Zeleneg3 uji ob
je včeraj popoldne . jf
klici Nadji Steni iz
Ul-
P'1
■f
monti štev. I. ki .ie v Lit* redu Virgilio padla <j ^ Pri nesreči si je rand" njo ustnico ter si poše° s desno koleno.
Tovorni avf0 povozil dekii^
V Fari, Ul. Ponte \ J
se je včeraj ob 13-45
la prometna nesreča, 'jijtj žrtev je bila 3-letna . 1-
Elsa Mascorin iz ^a'pe^'
Ponte romano štev. j ? ca je bila na levi
r»T*&
d1
ie pr*0J>
ste in je hotela Preježl‘‘l cesto. Medtem, ko ie, fil ^ -r
prečkala cesto.
Gorice tovorni avto
Livia Minellija na tla že v drugi rundi in je potem rta- • daljeval dvoboj s premočjo ter končno po točkah zmagal.
Dvoboj ni veljal za prvenstvo kategorije v/elter, temveč je služil Gavilanu kot priprava za dvoboj z Bobom Olsonom. kateremu bo Kubanec posku- j jUventina je v nedeljo igra-sa! odvzeti prvenstvo srednje u v Trstu Xekma je bila za.
približala predzadnji Liber-! tas. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Bellunu, proti istoimenskemu moštvu, ki je tudi v nevarnih vodah.
PONZIANA — JUVENTINA 1-1 (0-1)
kategorije.
Na letošnji prvi večji dirki v Italiji je zmagal Švicar Hugo Koblet. Znano je, da se je ta dirkač na lanskem Tour de France močno poškodoval. Zaradi tega pa seveda ni opustil misli na nadaljnja tekmovanja. In mogoče letos pred dirko Sassari - Cagliari
Bisaccia: »Dvajset dni sem j njg0 ragunaij nanj kot s
LONDON, 9-	—	Skupina
Brush, ki proizvaja težki elek
dobivala anonimne telefonske pozive, ki so se zaključili vedno z istimi besedami, te boš govorila, bom uredil jaz«.
Proces se bo nadaljeval
jutri.
Prof. padovanske univerze
trični material, javlja, da je Peljeffrini ;e objavil svoje iz-
:■ tet ssr arssi«-, - v«-«
eden od nj
nobenega
pogodbe za vrednost 3 mili-, imela na nogi jonov in pol šterlingov.	|	escema. zaradi katerega naj
Nova naročila vsebujejo ge-1 bi šla v Ostio na zdravljenje, neratorje Diesel, turbine in ; Hipoteza, da so menstruacije transformatorje. Vrednost vseh pCjenjavaie jn da bi zaradi u, iiv. tn skuDina	.__________ .	,___
naročil, ki jih je ta skupina dobila od Sovjetske zveze, znaša sedaj 5 milijonov šterlingov.
tega imela nenadne slabosti, ko si je močila noge, je neutemeljena. Neutemeljena je
posebno nevarnim nasprotni kom, saj sta se dirke udeležila tudi Coppi in Magni in še več znanih imen iz italijanskega kolesarstva. Toda Coppiju se že na startu ni preveč ljubilo (najbrž je čutil, da bi ga stalo potegovanje za prvo mesto preveč napora); ko je pozneje preluknjal kolo, je odstopil; sicer pa je bil tedaj že dovolj zadaj, da bi nič več ne mogel. Ko je Magni videl, da ni več Coppija. se tudi on ni več trudil. Dirke pa se je udeležil tudi stari Bartali, ki je
pač napravil, kar je pri svojih letih in po znani poškodbi mogel. Dobro pa so se odrezali nekateri mladi, ki so vzdržali silovit tempo, ki ga je diktiral Koblet.
Na cilj so prispeli v sledečem vrstnem redu:
1. KOBLET Hugo, 225 km v 5.24T3”, povprečno 41,638 km na uro; 2. Gaggero Ste-fano, presledek za dve kolesi; 3. Bartalini presledek 1*12’*: 4 Monti 1*40”; 5. Filippi 6T9"; 6. Fornara isti čas; 7. Serena; 8. Minardi 7’4”;	9. Soldani;
10. Gismondi: 11. Accordi: 12. Ottavi; 13. Scudellaro 12'05”; 14 Biagioni; 15. Ghirardt; 16. Caput; 17. Frosini 22’40”; 18. Piazzon; 19. Bresci 23’01”; 20. Cianeola; 21. Ciabatti; 22. Freivogel; 23. Jomaux:	24.
Bartali; 25. Corrieri; 26. Ri-vola; 27. Lorenzotti; 28. Co-niini; 29. Ambroso; 30. De Santi in ostali v skupini, med njimi tudi Magni.
KAIRO, 9. — Rezultati v tretjem kolu turnirja za teniško prvenstvo Egipta:
Jaroslav Drobny (Egipt) -M. Balestra (Egipt) 6:0. 6:0; Bergelin (Šved.) - Draper (Špan.) 6:2. 6:4: Morea (Arg.) - Adel (Egipt) 6:0, 6:1; Gar-dini (It.) • Hammersly (Cile) 6:2, 6:2.
SEBRING (Florida), 9.	-
Veliko nagrado v vztrajnostni dirki 12 ur sta si priborila William Lloyd in Stirling Moss na mali Osci.
Taruffi in Manzon sta imela z «Lancio» že eno uro na-
skoka, ko je avto zavozil na cljnato mlako. Ker ga nist« - obc	juventina	bo	sku-
njo zelo težka, saj spada Pon-ziana med najboljše ekipe skupine. Vendar pa so juven-tinci žnali izenačiti. Domačini so začeli takoj napadati, a juventinci so se hitro znašli. V 18. minuti prvega polčasa je Poldrugo zabil prvi gol za svoje moštvo. Domačini so se po tem golu postavili v o-brambo in juvenlincem ni bilo mogoče zvišati rezultata. \ drugem polčasu pa so začeli domačini stalno napadati. a uspeh so dosegli komaj dve minuti pred koncem tekme. Juventina ima sedaj 17 točk in je na enajstem mestu v lestvici. To nedeljo bo igrala v Sovodnjah proti Itali iz Gradiške. Tekma bo brez dvoma zanimiva in težka za
V nedeljo popoldne je za vedno zatisnila oči 75-letna Justina Podgornik, žena znanega odvetnika Podgornika, prvega predsednika Demokratične fronte Slovencev v Italiji.
Učiteljica Justina Podgornik spada med tiste goriške Slovenke ki so se po prvi svetovni vojni najbolj udejstvovale na narodnem področju in se borile, da je slovenska bet. seda ostala vedno živa med goriškim prebivalstvom.
Zaradi svoje zavednosti je bila njena družina pod fašizmom preganjana. Z vsem srcem je sodelovala v narodnoosvobodilni borbi in bila tudi po končani vojni odločno na strani naprednega slovenskega gibanja. Fašistične horde so ji po koncu vojne povzročile veliko gorja, ki je doseglo vrhunec prav ob dnevih vstopa mirovne pogodbe v veljavo, ko so sovražniki Slovencev uprizorili pogrome proti zavednim slovenskim družinam in tudi proti družini Podgornik.
Včeraj jo je velika množica ljudi spremila izpred hiše žalosti na solkansko pokopališče. Pogreba se je udeležilo tudi precej ljudi s te strani meje. Pokojnici želimo, da bi ji bila lahka slovenska zemlja, prizadeti družini pa izrekamo naše najgloblje sožalje.
Eden je fantek, dve sta pa deklici
V mestni bolnici Brigata Pavia je v nedeljo zvečer med 19.10 in 19.50 31-letna Ana Fi-gel, por. Prinčič iz Pevme povila trojčke, dve deklici in onega fantka. Mati in trojčki so zdravi. Fantek, ki je največji tehta 2.100 kg. deklici pa ena 1.700 kg in druga 1.600 kg. Ta nenavaden dogodek za naše mesto je zelo razveseljiv. Mladi materi in novorojenčkom želimo vse najboljše.
V
Zena padla z motocikla
mogla popraviti, ga je moral Taruffi po pravilniku potiskati do boxa «Lancie#. Med popravilom je šla pridobljena ura in končno je bilo tudi proti pravilniku, ker je Manzon od boxa do ciljne črte avto potiskal.
sala zmagati, da si tako opomore na lestvici. Itala pa. ki je sedaj na drugem mestu v lestvici, bo skušala na vse mogoče načine pridobiti obe točki, da bi tako zlezla na prvo mesto in potem v višjo kategorijo.
Sožalje
Zveze slovenskih žene
V bolnico Brigata Pavia so pripeljali ob 16.30 36-letno A-delmo Leban. por. Zoff, iz Podgore Ul. IV. novembra št. 3. Leoanova se je popoldne odpeljala z vozilom «Iso« v bolnico pri Rdeči hiši obiskat prijateljico. Na zadnjem sedežu je peljala hčerko. Ko se je peljala po glavni cesti, ki iz Podgore pelje v Gorico, so se pojavili pred vozilom nekateri otroci, ki so se igrali na cesti. Da bi ne povozila kakega izmed otrok, se je skušala ogniti, toda pri tem je padla. V bolnici so ji ugotovili več ran na obrazu, verjeten zlom lobanje ter pretres možganov. Ozdravela bo v 15 dneh.
Glavni odbor Zveze slovenskih žena v Italiji izraža ob smrti Justine Petejan globoko sožalje možu ter otrokom pokojnice. Naj ji bo lahka domača zemlja.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-I zo Italia 106 - tel. 31-52.
KINO
CORSO. 17: »Osvojitev Mont Everesta«, barvni film.
VERDI. 17: «Tajnost zaprtih vrat«, P. Calvert.
CENTRALE. 17: «Charlotev festival«, C. Chaplin in do-kumentarij »Narodi, ki umi. rajo«.
V1TTORIA. 17: »Nedolžni plačajo«, M. Lotti in I. Baarova.
MODERNO.	17:	((Skrivnost
črnega gradu«.
' e v
denčno tablico GO
ravno je vozil s	&
brzino niso mogli	f'
nesreče. Z zasebnim aV „ N J« -• - v f, le
_____________________________  a	i,
deklico takoj odpeli3'* ..., nico Brigata Pavia, ki jjiiF ugotovili zlom leve » n poškodbe na ci. Ozdravela bo v
30 d«6"'
Kava in proste co0e
I
Danes 10. marca se M(j8
lo razdeljevanje kave proste cone ra P°. iz Gorice in Sovod«1^ ^ kor: 1,5 kg na
osebo of J
zck štev. 7 po	£
0,400 surove ali	^	jj
u
ninini""1"1"	*
žene kave na osebo ■ zek štev. 8- RazdeU« zaključi dne 31. L Ifl'
llfltllMtfllf IIHIHIIHIIII
KINO NA
10-
predvaja danes in jutri Ih I- ^ ’ j
si
i
it,
m «jgn
REŽIRA:
Začetek ob ^ j/
lili1'1
lili«
,1.1«
stoipra z« vse vrst* oglasov po 25.- (Itn
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, m«se' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.6374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. nlje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
- iio ji I
10 jT
sečno
zalo*«’ u. zc