Ameriška Domovina je pri beguncih zelo visoko cenjena
IS i AMERIŠKA W DOM©YIN fl
°AROM' H	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
hg^J IN LANGUAGE 0NLY	AMERICAN HOME	^ ^-e«
^^	CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1946	LETO XLVIII—VOL. XLVIII
cev in Primorcev. Vsi nestrpno pričakujemo pošte iz Amerike. V begunstvu in izgnanstvu nam poleg maričesa drugega manjka tudi duševne hrane, dobrega slovenskega branja. Zato smo hvaležni Vam, pa tudi uredništvoma "Ave Maria" in "Glasila K. S. K. J." za pošiljanje časopisov, ki gredo v našem taborišču iz rok v roke. Hvaležni smo Vašemu uredništvu za odločno in edino pravilno stališče, ki ga je pri svojem urejevanju zavzelo glede političnih razmer v naši domovini in glede našega begunskega vprašanja. Prosimo, nadaljujte v tem smislu.
Iskrene pozdrave vsem Ameriškim Slovencem, v imenu vseh, Ciril Kočevar
!* Italija'je prejel° Sno h 0 sledeče Pismo'
1 "Cenjen;, 21 januarja- letos-
!& *n "imenu vseh tu" 86 Va "lovencev-begun-81 poJij: m,ls'kreno zahvaljujem Nvse Sf Vaše&a uglednega, 10 toeiJSJU(blj enega in izvrstno Vaš0 .fga dnevnika. Zad-smo do sedaj Ho, T). n°v- lanskega leta,
^ new' da jih -ie med tem že !|jaite J na poti- Prosimo, po-85lastT redno Vaš list; že s
,Vtukais-razveselite-Ni 40oJSnjem taborišču nas je
?bkihfteh nas je Sloven-
He \, ' 0stali 80 Srbi in
na Ci smo iz vseh ^^a^iP^J^^i6 Kranj-
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
JEVaNJE IZ LJUB- nimajo nikake zveze z Nemci. Tu-Piujej^ Ljubljane sedaj di take, ki so češkega izvora.
razne družine. Pred- Mnogo pa je izgnanih takih, ki l^'Hiie iU/e,'° družine, ki so bi- se jih hočejo komunisti na lep W%„ j/ llernške ali nemšku- način iznebiti. Vsa taktika gre i^'Jo S0 doslej v za tem, na en ali drugi način iz-INajo ? y? 450- Toda zraven trebiti vse nasprotnike. Zato so i^^^dfuge družine, ki bili množični umori, zato na- 1( ~ ' -	' -- narodna sodišča, zato sedaj iz-
seljevanje tudi takih, ki nimajo 0 nikake zveze z Nemci. Komunist 11 ne prenaša nasprotnika.	b
UMRLA STA. — V Ljubljani je umrl znani zgodovinar Viktor Steska. Znan je bil zlasti kot F raziskovalec cerkvene umetnost- s ne zgodovine. V Trogiru v Dal- p maciji je zatisnil oči znani fran- § čiškanski slikar Blaž Farčnik. £ Naslikal je zlasti več znanih Ma- ^ rijinih slik.	ii
DELITEV V AJDOVŠČINI, b — Ajdovščina je sedaj pod ju- k goslovansko upravo. Tam še ne j. veljajo jugoslovanski zakoni. Pa t so tudi tam hoteli partizani — v deliti. Sklicali so zainteresiran-ce, da izpeljejo agrarno refor- j mo po svoje. Hoteli so biti veli-! ^ kodušni in so predlagali, najU vsak pove, kaj misli obdržati in 11 kaj izročiti. Pa je vstal veljaven j gospodar iiOjim povedal: "Ker j. še ne pripadamo materi Jugo- . slaviji, za nas še ne veljajo ju-I goslovanske postave. Ko pripa-clemo pod Jugoslavijo, nam boste mogli vzeti, kar je naše. To- . ' da takrat tudi vzemite mene, že- ; no in otroke." Ko so partizani '
1	videli ljudsko razpoloženje so se ' . potuhnili in jo za enkrat odku- ;
rili. — Tako pripravljajo ljud- J , fetvo, ki je 25 let trpelo pod Ita- ■ lijo na prihod v Jugoslavijo. ! Gorje, če bi zavezniki sedaj skle- ■
-	nili dati plebiscit. J POČASI PA GOTOVO. — Iz, ' Ajdovščine poročajo tudi, kako
-	so začeli ruvati proti križu v šo-j
2	lah, čeprav je ta del Goriške
0	samo pod upravo Jugoslavije.
1	Izdali so odlok, da se ne sme več nabavljati novih križev. Kjer da je, naj ostane do nadaljnega.
I Zanimivo je, kako je tem ljudem ravno križ na poti. Včasih smo slišali, da se ga boji samo — hudič. _
ivi-	-- ni
Izpoveduje dražje 5 M n P^rebščine za -odstotkov j€
Marriner S. £ Ulk izvršnega odbo-
liVil,<1M)olfervne banke' je	m I? ^ezdf, Hdni Program za
>lediCnVn	ceno imel	L
1 življenske po-	^ 5Ukih 109^ OPA-L "šči,, ' Ua so se življenske
že J Podražile od pred-	"
ml" vse,f„ e-] 30%, torej bo	R
| V skupaj od predvoj-	v'
iS» <	a
^^ da bi bile l e'WS'le mezde samo te- ,T
ih •	v.	n
% '^ohill12 vec.ie prorukd- k
ii**** nJ?'. ne da bi se zvi~ v
i V,J°viši	m- Kadar se 7
r ■ "Jl^ Je; mezde na račun od- o
moral več plačati * f -f iiflaci°trebŠČine' P°tem «
\ je iziavii t, ,	I &
*t Sto es pred ban" ci
Mh Je rJn ^»lanske zborni- s
da k°n^res <3
j JOpA "e na sedanji Višini	r
| ; bodo cene ušle	^
Mil n v deželi bo polom,	j
k —	i ^Vi"8? tihotapili no- t
612 Amerike	1
Vv e na parniku bili kaznovani j s0 l ' er so bili zasa-v »iyl0n 0teli utihotapiti 72 •
n^avic v Anglijo
<
! uWli v . Nogavice so dobili j Ameriki
ure
t*C*ALNAH
fv ^'Ha
i mesar-1
ki So člani zve"i ^v?'Vtjlimef!arjev na H,ihtpgovi' ,lala nove delovne' ^ll'^rtkl . 0b Pondeljkih, h U1 Petkih si pro-
Klh 8:30 z^utra-i-
Nil % ^an ah pa ob osmih-I®. ' srpi0 VSak večer ob •r, Hh pa Ob 1 popol-
J'H^Vedbi so se pridru.
m	Verižne trgovine.
Zakaj Amerikancem ( tega ne nudijo?
Čehoslovaška je ponudila	j
Anglliji pilzensko p i v o,	! 4
hmelj, sladkor, sir in pa naj-	j
boljšo ,sdivovko, i ore j samo	| J
najboljša telesna dobra de-	\
la. V zameno bi vzela češka	j _
od Anglije ribje olje, kakao	!
in kavo. Zaka j tega niso Če-	, ^ hi ponudili Ameriki, je ne- • razumljivo, zlasti za staro- «
krajsko divovko bi se prav	r
lahko zmenili, se nam zdi.	;
NOVI GROBOVI I
Malh Dobrinič	; '
Včeraj zjutraj je našla Mrs.; Jennie Dobrinič svojega soproga Math Dobriniča mrtvega v, postelji. Družina vodi že več;, let gostilno na vogalu Norwood '1 Rd. in Glass Ave. V nedeljo je ( še vesel obhajal svoj god in' { svoj 65. rojstni dan ter šel na-1 videzno zdrav k počitku. Poleg f soproge, ki je cloma iz Cerk-nice roj. Kranj c pozneje S a- } mich, zapušča brata Petra ter ^ pastorki Emily Drobnič in Jean | , Sarnich. Bil je član društva i ( France Prešeren št. 17 SDZ in 1 št. 14 HBZ. V Ameriki je bil^ 45 let. Doma je bil iz sel a Pod- j božič, občina Barilovič pri Kar- J, lovcu na Hrvatskem.	11
Pogreb bo v četrtek zjutraj i] ob 9:30 iz Grdinovega pogreb-j nega zavoda, v cerkev sv. Pav- i i la na 40. cesti in na Kalvarijo. [ \
Frances Srukar	IJ
Včeraj.....iJOpoldne' je umrla' '
Frances Srak ar, stara 62 let, ( stanujoča na 15702 Sa'ranac ( Rd. Bila je vdova 9 let. Zapušča sina Franka, hčeri Alice Laurich in Frances -M ar oil, ' brata John Accetto, 4 vnukinje ] in več sorodnikov. Rojena je bila na B rdu pri Ljubljani, ; kjer zapušča sestri Marijo Ambrož in Uršula Eržen, brata Franceta in Valentina ter več sorodnikov.
Tukaj je bivala 39 let. Bila je. članica društva Waterloo | Grove 110 WC. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9:30 in na pokopališče sv. Pavla.
Mary McSweeney Včeraj popoldne je umrla v! Lakeside bolnišnici Mary Helen McSweeney, roj. Pakiš, stara 39 let. Stanovala je na 20300 Naumann Ave. Tukaj zapušča soproga Thomasa, očeta Jakoba, sestri' Rose Giegerich in j Frances Rauker ter brate Jakoba, Franka in Johna. Rojena ^ je bila v Clevelandu.
Pogreb bo v petek zjutraj ob ,8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa na .1200. St. in Lake Shore Blvd., 3 ter na pokopališče Kalvarijo.
---o--
i Letalska sila je vršila
r perfektno službo
Washington. — Vojni oddelek i naznanja, da je ameriška letal-3 _ska armada lansko leto pripelja-- la iz vojnih con domov nič manj kot 64,318 bolnih vojakov.
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Na 17. decembra 1942 so se v Karteljevem pri Novem mestu sestali italijanski general Cerutti, njegov adjutant J)e Furia ter trije partizani: politkomisar Dolenjske Jereb, partizanski komandant zone More Žan in intendant Bojan. Pri pogajanjih sto se Italijani obvezali, da dajo partizanom orožje, obleko in živež. Partizani pa so obljubili, da ne bodo napadali Italijanov in njihovih zvez. Oboji so to držali. Pogodba je v varnih rokah. — Kdo je bil leda j resničen kolaborator z okupatorjem?
Stavka pri elektrarni v j
Pittsburghu je odložena I
Velika zagonetka je, kje U so Japonci, ki so bili ob vojni v Mandžuriji
Nanking, Kitajska. — Ko je' bila vojna z Japonci končana, jej bilo v Mandžuriji kakih 1,600,- j 003 najboljših japonskih čet. . Nihče ne ve, kje so zdaj ti japon-' ski vojaki. Ali pa če ve, noče po-! vedati.	\ C
Ameriške vojaške oblasti ima-'z;: jo nalogo, da odpeljejo vse Ja- UI ponce iz Kitajske in Mandžurije' S£ domov, zato bi pa zdaj rade zve-! dele, kam je izginilo toliko ja-|0<: ponskih vojakov. Amerikancii ^ so se obrnili tozadevno na rusko; m poveljstvo, pa niso dobili nobe-,(1( nega odgovora. V Mandžurijo, j to je v rusko cono, pa ne smejo ni Amerikanci, zato je pa poizve-dovanje toliko bolj težavno za v' Japonci.	tr
Iz Kitajske pošljejo Amerikanci vsak dan 7,000 Japoncev, vojakov in civilistov dgmov na a\ Japonsko. Do junija upajo izse- rt liti vse. T -o—---kt
K vrstam stavk v mestu se ^ je pridružila včeraj nova in
Cleveland, O. •— Včeraj je šlo J" na stavko 1,200 delavcev pri ^ Chicago Pneumatic Tool Co., 1241 E. 49. St. Unia AFL iz- st javlja, da je vzrok stavki, ker podjetje ne plača zahtevanega poviška v mezdi.	P
Unija je prvotno zahtevala rr 30% poviška, toda se je pozne- h je zadovolila z 18'/-jc, kot je pri- P' poročal predsednik Truman za s industrijo. Kompanija je pri vo- g lii dati samo 8 centov več na uro, z: dokler ne dobi od vlade dovolj e- z; nje za višje cene produktom. j< Piketne straže niso dovolile ni- v komur vstopa v tovarno, niti1 k uradnikom, niti drugim usluž^ c bencem. Pred tovarno ni bilo j včeraj nobenih izgredov.
—-0----o
Lastniki vrednostnih b papirjev ne verjamejo 1J v normalne čase	c
New York. — Včeraj je bila I P zopet živahna kupčija na borzi, j s Kakih 2,500,000 delnic je menja- 6 I lo roke. Kadar pa ljudje s tako d vnemo prodajajo delnice, pade g tudi njih cena, kar se je tudi t zgodilo. Vse od $1 do $13 so : padle delnice, zlasti jeklarske industrije, železniške, utilitetne in druge.
Splošna sodba je, da je narod zelo neveren glede stabilizacije v industriji, da ne vidi še na ob-j zor ju normalnega obrata in da ! ne zaupa popolnoma v vladni c! program glede mezdne lestvice -' in cen produktom.
-!	--o--
i Anglija zahteva odškodnino od Egipta
Kaira. — Sidky paša, egiptov-, ski ministrski predsednik je po-1 'i vedal, da Anglija zahteva kazen ; za vse one, ki so odgovorni za škodo v zadnjih izgredih in po-j vrnitev škode na angleški lastnini.
|	--o-
i Ko je UNO naznanila, da išče I stalnega sedeža za organizacijo 1 združenih narodov in da bo ta v Ameriki, je ponudilo svoje kraje 21 ameriških držav.
Unija bo v petek odločila, če se podvrže posredovalnemu odboru, ali ne. Člani A. F. of L. pri ulični železnici v New Yorku ne bodo stavkali s člani CIO. V Detroitu je tudi stavka dovažalcev kruha. V Houston, Texas, je mesto odslovilo 700 mestnih I uslužbencev.
I'
Pittsburgh, Pa. — Stavka pri elektrarni Duquesne Light i Co., ki je bila določena za 12:01 danes zjutraj, je odložena |za en teden. Tako je izjavil George Mueller, predsednik unije. Unijski uradniki bodo odločili v petek 1. marca, če i se naj odloči vprašanje mezde s pomočjo posredovalnega odbora ali potom stavke. Ulična železnica, ki je spravila! mnogo voz v premize, da ne bodo na cesti ob času stavke, je kmalu zatem začela zopet s pol-j nim obratom. Hoteli in drugi j javni prostori so že vse pripravili za slučaj, če bi ne bilo elektrike.
* * *
Detroit. — Predsednik unije uvtnih delavctev, Thomas, je včeraj izjavil, da je predsednik Truman pustil delavce na cedilu, ker ni zahteval, da se izvede priporočilo preiskovalnega odbora za višjo mezdo, ampak je pustil industriji na prosto voljo, da priporočilo upošteva, ali ne. V Detroitu je še vedno stavka linijskih dovažalcev mleka Tem so
se pridružili še dovažalci kruha. * * *
New York. — Jos'eph Brophy, predsednik u n i j e uslužbencev mestne železnice A. F. of L. je izjavil, da njegovi Člani, 6,000 po številu, ne bodo šli na stavko s člani unije CIO. Unija CIO grozi s stavko, ako mesto ne prizna te unije kot edine zastopnice za organizirane delavce. Mesto je odgovorilo, da državna postava prepoveduje mestu priznati katero unijo kot edino zastopnico mestnih uslužbencev.
* * *
Houston, Texas. — Mesto je odslovilo vseh svojih 700 uslužbencev, ki so šli na stavko. Mestni manager Nagle je izjavil, da 'mesto ni odslovilo delavcev, ampak da so s stavko sami pustili delo,. Ameriška delavska federacija, ki šteje v mestu 65 podružnic z 40,000 člani, je določila za danes praznik, da gre skupno z mestnimi uslužbenci do mestne hiše protesti-
:'at zaradi tega postopanja me- L' ;tne uprave.
--o—-----! J
)be stranki v Argentini f ita svesti zmage pri j1 sadnjih volitvah	s
Buenos Aires. — Nedeljske molitve v Argentini so bile naj- j bolj mirne v zadnjih 40 letih. Sodijo, da se je udeležilo volitev kakih 3,500,000 oseb izmed 14,- K 300,000 prebivalstva. Toda re- ^ '.ultat volitve ne bo znan še ka- 0 ki h 30 ali 40 dni, ker je treba (j prenesti glasovnice na glavne se- ^ deže provinc, kjer bodo- uradnu preštete. Vse volitve je nadzoro- c rala armada.	v
Ves svet napeto čaka na izid \ teh volitev. Ali je bil izvoljen'v polkovnik Peron, kandidat de-; r lavske stranke, proti kateremu | so Zed. države zadnje čase streljale diplomatske strelice, češ, da r je za nacije, ali je bil izvoljen 'j demokrat Jose Tamborini. Od ; izida teh volitev so odvisni bodo-' j či odnošaji med Argentino in j Zed. državami. Obe stranki za-, gotavl.jati sigurnost zmage. S ^
--O--,	j 3
Dezerter od 1942 se je < javil	i
Detroit. — Pvt. Walter Mi-'i chalowski, ki je dezertiral od vo-' j jakov v marcu 1942, se je zdaj j javil vojaški oblasti. Ves ta čas! j je bil zaprt v domači hiši, ker ni' i hotel nositi puške.	| (
Nečloveški oče je obsojen v ječo Montrose, Pa. — Carl Harve : star 26 let, je bil obsojen za 30 dni v zapor, ker je pustil svojega 14 mesecev starega sina 7 ur: zunaj v avtomobilu tekom sne-I žnega viharja.
« t
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pevska vaja—
Danes popoldne ob 5:30 bo . pevska vaja mladinskega pevskega zbora SDI) na Waterloo Rd. Vaja je važna zaradi prihodnje prireditve v s 1)1), zato naj gotovo pridejo vsi pevci. Posladkali smo se—
Mr. in Mrs. Medved ter Mr. Tino Modic so nam poslali iz Floride dve košari pomaranč in drugega sadja. Zelo so se nam prikupili, to se razume. Vile rojenice—
Družino Mr. in Mrs. Jack De-bevec, 828 E. 222. St. so obiskale vile rojenice ter jim prinesle zalo deklico, ki .je že tretja v družini. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliške ime je bilo Jennie Kovačič iz 830 E. 237. St. Starši mladega očeta se pa nahaja v Pennsylvaniji. čestitamo! Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo Franc 'Skufca; piše mu Ljudmila Ma-kovec iz Kamnika št. 56, pošta Preser.je pri Vrhniki. Najdeni ključi—
Na 63. cesti in St. Clair Ave. so bili najdeni ključi od avtomobila. Nahajajo se v usnjenem omotu. Kdor jih je izgubil jih dobi nazaj v naši upravi. Novo podjetje—
Ernest Mramor, ki bo te dni odpuščen iz mornarice, je odprl v Gubaneovem poslopju na 16721 Waterloo Rd. prodajalno s pivom, vinom in sladkimi pijačami. Prodaja na steklenice ali zaboje. Pridete lahko sami iskat, Ji pa pripelje tudi na dom večje naročilo. To je prvo take vrste podjetje med Slovenci, zato rojaka Mramorja prav toplo priporočamo našim ljudem. Eektrične potrebščine — I Norwood Appliance & Furni-; ture, 6104 St. Clair Ave. ima ! razne fine električne čistilce in j druge električne hišne potrebšči-! ne, ki vam lahko takoj dopelje na dom. Pridite in «i izberite! K molitvi—
j K molitvi za pokojno Jc.se-' phine G-reenwald naj se »bero 'v Svetkovem pogrebnem zavo-! du članice Oltarnega društva j Marije Vnebovzete nocoj ob 17:30, članstvo društva sv. Jor i žefa pa ob 8:30.
| Darovi za begunce
V našem uradu so bili oddani sledeči denarni prispevki za slo-j venske begunce: Mr. in. Mrs. i John Petrič iz 451 E. 156. St. sta ! dala $5, po $2: Jos. Stjrn iz 7510 ! IVIyron Ave. ter Jože Offak, Dib-j ble Ave.; neimenovana je pa po-I darijta en dolar Iskrena hvala , vsem skupaj in priporočamo še ! drugim, da bi kaj pomagali po svojih močeh za slovenske reve-v 'že v izgnanstvu, 'i	—„—o*—-—f
5 i Farmarji bodo stavkali,
1 če ne dobe cen
a, Washington. — Odsek poslan-ske zbornice, ki preiskuje sta-'" nje živeža v deželi, je zvedel, da farmarji grozijo s stavko, če ne dobe višjih cen za svoje produk-
ie te-
i- Škof Šarič obtožen kot n vojni zločinec
i- Bel grad. — jugoslovanska iz vojna komisija .je postavila mi u- listo vojnih zločincev sarajev-.i- skega nadškofa dr. Ivana šari e. ča.
1 Razne vest) od f naiih borcev 1 v službi Sirica Sama
Raymond ti. z,upancic, sin ivir. v. in Mrs. Lawrence Zupančič iz 11 6528 Schaefer Ave. je dobil ča- s sten odpust iz armade, pri kate- t ri je služil tri leta. Onstran mor- f j a se je nahajal 28 mesecev in i sicer v Angliji pri zdravniškem < koru.	1
T/5 Frank L. Urbania, je prišel v nedeljo za 30 dni na dopust ii, Japonske. Dobil je zasilen do- ; pust ratli bolezni njegovega bra- i ta Vincenta. Frank je dospel z baze na Kiušu otoku. Videl je pa že vso Japonsko in pove, da je strahovito razbita od ameriških bomb. V Tokiu je ob tem času
zelo, mrzlo, na Kiušu je pa kot v Kaliforniji. Zdaj stanuje pri svoji sestri in svaku, Mr. in Mrs. John Oblak, 1146 E. 61. St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Na 25. marca se mora javiti za na-daljno službovanje v Fort Bel-voir, Va.
«a »» **
Frank Mervar Jr., Petty Officer l/C, sin Franka in Johano Mervar, ki vodita znano čistilnico oblek, je bil častno odpuščen ia mornarice po štirih letih službe Strica Sama. Vrnil se je is New Yorka s svojo soprogo Ma rie in hčerko Jerrylin in stanujejo zdaj na 6108 Superior Ave
AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 26, 1946
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_ Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 tor 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 40 Tues, Feb. 26, 1946
Socializem in komunizem
Belgijske volitve v nedeljo 17. feb. so podale nov dokaz, da komunizem v zapadni Evropi ne more osvojiti ljudskih mas. Največ mandatov je dobila stranka katoličanov: Krščanska socialna stranka (92), drugi so socialni demo-kratje (69) in komunisti šele na tretjem mestu (23). Stara liberalna meščanska stranka je dobila samo 17 mest. Te volitve znova glasno vpijejo, kako bi bilo na Slovenskem, če bi tam moglo ljudstvo postaviti svoje kandidate in če bi smelo svobodno voliti. Če je v industrializirani Belgiji odnesel komunizem komaj nekaj čez 10', glasvo pri svobodnih volitvah, potem bi jih pri res svobodnih v Sloveniji niti 5', .
Ljudske mase, ki so sicer odpadle od krščanstva ali vsaj od življenja po tem krščanstvu, v zapadni Evropi vseeno ne marajo za komunizem, ki bi jih oropal njih naravnih človeških pravic. Kar se godi na Poljskem, v Romuniji, v Jugoslaviji to straši levičarske mase, da bi se predale vabam Moskve. Avstrija je dala pred meseci kemunistom komaj 5', glasov, Ogrska jih je odklonila, na Francoskem je oster boj med socialnimi demokrati in komunisti in na Angleškem tvorijo komunisti sicer zelo glasno, pa v resnici zelo majhno skupino. Pred kratkim je zapisal Demaree Bess o Ha-landski, da tudi tam čas komunizma ne vleče. Holandci, pravi, ne vidijo, da bi jim komunizem prinesel kaj novega.
Belgijske volitve so .prav posebno podčrtale nasprotje med socializmom in komunizmom. Razni poskusi, da bi prišlo do sprave in sodelovanja med socializmom in komunizmom so povsod propadli. Dolgo se je ugibalo o takem sodelovanju in celo spoju obeh skupin na Francoskem, pa je čas pokazal, da to ni mogoče. Govorilo se je o tem v Belgiji, pa so take razgovore hitro končali. Tudi v Italiji ne pride do sprave.
V	zelo močni luči se je pokazal ta spor med komunizmom in socializmom pri razpravah UNO v Londonu, kjer sta si stala kot nasprotnika zastopnik angleškega socializma in zastopnik ruskega komunizma. Bevin in Višinski nista bila samo zastopnika dveh različnih imperializmov, ampak tudi dveh različnih pogledov na ureditev človeške družbe.
To nasprotje se zdi nekaterim težko verjetno, ker moderni komunizem in socializem izvirata iz istega marksizma, ki je klical po revoluciji in nasilni izpremembi človeške družbe. Toda ne pozabimo, da je v tem marksističnem socializmu že v začetku tega stoletja nastopila struja revizijoni-stov, Na Nemškem je Bernstein poudarjal, da mora proletariat priti do svojih pravic po razvoju, evoluciji in ne po revoluciji. Današnji vodja avstrijskih socialistov, dr. Ren-ner, je zagovarjal isto misel v nekdanji Avstriji. Tudi socialna zakonodaja po vsej Srednji Evropi je vedno bolj dokazovala, da je mogoče premagati zlo kapitalizma z zakoni in da za to ni treba krvi. Angleški socializem pa je rastel pd vplivom Fabian Society in mnoge marksistične misli med njim niso nikoli pognale globokih korenin. Tako je stari socializem danes v mnogih .točkah že zelo omiljen. Ko govori papežka okrožnica "Ob štiridesetletnici" iz leta 1931 o socializmu in njegovem spremenjenem stališču do razrednega boja in do odprave zasebne lasti pravi: "Če se te spremembe nadaljujejo, se more zgoditi, da ne bodo osnove omiljenega socializma nič več različne od programa onih, ki hočejo reformirati človeško družbo po krščanskih načelih."
Ta umerjeni socializem ni našel milosti pri stari gardi komunizma. Tako so staroverni konservativni komunisti — imenovani boljševiki — zmagali na Ruskem nad menjše-viki, zmernimi socialisti.. In ko so zmagali so svoje nasprotnike tudi likvidirali. Od takrat je ta spor med komunizmom in umerjenim socializmom rastel in povzročil mnogo bojev med Zastopniki enega in drugega naziranja.
V	čem je bistvo spora? Rekli smo že, da mislijo umerjeni socialisti, da se da doseči vse zahteve delavstva proti kapitalizmu s pomočjo razvoja zakonodaje v delavsko korist, ne da bi se moralo ljudstvo zato z revolucijo polastiti oblasti. Socialisti verjamej^ v demokracijo in so prepričani, da more delavstvo postopoma vse dobiti, če se organizira in v zakonodajnih zborih izglasuje potrebne socialne reforme in izpremembe človeške družbe. Dalje uvidevajo umerjeni socialisti, da ima človek neke naravne pravice, ki mu jih država ne sme vzeti, če noče iz človeka napraviti sužnja države. Kaj pomaga delavcu, če se reši suženstva kapitalizma, če pade v novo suženjstvo države, kot se je to zgodilo na Ruskem! Prav zaradi tega umerjeni socializem ni za podr-žavljenje vse zasebne lastnine. Razpolagati po pameti s svojim premoženjem je taka naravna pravica človeka. Zato hočejo angleški sociaHsti sedaj ko so na vladi socializirati, proti odškodnini seveda, tista velika podjetja, ki so potrebna in nujna za splošno korist. Ne mislijo se pa dotakniti druge zasebne lastnine. Tako kot angleški, mislijo o potrebni socializaciji drugi socialisti. Omiljeni socializem se dalje živo zaveda, da je človeku potrebna osebna svoboda. Ta sme biti le toliko omejena po državi, kolikor je to nujno za sožitje ljudi. Ne sme se pa nikomur vzeti tistih človeških pravic, ki so danes tudi preiskusni kamen vsake demokracije: svoboda govora, tiska, vere, shodov in zborovanj. Tako je angleški ministrski predsednik zagotavljal Amerikancem, da se motijo tisti, ki mislijo, da bi njegova socialistična stranka
katero izmed naštetih svoboščin zatrla, ker da je zrastla iz tradicije dežele, ki je ljubila svobodo.
Komunisti na drugi strani pa so oboževalci države in njene moči, kateri se mora vse ukloniti. Kot nacistom in fašistom jim je država vse — total. Oni so za polni totalitarizem. Socialist pač hoče, da država kontrolira produkcijo, da ne more posameznik škodovati družbi, komunist na drugi strani pa hoče, da je vsa produkcija v državnih rokah. Komunizem se ne ozira na človeške pravice posameznika. On zanika naravne pravice kot so svoboda govora, tiska, združevanja. Tudi to hoče kontrolirati. Tako postane komunistična država nujno policijska država, kjer je vse pod nadzorstvom tajne policije. Komunizem ne trpi poleg sebe nobene druge stranke. Volitve niso volitve, ampak le bolj ali manj prisiljena manifestacija za vladajoči režim. Socialisti vedo, da pomeni združitev s komunizmom uničenje njihovih zamisli o ureditvi človeške družbe in likvidacijo vseh, ki ne bi mogli priseči na komunistični totalitarizem. Na tem so vsi poskusi združitev propadli. Vse komunistične stranke so dalje vodene iz Moskve. Kar! tam ukažejo, to je linija komunistične stranke. Zato so danes francoski komunisti proti ustvaritvi zapadnega bloka, četudi bi ta Francijo zunanje politično zavaroval. Rusi se boje, da bi bilo to proti njihovim koristim in francoski komunist mora ubogati Moskvo. Zato jugoslovanski komunisti danes napadajo Ameriko in Anglijo, ker hoče tako Stalin, čeprav s tem ogrožajo slovenske narodne koristi pri Trstu in na Koroškem. Iz istega razloga so bili francoski komunisti leta 1939 proti vojni z Neničijo in se niso hoteli vojskovati, ker je bil Hitler zaveznik Stalinov. In zato so bili slovenski komunisti za Nemce leta 1941, dokler niso ti napadli Rusije.
Tudi na Slovenskem se je že od prejšnje vojne poznal ta spor med socialisti in komunisti. Zato je danes, ko je na Slovenskem zavladal komunizem, med begunci tudi nekaj socialistov. Večino pa so komunisti potegnili nase. Ameri-ški slovenski socialisti so tudi po večini zapadli čaru komu-{ nizma. Komunistična propaganda je dosegla pri njih svoj , cilj malo da ne 100'; . Nekdanji socialisti so pri tem poza-' bili na vsa svoja načela o svobodi in demokraciji in se klanjajo božanstvom komunizma večjemu Jožetu in manjšemu Titu.'— Za ta komunizem lomijo njih "napredni" listi svoja kopja. Narodi v Zapadni Evropi so spregledali komunizem in se mu ne vdajo. Ali bo imela ameriška demokracija manj hrbtenice proti povodnji komunistične propagande?
{



BESEDA IZ NARODA
t**«»»**■»»■»*»»< *M»»»ti
Tam, kjer toplo sonce sije
Miami, Fla. — Kako lepo in prijzano sonce sije tukaj na siromake in bogataše! Sedaj sem že vdrugič tukaj ; prvič sem bila leta 1937 in takrat sfe mi je zdelo še vse lepše kot pa danes. Ljudje so bili prijazni in so nam stregli kar so mogli in znali. Danes je pa precej drugače. Ljudstva je toliko tukaj, da skoraj nimate kam stopit. Kamor greste .je vse polno, bufii natlačeni, restavracije polne, tako da je treba večkrat kar v vrsti stati.
Poleg vsega imajo tudi hrane veliko in tudi dobro in čisto, je pa jako drago. Draginja je velika povsod, se vidi, da je samo "biznes" tukaj pa nič drugega. Hoteli in druge stanovanjske hiše so pa tako polne, da ni mogoče dobiti sobe za noben denar. Nama je preskrbel sobo že prej sin Joseph, drugače Medvedi danes ne bi bili v Floridi.
Veste pa tukaj ne sije samo sonce, ampak tudi dež pada. Se kar na lepem zmisli, pa začne, tako da niste prav nič brez skrbi, kakšen bo dan. Danes, ko sva z mojim "Medvedom" bila v parku na zeleni travi, pa je kar začel dež. Niti vedela nisem, če bo ali že pada, kar vidim, da ljudje bežijo pod streho. In takoj nato pa je že zopet sijalo prijazno sonce. Greje pa tukaj precej bolj kot pa v Ohio. Samo dobri dve uri sva bila v praku, pa sva že zagorela. Je pa v resnici vredno, da se človek tukaj malo ogreje.
Mi smo prav v mestu Miami in smo prav zadovoljni, kajti v Miami Beach je tako natlačeno, da se nimate kam prestopiti. Ves New York je v tem parku, tudi tisti so že tukaj, ki so zadnjič prišli iz Nemčije, saj veste kateri so . . . Hotele imajo tukaj pa tako lepe, da so vredni miljone in milijone. V resnici je jako lepo, krasno in prijetno za nekatere ljudi na tem svetu. Vsega imajo, kar jim srce poželi, če hočejo sneg, ga imajo in če si požele sonca, je zopet njih.
Tu mesto jako skrbi, da povsod rastejo lepe palme, posebno krog milijonarskih hotelov, kjer je k vsaki palmi napeljana voda, I da tako te palme dobe vedno dovolj vode in lahko lepo uspeva-
jo, saj pa v mestnih parkih ni tako urejeno, kajti tam palme rastejo kar po svoje in tudi niso tako lepe kakor krog hotelov. Prav lepe pozdrave pošiljamo vsem prijateljem v Clevelandu, Joseph in Frances Medved.
V blag spomin
Cleveland, O. — V pondeljek 25. februarja je minilo petnajst let, odkar so umrli moja neizmerno ljubljena mati Margareta Vidmar. Ob spominu na Vas, mati, želi moj duh poleteti v stari kraj na mirodvor, na Vašo gomilo Na kolenih bi prosila vsemogočnega Boga, da Vam podeli rajski mir.
Ob pogledu na Vašo sliko si neštetokrat mislim: kaj bi dala, da bi Vas samo še enkrat videla. Pa zamanj je vsaka srčna želja, zaman j, ker to je pač pot človeka Minilo je že 24 let kar sva •se zadnjič videle in to je bil naj-žalostnejši trenutek mojega življenja, ker sva pač obe vedeli, da je bilo to zadnje svidenje. Ko sem zrla v Vaš objokan obraz mi je bilo težko kot bi mi kdo porinil nož v srce in še danes mi je tesno pri srcu, kadar se spomnim na tisti trenutek.
Trn jeva je bila Vaša pot, mati! Polna trpljenja in pomanjkanja, ker bili ste pač žena ubogega delavca s kopico otrok, kakor jih je tudi mnogo drugih. Torej zlata mati moja, spočijte se v kraju večnega miru in zlato sonce večne sreče naj Vam sije vekomaj, še vedno se Vas spo-minjajoča hči,
Mary Modrijan.
stregle in se še za drugič priporočamo.
Dalje gre zahvala predsedniku pripravljalnega odbora, br. Fr. česniku in vsem odbornikom ter vsem lokalnim podružnicam za pomoč pri prireditvi, kakor tudi vsem članom in še posebno pa vsem cenjenim gostom, ki ste so v tako velikem številu odzvali vabilu na to našo prireditev, (članstva sem pa veliko več pričakoval!) Kolikor je meni znano, je prireditev prav dobro uspela. Torej, vsem, ki ste delali in vsem, ki ste se udeležili, naj vam bo tem.potom izrečena najlepša zahvala.
že isti večer sem vam bil omenil nekoliko glede izida zadnje naše kampanje, to hočem danes še enkrat omeniti in to nekaterim podružnicam v zahvalo in drugim pa v spodbudo. Zmagali so pri podružnici št. 5 in so na prvem mestu, čestitam in hvala lepa! Podružnica št. 16 je na drugem mestu, št. 8 na tretjem, št. 14 na četrtem, št. 3- na petem in št. 6 na šestem mestu.
Vsem, ki ste bili delovni v tej kampanji, prav lepa hvala; onim pa, ki v tej kampanji niso ničesar storili za svojo organizacijo, pa toplo priporočam malo več aktivnosti v bodoče, vsem skupaj pa želim, da bi delali skozi leto v najlepši slogi in bratski ljubezni. Organizacijo moramo v tem letu podvojiti v številu članstva in če boste vsi delavni, bomo ob koncu leta lahko pokazali s ponosom na svoj uspeh, kar bo v ponos in čast organizaciji in vsakemu članu. Več o tem bo pa še kateri poročal Na delo vsi, da bo uspeh čim večji.
Z bratskim pozdravom za večjo in močnejšo SMZ.
Anthony Rudman, gl. preds.
Beseda od svojcev iz domovine
Iz urada predsednika SMZ
Cleveland, O. — Cenjeni uradniki in člani! Naj vam danes nekoliko omenim, kar sem vam obljubil na zadnji skupni prireditvi, ob priliki zborovanja glavnega odbora SMZ. Kar se ti-' če zborovanja, boste že videli v zapisniku. Takoj po zborovanju smo pa imeli večerjo, katero so nam jako okusno pripravile naše collinwoodske ženske. Torej si štejem v prijetno dolžnost, da se v imenu glavnega odbora kar najlepše zahvalim kuharicam, ki so nam tako lepo in dobro po-
Mrs. Mary Koprivec, 1007 E. 76. St., Cleveland, O., je prejela pismo od svojega nečaka Tineta Kotar iz Dolenje vasj št. 5, p. Velika Loka. Pismo se glasi:
Dolenja vas, 88.1.46
Draga teta!
Pred kratkem smo prejeli od Vas osmrtnico Vašega pokojnega sina Antona, h kateri Vam vsi skupaj izrekamo iskreno so-žalje.
Pred par meseci smo prejeli tudi še eno pismo od Vas, na katerega sem Vam napisal tudi odgovor, katerega pa najbrže še niste prejeli, to mislim zato, ker ste tudi zadnje pismo pisali še vedno na naslov mojega očeta Maksa, ki ga pa že zdavnaj ni več med živimi. — Bilo je 28. oktobra 1943. leta. V Čatež so prihrumeli Nemci, potem pa se je pričela ostra borba, v kateri jih je bilo nekaj ubitih. Razjarjeni radi tega so takoj polovili 46 čatežanov — moških, žensk in otrok — med njimi tudi našega očeta.
Težko smo pretrpeli ta udarec in hudo nam manjka sedaj očeta, pa vendar se moramo udati
v usodo in sedaj počasi riniti naprej, čeprav je hudo. Drugi smo ostali pri naši hiši še vsi živi, kar je prav za prav kar čudno ,ker skoraj pri vsaki hiši manjka več ljudi — nekaj je bilo pobitih, nekateri so pomrli po različnih zaporih, taboriščih itd.
Sedaj je, hvala Bogu, strašna vojna končana; odpočili smo si nekoliko od stalnega pokanja in sedaj živimo počasi naprej. Res nam ni poleg hiše ostalo skoraj nič, pobrano in uničeno nam je bilo med vojno večinoma vse, pa smo vseeno kar zadovoljni, saj se bo počasi že vse uravnalo. V resnici je skoraj vse na karte, pa vendar se dobi posebno hrane že toliko, da se lahko živi. Bolj pa trenutno manjka obleke in perila ,ker so bile med vojno tovarne delno ali pobolnoma uničene Zato so nekatere sedaj že v popravilu, druge, ki že delajo1 pa ne morejo še v zadostni meri' izdelovati blaga za vso Jugošla-vijo.
Drugače je tukaj ponavadi.'
Kar je umrlo oziroma bilo ubitih ljudi v čiatežki fari, jih menda ne poznate veliko, ker so Vam poznani le starejši ljudje. Bili so ubiti v Gorenji vasi: Mohar, Mihelnov Jože in njegovi trije sinovi; v Dolenji vasi: naš oče, Roštanov Janez, Nasanov Viktor — kaplan. Svečev Miha zdravnik itd. V Čatežu pa Marko, njegov brat Vide ter Videto-va žena in štirje otroci. Pri Klemenovih so bili ubiti vsi razen očeta, ki je sedaj čisto sam, potem Mlakar in Strmoletova žena, Ravniharjeva žena in hčerka, dva škodova fanta na Zaplazu itd. V Razburah pa Mihal, Spe^ utan, Pancarjev oče in sin. Na Vrhu,in na Rojah so umrli samo mlajši ljudje, karetih pa ne poznate. Dne 10 maja 1942 so bili ubiti trije bratje — Zavrletovi fantje iz Dolenje vasi.
Poleg vseh teh žrtev je bile tudi dosti požganega in uničenega, v Dolenji vasi n. pr. je bile požgano vse razen hiš in kovačevega poda V Čatežu pa Prosvetni dom, župnišče, pri Urbanči-ču, pri Klemenu, pri špančevih in drugje. Na Zaplazu je precej poškodovana cerkev in škodova hiša. Razbure so bile dvakrai popolnoma požgane itd.
Sedaj počasi popravljamo ir delamo, kolikor pač moremo Vašo hišo na Vrhu je prej urejeval skozi do svoje smrti moj oče, ko pa je umrl, ni bilo donu nobenega moškega več in je vse skupaj prevzel moj stric Anton ki vse urejuje še sedaj. Kako je urejeno, Vam je gotovo že sporočil, ali pa Vam še bo.
Sporočite in pišite nam tud: Vi, kako je kaj pri Vas, ker tudi nas zanima. Lepo pozdravit* tudi g. soproga Antona, mojega brata ter vse ostale poznane ir nepoznane Slovence — domači ne, kar jih je tam.
Iskreno Vas pozdravlja tei željno pričakuje Vašega odgovo-ra,	I
Tine Kotar
—o-
Grob za grobom se vrsti
Smrt nikdar ne počiva. Kar naprej vihti svojo-koso in podira vse vprek. Hudo je, da dostikrat zadene človeka v najlepših letih, ki bi mnogo lahko še storil za Boga in narod. Posebne obilna je bila njena žetev v preteklem letu v naši stari domovini.
Koncem decembra lanskega leta je na šentviški gori preminul Ivan Laharnar, eden najbolj priljubljenih ljudskih skladateljev na Goriškem. Rojen je bil 7. maja 1866. že kot otrok je pokazal nenavadno -nadarjenost za glasbo. Ko mu je bilo 10 let je or-glal v domači cerkvi. Njegovi glasbeni učiteji so bili domači župnik Fr. Ilovar, šebreljski župnik A. Harmel, ki mu je dal prvi pouk v glasbeni teoriji in harmoniji, in Janez Kokošar, kaplan v Cerknem in pozneje župnik v šebreljah.
Laharnar je na šentviški gori ustanovil pevski zbor in ga je vodil 32 let. Zgodaj je začel tudi sam komponirati. Z 21. le-tom je izdal sv. mašo "V ponižnosti klečimo" za mešani zbor (1887). Tej so sledile Velikonočne pesmi (1888), šmarnične pesmi • (1889), ljudske Gorske cvetice (1891), Pomladanski dnevi (1892), maša Ora pro nobis (1893) , Glas radosti (1898), Gorski odmevi (1900), Missa pro defunetis (1903), Planinke (1903), Nocoj je prav lep večer (1903) Skalnica, psalmi v čast Materi božji svetogorski (1904), Marijine pesmi (1922), itd. Veliko svojih skladb je objavil tudi v Novih akordih, Cerkvenm glasbeniku, Pevcu in Našem čol-niču. Ivan Laharnar je bil med najbolj poljudnimi goriškimi sklaelatelji. Sodeloval je tudi pri Koledarju Goriške Mohorjeve družbe s spomini na svoje učitelje. Njegove skladbe pa mu bodo najlepši spomenik med slovenskim narodom.
Jeklena helma ^ vojaka je izdelana tičnega jekla in tudi T ne moti kompasa, ki vojak s seboj.
Pa še nekaj me nja na mojo žiroV!^ lahko imenujem za sem jo prej poznal , Menišijo. V GrahoJ bila univerza za okoi|S' me po hudem uPir8.y v prvi razred, kazoval, da nima ay j benega pomena iti v s ^ si že izbral za svoj klic prelepo dim**®.. Vedno sem jih n??r j val, kadar so priš'1 .a v svojih črnih ul j cmelom na dolgi žic'' , hlapah in štefletnih»?1 Iz umazanega obra.' svetile oči in pa z ^
režali nad zvedavo tf j
gače so bili pa od 11 i ena sama saja. Pa s u so radi tega Pop^ zgledvali nad nji«11',,, li že vsi križi in t£jz j se le malo popackal F^ če sem se, pozabi^1' jjjj nosom z rokavom 0 ^
"Raufenkirar amen," sem sloves«0 J lu Jožetu, ki je »ei<0\,; gat, kako se njeg°v J obnaša in ki bi bil r : da bo iz mene.
Ko sem torej L J kazoval, da bi h1'0^ metno, če me ne vlcC ^ sklepali roke in Jl1' / da sem in bom 0!it® šlo po mojem, Pa ^ dokler sem pod iti1' |ti
Sestrična Fra9f.^jl prav gotovo najP0".^ ca na vsem Noti'8 ■ i živela samo za W^itf me je za šolo z v njem pripravila v ^ je naučila lepe njj^ sem jo imel in te^ ||{; rekel, kadar je pečjo, čeprav se«1 som njo gledal, z ^ ^ tičk^na vasi, ki [jv^ li. Toliko časa ,ie J da je nazadnje res 1
In ko se je p^-.t«'! šoli župnik Rajče
pamže po razredu, ^jj!? ko molitvico, bi se1 dar oglasil, ker stva tihe in P0*1'®/ kor veste, da m / Tihinča Micka ° ^n ^ zna, pa ga je srai%o(^ dati!" Prijazni P in me je toliko cil, ^ sem mu res	A
reče, saj sem . J; sam kontent, da st?^b),r rezal in nekako 0 ^r ozrl po razredu, ^ ^r recite eno, če
Gospod Rajčevi^ ^ jazno potreplj*1* P $ kel: "Si že pridfV se oglasi v farov^ Ifi.
Križ božji, sem si mislil na t« ^ pen bom in P» il^ vlekli, da so mi «K'V j Med šolarčki je P3^/. lo, in vse je »M0 ^ šel v župnišče. Vie' bi bil mesto tebe, > javil Krkotov T°n/F' hec je pa pr^t^ Toneta podprl m ^ f, kar nič se ne bOJ ^ . če te mislijo, j1"1^ P:' ne boš ušel. <5e je boljše bo."	V'-'
ljen v dva tabo^ v ^ bili za to, da .^'^ijj drugi pa proti-čkov se je celo radi tega važneg?■ ^ so se zlasali in zbr jlo^jf stal jaz poleg hj jel, ali ne bi Šel C p^ kel, naj grem v fu JJ vo hišo žabe lovii VUV mi, bi se nič ne 0 ^ > pak stopiti v vse tako lepo ^^ pravili-, pa ni kiU"
BJIERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 26, 1946
J°Zdarjevi spomini
Spisal Jos. Kostanjevec.
bratstva vseh slojev, doba vese-ljačenja. Ta napredek prihaja tudi v vasi in zaselja, leze iz doline više in više in bojim se, da ne bo prizanesel niti črni. In ravno bahavost bo našim črnjanom pokvarila vid, da ne bodo vedeli razločevati med dobrim in slabim. Zato je dolžnost nas vseh da se borimo proti takšnemu la-žinapredku vsi, kolikor nas jf človekoljubov in rodoljubov, ramo ob rami in z združenimi močmi. Izobražen mož ste, gospod Jelenko, ne dvomim, da me razumete. Ne borim se prot' pravemu napredku, ne, gotovo ne. Pravi napredek je od Bogg in v čast Bogu, ljudem v olajšavo njihovega bednega stanja njihovega truda in trpljenja ii v dosego večjega blagostanja pravi napredek ima namen, storiti človeka kolikor mogoče popolnega in plemenitega, vsled tega tudi popolno in plemenito delo njegovih rok ii) v tej popolnosti in plemenitosti tudi srečnega Takšnega napredka se veselim takšnega napredka želim vsemu človeštvu, ga želim zlasti svojim župljanom in vsemu narodu slovenskemu. Ako bi imel pa priti v drugačni obliki, tedaj naj ostanejo moji ljubi črnci rajši takšni, kakoršni so bili do sedaj in nikdar ne bodo vedeli, kaj je hudo. . ."
Mnogo 'se je še govorilo tisti večer in le prenaglo je potekel čas. župnik je dal poklicati mojega novega hišnega gospodarja Poljanca in ta me je spremil domov, ko sem se pozno v noči poslovil od obeh tako častitljivih novih tovarišev.
II.
Solnce je že posijalo čez gozdove in črna se je kopala v prvih njegovih žarkih, ko sem se drugega dne zbudil. Spal sem trdno in dobro, čvrst in okrepljen sem skočil s postelje. Moja sogica je imela okno na vrt, kjer je na mehki trati rastlo nekoliko jablan, lepih in šire>kovrhih, obloženih s samimi lepimi, debelimi, rdeče se bleščečimi plodovi, da so se veje pripogibale skoro do tal. Bil je lep pogled na to zdravo, plemenito drevje. Tja čez jablane pa so se videli robovi onega gozda, ki je imel posta-
Med našimi Slovenci po širni Ameriki
Piše Jože Grdina
Joliet.
že dalj časa je minulo, odkar sem jo mahnil malo po Ameriki med naše ljudi, med naše dobre Slovence 'i(n Sjlovenlke, ki ižive precej daleč od meje države Ohio. Ti dve državi sta Illinois in Wisconsin, koder so naši ljudje v prav častnem številu naseljeni. šel sem kot je že urednik tega lista poročal in poročal o uspehih za agitacijo Ameriške Domovine. Zdi se mi, da je kar prav, da se malo seznani čitate-lj.e tega lista s temi, ki žive v naselbinah, katere sem obiskal in se z njimi seznanil; z prav mnogimi prvič v življenju, zopet z drugimi ponovno, bodisi v drugič ali morda tretjič ali morda e večkrat, srečal tudi znance iz starega kraja itd.
Prva slovenska naselbina, ki sem si jo izbral, da jo obiščem, je bil Joliet; ampak predno prideš iz Clevelanda v Joliet je Chi-caga, kjer je tudi velika naselbina naših Slovencev. Tako sem Se za malo časa ustavil v Chica-gu. Moja prva pot je bila, oziroma postaja, župnišče pri sv. Štefanu, kjer sem za nekaj ča-a odložil svojo prtljago. Po-strežljivi brat Bonifacij je bil takoj pripravljen, da mi postreže z zajutrkom. Takoj mi prinese salame, kruha in ne vem kaj še, potem pa pravi: Ali pa če hočete Vam napravim par .jajc. Pa sem razsodil takole: Zdaj si bom privoščil salame in kruha, potem mi napravite pa še jajc. Takole prostaško sem ga polomil precej tisto jutro; ampak jaz sem imel tisto jutro izboren ape-t it in se nisem dosti oziral na eleganco. Brat Bonifacij se malo zasuče po kuhinji in kmalu je bilo na mizi to, kar mi je že prej ponudil in jaz pa prav po ruskem "mu-štru". sprejel.
To pa seveda še ni bilo vse. Očala, katera že zdaj moram rabiti, če kaj pišem aH berem, sem pozabil doma.1' Spet smola, ki se me je držala prav tam iz Union postaje v Clevelandu. Bilo je takole: Ko sem prišel tja in je bilo nad tistimi stopnicami treba pokazati ve)zni listek, se mi je pa ročaj pri kovčgu enostavno izdrl. Lepa reč! Pa, ko bi bil vsaj moj, ampak je bil stricev, ki mi ga je posodil. V naglici in zadregi kajpada sem pograbil kovčeg kakor je bolj pasalo, pa sem jo ubral na vlak in z takim kovčegom seveda v Chicago. To se ve mimogrede, ampak meni .je bilo kaj neprijetno to. Kaj naj to pomeni?
V Chicago sem torej prišel brez očal. Ampak dobri brat Bonifacij mi je tudi to pot takoj pomagal iz zadrege; brž je pri-
brat, ter kuhar v zupnišču pri sv. Štefanu. Koliko časa je v Ameriki in koliko časa frančiškanski brat mi žal ni znano: doma je, če sem ga prav razumel med pogovorom, tam i? Most pri Ljubljani; kratko Ljubljančan. Po značaju je zelo miren pa prijazen; da je pa po-strežljiv, mi ni treba še posebe, poudarjati. Poleg tega, da je zelo pobožen pa je tudi navdušen Slovan, in to pravi Slovan. Dobra verna slovanska duša in akc bi imeli gotovi voditelji Slovanov vsaj malce take iskrenosti in poštenosti kot je br. Bonifa-cijeva, potem pa: blagor Slovanom!
Ko sem se dobro podprl z dobrotami, s katerimi mi je postregel br. Bonifacij, sem se mu seveda primerno zahvalil z obljubo, da se še oglasim, sem jo p,-krenil na Cermak Rd. k John Gottliebu, ki ima lepo urejeno cvetličarno, ali kakor pravimc "Florist." Johna poznam že h konvencije v Waukeganu, kjer sva bila skupaj v odboru za pravila, poleg tega je pa že tudi star naročnik Ameriške Domovine zato se je šikalo, da se tam ustavim. Tu sem se potem tudi srečal z njegovo soprogo Julijo, ki je bila prva glavna tajnica Slovenske ženske zveze, ter ena izmed glavnih ustanoviteljic te ženske organizacije.
Oba, John in Julija, sta dome tam od Rečice na zelenem šta-jerju, ter oba aktivna na društvenem polju. Z gospo sva se že-srečala na konvenciji KSKJ v Pittsburghu, Pa. John je bil zelo aktiven pri JPO-SS; vsepovsod rad dela, kjer.^e mu nudi prilika; je še vedno živahen, kot je bil in on je bil tudi zato, da bi se ustanovilo podružnico SMZ, kar se pa žal ni zgodilo, kljub temu, da bi bil to rad videl jaz, John in še drugi. Krivda pa ni bila naša, da se ni.
Zatem sem se ustavil še v uredništvu Amerikanskega Slovenca, se srečal z Mr. Jeričem, napravil še nekaj drugih obiskov, potem pa ha.jdi naprej. Kam? Pot proti Jolietu pelje mimo Lemonta in 'tja se tudi malce oglasim. Rečeno storjeno. Tu sem se srečal z nekaterimi oo. frančiškani, predvsem z Rev. B. Ambrožičem se malo pogovoril, potem pa ha j d v Joliet. Malo sem bil v zadregi in skrbeh kako bo tam? Joliet mi ni bil ničkaj simpatičen. Menda zato ker sem včasih slišal razna mnenja kako in kaj je bilo včasih med Jolie-tom in Clevelandom. To bo menda nekako glavni vzrok temu; dasi sem bil parkrat že prej tam ampak moji vtisi so bili kar bolj
vi
ti za toliko vrsto let kraj mojega javnega delovanja.
Soba sama na sebi je bila visoka in zračna, navadno poslikana in v njej razen postelje še eive omarj za obleko, miza, umi valnik in par pletenih stolov. Tla so bila iz mehkega lesa in bela, da bi lahko jedel na njih. Ni bilo vse skupaj sicer nič posebnega in razvajenec bi bil morda zaničljivo pogledal, ako bi ga kdo vprašal, kako mu ugaja soba, a menj se je prikupila takoj in že čez nekoliko dni bi no bil menjal z drugo, tudi ako bi bila še lepša. Zraven je bila majhna predsoba, kjer sem pozneje spravil v poseben kovčeg reči, ki jih nisem potreboval vsak dan, a tudi druge potrebščine za gozd. Tudi malo mizo sem si dal postaviti tja, da mi ni bilo treba sprejemati v*sobi čuvajev in drugih ljudi, ki so se sem ter tja zglašali pri meni službeno ali po opravilih.
(Dalje prihodnjič)
nesel svoja očala in pravil, da sedaj ima ljove, pa mi jih ponudi, da jih pomerim, štima! Ra-vnoprav so mi bila. No vidite, pravi br. Bonifacij, kar imejte jih dokler ne pridete do svojih in mi jih ponudi, zraven pa seveda shrambo zanje, ali škatljo.
Pa se malce pomuelimo pri br. Bonifaciju, ki je frančiškanski
čudni. Ampak zdaj pa jaz na Joliet gledam s čisto iz druge strani, v drugačni luči: elanes mi je simpatičen, danes ga jaz visoko spoštujem. Včasih sem dejal: v Joliet jaz ne bi šel; prej kam drugam; danes v Joliet sko-roda najrajši. Povem odkrito, kako sem mislil in kako mislim, in poudarim: Vsa čast Jolietu
že od daleč sem uzrl ponosn;1 vitka stolpa slovenske cerkve sv Jožefa. Krasna stavba je to je. v ponos ne samo jolietskin Slovencem, ki so jo zgradili z go tovo nemalimi žrtvan^, je v po nos tudi izseljenemu slovenstvi v Ameriki; je kakor kaka ško fijska katedrala. Ko sem si jf pozneje, ko sem bil tam, ogledo val mi je zelo ugajala, kakor zu najnost, tako notrajnost; monu mentalna stavba, ki je, če pra^ sodim, najlepša v Jolietu.
V Jolietu sem se najprvo usta vil v uradu K. S. K. Jednote. J< to novo moderno poslopje, ki j< danes, če se ne motim, najlepši stavba oziroma urad, kar jil lastujejo naše podporne organi zacije. Mr. Josip Zalar, gl. taj* nik KSKJ, ki me je prav prija zno sprejel, mi je potem razka zal oei vrha do tal to res lep< stavbo, ki popolnoma odgovarj.' v vseh ozirih za tako organiza cijo, ki bi bila, ako bi bilo ve kooperacije med katoliškimi Slo venci v Ameriki, lahko še prece večji ke>t je.
Mr. Zalar mi je dal takoj ne kaj navodil kam in kako, in po tem pa hajdi na delo. Toda no se je bližala; treba jerperge. To da kje? Kake sestrične tu ni mam, bratranca tudi ne, še ka ke drugačne žlahte ne. Mr. Za 'ar mi nasvetu,je hotel, katereg; lastuje Mr. Gospodaric. Well nekam bo že treba iti. Pa v Jo lietu je tudi me\j starj znanec Mihael Hočevar; pri njemu st zglasim. No in pri Hočevarji sem potem dobil jerperge. Mih; je zelo družaben pa tudi nadarjen mož; zaveden narodnjak p; zelo dober katoličan, star jedno tar, ki je dosti storil svojčasn*
za KSKJ tam v i>-' V.....O
in za ondotno naselbino. Mih; je doma iz vasi Qegelnica, župnija žužemberk. Od tam .je tud njegova soproga Jožefa, zelo do bra pa verna žena, ki posebne rada prebira slovenske časopise in knjige.
Pri Hočevarjevih so me povabili, da kar pri njih ostanem ii to sem tudi storil. Saj je bilo pa tudi prijetno razgovarjati se z takimi ljudmi kot sta Hočevar-jeva dva. Z Mihatom sva obujala spomine, kako je bilo včasil na konvenciji KSKJ, ko sva bila delegata. Meni je bil Miha oc nekdaj simpatičen in na Icon venci j i v Pittsburghu sem si : Lekšanom iz Barbertona pa Strletom iz Minnesote precej prizadeval, da smo Mihata spravili v gl. odbor KSKJ. Tista leta smo se preklali za tisto centralizacijo, ki bi jo KSKJ zdavnaj morala imeti. No in Miha je bil dober jednotar pa navdušen centralist in mi: hajdi, Miha v gla vni odbor boš šel. In to se je tu di zgodilo.
Precej zanimivosti sem videl tam pri Hočevarju. On ima prvi Koledar Glas Naroda, ki je iz šel leta 1895, potem če se ne motim prvi Koledar Ave Maria. Vse to ima on spravljeno. In kaj še? Zapisnike vseh vsako vrstnih dogodkov od leta 1904. Težko, da ima kaj takega kak naš Slovenec v Ameriki. Poleg tega ima gotov star denar, ame-
riški seveda. Iz tega razvidno, kako se on za vso to stvar zanima. Da ima poleg tega dosti raznih knjig, ni treba poudarjati, ker on se je za tako stvar vedno zanimal. Zdaj živi lepo mirno z svojo soprogo v Jolietu. kjer opravlja službo janitorja v uradu KSKJ. Prav je, da so mu. dali kaj tako primernega. Bog ga ohrani še mnogo set, v korist narodu.
Ko sem dobil jerprge, sem jo mahnil kar takoj na delo za A. D. Kam? Mr. Josip Zalar mi je rekel naj grem k John Vidmarju, na Broadway cesti, ki je ta-nik dr. sv. Jožefa št. 2 KSKJ. G. Vidmar je pristna slovenska korenina iz Bele krajine. On opravlja tudi notarske in druge posle To je bil prvi naročnik Ameriške Domovine, ki sem ga dobil v Jolietu (že prejomenjeni M. Hočevar jo je itak že prej imel.)
In kje so kaki Slovenci tu v bližini, vprašam Mr. Vidmarja: pa mi pokaže hišo rekoč: tamlc so tudi, pa tamle itd. V prvo hišo ko stopim, je bil Mr. Loui: Gornik, nekdajni Clevelandčar. Brž sva se spoznala; svojo trgo vino je imel na vogalu E. 61. ce ste in St. Clair Ave; tam kje: jo bil prej Frank černe. Jaz sen bil prej večkrat v njegovi trgo vini, čeprav vem, leta 1913 ii memda be ^914 predno sem še v Avstrijo. In glej ga no, kje g; zdaj srečam: v Jolietu na Broad way cesti. Precej sva se imel;: za pogovoriti in seveda je lis' takoj vzel brez nadaljnega; sa sem bil vendar njegov odjernale' včasih.
Od Gornika grem h Frank Končarju na Hickory St. Gospodarja ni bilo doma, dasi so že imeli A. S. in še najbrž druge liste, je Mrs. Končar, ki je ti v Ameriki rojena Slovenka, naročila še A. D. Ni slabo, sen: si mislil, ker se me je že izacet-' ka držala smola, a tu pa kaže dobro; nakar zavijem k Hočevar ju, da prespim prvo noč v Jo lietu.
Drugo jutro se ustavim pr Frank štiglicu na Stone St., kje; je bil svoječasno delegat na kon venciji KSKJ, kakor jaz. Po mudil sem se pri zgovornemu rojaku, s katerim sva se pogovo rila o soldatih, kajti tudi on ji služil Farne Jožefa in sicer pr "Aizenpon telgraf' oddelku. Mr G. Stiglic je rodom iz štajerski in prav dober mož, ki se je tudi naročil na list.
Od tam grem k ge. Mary Ban dek, ki živi na isti cesti. Dom; je ga. Baudek iz vasi Višejec župnija Hinje. Kljub temu, d;: že ima A. S. pa je vzela še A. D., da bo več za brati.
Od tam grem k Joseph Avsci na Broadway cesti, ki ima lep urejeno tiskarno ter tiska vsa kcivrstne tiskovine; je tajni;, dr. Sv. Janeza Krstnika št,-14.'' KSKJ. Tu rojen Slovenec, k je svoječasno delal v tiskarn Amerikanskega Slovenca, ko j« bil še v Jolietu in mi je marši kaj povedal o teh časih. Tud on se je naročil na list. (Dalje prihodnjič)
DELO DOBIJO
Delajte v
modernem poslopju
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje žensko hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas 8 večerov v tedna« od 5:10 zv. do 1:4Q
Zglaaite »e 9
Employment Office 700 Prospect Ave. aoba 901 od 8 z j. do S pop. vuak dan razen v nedeljo
the ohio bell telephone co.
MV (J£ST 0BW6 iN 4- YEO.RS TO MY FAT SAVING
WIFE.
WOW.'
n
Bolniške ladje
Povprečna bolniška ladja je dolga 500 čevljev in zahtev; precejšnje število bolniškega osebja, da skrbi za povprečno število 600 bolnikov. Te plavajoče bolnišnice so opremljen^ z vsem potrebnim, vključno di-jetno kuhinjo in raznimi napravami za razvedrilo.
mali oclast
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 360 E. 185. St.	(X)
ženska dobi delo
.Mlada ženska dobi stalno delo za splošna hišna elela. Plača $6 na dan in vozne stroške.i Pokličite DR 1068.	(42)
"mali ogIaTi
Lepi prilika
Na Pearl lid. Middleburg Heights je naprodaj 6 sob hiša, lot 395 čevljev spredaj, hlev in druga gospodarska poslopja.
21 akrov na Pearl Rd. in Brookside Parkway, vse okrog zidane hiše, se lahko razdeli v lote. To si morate ogledati. Pokličite za podrobnosti Clifton Realty BO 0911
(42)
Stanovanje išče
Veteran brez otrok išče stanovanje 4 sebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX 41.12.	(44)
Najdene rokavice
V bližini cenkve sv. Vida so • bile najdene fine rujave rokavice. Lastnik jih dobi nazaj na 6717 Bonna Ave.
Hiša naprodaj
Naprodaj je lepa 10 sob hiša za 2 družini, dvojna garaža in lot; nahaja se blizu Grove wood Ave. Cena je $11,200. Več podrobnosti da
Frank Preveč 960 E. 185. St: KE 5030.
Pred Filer in Btowell jeklarno v Milwaukee so piketi nameravali prevrniti avto delavca, ki je hotel iti na delo. Policija je morala posredovati. Slika nam predstavlja spopad policije s stavkarji.
Hiša in lot naprodaj
Naprodaj je hiša in lot, za 2 družini, 4 in 3 sobe, cena samo $4,850. Vprašajte zgorej na 1026 E. 66. Place
(Feb. 26 Mar. 1.)
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. EN 7215.
(M-T-x)
JOHN ŽULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, licensed agent
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
Ne čakajte, kadar ste bolni!
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo
in po dogovoru. Telefon: MAin 6016
(Tues.-x)
<lar \ne motim, gospod Pravi] l mnevam, da je
;rjoiaananašnji dan'
[f *niucen't lprvic' navas > pr| sr ls" Težko vam je Na m; ' ko Je vaša noga ko tes,' ° naših hiš in to tako s„:Je Zaradi tega, ker selif"; oddaliena od
č-
WJTUtili ste> da ste 1 'br&?nsttvo, v Sibirijo, ^ a duša 5° Se Je naP°lnila i Hgj." r° ni nič čudnega, »j gCsnrS? Je Sodilo toko in
fMiu ""i-'»e tesn ,	da kmalu :
VJT Vasega srca in : IS;*;6 duše- zakaj v ; prepričate, da ste ]
JNiore kakoršnih le ma-l-\!e mn "asa mala domovi- ' '1 naidebm naravuih krasot, ■!
!cb vsaki 0!ami in najdete
[ Wan ^^ Ne razu-	'
aPvtiih i-, Uo' ne> niti naših	1
JM VečT0t ne bi hotel in	'!
W pro!0grešati, ne bi se	;
C01juclei °Cem gOVOriti 1 Cma nasih ljudeh ( «6et hj. sama šteje petin- ;
INralj Vldeli ste jih ve- ,
45]ei s® J ltj mimo nJih- ,
J^elij a »ekaj oddal je- ,
i vWtbLjih boste 3P°- i
:tiffi raztv m posamezne	,
(fSpo 6ne hiše- Tukaj	, f ;,^rotnCi' Tratniki, Tr-
T4 hiša m cdo Lisjaki.	-
ri ima tr 11 Vsaka rodovina	< JH se ,Polnoma samosvoj
| a Ulstiveno razlikuje-	]
(lit, ži' VSe skupaj, kolikor	j
®.ljubeznimed seb°j v sl°" « I »krb"' Vsaka rodovina i jNaj,je 1 zase ter si utrja lJJje, ^.Vse skupaj, koli-
'i in ! eno> a,ko Je 1 I^a , *ko PHde nenado-
lSV°io	Vsaka hiša (
l'%ord St' g0s'P°d soz- 1 I; "i Povesti polne di- i
Iv ^o2otUl'ljivih prizorov, s
C' teVo ^ teme' Pač pa ' t Potok n 5 adko in mirno ]
T Nri, ? dolini- Sami se < N ;aU/ da Črna ne- "
;Nu'U Yiamo zase- kra- '
r »jeti ijhezni in da -
sv6-meje zasejal še >iC°Je ljulike."
r4re,ilVSV0jemg0-
: 6 sijal t ln n-iegov ob"
«I(i Ka'K°r zarja večer-
m.
l HiJVma ljudstvo za-th. Je takšnr,'?" V se na^n 0? sem vpra-
C	proti župniku.
JSiu a najmanj mojemu Si, fedniku, gospod /L "»ito, e m°rda najmanj H ^ Predniku sedanjega J.W.1?lja. na katerih il^UPni!2p^oto kupico," >v°3o ,-.,1'K skromno ter dvi-
;<xia n
?a reč P°d božjim CHt.r llam vidi še tako y ^ Popolna," je na-
"lOiiL P^lk «T„l - j. r vi, l>žimi ' iako je tudi
,|> r^ h nekaj, česar J^febii f1 njih in kar bi 0 T 80 zu enino- Ali vsi
iSCS'ne gre in ne
v	. k ln kar je z
iti s'Je P^koračil zido-US i^ s* ^ po trgih. C dei - ta doba, doba ^ba11,111 Večjega uživa-enakopravnosti in
No t
'So ^lINGi t
"*r- l„ciu "irifty fat conservation mak« procijti-. like golf balli available Iti """S >ooS,r'al f°,s ond oils ttia' helP make Packa9«<J soaPs' laundry soaps, II ,'0<,>o,d;aPs. nylons,
cotton sheets, tires, linoleum, fabrics, pharmaceuticals and °re cssentials, are still short. Department of Agriculture urges women skimming ond ;coopiny every ounce of used cooking fat.

ŽIVI VIRI
IVAN MATICIČ
"Vina gor!" kriči Bršlin pa tika z zlatim kovancem ob mizo.
"Ce ga še imaš," gleda krč-marja Stržen, kakor bi ga hotel podreti.
"►5 a j ima. pravico!" zakriči Žulj. "Kaj vino — pravico, pravico! Prekleti ovaduški žolč!"
"Davi je bil pri črni maši. Prav v zobe so tistemu zijali ti zaznamovani!"
"Pra.seta so opravljala daritev!"
"Tigri osvinjali krstni kamen !"
"S kolomažo pitali kristjana!"
"Nikoli več na Svetovit!"
"Rajši v Zlodje korito!"
"Vina gor, sto hudičev!"
Ošlaj pokusi. "Kakšna brozga! Fej!" Izlije kupo po tleh.
"Po gnilih ribah smrdi, fej!" pljune Ošlajev.	»
"Naj ga žro tigri!" rentači Siveč.
"Dali so mu pravico!"
"Drugim pribili plohe na vrata!" '
"In mesnico so mu dali!"
"Bogatinec je postal v enem letu!"
"Junce i" krave odira, najbolj pa nas!"
"Vina gor!" .
"Kamnar!"
"Tiger! Oderuh!"
"Šment te ubij !"
Vino je curljalo od miz. Iz samega kričanja ni bilo slišati grmečega boga. Potem so pa vstopili Šobec, Skira in Guta-nec. Kakor bi prili] kdo olja na ogenj. Prav teh je še manjkalo. Kako je to padlo! Obstali to pri vratih, gledali in kar niso mogli verjet.!. Žegnanje, na vasi ples, tu pa toliko zdrahe! Punt pri belem dnevu, na vsem lepem ! Letelo je vanje od vseh strani, kakor bi padali pij unci. Vsakdo je hotel čim več izbruhati nanje, vse ono, kar .je zadrževal leta in leta. Ni jim preostaja]o drugega kakor o-diti. Ritenski sci'se lepo umikali, ne da bi se sploh utegnili okreniti. Ne boš! Tako poceni ne poj de! Zdražbarji so jih kar popadli in povlekli noter.
"Na, gnida, pij!" Sivec je
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA
Čet., 28. feb. 8:30 Sob. 2. mar. 8:30
YEHUDI MENUHIN, violina CE 7300
pljusknil polno kupo Šobcu v obraz.
"Napij se, okozlano prase!" švrkne z vinom Ošlaj Skiro.
"Na, um i j si svinjski rilec!" Žulj zlije Gutancu vino kar iz bokala na glavo.
Krčmar je pobegnil iz hiše, žensk se loteval strah, ploha se je usipala čez in čez.
"Svinje!"
"Hudičevo seme!"
"Pljunci!"
"Rilci!"
"B'rezbožniki!"
"Tigri!"
"Fej !" .
Tuljenje. Pene na ostah. Poskakovanje bokalov po mizah.
Zunaj svira muzika. Činele in bobni, klepanje kos, — čudovit nesoglas!
Žegnanje!
Odnekod se je pojavil Bršli-nov. Prisluhnil je'in kar planil v krčmo.- Kmalu nato so se privlekli ven oni trije. Velij sam jih je popeljal ven, rešil jih neljube zbranščine.
Slakov in Cavsov sta bila zašla v Šiimnov kot. Pokukala st<a v hišo, v hlev, na skedenj, nazadnje zašla k svinjakom.
"Glej jo!" Slakov .je kar s prstom pokazal na Žaro. — ' Zdrezaj se, zdrezaj, kaj bi se motala okrog svinj! Kaj nisi za ncbeno drugo rabo?"
Dekle je pogledala iz svinjaka, malo' pomislila, potem pa stekla k svinjam in jih pričela uhati in vleči od sočne detelje, da so se na vso moč drle in krulile. Strašanski nesoglas! Noben zvok ligurske godbe ni prodrl več skozi kruljertje, razumeti ni bilo niti zadiranja Slakovega, ki je kar žugal od jeze. On je razumel dekličino kljubovanje, toda na- ta način j se ni pustil ugnati, tak slabič j le ni bil Slakov Širne. Prej bi j.bil zmožen spopasti se z dekli-;no kakor umakniti se pred,njeno drznostjo. Cavsov Tine je j pa bil bolj ra>vnod!ušen. Čisto miren je stal tu in se samo ; smehljal dekletu, ki se je s tako vnemo pehala med revsača-mi. Slednjič so jo pa le ugnale revsače; prenehale so kruliti — in dekle ni vedelo, s čim naj še kljubuje vsiljivemu svetu.
"Nu, Žara, vdaj se," jo je nagovoril zdaj Cavsov prijazno.
"Vama naj se vdam? Petelina!"
Saj sta bila v resnici nape-telin.jena. Škrlatnordeči šaj-mul jima je kar kričal na glavi.
"Pote sva prišla, Žara; nu, napravr se," ji je prigovarjal Tine.
"Pome? Ja, ko me je pa sram iti s tako nališlpanimi fanti."
"Kaj bi se to ujedala, napravi se pa je! Danes je žegnanje, premej hudič!" se je odrezal Širne.
"Jutri bo treba kosit, pa nimam še kose sklepane. Sim, ti si sprten klepač, bi jo hotel sklepati?"
"Po mrhi!" se odreže fantin.
"Jo boš pa ti, Tine, he?"
"Nu, če ni preveč zvihrana."
Dokle gre in j,o prinese s kle-piščem vred. In Tine se brez obotavljanja usede pod hruško.
"Nu, Širne, ti bi pa zvozil .tole na gnoj, da bomo prej gotovi. Potem pa poj dem z vama. Ne?"
Širne jo je pogledal užaljen, ozrl se po svojih rjavih solnih in modrih nogavicah, nakar se je »krenil in rekel: "Zlocli vzemi tebe in gnoj!"
Dekle je zaklicala za njim, naj počaka, bo šla z njim, toda Širne se ni maral niti ozreti več; bržčas je bil res užaljen. Ona se je motala še nekaj ča-jsa okrog hlevov, potem je šla pa nesla še eno koso klepaču pod »hruško.
i "Na, Tine, bi sklepal še to, ! ko si žfe tu." j "Bom," je prikimal.
"Saj ti kosa tako dobro pri-stoja, Tine." Nagnila se mu je prav nad glavo. "Veš, bolje ko tale štrmasta šema," ga je po-j cuknila za kričavi saj mul pa mu ga kar snela z glave. "To ni zate, Tine." Fant je klepal i dalje in se ni niti naj manje u-piral dekličini drzkosti. "Ce si .res prišel pome, Tine, veš, boš j pač moral pckriti klobuk, ker Iz vsako šavrp jig bi plesala, i Kako te je škoda, Tine, da si ■ zašel mednje! Tak moder fant 'si bil. Vem, zaradi očeta si to ! storil, veš pa ni vreden tvoj j stari, da si se toliko žrtvoval, j Kako te je škoda! Saj če. ti jej | bilo le radi kruha, bi pa prišel k nam, potrebovali bi moškega pri hiši."
Fant je še niže sklonil glavo , in dekle ni opazilo solze, ki mu
je kanila na koso. On je naglo klepal, kakor bi kanil zakovati v jeklo vso svojo revo in jad. Storilo se mu je neizrečeno milo, prav ko obsojencu, ki dotip-l.je rešilno roko. Kaj že vse je Tine pretrpel radi tega. Po eni strani ga tepejo Liguri, po drugi strani ga zaničujejo ljudje. On pa ne more nazaj, ni je vrnitve, prav ko bi se zapisal samemu peklu. Kako so ga davi nemilostno bili, ker se je upiral iti skrunit službo božjo. In on ve, da ga bodo d revi zopet bili, ker ne bo nobene privedel na plesišče. Morda celo zvedo, da kleplje Šimnovo koso. Slakov ga bo gotovo ovadil. lil zopet bo bičan.
"Kako te je škoda!" ponavlja dekle venomer pa ga gleda in opazi na glavi sledove udarcev, na lic-ih praske, tilnik razbi-čan. a niže po hrbtu ne vidi strahotnih sledi. Žara samo sluti in zgrozi se ob tej slutnji in dahne: "Ubožec'!" tako sočutno, da se fant skoro zdrzne, a ne ve, kako naj ji izkaže hvaležnost.
"Kdo vam bo kosil?" reče 011 po daljšem premolku.
"Kdo? Okrog doma bom sa-jma. Toliko vas je tam, nam pa manjka koscev."
"Res, manjka jih. Ko pa ne smemo pomagati domačim. Pravijo, da bi nam bilo pod častjo."
"Kar pridi, Tine, pa vrzi tistega spaka s .sebe. Naša hiša ti je odprta, kadar hočeš. Boš načel laz."
"Hm." Ko je doklepal, je bil kar nekako poživljen. Žara mu je prinesla pečenih štruk-Ijev pa kelih vina. Potem ji je pomagal še to in ono. Pripravila sta loj trski voz, žreli in vise, kar spada h košnji—-in i Tine se je počutil pri vsem tem neizmerno srečnega, kakor bi se povrnil iz sužnosti na svobodna tla. Ni slišal več godbe, ne hrupa s plesišča, kajti ves se je zamotil v delo, ki se mu je zdelo tako vzvišeno in dragoceno. Ko se je odpravil, je že skoro tonilo sonce.
Tedaj se je šele prihulil za vrtovi Bran. Prav kot bi prihajal s tatinske poti. Za Mar-trovo hišo je šele planil na pot, potem pa kar šinil domov v hlev. Budinka je bila brž tu, li-
*F*RDON ME BUT THIS PIECE GOES TO THE FAT SALVAGE DRIVE.'
Tisti beli konj. — Dva ameriška Gl si ogledujeta Hi-rohitovega konja, to je tisti slavni beli konj, ki ga je doslej smel jahati samo Hirohito. Slika je posneta na dvorišču vladarjeve palače in je prva slika, ki je bila kdaj posnet,a na tem prostoru. Lt. Edivard Allen iz Philadelphie drži konja, poleg njega pa je T-S Herbert Benson Jr., iz Columbia, S. C. š
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
I Pozor, Slovenci-
—	Pravkar sem se vrnil iz ameriške nronia"ce EE bom zdaj služil vam.
55 Oelprl sem edino te vrste slovensko trgovin
1 WATERLOO I BEVERAGE STORE
EE	V GUBANCOVEM POSLOPJU
I	16721 Waterloo Road
==	Imeli bomo vedno polno zalogo
FIVE, VINA in "CORDIALS"
Lahko vzamete s seboj, ali vam dopeljen1-1
—	Prodajamo na steklenice ali na zaboje.
=j	Se priporočamo	A
=	ERNEST MR A MOR. li,st 1
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam i \ Vašim Otrokom
kranjsko-slovensM KATOLIŠKA JEDNOt'
51
I KE 5030

jhtmiMHH.....minnMTTmTT^^^MmrinimtimmttH'"'""'"1'"^^	.iiiimmiiiiiiiiimimiiiiiiiimimii..........................
Zaupanje
ki bi uzrla sina skozi zide. On | je naglo vihtel vile, odkidaval ter nasti'ljal. Mati ga je pozox-, 110 motrila — in ko je videla,' da se mu oči živahno utrinjajo, I je rekla mirno:
"Dolgo te ni. Obed se je ves' presušil."
"Kdaj je odgnal Drejo"
"Sredi popoldne. Naročila sem mu, naj prižene še pred mrakom. Če pojdeš jutri kosit, si nisi še nič pristoril."
"Za ogradami sem videl bla-| go. Ne bi smel pasti tam, bomo kosili."
"Ce bi gnal pod Viševik, bi prišel prazen domov."
"Viševika naj se varuje!"
"Ko pokosimo, naj ostane blago doma. Sleherni dan se bojim, da pride brez blaga s paše."
Bran je naglo pospravil ocu-krane pečene štruklje, narnoče-
4__AMfcKlSh-A DOMOVINA. FEBRUARY 2i3, 1940
ne v vinu. Potem je -koso. Ko ,se je f preskočil plot pa sel Šimnovim.
Na vasi je pa lgr bolj in bolj omam»\ kam so gorela Kca' je se jim lepili 113 c p Pc:-.a!ci so pa post«« ni in vroči, bolj ; n0 in divje so P^ so se nemirne PrlD J sišču. Noč je nev^, tere so skušale ^ hčere domov, j kar s silo iztrgale «
Še celo Odrinov , zvečer približal P los ten sledil živa1® . Podliparjeve Mile- : tom mu je bila ra . zdaj pa pleše z ^ ne ozre se nikamor, ti premami jena- J (Dalje prihod
( ni/! I) Najstarejša slovenska podporna orga
\	v Ameriki . . . Posluje že 52. let°
f)	Članstvo nad 40,000 n
Premoženje nad $6,000,000
)	Solventnost K. S. K. Jednote znaša i 29"
\ »jt)^
!{ Če hočeš dobro seb! in tvojim dragim, zavaruj se
pri ""
\ iteni in nadsolventni podporni oreanizacijl,
[	KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED^1^
( kjer se lahko zavaruje* za unrtnine. razne poškodbe. j bolezni in oncmoclostL	j
f	6»
\	ifi i"
)	K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od*®'
(,	otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje ok»,JC" ^
)	K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste «ert»
(	dobe od $250.00 do S5.000.0U.	f
i	fl^ r
(	K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot.
J	ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne °r£
(	trudi se in pristopi takoj.	^
/	Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P^j^if'
J	se obrnile na oradnike in uradnice krajevnih
(	K. S. K. Jednote. aU pa na:
'	GLAVNI URAD ViJ
t 351-353 No. Chicago St.
POPRAVLJAMO STR^V Ja)	VRŠIMO VSAKOVRf!
^gL	GRADBENA ^
Prenovi jen je ;je naša posebnost. ^LfS^'/ ft iinHuSSBI dobiti materi,jal za prenovljenje in P' ^ j fej! nte*** STREHE POKRIVAMO OD V Tfc	Vse delo je prvovrstno in v vaše „ie-cf
želite, se plačevanje uredi na lal ^pos1' I J^^^M plačila. Se priporočamo za naklow m
KOVAČ BH£ ?
GENERAL CONTRACT1'
I KE 5030_956 E. 185. ST.
MiitiiiiiBiaiiiiiiiaiiiftii'iiiiiiBiiaaiiiaiiiaiaiiiitiafa»aa>iiaaiii>iaiii>llialllil
TAKOJ LAHKO POPELJEMO ^
Električne čistilce (vacuum cleaners), PREMIER, Fl^^ifl1' j ROYAL in ELECTROLUX izdelka vam lahko takoj <10p : k nam in si ga izberite!
Imamo tudi veliko drugih električnih hišnih potrebščir ^
NORWOOD APPLIANCE & FURNIT^'
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUŠNIH, lastnik ..........