Posamezna številka 1 K. PoStnlna piačana v gotovini.
Stev. 108.	V LMaiii, v mm, dne 13, mola m
L810 XLVIII.
»SLOVENEC« velja
m pošti na ne strani Jugoslavije te t Ljubljani:
eoelo leto naprej. K 180-— pol leta n m 90*— p c«trt lete * . , „ 45"— K> en mesec „ *. „ 15-—
Be Inozemstvo celoletno K 240*.
B Sobotna Izdaja: es
& celo leto ..... K 30-_ tauiMielia , .». „ 35-—
1 Tnseratl: ■ -Eaoatolpna iietuvrgta aa mm široka In 3 mm visoka ali nI«
prostor) aa enkrat . . . r>o K 4 56 ■radnl razglasi, poslana Itd.....po K 6'—.
rti več|em naročila popnst
Hajmanjšl oglas j9/9miu h 10,
Ishaja vsak dan Izvzemši ponedeljek ln dan po prazniku, ob 5. ari zjutraj.
W Uredništvo je t Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi al. S. — Račun poštne hran. ljobllanske št. 650 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-ftero. 7563
Odstop italijanske vlade.
IDU Rim, 12. maja. DKU — Agenzia Štefani,) Ministrski predsednik je doživel VI zbornici poraz, na ta način, da jc njegov predlog o interpelaciji, ki zahteva, naj se jo poštnih in brzojavnih nameščencih nc 'debatira, propadel s 193 proti 112 glaso-mm. Predlog socialistov o interpelaciji, ki se tiče gibanja poštnih in brzojavnih uslužbencev, naj bi se o tem debatiralo, je bil sprejet z glasovi ljudske stranke. Nitti je zahteval odklonitev in zaupnico.
LDU Rim, 12. maja. (DKU — Agenzia Štefani) Vsled glasovanja v zbornici bo jutri vlada podala ostavko.
Dva nazora u dosti Eoropaii.
L o u v a i n , začetkom maja.
Kakor da bi se svet nc mogel navaditi miru, preveč se je privadil vojni. Četudi je vojna topov ter pušk že davno prenehala, postaja boj peres in besed vsaki dan jačji. Na mesto vojne dveh Evrop je do-šla vojna dvoje svetovnih nazorov v eni Evropi. Spopadla sta sc krščanski idealizem in brezverski materializem. Ponekod se bije borba s polno silo, ponekod obe strani pripravljata svoje sile,, organizirata, merita svoje in nasprotne strani in čakata na čas, ko moreta uspešno započeti borbo, V celi srednji in zapadni Evropi se jasno opaža, kako postaja nasprotje med krščanstvom in materializmom vedno močneje in napeteje. V tem razporejanju bojnih sil ni več indiferentnih elementov, vsakdo je primoran, da vstopi v službo enega ali drugega. Po eni strani raste komunizem, po drugi se jači krščanstvo, a število pristašev lagodnega načela: »Nolli me tangere« se krči ko sneg v solncu.
Devetnajsto stoletje je označeno kot vek znanosti, ki hoče v vsem nadomestiti vero ter izboljšati položaj poedinca in ljudstva. Materialistična fiiizofija je davno odrekla veri vsak obstoj. Verska morala bi se morala umakniti znanstveni morali brez boga in življenja onkraj groba. Z vse-očiliških stolic so prešle te ideje v delavske kroge po časopisju in po shodih. In ta znanost je proglasila občno svobodo: celo svobodo, tlačiti drugega in tudi svobodo krvave sile. Po tem nauku se jc zbral na eni strani neusmiljeni kapitalizem, na drugi strani pa tlačeni, izkoriščani proletarec, ki mu je znanost vzela vero, a kapitalizem dostojanstvo, Proletarec je vstal proti onemu, ki mu jc poteptal dostojanstvo, a istočasno je razvil slepo in neomejeno so-
vraštvo proti veri. Materialistični komunizem (ki sc mora ločiti od krščanskega komunizma) je vrgel rokavico krščanstvu, ki jo je, svesto si svoje moči resnice in pomoči z neba, pobralo z največjim optimizmom,
V	celi Evropi sc opaža renesansa krščanstva, Na Francoskem se konver-titi vsak dan množe. Proroki skorajšnje propasti krščanstva Clemenceau, Viviani, Briand morajo na lastni koži občutiti njegovo jačenjc v sami Francoski, Duševna francoska elita je katoliška ali katoličan-stvu vrlo naklonjena. Pisatelji se sramujejo napadov na vero v svojih prejšnjih delih, a »inferiorni« katoličani rešujejo Francosko vojaško s Fochom na čelu, čudodelno z verskimi organizacijami, gospodarsko s kmetsko in delavsko gospodarsko organizacijo. Danes je francoska inteligenca po veliki večini krščanska, in napredna krščanska raste z geometrijsko progresijo. Predvojni hujskači na cerkev in vero so prevzeli sedaj apologijo cerkve.
V	Belgiji so krščanski kmetje že davno vzorno organizirani, bodisi v gospodarskem, bodisi v verskem oziru. Dasi so nekrščanski socialisti po mestih precej številni, si nc upajo pričeti ž njimi boja, ker vedo, da bi bili gotovo poraženi. Re-ligijozno življenje sc poglablja, praktično krščanstvo postaja vedno bolj intenzivno. Mlada inteligenca je našla vreden objekt svojega idealizma v krščanstvu. Organizacije katoliških inteligentov so sedaj polne življenja in stremljenja za apostolskim delom. Zdi se, da se vračajo časi prvih kristjanov, ko se je smrt za Krista smatrala za največje počaščenje z nebes. »Čc bi ves belgijski narod postal popolnoma tuj Bogu, ne bi obupal, samo, ako bi mi ostala vseučiliščna mladina, prepojena z onim duhom, kakor je danes« — vzkliknil je ponosno kardinal Mercier,
V	Holandiji je peščica katoličanov vplivnejša, jačja, močnejša kot mase socialistov. Medtem, ko jih jc vodila ena ideja, prožeta z duhom požrtvovalnosti, delotvorna ljubavi, kakor da bi iskali boja za svoje ideale tudi tamkaj, kjer bi rekel človek, da bi mogli mirovati, so organizirani delavci in kmetje reševali lani državni red. Katoliški tovarnarji uvajajo svojevoljno delavske svete in participacijo na dobičku. Katoliški škofje zabranjujejo vsakemu katoli.čanu pristop k zakramentom, ki bi gospodarsko ali politično podpiral socialiste. To delajo v prepričanju, da je takih katoličanov malo, in da bi jih mogel dober del te manjšine poslušati.
V	Nemčiji je moč krščanskega delavstva žc v pregovoru: »Mi smo razdrli, a sedaj moramo gledati, kjer katoličani grade,« je konstatiral v »Social. Monats-
hefte« žalostno neki socialist. »Ono malo po-zitivnih idej, pozitivnih smotrov — je izposojenih od krščanstva,« vzkliknil je drugi, a tretji se pridružuje, ko naglaša potrebo vere za družabni državni red.
Krščanstvo more izza premirja spoznati v pogledu na svojo bilanco in z ozirom na svojo intenzivnost in ekstenziv-nost, da se ojačuje, da je stisnilo svoje vrste in krepkejše stopilo na delo za realizi-ranje svojih načel. Ponekod se mora boriti na dve strani: z odkritimi komunisti, pa tudi z ljubeznivejšimi nasprotniki in kristjani po imenu, ki se preprižujejo in molijo z ustnicami, v življenju pa so daleč od krščanstva.
Ob strani zapadnih evropskih katoličanov hočemo korakati tudi mi, zavedajoč se v dvojnem oziru odgovorne misije, ki nam jo je Previdnost namenila: realizacije krščanstva v življenju naroda in posameznika, most med pravoslavnim slovanskim vzhodom ter zapadno katoliško kulturo. V zapadnih evropskih katoličanih bomo našli podporo, vzpodbujenje, svetov in okrepljcnja, a blagoslov nam je zagotovljen z nebes. Zavedajoč se neprispodoblji-ve moči krščanskih idej stopamo v boj za nje tudi proti številno znai.no močnejšim četam. Naš ideal je, da bi bil ves naš jugoslovanski narod srečen in zadovoljen, bogat duševno in materijalno. Delo za uresničenje teh idealov je vredno vsake muke in vsake žrtve,
Pismo iz P&riza.
8. maja.
Francoski komunisti so preveč precenjevali svoje moči. Upali so, da se bo delavstvo popolnoma odzvalo njihovemu pozivu na idejo komunizma ter so progla sili njihovi voditelji z viška generalno stavko železničarjev. Delavstvu je postalo medtem smešno komandiranje dobro plačanih Ljeninovih agentov in šlo je skoro polnoštevilno na delo, S.imo 10 odstotkov delavcev, a ponekod niti tcl:ko, ni odšlo na delo. Nastopne dni se je vrnil na dele tudi del teh štrajkašev. Gospodje šefi so bili naenkrat v neprijetni situacii, pa so pričeli terorizirati s plačanimi bandami. Ko niti to ni uspelo, so proglasili stavko rudarjev, pa tudi nameščencev električnega tramvaja itd. Toda niti tu se jim ni nasmehnila sreča. Doživeli so istotako neusmiljen poraz kakor pri žele7ničar ih. Da bi vsaj nekje rešili prestiž, so r.onu-dili vladi, da so pripravljeni za pogajanja in posredovanje, da bi se spor čimprei rešil. Vlada pa je ostala trdna. Na njihove klice in jdvkanje trdovratno molči, voditelji pa se pote v neprijetnem položaju.
Značilno je, da je skoro vsa francoska javnost, pa tudi velik del socialistov, znal pojmovati ta boj vlade z Ljeninovimi agenti popolnoma pravilno: namreč boj med anarhijo in pristaši urejenega državnega reda, boj za obstoj francoskega naroda. Iz vseh krogov so se ponujali oblastim prostovoljno za delo na mesto stavkujočih, tako da so železničarske oblasti razpola-galn celo z nadštevilnimi močmi. Nadalje je značilno, da postanejo socialisti zelo majhni, ko opazijo energičen odpor drugih sodržavljanov. Morebiti, da bi se tudi pri nas mogli kaj iz tega naučiti. Pred strašljivcem se tudi bojazljivec ojunači, pred pogumnim se plaši tudi orjak.
S pozdravom Vaš dr. Juretič,
II
LDU Dunaj, 12, maja. (DKU) Po poročilu lista »Mittagszeitur.g so se peljali danes člani ameriške komisije Dubois, ame- ' riški trgovinski ataše in zastopnik list-""-" »Associated Press« z avtomobilom v Št Vid, da se inlormirajo o koroškem glaso valnem okrožju o tamošnjih razmerah. Koroškega odpotujejo gospodje v Ljublja0 no in Zagreb.	. Prod
___onccrt
odpre
II tU o llalmaclii.
LDU Tfst, 12. maja. »Piccolo« poroča iz Zadra z dne 11. t. m.: Župan dr. Ziliotto -ia-je sklical člane Narodne zveze (Fascio Na-zionale), da poroča o svojem delovanju v San Remu, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Nitti. Ministrski predsednik je podal clve važni izjavi: Nitti priznava čistost dalmatiskega italijanstva. Njegov namen ni, poslužiti se pravic, ki izvirajo iz londonskega pakta; ako bi pa bil v to prisiljen, potem bi dovolil Dalmaciji mednarodno avtonomijo Danes je prišla v Zader vest, da sta Pašič in Trumbič dospela v PaUanzo. Prebivalstvo vznemirjeno pričakuje odločitve.
Fo!"ska,
Sta7/- r ko gibanja na Poljskem.
LDU B&uthen, 12. maja, (DKU — W.)
1 ke strokovne organiza "e v Gornji Aezli so danes izdale razglas, ki pozivlje • c r;.*•' ' o delavstvo, naj danes zopet prične delati.
,55»
Razpust francoske delavske zveze. LDU Pariz, 11. maja. (DKU — Havas )1 Ministrski svet je pooblastil pravosodneg/a ministra, da uvede proti splošni delavski
Dr. I. C, Oblak:
Ns
Ni je gore na Slovenskem, ki bi bila toliko obiskovana, dejal bi, postala tako popularna med našim turistovskim svetom, — kakor ie Golica, ta lepi zeleni vrh v gorenjem delu naših slikovitih, ostro v obzorje zarisanih Karavank.
Ako se ozreš s katerekoli razgledne točke v ljubljanski okolici proti gorenjski strani, proti mogočnemu gospodarju Karavank, staremu Stolu, opaziš zahodno od njega globoko zarezo, — to je useda proti sedlu Kočna. Takoj na drugi strani te zareze pa se polagoma vzdiguje raztegnjena zelena planina precej karakteristične oblike z lahno usedo v sredi, tako da jc videti dva položna raztegnjena vrhova brez vidne razlike v višini, dasi je višji oni drugi, pomaknjen tja proti skaloviti Jepi (Mit-
Pričujoče članke posuicmamo s pisateljevim dovoljenjem iz knjige »Golica in Kadilnikova koča«, spisal dr. J. C. Oblak, ki jc izšla v Blas-nikovi založbi v Ljubljani I. 1905. Knjiga jc žalibog že razprodana. Ker pa raste zanimanje za Golicn od dne do dne in ker sc bode ta prelepi vrh v kratkem pokril z bujno floro tako priljubljenih parcis, smatramo za potrebno, da sc naša širša javnost ponovno seznani z krasotami, ki jo čakajo tostran in onstran Golice.
tagskogel), ki kot zadnja mogočna straža koroško-kranjska kipi v nebo v najgor-njem delu Savske doline. To je Golica, zelena soseda sivega Stola. Dočim pokriva še v pozni pomladi teme poglavarja Karavank sneg, odseva že svetlo zelenje z Goličinega hrbta daleč naokrog. Na njeni najvišji točki pa stoji dalekovidna stavba slovenskega planinskega društva — koča, imenovana na čast starosti slovenskih planincev Francetu Kadilniku. Že z vrha Sv. Jošta ali tudi Lubnika nad Škofjo Loko opaziš jo lahko s prostim očesom.
Menda ga ni turista, ki ne bi polezel vsako pomlad in poletje vsaj enkrat na te vedre trate, čez katere razgrne vsako leto Flora svoj najbujnejši plašč, si natrgal šopek narcis in murk ter ga ponesel doli v dimasti kraj tovarn in cvetoče industrije, ležeč v ozki Savski dolini — v Jesenice.
Ako se pripelješ z železnico v Jesc-nice, pustivši za seboi od krasnega venca gora obdano radovljiško ravan, v to ozko dolino, zastraženo od obeh strani od temno obraslega sredogorja, izginejo ti izpred oči drug za drugim vrhovi Karavank in Julijskih alp, ki se skrivajo za Možakljo in Repikovcem na eni, oziroma za Mirco i dr. na drugi strani. Nekam tesna ti postane vsa okolica. Kar nc zdrži tc v tem kraju delavskih domov, v tem nemirnem ozračju, nasičenem od dima in prahu. Ven moraš iz tega tesnega dola, z neodoliivo silo tc žene polreba, da se povzpneš na cn
ali drugi rob nad dolino.
Krasna cesta, ki jo je izvršil posestnik rudnikov in tvornic na Savi Viktor kuard, vodi v znano gorsko vas Planino pomaknjeno k nogam v zelenje odete Goli e. Visoko nad bregom Jeseniškega potoka, ki žene v grapi nekaj žag, izpeljana ie ta cesta mimo znanega kamenoloma. Skoio nas privece na rob, kjer se svet zravni, in se ti hcoečemu mimo malega sela Prihodi odpre najpreje mičen pogled na gorsko vas Plavški Rovt in zeleno kupolo Rovščice, pravzaprav Hruški vrh; po kratkem ovinku pa se pokaže položno pobočje priiazne Golice, — istega značaja kakor njena nekoliko nižja bližnja soseda Hruški vrh in Klek. Iznad Možaklje iri gorovja onstran Savske doline se začno kazati gorostasne postave Julijskih alp, in ko smo v dobri uri v planinski vasi Planini, ki leži 950 m nad morjem, nas pozdravlja iz ozadja častitljiva glava otca Triglava v vsem svojem veličanstvu. Na desno v bregu se zasmeje k nam lična vila dr. Gregoriča, oziraje se doli na sveže trate in vas Planina, ki nam podaja s svojo ljubko okolico sliko prave planinske idile. Vse okoli nas je ta-kp bujno zeleno in vabljivo, da bi ostali tu dneve in tedne.
Tu sc družita Črni in Beli potok v Je-
3(miški potok. Prvi prihaja od železnih ru-bkopov izpod sedla Kočne, drugi pa iz-ptd sedla Jeklja med Golico in kosednjim .vrhom Klckoni. Ob obeh .vodi pot v goro
preti cilju, toda ob Eelem potoku postaie steza slabi, in le re- ki ?o turisti, ki bi t/d lezi"1 proti vrhu Go'ice.	S	^
)i Planine uberemo ono lepo vozfi pot i t levem bregu Črnega potoka, ki kmalu u;e v g'oboko grapo, v severni sma. ri proti sedlu Kočni; lepo izpeljana »PtjTd steno«, obdana od senčnatega drevja pr(i-vede v dobri četrt ure h »Karlovemu r©-vu«, ki je zdaj zapuščen. Kopali so '.^d ri-do, sestavljeno iz žveplenega svinca, že*, leznega kalovca, cinkovega bleščenca in; realgarja; rudo žgo v tamošnjih žgalnicahl in jo prevažajo v Savske in Javorniške plavže.
Pri Karlovem rovu se ločita dve jako znani poti na Golico: eno je zaznameno-valo prejšnje nemško-avstrijsko planinsko društvo, drugo oa slovensko planinsko dru-štvo že pred leti; zato se ena imcnme »nemška«, druga »slovenska« pot. To na-zivanje sc je udomačilo ne le med turisti nego tudi med domačini, zato se hočemo držati tudi mi tega razlikovanja. Zanimivo — I i.; ne?
Nemška pot krene pri Karlovem rovu na levo čez Črni potok strmo v breg in vodi naravnost na rob k raztegnjenim Goli-činim pašnikom, kjer stoji koča prejšnjega »Deutsch. u. Ocsterr. Alpcnvcrcin«-a, sedanja Jeseniška koča — nekako v sredo Goličinega masiva, slovenska pa vodi še dalje zložno ob Črnem potoku tja do Rei-chenbcrga ter priDcljc konečno na skrajni
zvezi postopanje, po katerem naj bi se zveza razpustila v zmislu zakona z dne 21. marca 1884 in ki dovoljuje strokovnim organizacijam in strokovnim zvezam samo še skrb in proučavanje gospodarskih inte-
resov.
Italija.
Stavba poštnih nameščencev.
LDU Rim, 11. maja. (DKU — Agenzia Štefani) Vsled odredbe ministrstva za poŠto in brzojav, ki jo odredilo disciplinarno ( preiskavo za voditeljo obstrukcijo v poštni in brzojavni službi, so davi nameščenci pri poštnih in brzojavnih uradih v Rimu, Genui in Milanu stopili v stavko.
Ram® poročila.
Prometna konferenca v Gradcu.
LDU Gradec, 12. maja. (DKU) Deželni glavar dr. Rintelen jo povabil sinoči udeležence prometne konference kot goste k 'deželni vladi. Skupščini so prisostvovali tudi namestnik deželnega glavarja Pon-gratz, župan Muhitsch in oba podžupana Engelhofer in Fizia ter podpredsednik na-mestništva Mayrhofer. Vsi govori tekom večera so bili prepojeni z resnično željo, naj bi se gojili prisrčni odnošaji med narodi, ki so bili zastopani na konferenci. Deželni glavar dr. Rintelen je zlasti poudarjal važnost konference, ki naj spravi in zbliža srca narodov s tem, da uredi mednaroden promet. V imenu italijanske delegacije je govoril ravnatelj italijanskega finančnega ministrstva dr. Carlo Pugliesi in se v italijanskem jeziku zahvalil za prisrčen in prijazen vzprejom. Nadalje sta govorila v francoskem in nemškem jeziku sekcijski načelnik jugoslovanskega poljedelskega ministrstva Geor-gevič in sekcijski načelnik čehoslovaške-ga prometnega ministrstva dr. Emanuel &iisy,«ki sta istotako izrazila svoje veselje in zahvalo za ljubeznjivi vsprejem.
M Govorila sta tudi pooblaščenec čehoslova-škega konzulata v Gradcu, Churain in na-^mestnik tukajšnjega generalnega konzula ahfcraljevine SHS, Budisavljeviča, dr. Stein-lismetz-Bodolski, ki sta se zahvalila dežel-JToemu glavarju in županu, kakor tudi vsem Jlfnblastim za njihovo pomoč in za pospeše-vanjo prijateljstva med Štajerci in med državama, ki ju zastopata. Župan Muhitsch je govoril o ciljih prometne konference in njenih dosedanjih dalekosežnih sklepih, ki se tičejo ureditve mednarodnega prometa, ki bi pospešila in omogočila trajen mir. Deželna vlada, mestna uprava, kakor tudi Štajerci odkritosrčno želijo živeti z državami, ki so ustanovile v Gradcu svoje zastope, t. j. s kraljevino Italijo, s čehoslovaško republiko in državo SHS, v najbolj prisrčnih in prijateljskih odnošajih, da s tem pripomorejo, da se sporazumejo vsi narodi. — Vse govore so živahno odobravali. Župan Muhitsch je končno povabil vse delegate prometne konference za danes zvečer v opero.
Konference v Spai.
LDU Pariz, 12. maja. (DKU — Havas.) Francoski uradni krogi ne vedo ničesar o tem, ali bo konferenca v Spai preložena. Nemčija tozadevno uradno ni ničesar zaprosila. Najbrže se bodo sestali zastopniki zavezniških držav v Parizu ali Belgiji, da
določijo smernice pogovorov z nemškim državnim kanclerjem v Spai, Tudi Mille-rand in Lloyd George se bosta v soboto na sestanku v Folkestone pečala s konferenco v Spai,
PolltICna novice.
'-f Nacionalna furija na Koroškem v
Bistrici v Rožu. Prejeli smo: Pod podobnim naslovom je priobčil »Naprej« od dne 9. t. m. članek, ki bi bil zelo primeren za »Freie Stimmen« ali pa za »Karntner Landsmanschaft«. Da so pa postavi slovenski dnevnik na stališče teh do najvišje potence šovinističnih nemških cunj, je pa skoraj neverjetno. Dopisnik tega članka v »Napreju« se pritožuje nad terorjem, ki so je baje izvajal o priliki lanskega poskusnega glasovanja v coni A, češ, da se je delavcem grozilo z odpustitvijo iz službe, ako ne glasujejo za Jugoslavijo. — Začetek dopisa jo laž, konec pa neumnost. Iz njega odseva očitno sovraštvo do vsega narodnega delovanja in pa huda užalje-nost dopisnikova. V svoji globoki užalje-nosti sc spodtika g. sodrug ali pa gospa sodružica nad poskusnim glasovanjem sedaj, ko je vendar že minulo dobrega pol leta od tega časa. Ali ni mogel dopisnik na drug način stresti svoje jezice. Ali ne ve, da smo z lanskim glasovanjem hoteli lc pregledati zanesljive svoje vrste in bi varali sami sebe, ako bi izvajali nasilje. Resničnega terorja, kateri se izvaja še sedaj od nemške strani, pa dopisnik ne vidi, ali pa noče videti, ker mu je najbrže po godu. Več delavcev ni bilo sprejetih v tovarno v Bistrici, samo zato, ker so služili v Jugoslovanski legiji. Od naše strani sc večini delavcev glasovalne pole niti ni3o predložile v podpis, ker so se nekateri izjavili, da bodo vsi delavci glasovali tako, kakor bo ukazalo strankino vodstvo. — Kako lepo priložnost imajo pač gosp. voditelji, da služijo svojemu narodu. Končno pa si naj gospodje sodrugi zapomnijo, da so oni najmanj upravičeni očitati komu terorizem. Le spomnite se prijatelji na slučaj v Bistrici v Rožu, kjer ste vzeli kruh družinskemu očetu samo zato, ker ni bil vašega mišljenja. — Ali ne vidite bruna v svojem očesti? Ako mislite delati res za narodni blagor, ne ščitite nemšku-tarjev, kateri se sedaj skrivajo pod plaščem internacionale, lansko leto so pa ubijali našo ranjence, oropali slovenske cerkve, župnišča in kmete in divjali kakor Turki v slovenski Koroški. Če vam je pa slovenstvo Koroško deveta briga, pa vsaj varujte čast svoje stranke in ne ščitite prijateljev med moraličnimi propali-cami — med nemškutarji.
Zagovornik komunistov esminl-ster Kristan ln avstrijski soc. minister dr. Deutsch. Komunisti so dobili v »Napreju« vztrajnega zagovornika. Dan za dnevom prinaša interpelacije sodruga in kraljevega ministra na razpoloženju, gosp. Kristana, v katerih pere komunistične voditelje in izkuša odvaliti vso krvavo krivdo njihove zločinske demagogije in hujskanja na drugo. Namen je prozoren. Ljudsko strast hoče obrniti od pravih krivcev na neljubo stranko in rjim nevšečno liste. Dejstvo je: Kdor jasni upor proti redu, državni avtoriteti in postavi zagovarja in izgovarja je ravno tako kriv, kakor oni, ki so ljudske množice dan za dnevom
vzhodni rob Goličinega grebena.
Nemška pot je strmeja; sicer je lepo \izpeljana skozi gozd po stranskem, proti \jugu se odcepljajočem ozkem gorskem hrb-lu in čez mali goski travnik sredi gozdov. Tudi krajša je. Vendar je razlika v porabi časa malenkostna, — največ pol ure— in ne pride v poštev. Druga pot (»sovenska«) proti Kočni je zložnejša in raznoličneiša, ^ Zato jo je priporočati zlasti za hojo v go-\ro. Poleg tega pa je prva pot ob dežju tako blatna, da je skoro nerabna. Sicer pa, — kakor ti drago-
Mi pustimo raje nemško pot na strani £er o mahnemo po lepi vozni poti od Karlovega tova proti Kočni. Limo dveh rovov dospemo v kratkem času do Reichenber-ga, t. j. do gorenjih Savskih jam z rudni-j škim poslopjem in žgalnico, kjer se lepa i cesta neha.
Od tu kienemo na gozdno stezo in po nicj dosT.tmo na mali t,;aninski pnšnik s planšarsko kočo, na takozvano Molzišče; ločita poti na Golico in na sedlo Kočno. Zavijemo na levo čez pašnik v Gozd. Mika nas sicer, muditi se delje časa v tej sveži okolici na Molziču ter uživati razgled ' na bližnje vrhove in nazaj doli proti Planini, toda glejmo raje, da pridemo skoro v tiste lepe senčnate bukove gozde. Skozi nje nas privede pot na vzhodni Goličin Greben, ki doseže v Suhi svoj višek (1650 m). Mahoma se li odpre, dospevšemu na rob, prvi očarujoči pogled na najlepši del Koroške, prelepo Rožno dolino in del Vrb-skega jezera, dočim te pozdravljajo s Kranjskega malodane vse gorenjski gor-rki korenj.-K ki so pogledali izza zelenega predgorja. Že tu je razg^d tako krasen, ia bi najraje ostali tu in uživali. Toda naia
hujskali in jih gnali v smrt. Mnogo več poštenja, politične odkritosrčnosti in dostojnosti kažejo vodilni nemški socialistični voditelji, to moramo priznati. Te dni so se vršile v Lincu podobne komunistične demonstracije kakor v Ljubljani. Nahujskana komunistična množica, katero je spremljala žalibog tudi velika množica radovednežev, se jo zbirala na glavnem linškem trgu in hotela navaliti na razne objekte. Ljudska bramba je dobila povelje, da izprazni glavni trg. Kljub veliki potrpežljivosti jo bilo vojaštvo končno prisiljeno, da jc rabilo orožje. Iz množice so padli streli in nekaj vojakov je bilo ranjenih, pravtako kakor na Zaloški cesti. Bilo je več ljudi ubitih, še več pa težko ranjenih. V včerajšnji seji dunajske zbornico je državni tajnik za notranje zadeve, socialistični voditelj dr. Deutsch, poročal o teh dogodkih. Med drugim je izjavil tudi sledeče: »Naša vlada ni sistem sile, in noče biti tak. V Lincu so postavili našo ljudsko brambo pred težko preizkušnjo, ki so jo prestali. Morali so izvršiti dolžnost, ki je bila resnično težka, dvakrat težja zanje, ki so sami iz ljudstva in ki so jih sedaj razmere prisilile, da so morali z orožjem nastopiti proti ljudstvu.« Dr. Deutsch jo tudi toliko odkrit, da v javnem govoru prizna, da je največja nesreča, ki more nad državo priti, državljanska vojska, upor in vstaja proti državi in izjavlja, da je vlada vladala in bo vladala po metodah mirne demokracije. (Poročilo »Arbeiterzeitung« od 12. maja 1920, parlamentarno poročilo.) Socialnodemo-kratična vlada je morala in tudi hotela varovati red in mir. Prav nič se ni po-mišljala, da to doseže, poseči tudi po najskrajnejših sredstvih. Kakšna razlika med avstrijskim socialističnim notranjim ministrom in n. pr. med kraljevim mini-strom-sodmgom g. Kristanom. Ta dema-goška, naravnost ogabna metoda političnega boja so mora studiti vsaksmu odkritemu človeku. Nima drugega namena, kakor da razpalja še globlje že itak raz-paljene instinkte. Gosp. Kristan, pojdite za nekoliko časa v šolo k svojim nemškim ministrskim kolegom. Zapomnite si pa izrek dr. Dcutscha: »Največja nesreča za ljudstvo jo državljanska vojska.«
+ Proračunska debata v dunajskem parlamentu. V Nemški Avstriji imajo sedaj proračunsko debato. Včeraj so imeli v debati dvo važnejši poglavji: notranjo, šolstvo in kultus. Socialni demokrat dr. Eldersch se je trudil, da bi opravičil vzorno gospodarstvo obratnih svetov. Opravičeval je tudi z navadnimi socialističnimi »šlagerji« socialistično politično upravo. Zanimiva bo brezdvomna debata o avstrijskih financah. Čez 11 dni poteče že sedanji proračun, finančni minister pa zahteva že tretji dodatni kredit k tekočemu proračunu. Zahteva kar naenkrat dve milijardi. S tem kreditom se poviša tekoči deficit na 10 milijard pri izdatkih 16 milijard. Včasih so nam v dunajskem parlamentu pravili, da nemške pokrajine, krijejo državni proračun. Sedaj imajo avstrijski Nemci neprijetno priliko, da okušajo, kaj pomenijo velika mesta, ki so ločena od velikega in močnega zaledja.
pot gre višje. Jako vabljiva je pol kar po grebenu (čez Suho), s katerega bi ves čas zrli na naš lepi Korrtanj je sioer nekoliko steze po njem. ali te poli z ozirom na neravni greben, ki ima sicer složne usede, ni svetovati zlasti ob severnih vetrovih.
Zato se bo večina turistov izvolila stezo ob južnem pobožju ravno nad robom gozdov. Tu se začne še le pravo krale-stvo planinske llore, po katerem posebno slovi Golica; saj je ona v Karavankah to, kar je v botaničnem oziru Črna prst v Julijskih alpah. Sicer ima prijatelj cvetlic dosti opravila in razvedrila že prav od po-četka pota na Golico okoli Planine, ali tu na pobočju je pravi planinski vrt, in ta vrt je obsežen; kajti Golica je jako raztegnjena, Celo južno pobočje je en sam velikanski planinski travnik.
Složno ob pobočju, skoro po ravnem nas pripelje steza do {uristovske koče, ki jo je postavilo in otvorilo nemško planinsko društvo leta 1892. To je »Golicahtit-te«, sedanja Jeseniška koča, ki naj bi se imenovala bolje »Erjavčeva koča«, ki leži 1582 m nad morjem na malem izrastku nekako v sredi pobočja Goličinega, pol ure pod glavnim sedlom, do katerega je nadelana steza v serpentinah. Ravno ta zadnja pot je najtežavnejša, — ako .sploh smemo govoriti o kakih težavah pri partiji na Golico.
Lepo sicer leži Jeseniška koča na onem skalnatem nosu, in lep je z nje pogled doli v dolino proti Planini Jesenicam ter na Triglavsko pogorje; toda do vrha Golice (1836 m) jc od nje še okoli 250 m višine, in skoro eno uro hoda. Tam pa vabi z vedre višave priiazna Kadilnikovn koča.
(Dalje.l
—	Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani je na svojem članskem sestan ku dne 12. maja t, 1. sklenilo, da se zaradi mezdnega gibanja novinarjev v zasedenem ozemlju proglasi do preklica zapora za zasedeno ozemlje,
—	Avatomobihii promet na Koroško se otvori ob binkoštnih praznikih. Za en krat se otvori kot prva proga Kranj— Jezersko — Železna Kapla. Avtomobil za
12 oseb odhaja iz Kranja popoldne ob 3. uri in dospe na Jezersko ob 4.30, v Železno Kaplo pa ob 6. uri popoldne. Ta proga ima zvezo z ljubljanskim vlakom, ki odhaja ob 11.50 iz Ljubljane. Iz Železne Kaple odhaja avtomobil v smeri proti Kranju ob 5. uri zjutraj ter prispe ob 8. uri v Kranj, tako da je tu vpostavljena zveza z vlakom, ki prihaja z Gorenjskega ob 9.28 in ob 10.28 v Ljubljano. Opozarjamo na to nad vse ugodno zvezo posebno naše izletnike, ki nameravajo poseliti divno Jezersko. Ob zadostni udeležbi se vpeljejo ob nedeljah in praznikih tudi še posebne avtomobilne vožnje, ki bodo imele zvezo z jutranjim turistovskim vlakom. — Začetkom junija se otvori ob Vrbskem jezeru transverzalna avto-vožnja ob Vrbskem jezeru iz Loge vasi v Vetrinj in nazaj, kar bo za tujski promet ob tem najlepšem jezeru Jugoslavije največjega pomena.
— »Pravično delo« samostojnih v ve likolaškem sodnem okraju. Značilno za liberalne samostojneže jc dejstvo, kako so le-ti postopali z zakupodajo turjaških trav nikov pod vodstvom gerenta Josipa Kožarja. Ker je ogorčenje zlasti delavnega ljudstva zelo veliko, je nujno potrebno, da izve o celi stvari širša slovenska javnost, dolžnost glavnega poverjeništva za agrarno reformo v Sloveniji pa je, da sklep tozadevne komisije nemudoma razveljavi — nc zato. ker ic delo samostojnih veljakov.
marveč zato, ker je skrajno socialno krivičen in ker so veljaki prezrli najpotrebnejše in revne kmetske sloje, travnike pa so delili trgovcem, birtom in trdnim posestnikom. Iz celega poročila, ki sledi spodaj, je jasno razvidno, da gerentu Ko-žarju ni šlo za pravično razdelitev, marveč za politično-strankarske namene. Mi protestiramo proti takemu postopanju, ki povečuje socialno zlo, sovraštvo in jezo. — 'mamo več tozadevnih poročil, iz katerih posnemamo v glavnem: Gerent turjaške občine, Josip Kožar, je razglasil, da mora vsak, ki želi kako parcelo v najem, prinesti svoj posestni list. Ko so se ljudje sešli, je gerent kratkomalo imenoval Štiri odbornike; seveda same samostojneže. Pa to naj bi še bilo! A med njimi so sami ve-"jaki, celo Miloš Kavčič, gostilničar in trgovec s špecerijskim blagom v Prestrugah v Dobrepoljah. Teh ljudi ni nihče volil. Gerent jih je enostavno imenoval, ker so vsi zaupniki S. K. S. In potem so »delili«; Vsak odbornik je seveda najprej dobil po eno parcelo. Nato so se spomnili svojih Prijateljev, trgovcev in birtov, revni sloji« d še za svojo kravico nimajo krme, so ostali na »dilci«, — Zadeva jc izročena glavnemu poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji in predsedstvu deželne vlade, V interesu stvari same je, da sc sklepi omenjene komisije razveljavijo ter razpiše nova volitev in delitev po možeh, ki se ne bodo ozirali na osebna prijateljstva in politično pripadnost, ampak na dejansko potrebo.
—	Ljudski oder ne bo gostoval v Kranju prihodnjo soboto, ampak enkrat pozneje. Kdaj, se naznani pravočasno,
—	Podčastniška šola v Zagrebu. Komanda četrte pehotne podčastniške 3olo v Zagrebu bo dne 30. maja 192D sprejela 500 mladeničev v svojo šolo. Pogoji za sprejem so: a) našo državljanstvo, b) rojstvo v teritoriju IV. armijske oblasti, c) starost 17. do 20. let, č) dovršitev 11. razredov gimnazije ali realke, najmanj pa IV. razredov ljudske šole, d) neomadeževano vedenje, e) dovolitev staršev, f) samski stan. Lastnoročno nisane, kolkovane prošnje je do 30. maja 920 predložiti komandi šole. Šola traja poldrugo leto. Absolventi se uvrste kot podnaredniki v pehotne polke. Frekventanti, ki dovršijo šolo z odliko ali vrlo dobro, imajo pravico do častniškega izpita.
—	Preureditev selske službe. Z dnem
1. maia t. 1. se izločita popisna kraja Mavčiče in Podreče iz selskega poštnega okraja urada Stražišče ter se priklopita poštnemu aradu Smlednik. Obenem se uvede pri tem uradu dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Svilje, Žeje, Podreče in Mavčiče. Do-stavljzanje se bo vršilo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto.
—	Pismo iz Sibirije. Jožef Šircelj, stotnik, doma iz Mokronoga, ki se že dve leti ni oglasil, je pisal po delegatu podporočniku Bogdanu Pogačniku, kateremu so družina iskreno zahvaljuje, pismo iz Sibirije, v katerem pošilja vsem svojim znancem udane pozdrave in upa, da se kmalu povrne.
—	Vmičarsko vprašanje. Da se reši viničarsko vprašanje, so se zbrali v četrtek, dne 29. aprila na okrajnem glavarstvu v Mariboru določeni zastopniki Slovenske kmetske zveze, viničarskega odseka Slovenske kmetijske družbe in soc. demokraške Kmetsko delavske zveze. Posvetovanje je vodil vinarski nadzornik g. Puklavec. Navzoč je bil tudi kletarski nadzornik g. Zabovnik. Kmetsko zvezo so zastopali župan Galimder ter posestnika Supanič in Žebot. Po štiriurnem posvetovanju se je dosegel v toliko sporazum, da se je sklenilo poslati deželni vladi predloge za začasno ureditev viničarskega vprašanja. Če vlada ugodi, točkam, ki so jih sklenili člani paritetne komisije, bodo potem okrajne viničarske komisije določile podrobnosti glede začasne ureditve viničarskega vprašanja: radi plač in nagrad. Okrajne komisije bodo tako-le sestavljene: vsaka kmetijska podružnica v okraju voli po enega in viničarji dotičnega podružničnega okoliša tudi enega zastopnika. Volitev v okrajne komisije se bo izvršila v najkraišem času.
—	Oskrunjeno razpelo. Na 8 mesecev ječe je bil obsojen Franc Friškovic lz Mengša, ker jc dne 13. marca L 1. vzel razpelo iz kota, ga vrgel na klop in zakričal: »Zdaj te zakoljem«! Zaradi bogo-kletstva je bil Friškovic že enkrat obsojen na 10 mesecev ječe.
—	Pretep v Krašnji. Zaradi težke telesno poškodbe se zagovarja pred deželno sodnijo v Ljubljani Peter Berlič iz Kraš-nje, ki je 29. julija 1918 udaril s kolom Franceta Žavhija, dno 30. julija 1918 je pa sunil Zavbija z bajonetom v prsi in mu prerezal jetra. Berlič pravi, da je Znvbi, ki jc zaradi drugih grehov v preiskavi, njega napadel z nožem in se je on le branil. Zavbi kot, priča zaslišan pravi, da on ni napadel Berliča. V svrho zaslišanja nadaljnjih prič se jo razprava proložila.
-— Kor jc ulundol lisičjo kožo vredno 150 K, jo obsodilo deželno .sodišče v Ljubljani Matevža Pečenika lz Horjula, ki Jo
že bil zaradi tatvine kaznovan, na 4 mesece usžko ječe.
— Ponesrečena goljufija. Ivana Bi-tenc z Vrhniko je opeharila Marijo Hodnik, od katere je kupila tobaka za 5139 K 20 vin. Plačala tobaka ni, češ da so ji ga zaplenili detektivi verižni škega urada, kar pa ni bilo resnično.
Utibllanske novice.
lj Umrla je včeraj popoldne članica šentpeterskega Orliškega krožka sestra Elica černičeva. Rajnica je bila vsled svojega blagega značaja pri vseh članicah Orliškega krožka in članih Orla splošno
Oblath škode. Detektivi so Izsledili vlomilce in kar je glavno: gosp. Oblath je dobil 33 parov čevljev nazaj.
lj Draženje s slamniki. Organi verlž-
nišltega urada so zaplenili ogromno množino slamnikov, s katerimi so špekulanti navijali ceno.
{iriljubljena. Kjer je šlo, da se razživijo or-ovska nčela, povsod je bila poleg; ni se strašila ne truda ««* ne težav. Udeleževala se je vedno orlirMb sestankov, bila je pri vseh orlovskih ris topih; povsod neustrašena zagovornica orlovskih stremljenj. Pogreb bo v petek ob 4. uri popoldne. Bratje in sestre se ga udeleže korporativno, v civilnih oblekah. Zbirališče ob tričetrt na štiri! Orlice pred hišo žalosti na Hrvatskem trgu, bratje Orli pa pred cerkvijo sv. Petra. Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
lj Slavne češko pivsko društvo »Smetana« iz Pl^n, ki izvršuje v zadnjih 10 dneh z v ^'lanskimi uspehi koncertno turnejo po Jugoslaviji, pride že v petek,
14.	t. m. zjutraj ob pol 7. uri z brzovlakom iz Belgrada v Liobljano. Stanovali bodo češki gostje v hotelu Union in v hotelu Slon. Reprezentanca Ljubljane, oblasti, pevska in kulturna društva prirede milim gostom prisrčen sprejem na ljubljanskem glvanem kolodvoru. Ljubljansko občinstvo se prosi in uljudno vabi, da pride v petek zjutraj ob pol 7. uri v kolikor mogoče obilnem številu na glavni kolodvor pozdravit češke goste in reprezentante umetnosti velikega češkega naroda.
lj »Družabni klub« priredi v nedeljo 16. maja izlet k Sv. Primožu nad Kamnikom. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom, povratek z običajnim večernim ali izletniškim večernim. Vabljeni tudi prijatelji kluba.	(K)
lj šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani ima v soboto ob 6. uri zjutraj na Rožniku sv. mašo. Vabljeni vsi člani! lj Izlet na Koroško priredi v soboto
15.	t. m. državna višja realka s posebnim vlakom. Ena skupina gre na Baško jezero, drugi dve pa na Vrbsko jezero. Izletnikov bo nad 600.
lj Akademija v Unionu. Sinoči ob pol deveti uri se je vršila ob polni dvorani »Uniona« akademija v korist srednješolski mladini iz zasedenega ozemlja, ki je lepo uspela. France Bevk je podal v kratkih potezah razvoj slovstva na Primorskem od prvega početka do današnjega dne. Pisatelj Ivo Šorli je bral šegavo zgodbo o dveh trmastih Tolmincih. Ugajala je Cirila Medvedova in g. Zika; tudi kvartel je dobro rešil svojo nalogo, O akademiji bomo natančneje še poročali,
lj Poroka. Poročil se je včeraj v trnovski cerkvi g. Anton Dragan, učitelj na meščanski šoli z mestno učiteljico gdč. Ljudmilo Slanovec. Bilo srečno!
lj I. medicinski ples. Vnovič opozarjamo na našo prireditev v prid medicinski knjižnici. Pričakujemo, da nas bodo vsi, ki so prijeli vabila, v petek 14. maja počastili s svojim prihodom v najobilnej-šem številu. — Odbor D. J. M.	(k)
lj Zasebno uradništvo! V nedeljo dne
16.	t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v verandi restavracijo »Pri Novem svetu«, Gosposvetska cesta 14, tretji redni občni zbor celokupne organizacije. Točna udeležba dolžnost! — Društvo zasebnega uradništva.	(k)
lj Kopališče v hotelu »Slon« obnovljeno in že odprto ter se cenj. občinstvu naj-topleje priporoča. Kopalni red razviden iz oglasa.
lj Gostaščina. Deželna vlada za Slovenijo je glasom razpisa z dne 5. maja 1920, št. 7499, dovolila mestni občini ljubljanski, da 6me v dobi od 1. maja 1920 do 30. aprila 1921 pobirati gostaščino v sledeči izmeri: Od najemščine nad 200 K do vštetih 400 K 3%, od najemščine nad 400 K do vštetih 600 K 4%, od najemščine nad 600 K do vštetih 700 K 5%, od najemščine nad 700 K do vštetih 800 K 6%, od najemščine nad 800 K do vštetih 900 K 7%, od najemščine nad 900 K do vštetih 1200 K 9%, od najemščine nad 1200 K do vštetih 1400 K 10%, od najemščine nad 1400 do vštetih 1600 K 11%, od najemščine nad 1600 K do vštetih 1800 K 12%, od najemščine nad 1800 do vštetih 2000 K 13%, od najemščine nad 2000 K do vštetih 4000 K 14%, od najemščine nad 4000 K 15%.
lj Vagon manufakturnega blaga, katero je vredno do 300.000 kron, so ukradli na postaji Zalog uzmoviči, kateri so na tak način praktično izvajali komunizem. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture ao z neumornim delom izsledili tatove in jih zaprli.
lj Prijeti vlomilci. V Oblathovo trgovino na Sv. Petra cesti je bilo zadnje dni .večkrat vlomljeno; do 40.000 K Je imel
Cer&vsm vsstaiK,
c Romarski shodi na Kriri na Dolenjskem so preloženi na prve tri nedelje po Vel. Šmarnu: prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji, drugo Gorenjci, tretjo Dolenjci in iz okolice. Zato letos o Binkoštih na Krki ne bo romarskega shoda. O Binkoštih in kvatrno nedeljo jeseni, ravno na dan, ko so romarji prihajali, je vselej bil zapovedan post. Okoli Binkošti gre ljudem najbolj trda za živež, in kvaterna nedelja pride že preveč na jesen: dostikrat dež, mrzlo, krajši dan. To so bili vzroki, da so zdaj romarski shodi preloženi po Velikem Šmarnu, prve tri nedelje po vrsti.
c Fakulteta za katoliško bogoslovje. Te dni je rumunska zbornica dobila predlog, naj se na državnem vseučilišču v Bu-kareštu ustanovi katol. bogoslovna fakulteta. Po mirovnem sklepu pripada namreč 7 katoliških škofij z okroglo 5 milijoni prebivalstva ogrske narodnosti rumunski državi. Vsled tega je Rumunija stopi'a tudi v dogovor z rimsko kurijo, ker more nova fakulteta uveljavljati promocije za akademsko doktorstvo le z dovoljenjem papeževim, Ortodoksno prebivalstvo se novi fakulteti ne upira.
c Podaljšai študij na bogos'ovni fakulteti budimpeštanskega vseučilišča je odo bren. Papež Benedikt XV. je izrazil po taj niku kardinalu Gaspariri svoje zadovoljstvo, da se namerava podaljšati doba bo goslovnih naukov na 10 semestrov. Pričakuje se, da bodo sledila tudi bogoslovna učilišča po provinci.
c Rim. Gojenci v Germaniku so na cvetno nedeljo (28 marca) prvikrat zopet nastopili v rdečih talarjih. Občinstvo jih je z veseljem epazovalo; nekateri gospodje so jih z ostentativno ljubeznivostjo pozdravljali. Tudi angleško govoreči tujci niso kazali nasprotstva.
g Nakup manufakturnega blaga. Po-
verieništvo za socialno skri> v Ljubljani ne izdaja odslej naprej nobenih izkaznic za 'i nakup manufakturnega blaga v Oblačilni-j ci za Slovenjio. Vsakdo naj si potrebno ' manufakturno blago oskrbi potom svojih | spodaj navedenih zadružnih central oziro-i ma zadruge, pri kateri je včlanjen. Le i i izrednih slučaih (ako bi zadruga ne raz ! polagala z zahtevanim blagom) Binejo sle-j deče zadružne organizacije izdajati svojim i članom nakaznice za nabavo manufaktur-! nega blaga v detaljni trgovini oblačilnice j za Sloveni.o in sicer: 1. Nakupovalna za-■ druga v Ljubljani. 2. Gospodarska zveza v j Ljubljani. 3. Samopomoč v Ljubljani. 4. ! Splošna gospodarska zadruga za privatne nameščence v Ljubljani. 5. Gospodarska poslovalnica državnih železnic in 6. Gospodarska poslova'nica južne železnice. — Vse občinstvo se opozarja, da se v lastnem interesu strogo drži teh navodil, ker bi sicer imelo samo nepotrebne potne stroške.
g Izvoz sliv in Sežane. Minister za finance je odredil, da sme centrala za plačila v inozemstvu izdajati dovobla za izvoz tega blaga tudi za dinarje, češkoslovaške krone in nemške marke.
Narodno gledišče.
Iz gledališke pisarne, Slavno občinstvo blagovoli vzeti naznanje, da se na čast došlemu pevskemu društvu »Smetani« operni repertoir v sledeče izpremeni:
Opera:
13.	maja, četrtek »Trovatore?; izv. ab.
14.	maja, petek »Faust«; abon, A (na čast došlemu češkemu pevskemu društvu »Smetana«),
15.	maja, sobota »Poljska kri«; ab, B.
Drama:
13.	maja, četrtek »Sneg«; izv. ab.
14.	maja, petek -»Smrtni ples«; uradn. predstava.
15.	maja, sobota »Sneg«; abon D.
NASPROTSTVA V DEMOKRATSKEM KLUBU.
Belgrad, 12. maja. (Izvirno.) Včeraj je imel demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje koncentracije, kakor tudi vprašanje vstopa demokratov v koncentracijski kabinet. Na seji je došlo do ostrih nasprotstev med levim in desnim krilom demokratske zajednice. Desnica, ki jo vodi v prvi vrsti dr. Kramer s samo-stalci, je nastopila proti zahtevam levice pod vodstvom Pribičeviča. Medtem ko desnica obsoja laktiko levice glede želez-ničarske stavke ter zahteva sporazum s parlamentarno zajednico, da se sprejme volilni zakon, izvedejo najnujnejši posli in preide na volitve, hoče levica predvsem
onemogočiti vsak trud za sestavo končen- I traciiske vlade ter je nazadnje izprožila vprašanje agrarne reforme. Zlasti je zbudila začudenje izjava demokratske zajednice, ki zahteva, naj se parlament radi nedelavnosti razpusti.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Belgrad, 12. maja. flzvirno.) Danes je bila seja radikalnega kluba, na kateri jc poročal dr. Vesnič o svojih pogajanjih za sestavo koncentracijskega kabineta.
VESNIČEV ULTIMAT DEMOKRATSKEMU KLUBU. Belgrad, 12. maja. (Izvirno.) Kot odgovor na včerajšnje pismo demokratsKega kluba dr. Vesniču jc dr. Vesnič poslal demokratski zajednici pismeno vprašanje, v katerem zahteva, raj tekom 48 ur odgovore, ali se strinjajo s pogoji, ki jih je določil za delo koncentracijskega kabineta in ali vstopijo v vlado. Danes popoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri se je setavil odgovor na dr. Vesničevo vprašanje.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, 12. maja. (Izvirno.) Danes ob 4. popoldne se ie vršila seja narodnega predstavništva. Otvoril jo je podpredsednik dr. Ribar in jo takoj zopet zaključil, ker je bilo komaj nekaj nad 10 poslancev navzočih. Prihodnja seja je določena za petek dopolnde.
ZADUŠNICA ZA f DR. PAVLOVIČA.
Belgrad, 12. maja. (Izvirno.) Danes dopoldne je bila v saborni cerkvi zaduš-nica za pokojnega predsednika narodnega predstavništva dr. Draže Pavloviča, ki se jo je udeležilo veliko število poslancev, predstavnikov vlade in zastopnik regenta.
GLAVNI POGOJI ZA TURŠKO MIROVNO POGODBO.
Pariz, 11. maja. (Izvirno) »Journal« objavlja glavne pogoje turške mirovne pogodbe, ki bo danes izročena turški delegaciji. Po tej pogodbi bo tuiško ozemlje v Evropi omejeno na Carigrad. Meja gre ob Čataldži z malim ovinkom proti severu, tako da bo jezero Jaker še turško. V Aziji bo tvorila mejo med pravim turškim in arabskim ozemljem nova demarkacij-ska črta. Ta se začne pri izlivu Seihuna severozapadno od Aleksandrijskega zaliva, gre ob reki, nato počez skozi Cilicijo med Marašom in Aitabom in poteka nato sporedno z bagdadsko železnico pribl;žno 50 km severno od proge. Sultan dobi Malo Az'jo izvzemši dve deželi. Ob Egcjskem morju dobijo Grki smirnsko ozemlje, ki pa po imenu ostane pod turškim gospod-slvom. Po petih letih bo tam ljudsko glasovanje. Armenija dobi v Batumu izhod k morju. Ureditev armenskih meja še ni gotova, na vsak način pa bo Turčija izgubila velike dele armenskega ozemlja.
PROMETNA KONFERENCA V GRADCU.
LDU Gradec, 12. maja. (DKU) Prometna konferenca za uredbo brzojavnega in telefonskega obrata, zlasti med Prago, Belgradom, Trstom, kakor tudi med Gradcem, Mariborom in Ljubljano ter med Dunajem je imela povoljen uspeh in upati je, da se bodo že dolgo zaželjeni prometni problemi v kratkem v občno zadovoljnost rešili. Tarifski odbor je dovršil svoja posvetovanja. V transportnem odseku so sklenili uvedbo ponočnih brzovlakov s spalnimi vagoni med Dunajem in Trstom. Ti vlaki bodo dvakrat na teden vozili na progi Bruck—Leoben—Celovec—Beljak— Trbiž in bodo odhajali z Dunaja v torek in petek, prihajali pa v ponedeljek in četrtek. Vlaki bodo imeli zvezo z Milanom ln Rimom.
RUMUNI PROTI SOVJETSKI RUSIJI.
LDU Berlin, 12. maja. (DKU) Kakor doznava »Vossische Zeitung* iz jako dobro poučenega vira, je bil poljski zunanji minister Patek, ki se sedaj nahaja v Rimu, po ministrskem predsedniku pozvan, naj se vrne, ker je po nalogu rumumke vlade dospel Take Jonescu, da bi se pogajal glede poljsko-rumunske zveze, V poljskih vojaških krogih se govori, da nameravajo Rumuni postaviti armado 160 000 mož in z njo podpirati poljsko ofenzivo proti sovjetski Rusiji.
BORZA.
LDU Zagreb, 12. maja. Devize. Berlin 295-298, Rim 765-775, New York 14.500 do 15.500, Pariz 1000-1010, Praga 262 do 264, švicarski franki 2970, Dunaj 63—65; valute: ameriški dolarji 13.000—13.700, avstrijske krone 59—60, carski rublji 195 do 200, 20 kron v zlatu 450, angleški funti 640, francoski franki 1000—1025, napole-ondor 480—490, nemške marke 283—286, leji 270—272, italijansko lire 680—740.
Prosveta.
pr Simionskl koncert »orkestralnega društva« ie spravil na spored šesto simfonijo P. J. Čajkovskega. Nje proizvajanje je odkrilo marsikaj lepega, marsikaj je ostalo neodkrito, .kakor se lo zgodi pogosto. Izvajanje je bilo Smuzikalno dobro, dirigent ima poseben smisel
za različnost barve pri posameznih glasbilih. Glede dinamike celotnega igranja sicer nismo bili tako zadovoljni kot takrat, ko je nastopil samo godalni orkester, ki ju tedaj hotel izmeriti vse dinamične sile. Ali kljub -temu je bilo
grednašanje sila dostojno, kakor smo morali iti zadovoljni tudi z interpretacijo Sibelin-sove »Romance^ in Škrjančeve »Groteske«. Gdč. T h i e r r v je zapela troje šibkejših pesmi Iz tujerodnih literatur z najboljšim vspe-hom. Gdč. Svajgcrjeva je igrala Griegov klavirski koncert, pri čemer je pokazala dobro tehniko in pravilnost poimovanja, vendar ni bilo še nobeno tako razvito, da bi že bilo osebno. To zna seveda še vse priti in to upajmo tudi. G. J e r a j je dosegel dosedaj dovolj, mislim, da bo naša zadovoljnost popolna, čc bo napredek »orkestralnega društva« tako očividen, kakor je bil vspeh ob njega prvem nastopu zu vse nenavaden.
Marjj Kogoj.
pr XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se odpre v soboto 15. t. m. ob 11 uri dopoldne. Zastopanih je na razstavi 22 umetnikov s 136 deli.
I	orleanski tabor.
Pisarna osrednjega pripravljalnega odbora za »Prvi slovenski orlovski tabor v Mariboru« se od 11, t. m. nahaja v Liudskem domu, III. nadstropje. Uradne ure so od pol 8. do pol II. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne. Predsedstvo je na razpolago od 3. do 4. ure popoldne.
Ljubljanski orlžški krožki se vabijo, da se zanesljivo udeleže pogreba naše sestre Eiice Čern'čevc, ki se vrši v petek ob 4. uri popolnde. Zbirališče točno ob tričetrt na štiri na Hrvatskem trgu št. 4. — V nedeljo dopoldne ob 11. je sestanek vseh ljubljanskih orli-ških krožkov v Krekovi prosveli. Prosim zanesljive udeležbe. Predsednica.
Vrhnika. Dne 16. t. m. priredita orlovski odsek in orliški krožek na Vrhniki na vrtu Rokodelskega doma iavno telovadbo z vrtno veselico. Spored: I. Ob 3. uri popoldne javna telovadba. Nastopijo odsek, krožek in obojni naraščaj. Igra orkester Slov. dijaške Zveze iz Ljubljane. II. Veselica s srečolovom in šaljivo pošto Za jed in pijačo dobro preskrbljeno. Med ljudstvom vlada veliko zanimanje za to prireditev,	(K)
TurSstštea in $p©r4.
Nogometna tekma Belgrad — Ljubljana.
Slavno občinstvo opozarjamo šc enkrat na današnjo interesantno nogometno tekmo med Belgrajskim športnim klubom in Ilirijo, Pred tekmo od 17. do 18. ure na igrišču konccrt godbe »Dravske divizije«. Blagajna se odpre ob pel 17. uri. Ob vsakem vremenu. — Za današnjo tekmo je Ilirija postavila sledeče moštvo: Pelan, gol; Pretnar I., Kane obramba; Zupančič II., Tavčar, Vrančič, krilci; Der-žaj, Bregnr, Pretnar 1I„ Oman, Vidmajer. napad; sodnik Ferjančič.	(K)
Slovensko planinko društvo naznanja, da otvori v sredo, t. i. 12. t. m, k o č o n a K j niškem sedlu,
. a m-
Mala vsola denarja je najdena. Kdor jo Je izgubit, naj se zglasi v Spodnji Šiški, Kme-tiška ulica štev. 230, pritličje, levo,
- .....v .,
Vsem sorodnikom, prijateljem in znauceui javljamo tužno vest, da jo ljubemu Jezusu doi adlo poKlicati k Sebi, v štirih mesecih /e drugega otroiia, našo preijubijeno hčerko, oziroma sestrico
uradnico Jugoslov. tiskarne
po dolgem mu apolnem trpljenju, večKrat prevideuo s sv. zakramenti, dno 12. maja ob 8. uri zvečer v 20. letu starosti.
Pogreb se vrši v petek dne 14. naia ob 4. uri popoldne s Hrvatskega trga štev. 4 k Sv. Križu.
Ljubljana, 12. maja 1920.
Rodbina CernS£.
T		ssiss	mm; fflkw
			
Jugoslovanska tiskarna v
Ljubljani naznanja žalostno vest, da Je njena marljiva in vestna uradnica, gospodična
Eica Černič
danes ob 8. uri zvečor v Bogu zaspala.
Pogreb bo v petek popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti, Hrvatski trg št. 4.
Blag ji spomin!
t i.,htlono 1« mnin 1920.
"j "".i———, - ----
Nc morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki špccijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? fo zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza kroglicami, 6 »katljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a- najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
Miano maslo
v vsaki množini kupimo takoj. V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina.	1831
^Ifanrtinflvskp uCne in druso knjigc
kjnllllUlIiUlJaC proda uli zameni za italijanske, francoske, angleške, japonske knjige Franjo Celnnr, Ljubljana, Florjanska ulica 23, 1. n.	1830
Prvovrstna laška ^mM prodaj, Več pove uprava lista pod štev. 1838
Na prodaj imam
pisalni siroj
dobro ohranjen in Cena po jjjuiuii dogovoru Naslov pove uprava pod štev. 1837.
namizni
Društvo jugosl. trg, visokošol-cev naznanja tužno vest, da sc jc član, gospod
eksportni akademik in jurist
pri tramvanjski vožnji ponesrečil in na pridobljenih poškodbah izdihnil blago dušo. Bil je boljši naših najboljših članov, usoda nam jc vsekala vrzel, ki jc ne bo mogoče izpopolniti.
Lahka mu zemlja. Wicn, 3. maja 1920. Društ. jugosl. trg. visokošolcev.
dvc žo rabljeni pisalni mizi
se prodata. — Ponudbe na Ambrožič, Ljubljana, Jurčičev trg 3/II, vrata 3.
Dr. Viliem Nemethy odvetnik v Dolnji Lendavi sprejme v svojo pisarno pod ugodoimi pogoji
v
7onna »PO popravlja nasproti gl. ABSJliK Ul 0 pošte F. Čuden, Sin, urar v Ljubljani.
Kupim dobro nI ohranjen
Cenj. ponudbe se prosi na Ana Kus, Sv. Petra costa št. 64, Ljubljana. 1810
oiasovir an pianm
prazne, ?/l0 lit. kupuje v vsaki množini tvrdka Brata Novaikovič
Ljubljana (Kolizej)
tudi dUUIHfiU, mlajšega odvetnika,
ki bi stopil v kompanijo. Ponudbe v katerih naj se stavijo zahtevo, sprejema gorenji.
Ze zeleno krmo
priporočamo sledeča semena:
grahoro čisto ali pomešano z ovsem
po K 4-20 kg
lečo za. krmo	„ „ 4'60 „
grah za krmo	„ „ 3'20 „
Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12.
ISčem
v bližnji ljubljanski okolici. (2—3 moblovane ali nemeblovane sobe in kuhinja. Ponudbe pod »Stanovanje« na Anončno ekspcdicijo, Al. Matotič, Ljubljana,
če le mogoče veščo italijanskega jezika sprejme takoj tvrdka
Ljubljana, Krekov trg 10.
SI imaim
m m a'i t & bi
s«
»J5
Odpadki od žage,
zelo pripravno tudi za kurjavo v tovarnah s parnimi obrati, se oddaja stalno po zelo nizkih cenah. Pri večjih množinah skupaj znaten popust. Ivan Šiška, tovarna parketov in parna žaga Ljubljana Metelkova ulica 4.
Prispevajte za sklad S. L. S.
Državne željeznice
kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Direkcija Zagreb.
Br. 6996/G—1920
Direkcija državnih željeznica kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu raspisuje ovime javni natječaj za dobavu
fvrip televee i nielsi piiševaee f vela
u količini od 980 m3, odnosno 2200 m^, potrebnog u godini 1920. Uvjeti za dobavu mogu da se dobiju za uredovnih sati u eko-nomnom odelenju ove direkcije (Mihanovičeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako sc pošalje 5 kruna za pošta-rinu i troškove.
Ponude se imadu napisati na uredovnom formularu, a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 22. maja o. g. 12 sati prispjeti u ekonomno odelenje ove dirckcije.
Samo propisno i na uradovnom formularu prema dobavnim uvjetima sastavljene ponude uzeče se u pretres. Na zahtjev onih, koji namjeravaju oferirati, poslati če dirckcija formulare za ponuelu tvrdog i mekog drveta kao i uvjete.
Ponude če se otvoriti i pročitati u ekonomnom odelenju ovc direkcije dana 22. maja u 12 sati. — O prispjelim ponu-dama sastaviti če sc zapisnik. — Otvorcnju ponuda mogu pri-sustvovati i nudioci, ili njihovi zastupnici.
Žaobinu (kavciju) koja iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 22. maja 11 sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove direkcijo u Zagrebu.
Rok dobave svega gornjega drva je od 1. juna do konca septembra o. g.
U Zagrebu; mjeseca aprila 1920.
Dšrekciša držaoitih feBfezni&a
kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca.
jlaitopližla miceraina a rod, a Temnel preteč, namilila msda Sfyrža preteč, mggSicigialiia aoda Oanatski »režeč, nagdilcSiialna w»«la na penise prste.
Zastopstoo n oseh osfjih mestih in kraiih. — Dobioa se vseh praia[a!nah. — Pojjasnlla daje
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina.
H proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem
zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, brez dnha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico :
Rihai\i Sušnik »pri zlatem jelenu« IV,, Marijin It«,
Farna kopel.
za gospode: Torek od 8—12 ure „ „ Sreda „ 8-17
Četrtek „ 8-17	„
Petek . 8-12	„
„ „ Sobota „ 8—17	„
„ „ Nedelja „ 8-12	„
Kadna kopel.
Vsak dan razun ponedeljka od 8—17 in le v nedeljo od 8—12 ure.
Pršna kopel.
Vsak dan razun ponedeljka in nedelje od 17-18 ure.
Upravništvo.
išče zamene poštnih vrednot. Podlaga Michelov katalog 1919. Prosim poši-ljatov, ne pošiljam prvi. — Dopisuje češki, hrv., nemški. Ing. Drag. Zenker, Pražina, Slezko, Česko-Slov. rep.
prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.
Proda se
na Ahacljevi ceslt 1. Ponudbe sprejema pisarna dr. Pegana Dunajska cesta 38, Ljubljana.
novih raznovrstnih _ civokoles z naj-boijfo pnevmatiko, posebej plašče, zračna ircva in vsakovrstni deli za civokoEesa in razne stroje, vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun.
F. B. trgovina i raznimi stroji.
UESbliana, Stari trg It. 2S.
Kdor rabi najfinejšo
na vagone po najnižji ceni naj javi pismeno pod »A. B. 1823« na upravo „Slovenca".
Kauo
Zahvala.
Vsem, ki ste našega preljubega in nepozabnega brata, svaka in
strica, prečastitega gospoda
Frančiška Dimnika,
župnika t p.
spremili na njegovi poslednji poti k Sv. Križu, izrekamo tem potom za vse prijateljske dokaze sočutja in ljubezni do dragega pokojnika prav prisrčno zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo že posebno p. n. gg. duhovnim sošolcem in prijateljem blagopokojnika, ki so ga prišli spremljati k zadnjemu počitku, in sicer prečastitemu gospodu stolnemu kanoniku Alojziju Stroju za vodstvo pogreba in za tolažilni govor ob odprtem grobu; dalje prečastitim gospodom: prol. dr. J. Debcvcu, prof. dr. G. Pečjaku, prof. dr. A. Merharju, prof. Porcnti, prof. dr. A. Brezniku; prečastiti šentpeterski duhovščini z g. župnikom Petričem na čelu. Prav toplo se zahvaljujemo tudi g. višjemu šolskemu nadzorniku Engelbertu Ganglu, gg. mestnima kate-hetoma A. Čadežu in P. Zajcu ter ljubljanskemu učiteljstvu, ki so spremili našega predragega pokojnika na kraj miru. Naša zahvala veljaj tudi pevskemu zboru iz Tomačevega za ganljivo žalostinko pri hiši žalosti. Vsem udeležencem na pogrebu: Bog plati!
1817
Žalujoči ostali.
Razglas.
z vrtom in ledenico tik pred kolodvorom Dravograd-Meža. Lokali so do» stopni za vsaktero obrt. Prodajna cena 300.000 kron.
Reflektanti naj vpošljejo v zapečatenem pismu ponudbe do 10. maja na trško občino Dravograd, toda ne pod prodajno ceno. Pri sklepanju pogodbe se mora položiti najmanj 150.000 kron, drugo se izplača po dogovoru.
naročajte »Slnuenca"S
Razglas.
V sredo, dne 19. maja 1920 ob 3. uri popoldne vrši se v Stakovci pri Kamniku (gostilna „pri Korelnu1')
javna dražba
približno 2000 kbm smrekovega lesa, ki je na planini občine Gozd (pri Kamniku) in približno 300 kbm bukovega lesa ter nekaj smrekovega lesa iz planinskega gozda na Mali planini pri Kamniku.
Les se lahko ogleda, vsak dan od 10. do 18. maja 1.1. na licu mesta. Vsa pojasnila glede smrekovega lesa na planini občine Gozd daje načelnik gospodarskega odseka Jožef Romšak iz BrišC hišna št. 4 pri Kamniku in glede lesa na Mali planini pa Karol Prelesnik v Stahovci.
Gospodarska odseka za planino občine Gozd in Malo planino.
dobavi najkulantneje oddelek za kemikalije tvrdke E, Binzer, Wien I. Sterngasse 13. — Brzojavni naslov „Ebinzer Wien".
iadlo termalno kopališče
Otvoritev sezone l. majnika.
Zahtevajte prospekte!
Čokolado
Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive
razpošilja po celem kraljestvu
Josip Fabiani
Ljubljana, Prešernova ulica 54.
po primernih sedanjih cenah, Briljante in staro zlato so kupuje po najvišjih cenah.
F. Gmlen. Ljuliiiana, Prešernova Hlica £t. i.
Za vsa najtežja popravila v lastni delavnici as jamči.
Proti:
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemn katarju želodca in Čreves, žolčnemu kameno, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki ln debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
Rogaška Slatina
največje in najmodernojšo zdravilišče v Jugoslaviji. — Hjrdrotherapija, elektrotherapija. inbalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopelji z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčno kopeli in kopeli z vročim zrakom, — Vojaška godba (42 mož med istimi absolvirani koservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venEki, gledališko predstave, kino, izleti i. t. d.
W Sezija od 1. mala do 15. oktobra, m
Ravnateljstvo.