Elektronski varčevalni račun i odlično obrestno mero in brez vezave! =yFVOLKSBANK Več na www.e-obnesti.sj Volksbank super depoziti s a mo v decern b ru z do 4,6% p.a. V VOLKSBANK EUPER DEPOZITI www.VDlfctbank.-3i Primorski dnevnik NEDELJA, 4. DECEMBRA 2011 Št. 287 (20.302) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Idealen čas za ribarjenje v kalnem Dušan Udovič Benečija ima o 150-letnici Italije veliko povedati, njena zgodovinska izkušnja je izvirna in nadvse poučna, žal tudi polna dramatičnih odtenkov. Bolj kot na drugih delih obmejnega območja, ki ga imenujemo zamejstvo, je življenje več generacij Benečanov težko zaznamovalo dejstvo, da so se znašli na kritični točki nacionalnih trenj, nasprotujočih si teritorialnih ambicij in z njimi povezanih konfliktov. Zaradi vsega tega je zgodovina čeznje šla kot valjar. Včerajšnji posvet Inštituta za slovensko kulturo v Špetru je bil tehten prispevek k razmišljanju o teh vprašanjih. Bil pa je tudi priložnost za peščico skrajnih desničarjev, da so pred špetrsko dvorano, v kateri je bil posvet, uprizorili demonstracijo proti slovenskim organizacijam in dvojezični šoli, ki da jim država v trenutku restrikcij namenja neupravičene privilegije. Ni manjkala niti solidarnost z županom, ki naj bi bil kot branitelj italijanstva deležen napadov. O »sodobnosti« pogleda, ki ga imajo ti demonstranti na svet, so pričala tudi nekatera gesla, kot denimo »Tito boia« in podobna. Do tod nič pretresljivega, saj vemo, da je mati bedakov vedno noseča. Dokaj nenavadno pa je, da se je med podpisniki letaka demonstrantov znašel tudi odbornik občine Dreka, ki se je javno izrekla za zaščitni zakon in torej za vse, kar sodi zraven. Občinska uprava se je sicer s pisnim sporočilom takoj distancirala od demonstracije skraj-nežev in opredelila odbornikovo odločitev kot pobudo osebnega značaja. Najbrž pa to ne bo dovolj, saj je jasno, da odbornik s takimi stališči v Slovencem sicer naklonjeni upravi nima česa iskati. italija - Naporen delovni konec tedna za Maria Montija v palači Chigi Mrzlična posvetovanja o ostrih varčevalnih ukrepih Načrtovani paket vreden najmanj 24 milijard evrov špeter - Posvet na pobudo Inštituta za slovensko kulturo Zgodovinarji analizirali posledice zedinjenja Italije na vzhodni meji Ob robu posveta provokativni protest desničarjev - Med njimi tudi odbornik Občine Dreka irir.-üäi ŠPETER - Posledice Risorgimen-ta ter zedinjenja Italije na vzhodni meji so bili tema posveta, ki ga je priredil Inštitut za slovensko kulturo. Analiza dogodkov ob vzhodni meji pred in po ustanovitvi kraljevine Italije 17. marca 1861 so podali zgodovinarji Branko Marušič, Liliana Ferrari, Tomaž Simčič in Giorgio Banchig, zaključne misli pa je podal Alberto Buvoli, direktor Furlanskega inštituta za osvobodilno gibanje. Konferenco je povezovala Bruna Dorbolo. Ob robu posveta je skupina desničarjev izvedla grob provokativni protest. Med njimi je bil tudi odbornik Občine Dreka, čigar početje sta obsodila župan in vsa uprava. Provo-kacijo je obsodila tudi SKGZ in izrazila solidarnost Slovencem v Videm-ski pokrajini. Na 3. strani RIM - Na včerašnjih pogovorih s predstavniki strank, ki ga podpirajo v parlamentu, jim je premier Mario Monti pognal strah v kosti. 24 do 25 milijard težak varčevalni sveženj jim je orisal le po poglavjih, ob tem pa jih opozarjal, da se hudo mudi in da v igri ni samo rešitev Italije, ampak vse Evrope. Na politike je očitno naredil močan vtis, a je tudi pozorno prisluhnil njihovim dvomom in predlogom, saj si je očitno pustil nekaj manevrskega prostora. Danes se bo v palači Chi-gi posvetoval še s predsedniki deželnih uprav, delodajalci in sindikati, ki grozijo z uporom, če bodo ukrepi nepravični. Na 2. strani Silovit trk vozil na nekdanji cesti 202 Na 4. strani Umrl gost doma Skupnosti Milcovich Na 5. strani Na stičišču kultur Trst ni obroben Na 6. strani Občini Doberdob in Kranj pobrateni Na 11. strani Drago Štoka še naprej predsednik SSO Na 14. strani V Trstu slavnostni dan civilne zaščite Na 14. strani NAŠA PRODAJALNA GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0U GROUP s,i GmDCKnmum ienanz> enzm Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146336 mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com www.haus.rubner.com Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Nedelja, 4. decembra 2011 DNEVNE NOVICE / italija - Intenzivno delaven konec tedna za prvega ministra Monti prestrašil stranke, ki ga podpirajo v parlamentu Bolj kot govoril, je poslušal - Danes na vrsti bojeviti sindikati - Seja vlade morda že drevi RIM - Varčevalni paket, ki ga pripravlja vlada premierja Maria Montija, bo »težak« najmanj 24 milijard evrov, a se bo lahko podražil tudi na 25 milijard. Z ukrepi, ki jih bo vseboval, je premier včeraj seznanil delegacije treh največjih parlamentarnih skupin, ki ga bodo podprle -Ljudstvo svobode, Demokratsko stranko in Tretji pol. »Zdravilo bo zelo grenko, a ga bomo morali pogoltniti,« je po srečanju z Montijem komentiral vodja sredinske UDC Pierferdinando Casini. »Trenutek je resen«, z mnogih gledišč tudi »dramatičen«, kajti trgi ne bodo več čakali, »v igri pa ni samo Italija, ampak vsa Evropa«, je Monti prepričeval svoje sogovornike med posvetovanji v palači Chigi. Ukrepati je treba hitro, a tudi dobro in brez iskanja neobstoječih bližnjic, je dejal premier, ki pa si je vseeno pustil nekaj manevrskega prostora za pogajanja o najbolj bolečih ukrepih, kot sta zvišanje stopenj davka na osebni dohodek in zaostritev upokojitvenih pogojev. Hitrost ukrepanja ob tem ostaja imperativ, zato ni izključeno, da bo premier sklical ministre za odobritev varčevalnega paketa že danes zvečer, potem ko bo končal še pogovore s sindikati, delodajalci in deželnimi upravitelji. Tudi njim bo ponovil več ali manj enake koncepte: potreben je oster varčevalni sveženj, ki bo zajamčil takojšnje in zajamčene prihodke. Montija namreč skrbijo odziv finančnih trgov in pričakovanja evropskih partnerjev. Ne bi hotel povečati vznemirjenja prvih in niti razočarati drugih. Ni naključje, da je predstavnike strank včeraj spomnil na besede nemške kanclerke Angele Merkel. Po odzivih politikov je bil Monti učinkovit, saj je na njih naredil močan vtis. »Jasno nam je dal razumeti dramatičnost trenutka,« je dejal eden od udeležencev posvetovanj v palači Chigi. Izvedelo se je tudi, da je premier navedel le poglavja svojega paketa, ne da bi šel v večje podrobnosti. Bolj kot govoril, je poslušal, saj so ga stranke, ki so tudi same v škripcih, zasule s svojimi dvomi in nasveti. Ljudstvo svobode se boji zvišanja davčnih stopenj za srednji sloj, Tretji pol se zavzema za večjo pozornost za družine, Demokratsko stranko pa najbolj skrbi zaostritev kriterijev za upokojitev. V odgovor jim je Monti ponovil svoje načelo treh stebrov: strogosti, gospodarske rasti in pravičnosti. Tistih skoraj 25 milijard evrov za znižanje javnega dolga namerava vlada zbrati z davki in zmanjšanjem javne porabe. Poleg že omenjenega zvišanja dav- čnih stopenj in uvedbe davka na prvo stanovanje naj bi uvedli tudi tiket na hospi-talizacije in davek na plovne priveze. S prihodnjim letom naj bi bilo za odhod v pokoj potrebno imeti 41 do 43 let delovne dobe, upokojitvena starost za ženske pa naj bi se zvišala od 60 na 63 let. Anticipacije, ki močno vznemirjajo vladne stranke, pa so za sindikate popolnoma nesprejemljive. Generalna sekretarka Cgil Sussana Camusso je včeraj na nekem sindikalnem zborovanju opozorila, da je njena organizacija pripravljena na protest proti nepravičnim odločitvam, medtem ko je vodja Cisl Bonan-ni kriziral dejstvo, da je Monti organiziral le posvetovanja s socialnimi partnerji, ne pa pravih pogajanj z njimi. Poleg tega vsi trije splošni sindikati - Cgil, Cisl in Uil - odločno nasprotujejo kakršnemu koli poseganju na področje socialnega varstva, pri čemer so v popolnem sozvočju s Severno ligo. Ta namreč posvetovanja v palači Chigi bojkotira, saj se jih danes njena predsednika Piemonta in Veneta ne bosta udeležila. Predsednik italijanske vlade Mario Monti ansa meja - Po tridnevnih maratonskih pogajanjih v Bruslju Priština in Beograd potrdila dogovor, a vsak s svojo različico BRUSELJ - Potem ko sta Beograd in Priština vendarle potrdila, da so na zadnjem krogu pogovorov o Kosovu v Bruslju dosegli dogovor o skupnem upravljanju mejnih prehodov, si obe strani še naprej različno razlagata doseženi dogovor. Vodja kosovske delegacije Edita Tahiri je tako dejala, da naj bi vse mejne prehode med Kosovom in Srbijo poslej nadzorovali tako kosovski kot srbski cariniki in policisti, vodja srbske delegacije Borislav Stefanovič pa je dejal, da bodo glavno vlogo imeli Srbi, Kosov-ci pa bodo imel vlogo opazovalca. Dodal je še, da se bodo tako na Kosovo vrnili srbski cariniki in policisti, njihovi kosovski kolegi pa bodo po njihovi vrnitvi ostali brez pooblastil. Kosovska vlada na mejnih prehodih tudi ne bo smela izobesiti nacionalne zastave ali oznak o državnem ozemlju. In medtem ko albanska stran meni, da je Srbija s tokratnim dogovorom na področju upravljanja mejnih prehodov prvič priznala Kosovo kot enako- Boris Tadič arhiv pravnega državnega partnerja, srbska stran ocenjuje, da je kosovska stran storila korak nazaj, ker bodo kosovski organi na meji podrejeni srbskim organom. Po besedah Stefanoviča naj bi srbska stran od EU tudi dobila zagotovila za svobodno gibanje kosovskih Srbov v in iz Srbije s srbskimi avtomobilskimi registrskimi oznakami in dokumenti. Tudi srbski predsednik Boris Tadič je ob robu mednarodne konference nemških socialdemokratov v Berlinu za nemško tiskovno agencijo dpa včeraj potrdil, da je bil dosežen dogovor o mejnih prehodih. »Obstaja rešitev, podprli smo jo,« je dejal Tadič. Dodal je še, da je sedaj na vrsti uresničitev mehanizmov. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je srbski predsednik v Berlinu tudi poudaril, da dogovor iz Bruslja razume izključno kot dogovor o administrativnih prehodih in nikakor kot dogovor o meji med Srbijo in Kosovom. Ponovil je, da Srbija ne bo nikoli priznala samostojnosti Kosova. V mednarodnih krogih pa se medtem utrjuje prepričanje, da bi uspešen izid dialoga med Beogradom in Prištino lahko odprl pot za nadaljevanja približevanja Srbije Evropski uniji. Do dogovora je namreč prišlo le nekaj dni pred petkovim vrhom EU, na katerem bo tekla beseda tudi o podelitvi statusa kandidatke za vstop v EU Srbiji, in potem, ko je Angela Merkel v petek izjavila, da Beograd na ta korak še ni pripravljen. Zdaj bi lahko kanclerka to stališče omilila. (STA/Ansa) V Budimpešti množični protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom BUDIMPEŠTA - V madžarski prestolnici se je včeraj zbralo več tisoč državljanov, ki so protestirali proti načrtovanim varčevalnim ukrepom madžarske vlade pod vodstvom Viktorja Orbana. K protestom sta pozvala dva madžarska sindikata. Manife-stanti pa so protestirali tudi proti tretjemu sindikatu, ki je v petek podprl predlog vlade za novo delovno zakonodajo. Ta predvideva bistveno okrnjeno pravico do stavke in zmanjšanje drugih delavskih pravic. Madžarska se sicer sooča z visokim javnim dolgom, konec novembra pa ji je bonitetna agencija Moody's za stopnjo znižala bonitetno oceno. Madžarska se je tudi že obrnila na Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (FMI) za morebitno finančno pomoč. Izgnani iranski diplomati prispeli v Teheran TEHERAN - Iranski diplomati, ki jih je po napadu na britansko veleposlaništvu v Teheranu Velika Britanija izgnala iz države, so se včeraj vrnili v Teheran. Skupina diplomatov je iz Londona poletela s čarterskim letom, potem ko jim je britanska vlada v sredo dala 48 ur, da zaprejo iransko ambasado v Londonu in zapustijo državo. Iranski študentje, jezni, ker je Velika Britanija zaradi jedrskega programa uvedla sankcije proti njihovi državi, so v torek napadli britansko veleposlaništvo, dan prej pa je svet iranske revolucionarne garde sprejel zakon o izgonu britanskega veleposlanika v dveh tednih, odnose med državama pa so znižali na raven odpravnikov poslov. Po napadu na britansko ambasado so svoje diplomate iz Irana odpoklicale še Nemčija, Francija in Nizozemska in Italija. Varnostni svet ZN podaljšal mandat misiji v Libiji NEW YORK - Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat misiji ZN v Libiji (Unsmil) do 16. marca prihodnjega leta in ji tudi malce razširil mandat, da lahko pomaga prehodni vladi v prizadevanjih proti veliki razširjenosti orožja v državi. Misija Un-smil je bila ustanovljena septembra za dobo treh mesecev z uvodnim mandatom, da podpre nacionalni prehodni svet pri obnovi države po koncu spopadov proti režimu Moamarja Gadafija. Mandat je predvideval pomoč pri obnovi vladavine prava, pisanju nove ustave, promociji sprave in pripravah na volitve. Razširjeni mandat misijo sedaj pooblašča, da tudi pomaga prehodni vladi pri soočanju z grožnjo širitve vseh vrst orožij. rusija - Pred današnjimi parlamentarnimi volitvami V Moskvi priprli vodjo edine organizacije za nadzorovanje volitev MOSKVA - Dan pred parlamentarnimi volitvami v Rusiji se je napetost v vrhu države stopnjevala. Uslužbenci varnostne službe moskovskega letališča Šeremetjevo so v petek zvečer za 12 ur priprli Liljo Šibanovo, vodjo edine neodvisne ruske organizacije za opazovanje volitev Golos. Gre za nov vladni pritisk na organizacijo, ki je pred parlamentarni volitvami zaznala več tisoč kršitev. Šibanovo so na letališču priprli zato, ker je odklonila predajo svojega osebnega računalnika letališki varnostni službi, je včeraj pojasnil njen namestnik v Golosu Grigorij Melkonjants. Kot je dodal, so jo izpustili šele po 12 urah, ko je popustila in predala računalnik. Do pridržanja Šibanove je prišlo po tem, ko je moskovsko okrajno sodišče v petek Golos - z utemeljitvijo, da je z objavo raziskave javnega mnenja kršil zakon, po katerem so tovrstne objave zadnjih pet dni pred volitvami prepovedane - kaznoval s 1000 dolarji globe. Pritisk na edino neodvisno rusko organizacijo za opazovanje volitev se stopnjuje že od minule nedelje, ko je premier Vladimir Putin vlade zahodnih držav obtožil, da skušajo prek finančne pomoči nevladnim organizacijam vplivati na potek ruskih volitev. Golos namreč finančno podpirajo tako ZDA kot Evropa. Ruska televizija NTV, ki je pod nadzorom Kremlja, je v petek predvajala polurni program, v katerem je neposredno napadla Golos. V ta namen si je pomagala s prikazovanjem sirija - Podpredsednik ZDA Joe Biden Asad grožnja za verski konflikt tudi v širši regiji kovčkov, polnih ameriških dolarjev, pri čemer je zatrdila, da Golos nedvoumno podpira opozicijske stranke in da želi volitve, na katerih najbolje kaže vladajoči Enotni Rusiji, prikazati kot neverodostojne. Golos je v času ruske predvolilne kampanje prejel okrog 5300 pritožb volivcev, večinoma vezanih prav na domnevne kršitve Enotne Rusije. Približno tretjino vseh pritožb so oddali zaposleni v državnih službah in študentje. Avtorji pritožb so navajali, da njihovi nadrejeni oziroma profesorji nanje izvajajo pritisk, kako glasovati na današnjih volitvah. (STA+CR) ISTANBUL - Sirski predsednik Bašar al Asad predstavlja grožnjo za stopnjevanje verskega konflikta ne le v Siriji, temveč širše v regiji, je na srečanju s turškim predsednikom Abdulla-hom Gulom v Ankari dejal ameriški podpredsednik Joe Biden. Kritičen je bil tudi do »nezaslišanih dejanj« Irana. »Asad in njegov režim sta vir nestabilnosti v Siriji in zdaj predstavljata največjo grožnjo za intenziviranje verskega konflikta - ne le v Siriji, temveč tudi zunaj nje,« je Biden v Ankari dejal Gulu. Na novinarski konferenci v Istanbulu pa je ameriški podpredsednik izpostavil, da stojijo ZDA Turčiji ob strani oziroma da razumejo, da turškim oblastem v zvezi s sirskim predsednikom mineva potrpljenje. Prav tako ZDA po Bidenovih besedah Turčijo podpirajo pri njenem pozivu k Asa-dovem odstopu. Kot je dejal drugi mož ZDA, sta glavna cilja sirski režim pripraviti, da bo prenehal s pobijanjem civilistov, sir- skega predsednika pa prepričati k odstopu. Biden je k mirni politični tran-ziciji v Siriji pozval tudi v pogovoru za turški časnik Hurryet. V intervjuju je tudi opozoril, da je stabilnost Sirije pomembna: »Prav zato vztrajamo pri spremembah - trenutni položaj v državi ni stabilen.« Sicer pa je bil ameriški podpredsednik v Turčiji kritičen tudi do Irana. Kot je navedel, je ta islamistična republika zaradi svojih nezaslišanih dejanj v regiji zelo izolirana in izgublja vpliv. Biden se je ob tem med drugim dotaknil iranske zavrnitve razkritja svojega jedrskega programa, iranske zarote proti savdskemu veleposlaniku v ZDA, napada na britansko veleposlaništvo v Teheranu in grožnje Turčiji. Ankara se je namreč lani strinjala, da bo sodelovala pri opozorilni radarski obrambi Nata, Iran pa je napovedal, da bo v primeru, če bo ogrožen, njegova prva tarča prav Natovo oporišče v Turčiji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 4. decembra 2011 3 špeter - Posvet na pobudo Inštituta za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom občine Špeter Zgodovinarji analizirali posledice zedinjenja Italije na vzhodni meji Svoje poglede predstavili Branko Marušič, Liliana Ferrari, Tomaž Simčič, Giorgio Banchig in Alberto Buvoli ŠPETER - Odmevi in učinki Risorgi-menta ter zedinjenja Italije na vzhodni meji so bili glavna tema mednarodnega posveta, ki ga je včeraj priredil Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter. Cilj srečanja je bila obravnava in analiza zgodovinskih dogodkov ob vzhodni meji pred in po ustanovitvi kraljevine Italije 17. marca 1861. Različne poglede na temo so podali zgodovinarji Branko Marušič, Liliana Ferrari, Tomaž Simčič in Giorgio Banchig, zaključne misli pa je povzel Alberto Buvoli, direktor Furlanskega inštituta za osvobodilno gibanje. Konferenco je povezovala predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo. Profesor Marušič s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (bil je tudi član mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije) je predaval o odnosih med Slovenci in Italijani ob severovzhodnem Jadranu in o tem, kako so v Sloveniji sledili italijanskemu preporodu in širjenju nacionalne ideje, pa tudi o pogledih italijanskih intelektualcev na vprašanje meje oziroma na slovensko prisotnost na ozemlju, ki naj bi pripadlo Italiji. Furlanska zgodovinarka Liliana Ferrari, ki poučuje na Univerzi v Trstu, je svoj referat posvetila spremembam v videmski nadškofiji v obdobju pred in po zedinjenju Italije ter odnosu cerkve do francoske in avstrijske uprave v Furlaniji in risorgimenta, dotaknila pa se je tudi vprašanja Slovencev v Benečiji. Tomaž Simčič je številni publiki predstavil poglede slovenske duhovščine na slovensko nacionalno vprašanje in cerkve nasploh na italijanski risorgimento in druga sorodna evropska gibanja. Preporodne ideje so v Evropi v glavnem nastale na osnovi načel, ki so jih zagovorajali med francosko revolucijo, in so bile v glavnem anti-klerikalne. V Italiji sta vero in uveljavitev narodnostnega vprašanja skušala uskladiti Tommaseo in Gioberti, na Slovenskem pa je duhovščina celo podpirala narodni preporod, saj se je nasprotje med konservativci in liberalci spremenilo oziroma je sovpadalo z nasprotjem med Slovenci in Nemci. Med pripadniki tako imenovanega nespravljive-ga katolicizma je bil Slomšek, ki je vero in narod povezal v nerazdružljivo celoto. Simčič je spregovoril tudi o staroslovenski Omizje uglednih zgodovinarjev na posvetu politiki in o nedoslednosti cerkve, ki je na primer kritizirala preporodna gibanja v Italiji ali na Madžarskem, podpirala pa zahteve Belgijcev in Ircev, ki so se hoteli ločiti od protestantske Nizozemske oziroma Anglije. Ob koncu je nekaj misli posvetil tudi Benečiji, vprašanje pa je poglobil Giorgio Banchig, ki je svoje predavanje posvetil plebiscitu v Furlaniji iz leta 1866 in dogodkom pred in po njem. Benečani pod Avstrijo niso uživali avtonomije in pravic, ki so jih pod Beneško republiko, in so bili prepričani, da bodo pod Italijo lažje ohranili svojo kulturo in jezik. Da je bil to njihov cilj, dokazujeta tudi dopisa iz let 1850 in 1861 avstrijskim oblastem, v katerih krajevni upravitelji prosijo, da bi uslužbenci na sodišču v Špetru obvladali tudi slovenski jezik oziroma narečje in da bi tu ohranili upravo na podlagi zgodovinske narodne pripadnosti prebivalcev. Razočaranje po plebiscitu, ko je Italija začela raznarodovalno politiko in asimilacijo, je bilo torej še večje, saj se prebivalci v Nadiških dolinah in drugod po Benečiji s priključitvijo Italiji nikakor niso hoteli odpovedati svoji identiteti. Ob koncu je Buvoli poudaril, da so v Italiji preporod mitizirali, primanjkuje pa neka bolj poglobljena in kritična analiza zgodovinskih dogodkov, ki so spremljali Ri-sorgimento, saj je ta imel tudi temne plati, a se na to pogosto pozablja. (T.G.) nm Solidarnost SKGZ Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izrazil ogorčenje in zaskrbljenost nad napadom skupine desnih skrajnežev, ki so se znesli nad prireditelji posveta ob 150-letnici zedinjenja Italije. »Dogodek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker se dogaja v času, ko se slovenska narodna skupnost na Videmskem trudi za dobro-sosedska odnosa in uveljavljanje zaščitnih zakonskih pravic. Ob nezaslišanem dejanju se postavlja vprašanje, kdo stoji za desničarji, ki so si upali na tak način izpričati sovraštvo do italijanskih državljanov slovenske narodnosti. Ob tem dogodku ne moremo spregledati dejstva, da smo v zadnjem času na Videmskem zabeležili kar nekaj znakov nasprotovanja do naše narodne skupnosti in njeni organiziranosti (Rezija, dvojezična šola v Špe-tru, negacija slovenskega jezika, itd.). SKGZ izraža vso podporo in bližino Inštitutu za slovensko kulturo in vsem drugim organizacijam, od Rezije do Nadiških dolin, ki so plačali že previsok davek sovraštva in negacije samo zato, ker so želeli uveljaviti svojo narodno pripadnost.« - POTOVALNI URAD _ _ Aurora Viaggi Od daljnega 1963.vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice ŠE ZADNJA RAZPOLOŽLJIVA MESTA ZA ODHODE V DECEMBRU Adventne stojnice v BUDIMPEŠTI Praznična LJUBLJANA z muzejskim vlakom 08. - 11.12. 08.12. 08.- 10.12. Tradicionalni »Zaključni izlet« na BLED drugi avtobus Praznična LJUBLJANA z avtobusom 17.12. BOŽIČNO NOVOLETNI PRAZNIKI, V SKUPINI Z AVTOBUSOM ROGAŠKA SLATINA in OLIMIA različne kombinacije KRANJSKA GORA Božič BERLIN čudovito silvestrovanje MALI LOŠINJ dvojno slavljenje DUBROVNIK in KOTOR novost drugi avtobus BLED zimska idila PRAGA klasična novoletna destinacija 30.12. - 02.01. VELENJE kratek in lep izlet 31.12. - 01.01. zadnja mesta LJUBLJANA tri kombinacije že od 90 evrov 31.12. - 01.01. ZAGREB z opereto in tamburaši 31.12.- 02.01. zadnja mesta VILLA MANIN razstava »Ekspresionizem« 06.01. DUNAJ odlična cena 06. - 08.01. 24.12.-08.01. 24. - 26.12. 29.12.-03.01. 29.12.-02.01. 29.12.- 02.01. 30.12.-02.01. SKUPINSKA POTOVANJA Z LETALOM Božič in Novo leto na JAPONSKEM 23.12. - 03.01. KITAJSKA ledene umetnine 23.12. - 30.12. JORDANIJA za konec leta 26.12. - 02.01. Križarjenje po RENU Amsterdam-Köln 30.12.-03.01. V januarju: FILIPINI, Indija GUJARAT praznik papirnatih zmajev, ETIOPIJA. V februarju: Sultanat OMAN, ARGENTINA severni del V marcu: Indija DECCAN, Indija YOGA GANGE Velika noč MOSKVA in SANKT PETERSBURG 05. -11.04. NOVO smučarski paket v FRANCIJI Val Thorens 10.-17. marca. Avtobusni prevoz, najem apartmana in skipass že od 444,00 € Pestra ponudba vsakovrstnih paketov za »avtomobiliste« decembra in za praznike ^^izkušenosti! POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MI LAN 0, 20 TRST TEL 040 631 300 Fa: 040 365587, e-mail aurora@auroraviaggi.com, uri www.auroraviaggi.com ^URNIK: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 -18.30, četrtek no stop 9.00 -18.30, sobota 9.00 -12.00 črna provokacija - Ob robu posveta Protest desnice Med protestniki tudi odbornik Očine Dreka Luca Trusgnach ŠPETER - Pred posvetom na temo 150-letnice zedinjenja Italije, ki ga je organiziral Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske uprave, je okrog petnajst članov ali somišljenikov stranke »Destra sociale - Fiamma tricolore« uprizorilo protest (z vzklikanjem proti Titu, petjem italijanske himne in podobno) proti »potrati javnega denarja za tako imenovano kasto uvožene slovenske manjšine«. Protestniki, ki so za trenutek tudi prekinili posvet, a so jih orožniki nato pospremili iz dvorane, med drugim kritizirajo državna zakona 482/99 in 38/01 ter deželnega 26/07 in zahtevajo štetje Slovencev v videmski pokrajini, ukinitev financiranja slovenskih organizacij in ustanov, javno priznanje krajevnih zgodovinskih protoslovanskih govorov. Poleg tega nasprotujejo dvojezičnim izkaznicam, jezikovnim okencem in prispevkom za dvojezično šolo, za katero trdijo, da deluje na privatni osnovi. Zanimivo je, da je med prireditelji protesta tudi Luca Trusgnach, odbornik Občine Dreka. Župan Mario Zufferli, podžupan Miha Coren in odbornik Francesco Romanut so se že javno ogradili od Trusgnachovega ravnanja in poudarili, da gre za njegovo osebno pobudo, ki je v nasprotju s politično in upravno linijo dreške uprave, ki se zavzema za valorizacijo in ohranitev krajevnega slovenskega jezika in kulture. (T.G.) DVIGNITE SE! Proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije Kulturni dom v Trstu, nedelja, 4. decembra 2011, ob 16. uri Skgz m SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna ■ 040/8990100 rezervni deli CEPILCI kmetijska mehanizacija (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, AKCIJA traktorji FERRARI) BUKOVA DRVA IN semenarna - topla greda PELLET ZA KURJAVO PO UGODNI CENI N0X POSODA ZA OLJE T0RKLA extra deviško oljčno olje kmetijska mehanizacija ■ Sadno drevje in cvetje ■ Velika izbira umetnih in organskih gnojil ■ Vse za kmetijstvo in enologijo ■ Mreže za pobiranje oljk k0mp0ster Za iztrebitev organskih odpadkov Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Alpino odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu »V zadnjih desetih letih nismo na ozemlju tržaške pokrajine zaplenili tako velike količine nevarnega orožja in razstreliva.« Besede vodje tržaške davčne policije (gre za oddelek finančne straže) Claudia Bologneseja pričajo, da ni šlo za »rutinsko« zaplembo orožja, temveč za zelo pomembno odkritje (vrednost »na tržišču« več sto tisoč evrov), ki dokazuje, da se orožje iz nekdanjih vojnih žarišč v bivši Jugoslaviji še vedno čez naše kraje pretaka v Italijo ter nato morda najprej v druge države zahodne Evrope. Mitraljezi namesto materiala za gradbeništvo Finančni stražniki posebne enote Gico so v drugi polovici novembra, kot je svojčas že poročal naš dnevnik, na območju bivšega mejnega prehoda Fernetiči ustavili dostavno vozilo. Šofer, 32-letni slovenski državljan, je pojasnil, da vozi električni material za gradbeni sektor, v resnici pa je v vozilu skrival pravo orožarno. Preiskovalci so odkrili kar petnajst brzostrelk vrste kalašnikov AK 47, 19 pištol (med temi tudi revolver 357 magnum), puško FG 42 z dušilcem in štiri kilograme plastičnega eksploziva. Vse orožje, kot so sporočili na včerajšnji novinarski konferenci, je bilo v brezhibnem stanju. Predvsem puška z dušil-cem in z optično napravo z dolgim dometom ter z več kot 700 naboji. Gre za drago in zelo precizno vojno orožje. Eksploziv bi uničil 4-nadstropno stavbo Preiskava, ki so jo imenovali »Maximum Risk«, je še v teku, saj ni jasno komu je bilo zaplenjeno orožje v resnici namenjeno. Voditelji finančne straže (glavno besedo je na srečanju z novinarji imel pokrajinski poveljnik Pier Luigi Mancuso) so dali razumeti, da je bila včerajšnja novinarska konferenca sklicana potem, ko so novice o zaplembi tako ali drugače pronicnile v javnost. Aretirani tihotapec z orožjem in razstrelivom je v tržaškem zaporu, Levo včerajšnja novinarska konferenca na poveljstvu finančne straže in spodaj del zaplenjenih mitraljezov z naboji kroma kjer ga je že zaslišala javna tožilka Lucia Baldovin, ki vodi to zahtevno preiskavo. Italijanske preiskovalce (z zaplenjenim eksplozivom bi lahko celo razstrelili štirinadstropno stavbo) zanima predvsem komu in čemu je bila namenjena ta orožarna. To preiskujejo tudi v drugih italijanskih deželah, posebno na območjih, kjer so najbolj aktivne kriminalne združbe. Očitno je t.i. balkanska orožarska pot še vedno delujoča, kljub poostrenemu policijskemu nadzoru in tesnejšem sodelovanju policij raznih držav. Predsednik FJK se je zahvalil finančni straži Predsednik Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Renzo Tondo se je včeraj popoldne uradno zahvalil polkovniku finančne straže Mancusu za uspeh akcije. »Hvaležni smo finančni straži in vsem pripadnikom sil javnega reda, ki skrbijo za vsakdanjo varnost občanov,« je v brzojavki Mancusu napisal predsednik deželne vlade. tihotapstvo z orožjem - Uspešna akcija finančne straže Slovenski državljan je v dostavnem vozilu prevažal pravo orožarno Preiskava »Maximum Risk«je še v teku - Orožje najbrž namenjeno italijanskemu kriminalu železarna - SEL Potrebno je stalno delovno omizje Dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Trst ter osrednja državna vlada morajo čim prej oblikovati stalno delovno in operativno omizje, ki naj v čim krajšem časovnem roku privede do preusmeritve dejavnosti v ške-denjski železarni. To je stališče stranke Levica, ekologija in svoboda, ki je včeraj dopoldne na tržaškem županstvu orisala svoj pogled na položaj škedenjske tovarne, ki je po besedah predstavnikov SEL po enajstih letih neizpolnjenih obljub postal zelo hud. O problemu železarne in odnosu (nekaterih) javnih uprav do le-tega so govorili načelnik svetniške skupine SEL v tržaškem občinskem svetu Marino Sos-si, strankin pokrajinski koordinator Ful-vio Vallon in Waldi Catalano, ki je v stranki odgovoren za politike dela. Med drugim so opozorili, kako je sprememba dejavnosti na območju železarne del t.i. »pakta za Škedenj«, ki je sestavni del upravnega programa levosredinske koalicije tržaškega župana Roberta Cosolinija, prav tako je pred tremi leti in pol takratni kandidat desne sredine in sedanji predsednik deželne vlade Renzo Tondo tudi napovedoval preusmeritev dejavnosti, kar pa se potem ni zgodilo. Pri SEL so zelo zaskrbljeni, saj je od nastopa nove mestne uprave Roberta Cosolinija poteklo že približno šest mesecev, glede Ton-dove dejavnosti pa je zelo težko ugotoviti kako pobudo v zvezi z železarno oz. kako strategijo, na podlagi katere bi skušali uskladiti pravico prebivalcev Škednja in bližnjih predelov do zdravja s pravico delavcev do dela. Taka uskladitev je po mnenju SEL možna, saj mora preusmeritev dejavnosti v železarni predstavljati perspektivo za delavce tovarne. V ta namen je treba poleg omenjenega stalnega delovnega omizja oblikovati tudi sodelovanje med socialnimi partnerji, okoljevar-stvenimi združenji in občani. Vendar, opozarjajo pri stranki, čas je omejen, kot že rečeno pa deželni predsednik Tondo doslej ni pokazal kakega velikega zanimanja, zato bodo predstavniki SEL v deželnem svetu preverili, ali sploh obstaja politična volja, da pride do rešitve vprašanja železarne. Razmišljajo tudi o predlogu resolucije, če ne bo odgovora v čim krajšem času pa nameravajo tudi prirediti manifestacijo pred Deželo. (iž) nekdanja cesta 202 - Včeraj malo čez poldne silovit trk po križišču na H v smeri Globojnerja Avtov motor sredi cestišča, kombi pa v skalo V nesreči je bilo ranjenih pet oseb, od katerih trije otroci in dva odrasla - Posegli so občinski policisti, reševalci službe 118 in gasilci - Cesta je bila za nekaj ur zaprta Na nekdanji državni cesti 202 se je včeraj okoli 12.20 malo po križišču na H v smeri Globojnerja pripetila prometna nesreča, ki bi bila lahko imela hujše posledice, ki pa jih k sreči ni bilo, je pa bila cesta nekaj ur zaprta za promet. Na tržaški občinski policiji, katere agen- ti so skupaj z reševalci službe 118 (slednji so prišli s štirimi rešilnimi vozili in zdravniškim avtomobilom) in gasilci prihiteli na kraj nesreče, nam včeraj niso vedeli povedati kaj konkretnejšega o dinamiki dogodka, saj so jo še preučevali. Znano je le to, da je prišlo do trka med manjšim osebnim avtomobilom in kombijem. Trk je bil očitno zelo silovit, saj je avtu odtrgalo ves sprednji del, tako da je motor kar obtičal sredi cestišča, kombi pa se je prevrnil in končal v skalo. V nesreči je bilo ranjenih pet oseb, med temi trije otroci, ki so jih prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garo-folo, medtem ko so preostali odrasli osebi prepeljali v bolnišnico na Katinari. Motor osebnega avta je končal na cestišču (na sliki levo), kombi pa se je prevrnil kroma Na urgenci nam niso mogli nuditi nobenih informacij o zdravstvenem stanju ponesrečencev, po drugih podatkih pa kaže, da poškodbe kljub silovitosti trka niso bile usodne, tako da naj bi ponesrečenci ne bili v življenjski nevarnosti. Cesto so po odstranitvi razbitin obeh vozil in očiščenju cestišča po nekaj urah zopet odprli za promet. / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 5 opčine - Na vrhuncu polemike umrl Claudio Bidoli Veteranu Skupnosti Milcovich včeraj odpovedalo srce Žalosten razplet v zgodbi o nepokretnih osebah, ki jih hočejo izseliti Claudio Bidoli, eden izmed enajstih oseb s posebnimi potrebami, ki stanujejo v openskem domu Skupnosti Milcovich, je včeraj zjutraj umrl. Po besedah predsednice zadruge La Rinas-cente Arielle Vivian je 52-letni Bidoli, ki je bolehal za mišično distrofijo, podlegel srčni kapi. V Bazovski ulici na Opčinah je bil dejanski starosta in glasnik skupnosti, pa čeprav je zaradi krčev težko govoril in je potreboval pomoč »tolmačice«. Bil je šolan, pred leti je obiskoval univerzo. Z nogo, edinim uporabnim udom, je redno upravljal računalnik in komuniciral po spletu, najraje prek Facebooka. V četrtek zvečer je zapisal svoje zadnje sporočilo, v katerem je opozoril na težak položaj gostov doma Skupnosti Milcovich. »Pripravljeni smo v vsakem trenutku na gladovno stavko,« je opozoril po spletu. Spoznali smo ga v torek, ko smo se z njim in ostalimi pogovarjali o napovedani prodaji Skupnosti Milcovich. Skupnost je v teh tednih pod hudim pritiskom, invalidi in ostali bolniki -nekateri živijo v openskem objektu že petnajst let - so bili nenadoma postavljeni pred drastično spremembo, ne da bi lahko izbirali. Pred novim letom, pravzaprav že pred 18. decembrom, se morajo izseliti. Tako je odločil lastnik stavbe, močno zadolžena tržaška sekcija italijanskega združenja za boj proti mišični distrofiji UILDM. Občina Trst je za enajsterico našla alternativno zatočišče v okviru skupnosti La fonte - Izvir na Božjem polju, zadruga in člani openske skupnosti pa poudarjajo, da se osebe s posebnimi potrebami, med katerimi je tudi slepa invalidka, ne morejo kar tako čez noč preseliti v kraj, ki ga sploh ne poznajo. »To so ljudje, ne kosi pohištva,« je med drugim dejala koordinatorka skupnosti. Socialni delavci zadruge La Ri-nascente pravijo, da se je zdravstveno stanje Claudia Bidolija od začetka polemike s tržaškim UILDM znatno poslabšalo. Zadevo si je vzel zelo k srcu, ker je bil prepričan, da se dogaja velika krivica. Nazadnje pa ga je po pričevanju ostalih v skupnosti, tako je povedala Ariella Vivian, močno prizadelo petkovo soočenje z občinsko socialno skrbnico, ki je goste doma dejansko postavila pred ultimat. Energično jim je dejala, naj podpišejo dokument in se v nekaj dneh odselijo, ker v Bazovski ulici vsekakor ne morejo ostati. Težko je oceniti, kako je to soočenje vplivalo na Claudia. Dejstvo je, da je mu je srce čez Claudio Bidoli, drugi z leve, pred nekaj dnevi z ostalimi gosti v domu Skupnosti Milcovich kroma noč odpovedalo. Občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari se je včeraj po prejetju žalostne novice odpravila na Opčine, da bi izrazila svoje sožalje. V torek nam je Claudio skupaj s predstavniki zadruge razlagal, da je UILDM prejemal od Občine Trst finančna sredstva za upravljanje skupnosti, ta denar pa je pogosto uporabljal v druge namene. Zadruga La Rinas-cente je za plačevanje osebja najemala bančne kredite, pozneje se je pritožila na sodišče. Občinski uradi, kot kaže, v teh letih niso ukrepali. »Rad bi vedel, kam je šel ta denar,« je ponavljal Claudio. UILDM je kopičil dolgove, tako v odnosu do zadruge kot do drugih osebkov. Zdaj pa ravno zaradi teh dolgov prodaja nepremičnino - kupilo naj bi jo združenje ANFFAS - in sicer po polovični ceni (680.000 namesto 1,4 milijona evrov), vsaj tako trdi podpredsednik UILDM Livio Bonetti, ki je v sporu s predsednikom Cesarejem De Simonejem. Slednji se je v četrtek sestal z odbornico Famulari, za medije pa noče dajati izjav. Bonetti trdi tudi, da je prodaja openskega doma v nasprotju z občinskimi in deželnimi omejitvami, Dežela FJK bi lahko od združenja UILDM celo zahtevala povračilo kakih 700.000 evrov prispevkov za vzdrževalne posege izpred nekaj let. Aljoša Fonda občina trst - Odmev na Bidolijevo smrt Solidarnost odbornice za socialo Laure Famulari Tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari je včeraj popoldne na vrat na nos sklicala tiskovno konferenco, na kateri je izrekla sožalje sorodnikom nesrečnega Claudia Bidolija in solidarnost ostalim gostom doma Skupnosti Milcovich in socialnim delavcem, ki tam delujejo. Dejala je, da se zadeva o domu Skupnosti Milcovich zapletla že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tržaška občina je pri tem prizadeta stranka. Lastnik poslopja je vsedržavno združenje UILDM, tržaška sekcija je bila uporabnik stavbe. Pretekli petek se je sestala s tržaškim vodstvom organizacije, slednje je poudarilo, da je prodaja poslopja neizbežna, saj je to edina pot za kritje dolgov, ki so se nabrali z leti. Ti naj bi po nekaterih ocenah znašali kakih 350 tisoč evrov, morda pa je vsota še višja. Tržaška občinska uprava je takoj poiskala nov dom za 12 gostov, to je struktura Skupnosti Izvir na Božjem polju. Starši prizadetih so si jo ogledali. Po oceni odbornice so prostori še lepši od tistih na Opčinah. Ob preselitvi nepokretnih na Božje polje naj bi Skupnost Izvir za nedoločen čas zaposlil koordinatorko zadruge La Rinascente in štiri njene operaterje, da bi tako s svojo prisotnostjo pospremili in omilili prehod gostov iz dosedanjega doma v novega. Na Opčinah pa je bilo zaposlenih od osem do deset uslužbencev zadruge. Kaj bo z ostalimi, ni jasno. Odbornica Famularijeva je zanikala, da naj bi na petkovem srečanju v domu Skupine Milcovich kdo skušal prisiliti goste naj s podpisom pristanejo na preselitev z Opčin na Božje polje. Pritrdila pa je, da je bilo združenje UILDM deležna deželnih prispevkov za vzdrževanje strukture. Ni pa jasno, ali bo treba ta sredstva vrniti. M.K. slavisti - V sredo Prof. Faganel o govornem standardu slovenščine Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi v sredo na predavanje, ki ga bo imel prof. Jože Faganel z naslovom Za oblikovanje nazora o govornem standardu slovenščine v javnosti. Razmislek za 3. tisočletje. Predavatelj se je odločil za to temo v prepričanju, da je pravorečna norma najmanj znana jezikovna norma. Pri tem ugotavlja, da so t.i. »nižje« zvrsti govora v umetnostnih zvrsteh na odru, radiu, filmu in televiziji našle svoje domovanje v taki meri, da skoraj izrinjajo t.i. »višje« zvrsti, kot je npr. zborni govor. Tako postaja zborni govor v scenskih umetnostih skoraj potisnjen v ozadje, pač na račun govorne ekspresivnosti igralskih likov. S tem slabi vzgojna vloga scenskih umetnosti pri uveljavljanju jezikovnega standarda. Kako ravnati ob vstopu v 3. tisočletje? Ali pozabiti na večstoletno oblikovanje jezikovnega standarda, ki so ga dosledno podpirali primorski ustvarjalci (Svetokriški), ali se nostalgično vračati v umetniškem govoru k narečnim rešitvam, ki so bolj zagovor dosežene stopnje osebne govorne kulture? Odgovor je, da je danes ponovno potrebno razmisliti o oblikovanju zdravega jezikovnega nazora, ki bo razumel vlogo organskih govorov in pomen standardnega govora kot jezikovne konvencije, namenjene za komuniciranje v širši skupnosti in umetnosti. Skratka, gre za obrambo in spodbujanje jezikovnega standarda v govoru. Prof. Jože Faganel sodi med najuglednejše slovenske jezikovne lektorje, obenem pa velja za enega glavnih jezikovnih svetovalcev v slovenskih gledališčih. V tej vlogi je deloval vrsto let pri Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Bil je tudi zunanji sodelavec tržaške radijske postaje, za katero je pred mnogimi leti pripravil cikel oddaj o slovenskem glasoslovju. Ob tem ne gre prezreti njegovega raziskovalnega in uredniškega dela. Kot preučevalec starejše slovenske književnosti je uredil in s spremnimi študijami opremil številne znanstvenokritične publikacije. Med temi naj omenimo vsaj Brižinske spomenike, Zoisove rokopise, Rogerijev Palmarium empyreum in Tri pridige o jeziku Antona Martina Slomška. Ze vrsto let je tudi glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe. Vabljeni v sredo, 7. decembra, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20). socio-psihopedagoška služba Gabrovec: Na ogled prostorov niso bili vabljeni tisti, ki so izrazili dvom »Vodilna funkcionarka zdravstvenega podjetja je deželnim svetnikom naročila, naj me ustavijo« Polemika po ogledu predstavnikov občin in direktorja Podjetja za zdravstvene storitve Fabia Samanija novih začasnih prostorov Slovenske socio-psihopedagoške službe v Ul. Vespucci se poglablja. Potem ko je zgoniška občinska odbornica za socialne politike Nadja Debenjak deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu (čeprav ga ni izrecno imenovala) očitala neumestno polemiko o odsotnosti nekaterih upraviteljev), ji je Gabrovec včeraj odgovoril s sporočilom, v katerem med drugim piše, da ni trdil, da na ogledu novih prostorov službe niso bilo prisotni predstavniki vseh okoliških občin tržaške pokrajine, ampak le, da niso bili vabljeni tisti javni upravitelji (med katere uvršča tudi sebe), ki so izrazili katerikoli dvom v ustreznost »tehničnih« izbir vodstva tržaškega zdravstvenega podjetja. Dvome deli nekaj čez tisoč tristo podpisnikov peticije, opozarja Gabrovec, ki pri tem pikro dodaja, da »to je - tako sodim - malenkostna zadeva.« Navezujoč se na očitke o neumestni polemiki Gabrovec tudi trdi, da je vodilna funk-cionarka zdravstvenega podjetja, ki je med drugim tudi politično zelo izpostavljena (imena v sporočilu za javnost ni zapisal), »šla še dlje, ko je v (meni nespretno prikritem) dopisu kolegom deželnim svetnikom in načelniku svetniške skupine celo naročila, naj me ustavijo, češ da delam v slabi veri.« Deželni svetnik SSk v sporočilu poudarja, da problemom Slovenske socio-psihope-dagoške službe sledi že nekaj let ter javnost in pristojne uprave seznanja s težavami, na katere ga opozarjajo neposredno tisti, ki se tako ali drugače dnevno soočajo z delovanjem službe, pa naj bodo uslužbenci, strokovni sodelavci ali družine same: »Ko gre za težave Fia-ta, politika prisluhne tako stališču Marchionneja kot tudi predstavnikom uslužbencev. Zato sem slovenskim županom predlagal (in svoj predlog ponovno izpostavljam), naj prisluhnejo tudi neposrednemu stališču in pogledu tako predstavnikov „odjemalcev", se pravi staršev, kot zelo diskretnih uslužbencev, saj so jim nadrejeni z grožnjami prepovedali vsak kontakt s politiki. Je vse to normalno? Slučaj je nanesel, da je bila ena od uslužbenk pred dnevi premeščena brez vsakega oprijemljivega razloga,« zaključuje Gabrovec. vzhodni kras - Darilo združenja Skupaj na Opčinah Nove jaslice na Opčinah V torek Miklavžev prihod v vas na kočiji s konjsko vprego - darila otrokom Openska cerkev sv. Jerneja je letos bogatejša za jaslice. Člani konzorcija Skupaj na Opčinah, ki združuje lastnike in upravitelje skoraj petdeset openskih trgovin in javnih lokalov, so pred dnevi podarili cerkvi kipce svete družine, oslička, vola, ovčic, angela in svetih treh kraljev, ki bodo krasili letošnje jaslice. Škofov vikar za slovenske vernike Tone Bedenčič se je članom konzorcija prisrčno zahvalil za darilo, uvod v praznovanje letošnjih božičnih praznikov. Skupaj za Opčine bo tudi letos bogato proslavil prihod svetega Miklavža. Sodelujoče trgovine in javne lokale bo letos mogoče prepoznati z novi svetlobnimi napisi. Sveti Miklavž bo prispel na Op-čine v torek popoldne okrog 15. ure, in sicer kar na kočiji s konjsko vprego, kot se tako pomembnemu svetemu možu spodobi. Pripeljal se bo po Narodni ulici, nadaljeval svojo pot po Dunajski cesti, Proseški ulici, svojo opensko pot pa bo zaključil na Trgu Škavenca naspro- Predstavniki združenja Skupaj na Opčinah s podarjenimi jaslicami v ospredju ti openskega tramvaja. Prijatelj otrok bo razveselil malčke ter jih obdaril z igračkami in sladicami, otroci pa se bodo lahko popeljali z njim na kočiji. Združenje Skupaj na Opčinah je priredila vaško miklavževanje v sodelovanju z odborništvom za trgovino tržaške občine. 6 Nedelja, 4. decembra 2011 TRST večkulturnost - Posvet na pobudo centra Dialoghi Europei Na stičišču različnih kultur Trst ni obroben, je v središču Tako pisatelj Diego Marani - Miran Košuta: Treba je spoznati soseda in njegov jezik Udeleženci okrogle mize (z leve) Valerio Fiandra, Diego Marani, Miran Košuta, Sergio D'Osmo kroma gledališki vrtiljak - Danes v svetoivanskem Marijinem domu Prihajata Heidi in Miklavž Predstavi Radijskega odra bosta ob 16. uri (abonma Rdeči palček) in ob 17.30 (abonma Modri palček) V kolikšni meri je v Trstu vzpostavljen dialog med različnimi narodnostnimi skupnostmi in kulturami, koliko pravzaprav poznamo drug drugega in kaj pomeni medkulturnost so bila le nekatera vprašanja, na katera so včeraj dopoldne poskusili odgovoriti ugledni intelektualci. V hotelu Savoia Excelsior je okroglo mizo organiziral študijski center Dialoghi Europei, ki je tokrat pripravil nadaljevanje refleksije interkulturnega razumevanja, o katerem so strokovnjaki različnih profilov že razpravljali v začetku septembra. In ker je prva konferenca zabeležila odličen odziv slušateljev, so se voditelji centra odločili organizirati nadaljevanje že začete debate. Rdeča nit obeh srečanj so bile medkulturne tematike. Včerajšnjo okroglo mizo je povezoval prof. Miran Košuta, ki nam je uvodoma zaupal, da je v našem prostoru sedaj veliko več stičnosti med kulturami kot nekoč. Klima se je po oceni našega sogovornika po vstopu Slovenije v Evropsko in monetarno unijo nekoliko otoplila, v Trstu tudi ni več tistega obrambnega nacionalizma, ki je preprečeval stike med kulturami. Prof. Košuta je izrazil željo, da bi po tej poti nadaljevali in da gospodarska kriza, ki jo zdaj doživljamo, ne bi teh tematik potisnila v ozadje. Izrazil je tudi prepričanje, da je dialog v medkulturnih okoljih bistvenega pomena tudi za ekonomski in politični razvoj mešanih področij. Po uvodni besedi moderatorja okrogle mize, ki je prisotne pozdravil v štirih jezikih, se je srečanje nadaljevalo s predavanjem Sergia D'Osma, bivšega direktorja Stalnega tržaškega gledališča, ki je menil, da bi bilo na področju medkulturnega dialoga treba še veliko postoriti. Fenomena razumevanja in srečevanja, ob katerih se preizkuša sam koncept inter-kulturnosti, je nato analiziral kulturnik Valerio Fiandra, ki meni, da so Tržačani precej strpni. Vprašanje, koliko poznamo v resnici svoje sosede, pa po njegovi oceni zadeva prav vse skupnosti in ne zgolj tržaške. Tematika, ki odpira široko polje filozofskega, etičnega, jezikovnega in aktualnega političnega premisleka, je aktualna povsod, kamor grem, je dejal govornik in dodal, da je nestrpnost veliko bolj prisotna v drugih mestih. V nadaljevanju je Valerio Fiandra postregel tudi z nekaterimi namigi, ki bi prav prišli lokalnim politikom. Sicer je govornik pohvalil delo nove občinske uprave, vendar pa je ocenil, da bi ta morala delati predvsem na dolgoročnih projektih, ki bi upoštevali spremembe v družbenem tkivu. O raznolikosti in večkulturnosti Trsta, ki ju je doživel na lastni koži, pa je spregovoril pisatelj Diego Marani, ki je v Trst kot študent prišel v sedemdesetih letih. Pred prihodom v Trst nisem poznal raznolikosti, je razložil govornik in dodal, da je v našem mestu naletel na kar tri meje; jezikovno, politično in geografsko. V to raznolikost se je Marani zelo hitro vživel, izpostavil pa je tudi, da ga je ta raznolikost spremenila. Po njegovem mnenju modela identitete ne smemo nikomur vsiljevati, identiteta, ne samo etnična, je individualna zadeva. V svojem referatu je gost tudi pozval Tržačane, naj ne mislijo, da so na robu dogajanja, ampak naj bodo prepričani, da so v središču; in sicer na stičišču različnih kultur. Če potegnemo črto pod povedano, lahko izluščimo, da je vsa omenjena različnost naš prostor obogatila s svojimi posebnostmi, ki so se ohranile v zgodovini in izročilu tega ozemlja. Nobenega razloga ni, da bi se odpovedali tej dediščini, je pa nemara prav, da stvari predstavimo takšne, kot so bile. In če povzamemo prof. Košuto, bi bilo prav, da bi vsak kulturno podkovan posameznik poznal svoj jezik, jezik soseda in še en svetovljanski jezik. Na vprašanje, ali smo v Trstu blizu temu kriteriju, pa je prof. Košuta odgovoril, da smo še daleč, a pomemben korak pri doseganju tega cilja bi vsekakor bil poskus, da bi italijanske šole v Trstu v svoje učne programe uvedle slovenski jezik. (sč) V vsaki sezoni Gledališkega vrtiljaka je igrica, ki je najbliže 6. decembru, povezana tudi z obiskom svetega Miklavža, saj je miklavževanj v mestnem središču prav malo. Včasih sveti Miklavž nastopa tudi v igrici, včasih pa je igrica samo vsebinsko povezana z vrednotami, kot so dobrota, prijateljstvo, radodarnost in ljubezen. Letos je Radijski oder izbral eno najbolj priljubljenih zgodbic otroške literature, in sicer Heidi švicarske pisateljice Johanne Spyri. Heidi se odlikuje po prisrčnosti, veselem značaju, prijaznosti do vseh in srčni dobroti. Zato je njen lik res primeren za vzgojo srca otrok pred Miklavževim in božičnimi prazniki. Otroci jo poznajo še najbolj iz japonskih risank, nekateri tudi iz filmov, večji pa so morda tudi www.primorski.eun ffc že prebrali knjigo, zato verjetno v glavnih obrisih poznajo njeno zgodbo. Heidi je punčka brez očka in mamice, zato zanjo skrbi teta Deta. Ko pa punčka malo zrase in dobi Deta službo v mestu, jo pripelje k osorne-mu dedu na Planino. Heidi ga s svojo prijaznostjo kmalu osvoji, na Planini hodi na pašo s pastirjem Petrom, se veseli rož, travnikov in kozic na njih ter obiskuje Petrovo slepo babico. Čez čas pa se teta vrne in jo odpelje v mesto Frankfurt, da bo tam delala družbo bogati hromi deklici Klari. Heidi ima Klaro rada, vendar pa trpi zaradi domotožja in trdosrčnosti upravi-teljice, gospodične Rottenmayerjeve. Tako zelo je žalostna, da zboli. Seveda se potem dogajanje srečno razplete in na koncu se bodo otroci lahko veselili s Heidi, Klaro in Petrom. Predstavo je Radijski oder pripravil v lastni produkciji. Besedilo je za oder priredila in ga režirala Lučka Susič. Kot vedno se je odločila za me- šano zasedbo: otroke igrajo otroci, odrasle pa odrasli. Tokrat so otroci samo trije, vsi trije pa so nosilci zelo zahtevnih vlog: Katarina Polojaz je Heidi, Tina Busan je hroma deklica Klara, pastir Peter pa Boštjan Petaros. Vloge odraslih igrajo mlajši člani Radijskega odra Maruška Guštin, Kim Furlan, Helena Pertot, Mitja Petaros, Fabrizio Polojaz, Nikolaj Pintar in Tomaž Susič. Sceno si je zamislila in jo na platna narisala Magda Samec, izvirno glasbo je napisal Aljoša Saksi-da, ples pa je pripravila Valentina Oblak. Za luči in zvok bosta skrbela Danijel Radetič in Samuel Kralj. Po predstavi bo otroke obiskal še sveti Miklavž in jih razveselil s sladkimi darilci. Četrta predstava Gledališkega vrtiljaka bo torej polna lepih doživetij, ki bodo otroke spremljala skozi vse praznično obdobje. Predstavi bosta dve, za abonma Rdeči palček ob 16. uri, za abonma Modri palček pa ob 17.30. Na razpolago bodo tudi posamezne vstopnice. črna kronika Pijani mladenič poskusil udariti agenta Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prejšnjo noč v bližini sedeža glavne pošte opazili tri mopede na tleh in dve odhajajoči osebi. Ko so ju dosegli, je eden od njiju, 20-letni Tržačan L.V., začel bežati, ko pa so ga agenti dosegli v Ul. Filzi, se jim je upiral in enega poskusil udariti. Policisti so ugotovili, da sta tako L.V. kot njegov 34-letni v Trstu živeči brazilski tovariš F.D.C.R. precej pod vplivom alkohola, zato so jima tudi naprtili kazen zaradi pijanosti. Ribiču zasegli mrežo Agenti navtičnega oddelka tržaške kvesture so preteklo noč zasačili 30-letnega Tržačana D.S., ki je na krovu ribiške ladje lovil ribe kar v pristanišču, kjer je ribolov prepovedan. Moški ni imel dovoljenja luške kapetanije, zato bo moral plačati dva tisoč evrov kazni, zasegli pa so mu tudi ribiško mrežo. -/ V DSI o volitvah v Sloveniji V Sloveniji danes s predčasnimi volitvami obnavljajo državni zbor. Predsednik države Türk ga je razpustil zaradi krize v koalicij, ki jo je vodil Borut Pahor. Predstavlja se 13 strank oziroma list.Javnomnenjske raziskave napovedujejo temeljit zasuk naklonjenosti volivcev. Volilne izide bodo jutri zvečer komentirali v Društvu slovenskih izobražencev s pomočjo treh dobrih poznavalcev slovenskih političnih in družbenih razmer. Bernard Nežmah iz Mladine, Tino Mamic iz Primorskih novic in sodelavec Reporterja Andrej Černic bodo analizirali volilne rezultate ter preučili možnosti za oblikovanje nove koalicije, ki bo sestavila novo vlado. Ta gotovo ne bo imela lahkega dela, ker bo morala blažiti posledice dolge finančne in gospodarske krize, ki se bo verjetno še zaostrila. To in potreba po nekaterih reformah bo verjetno narekovalo širjenje odgovornosti tudi na stranke, ki po ideološki plati niso sorodne, kar daje še več možnosti za razmišljanje in ugibanje o možnih razpletih politične situacije, ki se z današnjimi volitvami odločno spreminja. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. Prosek: jutri igrica Angelček v težavah Najmlajši člani Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka so pod vodstvom mladih mentoric Kim Furlan in Tine Renar pripravili priložnostno igrico z naslovom Angelček v težavah, ki jo je napisala Lučka Susič. Osemnajst nastopajočih jo bo prvič uprizorilo jutri ob 17. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, in sicer za otroke osnovne šole. Mladi igralci so sodelovali tudi pri pripravah scene in so nekatere elemente sami izdelali prejšnjo nedeljo, ko je bila v sklopu miklavževega knjižnega sejma na sporedu pravljična urica, ki jo je vodila pravljičarka Zvonka Gu-štin. V torek bodo igrico ob 10. uri ponovili za malčke iz proseškega vrtca, popoldne ob 14.30 pa bodo z njo pričakali sv. Miklavža v Saležu skupaj z učenci zgoniške osnovne šole. Občina Trst: jutri priznanje Pecchiarjevi in Stibiljevi Na tržaškem županstvu bo jutri ob 10.30 občinski odbornik za šport Emiliano Edera nagradil kotalkarici kluba Pattinaggio Artistico Triestino Martino Pecchiar in Silvio Stibilj, ki sta osvojili prvo mesto na evropskem prvenstvu oz. drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Krajevni proizvodi na pokriti tržnici Od jutri do 30. decembra bo na pokriti tržnici v Ul. Carducci potekala pobuda Božič okusa in emocij, ki je namenjena promociji krajevnih in deželnih tipičnih proizvodov. Ambasadorji zgodb V knjižnici Stelio Mattioni v Ul. Pe-tracco 10 v Naselju sv. Sergija bo jutri med 16. in 18. uro potekalo bralno srečanje za otroke in starše z naslovom Prihajajo ambasadorji zgodb. Film La Banda v Knulp-u V baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a bo jutri zvečer ogled filma Erana Kolirina La Banda. Večer prireja kinematografski krožek Metropolis, vstop pa bo možen z izkaznico zveze kinematografskih klubov F.I.C.C.. Dopolnilo: dijaki Zoisa tudi na kmetiji Bajta Profesorice spremljevalke prvih dveh razredov obeh oddelkov DTZ Žige Zoisa želimo dopolniti poročanje časnikarja M.K., objavljenega v soboto, 3. decembra, pod naslovom »Dijaki Zoisa v zgoniški občini« . Ob kmetijah, ki sta omenjeni v članku, smo namreč obiskali tudi turistično kmetijo Bajta, kjer so nas prijazno sprejeli in izčrpno predstavili svoje delovanje. boljunec - Od 6. do 11. decembra Božični sejem letos na obnovljeni Gorici Od 6. decembra do 11. decembra bo ponovno zaživel v Boljuncu že tradicionalni Božični sejem, ki ga letos že osmič zapored prireja odbor-ništvo za kulturne dejavnosti občine Dolina. Letos bo sejem potekal na glavnem trgu Gorici, ker so v občinskem gledališču France Prešeren v teku vzdrževalna dela, a tudi ker se je občinski upravi zdelo prav, da izkoristi pravkar obnovljen vaški trg, ki je posebno primeren za gostitev sejma in podobnih prireditev. Božični sejem je namenjen obiskovalcem, ki si bodo lahko ogledali in kupili razne božične predmete, cvetlične okraske, predmete iz stekla in lesa, vezenine in čipke, kipce in predmete iz čebeljega voska in veliko drugih stvari. Na razpolago bodo proizvodi iz občine Dolina, iz pobratene občine Kočevje in iz prijateljskih občin Hrpelje-Kozina, Koper, Buje in Sežana. Na razpolago bodo, ob običajni ponudbi proizvodov krajevnih gostinskih obratov, tudi srbske specialitete. Pri odprtju sejma v torek, 6. decembra ob 17.00 uri, bodo ob priži- ganju luči poleg občinskih upraviteljev prisotni še predstavniki oblasti in župani prijateljskih občin Kočevje in Brtonigla. Otroci bodo takoj zatem, ob koračnicah Pihalnega orkestra Breg, pričakali prihod sv. Miklavža. V sredo, 7. decembra, bodo v jutranjih urah obiskali sejem otroci otroških vrtcev, zvečer ob 18. uri pa bo, vedno v okviru božičnih pobud, na županstvu predstavitev koledarja »Pod Oljkami v Bregu 2012«. V soboto, 10. decembra, bo na trgu srečanje prostovoljnih gasilcev in članov civilne zaščite v okviru katerega bo potekalo tudi zbiranje igrač in šolskih potrebščin za Sklad Lucchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin, popoldan pa bo popestrila godbena skupina iz Buj na Hrvaškem. Sejem se bo zaključil v nedeljo, 11. decembra, okoli 17. ure z nastopom Pihalnega orkestra Ricmanje. Stojnice bodo odprte vsak dan od 9.30 do 20. ure; ob Božičnem sejmu bo Sprejemni center doline Glinščice odprt vsak dan od 16. do 19. ure in v dneh 8., 10. in 11. decembra tudi od 9.30 do 13.30. / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 7 tradicija - Uvod v praznični december Miklavž trka na vrata in obljublja darila Številne prireditve v mestu in okolici Prihod Miklavža, ki bo prinesel darila predvsem najmlajšim, naznanja uvod v praznični december, ki se - kljub gospodarski krizi - obeta zelo pester. Tako v mestu, kot v okolici, so napovedujejo številne prireditve, mnoga kulturna društva pa so poskrbela za knjižnice sejme in druge priložnostne prireditve. V Šempolaju so na pobudo domačega društva Vigred tako že predstavili društveni koledar, v Štalci pa je na ogled Miklavžev sejem s fotografsko razstavo (današnji urnik med 10. in ll.uro ter popoldne med 15.30 in 18.30). Med otroci priljubljenega svetnika bodo danes ob 16.30 pričakali v prostorih SKD Grad pri Banih, jutri pa bodo Mi-klavževanja med drugim v Slomškovem domu v Križu (začetek ob 17.uri), Borštu (ob 17.uri pri šolskih sestrah), Šempolaju ( ob 18.uri v osnovni šoli Gruden), Mačkoljah (Srenj-ska hiša ob 17.uri), Cerovljah (ob 17.30 v nekdanji šoli), Bar-kovljah (ob 15.uri na sedežu SKD Barkovlje) ter na Opči-nah (ob 16.30 v Finžgarjevem domu). V torek bo Miklavž obdaroval otroke v Boljuncu (ob 16.30 v Mladinskem domu), v Šempolaju (Škerkova hiša ob 17.uri) pa bo ta dan srečanje z naslovom Miklavževi poljubčki s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Na Drevoredu 20. septembra je v teku tradicionalni Miklavžev sejem, ki ga je ob včerajšnjem slabem vremenu obiskalo veliko število. Mnogi Miklavži so včeraj popoldne z motorji in vespami na pobudo sil javnega reda naznanili Tržačankam in Tržačanom, da se bližajo praznični dnevi, med katerimi pa ne smemo pozabiti na tiste, ki živijo v stiski in potrebujejo pomoč. več fotografij na www.primorski.eu Na gornji fotografiji Miklavžev sejem na Drevoredu XX. septembra in levo Miklavži na vespah in motorjih po tržaških ulicah kroma Po lanski uspešni izvedbi se bo na praznični predvečer v sredo, 7. decembra, v občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah odvijala že druga čezmejna revija mladinskih in otroških plesnih skupin Do svobodnega giba v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. Pobuda za spodbujanje plesne dejavnosti v okviru ZSKD in v širšem društvenem okolju je nastala na osnovi ugotovitve, da se vse več mladih ukvarja s plesom. Mlade pri tem vodijo različni vzgibi od rekreacije za zdravo življenje kot umetniško ustvarjanje za osebno rast in razvoj. Da bi spodbujala vključevanje in aktivnosti mladih na različnih področjih ljubiteljske kulture, Zveza slovenskih kulturnih društev spodbuja in razvija kulturno ponudbo in programe z mladimi in za mlade, tudi s poudarkom na vključevanju mladih mentorjev. Obenem gre poudariti tudi pomen njihovega medsebojnega spoznavanja in povezovanja preko okvirov posameznih skupin in društev ter spodbujanja sodelovanja društev Včeraj danes milje - V sredo v občinskem gledališču Verdi Do svobodnega giba Na čezmejni reviji se bodo na pobudo ZSKD predstavile otroške in mladinske plesne skupine Otroška skupina Tabor, ki bo med drugimi nastopila na reviji v Miljah na pokrajinski, deželni in čezmejni ravni. Na reviji bodo zaplesale različne skupine iz vrst članic ZSKD, italijanskih gostov ter plesna društva iz bližnje Slovenije in Hrvaške, ki gojijo različne zvrsti plesa od klasike do sodobnejših izrazov in se razlikujejo tudi po starosti plesalcev in plesalk. Plesni večer se uokvirja v niz kulturnih dogodkov "Natale in piazza" -Božič na trgu v organizaciji Občine Milje v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Danes, NEDELJA, 4. decembra 2011 BARBARA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 12.57 in zatone ob 1.22 Jutri, PONEDELJEK, 5. decembra 2011 SAVO VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 4 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. OKLICI: Mattia Fanetti in Letizia Boch-danovits de Kavna, Claudio Balbi in Olga Afanevych, Jasmin Behljulji in Roberta Ardito, Goran Kostic in Dragana Savic, Marco Filippo in Frosina Jaki-movska, Andrea Gallone in Chiara Cap-pelletti, Emanuele Prini in Monica Bia-sin, Riccardo Sancin in Romina Parovel, Fabiano Tremigliozzi in Alessandra Ru-pini, Astrit Smakolli in Simona Balan, Sergio Colomban in Nadia Sbrizzai. [I] Lekarne Bambičeva galerija vabi v soboto, 10. decembra 2011, ob 18. uri na odprtje likovne razstave slikarja naivca Alessandra Bulla Med pravijico in realnostjo Danes, 4. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 3616555), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). Od ponedeljka, 5., do srede, 7., ter v petek in v soboto, 9. in 10. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7606477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). Četrtek, 8. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7006477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Predstavitev: Claudio Clari Glasba: kitarist Manuel Bullo Razstava bo odprta do 23. decembra 2011 Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Miracolo a Le Havre«. CINECITY - 11.00, 14.50, 17.15, 19.40, 21.00, 22.05 »The Twilight saga -Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 11.00, 14.45, 17.25, 22.00 »Real steel«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.25, 19.45 »Happy feet 2 -3D«; 11.00, 13.15, 15.30 »Happy feet 2«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Il giorno in piu«; 10.45, 12.40, 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Mid-night in Paris«; 17.45, 20.00, 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 10.45, 13.05, 15.25, 17.45 »Lo schiaccianoci 3D«. FELLINI - 11.00, 15.45 »Le avventure di Tintin«; 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 19.00, 22.15 »Tomboy«; 17.15, 20.30 »Scial-la!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 13.05, 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 11.30, 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 12.10, 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 11.40, 13.50, 16.00 »Vesele nogice 2«; 14.10, 19.00, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 11.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Tower Heist colpo ad alto livel-lo«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.10 »Happy feet 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero di Rookford«; Dvorana 4: 18.15, 22.15 »Real Steel«; 11.00, 16.30 Lo schiaccianoci«; 20.20 »Lo schiaccianoci 3D«. SUPER - 16.45, 20.00, 21.45 »One day«; 18.30 »Il cuore grande delle ragazze«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 15.30, 22.10 »Scialla!«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Real Steel«; 15.30, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 3: 15.10, 17.10, 19.45, 21.30 »Midnight in Paris«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Happy feet 2«; 20.10, 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto li-vello«; Dvorana 5: 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«. 84 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Vsem, ki so mi ob prejemu Schwentnerjeve nagrade čestitali, se iskreno zahvaljujem. Marij Maver Skavti SZSO čestitajo tajniku svojeglavemu kondorju in ženi Elisi ob rojstvu sina Gabrijela, kateremu želijo vse dobro v življenju. Dragi Mauro še naprej ljubezen naj iz oči ti sije, bodi vedno zdrav in poln energije. 60 poljubčkov pa ti mala Mairim privije. Rožica, Leila, Jelka, Manrico, Jernej, Mairim Nina Luxa je drugič študij na univerzi končala, s pohvalo je tokrat fizioterapevtka postala. Vso srečo ji želi njena družina Pošiljam ti 30 poljubčkov na vsako stran, da bo lepši tvoj rojstni dan. Vse najboljše, stric Mauro in uživaj še naprej! Tamara M Izleti ri Čestitke Jutri bo PATRIK praznoval 9. rojstni dan. Z njim se bomo veselili in mu vse najboljše zapeli vsi, ki ga imamo radi. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Op-činah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimo- TM GCllSt Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA i it sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00 - 15.00 14. GLEDALIŠKI VRTILJAK Slovenski oder, Trst CKkifî^» Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red Rdeči palček) in ob 17.30 (red Modri palček) Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka GODBENO DRUŠTVO » N ABREŽIN A« vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta v nedeljo, 11. decembra 2011, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe vanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 34540937332 (Rado Šuber). 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Cara-vaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole Deziderij Švara vabi na otvoritev SLIKARSKE RAZSTAVE MARINE v galerijo Narodnega doma Ul. Filzi 14-TRST v ponedeljek, 5. decembra ob 18. uri Predstavitev: likovni kritik Saša Quinzi SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel prof. Jože Faganel z naslovom ''Za oblikovanje nazora o govornem standardu slovenščine v javnosti. Razmislek za 3. tisočletje." Vabljeni v sredo, 7. novembra 2011, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20) S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 335-5841917 8.30-17.30 / lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040-420604 v večernih urah. [H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. prej do novice www.primorski.eu1 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija B. decembra 2011 S Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 327-9969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM citroen C4 grand picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna Bari 56 20 41 29 2l Cagliari Bl 50 51 4B l1 Firence 4 B5 2B l5 B0 Genova 25 6B 66 46 B9 Milan 60 l1 B0 52 B9 Neapelj 65 l9 24 60 21 Palermo Bl 41 40 2B 66 Rim B1 B5 l 42 B6 Turin 19 42 l0 BB B2 Benetke 1l 6B BB B 5l Nazionale B0 Bl 41 4l 45 Super Enalotto Št. 145 7 13 16 42 67 68 jolly 83 Nagradni sklad B.211.114,91 C Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.144.806,65 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 28.333,90 € 1.721 dobitnikov s 4 točkami 219,88 C 61.592 dobitnikov s 3 točkami 15,64 C Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- C Brez dobitnika s 5 točkami -- C 7 dobitnikov s 4 točkami 21.988,00 € 363 dobitnikov s 3 točkami 1.564,00 € 4.975 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.590 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 64.602 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 9 Društvo slovenskih izobrtižencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na pogovor O IZIDU PARLAMENTARNIH VOLITEV V SLOVENIJI Sodelovali bodo: Bernard Nežmah, Tino Mamic in Andrej Černic Začetek ob 20.30 Ü3 Obvestila m Zveza slovenskih kulturnih društev Občina Milje Društvo Slovencev miljske občine »Kiljan Ferluga« vabijo na REVIJO OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD DO S\J030V$eGk GT3k v sredo, 7. decembra 2011 ob 20.30 gledališče Giuseppe Verdi - Milje Nastopajo: Plesna skupina SKD Slavko Škamperle, Trst Plesna skupina SKD Vigred, Šempolaj (TS) Plesna skupina SKD Tabor, Opčine (TS) Kulturno plesno društvo Moonsun, Koper (SLO) Baletno društvo Sežana, Sežana (SLO) Plesna skupina Italijanske skupnosti Fulvio Tomizza, Umag (HR) Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu - Pokrajina Trst JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 3476849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Op-činah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te danes, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »fraitonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fiziote-rapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure, in sicer 9. decembra: Božične kroglice; Obeski ter danes, 4. in 7. decembra: Vo-ščilne kartice; Krasimo drevo. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. DRAGI OTROCI in prijatelji sv. Miklavža! Vabljeni ste na miklavževanje, ki bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v dvorani pri Šolskih sestrah v Borštu. Angelčki sprejemajo darila pri sestrah od 15.30 do 16.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. decembra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor o izidu nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Sodelovali bodo Bernard Nežmah, Tino Mamic in Andrej Černic. Začetek ob 20.30. KRIŽ - SV. MIKLAVŽ PRIHAJA! V ponedeljek, 5. decembra, bo sv. Miklavž obiskal vse pridne otroke iz Križa in okolice, v Slomškovem domu ob 17. uri. Starše-pomočnike z darili čakamo od 16.30 dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 5. do vključno srede, 7. decembra. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 12. decembra. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 5. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanieklein.org, tel 328-4559414. Vpisovanje je možno od 5. do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri v prostore OŠ S. Gruden, v Šempolaju na miklavževanje, z nastopom OPS in glasbene skupine »Vigred Kraški Fenomeni« in glasbeno igrico »Zajč-kova hišica«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci, v urniku sejma. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. PROSTOVOLJNO ZDRUŽENJE za wal-dorfsko pedagogiko organizira predavanje dr. Stefana Pederive na temo otroške pasivnosti, ki jo povzroča tehnologija. Predavanje bo na sedežu združenja v Ul. Beccaria 6, v torek, 6. decembra, ob 20.30. Info na tel. št.040-229474 SKD VIGRED vabi v Škerkovo hišo, v Šempolaju, v torek, 6. decembra, ob 17. uri na srečanje »Miklavževi poljubčki«, s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo naslednja vaja v torek, 6. decembra, ob 20.45. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« od torka, 6. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 7. decembra, ob 19.30 na svojem sedežu, na Proseku št. 159. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predavanje Viktorija Carlija »Afrika in jaz«, ki bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Isti dan ob 20. uri, izpred bara Nanos, društvo organizira tudi nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihotera-pevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU - KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040566360 ali preko maila na info@adfor-mandum.org. 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-letnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Urnik: ponedeljek, 5. in torek, 6. decembra, 15.00-19.00, danes, 4. decembra, 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locc-hi 22, prireja koncert sakralne glasbe danes, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furla-ni - sopran, Aldo Žerjal - bas, Trio Ma-RoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini -oboa I, Salvatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - danes, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Sla-kovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 4. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Heidi« v izvedbi Slovenskega odra Trst. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno-prodajni sejem do 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Urnik sejma: danes 10.00-13.00, ponedeljek 16.0019.00. SKD VESNA vabi danes, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furla-na. Umetnika bo predstavil Robi Jakomin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKD VIGRED - VESELI DECEMBER 2011 - Miklavžev sejem in razstava fotografij »Zimski čar« v Štalci v Šempolaju. Urnik: v torek, 6. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, danes, 4. decembra od 10. do 11. in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letni-ci samostojnosti Slovenije, danes, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 na mi-klavževanje. Na sporedu je nastop otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka in igrica Lučke Susič »Fiat Lux«, ki jo je z otroško skupino pripravila prof. Ma-nica Maver. Vabljeni vsi otroci! MIKLAVŽEVANJE v bivši osnovni šoli v Cerovljah bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17.30. Angelčki bodo zbirali darila danes, 4. decembra, od 11.30 do 12.30 na društvenem sedežu v Mavhi-njah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža. SKD JOŽE RAPOTEC organizira miklav-ževanje v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gro-pajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Angelčki bodo zbirali eno darilo na otroka v ponedeljek 5. decembra, od 20.00 do 21.00 v srenjski hiši. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. SPET BO PRIŠEL SVETI MIKLAVŽ... v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v Srenj- sko hišo v Mačkoljah. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. V GALERIJI NARODNEGA DOMA (Ul. Filzi 14) bodo v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri otvorili razstavo Marine Dezi-derija Švare. Umetnika bo prestavil likovni kritik Saša Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 24. decembra. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU v torek, 6. decembra ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostovali bomo študentke razrednega pouka pedagoške fakultete Koper s glasbeno pravljico Trije prašički, sledil bo prihod Sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15.30. Prireditvi sledi skupni sprevod v spremstvu Sv. Miklavža do vaškega trga ob spremljavi pihalnega orkestra Breg, kjer bo nadaljevanje miklavževega večera in Božičnega sejma. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! Obenem vabimo vse predsednike včlanjenih kulturnih društev, da se nam pridružijo na predpraznični zdravici, da skupaj nazdravimo praznikom, zaključku uspešnega in začetku prihajajočega leta. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave slikarja naivca Alessandra Bulla »Med pravljico in realnostjo«. Slikarja bo predstavil Claudio Clari, za glasbeni utrinek bo poskrbel kitarist Manuel Bullo. Razstava bo odprta do 23. decembra. SKDTABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/2012 vabi v nedeljo, 11. decembra, ob 18.00, v Prosvetni dom na Opčinah na koncert Mešanega pevskega zbora J.Gallus iz Trsta, dir. Marko Sancin. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJ E vabi na dobrodelni adventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v četrtek, 15. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! 4.12.2008 4.12.2011 Milko Čebulec Z nami si. Družina Andrej Mahnič Že trideset let je, odkar si odšel Valentina Jenko *— m • Eno leto je minilo, odkar si nas zapustila Spomin na vaju je v naših srcih vedno živ Franc, Bobana, Marko in Mina Bila si angel, ki je padel z neba. Sedaj si spet domov se vrnila... ^ Zapustila nas je naša Raffaella Sacchi k \PU Žalostno vest sporočata oče Evaristo in sestra Emanuela z družino Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Prosimo tihega sožalja. Mačkolje, Dolina, 4. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček teti Dana, Liza in Deva Ob težki izgubi sestre Raffaelle izraža občuteno sožalje Emanueli in družini družina Mahnič Ob boleči izgubi drage sestre Raffaelle izrekamo iskreno sožalje kolegici Emanueli in svojcem županja, odborniki, svetniki in kolegi Občine Dolina ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Marie Petronio vd. Kufersin se prisrčno zahvaljujemo. Družina ZAHVALA Celestina Dobrigna vd. Furlan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Gabrovec, 4. decembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA V Marija Cok v vd. Zerjul Najlepša hvala vsem, ki so počastili spomin naše drage mame, none in prano-ne ter nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Hči Vera z vso družino Lonjer, 4. decembra 2011 ZAHVALA Ottavio Cerin Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Hčeri Graziella in Neva z družinama / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 86 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Tradicionalnemu Andrejevemu sejmu je letos ponagajalo vreme Prvi sejemski dan brez gneče Jelko prižgalo deset županov Sivo in mokro vreme je zaznamovalo prvi dan Andrejevega sejma, ki se je včeraj začel v goriškem mestnem središču. Čeprav so kramarji in upravitelji vrtiljakov pogrešali gnečo ljudi, ki jih običajno sejem privabi v mesto, je bil obisk v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah precej dober, ob mraku pa je dež marsikoga spodil ali zadnji trenutek prepričal, da je snel jopič, se sezul in ostal doma. Naliv pa ni preprečil desetim županom in številnim predstavnikom oblasti, da so se okrog 18. ure zbrali na Travniku, ki letos prvič gosti Vas prijateljstva. Skupaj z goriškim županom Ettorejem Romolijem so luči na mogočni božično-novoletni jelki prižgali župani občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Kanal ob Soči, Renče-Vo-grsko, Brda, Gradišče, Krmin in Celovec, ki bodo še danes in jutri prisotne na Travniku s svojimi stojnicami. »Današnji večer je pomemben. Župani, ki smo se tu zbrali kljub nenaklonjenemu vremenu, želimo ustvariti okoliščine, ki bodo omogočile gospodarski in kulturni razcvet našega čezmejnega območja, ki danes resnično postaja center Evrope,« je povedal Romoli, novogoriški župan Matej Arčon pa je v imenu šestih goriških županov izrazil zadovoljstvo nad tesnimi vezmi, ki se ustvarjajo med občinami: »Prisotnost tolikih županov je dokaz, da smo pripravljeni na sodelovanje in povezovanje ljudi.« Dalje je spregovoril Christian Scheider, župan občine Celovec, ki je pobratena tako z Gorico kot z Novo Gorico. »Naše sodelovanje ne obstaja le na papirju, pač pa ga bomo uresničili s stvarnimi projekti,« je poudaril. Pred prižigom božičnih okraskov je pozdravila italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis, med udeleženci slovesnosti pa so bili še prefektinja Maria Augusta Marrosu, števerjanska županja Franca Padovan in poveljnik goriških ka-rabinjerjev Giuseppe Arcidiacono. Stojnice z oblačili, igračami, nakitom in raznovrstnimi vragolijami ter dobro obloženi kioski, iz katerih se je že včeraj po mestu širil značilen vojn po sladkarijah, klobasah in drugih dobrotah, bodo v mestu ostali do jutri, vrtiljake na Battistijevem trgu, v ljudskem vrtu in v Ulici Cadorna pa bo mogoče obiskati do 11. decembra. Med bežnim večernim sprehodom po mestu smo včeraj imeli vtis, da je bil dnevni izkupiček kramarjev skromen (mnogi so zaprli že v zgodnjih popoldanskih urah), k temu pa so verjetno ob slabem vremenu pripomogle tudi dokaj visoke cene. Nezadovoljni so bili ob kramarjih tudi nekateri trgovci Verdijevega korza, ki niso soglašali s postavitvijo stojnic, ki ovira dostop do njihovih trgovin in lokalov. (Ale) PEKARNA IN SLASCICARNA COTIČ Vabi stranke in prijatelje v soboto, io. decembra od 15. ure dalje na degustacijo naravno kvašenih božičnih sladic z ogledom postopka izdelave. SOVODNJE OB SOCI Prvomajska ul. 85 tel. 0481 .882006 Vrtiljaki in stojnice na Andrejevem sejmu (zgoraj, levo in spodaj); župani in predstavniki oblasti med včerajšnjim prižigom luči na travniški božični jelki, ki je dar slovenskih občin (desno) bumbaca tržič Trg osvetljen, z jutrišnjim dnem sejem in- ^ A ti VV-Viti. ¿r-crVv: Ifc^m i i* i "v. '''' ^ d l * 1 !wi. "rt Božična jelka na Trgu Republike Včeraj popoldne so na Trgu Republike v Tržiču slovesno prižgali okraske na božičnem drevesu, ki ga je tržiški občini podarila družina iz Pancana. S prižigom svetil, ki so se ga udeležili občinski upravitelji, se je tudi uradno začel niz prazničnih prireditev, ki se bo nadaljeval danes na Trgu Cavour s tržnico »Un gesto di solida-rieta«. Pobudo prireja združenje pro Loco iz Tržiča v sodelovanju s šolami in združenji, ki bodo izkupiček namenili skupini klovnov-zdravnikov GAU in tržiškim okoljevarstveni-kom. Jutri pa bodo ulice tržiškega mestnega središča gostile tradicionalni Miklavžev sejem. Za promet bodo zaprli Trg Republike, del Drevoreda San Marco, Korzo Popolo, Ulico SantAm-brogio, del Ulice Matteotti, Ulico Fratelli Rosselli, del Ulice Duca D'Ao-sta, Ulico IX Giugno, Ulico Battisti in Trg Cavour. Ob stojnicah, kostanjih in rebuli bo sejem poživila glasba. V stolnici sv. Ambroža pa bo živahno v četrtek, 8. decembra, ko po potekal koncert »Giocattoli musicali« ansambla Mikrokosmos v organizaciji združenja Voci di Donna. Na loku vlekli žice Zapora in promet speljan po obvozu - Nadaljnji potek del odvisen tudi od vremena gorica - V Ulici Lungo Isonzo štandrež - Delavci na krožišču Avto že z dvema kolesoma v Soči Včeraj zjutraj so goriški gasilci prejeli klic iz Ulice Lungo Isonzo Argentina, kjer avtomobil za las ni zdrsnil v Sočo. Po skopih informacijah, ki so jih po dogodku posredovale sile javnega reda, je moški okrog 8. ure parkiral avtomobil ob strmi stezi, ki z zelenice nasproti marketa Coop vodi proti begu Soče. Moški se je oddaljil - verjetno je šel na sprehod -, kmalu zatem pa se je vozilo začelo samo premikati navzdol proti vodi. Zdi se, da je voznik izstopil iz avta, ne da bi povlekel ročno zavoro. Ko so se na kraj pripeljali gasilci, je imel avtomobil že dve kolesi v vodi, pred potopitvijo pa ga je rešilo gosto rastlinje, s katerem je rečni breg porasel. Gasilci so avtomobil potegnili do Ulice Lungo Ison-zo, kjer so ga vrnili neprevidnemu in hkrati srečnemu lastniku, saj za las ni bil ob avto. Na kraj je prišla tudi patrulja letečega oddelka policije. Dela na loku novega jeklenega mostu bumbaca Tudi včeraj so se delavci zadrževali na krožišču pri Štandrežu. Kot napovedano, so od jutra tam potekala dela za namestitev jeklenih žic na orjaški rdeči lok novega jeklenega mostu; z delom so hiteli, da jim ga vreme ne bi preprečilo. Na kraju potekajo obenem dela za postavitev še drugega loka. Iz potrebe po zagotavljanju varnosti so uvedli začasno zaporo in promet speljali po obvozu, ki je bil označen. Zapora naj bi veljala še danes, 4. decembra, do 22. ure, in sicer na odsekih med tovornim postajališčem družbe SDAG in štandreškim krožiščem v smeri Gorice ter med štandreškim krožiščem in vhodom pri Fari v smeri Vileša. Nadaljnji potek del bo odvisen tudi od vremena. Romoli: Naše čezmejno območje je središče Evrope - Arčon: Pripravljeni smo na sodelovanje - Stojnice še jutri, vrtiljaki pa do 11. decembra / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 4. decembra 2011 1 1 zadružna banka doberdob in sovodnje Kar od okolja dobijo, z obrestmi vračajo Dario Peric: Želimo si tesnejšega stika s člani - Prvo srečanje v torek v Sovodnjah Zadružna banka Doberdob in So-vodnje zaključuje zahtevno poslovno leto brez večjih pretresov. Prvih enajst mesecev poslovanja nakazuje tudi za letos pozitivno bilanco. Svetovno gospodarstvo je v resnih težavah, za Italijo napovedujejo recesijo, evropsko valuto šibijo finančne špekulacije in zadolženost držav. Obrestne mere se višajo, dostop do finančnih virov je težji. Zadružne banke, ki so na teritoriju najbolj prisotne banke, pa že vrsto let uporabljajo geslo »v različnosti je naša moč«. »Tako je. Različnost je v naših temeljih,« poudarja predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Dario Peric, ki smo ga povabili na pogovor. »Smo manjši denarni zavodi, odraz teritorija, kjer delujemo, z našimi ljudmi poslujemo in napredujemo, stojimo jim ob strani v lepih trenutkih, še bolj pa v težavnih časih. Kar od teritorija dobimo, teritoriju z obrestmi vračamo. Naša moč je v vzajemnosti, v povezanosti s socialnim in gospodarskim tkivom, v razpršenem članstvu in v zadružništvu, katerega cilj je vse prej kot kopičenje bajnih dobičkov.« Povezanost s teritorijem in torej s člani je podlaga vaših bank. To vas tudi omejuje, saj so zadružne banke manjši denarni zavodi, ki težko konkurirajo z državnimi in tujimi bankami. Naše ozemlje je omejeno in mi smo odraz tega ozemlja. Isto velja za vse nam sorodne banke. Ker so pa cilji in načini delovanja zelo podobni, če ne isti, so zadružne banke povezane v deželno federacijo in nato v vsedržavno zadružno bančništvo. To je sistem s skoraj 130-letno tradicijo, ki je v ob koncu 19. stoletja po zaslugi Luigija Fai-duttija - pravkar beležimo 150-letnico njegovega rojstva - v furlanskih vaseh in tudi v slovenskih predelih tedanje Goriške prive-del do ustanovitve zelo velikega števila posojilnic. Skupinsko gledano smo četrti zavod v Italiji, prisotni smo v slabi tretjini vseh občin s skoraj 4.500 okenci. Predstavniki vseh 414 italijanskih zadružnih bank se bomo v prihodnjem tednu zbrali na vse-državnem kongresu, ki bo v glavnem namenjen okrepitvi prisotnosti članov v času krize. Lokalno gledano smo majhni, globalno pa smo močni in trdni. Tako na deželni kot na državni ravni imamo skupne pisarne in podjetja, ki nudiju članom in strankam iste storitve, ki jih dobijo v bankah z zvenečimi imeni. Torej ni razlike v poslovanju z vami ali z drugimi bankami? Razlike lahko obstajajo le v poslovanju z večjimi podjetji. Za osebe, družine in manjša podjetja jih prav gotovo ni. Upal bi si celo reči, da bolje odgovarjamo na potrebe okolja. Tu smo doma, tu živimo in se poznamo. Odločitve sprejemamo na teritoriju, denar, ki nam ga domače okolje zaupa v obliki vlog, ostaja kot naložba za rast domačega gospodarstva. Naša središča so tu, ljudje se lahko skoraj vsakodnevno srečujejo z vodstvom, ni jim treba razložiti zahteve nekomu, ki jih bo potem predal nadrejenemu in tako naprej v bolj ali manj dolgi verigi. Na deželni ravni smo v prvih devetih mesecih letos povišali, edini, posojila za kar 4,7%. Imamo posluh in rešitve za probleme naših ljudi, deželnemu sistemu družin in podjetij smo letos dali več kot 5 milijard evrov. Na državni ravni so vse zadružne banke brez izjem povišale kapital centralnega zavoda ICCREA holding za 500 milijonov in tako še bolj zaščitile likvidnost tudi naše banke, in to v trenutku, ko drugim bankam zmanjkuje denarja. Kaj pa varnost? Na zadnjih dveh občnih zborih smo slišali, da so vaša jamstva višja oz. večja? Varne so predvsem naložbe naših ljudi, naših članov. Zadružne banke imamo zaradi specifike vzajemnosti in zadružništva dvojno jamstvo. Že podatek, da kot sistem dosega premoženje po nadzornih določilih zadružnih bank stopnjo 14%, medtem ko je drugi na tej posebni lestvici pod desetimi odstotki, priča o varnosti naših denarnih zavodov. Italijanski bančni sistem je po izglasovanju evropske direktive pred dvema le- Dario Peric foto a. w. toma ojačil jamstveni sklad za depozite članov do vsote 100.000 evrov, sistem zadružnih bank je takrat to nadgradil z dodatnim institucionalnim jamstvenim skladom, ki zavaruje celotno klientelo in tudi ozemlje, na katerem banka deluje. Ni torej bojazni, da bi ljudje lahko izgubili svoj denar. Skušamo zmanjšati stroške, ne da bi zaradi tega zmanjšali števila storitev. Razmerje med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami je v primerjavi s preteklostjo zmanjšano, paleta storitev pa se je bistveno povečala. Zadružni banki gre torej zaupati. Danes še bolj kot včeraj. V trenutku, ko je vsak evro pomemben in je čas prav tako dragocen, je odnos, ki ga ima banka do posameznika, bistven. Naše osebje je vedno bolj usposobljeno in postaja iz dneva v dan tesnejši svetovalec članu in komitentu. Če nam ljudje zaupajo, jim bomo lažje pomagali. Premagati je treba referenčni, včasih skoraj bojazljivi odnos, ki ga imajo nekateri ljudje do bank. Mi smo tu kot prijatelji, kot partnerji, smo odraz našega članstva. Letos smo se temu še bolj posvetili in prekoračili smo mejo tisočih članov; danes nas je kar 1033. Člani imajo v vas sogovornika, pravite. Kako pa vi ravnate do članov? Želimo si več dialoga z njimi. Zato smo sklenili, da bomo poiskali tesnejši stik s člani. Omenil sem večjo aktivnost in usposobljenost naših uslužbencev na vseh podružnicah, priredili pa bomo tudi tri srečanja s člani. Prvo bo že v torek, 6. decembra, ob 20. uri v sejni dvorani zadružne banke v Sovodnjah. Po novem letu bosta sledili srečanji v Doberdobu in Gorici. Govor bo o aktualnih temah, zlasti tistih, ki zanimajo člane. Okrepiti moramo čut pripadnosti domači banki, poudariti našo pozitivno različnost. Govorili bomo o pozitivnih vidikih zadružnega bančnega sistema, o novih konvencijah in ugodnostih, novem portalu zadružnih bank, ki bo v kratkem aktiviran. Predvsem pa bomo, z razliko od velikih državnih bank, imeli posluh za vsa vprašanja in nasvete, ki jih bodo člani, naši lastniki, izrazili. Aleš Waltritsch doberdob-kranj - Pobratenje občin Krvodajalstvo odskočna deska za sodelovanje V prvi vrsti z desne Jarc, Vizintin, Bogataj in Gantar štmaver - Ceremonija ob zaključku sanacije usada Konec dober, vse dobro Prerez traku z množično udeležbo upraviteljev - Družina Robazza bo končno mirno spala Ob zaključku sanacije usada, ki je ogrožal hišo družine Robazza v bližini cerkve v Štmavru, so včeraj priredili svečanost. Ogroženo družino so morali za nekaj časa preseliti na varnejši kraj, problem pa je dobil tudi politično težo, saj se je sanacija začela na prizadevanje nekaterih politikov, ki so nastopili proti začetnim trditvam, da gre zgolj za zasebno zadevo. Dela so se zaključila pred nekaj tedni, o njih pa smo že poročali. Opravila jih je deželna civilna zaščita s pomočjo gradbenega podjetja BE.MO.TER iz Nem v Terski dolini: utrdili so zemljišče, poskrbeli za drenažo in uredili sistem odtočnih kanalov, zato da bi se plazišče umirilo. Da je štmavrski usad bil problem ne le zasebne, a tudi javne narave, je pokazala včerajšnja udeležba. Ceremonije na dvorišču družine Robazza so se udeležili župan Ettore Romoli z odbornikom Fran-cescom Del Sordijem, prefektinja Maria Augusta Marrosu, deželni odbornik Ric-cardo Riccardi, deželni svetnik Igor Ga-brovec, pokrajinski svetnik Aljoša Sosol, občinski svetnik Silvan Primosig ter visoki predstavniki karabinjerjev, policije, finančne in gozdne straže. Prisotne je v slovenščini in italijanščini pozdravil predsed- Svečani prerez traku na dvorišču družine Robazza bumbaca nik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia, ki je povzel zgodbo o štmavrskem plazu. Zahvalil se je tistim, ki so pripomogli, da se je zemljišče umirilo. Župan in odbornik sta veliko pohvalnih besed izrekla na račun civilne zaščite, ki se je v tem primeru izkazala. »Konec dober, vse dobro,« je podčrtal Igor Gabrovec, ki je odigral odločilno vlogo na deželi. V svojem dvojezičnem nagovoru je namignil, da sanacija ni vselej potekala tako, kot bi morala. Z vztrajnim in stalnim prigovarjanjem je bilo potrebno premostiti marsikatero oviro, zlasti pri dokazovanju, da usadi ne zadevajo le posa- meznikov, temveč je prizadeta celotna skupnost. Odbornik Riccardi je povedal, da je v mejah možnega deželna uprava pozorna na krajevne probleme in da je tudi tokrat pokazala visoko stopnjo zrelosti. Pohvalil je civilno zaščito, ki v FJK deluje vzorno in na visoki strokovni ravni, mnogo bolje kot drugod po Italiji, je dodal. Preden sta hišna gospodinja in njena hči prerezali trak ob vhodu na urejeno dvorišče, je župnik Marijan Markežič blagoslovil opravljena dela, kozarec domačega vina in bogato obložene mize pa so dogodku vtisnile prazničen značaj. (vip) Okradena cvetličarna bumbaca gorica - Pred pokopališčem Nočne tatove zamikalo cvetje Ni jim bilo mar za denar, šlo jim je le za cvetje. Tatovi so med četrtkom in petkom obiskali dve izmed treh cvetličarn, ki delujejo pred goriškim pokopališčem. Prodajalcema so iz skladišča odnesli tako sveže kot plastične rože, s tem pa so ju oškodovali za več sto evrov. Neznanci so v akcijo stopili v četrtek ponoči. Očitno so se pred pokopališče pripeljali z vozilom, saj so cvetličarja olajšali za dokaj obsežen tovor. »Tatovi so bili zelo izbirčni: meni so odnesli najbolj dragocene rože, na primer črne telohe. Plen je bil vreden okrog okrog 400 evrov. Mojemu sosedu pa so ukradli zaboje plastičnih rož, ki jih je komaj naročil. Ob cvetju so tatovi ukradli tudi nekaj lesenih razstavnih klopi: res ne vem, kaj bodo z njimi,« je povedal eden izmed okradenih cvetličarjev, ki jima v petek po odkritju tatvine ni preostalo drugega, kot da sta poklicala karabinjerje. Tatovi so se tokrat usmilili cvetličarke, ki upravlja tretjo prodajalno pri pokopališču. Vanjo so sicer že vlomili pred nekaj meseci, ukradli pa so nekaj gotovine. (Ale) Po človekoljubnih dejavnostih in šolstvu tudi kultura, turizem, šport, civilna zaščita in tematske poti. Na teh in drugih področjih bosta gradili sodelovanje občini Doberdob in Kranj, ki sta v petek v okviru kranjskega občinskega praznika podpisali listino o sodelovanju. Doberdobsko delegacijo, ki jo je sprejel župan iz Kranja Mohor Bogataj, sta ob županu Paolu Vizintinu in odborniku Nordiu Gergoletu sestavljala tudi zastopnika doberdobskega društva krvodajalcev Aldo Jarc in Enrico Cecchini. Prisotni so bili tudi predsednik Območnega združenja Rdečega križa iz Kranja Marjan Gantar in predstavniki občin, s katerimi je Kranj že v preteklosti navezal prijateljske vezi. Pobudo za podpis listine sta dala do-berdobsko združenje krvodajalcev in Območno združenje Rdečega križa Kranj, ki že 30 let sodelujeta onkraj slovensko-italijanske meje: Rdeči križ nudi doberdobskemu društvu strokovno usposobljene predavatelje, s katerimi krvodajalci prirejajo srečanja za šolarje, prišlo pa je tudi do izmenjav krvodajalcev in nudenja pomoči v kriznih situacijah, kot so poplave. »Ob 20-letnici pobratenja med našim društvom in Rdečim križem je leta 2008 že prišlo do podpisa listine med Večstopenjsko šolo Doberdob in osnovno šolo Stražišče, zdelo pa se nam je primerno, da se sodelovanje razširi tudi na občinsko raven. Podpis listine je za naši društvi veliko priznanje,« je povedal predsednik doberd-obskih krvodajalcev Aldo Jarc, ob katerem je pozdravil tudi Gantar. V listini, ki sta jo podpisala Vizintin in Bogataj, občini izražata željo po sodelovanju s ciljem prispevanja k procesu napredovanja, razumevanja med ljudmi ter k ustvarjanju pogojev za društveno, politično, ekonomsko in kulturno zbliževanje. Podpisnici si bosta prizadevali za dolgoročno sodelovanje na področju krvodajalstva in prve pomoči, s skupno organizacijo srečanj in predavanj strokovnih sodelavcev, z dogovorom o sodelovanju na področju zaščite in reševanja s poudarkom na požarni varnosti, z izmenjavo izkušenj in znanja na področju zaščite, reševanja in pri protipožarni tehniki in opremi, s sodelovanjem na področju povezovanja tematskih poti, z izmenjavo dobrih praks na področju turizma, s sodelovanjem na področju športnih in kulturnih dejavnosti, s povezavo ustanov na področju izobraževalnih dejavnosti in s sodelovanjem na drugih področjih, ki bodo v interesu obeh občin. »Predlog krvodajalcev smo sprejeli rade volje. Z občino Kranj je v preteklosti že imela stike naša civilna zaščita, zdaj pa računamo, da se bodo izmenjave na raznih področjih le še vrstile. Listina je namenjena predvsem mladim iz naše in kranjske občine, ki si bodo lahko izmenjavali izkušnje in skupaj ustvarjali nove priložnosti,« je povedal Vi-zintin. (Ale) 12 Nedelja, 4. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zaključek akcije »Primorci beremo« Prvi skupni večer združil slovenske bralce iz obeh prostorov in Američanko S podelitvijo priznanj in knjižnih nagrad se je v petek v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici zaključila letošnja, že peta akcija zapored »Primorci beremo«. Med Primorci, ki na takšen način gojijo bralno kulturo in spoznavajo dela slovenskih avtorjev, so zadnji dve leti tudi člani Narodne in študijske knjižnice (NŠK) iz Trsta ter njenega goriškega oddelka knjižnice Da-mirja Feigla. Da to sodelovanje vsako leto tke trdnejše vezi, priča letošnja prva skupna zaključna prireditev v Novi Gorici, katere so se udeležili bralci vseh treh omenjenih knjižnic. Slovencem z obeh prostorov pa je o svojem videnju Slovenije in navad Slovencev skozi ameriške oči spregovorila gostja večera - »slovenska Američanka«, kolumnistka, pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, ki se je iz rodnega San Francisa preselila v New York, pred osemnajstimi leti pa v Ljubljano, kjer si je ustvarila družino. Projekt »Primorci beremo« združuje deset Primorskih knjižnic. Bralci, ki iz priporočenega seznama knjig preberejo pet proznih del in eno pesniško zbirko in o prebranem oddajo kratek komentar, na koncu akcije dobijo priznanje in knjižno nagrado. »V novogoriški knjižnici je letos sodelovalo 70 bralcev, zaključilo pa jih je 45. Številka iz leta v leto raste,« pravi Polonca Kavčič iz omenjene knjižnice, medtem ko njena goriška kolegica Luisa Gergolet postreže z naslednjimi številkami: na obeh oddelkih Narodne in študijske knjižnice, tako na Tržaškem kot Goriškem, je sodelovalo 40 bralcev, ki so skupno prebrali 170 knjig, zaključilo pa je petnajst bralcev, ki so skupno prebrali 119 knjig. »Zelo smo zadovoljni s sodelovanjem pri tej akciji, naši bralci spoznavajo, da je branje slovenske literature zadoščenje,« dodaja Gergoletova, medtem ko je Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, na novogori-škem večeru poudaril še en vidik akcije: »Preko te pobude sodelujemo z drugimi primorskimi knjižnicami od Tolmina do Pirana. In tudi tako brišemo meje.« Nagrajenci so v dar prejeli zadnje delo gostje Erice Johnson Debeljak »Prepovedani kruh«, o katerem je avtorica v simpatični slovenščini z ameriškim naglasom tudi spregovorila na petkovi zaključni prireditvi in s pripovedovanjem o svojem doživljanju Slovenije v prvih letih po priselitvi nasmejala občinstvo. Z njo se je pogovarjal goriški pesnik in literarni zgodovinar David Bandelj, ki knjigo priporoča v branje, saj, »ko jo enkrat začneš brati, greš težko stran«. Katja Munih foto k.m. Erica Johnson Debeljak in David Bandelj v novogoriški knjižnici turjak - Ob 150-letnici rojstva Spominska plošča in razstava o Faiduttiju V Turjaku bo danes vrhunec obeleževanja 150-letnice rojstva Luigija Faiduttija in 115-letnice ustanovitve krajevne zadružne banke. Faidutti se je rodil v Škrutovem v Benečiji, mati je bila Slovenka, ko pa je prišel čez avstrijsko mejo, na Goriško, se je vključil v furlansko okolje. Angažiral se je v goriškem političnem življenju: bil je izvoljen najprej v goriški občinski svet, potem pa leta 1902 v goriški deželni zbor, v katerega je bil potrjen na vseh naslednjih volitvah in postal leta 1913 njegov predsednik. Leta 1907 je bil izvoljen tudi v dunajski parlament; uspeh je ponovil leta 1911. Vodil je krščansko-socialno gibanje, organiziral je furlansko zadružništvo in prepletel Furlanijo z mrežo gospodarskih ustanov, posojilnic, zadrug in zavarovalnic. V petek sta o njem v Turjaku predavala Ivan Portelli in Alberto Vittorio Spanghero, danes ob 11. pa bodo na tamkajšnjem sedežu kreditne banke v Ulici Roma 1 najprej odkrili spominsko ploščo, nakar bodo odprli dokumentarno razstavo z gradivom, ki prihaja iz Faiduttijevega osebnega arhiva; tega hrani njegov pranečak Gian Francesco Cromaz. V TOREK V GORICI Spominu Silvana Križmančiča se bodo poklonili z žalno sejo Žalna seja v spomin na dolgoletnega ravnatelja Glasbene matice v Gorici, glasbenika in kulturnega delavca Silvana Križmančiča bo v torek, 6. decembra, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB Centra na Verdijevem korzu v Gorici. Pobudo zanjo so dali Glasbena matica, SKGZ, ZSKD in Kulturni doma iz Gorice. To bo priložnost, da pokojnikov spomin počastijo vsi tisti, ki so ga cenili, zlasti seveda kolegi in gojenci na Glasbeni matici. Silvan Križ-mančič je umrl v petek v goriški bolnišnici. Njegov pogreb bo v sredo, 7. decembra; ob 11.30 bodo krsto z glavnega pokopališča v Gorici odpeljali na pokopališče v Pevmi. gorica - Slovikovo »delo na primeru« Alumniji predlagajo izvolitev vodstva SKGZ in omejeno število mandatov Kako naj se Slovenska kulturno gospodarska zveza reorganizira, da bo bolj učinkovito delovala, posodobila svoj pristop in postala bolj privlačna za mlade generacije? Na to vprašanje so poskušali odgovoriti univerzitetni študentje Simon Koren, Veronika Pegan in Albert Voncina, sicer člani izobraževalnega programa Alumni pri Sloviku. Odgovor na vprašanje, ki ga je postavila sama SKGZ, so študentje izoblikovali s t.i. »delom na primeru«. Tako so v približno poldrugem dnevu študentje Alum-nija preučili vprašanje in skupaj poiskali odgovor, ki so ga v nedeljo zjutraj predstavili javnosti, medijem in predstavnikom ustanove. »Postavili so nas pred lep izziv, saj smo morali v kratkem času najti odgovor, ki ga verjetno krovna organizacija išče že več let,« so v uvodu povedali študentje, ki so nato preko power-pointa predstavili projekt, s katerim so predlagali reorganizacijo notranje strukture SKGZ. Ta naj bi slonela na demokratični izvolitvi vodstva, ki naj bi ga izvolili posamezniki, ki so včlanjeni v članice SKGZ. Občutiti je namreč problem, da skupne stike z javnostjo včlanjenih ustanov in skrbel za dodatno izobraževanje uslužbencev in upraviteljev. Po reorganizaciji, bi morala nato SKGZ nameniti večjo pozornost vprašanju kakovosti. Sestaviti bi morala namreč skupen pravilnik za izboljšanje ponudbe, ki naj bi obvezoval vse organizacije članice SKGZ. Osnove omenjenega poslovnika naj bi bile neprekinjeno izboljševanje kakovosti organizacije, nujno merjenje nivoja zadovoljstva koristnikov storitev, uporaba fleksibilnih pogodb za nove uslužbence in nagrajevanje na podlagi uspešnosti ter obvezno izobraževanje za upravitelje in uslužbence. Poleg tega bi morale članice sprejeti etični kodeks, ki naj bi temeljil na transparentnosti, kompetencah in zaslugah, nagrajevanju in na dodelitvi delovnih mest na osnovi javnih razpisov. Ob tem so alumniji predlagali večjo rotacijo in mobilnost vodstva ter uslužbencev posameznih društev in organizacij. Zanimivo debato je tudi sprožilo vprašanje o ravnanju s članicami, ki so skupne članice SKGZ in SSO. Izneseno je bilo vprašanje, ali se je še sploh smiselno z njimi ukvarjati glede na to, da Z leve Simon Koren, Albert Voncina in Veronika Pegan zakon dodeljuje SKGZ legitimnost, da predstavlja in vodi določen del slovenske manjšine, manjka pa ji legitimacija s strani ljudi, ki bi omogočila konkretno in obče priznano vodenje dela slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ravno ta tema je nato spodbudila zanimivo razpravo med prisotnimi, saj so bila mnenja zelo deljena glede pogojev dodeljevanja volilne pravice članom. Vsi pa so v glavnem soglašali s predlogom alumnijev, ki so mandat uprave omejili na tri leta in za največ tri mandate vsakemu izvoljenemu posamezniku. Mladi so nato v okviru SKGZ definirali tudi organizacijo, ki bi nudila storitve tako članom in članicam, ki so del SKGZ in seveda tudi zunanjim koristnikom, katerim pa bi omenjene storitve nudili po tržni ceni. Servis naj bi skrbel za pravno, organizacijsko in administrativno pomoč, ter bi koordiniral nekatere izmed teh prejemajo vseeno državne prispevke. Nad opravljenim delom je izrazil zadovoljstvo pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič: »Naročnik je nedvomno zadovoljen z opravljenim delom. Študentje Alumni programa so namreč vnesli določeno svežino v neko razmišljanje, ki je uokvirjeno v kalupe in dinamike, ki so večkrat retrogardni«. Tudi znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič je ocenila, da je prvi poskus projekta uspel: »Zelo me veseli, da so študentje premišljeno analizirali problem in se lotili dela korak za korakom. Zelo spodbudno je njihovo razmišljanje, saj slonijo njihovi predlogi na zelo zanimivih pojmih, kot so npr. spremljanje ter merjenje rezultatov in uspešnosti, merjenje kakovosti in meri-tokracija«. Upati je, da bi bilo v prihodnosti takih delovnih nedelj še in še. goriška - V mestu in po vaseh Otroci že nestrpno čakajo na Miklavža Pričakali ga bodo z gledališkimi igrami in prepevanjem Sveti Miklavž se vrača tudi na Goriško. Danes ob 11. uri bo prišel v Dom Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici; povabila ga je slovenska mestna du-hovnija v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Pričakali ga bodo otroci in starši, člani gledališke skupine O'Klapa, ki deluje pod mentorstvom Katerine Ferletič in jo pripravlja režiser Franko Žerjal, pa bodo zanj in za občinstvo odigrali lutkovno igro po vzoru gledališča senc. Miklavževanje v Sovodnjah bo jutri, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu; za otroke domačega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje ga prireja kulturno društvo Sovodnje. Srečanje z darežljivim gostom bo popestril društveni otroški pevski zbor. Ravno tako jutri, 5. decembra, bo miklavževanje v Rupi, in sicer v prostorih prosvetnega društva Rupa-Peč. Na večer z začetkom ob 19.45 vabijo vse otroke, ki jim bo zapel otroški pevski zbor pod vodstvom Zulejke Devetak. Miklavža bodo jutri, 5. decembra, pričakali tudi v župnijski dvorani v Doberdobu. Kot veleva vsaj 30-letna tradicija, bodo otroci svetnika obdarili z igro, nad katero se bo zastor dvignil ob 19. uri. Svetnikov urad bo v prostorih župnijske dvorane odprt od 18. ure dalje. Pri miklavževanju, ki ga organizira društvo Hrast, sodeluje 37 otrok med 6. in 11. letom starosti, ki bodo nastopili z igro »Čarobni trenutek«; napisala jo je kulturna delavka Franka Ferletič in bo uprizorjena ob 20-letnici njene smrti. Sledilo bo obdarovanje vseh otrok. Na Vrh se bo sveti Miklavž povzpel v sredo, 7. decembra, ob 18.30. V kulturnem in športnem centru Danica bodo njemu v čast odigrali gledališko predstavo »Mala bobrovka in odmev«, ki jo pripravljajo člani otroške skupine Danica pod vodstvom Viljene Devetak. Besedilo je za odrsko postavitev prilagodila dijakinja Tamara Peteani, pomagale so Christine Abrami, Lorena Visintin in Jasmine Moro. Miklavžev urad bo odprt eno uro pred predstavo na društvenem sedežu. gorica - Združenje cerkvenih pevskih zborov Na Mali Cecilijanki bo zapelo skoraj štiristo mladih pevcev Vrhovski zborček na lanski Mali Cecilijanki foto zcpz Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice že skoraj štirideset let prireja revijo Mala Cecilijanka. Na njej nastopajo otroški in mladinski zbori z Goriškega pa tudi gostje iz Benečije, s Tržaškega in iz Slovenije. Letos se bo na odru zvrstilo skoraj štiristo mladih pevcev in pevk. Prireditev bo potekala na praznik Brezmadežne - v četrtek, 8. decembra - v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Zaradi velikega števila prijavljenih zborov bo potekala v dveh delih: prvi se bo začel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Občinstvu se bo predstavilo devetnajst pevskih skupin od Plešivega tja do Trsta, ki se jim bo pridružil gost iz Slovenije. Nastopili bodo otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram-Pevma (zborovodja Marta Ferletič), otroško-mladinska pevska skupina Igo Gruden (Mirko Ferlan), mladinski pevski zbor Emil Komel (Damijana Čevdek Jug), otroški pevski zbor Emil Komel (Damijana Čevdek Jug), otroški pevski zbor Kraški cvet (s. Karmen Koren), otroški pevski zbor Opatje selo (Pavel Pahor), otroški pevski zbor osnovne šole iz Romjana (Lucija Lavrenčič Terpin), mladinski pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), mali otroški pevski zbor F.B. Sedej (Stefania Beretta), otroški pevski zbor F.B. Sedej (Liza Terčič), otroški pevski zbor KD So-vodnje - Mali (Jana Drasič), otroški pevski zbor KD Sovodnje (Jana Drasič), otroški cerkveni pevski zbor Štandrež (Lucrezia Bogaro), otroški pevski zbor Štmaver (Lara Feri), otroški pevski zbor Mali Veseljaki (Mateja Černic), otroški pevski zbor Veseljaki (Lucija Lavrenčič Ter-pin), otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela (Karen Ulian) in otroški pevski zbor osnovne šole Ludvik Zorzut iz Bračana (Michela De Castro). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 4. decembra 2011 1 B gorica - Sinoči razglasitev nagrajencev klavirskega tekmovanja Giuliano Pecar Spet brez prve nagrade Drugo mesto sta ex aequo zasedla tržaški pianist Lorenzo Cossi in Ukrajinec Roman Lopatynsky, na tretji stopnički Alexander Yakovlev S podelitvijo nagrad in koncertom je sinoči v deželnem avditoriju v Ulici Roma padel zastor nad enajstim mednarodnim klavirskim tekmovanjem za nagrado Mesta Gorica in za nagrado v pianistični interpretaciji Giuliano Pecar, ki ga z veliko dobre volje in vse bolj skopimi javnimi sredstvi prireja združenje Florestan s pomočjo Kulturnega centra Lojze Bratuž in glasbene šole Emil Komel. Tudi letos je tekmovanje dokazalo, da privablja kakovostne mlade pianiste. Kljub temu prve nagrade v pianistični interpretaciji ni zmagal nihče, drugo mesto pa sta ex aequo zasedla tržaški pianist Lorenzo Cossi in Ukrajinec Roman Lopatynsky. Žirija, ki ji je predsedoval Boris Petrushansky, je tretjo nagrado dodelila Rusu Alexandra Yakovlevu. Diplomo za finaliste sta si prislužila hrvaška glasbenika Aljoša Jurinič e Stipe Bi- lič, posebno nagrado »Carlo in Rodolfo Furcht« za najboljšo izvedbo skladbe Fran-za Liszta pa je prejel hrvaški pianist Aljoša Jurinič. Nagrajeni so bili tudi ostali pianisti, ki so na tekmovanju za nagrado mesta Gorica osvojili najvišja mesta v lestvicah štirih različnih starostnih skupin. V kategoriji A so prvo nagrado zmagali Ivana Maznejkova, Andrej Milosavljevič in Na-ri Yamaguchi, v kategoriji B pa si drugo stopničko delijo Katarina Dafna Li, Federico Gad Crema in Andra Gergeta. V skupini C je žirija dodelila drugo nagrado Pauli Ropuš, diplome za sodelovanje pa Ivanu Krpanu, Lari Oprešnik, Giulii Toniolo, Si-moneju Losappiu, Tatjani Draškovič, Ne-veni Pejčič, Nikoli Zaringerju in Riccardu Buratu. V skupini D je slavil Slovenec Tim Jančar. Nagrade so sinoči podeljevali predstavniki mestnih oblasti in krajevnih uprav. Letošnji nagrajenci na sinočnji prireditvi v deželnem avditoriju bumbaca 65-LETNIKI IZ STANDREZA S spomini v hrvaško Istro »Vsi za enega, eden za vse,« je geslo, ki povezuje 65-letnike iz Štandreža. Dne 18. novembra so se najprej poklonili spominu šestih pokojnih soletnikov s polaganjem cvetja na grobove, dan kasneje pa so se v organizaciji novogoriškega podjetja Avrigo in pod vodstvom odličnega vodiča Tomaža odpravili v hrvaško Istro. Prvi postanek je bil v Motovunu, kjer so poskusili beli tartuf. Pot so nadaljevali v Rovinj, ki ga upravičeno imenujejo modri biser Jadrana. Lokalna vodička jih je pospremila do najvišje točke mesteca, kjer stoji mogočna bazilika sv. Eufemije. Dopoldanski del izleta so zaključili z rib- jim kosilom. Vesela družba se je nato popeljala do Fažane, kjer se je vkrcala na ladjo in dosegla otok Veliki Brioni. S turističnim vlakom so si ogledali naravne lepote, safari park z okrog tisoč srnami in jeleni, ostanke bizantinskega kastruma in rimskega pristanišča, pa še etnografski muzej in razstavo o Titu na Brionih. Ob zatonu so se vrnili na kopno in se odpeljali v Pazin, kjer sta jih pričakala bogata večerja in istrska malvazija. Uglašen duet s harmoniko jim je omogočil, da so si ogreli podplate. Tudi sami so zapeli nekaj domačih. Vzdušje je bilo prijetno in res težko jim je bilo odpraviti se na pot vrnitve. Ker je bil izlet nepozaben in razpoloženje enkratno, so sprejeli obvezo, da se bodo odslej pogosteje srečevali. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA VŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Happy Feet 2«; 18.30 - 20.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Midnight in Paris« (digital). JAVNI RAZPIS Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »II giorno in più«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in più«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 3: »Kinemax d autore« 17.40 -20.30 »Detective Dee e il mistero della fiam-ma fantasma«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«; 15.30 - 22.10 »Scialla!«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Real steel« (digital); 15.30 - 22.10 »Anche se è amore non si vede«. Dvorana 3: 15.10 - 17.10 - 19.45 - 21.30 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.10 - 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 15.20 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in più«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »The Priznanje Kazimir Humar l«» Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2«<- Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3«<- Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4 «f Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5«f» Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2011 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«; 22.10 »Scialla!«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Real steel« (digital); 22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. Dvorana 5: »Kinemax d autore« 17.40 -19.50 - 22.00 »Jane Eyre«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja tretji pas - triletje 20112014 sledeči: v ponedeljek, 5. decembra od 14. do 15. ure in v ponedeljek 12. decembra od 14. do 15. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. zgoščenke z naslovom »Stabat Mater di G.B. Pegolesi« in razstavo »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori« z glasbeno spremljavo orkestra in dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha. Danes jih naša draga nona Anica 65 slavi. Mnogo sreče in veselja ji iz srca želita Francesco in Melissa Čestitke Pri Krgiščarjevih je veselo, Tini in Gianlucu se je rodil mali NEJC. Veliko sreče in zdravih ter lepih dni jim želijo sosedje Pintar. S Izleti ïl Koncerti TM GCllSt Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA i sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00 - 15.00 MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE ADRIA prireja v sredo, 7. decembra, ob 18. uri predstavitev svoje Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo Sovod-nje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra; informacije in vpisnovanje po tel. 349-3666161 (Erik). SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 048182273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 3201423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. Ü3 Obvestila DRUŽBA se dobi danes, 4. decembra, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pineti pri Gra-dežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 347-1042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča decembrski urnik sovodenjske knjižnice: v ponedeljek, 5. decembra in v petek, 9. decembra od 11.30 do 14.30, v GORICA Prost vstop v muzeje Zbirke Pokrajinskih muzejev iz Gorice bodo danes brezplačno na ogled: med 10. in 17. uro bo odprta palača At-tems Petzenstein na Kornu, kjer so uredili pinakoteko, med 9. in 19. uro pa si bo mogoče ogledati Arheološko zbirko, Muzej prve svetovne vojne ter Muzej mode in umetne obrti v goriškem grajskem naselju. NOVA GORICA Orkester in harfistka Na tretjem abonmajskem koncertu no-vogoriškega Kulturnega doma bosta jutri ob 20.15 nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in tržaška harfistka Jasna Corrado Mer-lak; vstopnina znaša 14 evrov, znižana 10. (km) GORICA Goriški romanopisec V Ascolijevi hiši v Ulici Ascoli v Gorici bo jutri ob 17.30 predstavitev romana »Il Compendio delle morti« goriškega avtorja Alfia Bertonija. Z njim se bo pred občinstvom pogovarjal ravnatelj državne knjižnice Marco Menato. torek, 6. decembra od 9. do 12. ure, v sredo bo zaprta. Od ponedeljka, 12. decembra dalje bo odprta: ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki bo potekal 9. in 12. decembra, ob 20.30 v Rupi, pod vodstvom znane umetnice Pa-tricije Bottaz; informacije in vpisovanja najkasneje do danes, 4. decembra po tel. 0481882095 (Alma Pavletič). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. KRUT vabi v torek, 13. decembra, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int; prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. 15 Prireditve SLOVENSKI ZGODOVINSKI ATLAS: predstavitev izdaje bo v sredo, 7. decembra, ob 18. uri v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovodnjah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 347-1216398. PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 3201817913. Prispevki V spomin na sestro Dano daruje brat Vojko Cijak 100 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu in 100 evrov za KD Oton Župančič. V spomin na pokojno teto Veroniko darujeta Tomsič Franc in Sonja iz Sovodenj 50,00 evrov za cerkveni zbor. V spomin na Bratuž in Cotič Adele daruje Milka Cernic z družino 50 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Mara Guidi vd. Colamaria iz tržiške bolnišnice v kapelico na pokopališču, sledila bo upepelitev. KD Sovodnje se klanja spominu prof. SILVANA KRIŽMANČIČA, soustvarjalca glasbeno-kulturnih prireditev. 1 4 Nedelja, 4. decembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenska manjšina - Po občnem zboru krovne organizacije Štoka po pričakovanju še naprej predsednik SSO Potrjeni tudi trije podpredsedniki - Švab, Bandelj in Banchig TRST - Drago Štoka je bil po napovedih spet izvoljen za deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij. Prav tako so bili potrjeni trije dosedanji pokrajinski predsedniki Igor Švab za tržaško, Walter Bandelj za goriško in Giorgio Banchig za videmsko pokrajino. Prvo zasedanje novoizvoljenega izvršnega odbora krovne manjšinske organizacije je vodil Marij Maver, najstarejši izvoljeni odbornik, kot to predvideva notranji statut organizacije. Maver je pozdravil odbornike, še posebno tiste, ki so bili izvoljeni prvič in se zahvalil za delo vsem bivšim članom odbora. Sledilo je branje določil o postopku za izvolitev predsedstva, nato pa se je odprla razprava o kandidaturah. V številnih posegih raznih odbornikov je izstopalo dejstvo, da so bila pretekla tri leta tako v krovni organizaciji, kot v slovenski manjšini zelo zahtevna leta. Vodstvo SSO si je moralo veliko prizadevati za denar- na sredstva namenjena organiziranosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, je bilo slišati v debati. Kljub velikim skupnim naporom pa ostaja s strani Italije to vprašanje še vedno nerešeno, kar potiska predvsem večje slovenske ustanove v zelo kritičen finančni položaj. Dodatni zaplet je prišel po prepričanju SSO iz Slovenije, zaradi krčenja sredstev obema krovnima organizacija s strani vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga je doslej vodil minister Boštjan Žekš. Veliko energije je bilo potrebno vložiti tudi v odnose znotraj narodne skupnosti. Vse to je negativno vplivalo na načrtovanje prihodnosti, kar bi morala biti prioriteta, še posebno v teh kriznih časih, so poudarili člani deželnega vodstva SSO. Kljub temu je bilo veliko narejenega in prav to mora biti tista osnova, na kateri še naprej graditi. Izvršni odbor je ocenil, da je prejšnje vodstvo zelo dobro opravi- Skupajna Opčinah.. sprijaznostjo & Camera di Commercio 6. decembra in od 19. do 24. decembra Naj te vodi Zvezda! Ob tvojih božičnih nakupih ^ 1 zaupaj trgovskim obratom, ki izpostavljajo+sledeči motiv. CONFCOMMERClO — V... | i908 crac^'to co°perat'vo d®' cars° coorganizzazione con. comune di trieste mercio e agricoltura trst - 14. praznik prostovoljcev Deželna civilna zaščita v službi širše skupnosti Navzoč je bil tudi državni načelnik Franco Gabrielli Prva seja novoizvoljenega deželnega vodstva Sveta slovenskih organizacij kroma lo vse zastavljeno in načrtovano delo. SSO je v tem času znal suvereno uveljaviti in zastopati bogato in raznoliko delovanje lastnih članic. Ravno to ostaja tudi za prihodnja leta temelj, na katerem ohranjati in razvijati narodno zavest. Iz nje izhaja ljubezen do slovenskega jezika, kakor tudi spoštovanje do ostalih skupnosti, s katerimi Slovenci delimo ta življenjski prostor, ki gre od Milj do Trbiža. Potrjeni predsednik Štoka se je po objavi izida volitev zahvalil novemu izvršnemu odboru organizacije za izkazano zaupanje. Potrdil je zaskrbljenost zaradi nerešenih vprašanj, ki so bile omenjene v razpravi ter potrdil največjo zavzetost, da SSO še naprej naredi vse kar je v njegovih močeh in pristojnostih za pozitivni razplet nakazanih problematik. Še naprej pa se bo moralo nadaljevati delo po komisijah, ki so bile vodstvu SSO v veliko pomoč, je po izvolitvi poudaril Štoka. TRST - Včerajšnji 14. praznik prostovoljcev civilne zaščite na tržaškem nabrežju in na osrednjem mestnem trgu je potekal v znamenju množičnosti in občutljivosti do žrtev naravnih nesreč. Častni gost prireditve (navzoči so bili tudi gostje iz Slovenije in avstrijske Koroške) je bil Franco Gabrielli, državni vodja civilne zaščite. Gabrielli je izpostavil že znano ugotovitev, da Italija ves povojni čas posveča premalo pozornosti preventivi in da so naravne nesreče v mnogih primerih sad nemarnosti in površnosti človeka oziroma pristojnih ustanov. Italijanska civilna zaščita bi samo za preventivo nujno potrebovala 41 milijard evrov, s katerimi pa državne blagajne trenutno ne razpolagajo. Gre za dolgoročne investicije, je poudaril Ga-brielli, ki je pohvalil organiziranost in učinkovitost civilne zaščite v Furlaniji-Julijske krajine. Med govorniki na slavnosti so bili tudi župan Trsta Roberto Co-solini, prefekt in vladni komisar za FJK Alessandro Giacchetti ter predsednik in podpredsednik Dežele Renzo Tondo in Luca Ciriani. Navzoče so bile številne delegaci- je občinskih uprav (foto KROMA) in občinskih sekcij civilne zaščite, ki med člani uvrščajo tudi mnogo Slovencev. Tudi Ciriani je - podobno kot Gabrielli - pohvalil deželne prostovoljce, ki so zelo dobro izurjeni, obenem pa imajo zelo veliko srce. Zadnjo reševalno akcijo so pripadniki civilne zaščite FJK izvedli v od poplav opustošeni Liguriji. Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo je ugotovil, da gospodarska kriza ne pogojuje širokosrčnosti in angažiranosti prostovoljcev, ki vedno prvi pomagajo v primeru naravnih nesreč. Naša dežela se lahko ponaša z eno boljših, če že ne z najboljšo civilno zaščito v Italiji. Pri tem lahko »tekmuje« s civilno zaščito najbolj razvitih evropskih držav. Tondo je napovedal, da bo med današnjim srečanjem s predsednikom italijanske vlade Mariom Montijem med dosežke v Furlaniji-Julijski krajini izpostavil tudi odlično organiziranost civilne zaščite. Predsednik FJK je tudi povedal, da bo Montiju pozval, naj se odločno zavzame za sanacijo državnih blagajn ter za ukrepe, ki bodo pripeljali Italijo iz te hude krize. donacije - Rotarijci iz Milj, Trsta in Kopra Zdravilišče Debeli rtič prejelo električno vozilo Predstavniki rotarijskih klubov z električnim vozilom v ozadju kroma ANKARAN - V mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič so prejeli donacijo Rotarijskega kluba Koper in miljskega oz. tržaškega Rotary kluba, s katero bo gibalno oviranim otrokom omogočeno precej lažje gibanje po letovišču. Trije rotarijski klubi so zdravilišču namreč namenili električno vozilo za prevoz invalidskih vozičkov.Prevažanje invalidskih vozičkov po letovišču, od hotelskih nastanitev do bazenov in morja, namreč povzroča veliko težav. Generalni sekretar letovišča na Debelem rtiču Danijel Starman se je ob tej priložnosti donatorjem zahvalil in povedal, da bo vozilo omogočilo lažje in prijetnejše bivanje vsem gibalno oviranim gostom, tako otrokom in mladostnikom, kot tudi starejšim. Poudaril je še, da si močno želijo še več takšnih akcij v dobro ljudi, ki potrebujejo pomoč. V koprskem, miljskem in tržaškem rotarijskem klubu so zbrali 12.000 evrov, s katerimi so kupili električno vozilo, ki bo po poteh letovišča zlahka prevažalo šest oseb. To je bila druga dobrodelna donacija teh klubov letovišču, ki so mu pred letom podarili tudi sistem zunanjih igral za varno igro in rekreacijo. Konzorcij Centro in Via insieme a opicina lAjfek skupaj na opčinarKrjP^ Vam vošči veselepraznike Nedelja, 4. decembra 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme M arsikje v svetu se dogajajo hude stvari. Vzemimo na primer afriško republiko Zimbabwe. Državi že več kot trideset let vlada s trdo roko diktator Robert Mugabe. Ob njem gospodarijo revščina, nasilje, družbeni in politični kaos, nemogoče zdravstvene razmere in pošastni higienski pogoji. Gospodarstvo je v globoki recesiji. Na 12 milijonov prebivalcev je skoraj milijon sirot, Povprečna dolžina življenja se zmanjšuje in ne presega 37. leta. O vsem tem se seveda ne sme javno govoriti. Dovoljeni so le časopisi, ki so naklonjeni vladi. Prave informacije dejansko ni, In kdor ne drži jezika za zobmi, ga čaka zapor s poniževanjem, pretepanjem in mučenjem, ali celo smrt. To predobro vedo članice organizacije za pravice žensk WOZA (Women of Zimbabwe Arise), ki so v zadnjih letih večkrat dvignile svoj glas ter javno, a na miroljuben način, protestirale nad nevzdržnimi razmerami ter nad teptanjem človekovih pravic v državi. Mnoge so morale zaradi tega okusiti nečloveške razmere zaporov ter celo pretepanje in mučenje v brk vsakršni pravici do svobode izražanja in združevanja. Oblik grobe kršitve temeljnih človekovih pravic je sicer na pretek, tako na afriški, kot na drugih celinah. Ena od teh je, da ukradeš ljudem pravico do bivališča ter sploh bivanja. V Nigeriji, ki so jo naftne družbe pošteno izmozgale, ne da bi imelo vse bolj revno prebivalstvo kaj prida od tega, so v zadnjih desetih letih nasilno izselili (in še izseljujejo) iz revnih mestnih četrti, zlasti v Port Harcourtu, nad dva milijona ljudi. Oblast kratkomalo in brez predhodnih obvestil pošlje bagerje, ki zravnajo bedne stavbe z zem- ljo. To početje, pravijo odgovorni, naj bi služilo saniranju in obnovi razpadajočih mestnih četrti, kar bi pravzaprav lahko bila koristna in hvalevredna pobuda, če bi izgnanci dobili drugo, nadomestno streho nad glavo, ali vsaj pošteno odškodnino, ne pa, da se morajo iz ene revščine prisilno seliti v drugo, neprimerno hujšo. Če se preselimo na daljni Vzhod, se nam v zvezi s teptanjem pravic naravnost na-ježijo lasje, ko pobrskamo po razmerah v Severni Koreji in pokukamo v tamkajšnje taborišče za politične zapornike Yudok, ki sicer ni edino v državi. Okoli 50 tisoč ljudi se gnete v njem in med njimi so tudi otroci. Dovolj je, da na nekoga pade sum, da misli, govori in dela drugače, kot od njega zahteva vladajoči režim, pa se znajde na prisilnem delu v Yudoku, kjer z obsojenci ne ravnajo ravno v rokavicah. Tistega, ki se prekrši nad pravili taborišča, lahko doleti celo smrtna kazen. Sicer pa je smrt stalno na preži. Če ne drugače, že zaradi trdega dela, pomanjkanja hrane in slabe zdravstvene oskrbe, kar privablja usodna obolenja. Na naštete tri primere opozarja svetovno javnost mednarodna nevladna organizacija Amnesty International, ki se bori za človekove pravice. Ob teh navaja tudi več primerov kršitve pravic posameznikov v raznih državah sveta. Med temi je študent zgodovine Jablar Savalan iz Azerbajdžana, ki so ga obsodili na nekaj let ječe in ga v njej pretepali, ker se je zavzemal za svobodo in demokracijo ter svoje zahteve objavljal na fa-cebooku. Podoben je primer Mohammada Kabudvanda, borca za človekove pravice in pripadnika kurdske manjšine iz Irana, ki je bil zaradi izražanja mnenja obsojen na deset let zapora, kjer je hudo zbolel, ne da bi bil za to deležen ustrezne zdravstvene pomoči in oskrbe. Zaradi domnevne istospolne nagnjenosti so v Kamerunu zaprli Jeana Clau-deja Mbedeja. V Turčiji, ki ne priznava ugovora vesti, pa večkrat aretirali in priprli Ha-lila Savda, ki je zavračal služenje obveznega vojaškega roka. Vsi so bili tudi deležni slabega ravnanja in trpinčenja. Amnesty International je postavila pred svetovno javnost tudi primer Ines Fernandez Ortega in Valentine Rosendo Cantu, pripadnic staroselskega ljudstva Me'phaa, ki so ju posilili mehiški vojaki in sta, za razliko od mnogih drugih staroselskih žensk, imeli pogum, da sta vložili sodno prijavo, a nista še bili do danes deležni pravice, pač pa mnogih groženj. Naštevali bi lahko v nedogled, a smo se omejili na nekaj primerov, ker jih je izbrala Amnesty International, da bi jih tudi letos, kakor vsako leto ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, to je 10. decembru, ponudila svetovni javnosti v razmislek in v poziv h konkretnim ukrepom. Tokrat je posebno pozornost in poudarek posvetila pravici do svobode mišljenja, govora in združevanja. V ta namen mednarodna organizacija prireja tudi letos takoimenovan »maraton pisanja pozivov«, ki se je začel včeraj in bo potekal do 17. decembra. Write for Rights je naslov pobudi zbiranja podpisov, ki poteka po vsem svetu. K pobudi je pristopila tudi Slovenija, kjer bodo zbirali podpise v knjižnicah, na fakultetah in raznih šolah. Vsepovsod so predvidene tudi razne manifestacije. Na večjih trgih raznih italijanskih in drugih mest so včeraj in bodo tudi danes prižigali svečke ter s tem simbolično »prižigali« upanje v boljšo usodo pravic. Ta obred osvetljevanja trgov s svečkami traja že petdeset let. Toliko jih je namreč že minilo od nastanka organizacije Amnesty International in od pri- žiga prve svečke. Organizacija s ponosom ugotavlja, da je v vsem tem času s svojo vztrajno dejavnostjo prispevala k osvoboditvi kakih petdeset tisoč zapornikov vesti. V teh letih je bilo sprejetih tudi nešteto mednarodnih in državnih konvencij in pogodb, hkrati pa je prišlo do ukinitve smrtnih kazni v skoraj sto državah. Veliko je bilo doslej storjenega na področju boja za zaščito in uveljavitev človekovih pravic, zelo veliko pa bo treba še postoriti. "Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje." Tako se glasi prvi člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je 10. decembra 1948 sprejela generalna skupščina Združenih narodov. Prvič v zgodovini človeštva, ki se je tedaj komaj izvleklo iz strahovitega pekla dveh krvavih svetovnih vojn, je postalo njegova skupna last neko besedilo, ki je zagotavljalo pravice in svoboščine vsem, "ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično in drugo prepričanje, narodno in socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino." To besedilo ima univerzalno vrednost in ni naključje, da je med vsemi doslej napisanimi besedili prevedeno v največ jezikov. Po Guinessovi knjigi rekordov naj bi bila Splošna deklaracija o človekovih pravicah vsaj do leta 2004 prevedena v 330 jezikov. Žal so besede eno, dejanja pa običajno vse nekaj drugega. Kljub velikim korakom, ki jih je človeštvo storilo, da bi si zagotovilo boljše in pravičnejše življenjske pogoje in osvobodilo človeka vseh okov, je kršenje osnovnih človekovih pravic nekaj vsakdanjega in bolj ali manj trdno zakoreninjenega na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah sveta. V nekaterih deželah, kjer si demokracija šele utira pot iz težkih spon mračnjaštva, avtoritarizma, korupcije in zaostalosti, je cena človekovega življenja zelo nizka in skromna. Toda tudi v razvitih deželah, ki se bahajo s svojo demokratičnostjo in naprednostjo, niso vsem ljudem zagotovljene svoboda, enakost, pravičnost in dostojanstvo v enaki meri. Današnja družba drsi v vse bolj nevarne vode. Finančna kriza je k temu prispevala svoje. Skrajna revščina, ki pesti nerazvite dežele ob hoteni brezbrižnosti razvitega, od tržnih interesov obsedenega sveta, predstavlja še vedno najbolj očitno in zgovorno obliko kršenja določil Splošne deklaracije Združenih narodov, ker ne krati človeku le ene pravice, to je pravice do prehrane in preživetja, temveč ga posredno prikrajša tudi za druge pravice, kot so pravica do informacije in izobrazbe, pravica do zdravljenja, primernega bivališča itd. Z gospodarsko krizo se širi še ena nevarnost. To je nevarnost omejevanja delovnih in sindikalnih pravic. Za izhod iz krize in ponoven zagon proizvodnje je potrebno varčevanje in omejevanje stroškov in ugodnosti za delovno silo, pravijo tisti, ki imajo že dovolj polne žepe in si sleherno pravico vzamejo že sami. To so tudi tisti, ki so nemara najbolj krivi za sam izbruh krize in naraščanje revščine. Že od mladih nog znamenite Deklaracije Združenih narodov se širi tendenca ločevanja človekovih pravic med civilne in politične pravice na eni strani ter družbenogospodarske in kulturne pravice na drugi. Med prve sodijo pravica do življenja, svobode, varnosti, enakosti, državljanstva, poroke, prostega gibanja itd. Med druge pa pravica do dela, zaščite pred brezposelnostjo, pravične plače, delovnega počitka, socialne gotovosti, izobraževanja, zdravstva itd. Razlika je predvsem v tem, da so prve splošne, univerzalne in neodvisne (državna oblast jih je dolžna le spoštovati, ščititi in izpolnjevati), druge pa so neposredno odvisne od javnih oblasti in državnih in-štitucij. Te pravice se da po potrebi manipulirati glede na interese vladajočih sil in prav to se sedaj dogaja spričo hude gospodarske krize, kar začenjajo na lastni koži občutiti delavci, upokojenci in predvsem mladi, ki so začasno zaposleni in brez velikih upanj za prihodnost. O tem nam marsikaj pove izsi-ljevalno zadržanje fiatovega menedžerja Marchionneja, ki skuša dokazovati, da so za težave trga in za upadanje investicij krivi izključno delavci oz. njihovi sindikati. Kljub mnogim senčnim aspektom na področju človekovih pravic, se vendarle marsikaj premika v ugodno smer. Gospodarski ter posledično družbenopolitični in kulturni krizi v brk bi pravzaprav obdobje zadnjih dveh let lahko označili kot zgodovinsko prelomnico v tem pogledu. Do revolucionarnih sprememb je prišlo zlasti na področju informacije. Molk uradnih medijskih virov, ki so pod strogim nadzorom in na plačilni listi mogotcev, je prekinil glas, ki se pomika avtonomno v vse smeri po internetnem omrežju in informira (skoraj) vse o vsem, kar se dogaja v svetu. Uporaba nove elektronske tehnologije je jasno razkrila, da je »kralj nag«, da oblast ne more vselej početi, kar se ji zlju-bi in to je nedvomno prispevalo tudi k večjemu upoštevanju in spoštovanju človekovih pravic. Preko internetnega omrežja so se širile revolucionarne ideje "arabske pomladi" pozvale na ulice milijone ljudi ter opozorile represivne vladarje v Tuniziji, Egiptu, Libiji, Jemenu in Siriji, da so jim dnevi šteti. Pot do prave demokratizacije in spoštovanja človekovih pravic v teh deželah je sicer še dolga in naporna, toda osvobodilno gibanje je prižgalo upanje in željo po spremembah, ki ju ni več mogoče ugasniti. Prav tako so se preko internetnega omrežja po sledovih arabske pomladi mobilizirale množice protestnikov v Španiji in drugod po Evropi ter v samih Združenih državah Amerike. Sprožilo se je globalno ogorčenje nad neustreznostjo vladajočega sistema, nad nadutostjo gospodarskih in političnih centrov oblasti, nad v nebo vpijočimi socialnimi krivicami ter nad teptanjem človekovih pravic. Tudi to je pomemben prispevek v naporih za uveljavitev in zaščito pravic tlačenih vsega sveta. Ljudi dobre volje čaka še veliko dela. Iz podatkov, ki jih je letos objavila organizacija Amnesty International, je razvidno, da se v 98 državah še poslužujejo mučenja, v 89 državah še vedno omejujejo svobodo izražanja, v 23 državah (vključno s civiliziranimi in superdemokratičnimi ZDA) izvajajo smrtne kazni. Tem grozodejstvom se pridružujejo še druga, kot so vojne, lakota, zapostavljanje in izkoriščanje žensk, visoka umrljivost pri porodih, ugrabitve in zasuž-njevanje otrok, pedofilija, trgovina s človeškimi organi ipd. Povrh vsega smo priča postopnemu uničevanju planeta po zaslugi velikih finančnih interesov brezvestnih in la-komnih multinacionalk ob hlapčevskem privoljenju vladnih krogov. Z divjim izkoriščanjem naravnih resurzov, uničevanjem zemlje in hudim onesnaževanjem okolja ogrožajo ves ekosistem ter prispevajo k uničevanju kultur, staroselskih narodov, živalskih in rastlinskih vrst. O tem teče trenutno razprava na mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu, vendar bo, kot kaže, njen izid popoln polom, ker se velesile nočejo odreči svojim izkoriščevalnim skominah, na katerih je pravzaprav zgrajena njihova moč in oblast. Spričo vsega povedanega človek niha med optimizmom in pesimizmom. Ameriški zgodovinar Paul Kennedy meni, da je svet na pomembnem razpotju in bo moral delati račune s štirimi problemi zgodovinskega dometa. To so propadanje dolarja, kriza evropskega združevanja, oboroževanje daljnega Vzhoda in ohromitev Organizacije Združenih narodov. Bomo znali na vse to (in še vrsto drugih vprašanj) primerno reagirati? Ko govorimo o človekovih pravicah, nas še posebno zaskrblja dejstvo, da nam ni uspelo utrditi in z močnimi izvršnimi pristojnostmi opremiti mednarodne organizacije, kakršna je OZN. Po drugi strani pa moremo in moramo z določenim zaupanjem spremljati izbruhe nezadovoljstva, ogorčenja ter želje po pravičnejšem svetu, ki jih je zanetil tunizij-ski kramar Mohamed Bouazizi s samoseži-gom in ki so se razplamteli po vsem svetu, od Trga Tahrir, preko madridskih, londonskih in atenskih trgov do Wall Streeta. Morda bi ob tem kazalo prisluhniti tudi besedi legendarnega Che Guevare, ki je v zadnjem pismu svojim otrokom zapisal: »Bodite vedno sposobni čutiti globoko v vaših srcih vsakršno krivico, ki se zgodi komurkoli v kakršnemkoli predelu sveta. To je najlepša lastnost slehernega revolucionarja.« 1 6 Nedelja, 4. decembra ; NEDELJSKE TEME / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. decembra 2011 1 J ¿rt Siri / 18 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / »Biti vinogradnik na Krasu ni le poklic, ni le vsakdanji kruh, je veliko več.« S temi besedami se je začel naš pogovor z uspešnim in priznanim kraškim vinogradnikom in vinarjem Benjaminom Zidaričem. Takoj za tem pa je dodal: »Srečen sem in se smatram za privilegiranega, da opravljam poklic, ki nudi velik užitek in zadoščenje ter je obenem način uresničevanja lastne osebnosti. Poleg tega odpira vrata v šir- ličine s skopo roko, kakovost pa z radodarno, meni Benjamin. Tega se kraški vinogradniki zavedajo v vedno večji meri, zato si prizadevajo, da bi njihov pridelovalni potencial prišel do čedalje večje uveljavitve tako doma kot v svetu. Vidnost in prepoznavnost kraških pridelkov je treba povečati in začeti razmišljati, tudi s povezovanjem in sodelovanjem z čezmejnimi pridelovalci, o osvajanju pogovor z benjaminom zidarichem Biti vinogradnik na Krasu ni le poklic Vinogradnik Benjamin Zidarich in detajl iz njegove kleti v Praprotu ši svet, kar omogoča širjenje obzorij in notranjo obogatitev. Obenem pa zahteva veliko požrtvovalnost in predanost. Kdor gleda nanj samo skozi zorni kot zaslužka, je na zgrešeni poti.« Ko smo ga vprašali, čemu gre pripisati velik uspeh, ki spremlja njegovo dejavnost, tako kot tisto vse številnejših kraških vinogradnikov, je pripomnil, da so njegove zasluge skromne v primerjavi z velikimi dosežki. Za visokokakovostno rast kraškega vinogradništva so po Benjaminovi oceni zaslužni, vsakdo po svojih močeh in možnostih, vsi območni proizvajalci, ki so vzpostavili med seboj tudi izredno koristno in spodbudno sodelovanje, v prepričanju, da je dosežek posameznika uspeh celotne proizvajalne skupnosti. Del zaslug gre tudi pripisati edinstvenim kraškim okoljsko naravnim danostim, ki odločilno pripomorejo k temu, da postane lahko ob umnem sodelovanju človeka vsak kraški pridelek ali izdelek pravi biser. Človek le izpopolnjuje ali dopolnjuje izredno harmonično delo narave, ki sicer daje ko- širšega trga, po možnosti s poenotenjem ponudbe. Slednjo pa je treba oplemenititi z sodobnimi oblikami trženja. Potrošniki postajajo vsebolj zahtevni. Znajo pa primerno nagraditi kakovost, ki na najbolj prepričljiv način pritegne tako domačega kot tujega gosta. »Ključne važnosti za prodornejši uspeh pa je nov pristop proizvajalca vina do svojega proizvoda. V svojem vinu ne sme videti le dobrine, ki mu zagotavlja vsakodnevni zaslužek. Kraško vino mora biti izraz ljubezni do zemlje, truda, trme in pokončnosti. Vse te značilnosti morajo biti zajete v kozarcu, ki ga ponudimo prijatelju ali gostu. Med kraškim človekom, naravo in vinom mora biti popolna usklajenost. Vse številnejši gostje, predvsem iz srednjeevropskih dežel, ki posredno ali neposredno poznajo naš Kras, njegove edinstvene lepote in bogato zgodovino, si želijo vina in drugih pridelkov in izdelkov, ki so nadgradnja in potrditev edinstvenosti kraškega prostora«. S temi mislimi je zaključil vinogradnik Benjamin Zidarich svoje razmišljanje o Krasu in svojem poklicu. Iz njegovih besed in morda še opazneje iz njegovih oči je bilo možno razbrati predanost in navdušenje nad njegovim delom, ki mu ni, kot smo že napisali, le poklic, marveč poslanstvo. Čeprav le za trenutek pa mu je na ustih zamrl nasmeh, ko je opozoril na težko premostljive birokratske težave, ki spremljajo uresničitev novega vinograda. Počasnost birokracije in prestroga deželena zakonodaja, ki jo vključitev kraških zemljišč v zavarovana območja dodatno poostruje, so pregrada ob kateri se nemalokrat razblinijo želje, upi in pobude mlajših podjetnikov. Nujna je poenostavitev birokratskih obveznosti in zaprek, sicer bo zamorjen ustvarjalni polet kraškega človeka in s tem proizvodnja edinstvenih pridelkov. Pravijo, da se večkrat ravnamo po zgledih. Morda bo tudi tokrat tako. Lepo bi bilo. če bi po Benjaminovi poti, kot tisti vedno številnejših, prav tako navdušenih vinogradnikov, stopali mladi. Mario Gregorič strokovni nasveti Kmetijska opravila v mesecu decembru Pred nami je december, ko so najkrajši dnevi v letu in ko se ozračje vedno bolj ohlaja. Dela na prostem je vse manj, zato se lahko posvetimo opravilom, za katere v toplejših mesecih ni časa: očistimo, popravimo in spravimo razno orodje, pregledamo gnojila, škropila in semena. Mineralna gnojila dobro zapremo v plastične vreče, da se zaradi zračne vlage zrnca ne lepijo. Semena, ki so nam ostala na zalogi, dobro zapremo v kovinsko škatlo, da ne dobijo vlage in jih spravimo v hladen prostor. VINOGRAD - V vinogradu preverimo stanje kolov in žic, posebno pa njihovo trdnost, saj morajo kljubovati burji in biti kos teži proizvodnje v prihodnjem letu. Če je potrebno, kole zamenjamo. Istočasno preverimo tudi, koliko trt se je posušilo, bodisi zaradi kapi vinske trte, bodisi zaradi drugih dejavnikov. Sedaj jih izrujemo in izkopljemo nove sadilne jame, da jih bomo na začetku pomladi zamenjali. Če ni prehladno, lahko obrezujemo trto, čeprav je bolje, da s tem opravilom počakamo na konec zime. Obrezana trta je namreč bolj občutljiva na nizke temperature od neobrezane. Obrezujejo le večji vinogradniki, in to, da jih ne bi na spomlad preganjal čas. V vinogradu, a tudi v sadovnjaku in oljčniku lahko sedaj gnojimo s fosforjem in kalijem. Po potrebi gnojimo tudi s hlevskim gnojem ali z drugimi organskimi gnojili. Pred gnojenjem je v primeru večjih površin koristna analiza tal. Slednja je na primer potrebna, če imamo probleme, ki se ponavljajo vsako leto, pa tudi v primeru, če tega nismo opravili že vrsto let ali pa če sploh nismo še nikoli analizirali strukture svojih tal. Analiza je priporočljiva tudi na zemljiščih, kjer nameravamo posaditi nove drevesne kulture. OLJČNI NASAD - Oljke so v glavnem pobrane. Oljčno olje hranimo v posodah iz nerjavečega jekla ali drugega inertnega materiala, kot je lahko steklo. Posoda naj bo polna, saj se olje ob dotiku z zrakom kmalu oksidira, kar privede do žarkavosti. Če hranimo olje v steklenicah, naj bodo temne barve, saj je olje zelo občutljivo na svetlobo. Tudi prostor, kjer hranimo olje, naj bo temen. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo čim bolj enakomerna in naj se vrti okrog 15 stopinj Celzija. Po približno enem mesecu od predelave olje pretočimo. Če ni še prehladno, oljčna drevesa poškropimo z bakrovimi pripravki. To je učinkovito proti oljčni kozavosti, ki se posebno širi z vlažnim vremenom in z milimi temperaturami. Obenem bakrovi pripravki tik pred zimo pripomorejo k boljši olesenitvi oljčnih vej in torej večji odpornosti pred morebitnimi pozebami. Koristno je tudi, da sedaj pred pozebami zaščitimo letos posajena ali še mlada drevesa. Tako jih lahko bodisi deblo, kot krošnjo zavijemo v pajčevinasto vlakno, na koreni-ski sistem pa potrosimo slamo, suho listje ali drugi organski material, da nekoliko zavarujemo korenine. Da zaščitimo mlade oljke pred srnami, pa jih lahko pokrijemo z mrežastimi vrečami, ki jih bomo spomladi odstranili. Nasad lahko tudi zagradimo. SADOVNJAK - Če še nismo škropili sadnega drevja, je sedaj skrajni čas za to opravilo. Če še ni prehladno, lahko še sadimo sadno drevje. ZELENJADNI VRT - V tem času nam zelenjadni vrt nudi še nekaj svežih vrtnin, kot na primer ohrovt, cvetačo in motovilec. Ohrovt lahko poberemo tudi po zmrzali. Ostale zelenjadnice, kot so radič, rdeči radič, endivija, zaščitimo s tunelom, pajčevinastim vlaknom, suhimi vejami ali slamo. Cvetačo čim prej poberemo. Začasno jo lahko zaščitimo tako, da ji povežemo liste skupaj nad glavo. Vse zelenjadnice, ki rastejo v tem času, bolje uspevajo v tleh, kjer voda ne zastaja in odteka. Če imamo kompostni kup, ga dobro prekrijemo, da se razkrajanje nemoteno nadaljuje in da bo na ta način pripravljen do pomladi, ko ga bomo uporabljali za gnojenje. Če tla niso prevlažna, jih obdelamo in vkopljemo gnoj. Prst lahko pustimo v velikih grudah, da jih zmrzal prerahlja. V shrambi bodimo pozorni na pridelke, kot so krompir, čebula, buče, jabolka, ki-vi. Odstranjujemo gnile in poškodovane primerke. Shrambo občasno zračimo. Pazimo tudi, da zrak v prostoru ni presuh. TRAJNA ZELIŠČA, ki gojimo v vazah, po navadi dobro vzdržijo zimo v zunanjih prostorih, posebno v bolj zavetnih krajih in v bregu. V primeru temperatur okrog ničle vaze prestavimo v notranje prostore. Postavimo jih na svetel in ne prehladen prostor. Pred tem jih lahko nekoliko obrežemo. Enkrat na teden tako spravljena zelišča zmerno zalijemo. OKRASNI VRT - Občutljive okrasne rastline, ki prezimijo zunaj, primerno zavarujemo. Pelargonije in ostale trajne lončnice postavimo v neogrevan prostor ali rastlinjak, ki naj bo primerno svetel in ne pretopel. Odpadlo listje pograbimo in ga spravimo na kompostni kup ali pa ga uporabimo kot zastirko med grmovnicami in trajnicami. Če je listje zdravo, ga lahko tudi pustimo vse do pomladi, da se razkroji. Magda Šturman kmečka zveza Vabilo k sodelovanju na tržnici v Dolini Kmečka zveza obvešča, da bo 14. decembra t.l. v pri-redvi LAS-a Kras na Dolgi Kroni v Dolini Božična kmetijska tržnica tradicionalnih tipičnih pridelkov in izdelkov. Člani, ki bi radi sodelovali s svojo proizvodnjo na tej prireditvi, so vabljeni, da se čim prej oglasijo v uradih Kmečke zveze. Vsi organizacijski stroški so v breme organizatorja. Predstavitev Krasa Kmečka zveza obvešča, da bo v dneh 17. in 18. t.m. organizirana v nakupovalnem centru Supernova v Kopru promocija Krasa, na kateri bo predstavljen Kras iz obeh strani meje. Člani, ki bi to želeli, imajo možnost, da brezplačno predstavijo in prodajajo na prireditvi svoje izdelke. Za raz-stavljalce je zagotovljeno določeno število stojnic in razstavnih miz.Kdor želi sodelovati na navedenem dogodku, je zaprošen, da se čim prej javi v uradih zveze. Prijave vina 2011 Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v ponedeljek 16. januarja 2012. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB. strokovni nasveti Načini pridelave sadja Sadje pridelujemo lahko na različne načine. Najbolj razširjen je še vedno tradicionalen način, z uporabo mineralnih gnojil in vseh dovoljenih sredstev za varstvo sadnih dreves. Čeprav si strokovnjaki prizadevajo, da bi se uporabljalo tudi pri tem načinu gojenja sadnih vrst, kot sicer ostalih kmetijskih kultur, čim manj fitofarmacevtskih sredstev, je tarča mnogih tritik, češ da so na tako gojenem sadju večkrat prisotni ostanki teh pripravkov, v nekaterih primerih pa celo presegajo prag škodljivosti za zdravje porabnikov. Številne analize nam sicer kažejo, da je teh primerov zelo malo. Kljub tem pa so rastoče zahteve po zdravstveno neoporečni hrani pripeljale pred par desetletji do uvedbe integriranega načina pridelave sadja. To pridelovanje so najprej uvedli v Švici pred štiridesetimi leti, nato v Nemčiji in Južni Tirolski, v 90 letih pa se je razširila na vse kmetijsko razvitejše države, med katerimi sta tudi Slovenija in Italija. Ta način pridelave pomeni uravnoteženo uporabo organotehničnih ukrepov ob skladenem upoštevanju gospodarskih, okoljskih in toksiholo-ških dejavnikov. Ob tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred fi-tofarmacevtskimi in biotehnološkimi. Integrirano varstvo rastlin je najbolj primerna kombinacija biotičnih, tehnoloških in kemijskih ukrepov pri pridelavi sadja, kot ostalih kmetijskih pridelkov. Pri tem je zelo pomembno in cenjeno s strani porabnikov, da je uporaba kmetijskih pripravkov za varstvo rastlin omejena na najnujnejšo količino. Ta uporaba, ob upoštevanju omejitve, je potrebna za zadrževanje škodljivih organizmov pod mejo, ki povzroča gospodarsko nesprejemljivo škodo ali izgubo. Prav tako so pomembni agronomski ukrepi kot je izbira sort, ki so manj občutljive na razširjeni bolezni in škodlijvce, ali izbira pri njihovem zatiranju manj toksičnih fitofarmacevtskih sredstev. Integriran način pridelave zahteva od sadjarja, kot seveda od gojitelja drugih kmetijskih kultur, več znajna in več tveganja, za kar je bil s strani Dežele nagrajen s posebnimi podporami. Žal so te podpore pred leti odpadle, kar je močno zmanjšalo zanimanje pridelovalcev za tovrstni način gojenja kultur. Svoje kmetije so preusmerili in preusmerjajo v ekološko pridelavo, ki je zahtevnejša kot prejšnja in je v Italiji znana kot biološka pridelava (produzione biologica). Širjenje tega načina pridelave gre pripisati predvsem dvema dejavnikoma: rastočemu povpraševanju ekoloških pridelkov ter deželni podpori, ki predvideva premije za ekološko gojene kulture. K temu gre dodati razliko v cenah med tradicionalno in ekološko pridelavo v korist slednje. Višje cene so popolnoma upravičene, saj je ekološko gojenje rastlin najtežje in zahteva visoko strokovnost. Goji-telj se mora odpovedati uporabi lahko topnih mi- neralnih gnojil, umetnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ter herbicidov. Iz navedenega je razvidno, da je temelj ekološkega kmetijstva dolgoročno ohranjanje zdravega okolja s pridelavo zdravstveno neoporečnih pridelkov. Upoštevajoč močno omejeno uporabo sredstev, mora pridelovalec čim bolj in čim točneje upoštevati različne preprečevalne ukrepe, kot so, če se omejimo na sadjarstvo, izbira primerne lege za nasad, izbira sorte ( odporne in manj občutljive), pravilna obdelava tal, gnojenje (organsko) in rez. Poleg tega mora dobro poznati odnose med organizmi (škodljivimi in koristnimi) ter vpliv na okolje. Zadnji statistični podatki nam potrjujejo stalno rast obsega ekološkega načina kmetovanja, kar je popolnoma skladno z rastočo občutljivostjo družbe za ohranjanje okolja in nudenja neoprečne hrane ter, nenazadnje, skupne kmetijske politike. Obvestilo bralcem Svetovalna služba Kmečke zveze se opravičuje za napako do katere je prišlo v članku o zimskemu varstvu trte, kjer se svetuje uporabo fito-farmacevtskih sredstev na podlagi karbendazima za zatiranje kapi vinske trte in hiranja iste kulture. Na osnovi pravilnika, ki ureja uporabo omenjenih sredstev, je bil karbendazin izključen iz seznama uporabljivih učinkovin, zato ga ne smemo več uporabljati. Svetovalna služba Kmečke zveze. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. decembra 2011 1 J talijansko ministrstvo za šolstvo je že izdelalo ogrodje magistrskega študija, ki bo zagotovilo učiteljem in profesorjem, ki poučujejo jezike priznanih manjšin na območjih, kjer so manjšine zaščitene na osnovi zakona 482, ustrezno kvalifikacijo in tudi priznanje, ki ga bodo lahko izkoristili pri morebitnem nadaljnjem študiju in morda tudi pri svoji poklicni karieri. Takoj je treba povedati, da ta pobuda ne bo zadevala šol v bocenski in Pri projektu sodelujejo ustanova ANSAS (nekdanji IRRSAE - IRRE) in nekatere univerze, ki se pobliže ukvarjajo z manjšinskimi jeziki. Med temi je tudi videmska univerza, sicer pa je v projekt vključena beneška univerza Ca' Foscari in milanska univerza Bi-cocca. Sestavljen je tudi didaktični okvir in predmetnik, ki je enak za vse, seveda s tem, da bodo jeziki različni. Predmetnik bo tako vseboval elemente jezikoslovja in sociolingvistike kot uvod dardi razlikujejo drug od drugega. Namen tega osrednjega dela tečaja je krepitev znanja jezika pri šolnikih in tudi seznanjanje z morebitnimi jezikovnimi variantami, s posebnim poudarkom na rabo jezika v rednih medčloveških odnosih, v pisni in v ustni obliki ter seveda medsebojno komuniciranje. Krepili bodo tudi sposobnost medsebojnega komuniciranja v jeziku manjšine, tudi med šolniki, ki govorijo različne jezikovne variante, kar bo seveda prispevalo tudi k lažjemu komuniciranju z ministrstvo za solstvo pripravlja tečaj izpopolnjevanja učiteljev manjšinskih jezikov Dobra in izvirna pobuda, vendar stopnja zaščite manjšin v Italiji postopno upada Na slikah; pod naslovom ministrstvo za šolstvo v Rimu; spodaj dvojezične table na območjih, kjer živijo manjšine v Italiji. tridentinski pokrajini, šolskega sistema v Dolini Aosta in šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, ampak je namenjena vsem učiteljem in profesorjev, ki poučujejo jezike manjšin drugod v Italiji. Čeprav to ni bilo izrecno zapisano, bi se verjetno tečaja lahko udeležili tudi učitelji oziroma profesorji, ki poučujejo slovenščino na raznih šolah videmske pokrajine in tisti, ki poučujejo slovenščino na italijanskih šolah. Vendar so to že podrobnosti, ki bodo pojasnjene v okrožnicah in razpisih, ko bo do tega tečaja res prišlo. Takih učiteljev oziroma profesorjev je v vsej Italiji približno 1.400 in na ministrstvi za šolstvo so ocenili, da bi jih bila približno polovica zainteresirana za tečaj. Gre namreč za zelo zahteven študij, skupaj 1.500 ur v dveh šolskih letih; namen tega študija pa je, da se poveča kakovost poučevanja manjšinskih jezikov, ki je sedaj v veliki meri prepuščeno dobri volji posameznih ravnateljev in šolnikov. Uspešno opravljen tečaj bo vsem tečajnikom zagotovil po 60 kreditnih točk, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri morebitnem nadaljnjem študiju. Tečaj je namenjen stalno zaposlenim šolnikom, ki so opravili univerzitetni študij. Za stalno zaposlene šolnike, ki nimajo univerzitetne izobrazbe, pa bodo pripravili primerljiv tečaj, ki jim bo prav tako zagotavljal kreditne točke za morebitni univerzitetni študij. Tečaj bo brezplačen za 700 šolnikov; po oceni ministrstva bi se jih namreč približno toliko prijavilo na izpopolnjevanje; objavljen bo razpis namenjen vsem šolnikom, ki poučujejo jezike, ki so zaščiteni z zakonom 482. Potekal bo z neposrednimi predavanji, s spletnimi predavanji in s praktičnim delom v razredu. v tečaj, nato pa bo velik del namenjen jeziku manjšine. Tu se bodo tečaji razlikovali glede na jezik, pa tudi glede na kraj, kjer bo tečaj potekal, saj se ponekod tudi pri istem jeziku jezikovni stan- učenci. Poleg tega bodo skušali šolnike usposobiti, da znanje, ki ga bodo pridobili, prenesejo tudi na svoje kolege in širše na skupnosti, pri katerih je jezik manjšine pogovorni jezik. Poleg tega bo tečaj vseboval vrsto strokovnih predmetov, začenši z di-daktiko jezika, ki vsebuje še zlasti poučevanje drugih predmetov, torej ne jezika, v jeziku manjšine, po metodi CLIL (Content and Language Integrated Learning - Integrirano vsebinsko in jezikovno poučevanje). Sicer pa so v predmetniku tudi nekateri pomožni predmeti: to velja za pravni okvir zaščite manjšin v Evropi, v Italiji in v posameznih deželah, pa tudi za medkulturno pedagogiko ter za zgodovino in kulturo manjšinskega jezika; ta predmet ne bo osredotočen samo na poučevanje zgodovine, ampak bo vseboval tudi povezave med zgodovinskimi, antropološkimi in kulturnimi značilnostmi manjšinskih jezikov. Končno pa bodo posebno pozornost namenili jezikovnemu načrtovanju, torej preverjanju specifičnih mehanizmov za ohranjevanje jezikov in njihov medgeneracijski prenos, pri čemer bodo poleg vplivov šole ocenjevali tudi javno upravo in civilno družbo. Vsi ti predmeti bodo delno potekali z neposrednimi lekcijami, delno pa po spletu. Predvideno je, da bo neposrednih lekcij za skupno 575 ur, po spletu pa naj bi opravili 450 ur. Preostalih 475 ur pa bo potekalo v razredu, kjer bo moral vsak šolnik v praksi uporabiti, kar bo pridobil na tečaju. Skupno torej 1.500 ur v dveh šolskih letih. Namen tečaja je tudi priprava ustreznega gradiva, na primer učbenikov in drugih pripomočkov, predvsem v elektronski obliki, ki bodo nato na razpolago vsem šolnikom, tudi tistim, ki se ne bodo udeležili tečaja. Pobuda, ki bo bistveno prispevala h kakovosti pouka manjšinskih jezikov, bo stekla predvidoma s prihodnjim šolskim letom in bo predstavljala prvi korak za uresničevanje zakona 482 na področju šolstva. Doslej je namreč ministrstvo za šolstvo financiralo samo projekte, ni pa se ukvarjalo z rednim jezikovnim poukom. Zakon 482 namreč ločuje obe vprašanji. Za projekte namenja milijon evrov na leto (s časom se je ta vsota celo znatno skrčila), medtem ko je za poučevanje jezi9kov zakon 482 predvidel izdajo ministrskih odlokov, ki pa jih nikoli ni bilo. Ta tečaj ministrstva za šolstvo končno zapolnjuje vrzel, pa čeprav samo delno. V neki meri je to tudi odziv na dejstvo, da je število šol, ki prosijo za financiranje projektov na osnovi zakona 482, znatno upadlo. Tu ne mislimo, da gre za dejansko povezavo, vendar pa je organizacija tečaja nedvomno blažilno sredstvo zaradi malodušja, ki je zajelo manjšine, ki 12 let po odobritvi zakona ne vidijo nobenega napredka in nasprotno občutijo nazadovanje zaradi krčenja sredstev, pa tudi zaradi nerazumevanja v politiki in v medijih, celo levičarskih, ko je na primer tednik L'Espresso, ki govori celo o »nekakšnih« manjšinskih jezikih. Izraz tega malodušja je zagotovo tudi dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo letos prejelo nekaj desetin prošenj za financiranje projektov, medtem ko jih je bilo v prejšnjih letih med 100 in 200, včasih celo več kot dvesto. Res je, da se je sistem financiranja zaradi pomanjkanja sredstev spremenil in sedaj prošenj ne predstavljajo več posamezne šole, ampak se morajo med seboj povezati in pripraviti skupne projekte, prav tako pa je res, da je zaznavna nekakšna »utrujenost« pri manjšinah in tudi pri šolah. Seveda pa samo tečaj za šolnike ne rešuje vprašanja; dejstvo pa je, da v sedanjem političnem stanju ni mogoče razmišljati o resnih in dolgoročnih posegih; z drugimi besedami, ni mogoče razmišljati o dodatnem zakonskem ukrepu v korist manjšinskih jezikov. Razlogov za tako trditev je veliko. Predvsem sedanja gospodarska kriza ne pušča veliko manevrskega prostora za ukrepe, ki ne bi bili neposredno vezani na rešitev krize. Stanje je torej blokirano in vse, kar ni vezano na gospodarstvo in finance, bo moralo pač počakati. Tudi sicer je kakršnokoli spreminjanje zakona 482 zelo vprašljivo. Obstajajo namreč številne zahteve po priznanju drugih jezikov, govoric in narečij, najmanj nekaj desetin jih je. Država je gotovo sposobna zaščititi desetino manjšinskih jezikov, in zakon 482 jih navaja 12, nikakor pa jih ni sposobna zaščititi sto ali še več. Povečanje števila jezikov bi torej dejansko izničilo vsebino in domet tega zakona. Dodati je treba še, da danes vprašanje manjšin ni prioriteta. Obstaja problem priseljencev, ki je v zadnjih letih v velikem delu javnega mnenja nadkri-lil vrednotenje kakršnekoli raznolikosti, poleg tega pa se tako vrednotenje prepogosto pojmuje kot odvečni strošek, na kar kaže tudi že omenjeni članek v tedniku L'Espresso. Skratka, odnos do manjšin je v Italiji v nazadovanju, to pa se ne dogaja zaradi odkritega nasprotovanja katere od političnih opcij, ampak zaradi zgoraj navedenih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. To pa seveda otežuje reševanje težav in nikakor ne obeta njihove premostitve ne v kratkem in žal niti v srednjem roku. Razmišljanje, da ni tako, ampak je bolje, je zavajajoče in ne vodi v reševanje problemov ampak najprej v stagnacijo in nato morda celo v radikalizacijo. Zal pa v tem času ni v državnem merilu ne struktur in niti ljudi, ki bi se bili pripravljeni resno spoprijeti s tem vprašanjem in nakazati rešitve, ki bi vsaj srednjeročno dale novega zagona izvajanju 6. člena ustave italijanske republike. Bojan Brezigar ms,? ¡ 20 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / osvobodilna fronta na tržaškem Brez Osvobodilne fronte ne bi dočakali osvoboditve Ustanovitev OF Ustanovni sestanek Protiimperialisti-čne fronte slovenskega naroda, ki se je ob napadu nacistične Nemčije in njenih zaveznikov 22. junija 1941 na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, je bil 27. aprila 1941 v Vid-marjevi vili na Večni poti štev. 3 v Ljubljani. Sestanek je pomenil začetek vsenarod-nega osvobodilnega boja proti okupatorjem. Skupine, ki so se udeležile tega sestanka imenujemo ustanovne skupine OF. Komunisti so predstavljali napredni del slovenskega delavskega razreda, hkrati s sindikalno krščansko socialno skupino pa enotnost delavskega razreda. Krščansko socialna skupina je s svojo usmerjenostjo povezovala katoliške množice in jih usmerjala v radikalnejše pozicije. Sokolska skupina je predstavljala demokratično krilo liberalnega političnega tabora, skupina kulturnih delavcev pa bljani. Začetki na Tržaškem Narodnoosvobodilni boj se je na Primorskem začel sočasno kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Temeljni cilji so bili isti kot za celotno slovensko narodno ozemlje. Prav začetki narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem v letu 1941 dokazujejo, da je bila potrebna povezava s KPS, ki je delovala na podlagi izjave treh komunističnih partij (Jugoslavije, Italije in Avstrije) iz aprila leta 1934. Prav tako bi morala vidno vlogo pri začetku narodnoosvobodilnega boja odigrati komunistična partija Italije, vendar so bile prav na začetku svetovne vojne njene vrste zdesetkane zaradi aretacij, zapornih kazni in emigracije. Obenem ne smemo pozabiti na dogovor iz leta 1935, ki sta ga podpisali KP Italije in Narodno revolucionarna organizacija TI-GR o sodelovanju pri protifašističnem boju. Nadalje je treba dodati dejstvo, da na Primorskem ni bilo ustanovnih skupin, ki so 27. aprila 1941 ustanovile OF. Po drugi strani pa je na Primorskem bila močno prisotna narodna zavest Slovencev in splošno protifašistično razpoloženje ljudi. Tako so v prve odbore somišljenikov programa OF vstopali komunisti, tigrovci, narodnjaki, krščanski socialci, narodno zavedni anti-fašisti, ki so delovanje narodnoosvobodilnega boja pojmovali kot logično nadaljevanje medvojnega antifašističnega odpora. Tudi vsa omenjena pripravljenost in narodna zavest ne bi bila dovolj, če ne bi na Primorsko prišel vodilni kader iz osrednje Slovenije. Vodstvi OF in KPS sta na Primorsko pošiljali po možnosti aktiviste, ki so bili po rodu iz Primorske, Konec junija je na ogled terena prišel na Primorsko Ervin Dolgan-Janez, član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Po vrnitvi je Dolgan poročal svojim nadrejenim. V svojem poročilu je poudaril, da je prebivalstvo naklonjeno idejam Osvobodilne fronte, mladina je pripravljena aktivno sodelovati. Potrebno je poslati na teren več sposobnih aktivistov, da se vzpostavijo novi odbori OF. Poleg vsega tega bi bilo dobro poslati na Primorsko oboroženo partizansko skupino. Osrednje vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je upoštevalo Dolganovo priporočilo glede vodilnih aktivistov. Tako so na Primorsko poleti 1941 odšli Oskar Kovačič, Anton Velušček-Matevž, Saša Lemut, Rado Morel in drugi. Vodstvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in Centralni komite KPS sta ocenila, da so na Tržaškem ugodne razmere za začetek aktivnega narodnoosvobodilnega boja. Tako je v Trst prispel vodilni aktivist Oskar Kovačič z nalogo, da začne organizirati narodnoosvobodilno gibanje in postavi na noge prve odbore somišljenikov OF. Ob tem pa imel tudi nalogo ustanoviti pokrajinski odbor KPS za Primorsko. To so bile zahtevne naloge. Na svoji poti v Trst se je Oskar Ko-vačič, ki je potoval z ilegalnim imenom Anton Polak, 10. avgusta 1941 ustavil pri bratih Peric (Rudi in Alojz) v Tržiču (Monfal-cone). Po navodilih, ki jih je Kovačič prejel v Ljubljani, naj bi prav v Tržiču nastala centralna baza OF. Tržič je bil tudi stična točka slovenskega in italijanskega delavstva. Prav lfl PP..Í1W i. J nrjrj-J Ü 1 « * i p. n J I rq^in j:JíniTlío nvt r.lclLr (Iihi^fi m □min _ ** Ii [Vi*1;! RTBjt'D ML-Li!'i J', ta ri'.ú jciar'.¡U -j"-. ti rar > a. S* n« Mnwh'ji. -'wijftn ti—ilflVT'.c-L, fcj adJU ^n GrlAj-ln miHII Jk-AiJ t-.L-Hlll ii, f, is ÜInF d j i h "o ]: fD^iraitni TIÍJ .-Ifljr-Jnl -v^B a^lDTJ*! 1 ft¿ H ^■"'í1 It" tiw í'-ir Lttj" i F n ^ ■ ti fc-TPVD "-i-jifTjvf' : 'Í4 ittp Tl41 liíAl Will :-JTüncTVll'-STi>J -ftú klT »HL -'■ -nilMd M MM In.Fl pnantiíl T>MÍ. 1| uw un ftl- ¿ Mfc te níJt ¿N ta líIpí an Jii tr;i-hv..tj pvj-i JT<1l4li iT'nL'H K> Tiüi] ¡vi ViiJ'rn]! 1_L 'd. hija HÍ.nJi t-r, £l jadlir..^ t.i] :r¥rtoi# ci1 Tibí''M - -v> n ^iTh'ijF IirtiTtli tfcli í Ni. L'I L: U: tí ?r:inri]ir iú jarSiji íkh *< . Lftíi t -Vit, 3'F» in-to ,'iK l^It>:HJl rj-h 'Tjfftj. rili »i r,Fl. d ifcvlnlnl jbrT^l-iT-iii 1 Harani rtL-^íí! "■ Ii ^i/™.1* -^ICI j» WH i* tv.*vÍ* >1 ?■> pri]¡t» rlapu:¿*t m ti'Biihn ftnAtfa. tuj n!Z = 1 ■inj Li l-: r nt lm Li I -J HFlMHw , ■ n 1 ^ fc-trai lifl ta taljwjtalji^ In in r^LjrD-l^rl WU Db« lil- ■ V .'.-■■ _, r^i ii Jfli «im t'-^^lc. úllaíJl!. rtw Ir- in;: ní i. fjiDizl iloSLn n/Li M in T-r^n^si, n r. ,t J a¿ vtp L- d::-.; Sí v^t-sl'ir. ülDl.ni tivqi s» ÍSdJft tí^-lp't BluTdtLvc. üuiírnms. l- - .:i-n -voja Ti« .. ^ttFfll». rijitiTii] I " i:rn fvoÍJ üfilúS^ ^w KJÍfcMl, i-i í-ti ni n ^ M mu □mrtr- .j. hf4l T-u j» Ut,- j.-. ry -Xz Lr Züíi I " L rt -r tl ii I |i[ íLjrt*nr;-íj 1 W).^íiríhn'iji,tii >1 Ft--.pl™.** -ÍJ jrf í'n^HnB TJ . L . ■ t^k-t Sí-^^r^»^ Ir i :í:L.jr^ 'i:L pll+íni jfi* jiino pr miflfr-n ÍJ. t?^¿ÍSISD jEwmf 11"1 M j* J "* n r> vl- Ü.'JIÉ ■ V'Jt flnji "LLVjj^.jm J.y -. ) ri^íii tvnuün--; .-Júímr^i Karani Í_íi?KC; moids H [¡.¡IÍÍTCÍ. ., JLVTTncC. IB' -.lf^.f Ü-. -ÖT3 i ■ ' HI n iHTiíJi - íi-.jí; jfiiii i 1 rií-Ti -wajíja. luuta r v Tržiču pa je Oskar Kovačič spremenil mnenje ter predlagal, naj bo Trst osrednji sedež nastajajoče OF. Svoj predlog je takole utemeljil: 1. Trst ima kot veliko mesto boljše pogoje za ilegalno delo kot Tržič, ki nima velikih delavskih naselij, saj se večina slovenskih delavcev vozi na delo iz okolice; 2. Iz Trsta je lažje vzdrževati vezo z Ljubljano; 3. Iz Trsta je lažje vzdrževati vezi z ostalo Primorsko in Istro. Osrednje vodstvo OF in KPS je sprejelo nov Kovačičev načrt. Zadnje dni avgusta 1941 je bil Oskar Kovačič ponovno v Tržiču, kjer se je sestal z bratoma Rudijem in Alojzem Pericem. Na ilegalnem sestanku sta bila prisotna še druga dva brata Peric (Cvetko in Danilo). Vsi štirje Perici so tvorili prvo skupina OF v Tržiču. Prihod v Trst Iz Tržiča je Oskar K. odšel v Trst. Spremljal ga je prav Danilo Peric. Z njegovo pomočjo je Oskar Kovačič prišel v stik s skupino mladincev: Ernest Arbanas, Lju-bomir Sušic, Aleksander Modic. Vsi omenjeni so bili skojevci, saj so postali organizirani mladi komunisti že pred vojno v Zagrebu, kjer so študirali. Tako je v Trstu nastala mladinska skupina OF. Danilo Peric je bil za Oskarja dober vezni člen, saj je lahko prav preko Perica prišel v stik s tovarišem Brunom Gullijem, ki je bil član Komunistične partije Italije. Prav stik s člani KPI je bila ena izmed nalog, ki jih je Kovačič prejel od CK KPS v Ljubljani. IN prav preko Gul-lija je Kovačič dobil stike še z nekaterimi drugimi člani KPI: Giordano Cermelli, Bruno Zanghirella, Michele Thoma. Prav tako v Trstu je Oskar Kovačič želel priti v stik z mladimi, ki so pred vojno sodelovali s Pinkom Tomažičem, ki je bil kot vodilni komunist obsojen na Drugem tržaškem procesu in nato 15. decembra 1941 ustreljen na vojaškem strelišču na Opčinah pri Trstu. Najprej je dobil stik z Zoro Perello. Z njeno pomočjo je nato nastala mladinska skupina OF pri Sv. Jakobu v Trstu. Kovačič je nato navezal stik z mladinko Vojko Šmuc, ki je nato v operativno skupino OF povezala slovensko mladino v središču mesta. Sočasno je Kovačič dobil stike še z drugimi somišljeniki OF. Med temi sta bila Bernard (Nadi) Šemerl in Boris Kovačič. In prav pri Borisovem očetu, zobozdravniku Rudolfu Kovačiču, je bila v kratkem vzpostavljena javka za aktiviste OF, ki so prihajali iz Ljubljane v Trst. To je bila odlična javka, saj je bila ambulanta zobozdravnika Kovačiča na centralni tržaški Ulici Carducci štev. 10. Glavna naloga aktivistov zaupnikov OF oziroma mladinskih skupin OF je bila propagandnega značaja. V vrste OF so skušali pritegniti prijatelje in znance iz nekdanjih mladinskih, prosvetnih, športnih in pevskih skupin. Nastajale so tako 3 do 5 članske skupinice OF. Te skupine so se dokaj redno sestajale in širile program OF med ljudmi. V nastajajoče gibanje so vstopali tudi starejši aktivisti, ki so imeli veze med predvojnimi antifašisti. Kovačič je navezal stike z družinami, ki so bile znane še iz predvojnega časa. Pri tem navezovanju stikov pa je bil bolj previden. Ni bilo priporočljivo in pametno novo omrežje aktivistov, zaupnikov in somišljenikov OF graditi z osebami, ki so bile tako ali drugače pod policijskim nadzorom. Novo narod- Na fotografijah: Oskar Kovačič, Zora Perello, letak OF, ki ga je pripravila ilegalna tehnika v Trstu in sedež ilegalne tehnike na Ulici Mauroner noosvobodilno gibanje se je širilo predvsem v mlajših plasteh. Ta taktika se je izkazala za pravilno in modro. Vseeno pa se je Oskar Kovačič s priporočilnimi pismi oglašal pri znanih slovenskih protifašističnih družinah, saj je želel širšemu slovenskemu krogu povedati, da se snuje novo gibanje z imenom OF, ki v bistvu nadaljuje in dopolnjuje medvojno protifašistično gibanje na Primorskem. Poleg pridobivanja novih somišljenikov OF je gibanje potrebovalo primerne prostore, zanesljiva skrivališča in prebivališča, tajne bunkerje in javke. Pri tem podtalnem nevidnem delu se je poznala roka zanesljivega in prekaljenega aktivista. Prvi dosežki so se kmalu pokazali. V obdobju september-december 1941 je nastala prava mala mreža skupin OF na Tržaškem in v Istri Tako so nastajale skupine OF pri Sv. Jakobu, v Škednju, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, Rocolu, pri Sv. Ani, na Kolonkovcu in še drugod. Vezi so segale do Žavelj, Milj, Korošcev, Čampor, Plavij, Škofij in nato v globino slovenske Istre. Po drugi strani so bile iz Trsta povezane Dolina, Boljunec, Ricmanje, Boršt in še više Bazovica. Na drugo stran se je gibanje širilo do Križa, kjer je nastala močna skupina OF in Nabrežine. Ilegalna tehnika Vsaka narodna in politična akcija mora biti podprta z ustrezno propagandno literaturo. Oskar Kovačič se je tega še predobro zavedal. V prvih tednih dela si je pomagal tako, da je skupini aktivistov (predvsem Borisu Kovačiču, Ljubomiru Sušicu, Borisu Guini) poveril nalogo, da s pisalnim strojem prepisujejo narodnoosvobodilni tisk, s katerim so razpolagali. Večina propagandnega materiala OF je prihajala iz Ljubljane. gradiva iz Ljubljane v Trst. Posebni kurirji so se oglašali v javki pri zobozdravniku Kovačiču v Ulici Carducci in tam puščali tisk in ostalo gradivo. Ob širjenju organizacije v Trstu je Oskar Kovačič začel misliti na samostojno ilegalno tehniko v samem Trstu. Rabil je pomoč zanesljive osebe. Tako je 26. oktobra 1941 prišel v Trst Lev Kovačič, Oskarjev brat. Končna beseda glede ilegalne tehnike v Trstu je padla v Ljubljani 31. oktobra 1941. Takrat je padel sklep o ustanovitvi ilegalne ciklostilne tehnike v Trstu. V prvih dneh novembra sta bila oba brata v Ljubljani. Po 6. novembru 1941 pa so stekle priprave za postavitev tehnike. Oskar Kovačič se je odločil, da ne postavi tehnike v slovenskem krogu, temveč se je odločil, da se nasloni na ilegalne italijanske komunistične aktiviste. Ilegalno ciklostilno tehniko so tako postavili na domu protifašista in komunista Mic-heleja Thome v Ulici Mauroner štev. 15, v mestni četrti Sv. Alojzija (San Luigi). Poleg bratov Kovačič in hišnega gospodarja Thome so v tehniko hodili le Danilo Peric, Bruno Gulli in Josip Cerkvenič. Tehnika je začela z delom v novembru 1941, zaključila pa z aretacijo bratov Kovačič. Michele Thoma je v svojem pričevanju rekel, da je po aretaciji obeh Kovačičev zakopal ciklostil in ostali material na svojem domačem vrtu. Policija tehnike ni izsledila. Pred začetkom Drugega tržaškega procesa je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja naročilo Oskarju Kovačiču, da je treba propagandno izrabiti proces za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Isto direktivo je prejel Lev Kovačič, ko je bil 27. novembra v Ljubljani, da je treba preiti na intenzivno propagando. Čez 3 dni, 30. novembra 1941, je ilegalna tehnika začela z delom. Ko je tržaški list Il Piccolo 2. decembra 1941 objavil na prvi strani začetek procesa Pred posebnim (fašističnim) sodiščem za zaščito države, je bilo delo ilegalne ci-klostilne tehnike v polnem teku. Tržaška organizacija OF je pripravila 2 letaka: enega v slovenskem in drugega v italijanskem jeziku. Vsebina prvega letaka je bila posvečena procesu, obenem pa je bil natisnjen poziv, naj se vključijo v osvobodilno gibanje. Drugi letak je bil namenjen italijanskim pro-tifašistom. Prvi je imel naslov: Slovenci!, drugi pa A tutta la leale comunita italiana. Na obeh letakih je bil podpis: Osvobodilna fronta slovenskega naroda - Pokrajinski odbor za Primorsko. V noči od 3. na 4. december 1941 je tehnika odposlala prve letake na teren. Oskar Kovačič je s sodelavci organiziral široko trosilno akcijo. 4. decembra so se prvi letaki pojavili na nekaterih tržaških ulicah in v okolici Milj. V naslednjih dneh jih je bilo vedno več, obenem pa se je trosilna akcija razširila do Postojne, Pivke, na Kras in v Istro. 5. decembra je policija poročala o približno 100 letakih, ki so jih zasegli pri Sv. Jakobu, v Škednju, Barkovljah, pri sodišču v Ulici Coroneo. V slovenskem delu Istre je trosilno akcijo vodil Jože Miklavčič. Akcija je dosegla tudi Senožeče. 11. decembra 1941 je policija odkrila napise na sodni palači, kjer se je odvijal proces. Napisi so bili sledeči: Viva Tomažič, Abbasso il Tribunale, Abbas-so la guerra, Živela Slovenija. Zaključek Drznemu koraku nastajajoče Osvobodilne fronte v Trstu in okolici so sledile posledice. Še preden se je zaključil Drugi tržaški proces je tajna policija izsledila Oskarja Kovačiča in ga 10. decembra 1941 aretirala. Sledile so še aretacije drugih aktivistov. Krog se je zaključeil 12. januarja 1942 z aretacijo Leva Kovačiča. Policijske aretacije so prizadele organizacijo OF v Trstu in v Istri, niso pa se dotaknile skupin OF na Krasu, v Tržiču in v Gorici. Policija je aretirala 9 vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte (Renata Jerach, Ljubomir Sušic , Zora Perello, Ernest Arbanas, Lev Kovačič , Jože Miklavčič, Boris Kovačič, Boris Guina). Vsem naštetim z Oskarjem Kovačičem na čelu so 17. septembra 1942 sodili pred Posebnim sodiščem v Rimu. Z aretacijami vodilnih aktivistov se zaključi prvo obdobje Osvobodilne fronte slovenskega naroda in narodnoosvobodilnega boja v Trstu in okolici. V 4 mesecih je nastala mreža osvobodilnega gibanja. Ni imela še prave velike širine, vendar je odprla novo pot že v letu 1941. Kasneje je bilo lažje. Brez političnega in narodnega dela v letu 1941 ne bi dočakali osvoboditve v maju 1945. Milan Pahor / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. decembra 2011 1 J TIGR predstavlja v svoji raznoliki politični sestavi članstva, ki se je s sabotažami, širjenjem literature, zbiranjem obveščevalnih podatkov borilo proti fašizmu, zametek ljudske fronte. Za slovensko Primorje in torej tudi za Goriško, kjer je dolgo časa bil njen glavni sedež, predstavlja kontinuiteto odporniškega duha in teženj, ki so se rodile že ob Pomladi narodov v 19. stoletju, da bo namreč slovenski narod nekoč zedinjen in rešen tuje oblasti. Ob nastopu usodnih trenutkov leta 1941 ne bi tudi na Goriškem in v sami Gorici Slovenci bili psihološko pripravljeni na odpor, če ne bi najbolj osveščeni, sicer z različnimi miselnimi izhodišči - narodnjaki, krščanski socialci, duhovniki in komunisti, že dve desetletji prej iskali najrazličnejše oblike povezovanja in dejavnosti. To je bil humus, na katerem je lahko nastal in se razvil oborožen upor, ki je pripeljal skozi izreden napor do zmage in svobode. Struktura TIGR-a tega ni mogla izpeljati, kajti poleti in jeseni 1940 je organizacija utrpela zelo hude udarce in tudi njena izhodišča niso bila ozemeljsko vzeto vseslovenska. Italijanske in deloma jugoslovanske oblasti so precej natrgale njene mreže in ohromile dejavnost. V zapore je šlo na desetine njenih članov in zunanjih sodelavcev. Za organiziranje in vodenje širokega narodnoosvobodilnega boja je nastopilo novo in drugačno gibanje: Komunistična partija Slovenije. Na zasedanju Protiimperialistične fronte 15. junija 1941 je bil v Ljubljani sprejet program, ki v drugi točki pravi: »Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda vštevši koroške in primorske Slovence.« Ze aprila 1941 pa beremo na letaku Centralnega komiteja KPS: »... v to skupno osvobodilno borbo poziva KPS tudi vse primorske in koroške Slovence, ki že dvajset let ječe pod jarmom tujih imperialistov.« 22. junija 1941 je bil ustanovljen glavni vojaški organ »Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet«. Poveljstvo je štelo osem članov: Leskošek, Kidrič, Bebler, Zagar, Kovačič, Zidanšek, Brecelj in Pod-gornik. Od teh so trije dobili nalogo delovati na terenu in za Primorsko je bil določen Kovačič. Ob napadu na Jugoslavijo je prišlo do nekaterih poskusov, kako bi tudi pri nas pomagali zasedeni Sloveniji. V Podgori se je na primer zbrala skupina fantov, ki jim je župnik organiziral nekakšne vojaške vaje, omejene na skupinsko premikanje po terenu. Poskus je kazal mnogo dobre volje in čustvenosti, a kot nekaj drugih ni mogel imeti kakšnega učinka na dogajanja. Po razsulu Jugoslavije so se fantje razšli. Na bližnjem Krasu so se mladi skrivoma zbirali v skupinah in si ogledovali orožje, ki so ga očetje shranili po umiku avstroogr-ske vojske. Po vrtačah in v grmovju je ostalo precej ročnih granat. Samo visoka zavzetost je bila premalo za začetek oboroženega upora. Če je hotela osrednja KPS prenesti borbo tudi na slovensko ozemlje onstran Rapalske meje, je morala poslati v te kraje lastni kader. Kovačiču je na Goriškem pomagal pri organiziranju Osvobodilne fronte Anton Velušček - Matevž, doma iz Ločnika pri Gorici. Zagrizeno se je lotil dela tako, da se je neumorno premikal po ozemlju in širil zamisel o Osvobodilni fronti. Ze julija leta 1941, manj kot tri mesece po ustanovitvi OF v Ljubljani, je bil na Kremancah, nedaleč od Gorice, širši sestanek aktivistov. Sledili so drugi na Krasu in v spodnjem delu Vipavske doline. V Gorici se je avgusta 1941 zbrala skupina fantov na soškem bregu pri Pilo-nu. Sestanek je bil namenjen organiziranju pomoči jugoslovanskim vojaškim in-ternirancem, ki jih je italijanska vojska zajela ob zasedbi Ljubljanske pokrajine. Srečanje je seveda potekalo v strogi tajnosti, saj so se udeleženci zbrali na soškem bregu, kot da so na poletnem kopanju. To je bil zametek kasnejšega odbora OF. Septembra 1941 je prišlo do prvega stika goriških organiziranih mladincev z Antonom Veluščkom - Matevžem. Sestanek so sklicali na Sveti Gori - Skalnici, torej zunaj mesta, da ne bi večje število povabljenih aktivistov vzbujalo pozornosti. Neposredno po sestanku je Veluščka prijela policija, ki pa ni vedela, koga ima v rokah. Čez nekaj dni je bil spet prost. Njegovo življenje se je v času nemške zasedbe tragično končalo v Rižarni. Naloge, ki so jih udeleženci sveto-gorskega sestanka prevzeli, so se nanašale na zbiranje denarnih in drugih sredstev za potrebe ilegalnega dela ter na širjenje ustne in pisne propagande med Slovenci v mestu in neposrednem predmestju. Najpomembnejša pa je bila odločitev o usta- začetki in razmah osvobodilnega gibanja v gorici Kvart, osnovna enota OF v Gorici novitvi odborov Osvobodilne fronte v samem mestnem središču in v bližnjih krajih. Posledica sprejetih sklepov je bila, da so v decembru ustanovili v mestu petčlanski odbor OF, ki si je zadal nalogo za razne propagandne dejavnosti, zbiranje sredstev, povezovanje ljudi in širjenje mreže dejavnih somišljenikov. Posebej je bilo treba zbirati po podstrešjih in kleteh že pozabljeno orožje, zraven pa hrano, denar in tehnični material za propagandne potrebe - matrice, papir, črnilo. Politično delo je predvidevalo predvsem prepričevanje zaupnih oseb, zlasti mlajših, ki še niso bile vključene v OF, so pa lahko pomagale z informacijami in denarnimi prispevki. V ta krog se je vključil tudi marsikateri Italijan oziroma Furlan (podpisani sem samo v zadnjem letu prejel v proučevanje dva doslej nepoznana vojna dnevnika neke Italijanke in nekega Furlana, oba vključena v OF in nato v operativne enote). Zbirališče opreme in hrane je bilo na Humu v Brdih, denarna sredstva so se stekala v Vrtojbo, informacije in drobna oprema pa v gostilno Pri Pavlinu na glavni cesti proti Soči in Pevmi. V samem mestu je podobna zbirna točka bila v Dornikovi mizarski delavnici in v hiši na Livadi, kjer je bil v kleti bunker. Na začetku ilegale je bunker služil kot skladišče, kasneje pa je zaradi primerne lokacije in dobre kamufla- Na fotografijah od zgoraj navzdol: Gostilna Pri Pavlinu Na Vialu v Gorici, od vsega začetka zbirna točka pripadnikov OF; Zaledne enote OF so oskrbovale partizane s hrano in vodo; Skupina gabrske mladine, organizirane v SKOJ; Prisega partizanske brigade na zborovanju. ulico, če je bila dolga, ali več skupaj, če so bile manjšega obsega. Aktivisti so se zaradi varnosti praviloma vedno zbirali v krajih, ki so imeli dva izhoda. Znane so zbirne točke v Križni ulici, v Ulici Alviano, v mlinu v Štmavru ... Poleg skrivnega zbiranja raznega materiala so člani Osvobodilne fronte izvajali v mestu tudi redne akcije: trosili so letake, pisali gesla po zidovih, zlasti ob zna-čilnejših obletnicah. Poleg več ali manj rutinskega dela so včasih opravili kakšno bolj tvegano dejanje: onesposobili so na primer električno centralo na Severni železniški postaji. Vsekakor je Severni kvart bil najmočnejša mestna organizirana enota in je to ostal ves čas borbe. Vzrok za to smemo iskati v dejstvu, da je v tem predelu vedno živelo razmeroma največ Slovencev. Prav preko Severnega kvarta je potekala glavna žila povezovalka med Vipavsko dolino in notranjo Slovenijo na eni ter mestom in delom Furlanije na drugi strani. Iz Slovenije je prihajalo propagandno gradivo (časopisi, letaki), iz mesta pa je odhajalo tehnično gradivo in sanitetni material. Vse je potovalo v glavnem na kolesih razen večjih kosov tehnike, ki je potovala na vozovih ali celo na kamionih. Znano je, da je tudi tiskarski stroj za partizansko tiskarno na Ogalcah pri Vojskem nad dolino Kanomlje potoval iz Milana skozi Gorico na Trnovsko planoto. Najbolje so takšne naloge opravljali najmanj sumljivi ljudje, tisti, ki so jih policaji osebno poznali; še najbolje so se izkazala dekleta. Kljub konspiraciji in dejstvu, da na Goriškem skorajda ni bilo izdajstva, se je od časa do časa dogodilo, da so policijske oblasti zajele manjše ali večje skupine aktivistov, simpatizerjev in tudi članov KPS. Pravzaprav na začetku konspiracija ni bila brezhibna zaradi neizkušenosti kadrov in tudi zato, ker se je med seboj poznalo mnogo mladincev, niso še uvedli sistema trojk in so se shajali v večjih skupinah. Ko je fašistični sosed ovadil Slovenca, ko so kar z ulice odpeljali koga, ki je bil le sumljiv, čeprav ni bil član ožjih organizacijskih jeder, je pa poznal povezave, se je z mučenjem sprožila verižna reakcija. Do večjega zajetja z aretacijami je prišlo jeseni leta 1942, ko je italijanska policija zaprla okrog 120 oseb. Septembra so zaprli tudi pisatelja Franca Bevka, zdravnika Lamberta Mermoljo, odvetnika Karla Podgornika, obrtnika Mirka in Jožka Pavlina ... Bevka in Mermoljo, kasnejša zelo vplivna voditelja OF, so izpustili, zadržali pa so veliko skupino mladincev, ki so ostali več mesecev v preiskovalnem zaporu. Februarja 1943 so jih premestili v Rim, kjer bi jim moralo soditi zloglasno Posebno sodišče za varnost države. Do sodne obravnave ni prišlo, ker so se zaradi birokratskih zapletov zadeve zavlekle do jeseni 1943. Avgusta 1943 so jih premestili v Trst, od koder so jih porazdelili v razne druge zapore: Arezzo, Trento, Perugia. Ob polomu Italije so se vrnili domov in velika večina se je vključila v narodnoosvobodilno vojno. Nekateri so odšli v borbene enote, dru- že spremenil prvotni namen in postal skrivališče skupinic, ki so prihajale v mesto izvajat posebne naloge. Tam sta imela svoj »kabinet« Anton Velušček in Tomo Brejc, kasnejši bataljonski komandant na Primorskem. O tem piše v spominih tudi Dušan Pirjevec - Ahac, med vojno podpolkovnik in odredni politkomisar. Leta 1942 je prišlo do pomembne prelomnice v mestni organizacijski strukturi osvobodilnega gibanja. Strukturo odborov in poverjenikov je bilo treba razširiti in razčleniti. Glavni odbor OF je ocenil, da je najbolje, če mesto razdeli na štiri enote - kvarte. Ti so zaobjemali homogene mestne predele in so se imensko ločili po straneh neba. Severni kvart je obsegal severni del mesta od Gradu do Travnika, zadnji del Korza, Placuto in Livado do Soče in do Severne železniške postaje. Vzhodni kvart je vključeval Raštel, predel okrog Ulice Al-viano, Podturn in Sv. Ano preko redko naseljenega območja do Mirna. V Južnem kvartu je bilo sedanje mestno središče s Korzom, mimo Južne železniške postaje do Rojc in čez do Štandreža. V Zahodnem kvartu je bilo območje okrog Verdijevega korza, drevoreda do mostu čez Sočo in Stražce. Ta porazdelitev je prišla do polne veljave ob koncu leta 1943 po kapitulaciji Italije. Kvart je postal člen strukture OF, ki je bila ozemeljsko razčlenjena na Pokrajinski, Okrožni in Okrajni odbor. Kvart je bil del Okrajnega odbora in je bil razdeljen na ulične odbore. Ti so obsegali eno gi/e so ostali/e v mestu in predmestju. Kadrovsko so se izpopolnjevali na raznih tečajih in nato prevzemali vloge tajnikov in poverjenikov. Nekateri/e so odšli tudi v partijsko šolo v Cerkno, kjer so doživeli znani in tragični nemški vdor. Kako je bilo v Gorici v času nemške zasedbe pa sodi v nadaljnjo zgodbo, ki ni bila še povsem enovito opisana. Aldo Rupel glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst manuel figheli - Po diplomi iz harmonike dopolnil še študij klavirja Neutrudni poliinstrumentalist: dve diplomi v dveh letih Minilo je samo eno leto, odkar je Manuel Fighe-li diplomiral iz harmonike v razredu prof. Aleksandra Ipavca; vsestransko angažiran glasbenik pa že praznuje novo diplomo, tokrat iz klavirja kot učenec razreda prof. Paole Chiabudini. Izpit je opravil na videmskem konservatoriju po letu intenzivnega študija: Ko sem julija 2010 diplomiral iz harmonike, sem takoj pomislil, da bi lahko zapečatil še študij klavirja z vpisom na trienij konservatorija. Takrat je zgledalo namreč, da se bodo morali učenci privatnih glasbenih šol že od jesenskega izpitnega roka odpovedati možnosti diplomiranja kot zunanji kandidati. Februarja pa sem v tajništvu izvedel, da je bila sprememba na inštitucionalnem nivoju še zamrznjena. Takoj sem se odločil za intenzivno pripravo in leto dni po diplomi iz harmonike sem dosegel še diplomo osmega letnika iz klavirja. Manjkal je še zadnji korak in časa ni bilo veliko glede na prehodno dobo, ki jo doživlja glasbeno šolstvo. Tako sem v par mesecih zelo intenzivnega dela pripravil še zaključni izpit in ga uspešno podal jeseni. To seveda pomeni, da sem se učil 12 ur na dan. Klavir in harmonika: različni vtisi, zvočna svetova, repertoarji... Pri klavirju imam vsaj tristo let izvirne literature na razpolago, harmonika pa je razmeroma zelo mlad instrument. Iz programskega vidika ni dvomov, da klavir nudi neprimerljivo obširnejšo izbiro. Ne morem pa odgovoriti na vprašanje, če se počutim bolj harmonikar ali pianist; gre za različne občutke in potenciale. Všeč mi je katerakoli glasbena zvrst in jo z veseljem igram z obema inštrumentoma.. Dvojna diploma je bolj investicija v poklic ali osebno zadoščenje? Gre pretežno za osebno zadoščenje, saj bi mi bilo žal, ko bi pustil delo nedokončano. Vpis v trie-nij bi zahteval ogromnega časa, kar bi se težko usklajevalo z delom. Imeti dve diplomi pa mi daje večje gotovosti na delovnem mestu. Že nekaj let poučuješ na Glasbeni matici. Seveda ne moremo zahtevati od tvojih učencev izjemnega, vsestranskega angažmaja, ki te zaznamuje. Kaj pa pogrešaš ali te navdušuje v njihovem pristopu k glasbenemu udejstvovanju? Poučevati v Benečiji, Kanalski dolini in v Gorici je postalo v določenem trenutku nemogoče, zato sem moral opustiti razred v Špetru. Na Kanalsko dolino sem na poseben način navezan zaradi zelo konstruktivnega delovnega okolja, za katerega ima velike zasluge vodja šole Rudi Barta-loth, in aktivne prisotnosti staršev učencev, ki skrbno sledijo razvoju študija, kar mi daje možnost, da lažje uresničujem svoje načrte. Vsako leto gre kdo od učencev na tekmovanje, na revije, na srečanja s šolami. Diplomiral si tudi iz muzikologije v Gorici in si sledil tečaju za glasbene producente v Milanu. Kako se obrestujeta ti dve dodatni specializaciji? Obrestovalo se je na primer, ko sem izdal cd in knjigo „Tako so peli" o tradicijah Kanalske doline. Svoje znanje uporabljam tudi pri realizaciji posebnih projektov, koncertov, ker imam večji zaklad informacij. Imaš v mislih še dodatne diplome? Zdaj bi želel samo koncertirati in to na kateremkoli področju. V pripravi je snemanje cd-ja s skupino The original Klezmer Ensemble. Načrtov je kot vedno veliko. Št. 20/V Glasbena matica je postala članica Zveze slovenskih glasbenih šol Zveza slovenskih glasbenih šol je sprejela Glasbeno matico med svoje člane. Organizacijo sestavlja šestinpetdeset slovenskih glasbenih šol javnega in privatnega značaja, ki izobražujejo učence in dijake na osnovni in srednji stopnji. Zavzema se za izboljševanje učnih in delovnih pogojev glasbenih šol, za uveljavljanje glasbenega izobraževanja v državi in za medsebojno povezovanje šol, organizira vsakoletna regijska tekmovanja in sodeluje pri pripravi in izvedbi državnih tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev. Ravnatelj Bogdan Kralj se je veliko potrudil za ta dosežek in je posebno zadovoljen, da se bodo za Glasbeno matico lahko odprle nove perspektive dela in razvoja: Za našo šolo je bila vključitev zelo pomembna. Za včlanjene šole je sogovornik Ministrstvo za šolstvo, kar daje vsaki pobudi drugačno težo. Vložili smo prošnjo, ki je bila sprejeta soglasno. V zadnjih letih smo utrdili sodelovanje z raznimi glasbenimi šolami, kar je pripomoglo k temu, da so nas v Sloveniji spoznali in lažje sprejeli v Zvezo, z veliko podporo s strani predsednika ZSGŠ in ravnatelja glasbene šole Domžale Antona Savnika. Na plenarnem srečanju v Ormožu sem predstavil šolo in njeno delovanje, ki je ustrezalo potrebnim standardom; pri končni odločitvi pa je bilo bistvenega pomena, da smo letos zaradi sprememb šolske reforme uvedli slovenske učne in izpitne programe. Katere bodo prve, vidne prednosti? Zdaj, ko smo polnopravno vključeni v Zvezo, bomo na tekočem z vsemi izobraževalnimi pobudami, novostmi, dogodki in izpopolnjevalnimi tečaji. Prepričan sem, da bomo kot člani ZSGŠ imeli vsesplošno večjo podporo in da je članstvo prvi korak do zaželenega inštitucionalnega priznanja naše ustanove. 17. decembra v luteranski cerkvi v trstu Parada zvezd slovenskega zborovstva ob 20-letnici MEPZ Jacobus Gallus Mešani zbor Jacobus Gallus bo čez nekaj dni, slovesno praznoval svoj dvajseti rojstni dan, a si je že privoščil poseben dar in sicer zlato priznanje na 5. tekmovanju primorskih pevskih zborov in glasbenih skupin v Postojni. Žirijo tekmovanja, ki ga prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Občina Postojna, so sestavljali Andraž Hauptman, Andreja Martinjak in Matej Penko. Tekmovanja so se udeležili VoS Elum - Postojna, MoPZ Pivka, MePZ Frančišek Borgija-Sedej - Števerjan, MePZ Jacobus Gallus - Trst, APZ Univerze na Primorskem, DePZ Krasje - Trebče, MePZ Postojna, Komorni zbor Ipav-ska - Vipava, MePZ Stanko Premrl - Podnanos in VoS Chorus '97 - Miren. Nagrade so podelili v soboto, 26. novembra v Kulturnem domu Postojna, kjer je največje število priznanj prejel Komorni zbor Ipavska. Za njim je v A kategoriji prejel srebrno plaketo APZ Univerze na Primorskem, bronasto (v sklopu zlatega priznanja) s 85,3 točkami pa mešani zbor Jacobus Gallus. Zborovodja Marko Sancin je prejel še priznanje za najboljši izbor programa, ki so ga sestavljale skladbe Schutza, Mendelssohna, Quaggiata in Lebiča. Po izjemnem uspehu se pevci zbora Gallus, s še večjim elanom pripravljajo na praznovanje 20-letnice delovanja, ki bo na dan in v kraju prvega nastopa zbora: 17. decembra ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu. MePZ Jacobus Gallus je leta 1991 ustanovil Stojan Kuret, ki ga je vodil do leta 1993. Sestavljali so ga pevci, ki so sodelovali pri projektu Gallusovo zvočno bogastvo ob 400-letnici skladateljeve smrti. Od tedaj zbor predstavlja in vrednoti slovensko glasbeno kulturo na Tržaškem in v tej usmeritvi sledi zgledu istoimenskega predhodnika, MePZ Jacobus Gallus, ki ga je do leta 1974 vodil priznani skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec. Vodstvo zbora je po Stojanu Kuretu prevzel Janko Ban, od 2004 do 2008 ga je vodil Matjaž Šček, od septembra 2008 pa zbor vodi Marko Sancin. Za praznovanje okrogle obletnice si je zbor zamislil poseben koncert, pri katerem bodo sodelovali vsi dosedanji, že omenjeni dirigenti: Stojan Kuret, Janko Ban, Matjaž Šček in Marko San-cin. Vsak bo zboru dirigiral pri izvedbi skladbe, ki je na poseben način zaznamovala repertoar v času delovanja vsakega od povabljenih zborovodij. Med koncertom bo potekala podelitev Gallusovih značk. Povodni mož: vampir Edward 19. stoletja (irY3 glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it V Gorici so se pričele vaje za izvirni muzikal Povodni mož, ki ga bodo učenci šole, premierno predstavili na koncu letošnjega šolskega leta. Avtorja novega goriškega projekta sta profesorja Ambra Cos-sutta in Franko Reja, ki bosta na osnovi Prešernove znamenite balade ustvarila predstavo z glasbo, petjem, plesom in recitacijo. Delo bo zaob-jelo učence različnih starosti iz vseh oddelkov šole, saj partitura predvideva glasove, violino, violončelo, flavto, kitaro, harmoniko, električno kitaro, ksilofon, glockenspiel, bobne in klavir štiriročno. Cossuttova je našla v pesnitvi veliko spodbud za eklektično glasbeno ustvarjanje, ki sega od klasičnega navdiha do moderne glasbe, hkrati pa je zasledila veliko skupnih točk s tem, kar fascinira tudi najstnike našega stoletja: »Povodni mož je kot nadnaravno bitje v sedanjem času lahko zelo aktualen predvsem za mladino - pomislimo na svetovno uspešnico Twilight, kjer prav tako nadnaravno bitje (vampir) osvoji preprosto dekle. Tudi v tem primeru gre za zelo napeto zgodbo.« [ "j ¡I j PumM'M^v M ■ VTíi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. decembra 2011 1 J premiera - kot po tradiciji 7. decembra, na dan sv. ambroža Mozartov Don Giovanni bleščeče odpira sezono milanske Scale Orkester bo vodil dirigent Daniel Barenboim, v nosilnih vlogah Anna Netrebko in Peter Mattei Skrivnostna, zapeljiva, metafizična fascinacija opere Don Giovanni bo 7. decembra, po tradiciji na dan svetega Ambroža, odprla operno sezono milanskega gledališča Alla Scala. Pričakovanja opernih navdušencev in reflektorji medijev iz vsega sveta se bodo v sredo prižgali nad najbolj bleščečo, mondeno premiero opernega sveta, zagotovo ob običajnih protestih in v vrtiljaku razkošnih večernih toalet. Otvoritev v znamenju Mozartove znamenite opere po genialnem Da Pontejevem libretu je vabljiva za širšo publiko, ob nedvomni prikupnosti poljudne izbire pa predstavlja izziv večplastnih vsebin, past mnogih primerjav, zahtevo po globoki, izvirni in aktualni režijski analizi. Pred pultom bo odgovornost glasbene izvedbe nosil pred kratkim imenovani glasbeni vodja gledališča Alla Scala, ugledni dirigent Daniel Barenboim. Zvezdniški lesk bo odseval iz odrskih desk, kjer bo blestela verjetno največja operna diva današnjega časa, sopranistka Anna Netrebko, katere prisotnost v vlogi Donne Anne nekoliko zasenči v pozornosti medijev ostale člane prestižne zasedbe. Don Giovanni bo švedski baritonist Peter Mat-tei, s katerim se bo v drugi zasedbi al-terniral uveljavljen interpret Mozartove glasbe Ildebrando DArcangelo, ki bo v nekaterih ponovitvah pel tudi v vlogi Leporella; v prvi zasedbi pa je ključni lik služabnika zanesljivo zaupan basbaritonistu Brynu Terfelu. Basovske vznemirljive tone Komturja, ki povleče nepopravljivega zapeljivca v pekel, bo odpel Južnokorejec Kwangchul Youn. Tenorist Giuseppe Filianoti pa bo v alternaciji delil vlogo skrbnega Anni-nega zaročenca Ottavia z Johnom Os-bornom. Zaljubljena Elvira (edina ženska, s katero se Giovanni poroči in preživi tri dni, kar je za njegovo sentimentalno nestabilnost precej pomenljivo obdobje) bo Barbara Frittoli, ki je oktobra pela v isti vlogi v newyorškem opernem gledališču Metropolitan v produkciji, pri kateri je Mattei pel v naslovni vlogi. Novoporočenca, ki ju vihar zapeljivčevega večstranskega čara za las ne loči, bosta sopranistka Anna Prohaska in slovaški basist Štefan Ko-can. Novinarji in mladi si bodo ogledali novo uprizoritev že danes, po uveljavljeni in zelo posrečeni tradiciji odprte generalke. Posebna navada (vsaj v odnosu do tako pričakovanega dogodka) je nekoliko presenetila režiserja Roberta Carsena, ki je pohvalil zamisel v zvezi z vabilom gledalcem »under 30«, katerim je predstava namenjena, hkrati pa je prisiljen zaupati v diskretnost prisotnih novinarjev, saj se je v teh dneh zelo trudil, da bi njegovo delo ostalo presenečenje do slovesne premiere. V sredo pa si bo premiero lahko ogledalo v živo število gledalcev, ki je veliko večje od zmogljivosti milanskega gledališča. Tudi letos bodo razne ki-nodvorane predvajale namreč odmevno predstavo; od 18. ure dalje se bodo avtoritetam in srečnim lastnikom dragocenih (in dragih) premierskih vstopnic, virtualno pridružili gledalci kinodvoran v Italiji, devetnajstih evropskih državah, Združenih državah Amerike in Mehiki. V naši deželi bo pri pobudi sodelovala samo kinodvorana Space Cinema v Pradamanu. Emocije prvega ogleda produkcije pa bodo dostopne tudi tistim, ki bodo ostali na udobnem domačem kavču, saj bodo pre-miero predvajali v živo na televizijski digitalni postaji RAI 5, po radiu pa s strokovnimi komentarji na RAI 3. Kdor pa ne bi nadomestil najbolj sugestivnega ogleda iz gledališke dvorane, se bo lahko udeležil ene od nadaljnih ponovitev na odru milanske Scale, ki se bodo nadaljevale do 14. januarja. m " L. J Daniel Barenboim Anna Netrebko Peter Mattei Foto: Brescia/Amisano-Fotografski arhiv gledališča Alla Scala režiser opere je prodorni kanadski umetnik robert carsen »Energija odnosov je usmerjena v protagonista On je kot sonce: sproža gibanje vseh, ki ga obdajajo« Režiser Robert Carsen bi se v pričakovanju najpomembnejšega stika s publiko najraje izognil soočanju s predstavniki medijev, da bi zaščitil svoje delo pred radovednostjo, ki bi z nezaželenimi vnaprejšnjimi informacijami razvrednotila napovedana »presenečenja«, kot tudi pred napačnimi interpretacijami koncepta, o katerem bi uprizoritev spregovorila bolje od besed. Predpremiersko srečanje z novinarji pa je bilo obvezna dolžnost in je kljub režiserjevemu otepanju ponudilo ključ branja nove produkcije, ki se bo osredotočila na osrednjo vlogo naslovnega lika in na le delno dojemljivo kompleksnost njegovih eksistencialnih vsebin. Prodoren kanadski umetnik, ki spada danes v olimp najbolj uveljavljenih opernih režiserjev v svetovnem merilu, je bil do danes prisoten v repertoarjih milanske Scale s šestimi uprizoritvami, od katerih sta dve (vključno z letošnjo) izvirni produkciji. Režiser se načelno izogne ponovnemu obravnavanju iste opere in se je tudi v tem primeru, prvič v svoji karieri soočil z Mozartovim Don Giovannijem. Prvič je sodeloval tudi z dirigentom Barenboimom, ki ga je označil kot odprto osebo z velikim smislom za gledališče, ki »posluša z očmi in gleda z ušesi«. Odlično pevsko ekipo je pohvalil zaradi vokalnih in igralskih sposobnosti, ki jih je vsak od pevcev izrazil na zelo oseben način in z različnimi energijami, kar je tudi v skladu z željami Mozarta in Da Ponteja. Scene je podpisal Michael Levine, s katerim režiser nadaljuje že dvajsetletno sodelovanje, kostume pa Brigitte Reiffenstuel. Uprizoritveni koncept, ki ga je ustvarjalna delovna ekipa izoblikovala v prejšnjih mesecih, je v trenutku stika z odrom in izvajalci na vajah razkril še nove razsežnosti in dejansko »srečanje« z opero je še globlje privabilo režiserja v labirint te mojstrovine:«Zavest, da moramo obravnavati veličastno glasbo in verjetno najboljši libreto v zgodovini operne glasbe, nam kljub neštetim strokovnim sredstvom ne pomaga veliko pri razumevanju izjemno močne sporočilnosti in učinkovitosti njune združitve. Zato moramo počastiti to skrivnost in se vsaj delno odpovedati poskusu definiti-vne obrazložitve in razumevanja.« Nekateri režiserji upoštevajo bolj stereotipne erotične namige, drugi metafizični podtekst, pripovedujejo zgodbo te »igrive drame« ali jo postavijo v simbolično razsežnost; zadnji dan v življenju legendarnega literarnega zapeljivca pa zaradi neustavljivega, neustrašnega in hkrati iz moralnega vidika uporno ponosnega drsenja v smrt odene identiteto naslovnega lika v skrivnost: »On je drugačen, kot nam sam pojasnjuje v prvem dejanju, ko reče Donni Anni »Chi son io tu non saprai« in resnično ne bomo nikoli dognali njegove prave identitete. Don Giovanni je oseba, ki dopolnjuje druge osebe; njegova prisotnost jih označuje. O tem priča tudi sklepni concertato, ki ga mnogi dirigenti in režiserji zaradi navidezne neskladnosti igrivega finala z dramatično smrtjo protagonista črtajo; v naši uprizoritvi pa ga bomo ohranili, ker odraža odsotnost moralnega ocenjevanja in predstavlja Mozartov pogled s totalno osamljenostjo likov ob Giovannijevi odsotnosti: Donna Anna si vzame čas za razmišljanje, njen zaročenec Ottavio je itak odtrgan od čustvenega dogajanja, Elvira gre v samostan, Lepo-rello pa bo moral poiskati novega gospodarja in vemo, da se bo po taki izkušnji, težko prilagodil kateremukoli drugemu, običajnemu gospodu. Ostali Da Pontejevi libreti so Režiser Rober Carsen protagonista. On je kot sonce: sproža gibanje vseh, ki ga obdajajo. Tudi stilno je opera svojevrstna; v klasicistični zasnovi najdemo odseve prihajajoče romantike, sledi italijanske commedie dell'arte v moderni mešanici, ki jo avtor poudarja in s katero smo se skušali poigrati tudi v uprizoritvi.« a L a s > ■ r: ' : i ' 1 i \ V Skupinska fotografija nastopajočih družbene komedije z jasno določenimi socialnimi konteksti in medsebojnimi odnosi med liki, v tem primeru pa tega ni, ker se med seboj nezdružljivi liki znajdejo v skupnih situacijah. Energija odnosov pa ostaja nespremenjena in je usmerjena v Uprizoritev temelji na analizi večplastnega glavnega lika, ki osmi-šljuje in vsebinsko obarva celotno dogajanje kot objekt opazovanja in hrepenenja, kar odločno presega meje erotike: »Ko njega ni, ga vsi iščejo in zasledujejo, ker se počutijo obupani, nepopolni, predvsem ker ne znajo biti pošteni do samih sebe in priznati svoje nagone, občutke, neizrečene želje. Kdor stopi v stik z njim in njegovo miselno svobodo, želi obnavljati trenutek in občutke, kar pomeni, da smo vsi odgovorni za lastna hrepenenja in da bi se morali spoznati in sprejeti z večjo lu-cidnostjo in poštenostjo. Vsi pa se bojimo nečesa, predvsem smrti, s katero se ne utegnemo soočati in raje gojimo iluzijo, da bi lahko živeli večno. Don Giovanni pa ne pozna strahu. Njegovo zgodbo uokvirjata umor Komturja in njegova lastna smrt, ki bi jo težko obravnavali kot kazen (izvirni naslov dela je »kaznovani razuzdanec«) zaradi odsotnosti sistema verskih vrednot, ki ga njegov lik odraža. Religiozni element je na svoj način prisoten; on verjame v neko božansko energijo, verjetno pa ne verjame v božji red. Kljub temu pa ni negativen lik, kar potrjujeta tako glasba kot libreto, in je privlačen zaradi načina mišljenja in občutka svobode, ki je njegova najbolj atraktivna plat. V svojem neutešljivem hrepenenju ni niti muhast, ker ima vedno razlog za svoja dejanja. Razumel je, da je življenje igra, on pa nima pravil, samo zavest neizogibnega konca. On nima posebnih problemov, z razliko od vseh ostalih oseb, ki jih imajo zaradi njega, in je zaradi tega pomenljivo, da se ne poslužuje posebnih arij za izražanje svojih občutkov. Je center opere in je hkrati tisti, ki najmanj poje. Iz glasbenega vidika je Giovanni čista energija, siloviti vrtinec življenjske moči, ki ga ta opera poveličuje.« Kako se bo režiserjevo razmišljanje prelilo v odrsko govorico, bomo odkrili v sredo. Največja Carse-nova želja pa je, da bi opera posredovala vsaj del svoje globoke sporočilnosti: »Ob jasnem pripovedovanju zgodbe sem želel ohraniti njeno metafizično naravo. Dejanje ne opredeljuje namreč razsežnosti konkretnega dogodka. Lahko ponudim svoje branje, nasprotna oznaka pa bo ravno tako sprejemljiva in to me fa-scinira. Upam, da se bo publika spomnila te uprizoritve zaradi visokega nivoja obravnavanja kompleksnih vsebin; skušali smo se približati ambiciji po metafizični razsežnosti. Rossana Paliaga / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 100 APrimorski r dnevnik nogomet - V Milanu Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Udinese zasluženo premagal tudi Inter "O i j -1* Tako je Mauricio Isla premagal Julia Cesarja v Milanu ansa A-liga IZIDI: Genoa Milan 0:2 (ig rana v petek), Inter - Udinese 0:1 Napoli - Lecce 4:2 Milan 13 8 3 2 29:14 27 Udinese 13 8 3 2 16:6 27 Juventus 12 7 5 0 22:10 26 Lazio 12 6 4 2 16:9 22 Napoli 13 5 5 3 21:13 20 Palermo 12 6 1 5 16:15 19 Roma 12 5 2 5 15:14 17 Catania 12 4 5 3 14:18 17 Genoa 12 4 3 5 14:16 15 Parma 12 5 0 7 15:20 15 Chievo 12 4 3 5 10:16 15 Inter 12 4 2 6 14:18 14 Siena 12 3 5 4 14:11 14 Atalanta 12 5 5 2 16:15 14 Cagliari 12 3 5 4 11:13 14 Fiorentina 12 3 4 5 19:11 13 Bologna 12 3 2 7 10:18 11 Novara 12 2 4 6 14:21 10 Cesena 12 2 3 7 6:13 9 Lecce 13 2 2 9 11:23 8 DANES ob 12.30 Catania - Cagliari, ob 15 . uri Bologna - Siena, Chievo - Atalanta, Fiorentina - Roma, Juventus - Cesena , ob 20.45 Parma - Palermo. JUTRI ob 20.45 Lazio - Novara. Inter - Udinese 1:0 (0:0) Strelec: Isla v 73. min. Inter (4-4-2): Julio Cesar 7, Zanet-ti 6, Ranocchia 5, Samuel 5, Chivu 5 (od 80. Stankovic), Faraoni 6.5 (od 64. Zarate 5), Cambiasso 5.5, Thiago Motta 5.5, Alvarez 5 (od 46. Nagatomo 5), Milito 4.5, Pazzini 4.5. Udinese (3-5-2): Handanovic 6, Benatia 6, Danilo 6.5, Ferronetti 6, Basta 6, Isla 7, Pinzi 5.5, Asamoah 5.5, Armero 6.5, Torje 6 (od 62. Floro Flores 6.5), Di Natale 6.5 (od 90. Ekstrand). MILAN - Skoraj neustavljivi Udinese je s prestižno zmago v Milanu na vrhu lestvice dohitel Milan, oba sicer lahko danes prehiti Juventus. Govoriti o podvigu je težko, kajti zdajšnji Inter je le bleda senca nekdanje ekipe. Udi-nese je bil Milančanom ves čas vsaj enakovreden, zagotovo je bil nevarnejši, saj je bil slovenski vratar videmskega moštva Samir Handanovic sinoči praktično brez dela. Prvi polčas je minil v znamenju dolgočasne igre, tri pol priložnosti pa si je priigral Udinese, Inter pa v bistvu nobene. V drugem polčasu je moštvo trenerja Ranierija skušala pritisniti, posledica tega pa je bila, da se je izpostavil vedno nevarnim protinapadom Udineseja. Gostje so nekaj takih protinapadov sicer najprej dokaj nerodno zapravili, naposled pa je Isla le premagal Julia Cesarja. Nekaj minut zatem bi lahko Di Natale po enajstmetrovki (Zanetti je bil zaradi prekrška izključen) spravil zmago na varnem, a je njegov strel z bele točke v kot odbil Julio Cesar. Igralce Udineseja je tedaj zajela panika, Inter pa se je podal v napad. Pazzini je padel v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko, čeprav je počasen posnetek razkril, da dodelitev najstrožje kazni ni bila upravičena, kar je tako razjezilo Ferronetti-ja, da je prejel najprej rumen, nato pa še rdeč karton. K sreči za goste pa je Paz-ziniju med strelom spodrsnilo in žoga je svojo pot končala daleč na vratnico. Inter ni obupal, zadnjo priložnost za izenačenje pa je zamudil Stankovic. Kakorkoli, Udinese je na San Siru zmagal povsem zasluženo - to je priznal tudi trener Interja Ranieri - in še naprej lahko sanja o visoki končni uvrstitvi. »Biti na vrhu je čudovito. Pridno nabiramo točke. Naše društvo, naša dežela, pa sta posebne vrste. Smo zadovoljni, ne pa evforični,« je dejal trener Udineseja Guidolin. V drugi tekmi večera je Napoli na-digral pepelko Lecce, ki je zdržal vsega 25 minut. Napoli - Lecce 4:2 (3:0) Strelci: Lavezzi v 26., Cavani v 3., Dzemaili v 41., Muriel (L) v 54., Cavani v 82. in Corvia (L) v 94. min. smučanje Presenetil je Švicar Viletta BEAVER CREEK - Zmagovalec uvodnega superveleslaloma v Lake Louisu Norvežan Akel Lund Svin-dal je bil že na robu druge letošnje su-perveleslalomske zmage in 16. v karieri, ko je kot strela z jasnega po elitni sedmerici z visoko startno številko 30 udaril 25-letni Švicar Sandro Vi-letta, ki je bil doslej v superveleslalo-mu najvišje sedmi, v veleslalomu pa četrti. Svindal je vodstvo obdržal tudi po nastopu švicarskega veterana Didiera Cuchea, ki je lani mali kristalni globus osvojil v smukaškem in superveleslalomskem seštevku, ter Feuza, ki se je Svindalu približal na šest stotink sekunde. A napada Ville-te ni ubranil. Švicarski dan je dopolnil Beat Feuz (+0,26) s tretjim mestom. Slovenci v Beaver Creeku znova niso imeli svojega dne. Do cilja je prismučal le Andrej Križaj (+2,99) in bil šele 49. Andrej Jerman je zaradi poškodbe kolena na petkovem smuku že predčasno odpotoval v domovino, kjer bo jutri opravil pregled z magnetno resonanco. Med prvih deset ni niti Italijanov. ŽENSKI SMUK - 1. Lindsey Vonn ZDA); 2. Marie Marchand Ar-vier (Fra) +1,68; 3. Elisabeth Gorgl (Avt) +1,91; 7. Elena Fanchini (Ita) +2,10; 17. Maruša Ferk (Slo) +2,67, 21. Tina Maze (Slo) +3,07. rokomet - Trst tesno premagal Teramo Zmago ujeli po zelo napetem finišu Pall. Trieste - Teramo 25:24 (11:11) Pall. Trieste: Modrušan (15 obramb), Zaro; Carpanese 1, Nadoh 9 (3), Visintin 3, Leone, Di Nardo, Siro-tic 4, Pernic, Anici, Radojkovič 5 (2), Oveglia 1, Čermelj 2, Dapiran. Trener: Bozzola. Teramo: M. Di Marcello (10), Di Giandomenico; Vaccaro 7, Leodori, Rau-penas 7, P. Di Marcello, A. Di Marcello, Arduini, Barbuti, Bržic 2, Dordevic 8, Di Gianbattista. Trener: Fonti. Tržačani so si po spodrsljaju v Pres-sanu takoj opomogli in proti Teramu po hudem boju prišli do novih treh točk. Pri domačih ni bilo veterana Marca Lo Duce, ki je pred nekaj dnevi prestal operacijo kolena, in tudi Anici je zaradi težav z gležnjem igral le nekaj minut. Po izenačenih uvodnih minutah je pobudo prevzel Teramo, točneje dvojica Vacca-ro-Raupenas, ki sta dosegla vseh prvih osem golov gostov. Verjetno je bil ključni trenutek tekme 17. minuta igre. Andrea Di Marcello je takrat dosegel deveti gol za goste, ki so s tem povečali prednost na štiri gole razlike (5:9), nekaj sekund potem pa so se domači znašli s kar dvema igralcema manj. Teramo bi lahko pobegnil, a razigral se je Modrušan, ki je s serijo vrhunskih obramb reševal svoje. Ob tem je tujec Raupenas preveč "soliral" in streljal iz neizdelanih položajev. Tržačani so obratno začeli zadevati (odločilen je bil Sirotic s tremi za- nogomet - Triestina danes na Roccu proti Trapaniju Rešilna bilka so lahko Japonci TOKIO - V predzadnjem krogu svetovnega pokala so italijanski odbojkarji s 3:0 (25:22, 26:24, 25:22) premagali Japonsko in se na tretjem mestu izenačili z Brazilijo, ki je s 3:2 premagala Poljsko. Italija se bo na OI v Londonu uvrstila le, če v zadnjem krogu s 3:0 premaga Iran, hkrati pa mora Brazilija izgubiti najmanj set proti Japonski. Poljska in Rusija sta si nastop na olimpijskih igrah že zagotovili. »Azzurre« je poraz Poljske šokiral, saj je proti Brazilcem že izgubljala z 2:0, kljub temu so imeli nato dovolj moči, da so gladko odpravili Japonce. Točke za Italijo: Savani 7, Fei 11, Travica 4, Zaytsev 6, Mastrangelo 8, Lasko 13, Parodi 7. Velik podvig Pittina porednimi protinapadi), prednost gostov je kopnela in po kar enajstih minutah brez doseženih zadetkov je moral Teramo že zasledovati (10:9). Gostje so v končnih minutah le uspeli izenačiti stanje v zadetkih, z bolj premišljeno igro pa bi lahko varovanci trenerja Fontija prvi del srečanja zaključili z nekaj goli prednosti. V drugem delu tekme so bile napovedi boljše, saj so Tržačani takoj dvakrat zadeli, a šlo je le za kratkočasno vodstvo, saj se je pri gostih razigral Dordevic in po 13 minutah igre je Teramo z delnim izidom 3:0 povedel za dva gola (20:22). Varovanci trenerja Bozzole so imeli težave prebiti obrambo gostov, le Nadoh je redno zadeval, a kljub temu so belor-deči izenačili na 22 in v ključnih minutah bili dovolj zbrani, da so zaustavili vse napade Terama, ki je zadnjo priložnost zamudil po zvoku sirene, ko Raupenasu ni uspelo z devetih metrov prebiti živega zida domačih. IZIDI 9. KROGA: Mezzocorona -Bologna 38:39, Ancona - Pressano 27:32, Ambra - Fasano 27:25, Brixen - Intini Noci 6/12, Conversano - Bocen 23/12; VRSTNI RED: Bocen* 24, Pall. Trieste in Pressano 21, Brixen*, Intini Noci* in Fasano 15, Conversano** 12, Teramo in Ambra 9, Ancona 6, Bologna* 5, Mez-zocorona 1. (* tekma manj, ** dve tekmi manj) (I.F.) LIGA PRVAKOV - Wisla Plock - Ci-mos Koper 25:25 (14:12) LILLEHAMMER - Mladi nordijski kombinatorec iz Karnije Alessan-dro Pittin je v tretji etapi svetovnega pokala v Lillehammerju dosegel drugo mesto, kar je njegov najboljši rezultat doslej. Po skokih je bil šele 28., na 10-kilometrski tekaški preizkušnji pa je Nemcu Ti-nu Edelmannu nadoknadil kar 1,18 minute zaostanka. Pittina je premagal le Norvežan Haavard Klemetsen, a le za dve desetinski sekunde! Pittin je na OI v Van-couvru 2010 osvojil bronasto odličje. Argentinci še v igri Sevilla - Argentinska teniška reprezentanca je dobila igro dvojic proti Španiji v finalu Davisovega pokala v Sevilli in izid v zmagah znižala na 1:2. Argentinska naveza David Nalbandian/Eduardo Schwank je premagala domačo kombinacijo Feliciano Lopez/Fernando Verdasco s 6:4, 6:2 in 6:3. Damjan na 10. mestu LILLEHAMMER - Avstrijec Andreas Kofler (279,3 točke; 105,0/98,0 m) je zmagovalec tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Lillehammerju. Drugi je bil Nemec Richard Freitag (273,3; 95,5/103,5), tretji pa Poljak Kamil Stoch (249,6; 90,0/96,0). Slovenec Jernej Damjan je bil deseti (233,7; 97,5/82,5). Zmanjkala luč PADOVA - Tekmo B-lige med Pa-dovo in Torinom niso odigrali do konca, ker je v 31. minuti drugega polčasa, ko je Padova vodilia z 1:0, po štirih vmesnih prekinitvah dokončno odpovedala razsvetljava! Ostali izidi: Albinoleffe - Noceri-na 2:2, Crotone - Sassuolo 1:1, Em-poli - Ascoli 3:2, Juve Stabia - Gub-bio 1:0, Livorno - Verona 0:2, Mo-dena - Vicenza 0:3, Pescara - Gros-seto 1:2, Reggina - Sampdoria 0:0, Varese - Brescia 2:2. Do zmage brez ... obrambe ••• Trener Galderisi ima v zadnji vrsti štete igralce - Pozor na protinapad gostov S štetimi igralci v obrambi a s prepričanjem, da lahko tretjič zapored zmagajo. Tako so se pri Triestini pripravljali na današnjo tekmo proti Trapaniju (na Roccu s pričetkom ob 14.30). Zmaga v Piacenzi je namreč pustila tudi negativne posledice. Poškodovala sta se Thomassen in Rossetti, medtem ko je Gissi kaznovan. Tem igralcem treba dodati še tiste, ki že nekaj časa manjkajo (npr. Tombesi) in rezultat je jasen: zlasti v obrambi trener Galderisi nima manevrskega prostora. Prav zaradi tega danes ne bo potrdil postavitve iz Piacenze s tremi srednjimi branilci. Brez Gissija in Thomassena namreč enostavno nima dovolj primernih igralcev. Limi bo stal ob strani le Iz-zo, medtem ko bosta DAmbrosio in Pezzi krila pa- sova. Nekaj sprememb bo tudi na ostalih predelih igrišča, a veliko manjših. Potrjena je dvojica Princi-valli-Allegretti, medtem ko bo za edinim napadalcem Godeasom igrala trojica polšpic Curiale-Pinares-Galasso. Slednji bo nadomeščal poškodovanega Ros-settija (zanj se je leto 2011 s športnega vidika že zaključilo). Trapani ima na lestvici štiri točke več od Trža-čanov in varovanci trenerja Roberta Boscaglie imajo sila podobne rezultate tako pred domačim občinstvom kot v gosteh, kjer so v sedmih tekmah že trikrat slavili in dosegli 11 golov. Naj dodamo, da si bosta danes stala nasproti prvi in tretji najboljši napad lige. Steber moštva je izkušeni Giacomo Tedesco (ne- kdanji kapetan Reggine tudi v A-ligi), medtem ko ekipo v glavnem sestavljajo mlajši igralci. Pozor zlasti na hitre protinapade, ki so bili doslej, kot dobro vemo, težko prebavljivi za dokaj počasno obrambo Trie-stine. A ravno obramba, ki ni prejela golov v zadnjih dveh krogih, je naredila v teh tednih največji napredek. Bomo videli, če se bodo Lima in soigralci znova izkazali. Gotovo bi bila zmaga na današnji tekmi bistvenega pomena, saj bi se nato Triestina bolj sproščeno podala na gostovanje v La Spezio proti ekipi, ki je bila pred prvenstvom glavni kandidat za napredovanje, a je doslej, nekako kot Triestina, razočarala. (I.F.) BERETTI - Triestina - Montichiari 1:1. / ŠPORT Nedelja, 4. decembra 2011 25 jadranje - SP olimpijskih razredov v Avstraliji Sivitz Košuta in Farneti od jutri v boj z visokimi cilji Tehnični direktor zveze FIV ju je pohvalil - Tudi slovenski jadralci za vozovnice za London 2012 Od jutri gre zares! V kraju Fremantle pri Perthu v Avstraliji se bo za jadralca JK Čupa Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija pričelo člansko svetovno prvenstvo olimpijskih razredov, kjer bodo za moški razred 470 podelili 19 vozovnic za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto. Čupina posadka je z italijansko olimpijsko ekipo, ki jo za razred 470 sestavljata olimpijska kandidata Zandona-Zucchetti in olimpijski kandidatki Con-ti-Micol, na drugi konec sveta odpotovala že 21. novembra, da bi spoznala krajevne jadralne razmere. Opravili so sedem treningov z jadralci drugih držav, včeraj so jadrali zjutraj in popoldne. Angleži so namreč organizirali krajše regate, katerih se je udeležila večina posadk 470. Ob tem pa je italijanska ekipa vadila še na hitrosti. Danes si bodo privoščili počitek, saj so na programu meritve opreme za jutrišnje prve regate. Simon in Jaš bosta tekmovala do prihodnje nedelje, z dnevom odmora v četrtek. Jadralne razmere so v preteklih dneh bile različne: od šibkega do močnega vetra, jadralci pa so spoznali tudi tipični avstralski veter, ki mu pravijo Doctor. To je močan termični veter (od 11 do 30 vozlov), dokaj konstanten, ki piha z jugozahoda in prinaša značilen kratek val. Zaradi visokih temperatur, ki dosežejo tudi 35 stopinj Celzija, napovedu- jejo za prihodnji teden šibek veter, kar je za naša jadralca boljše, saj je njihova jadrnica bolj konkurenčna v lahkem vetru. Na svojo jadrnico, s katero nista jadrala dva meseca, sta se spet privadila. Povedala pa sta, da ne bo lahko doseči zastavljeni cilj - uvrstitev v zlato skupino, skratka v svetovno elito. »Vsi so trenirani in zelo dobri. Midva se vsekakor čutiva pripravljena, saj sva letos veliko trenirala tudi z Zan-donajem in Zucchettijem, ki si morata na tem prvenstvu izboriti normo za nastop na olimpijskih igrah. Mislim, da bo mesto, ki ga bova zasedla, realno, če seveda ne bo neprijetnih in nepredvidenih dogodkov vmes. Upava, da bova jadrala čim boljše. Vsekakor sva motivirana,« je dejal flokist Jaš. Njun trener Matjaž Antonaz, ki fanta spremlja od doma, meni, da lahko presenetita, saj bosta neobremenjena. Čupino posadko, ki jo je italijanska jadralna zveza izbrala kot sparring partner za moško olimpijsko posadko 470 Zan-dona-Zucchetti, je pohvalil tudi tehnični direktor zveze Paolo Ghione, ki je olimpijsko ekip spremljal na pripravah v Ca-gliariju in je z njo odletel v Perth. Za spletno televizijo Sai-ly TV je povedal, da sta bila Simon in Jaš na pripravah zelo solidna in predstavljata up za jadralno bodočnost Italije. Svetovno prvenstvo so slavnostno odprli v petek, ko so se udeleženci vkrcali na ladjo v Fremantlu, ki jih je po reki pe- Med treningom razreda 470 na regatnem polju v Perthu ljala do Pertha. Povorka je nato peš krenila proti centru mesta, kjer so uradno odprli prvenstvo. Zastavonoša italijanske reprezentance je bila olimpijska podprvakinja v windsurfu Alessandra Sensini. Poleg treh posadk 470 bodo na prvenstvu zastopali italijanske barve še Linares, Fanciulli, Tartaglini v razredu windsurf ženske, Esposito in Badiglione v razredu windsurf moški, Baldassari in Poggi v moškem razredu finn, Tita-Sibello v moškem razredu 49er, Negri-Voltolini v moškem razredu star ter Regolo, Marrai in Gallo v moškem razredu laser standard. Italijanska ekipa v Perthu se lahko ponaša kar s štirimi Tržačani. Poleg zamejcev Simona in Jaša sta s Trsta doma tudi Francesca Clapcich, ki se bo borila za nastop na olimpijskih igrah v razredu laser radial ter Giovanna Micol, ki jadra v razredu 470 z Giulio Conti. V Perthu bodo seveda plapolale tudi slovenske zastave. Enajst jadralcev se bo na sedmih jadrnicah borilo za vozovnico za London 2012. V razredu finn bosta tekmovala Žbo-gar in Vinčec, v razredu 470 moška posadka Mikulin-Prin-čič in ženska posadka Mrak-Černe, v razredu laser standard pa Hmeljak in Domjan. Za žensko posadko razreda elliott 6, ki jo sestavljajo Dekleva Paoli, Kerševan in Koter, pa se je prvenstvo že začelo včeraj z dvoboji. Andreja Farneti nabrežina Šola-šport: Po vadbi tudi sklepna tekma Ta teden se je na plastični stezi v Nabrežini s tekmo sklenil letošnji projekt Šola šport, ki ga že vrsto let prirejata smučarska kluba Sci Club 70 in SK Devin ob finančni podpori Občine Devin Nabrežina, tržaške pokrajinske uprave, Zadružne kraške banke, Občine Zgonik, dežele FJK preko nabrežinskega Didaktičnega ravnateljstva ter letos tudi društva Pineta del Carso Onlus. Projekt je namenjen učencem drugih in tretjih razredov italijanskih in slovenskih osnovnih šol, ki imajo v šolskem urniku namesto telovadbe dve uri tedenskih smučarskih tečajev in se ga je letos udeležilo več kot 180 otrok, med katerimi je 81 slovenskih učencev šol Josip Jučič iz Devina, Stanko Gruden iz Šempolaja, Virgil Šček iz Nabrežine ter Kokoravec-1.maj iz Zgonika. V četrtek sta bili na vrsti jutranja in popoldanska tekma, v lepem vremenu in v jutranjih urah z obilno slano, ki je prekrila plastično progo tako, da se je zdela zasnežena. Na progi, ki meri 109 m, je 50 m višinske razlike in 33 % naklona, je bilo postavljenih 7 veleslalomskih vrat in skoraj vsi učenci so pokazali viden napredek, predvsem začetniki, ki so 6. oktobra prvič spoznali smučarsko tehniko in celotno opremo. Tekmi je spremljala skupina staršev, ki so navijali za svoje otroke, po časomerilskih pregledih sta najboljša časa dosegla v jutranjih urah Marko Doljak (Koko-ravec-1.maj) in Maja Grilanc (Jurčič), v popoldanskih urah pa Luka Vremec (S.Gruden) in Caterina Sinigoi (Šček). Sklepno slovesno nagrajevanje bo v ponedeljek 12.decembra ob 14.30 v sklopu pobude »Božič z nami«, ki jo prireja Občina Devin Na-brežina. nogomet - 3. amaterska liga Mladost se je morala zadovoljiti s točko Mladost - Lucinico 1:1 (0:0) Strelec: Mauro Peric v 91. minuti Izključen: Martin Bagon. Mladost: Feresin, Caramuta (Ben-sa), Zorzin (Kobal), M. Peric, D. Peric, A. Pauluzzi (Vitturelli), Ferletič, Bagon, Skarabot (M. Pauluzzi), Russo, Vizin-tin (D'Onorio de Meo). Trener: Valen-tinuzzi. Mladost se je proti mlajšim nasprotnikom, ki zasedajo spodnji del lestvice, morala zadovoljiti samo s točko: »Zeleli smo doseči kaj več, a kaj, ko smo tokrat igrali neprepričljivo,« je po tekmi povedal spremljevalec ekipe Ezio Bressan. Mladost si je točko priigrala šele v sodnikovem podaljšku, ko je vratarja Lucinica premagal Daniele Peric po podaji brata Maura. Mladost je srečanje sicer začela dobro, a je diktirala ritem samo v prvih dvajsetih minutah, ko je Vizin-tin tudi zadel prečko. V nadaljevanju pa so se doberdobski nogometaši prilagodili nasprotnikom, tako da je bilo stanje na igrišču izenačeno. Tako razmerje sil se je nadaljevalo tudi v drugem polčasu, dokler niso nasprotniki v 65. minuti zadeli - po prostem strelu je bil napadalec Ločnika uspešen z glavo. Pred koncem srečanja je Mladost le strnila vrste in v zadnjih minutah spet prevladala na igrišču in tudi dosegla edini včerajšnji gol. Od 60. minute je sicer igrala v desetih, saj je bil Bagon v eni minuti dvakrat kaznovan in je moral zato zapustiti zelenico. V 14. krogu bo Mladost igrala na gostovanju pri CGS. Odbornik Edere na obisku pri KK Adria Tržaški odbornik za šport Emiliano Edera je v petek obiskal šport-no-kulturni center v Lonjerju in se s tamkajšnjimi odborniki Zadruge Lo-njer-Katinara in Kolesarskega kluba Adria seznanil s pestrim športnim in kulturnim utripom v vasi. Ogledal si je telovadnico in druge prostore centra in poslušal razlage o dejavnostih, ki v njem potekajo na športnem in kulturnem področju. Samo v telovadnici vadi 22 različnih skupin. Ede-ra je priznal, da ni vedel, da imajo v Lonjerju tako lep center in da v njem poteka tako razvejena dejavnost v korist vaške skupnosti, bližnjih šol in tudi drugih organizacij in društev s Tržaškega. Govor je bil tudi o mednarodni kolesarski dirki za Trofejo ZSŠDI, ki jo KK Adria prireja vsako le- to marca. Za razliko od drugih inšti-tucij je bil doslej odnos Občine do te pomembne tekme vedno dokaj mačehovski, Edera pa je obljubil, da ji bodo odslej namenili primernejšo težo. Srečanja v Lonjerju se je udeležil tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. nogomet - Deželno prvenstvo mladincev Padali dež in goli Na repenskem igrišču sta ekipi kar desetkrat potegnili žogo z mreže, gladko pa je zmagala Vesna Na mokrem igrišču deset zadetkov kroma Kras - Vesna 3:7 (1:5) Strelci: Improta, De Pasquale, Bub-nich, Kerpan, Madotto, Caselli, Maria-novic 2. Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni, Brass (Marianovic) , Zerjal, Terzon. Viviani (Zudek), Kerpan, Madotto, Improta, De Pasquale (Hoffer), Bubnich (Stancich). Trener De Castro Kras: Carli, Krizman, Bianco, Pao-lich (Bolognani), Cinque, Ridolfi, Caselli, Vesnaver, Furlan, Bovino (Nikolovski), Curelli. Trener Cinque Z včerajšnjim derbijem sta se re-penski Krasi in kriška Vesna poslovila od prvega dela deželnega mladinskega prvenstva. Derbi se je zaključil s povsem zasluženo zmago Vesne, ki je že v prvem polčasu vodila s štirimi goli razlike. Krasu, ki pa je sicer začel dobro, ni šlo preveč od rok. V prvih minutah je kar dvakrat zgrešil stoodstotno priložnost za gol. Toda gostje so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in se svojega prvega gola veselili že v šestnajsti minuti, ko je napadalec Improta, zunaj kazenskega prostora, natančno streljal v vrata. Vesna se je nato razigrala in dobesedno vsake štiri minute zatresla nasprotnikovo mrežo. Zelo se je izkazal napadalec De Pasqua-le, ki je kar trikrat zadel prečko. Po prekinitvi je Vesna zakoličila prednost in še dvakrat zadela, nato pa je popustila. Kras pa se je predstavil z boljšo igro. Do izraza je prišel predvsem v zadnjih minutah drugega polčasa, ko je tudi tako zmanjšal zaostanek. IZJAVE TRENERJEV Trener Krasa Cinque: »Ekipo sestavljajo predvsem mlajši, neizkušeni igralci, ki se morajo še marsikaj naučiti. Prepričan sem, da bomo v drugem delu stopili na igrišče s povsem drugačno mentaliteto, je dejal trener Krasa.« Trener Vesne De Castro: »Derbi, ki so ga igralci nestrpno pričakovali že ves teden, so odigrali zelo dobro. Zadovoljen sem predvsem s prvim polčasom, ko smo dobro ogranizirali igro.« (mip) Ostali izidi: Monfalcone - Audax 7:2, S. Andrea - S. Luigi 0:3, Trieste Calcio - Ponziana 3:1. PROMOCIJSKA LIGA - Reanese -Martignacco 1:0. LJUBITELJI - A2-liga: Sovodnje -Cervignano 6:0 26 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / državna moška b2-liga - Na težkem gostovanju tudi precej smole Prata prehud zalogaj za igralce Sloge Tabor Prata - Sloga Tabor Televita: 3:0 (25:20, 25:19, 25:17) Sloga Tabor Televita: Cettolo 11, Je-rončič 0, Kante 17, Ambrož Peterlin 3, Slavec 4, Veljak 4, Privileggi (libero), Cernuta, Nigido 2, Matevž Peterlin, Vatovac 1. Trener Lucio Battisti Da bodo Slogaši pred zelo zahtevno nalogo, je bilo jasno že pred začetkom tekme, saj bi lahko upali na uspeh le v primeru, da bi zaigrali na višku. Prata je odlična ekipa, po lanskem izpadu so spet kupili B ligo, poleg tega pa še tri odlične igralce: korektorja Mora (pred leti je igral tudi v Trstu z Adriavolleyem) in napadalca Mattiuzza in Delčeva, ki je resnično popoln igralec, saj odlično servira, sprejema, brani in napada, skratka os, okoli katere se vrti vsa ekipa. S temi igralci je Prata je prav gotovo eden od kandidatov za napredovanje. Sloga Tabor na tej tekmi res ni imela sreče: med ogrevanjem si je lažje poškodoval mišico libero Privileggi, trener pa zanj ni imel menjave, saj Matevž Pe-terlin še ne sme igrati zaradi težav s hrbtom. Za nameček je Gregor Jerončič ves zadnji set odsedel na klopi, ker je začutil bolečine v tetivi. Če k temu dodamo, da niti Vatovac še ni popolnoma nared, je jasno, zakaj se je tekma zaključila po samih treh setih in z visoko razliko v točkah. Sloga Tabor Televita je stik z domačini obdržala le v prvem setu, v katerem so se naši igralci skoraj enakovredno kosali z domačini. Odličnim servisom in napadom so se upirali do druge polovice seta, izvedli so tudi nekaj dobrih kombinacij v napadu, Prata pa se nikoli ni pustila presenetiti in je set spravila pod streho. Od tedaj je domačinom šlo vse še lažje od rok: Slogi Tabor so začenjale pojemati moči, niso bili več reaktivni, popustili so tudi v sprejemu sicer odličnih servisov domačinov in se niso mogli več »pobrati«, tudi zato, ker je bil predvsem Delčev vedno na mestu in je večkrat kar sam reševal vsako težjo situacijo. Če je že moralo priti do takega spleta okoliščin, je vsekakor bolje, da se je to zgodilo proti ekipi, ki je vsekakor boljša od naše. Zdaj imajo Slogaši teden časa, da si opomorejo, pozdravijo poškodbe in se tako pripravijo na nedeljsko tekmo, ko jim bo v goste prišel Paese: to bo tekma, na kateri mora naša ekipa seveda ciljati na osvojitev točk! Ostali izidi: Padova - Trentino 3:0, Sisley - Loreggia 3:0, Sarmeola - Castel-franco 3;2, Argentario - Bibione 3:0. Danes: Mestre - Chioggia, Paese - Monte-belluna. Napad Davida Cettola (arhivski posnetek) kroma 1. moška divizija Naš prapor osvojil derbi proti Slogi Naš prapor - Sloga 3:0 (25:10, 28:26, 25:19) Naš Prapor: Bajt 4, Feri 7, Culot 5, Simeoni 7, Fajt 10, Juretic 3, Kos (L), Princič 0 , Devetak 0 , Braione 8, Va-lentinčič 1, Gabrielcig 1. Trener Leg-hissa. Sloga: Antoni 7, Cettolo 3, Danjel Guštin 2, Marko Guštin 5, Milič 2, So-sič 6, Trento 5. Trener Ivan Peterlin Mlada ekipa Sloge je igrala zelo ne-kostantno. V prvem setu je imela težave v sprejemu servisa, kar je pogojevalo tudi njihov napad. Najbolj zanimiv je bil drugi set. Položaj na igrišču se je spremenil, saj so začeli grešiti tudi brici. Mladi slogasi so to izkoristili. Uredili so sprejem ter začeli igrati bolj borbeno. Dosegli so tudi prednost 20:13. V tej fazi je trener Bricev Leghissa zamenjal postavo ter na igrišče poslal Braioneja, De-vetaka ter Ferija. Menjava se je obrestovala, saj so nadoknadili zaostanek. V končnici seta se je vnel boj za vsako žogo, a na koncu so bili boljši gostitelji. Zadnji niz je bil spet bolj trdno v rokah igralcev Našega praporja. Poda-jac Bajt je bolj pazljivo vodil ekipo. Bri-ci so takoj povedli za nekaj točk ter pred-notz obdržali do konca. V tem setu je na igrišče stopil tudi Gabrielcig, ki je dobro opravil svojo vlogo na centru. moška c-liga - V Trstu je Olympia premagala tudi CUS Najmlajša najboljša Lep nastop Vogriča in Čavdka - Sloga in Val klonila pred močnejšima, čeprav nista igrala slabo Skupina B Cus - Olympia 1:3 (25:23, 17:25, 20:25, 18:25)Olympia: Hlede 9, Terčič 13, Komjanc 25, Vogrič 7, Pavlovic 12, M. Per-soglia 6, Čavdek (L), Sanzin 0, S. Persoglia 1, Vizin 0, Polesel. Trener: Zoran Jerončič Goriški Olympii se vse bolj nasmiha uvrstitev v skupino za napredovanje. Na gostovanju v Trstu pri do danes najbližjem zasledovalcu so namreč Hlede in soigralci zasluženo osvojili tri točke in si tako priigrali pomembno prednost. Srečanje so sicer boljše začeli domačini, ki so po zaslugi dobrega sprejema in urejene igre v prvem setu stalno vodili, Olympia pa je igrala nekoliko negotovo in je nerodno zapravila tudi nekatere lažje žoge. Cus je že vodil tudi 20:14, vendar se naši odbojkar-ji niso predali in so počasi nižali svoj zaostanek, do preobrata pa vendarle ni prišlo. V drugem setu je Olympia s svojim servisom končno spravila v težave domače odbojkarje, ki so postali vse bolj živčni in so začeli tudi več grešiti, tako da so poraz v tem nizu delno omilili le proti koncu, saj je prednost Goričanov znašala že enajst točk (22:11). Najbolj borbena in napeta sta bila zadnja dva niza, v katerih je bilo tudi več dolgih akcij, ki pa jih je na koncu vedno osvojila Olympia, ki je bila tudi s psihološkega vidika gotovo boljša od Cusa. Domačini so na začetku tretjega seta sicer povedli, saj so dobro servirali in uspešno napadali s centra, Olympia pa jim ni dovolila, da se oddalijo, in je prvič povedla pri rezultatu 11:10 z dvema zaporednima asoma kapetana Hledeja. V drugem delu niza so Goričani svojo prednost še povečali, v končnici dosegli tudi nekaj pomembnih blokov, set pa sklenili z asom. S točko na servisu je Olympia začela tudi zadnji set, v katerem je nato v prvem delu več grešila, a je bila Cusu vseeno tik za petami. Odločilno prednost pa si je priigrala po 10. točki, ko je zelo dobro igrala v obrambi, na mreži pa se je ob Kom-jancu razigral še mladi Peter Vogrič. Cus se ni hotel predati in se je naši ekipi približal na same tri točke zaostanka (20:17), Olympia pa je ohranila hladno kri in nato zadnje tri točke dosegla z uspešnimi ser- Po srečanju je bil trener goriške ekipe Zoran Jerončič zelo zadovoljen z nastopom svojih varovancev: «Razen v prvem setu smo igrali zelo dobro. Na splošno je bila tekma lepa, za uspeh pa moram pohvaliti celotno ekipo. Med posamezniki pa si posebno pohvalo tokrat zaslužita najmlajša člana, libero Štefan Čavdek, ki je bil v sprejemu zelo zanesljiv, v obrambi pa je polovil nekaj res težkih žog, v zadnjem nizu pa je na mreži odlično zaigral Peter Vogrič. Glede na njuno starost, bi rekel, da sta igrala res fe-nomenalno.» (T.G.) Sloga - Ferro Alluminio 0:3 (21:25, 17:25, 22:25) Sloga: Dussich 5, Fermo 1, Kante 7, Romano 9, Rožac 9, Žerjal 3, Fiorelli (libero), Antoni 2, Devetak 2. Trener Ivan Pe-terlin Slogaši so v tekmi proti daleč najboljši ekipi v tej skupini po pričakovanjih izgubili, a smo kljub temu z nastopom naših odbojkarjev lahko zadovoljni. Poznalo se je, da so zaigrali bolj sproščeno kot deželne ženske lige - Za združeni ekipi projekta Zalet Ponesrečen krog Rojal Kennedy - Zalet C 3:1 (25:27, 25:17, 25:23, 25:8) Zalet C: Balzano 7, Bukavec 17, Colarich 1, Crissani 2, Cvelbar 3, Štoka 5, Kapun (libero), An-tognolli 0, Grgič 1, Pertot 0, Pestrin 3, Spangaro 6. Trener Martin Maver Naša združena ekipa je včeraj doživela nekoliko nepričakovan spodrsljaj, saj je na gostovanju klonila proti domači ekipi, katero je v prvem delu prvenstva v Repnu premagala. Tekma je bila dokaj atipična in polna preobratov: za naše barve se je slabo začelo, saj so domačinke takoj povedle s 6:0 in že z 20:13. Zaletovke so se v tem setu morale boriti ne samo proti svojim nasprotnicam, ampak tudi proti sodniku, ki jih je velikokrat res grobo oškodoval (v nadaljevanju je sicer njegovo sojenje postalo bolj »normalno«). Kljub vsemu niso obupale, z zelo zagrizeno igro jim je uspelo izenačiti pri izidu 24:24, nakar se je vnel ogorčen boj za vsako žogo, naše igralke pa so bile uspešnejše in so set povsem zasluženo osvojile. Trener Maver je opravil celo vrsto menjav, tako da je bi ta delni uspeh res zasluga celotnega kolektiva. Po tako dobri reakciji smo si seveda pričakovali, da bo pot naše ekipe lažja, a žal ni bilo tako. V drugem setu je bila pobuda stalno v rokah domačink, katerim se je uspešno zoperstavljala pravzaprav le Sabrina Bukavec, ki je bila najuspešnejša napadalka Zaleta, medtem ko so ostale bile premalo prodorne, da bi lahko zmedle sicer odlično obrambo Kennedyja. Tretji niz je bil do polovice povsem izenačen, nakar so se domačinke odlepile in visoko poved-le. Zaletovke so skušale reagirati, vendar jim ni šlo preveč od rok, držala pa se jih je tudi smola, saj so se na primer vse dolge in borbene akcije zaključile v korist domačink. Ta neuspeh je naše igralke tako potrl, da niso v zadnjem nizu nudile več praktično nobenega odpora, kot jasno kaže tudi končni izid. Ostali izidi: Vivilvolley - SantAndrea 3:2, Tar-cento - S. Giovanni 3:0, Sacile - Talmassons 1:3. ŽENSKA D-LIGA Zalet D - Lignano 0:3 (19:25, 17:25, 19:25) Zalet D: Spanio 8, Lisjak 0, Vodopivec 4, Versa 9, Starec 0, Zuzič 0, Spangaro (libero), Cassanelli, Micussi 4, Gantar 4, Cernich 0. Trener Berlot. Igralke združene ekipe so doživele proti Li-gnanu pekoč poraz, po katerem jih je direktni tek- mec za uvrstitev v skupino za napredovanje za točko prehitel na lestvici skupine B. Zalet D je naletel na črn dan, posebno velja to za igro ob mreži, ki nikakor ni stekla. Trener Berlot je poskušal z zamenjavo napadalk in tudi podajalke Starčeve spremeniti potek igre, vendar se nobena kombinacija ni povsem obnesla. Slab je bil že začetek tekme, saj so nasprotnice visoko povedle. Berlot je zamenjal obe krilni na-padalki Vodopivčevo in Zuzičevo z Micussijevo in Gantarjevo, ki je tako končno opravila krstni nastop v združeni ekipi. Kljub daljši odsotnosti je igrala poldrugi set in bila v bistvu med boljšimi v svoji ekipi. Po teh spremembah je Zalet D reagiral, a je bilo prepozno. Začetek drugega seta je bil prav tako neuspešen (7:2 za Lignano), tokrat pa so gostiteljice hitreje reagirale in celo povedle s 15:10. Takrat pa so vnovič popustile na celi črti in Lignano je z delnim izidom 15:2 vknjižil tudi drugi set, v tretjem pa vodil praktično od začetka do konca, saj Zalet D, razen v obrambi, ni igral po svojih močeh, tako da je bil poraz neizbežen. Ostali izidi: Staranzano - Buja 0:3, Dentesa-no - Coselli 3:0. Azzano X - Rizzivolley in Cecc-hini - Codroipo igrajo danes. na zadnjih srečanjih, saj je bilo jasno, da je tekma »nemogoča« in da je nasprotnik pač boljši. Ferro Alluminio, ki je sicer nastopil nekoliko okrnjen, je izrazito napadalna ekipa, v kateri izstopa Nikola Ivanovic, ki je bil tudi tokrat na mreži skorajda neustavljiv. Tržačani gradijo svojo igro tudi na zelo močnem začetnem udarcu, ki je velikokrat onemogočil našim fantom, da bi odigrali napadalne kombinacije na mreži. S tem so jih tudi prisilili v predvidljivo igro, ki proti tako kvalitetnemu nasprotniku seveda ni mogla biti dovolj. Velja pa pripomniti, da se Slogaši po daljšem obdobju bolj slabe in »raztrgane« igre pobirajo, izboljšujejo svojo učinkovitost na bloku in so s prikazanim nastopom včeraj kar zadovoljili. Ostali izid: Volley Club - Basiliano 3:1- Skupina A VBU - Val Imsa 3:1 (24:26, 25:20, 25:22, 28:26) Val: Ombrato 17, Šfiligoj, Lavrenčič 6, D. Nanut 2, Vidotto 19, Farfoglia 1, Ples-ničar (L), Masi 4, S. Faganel 6, Palmieri, Fe-drigo n.v. Trener: Berzacola. Val Imsa ostaja po prvem krogu povratnega dela še pri eni zmagi. Dru-gouvščeni VBU je upravičil vlogo favorita in pokazal boljšo uigranost. »Nisem zadovoljen,« je po vnovičnem porazu povedal Robert Makuc. »Še vedno ne uspemo pokazati homogene igre, saj prevečkrat povsem popustimo in prvi napaki sledi še niz drugih. Sicer pa: če bi igrali tako proti drugim tekmecem, bi lahko imeli zdaj več točk.« Igra Vala je bila torej nekoliko boljša. Predvsem v prvem nizu sta si bili ekipi enakovredni, s tem da je Val povedel na začetku in rahlo prednost obdržal do konca. Obrestovala se je tudi zamenjava Sfi-ligoja, ki ga je nadomestil včeraj bolj razpoloženi Stefano Faganel. V drugem in tretjem nivu pa je Val obakrat že vodil s 5 in tudi 6 točkami prednosti, a je vsakič povsem zastal, v hipu izgubil vodstvo in omogočil VBU-ju izenačenje in prevzem vodstva. V zadnjem setu je VBU že povedel s 4 točkami naskoka, pri 16. točki je Val izenačil. Do konca niza je bilo izenačeno, varovanci Berzacole so tudi imeli zaključno žogo, vendar je niso izkoristili. Kljub porazu je Makuc omenil dobro predstavo Ombrata po seriji slabih nastopov, povsem neučinkovit pa je bil tokrat korektor La-vrenčič. Ostala izida: San Vito - Fincantieri 2:3; Reana - Vivilvolley 1:3. / KOŠARKA Nedelja, 4. decembra 2011 27 državna divizija c - Na gostovanju v Cittadelli Jadran Qubik od visokega vodstva do tesne zmage Cittadella - Jadran Qubik Caffe 69:77 (16:23, 31:40, 42:63) Jadran: Slavec 14 (1:4, 2:2, 3:6), Spi-gaglia 12 (4:4, 4:8, -), Ban 25 (13:15, 3:7, 2:4), D. Batich 8 (-, 4:5, 0:3), Franco 5 (0:2, 1:5, 1:3), Marusič 4 (-, 2:5, -), Malalan 9 (3:4, 3:5, -), M. Batich (-, 0:1, -), n.v. Flo-ridan in Bernetič. Trener: Vatovec. SON: 22. Izgubljene žoge: 21, pridobljene žoge 18. Skoki v obrambi: 29, skoki v napadu: 5. Cittadella: prosti meti 15:21, 2toč-ki: 15:34, 3 točke: 8:32, izgubljene žoge: 17, pridobljene žoge 21. Skoki v obrambi: 24, skoki v napadu: 12. »Tekma ni bila dopadljiva, važna pa je zmaga,« je po deveti zmagi Jadrana Qu-bik povedal pomožni trener Andrea Mura. Pot do zmage je bila tokrat za Jadran težja, ko bi lahko pričakovali: ja-dranovci so namreč po tretji četrtni vodili že z 21 točkami naskoka, a so v zadnjih desetih minutah doživeli hladno prho. Cittadella je namreč v nekaj minutah izničila vso prednost in tudi izenačila (67:67). Na koncu so Ban in ostali le upravičili vlogo favoritov, obdržali mirno kri in si priigrali spet nekaj točk prednosti. »Pokazalo se je, da je treba proti vsem ekipam vedno igrati do konca,« je še dodal Mura. Jadran je vse do tretje četrtine z nizkim ritmom (ki je bolj prijal zadnjeuvrš-čeni Cittadelli kot pa združeni ekipi) upravljal prednost, ki pa ni presegla desetih točk. Nasprotniki so v tem delu obdržali stik izključno po zaslugi trojk. V prvem polčasu so jih dosegli kar 6 (od skupnih 8). Šele v tretji četrtini so jadranovci z boljšo obrambo uspeli izvesti tudi vrsto protinapadov in si tako priigrati večjo prednost, ki je v 30. minuti predvsem po zaslugi Bana (na koncu 25 točk) in Slavca (14 točk) dosegla maksimalnih 21 točk. Ko pa je že kazalo, da bo Jadran brez težav vknjižil novo zmago, je Cittadella pokazala zobe. V samih treh minutah zadnje četrtine so gostitelji z delnim izidom 15:0 razpolovili vodstvo, s pressignom in agresivno igro so se približali na sami dve točki, tri minute pred koncem pa tudi izenačili (67:67). Takrat je celotno breme ekipe prevzel Spigaglia, ki je z 8 zaporednimi točkami vzpostavil vodstvo. Ostali izidi: Codroipo - Latisana 57:33, Servolona - Cormons 82:57, Co-negliano - Marghera 38:62, Limena -Oderzo 74:40. V končnici je do nove zmage jadranovce vodil izkušeni Massimiliano Spigaglia kroma deželna c-liga - Doma proti Tolmezzu V zadnji sekundi prvi poraz Bora V pričakovanju Ardite je Breg nadigral San Vito - Trener Krašovec: »Na domačem igrišču se ne bojimo nobenega« Bor Radenska - Tolmezzo 66:67 (16:18, 38:38, 50:50) Bor Radenska: Bole 7 (0:1, 2:4, 1:3), Madonia 8 (4:7, 2:10, 0:3), Crevatin 6 (1:2, 1:2, 1:1), Štokelj 2 (-, 1:1, 0:2), Burni 10 (-, 2:4, 2:7), Zanini 5 (3:6, 1:2, -), Sosič 12 (3:4, 3:8, 1:2), Fumarola 16 (1:3, 6:14, 1:3), Gal-locchio nv, Meden nv, Pertot nv, Devcich nv.Trener: Boban Popovič. SON:16; SKOKI: 41 ( 27 v obrambi, 14 v napadu). Bor Radenska je v 11. krogu deželne C-lige doživel prvi prvenstveni poraz. Varovanci trenerja Popoviča tokrat niso igrali kot običajno. Pogrešali smo zagrizeno igro v napadu in predvsem v obrambi, tako da je Tolmezzo ob zvoku sirene zasluženo slavil zmago. Res je tudi, da se je tokrat še kako poznala odsotnost poškodovanega Medna. Že od vsega začetka je bilo jasno, da srečanje nikakor ne bo lahko. Plavi so s težavo prihajali do točk. Grešili so tudi iz izdelanih položajev, tako da so bili dejansko prisiljeni stalno zasledovati goste. V obrambi so občasno »zaspali« in to jih je drago stalo, saj je Tolmezzo prihajal do koša na zelo enostaven način. Poleg tega so bili tudi zelo nentanačni pri prostih metih (12:23 kar pomeni 52%), kar so na koncu drago plačali. Kot zgovorno kažejo že izidi posameznih četrtin, je bilo srečanje izenačeno in kljub napakam bi lahko Radenska v zadnji minuti srečanje tudi zmagala. Ob bučnem spodbujanju navijačev so gostitelji v zadnjih minutah izenačili, dvakrat bi lahko prednost utrdili, toda najprej Sosič, deset sekund pred koncem pa še Crevatin (pri izidu 66:65), sta zgrešila prosti met. V zadnjem napadu je organizator igre Francescatto celo zdrsnil, vsem je zastal dih, vendar mu je uspelo žogo podati pod koš, kjer je kape-tan Candotti ob zvoku sirene dosegel koš in Tolmezzu priigral zasluženo zmago. Med posamezniki bi tokrat omenili Mirana Boleta, ki se je boril kot lev in dobro opravil svojo nalogo. Breg - San Vito 88:45 (28:18, 47:30, 71:44) Breg: Schillani 13 (-, 5:6, 1:3), Bozic 7 (4:6, 0:2, 1:2), Grimaldi 12 (1:4, 4:7, 1:4), Vi-sciano 4 (-, 2:3, -), Ferfoglia K. 9 (1:1, 4:6, -), Giacomi 18 (2:2, 2:3, 4:4), Ferfoglia S. 9 (3:5, 3:5, -), Semec 5 (1:1, 2:5, -), Nadlišek 0 (0:2, -, -), Marica 11 (-, 5:9, 1:2), Gregori n.v. Trener: Krašovec. SON: 23. Kljub okrnjeni navijaški zasedbi (samo en boben, a odmeven), tudi tokrat Breg ni razočaral domačih gledalcev. Že na začetku so varovanci trenerja Elvis Klarica (Breg) je dosegel 11 točk in bil med boljšimi na igrišču kroma Krašovca povedli in obdržali prednost do konca tekme. Na polovici druge četrtine so z Bozicevo podajo za hrbtom Saši Ferfoglia, ki je zadel koš, povečali prednost na 18 točk. Odtlej pa se je prednost le večala iz minute in minuto, dokler niso tekme proti šibkejšemu nasprotniku zaključili kar s 34 točki prednosti. Trener Krašovec je po tekmi dejal, da se pripravljajo na bolj težavno tekmo proti četrtouvrščeni Arditi, ki jih čaka že prihodnjo sredo. »Na domačem igrišču se ne bojimo nobenega. Smo odigrali korektno svojo tekmo, po rezultatu pa je očitno, da kvaliteta je,« je še dodal in pohvalil vse igralce. Na igrišču sta skozi celo tekmo izstopala predvsem Giacomi, ki je zadel 4 trojke na 4 ter Klarica. V tretji četrtini pa sta skupaj dobro igrala brata Ferfoglia, predvsem v protinapadu in igri pod košem. Breg je tekmo 11. kroga odigral v delno okrnjeni postavi, Samec ni še okreval od poškodbe, včeraj pa je bil odsoten tudi Robba. Ostali izidi: Santos - San Daniele 78:72, Romans - Ardita 55:71, Ronchi - Don Bosco 76:68 UNDER 17 MOŠKI Deželno prvenstvo Bor Zadružna kraška banka - Don Bosco A 32:72 (13:12, 16:28, 23:40) Bor: Pettenati 2, Mercovich, Mandič 4, Faiman 7, Buzzi 1, Pernich, Sternad 13, Furlan, Bole 2, Skoko, Mattiassich 3, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Proti močnejšemu in bolj izkušenemu tekmecu so borovci vzdržali le eno četrtino, nato pa jih je izdal jalov napad. Po prvih desetih minutah so - napakam navkljub - gostitelji vodili za točko predvsem po zaslugi zelo čvrste obrambe. Pri pokrivanju nasprotnikov so se člani združene vrste Bora in Brega sicer v bistvu izkazali skozi vso tekmo, vendar v napadu so bili nerazpoloženi, zgrešili so ogromno tudi lahkih zaključkov. Na črn dan so naleteli zlasti glavni nosilci igre. Ob normalnem izkupičku doseženih točk bi namreč lahko varovanci trenerjev Faraglie in Sancina nudili gostom bistveno trši odpor. d-liga Po izenačeni igri poraz Kontovela San Vito - Kontovel 69:61 (17:20,35:33, 51:49) Kontovel: Škerl 10 (1:2, 3:3, 1:1), Paoletič 10 (4:6, 0:4, 2:4), Križamn (-, 0:3, 0:1), Gantar, Švab 4 (-, 2:5, 0:1), Lisjak 9 (1:3, 4:7, -), Šušteršič 14 (-, 7:16, 0:4), D. Zaccaria 12 (2:4, 5:12, -), Regent (-, 0:1, -), Hrovatin 2 (-, 1:2, 0:1), J. Zaccaria n.v. SON: 24, PON: Škerl v 33., Lisjak v 38. minuti. Trener: Brumen. Po izenačeni tekmi je moral Kon-tovel priznati premoč drugouvrščene-ga San Vita. Predvsem številni neuspešni meti iz sicer izdelanih položajev so onemogočili, da bi kontovelci spremenili potek celotnega srečanja. Metali so 41 % (22:53), tako da je bil četrti zaporedni poraz neizbežen. V začetku je San Vito s prevlado pod košem takoj povedel z 11:6 in tudi 15:8, v drugi polovici četrtine pa je Kontovel z delnim izidom 12:0 prevzel vodstvo 15:20. Prednost pa se je kaj kmalu razblinila, saj so domači igralci že v prvi minuti drugega dela izenačili (20:20). Kontovel je nato kar štirikrat zapored izgubil žogo v napadu; nezbranost je po treh minutah prekinil koš Švaba, s trojko Škerla pa so gostje še zadnjič povedli (22:26). San Vito je nato spet prevzel vodstvo, predvsem po zaslugi igre pod košem, nikakor pa si ni uspel prigrati višjega naskoka. V tretji četrtini so domači zadeli iz igre samo trikrat, Kontovel je bil le za vzorec boljši, tako da se razmerje sil ni spremenilo. Tržačani so dokončni naskok osmih točk povečali šele v zadnjih desetih minutah, saj je Kontovel povsem odpovedal v napadu (slab met, neprecizni so bili tudi pod košem; 7 točk iz igre), s consko obrambo pa ni uspel zaustaviti nasprotnikov: »Na koncu so bili nasprotniki prisebnejši, tekma pa je bila vsekakor dopadljiva in izenačena,« je po tekmi povedal spremljevalec Jan Godnič. Ostali izdi: Monfalcone - Gori-ziana 75:86, Mossa - Perteole 83:66, Basket 4 Trieste - Villesse 85:68. Domači šport Danes Nedelja, 4. decembra 2011 KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Dom UNDER 15 DRŽAVNI - 11.30 v Pordenonu, Ul. Molinari: PN 2000 - Breg UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Azzurra B; 11.00 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Jadran B UNDER 13 - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani A - Sokol ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia under 17 - Volley club UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet - Breg UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Millenium UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel B NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Tricesimo; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Flaibano 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Krminu: Cormonese - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec - Pro Gorizia 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Fogliano Turriaco; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Breg NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Staranzano NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Vito al Torre; 10.30 v Podgori: Pro Gorizia -Juventina; 12.00 pri Domju: Fani Olimpia - Kras HOKEJ NA ROLERJIH DRŽAVNI POKAL - 18.00 na Opčinah: Polet Kwins - Buja Jutri Ponedeljek, 5. decembra 2011 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Doma - TNTNBasketGo UNDER 19 ELITNI - 21.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Servolana - Jadran ZKB ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 19.30 v Pradamanu: Il Pozzo - Olympia Terpin športel ŠK Kras o delovanju in odpovedi A1 -lige Zakaj nekatera društva kljub finančni krizi uspešno nastopajo v visokih ligah, pri drugih pa se tem morajo odpovedati? Voditelj Špor-tela Malalan se bo o tem pogovarjal s predstavniki športnega krožka Kras, ki so se morali letos spet odpovedati najvišji A1-ligi. O tem in o delovanju zgoniškega kluba bodo spregovorili predsednik Igor Milič, načelnica namiznote-niške sekcije Katja Milič in odgovorni za rekreacijo Eligio Kante. Pred pogovorom bodo na vrsti še prispevki sodelavcev o mi-nibasketu pri športni šoli Polet -Kontovel, odbojkarski tekmi med CUS-om in Olympio, o košarkarjih Brega in o nogometnem der-biju med Primorjem in Bregom. Oddaja je na sporedu ob 22.30 na TV Koper. AŠD SK BRDINAobvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Šuber). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) 28 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Prijateljici s Havajev 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Kratki stiki - režija Janez La-pajne, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre CHE TEMPO CHE FA nakin, i. A. Marton) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde Or-izzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Dome-nica in - Cosi' e la vita 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Tutti paz-zi per amore 3 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Applausi 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Risanke 10.15 Variete: Ragazzi c'è Voyager! 10.35 Variete: A come avventura 11.00 Šport: Numero Uno GP 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che il calcio (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Sezione 2 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 0.30 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita O Italia 1 7.45 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: La nave piu scassata dell'esercito (kom., ZDA, '60, r. M. Mattoli, i. A. Fabrizi, A. Magna-ni) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.15 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Ki-limangiaro 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Variete: Lilit - In un mondo migliore 0.40 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: TeleCamere Salute 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Dnevnik 8.00 Dok.: Parco Nazionale del Gran Paradiso 8.25 Dok.: Wild China 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 14.55 Prometne informacije 15.30 Film: Il giorno piu lungo (vojna, ZDA, '62, r. K. An- ^ Tele 4 be rosse (ZDA, '40, r. C. De Mille, i. G. Cooper) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 La7 Doc 11.15 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no 21.30 Film: Qualcosa di cui sparlare (kom., ZDA, '95, r. L. Hallstrom, i. Julia Roberts) 23.45 Film: Oltre Rangoon (dram., V.B., '95, r. J. Boorman, i. P. Arquette) 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Glasb.: Vintage Parade 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.05 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Una vita quasi per-fetta (rom., ZDA, '02, r. S. Herek) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.10 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 22.35 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 23.45 Aktualno: Terra! 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Film: Un eroe borghese (dram, It., '95, r.-i. M. Placido, i. F. Bentivoglio) 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 10.55, 17.55 Risanke 10.25 Nan.: Power Rangers Samurai 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Merlino e l'apprendista stregone (fant., ZDA, '06, r. D. Wu) 17.35 Nan.: No Ordinary Family 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Il giro del mondo in 80, gior-ni (kom., ZDA, '04, r. F. Coraci, i. J. Chan) 21.30 Nan.: A&F - Ale & Franz Show 22.30 Variete: Zelig Off 23.25 Nan.: Cosi fan tut-te 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.45 Film: Roberto Succo (dram., Fr., '01, r. C. Kahn, i. S. Cassetti) 7.10 Variete: Musa Tv 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 Variete: Body show 11.30 Šport: Super Sea 11.55 20.40 Rotocalco ADNKronos 12.15 Dok.: Borghi nel FVG 12.35 Dok.: Borgo Italia 13.05 Dok.: Agrisapori 13.35 Variete: Camper Magazine 14.00 Dok.: Piccola grande Italia 14.40 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 14.45 Opera: Norma 17.15 Variete: Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e foto-grammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archivi 21.00 Dnevnik 21.30 Film: And she was 23.00 Nedeljski dnevnik 23.30 Film: Giu- dovedni George (ris. serija) 11.30 Beverly Hills 90210 (nan.) 12.05 Resničn. serija: Design neskončnih možnosti Blank Canvas 14.10 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 15.10 Film: Gospod varuška Mr. Nanny 17.10 Resn. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 18.00 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.15 24 UR volitve 23.00 Film: Brez strahu (ZDA) A Kanal A 8.00 TV prodaja 8.0014.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.50 12.20 Nan.: Zoey 101 9.20 Ris. film: Scooby-Doo (ZDA) 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Družina za umret 12.25 Film: Beethoven 5 (ZDA) 14.50 Film: Ulični tango (ZDA) 17.00 Top Gear 18.00 Norci na delu 18.30 Magazin Lige prvakov 20.00 Film: Vulkan (ZDA) 22.00 Film: Kače na letalu (ZDA) 0.05 Nan.: Terminator 0.55 Dok. serija: Šola seksa 1.50 Love Tv 17.10 Film: I due volti della vendetta (western, ZDA, '61, r.-i. Marlon Brando) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Dnevnik 23.40 Film: Mona Lisa (dram., V.B., '86, r. N. Jordan, i. B. Hoskins) Jr Slovenija 1 6.40 Ozemlje na prepihu (pon.) 7.00 9.10, 9.45, 18.40 Risanke 8.45 Ris. nan.: Palček David 9.25 Ris. nan.: Smrkci 10.15 Šport špas 10.50 Izvir(n)i 11.15 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.10 Prvi in drugi 15.301.10 Alpe-Donava-Jadran 16.00 Dok. serija: Onkraj obzorja 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 19.45 Volitve 2011 22.00 Intervju: Sandi Čolnik 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Ars 360 23.40 Nan.: Maria Wern 1.15 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 8.50 Skozi čas 9.00 Globus (pon.) 9.45 12. državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah: Koncert nagrajencev, 1. del 10.20 Film: Kino Kekec 11.35 Izob.-svet. odd.: Turbulenca (pon.) 12.05 Univerza (pon.) 12.55 Nordijsko smučanje, SP: ekipni sprint (M in Ž) 13.45 Nordijsko smučanje: SP, skoki 15.40 Nogomet, Prva liga: CM Celje - Luka Koper 17.40 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (M), 1. vožnja 18.50 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (Ž) 20.10 Žrebanje lota 20.25 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (M), 2. vožnja 21.30 Nad.: Mali širni svet 22.45 Dok. feljton: Silence, glasbenika s konca sveta 22.55 Dok. odd.: Aghet |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.30 Tedenski pregled 8.40 Kronika 10.40 Firma.tv (pon.) 13.30 Poročila Tvs115.50 Svet v sliki in besedi 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Parlamentarne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem 23.00 Nedeljski športni dnevnik 23.15 Alpe Jadran 23.45 Koncert: resna glasba 0.20 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 6.30 Risane serije 10.50 Mlad serija: Živalski fenomeni 11.10 Ra- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.0014.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 19.30 Volitve 2011; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik, sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giar-dino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.0021.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violin-ček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami se odpirajo nova obzorja. Zasukali se boste za 180 stopinj in ugotovili, da je možno na isto stvar pogledati drugače, kot ste vajeni. Ključ do spremembe je v vaših rokah. irn^* BIK 21.4.-20.5.: S partnerjem se bosta veliko pogovarjala. Na vrsto bodo prišle tako teme iz preteklosti kakor tudi pogovori o trenutnem stanju. Težko boste sprejeli partnerjev pogled. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Sreča vas bo spremljala predvsem na ljubezenskem področju. Vezani bodo v partnerskem odnosu našli veliko zadovoljstva in varnosti. Prepiri iz preteklosti bodo pozabljeni. RAK 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu boste začeli uvajati spremembe. S pozitivnim pristopom in nasmehom na obrazu boste delali čudeže. Ljubezen: ne iščite težav tam, kjer jih ni. y^ LEV 23.7.-23.8.: Zadnje čase (^^r ste večkrat negotovi. Začenja se obdobje, ko si boste morali odgovoriti na vprašanja in stopiti korak naprej. Pred dokončno odločitvijo boste imeli še nekaj časa. DEVICA 24.8.-22.9.: V krogu ^^ družine se boste umirili in pozabili na hitri ritem sveta okoli sebe. Uživali boste v drobnih stvareh. Ker vam bo doma tako prijetno, se boste toliko teže odpravljali v službo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Obe-^ ^ tajo se vam finančni prilivi, morda se boste odločili tudi za kakšen nakup, ki vam bo kasneje prinesel dobiček. Izrabite priložnosti, ki se vam ponujajo, saj jih kaj kmalu ne bo več! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je sproščen teden. Dobre volje boste tudi zaradi izboljšanega denarnega položaja. V družbi boste zelo zgovorni, kar za vas ni najbolj značilno. Zdravje: dobro. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je prijeten teden. Na življenje boste gledali skozi rožnata očala. Pozitivno razmišljanje boste prenašali tudi na druge ljudi, zato bodo z veseljem prisluhnili vašim nasvetom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Nikakor se ne boste mogli sprijazniti, da niste nezmotljivi. Svojih napak ne boste želeli priznati. Ne vztrajajte za vsako ceno pri svojem. Naučite se nasmehniti samemu sebi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Začutili boste, da pritiski na delovnem mestu popuščajo. Spet se boste počutili svobodno kot ptiček na veji. Imeli boste čas za svoje hobije, pa tudi za obisk prijateljev. RIBI 20.2.-20.3.: Čeprav vam ozračje na delovnem mestu ne ustreza, boste v delo vložili veliko pozitivne energije. Ne boste se ozirali na polena sodelavcev, sledili boste tistemu, v kar verjamete. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 4. decembra 2011 29 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: 38. Senjam beneške pesmi: Spomin od daleča - poje Simone Clinaz 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre 21.05 Film: Hurricane, il grido dell'in-nocenza (dram., ZDA, '99, r. N. Jewison, i. Denzel Washington) 23.40 Dok.: Cor-reva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik ter vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. decembra 2011) Vodoravno: apostolat, raskavost, ile, teta, seljan, S. R., T. R., kredit, Cuomo, Ilona, staromodnost, Onič, parabola, Luisa, omaka, droga, Otto, rele, Peru, S. N., Ora, N. R., tnalce, stearin, oljarna, go I ost, ot, SAE, anybody, Carlo, TNT, va, anam, olein; na sliki: Coldplay. Mala križanka, vodoravno: 1. Kabul, 6. enota, 7. Pariz, 8. Alica, 9. osar, 10. Egk, 11. anoda, 14. Obir, 15. osama, 16. atlas. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: Il piu grande spetta-colo dopo il weekend (v. Fiorello) 23.45 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 2.00 Aktualno: Sottovoce 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Il commissario Cordier - Legami di famiglia (krim., Fr., '07, r. O. Langlois) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: Ticker (akc., ZDA, '01, r. A. Pyun, i. S. Seagal) 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 8.10 Risanke: Cartoon flakes 7.15 Film: Winx Club: Bat-taglia per Magix (anim.) 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2pun-to.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.001.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 AKtualno: La Storia siamo noi 0.55 Nan.: Piloti 1.15 Dnevnik - Parlament 23.15 Film: Full Metal Jacket (vojna, ZDA, '87, r. S. Kubrick, i. M. Modine) 1.25 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi in 1/2 ora (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič.: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Aktualno: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: Undercovers 0.50 Variete: Modamania 1.30 Aktualno: Modamania ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super Sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.00 Variete: Camper magazine 12.50 Videomotori 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Piccola grande Italia 16.10 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Dok.: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sportiva...mente 22.00 Košarka: Pallaca-nestro Trieste - Pallacanestro Lago Mag-giore 23.30 Nočni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Tototruffa (kom., It., '61, r. C. Mastrocinque, i. Toto) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: The District 19.20 2.00 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.35 Aktualno: Otto e mezzo Beverly Hills 90210 9.10 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 10.35 Resnič. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Vzgoja po pasje 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Hum. serija: Trdoglavci 21.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Sužnja ljubezni (ZDA) 0.25 Nan.: Beg iz zapora 1.30 Nan.: Šest modelov A Kanal A 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 0.00 Aktualno: InnovatiON 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: (ah)iPiroso 1.40 Aktualno: Prossima fermata (t* Slovenija 1 6.15 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.25 Risanke 10.35 TV kotiček - pravljica za otroke: Mucki je dolgčas 10.50 Poučna nan.: Iz popotne torbe (pon.) 11.10 Šport špas (pon.) 11.35 Poučna odd.: Sprehodi v naravo (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi (pon.) 15.55 Dok. portret: Vodnar (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nad.: Razjarnikovi v prometu 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Volitve 2011: Kako smo volili 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Umetni raj 23.35 APZ T. Tomšič Univerze v Ljubljani in slovenski skladateljii 0.25 Simfoniki RTV Slovenija 1.10 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) 15.05 Dokumentarna oddaja 16.00 Sobotno popoldne (pon.) 17.10 Hum. nad.: Pri Pearsonovih 17.35 Ars 360 (pon.) 17.50 Dober dan Koroška (pon.) 18.20 Firma.tv 19.00 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.30 Dok. odd.: Pro musica viva 22.25 Glasb.: J.S. Bach: Toccata in fuga v d-molu 22.35 Film: Grozljivo srečen (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 8.00 Poročila Tvs111.1016.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.15 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.30 Poročila Tvs117.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom 15.30 Koncert - resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Nautilus 21.00 Meridiani - aktualna tema 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Košarka: Evropski pokal 22.30 Športel 23.15 Presek 23.35 Biker explorer 0.20 Čezmejna Tv - TDD 7.10 Nan.: Obalna straža 8.00 Svet: Povečava (pon.) 8.30 Magazin Lige prvakov (pon.) 9.00 Ris. serija: Tom in Jerry 9.20 Ris. serija: Požeruh 9.45 Super heroji (ris. serija) 10.15 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.40 Nan.: Vsi županovi možje 11.10 17.05 Na kraju zločina: CSI NY (krim. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Amriška preteklost (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Usodni val (ZDA) 21.55 Film: Neusmiljena morilca (ZDA) 23.45 Nan.: Will in Grace 0.15 Film: Duhovi Mis-sissipija (ZDA) 2.25 Love TV pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nan.: RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Flore-nin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 3. nad.; 18.00 Hevre-ka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluar-di di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Exspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / slovenski klub - V Gregorčičevi dvorani večer ob 70-letnici Franka Vecchieta Vecchiet: »Mislil sem, da bom umrl kot lesorezec« Tržaški slikar je z Ivanom Žerjalom spregovoril o svojem pojmovanju umetnosti Umetnik Franko Vecchiet je bil v petek gost večera, ki so ga ob njegovi sedemdesetletnici priredili Društvo za umetnost Kons, Slovenski klub in SKGZ. Prireditelji so si dogodek zamislili kot praznik, s katerim bi počastili dolgoletno ustvarjanje tržaškega slikarja. Pred neformalnim druženjem ob zelo prijetni glasbeni kulisi dvojice Andrejka Možina-Marko Čepak, je številno občinstvo prisluhnilo Vecchietu in spoznalo njegov pogled na ustvarjalnost. Na steni Gregorčičeve dvorane so v petek kraljevala tri dela velikega formata, tisti trije kolaži, ki so več mesecev viseli na Razpršenem bienalu v skladišču 26. Ravno kolaži v renesančnih barvah so zaznamovali zadnje obdobje Vecchietovega ustvarjanja in bili v središču pogovora, ki ga je z umetnikom imel Ivan Žerjal, goriški ustvarjalec mlajše generacije in predsednik društva Kons, ki združuje številne slovenske ustvarjalce z Goriškega in s Tržaškega; njegov prvi predsednik je bil ravno Franko Vecchiet. »Petnajst ali dvajset let sem se izražal skoraj izključno z lesorezom. Mislil sem, da bom umrl kot leso-rezec, a so se stvari v svetu spremenile ...in če je umetnost obraz sveta, sem se moral tudi sam spremeniti,« je dejal Vecchiet. V preteklosti je bilo v družbi in umetnosti jasno, kje je središče oblasti, katera naj bo perspektiva. Z rušenjem nekaterih sistemov in tehnološkim razvojem se je svet zelo spremenil in postal bolj kompliciran. Spacalov stil ali avtomobili znamke Fiat so bili nekoč zelo razpoznavni, danes tako umetniki kot industrialci delajo marsikaj; njihova tehnika je manj razpoznavna. Področje umetnosti je skoraj brezmejno, ustvarjanje se širi na področja, ki so bila umetnosti nedostopna. »Nekateri še vedno mislijo, da je svet celovit, a danes ni nič več enovito: obdajajo nas fragmenti, naše življenje sestavlja kompozicija fragmentov ...« Od tu tudi Slikar Franko Vecchiet (v sredi), ob njem Ivan Žerjal, v ozadju Andrejka Možina in Marko Čepak kroma potreba po taki ustvarjalni govorici, ki nima pravega centra in je torej brezkončna, od tu kolaži vseh velikosti in oblik, v katerih je tudi veliko tradicionalnih elementov. Vecchiet umetnosti ne deli na eksperimentalno in ne eksperimentalno, saj pravi, da tudi bolj tradicionalne oblike zahtevajo »vedno nove slovnice in nove sintakse«. Govor je bil še o velikem vplivu, ki ga je na njegovo vizijo sveta imel Avgust Černigoj, ki je bil »kot pedagog svetovna špica«. A tudi o Vecchie-tovem mozaiku, ki krasi trg na nekdanji meji med obema Goricama. Vsak obmejni kamen ima posebno številko, tržaški slikar je tisto na trgu dveh Goric raztreščil in delci eksplozije številk so postali sestavni del njegovega antiretoričnega spomenika padcu meje, kot ga je definiral Ivan Žerjal. Spet fragmenti torej. (pd) tržaški pen Cirilu Zlobcu nagrada za življenjsko delo Danes bodo v Trstu podelili 13. mednarodne nagrade Trieste Scritture di Frontiera 2011, ki jih bodo letos prejeli slovenski pesnik in prevejalec Ciril Zlobec, literarni kritik Elvio Guagnini, gledališki režiser Francesco Macedonio, nemško-tržaški pisatelj Veit Heinichen, alžirsko-tržaški sociolog Khaled Fouad Allam in pesnik Alberto Princis. Ciril Zlobebo prejel nagrado za življenjsko delo Claudio H. Martelli, ki jo podeljuje tržaški PEN klub. Zlobec je že od 50. let minulega stoletja eden od najpomembnejših slovenskih pesnikov, piše v utemeljitvi. Je avtor bogatega pesniškega opusa, ki je bil preveden v številne jezike. Prav tako je eden od ključnih akterjev v slovenski kulturni sferi, saj je zaslužen za vzpostavljanje številnih stikov v evropskem merilu, še posebej pa za ohranjanje povezav med Italijo in Slovenijo. Zato je bil Zlobec že nagrajen z veliko zvezdo solidarnosti, ki mu jo je podelila italijanska vlada. Zlobec je v slovenščino prevedel dela velikih italijanskih pisateljev, kot so Dante, Leopardi in Ungaretti, med drugim piše v utemeljitvi nagrade. Nagrado tržaškega PEN kluba v sklopu Trieste Scritture di Frontiera (Zapisi ob meji) podeljujejo od leta 2006. Doslej so jo prejeli Claudio Magris, Boris Pahor, Renzo Rosso in skupaj Hugo Beccacece in Tonko Maroevic. I¡Z gJTh ihSBSOB SLOVENSKO \W ALNO GLEDALIŠČE v ponedeljek, 5. decembra ob 19.00 v torek, 6. decembra ob 14.30 v sredo, 7. decembra ob 14.30 v petek, 9. decembra ob 17.00 IV@N CANKAR-POLN PROFIL Priredba, montaža in režija: Miha Golob zaključena za šole-abonma Barakuda NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA FOTOVOLTAIČNE NAPRAVE! v sredo, 7. decembra ob 10.00 Prešernovo gledališče Kranj Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA režija: Vito Taufer zaključena za šole-abonma Morski pes v nedeljo, 11. decembra ob 21.00 EMERGENCY koncert skupine EM-FABER za izven v ponedeljek, 12. decembra ob 20.30 v nedeljo, 18. decembra ob 20.30 ACTIS DANCE PROJECT FESTIVAL za izven BOŽIČNI KONCERT italijanskega mladinskega orkestra vodi: Massimiliano Donninelli v petek, 23. decembra ob 20.30 SILVESTRSKI VEČER VSSG T.I.P. TEATER Radoslav Zlatan Dorič Sezona naročenih umorov (komedija) režija: Gojmir Lešnjak-Gojc sledi ples s triom BODEČA ROŽA v soboto, 31. decembra od 21. ure dalje vstopnica: 35 evrov! v torek, 13. decembra ob 21.00 v sodelovanju z a.ArtistiAssociati-Circuito Danza Friuli Venezia Giulia BalletNuevaCuba HAVANA SONG AND DANCE Super sodobni in Mega abonma v petek, 16. decembra ob 20.30 MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Gregor Strniša ŽABE režija: Jernej Lorenci Super sodobni in Mega abonma v torek, 20.decembra ob 20.30 Nikolaj Vasiljevič Gogolj REVIZOR režija: Mateja Koležnik (predstava nadomešča gostujočo produkcijo JAKOB RUDA) Super klasični in Mega abonma Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in eno uro in pol pred začetkom predstav (tel. +39 040 362542 / brezplačna številka 800214302). Spletna predprodaja za HAVANA SONG AND DANCE in za Silvestrsko predstavo na www.vivaticket. it Zaprosite nas za brezplačni pogovor. Pošljite SMS ali pokličite na telefonsko številko +39 393 9171280 Energy Group Italia - Ulica G.Galilei, 3/2 - Mogliano Veneto (TV) Tel. +39 041 5412349 ■ Fax +39 041 5905430 _______ www.energygroupitalia.it - info@energygroupitalia.it L^OO 139 429 /— GLEDALIŠČE zgonik - Srečanje z narodnozabavno glasbo Denis Novato & friends Z domačim harmonikarjem nastopajo Fantje s Praprotna, Sašo Avsenik in Navihanke È JF Swfc, ti m iv tM Prirejati koncert, ki nosi v naslovu definicijo »& Friends« je že dokaz, da je glavni protagonist tega dogodka dosegel širšo priznanost in si zato lahko privošči tovrstno, nosilno vlogo. Harmonikar Denis Novato je prav gotovo eden od tistih glasbenikov, saj se je na svojem specifičnem področju, kmalu uveljavil v mednarodnem merilu, najprej s tekmovalnimi dosežki, nato z vedno pogostejšimi turnejami in visokimi priznanji. Njegova sijajna kariera, ki se je pričela pred skoraj petindvajsetimi leti, je zadosten razlog, da se v njegovem imenu in z njegovo aktivno prisotnostjo, že nekaj let odvija bogat glasbeni večer z naslovom »Denis Novato in muzikantje Evrope«. Dogodek bo danes, 4. decembra, ob 18.00 v športno kulturnem centru v Zgoniku v organizaciji društva DrugaMuzika in s pokroviteljstvom občine Zgonik in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Spored z mnogimi gosti bo povezovala televizijska voditeljica Katja Tratnik iz oddaje Dobro jutro, vezna točka izvedb pa bo seveda Denis Novato, ki nam je med planiranjem bližnjih koncertnih obveznosti v okviru smučarskega prvenstva in veseljem ponovnega snidenja z domačim občinstvom, na kratko predstavil letošnje goste: »Naša prireditev je verjetno največji narodnozabavni dogodek v zamejstvu in odziv publike je za nas veliko priznanje, ki potrjuje priljubljenost te glasbene zvrsti v naših krajih. Čeprav smo komaj pri tretji izvedbi, je že postala prijetna tradicija, ki poteka v znamenju izmenjave, saj vabim skupine in posamezne glasbenike, s katerimi sem se delovno in umetniško povezal med letom. Poleg samostojnih točk me na poseben način veseli igrati z njimi. Osrednji gostje letošnje prireditve bodo Fantje s Praprotna, pevci pred kratkim preminulega Lojzeta Slaka. Njihov nastop je bil že v načrtu pred dvema letoma, a se takrat ni uresničil; zdaj pa bo zvenel slovenskemu mojstru v poklon. Z nami bo tudi Sašo Avsenik, s katerim se pogosto srečujeva tudi na avstrijskih in nemških odrih. Naša publika ga dobro pozna, saj je večkrat nastopil v naših krajih kot naslednik in nadaljevalec znamenite Avsenikove tradicije. Tudi z Navihankami smo se srečali na raznih slovenskih odrih, skupaj smo nastopili na prvem programu hrvaške televizije, zato se je čisto spontano porodila zamisel, da bi s svojim živahnim nastopom popestrile dogajanje tudi na naši vsakoletni prireditvi. Dogovarjamo se tudi za ameriško turnejo. Kraški muzikanti in Zauberschwung Quintet sta lokalna ansambla, ki ju z veseljem gostimo in promoviramo v tem kontekstu.« Z nekaterimi se boste ponovno srečali ob praznovanju pe-tindvajsetletnice igranja. »25-letnica bo na vrsti prihodnje leto in praznovanja se bodo pričela jeseni, ob točni obletnici začetka moje glasbene dejavnosti. Ob tej priložnostni bom končno izdal dvd, ki je sad večletnega dela in katerega izdajo je zakasnil zaplet z založniško hišo. V načrtu je televizijski večer z gosti, za raznolikost prenovljenega programa pa navezujem stike z glasbeniki drugih zvrsti, po vzoru projekta dvajsetletnice, ker se mi zdi soočanje zanimivo in je dodatna priložnost umetniške rasti. Izdal bom tudi jubilejno cd ploščo in seveda priredil veliko koncertov in dogodkov pod tem okriljem. ROP FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Jutri, 5. decembra ob 19.00 / Ivan Cankar: »Poln profil« / Ponovitve: v torek, 6., v sredo, 7., ob 14.30 in v četrtek, 8. decembra, ob 17.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 4. novembra, ob 16.00 / William Shakespeare: »Misura per misu-ra«. / Prevod: Alessandro Serpieri / Režija: Marco Sciaccaluga. V sredo, 7. decembra, ob 21.00 / Marco Travaglio: »Anestesia Totale - il primo spettacolo (poco spettacolare) del dopo B.«. Dvorana Bartoli Danes, 4. novembra, ob 17.00 / Cor-rado Augias in Vladimiro Polchi: »L' ultima notte. Anatomia di un suicidio« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. V torek, 13. decembra, ob 21.00 / Pre-veto od knjige Williama Shakesperja "Sogno di una notte di mezza estate": »Nel bosco delle fate: un sogno«. / Režija: Luciano Pasini. / Ponoivitve: od srede, 14. do sobot, 17. ob 21, v nedeljo, 18. ob 17.00 ter v torek, 20. in v sredo, 21. ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 4. decembra, ob 11.00 / Predstava za otroke: »Il principe felice«. Danes, 4. decembra, ob 16.30 / Man-lio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacchigna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchigna, Roberta Colacino. V torek, 6. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »I Rusteghi«. / Nastopa: Gianfranco Saletta. / Ponovitev: v sredo, 7. decembra, ob 20.30. V petek, 9. novembra, ob 20.30 / Neil Simon: »Stanno suonanado la nostra canzone«. V nedeljo, 11. decembra, ob 11.00 / Predstava za otroke / »Ti racconto una fiaba: Il gatto con gli stivali«. / ob 16.30 / »Fiabe al cioccolato: Piano piano, arriva natale«. Gledališče "dei Fabbri" Danes, 4. decembra, ob 16.300 / Predstavi za otroke: »La fiaba della neve« in »Oceania«. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V četrtek, 8. decembra, ob 20.00 / Bra-nislav D. Nušic: »Žalujoči ostali«. V soboto, 10. decembra, ob 10.30 / Po pravljicah Oscarja Wilda: »Na vrtu sebičnega velikana«. V četrtek, 14. decembra, ob 17.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V ponedeljek, 5. decembra, ob 11.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. V sredo, 7. decembra, ob 18.00 / Ne-da R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet«. V petek, 9. decembra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V soboto, 10. decembra, ob 16.00 / Oscar Wilde: »Na vrtu sebičnega velikana«. Gostovanje Mini teatra Ljubljana. V soboto, 10. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. V torek, 13. decembra, ob 10.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. Mala dvorana V torek, 6. decembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Antonton«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 5. decembra, ob 12.00 / Otfried Preufiler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: v torek, 6. ob 11.00, v petek, 7. ob 17.00, v soboto, 10. decembra, ob 11.00 V sredo, 7. decembra, ob 19.30 / Vladimir Stojsavljevic: »Ljubezen in država«. / Ponovitve: v četrtek, 8. decembra, ob 19.30. V soboto, 10. decembra, ob 19.30 in ob 21.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. Mala dvorana Jutri, 5. decembra, ob 17.00 in ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitev: v torek, 6. ob 11.00 in ob 17.00. V sredo, 7. decembra, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. / Ponovitev: v četrtek, 8. decembra, ob 20.00. V petek, 9. decembra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v ponedeljek, 12. ob 20.00, v sredo, 14. ob 19.30, v četrtek, 15. decembra, ob 19.30. V soboto, 10. decembra, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v ponedeljek, 12. ob 20.00, v sredo, 14. ob 14.30, v četrtek, 15. decembra, ob 11.00, 14.30 in ob 19.30,v petek, 16. ob 11.00 in ob 20.00 ter v soboto, 17. decembra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V torek, 6. decembra, ob 21.00 / Koncert / »Cuore Vivo«. / Nastopa skupina Nomadi. V četrtek, 8. decembra, ob 20.30 / Mu-zikal v angleškem jeziku / Murray Hor-witz in Richard Maltby, Jr.: »Ain't misbe-havin'- the fats waller musical show«. Režija: Richard Maltby, Jr. / Ponovitve: v petek, 9 in v soboto, 10. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 11. decembra, ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 9. decembra, ob 10.30 / Sergej Prokofiev: »Pierino e il lupo« in »La storia dell'elefantino Babar«, od Francisa Poulenca. / Dirigent: Christopher Franklin / Orkester gledališča Verdi. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 / Nastopa mešani pevski zbor Jacobus Gallus. Zborovodja: Marko Sancin. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 7. decembra, ob 20.45 / »En-sembel, Orchestral de Paris« / Dirigent: Laurence Foster / Solist: Jean-Yves Thi-baudet - klavir. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Bonifika V nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 / Manca Izmajlova - Grand gala koncert s simfoničnim orkestrom. Posebni gost italijanska megazvezda: Francesco Renga. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 4. decembra, ob 19.30 / »Večer muzikalov s Ppo Vevče ter muzikalka-ma Mašo In Tanjo«. Jutri, 5. decembra, ob 19.30 / Muzikal / Henry Purcell: »The Fairy queen«. / Dirigent: Philip Pickett / Režija: Mauricio Garcia Lozano. V torek, 6. decembra, ob 20.00 / Koncert / »Tri Drive«. V četrtek, 8. decembra, ob 19.30 / Koncert / Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Cristian Mandel / Solisti: Lana Kos, Irena Petkova, Ren-zo Zulian, Valentin Pivovarov. / Sodeluje orkester in zbor Opere SNG Maribor. V nedeljo, 11. decembra, ob 20.00 / Koncert / Francoski nacionalni orkester / Dirigent: Daniele Gatti. Linhartova dvorana Danes, 4. decembra, ob 19.00 / »Kot v nebesih - Glasba Tišine« Prireditev drugega organizatorja PRIREDITVE SNG Opera in Balet V soboto, 10. decembra, ob 20.00 / Koncert / Zlitje Stoletij / Slovesnost ob odprtju prenovljene operno - baletne hiše. / Ponovitev: v nedeljo, 11. decembra, ob 20.00. V sredo, 14. decembra, ob 9.30 in ob 11.00 / Balet za otroke / Bohuslav Martinu: »Kdo je najmočnejši na svetu«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom Gorica: do 9 decembra, v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v okviru praznovanja 30-le-tnice ustanove odprtje skupinske med- narodne razstave, ki nosi naslov Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma (1981 -2011). Za to priložnost je svoja dela poklonilo 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. _SLOVENIJA_ KOZINA Knjižnica: do konca decembra je na ogled Božično-novoletnega bazarčka, ter razstava Podobe knjig Jerneje Ro-dica (knjižna oprema) in Tinke Volarič (ilustracije). SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Nedelja, 4. decembra 2011 NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. prireditve kje in kdaj ^^ na w.primorski.eu 32 Nedelja, 4. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika LIZBONA O 10/15 MADRID O 2/10 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Hitre atlantske fronte se zadržujejo nad srednjo Evropo in le delno nad našo deželo, kjer prevladujejo vlažni jugozahodni tokovi v srednje-nizkih plasteh. V torek nas bo zajel hladnejši in bolj suh « zrak iz severne Evrope. ^^Sg/ÍS SPLIT 11/16 SKOPJE O V7/8 .„ATENE ^ , 4/17 - a DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.54 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.57 in zatone ob 1.22 Nad severno polovico Evrope je obsežno območje nizkega zračnega tlaka z izrazito vremensko fronto. Pred njo bo z okrepljenim jugozahodnikom k nam pritekal topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.36 najvišje 43 cm, ob 13.36 najnižje -42 cm, ob 19.40 najnižje 14 cm, ob 19.12 najvišje 17 cm. Jutri: ob 0.40 najnižje -16 cm, ob 7.03 najvišje 45 cm, ob 14.03 najnižje -50 cm, ob 20.14 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m............1 1000 m............7 2500 m...........-2 1500 m............4 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -2/10 TOLMEČ O S/12 TRBIŽ O 2/9 CELOVEC O 1/10 <5 o 2/5 KRANJSKA G. o 2/8 S. GRADEC MARIBOR O 6/12 M. SOBOTA O 3/13 O ' TRŽIČ 5/9 O KRANJ CELJE 6/11 O PTUJ O VIDEM o —^ 6/13 O PORDENON 7/12 ČEDAD O 7/12 ^ ° 'A V LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 8/11 GORICA O POSTOJNA ¿5' JF N. MESTO 5/13 ZAGREB 8/14 O NAPOVED ZA DANES' V gorah in na vzhodnih območjih bo nebo pretežno oblačno do oblačno z možnostjo rahlih padavin; na Trbiškem bo vreme lepše, spremenljivo bo. Po nižinah in ob obali bo večinoma pretežno oblačno, čez dan bodo možne posamezne razjasnitve; zjutraj oz. proti večeru bodo tudi možne posamezne rahle krajevne plohe; ponoči bo megleno. Danes bo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji večinoma sončno, drugod pa pretežno oblačno. Na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Jugoza-hodnik se bo nekoliko okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C. o GRADEC 2/9 CELOVEC O 3/8 TRBIŽ O 2/7 o 2/4 KRANJSKA G. O X TRŽIČ 6/9 — LJUBLJANA 8/11 POSTOJNA O 8/9 KOČEVJE O o 3/7 S. GRADEC CELJE 6/11 O MARIBOR O 8/11 PTUJ O M. SOBOTA O 8/12 N. MESTO 6/13 O .___ ZAGREB 8/13 O _ o ČRNOMELJ REKA 11/12 Zjutraj bo oblačno z večinoma zmernimi padavinami, nad pribl. 1500 m bo snežilo; ob obali bo pihal zmeren jugoza-hodnik. Popoldne se bo vreme izboljšalo najprej v Karniji; zvečer bo po nižinah in ob obali zapihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp . \ Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Še bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Zvečer in v noči na torek se bo hladilo, snežna meja se bo ob koncu padavin spustila do okoli 700 m nadmorske višine. Na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja.