OSVOBODILNA FRONTA V LJUBLJANSKIH USTANOVAH
Bojkot, pomanjkanje in odpor
Županl Meatne občlne IJublJanake ao med vojno zve-ato sodelovall najprej z Italljansklm, nato pa z nem-šklm okupatorjem. Prva aeja mestnega aveta v oku-pacljl Je blla 1. Jullja 1941, katere ae Je udeležll tudl vlaokl komlaar LJublJanake pokrajlne Emlllo Grazlolll. Pozdravll ga Je župan dr. Jure Adlešlč a slovesnlm govorom, v katerem ae Je zahvalll Italljanski vojaki »za vae dokaze njenih vltešklh vrlln«, za uvedene žlvllake nakaznlce In za prlključltev Ljubljane in Ljub-IJanake pokrajlne kraljevlni ItallJI, hkratl pa Izrazll popolno lojalnoat.
Graziolli se je zahvalil in poudaril, da bo proti komunizmu ukrepal drakonsko -Zagotavljam vam, da ga poznam do dna, ker se proti nje-mu borim že več let in mi ne dela nobenih skrbi. Za uničenje komu-nizma skrbim tudi zunaj mesta, vendar pa nanj ne polagam nobene važnosti. Zagotavljam, da bo prvi komunist, ki bo dvignil glavo, dobil tako platilo, ki bo njemu in vsem drugim za zgled in primer.«
Sovraštvo dookupatorja
Kako je Italijanom uspeval boj proti narodnoosvobodilnemu giba-r\ju, je jasno. Njihovi uspehi so bili jalovi, pa se tiste, ki so jih dosegli, bo dosegli s pomočjo domačih izda-jalcev in nemSke obveščevalne služ-be. Večina Loubljančanov je sovra-žila Italijane. Nič boljši od bojnih uspehov pa niso bili njihovi gospo-darski ukrepi. Decembra 1941 je Mestna občina Ljubljanska sprejela osnutek proračuna za leto 1942, ki je bil »jasna slika svoje dobe, ko vsak gospodar svoje izdatke skrči, ko zafino padati njegovi dohodki«. Čr-tali so izredne podpore za kulturo, za socialo pa so podpore zvisali za 35%; ker so videli »bedo najširših ¦lojev, ki naraSča od dne do dne in ilabi gospodarsko stanje vsega me-¦ta«. Ustavili so investicije. Dragi-iya v mestu se je povečala za 100%.
Delavci Mestne občine Ljubljan-•ke so imeli nizke plače, ki »ne kri-jejo niti najnujnejSih potreb in ne dosegajo minimalnih mezd«. Po okupaciji »o začele cene res straho-vito rasti »in še rasto, tako da smo priili danes do tega, da prihajajo prihodki v dinaijih, izdatke pa mo-ramo ftteti v lirah«.
Veliki izdatkl
Mestna občina je imela veliko iz-datkov tudi z izvajai\jem okupator-Jevih ukrepov in odredb. V odseku za osebne izkaznice so morali zaradi obiljce deia zaposliti Se 13 delavcev. Dohodek od novih osebnih izkaznic znaAa 20.000 lir, primanjkljaja pa je bilo 35.000 lir. Mestna obtina je mo-rala sprejemati v hrambo tudi radio-iprejemnike, potem ko so Italjjani izdali uredbo o obvezni oddaji radi-ospregemnikov, ker niso mogli izsle-diti Radia OF. Mestna občina je tno-rala najeti kredit v visini 100.000 lir.
Slaba preskrba
Preskrba je bila zelo slaba tudi v iasu nemike okupacije. Januaija 1944 so prenehali dobavljati pre-mog. Maja niso mogli dati prebival-
cem kuriva na karte, zato si jih veči-na ni mogla skuhati niti kosila in so se hranili v javnih kuhinjah. Mestu je manjkalo 100.000 m3 drv, niso pa naili delavcev za sečnjo. V uradih se je spomladi 1944 moralo preseliti urednistvo iz večih prostorov v ene-ga, da so zmanjšali stroške ogreva-i\)a, v solah pa so ukinili pouk. Ko-nec leta 1944 je mesto dobilo pre-mog iz Šlezjje, ker so bili domači rudniki zaradi razmaha NOB zapui-čeni. Porabo so zmar\jšali za polo-vico.
Nič boljše ni bilo pri preskrbi z elektriko. V začetku 1944 so prepo-vedali uporabo električnih peči in skrajšali uradne ure. Aprila 1944 je firma Vidmar Stane iz Savelj odo-' brila na prošnjo mestnega poglavar-stva Ljubljana vsaki uslužbenki na-bavo dveh parov nogavic po 32 lir za par. V letu 1944 je mestno poglavar-stvo Ljubijana slabo poslovalo. Iz posameznih okrožnic lahko razbe-remo, da so uradniki tudi z nedelom bojkotirali okupatorjeve odredbe.
Površno delo in ugodnosti
V začetku leta 1944 je dobil župan pritozbe, da je mestno uradništvo stalno na cesti, »vsled česar gotovi Jjudje trdijo, da ničesar ne dela. Tu-di se mi očita, da dopuščam agitaci-jo v gotove namene v uradnem ča-su«. Mnogo uradnic ni obvLadalo strojepisja. Posamezni referenti so poslovali z naročilnicami, ne da bi jih prej kdo od Sefov odobril. Tele-fonska centrala v mestu je bila Sib-ka, a uradniki so rabili za uradne in privatne razgovore tudi po pol ure.
Prošnje so reševali po več mese-cev in tudi niynih poslov niso reSe-vali dovolj hitro. Do kraja so tudi izkoriSčali ugodnosti, ki so jih imeli kot delavci mestnega poglavarstva. Avgusta 1944 je ravnatelj ECŽ spo-ročil županu, da so mestni uradniki dajali brezplačne vozne karte že-nam, prijateljem in prijateljicam, otrokom, tujim osebam ln celo ce-lim družbam. »Zgodilo se je, da se je pjjana družba vozila z mestnimi službenimi vozovnicami in se je s sprevodnikom celo prepirala, ker je zahteval platilo voznine. Taki pri-meri se rnnoze in uslužbenci s tem dokazujejo, da imajo malo čuta za čuvanje koristi svoje občine«.
UradniStvo je preveC širokogrud-no podeljevalo bolniske dodatke. »Pregledi so pokazali, da so bili iz-dani bolniški dodatki večjemu 4te-vilu oseb, katerim po predpisanih doloCilih ne pripadajo.
Nihče noče iz Ljubljane
Januarja 1944 je mesto odpustilo vse uslužbence, ki so bili u. krajev »začasno zasedenih po komunistič-nih upornikih«. Po drugi strani pa uradništvo iz mesta ni hotelo iti alužbovat na deželo in so posamez-niki uporabljali vse mogoče zvijače, vkljudno z zdravniškimi spričevali in zvezami, tako da se je namestitev zavlekla ali celo preprečila. Rupnik, ki je poslal to okrožnico tudi mest-nemu županstvu, pravi: »Prizna-vam, da je premestitev sama v seda-ryih razmerah za marsikoga nepri-jetna, kakor tudi, da je potovanje in službovarue v pokrajini včasih zdru-ieno z nevarnostmi.«
Da pa se ne bi opirali le na posa-mezne primere, ki kažejo na naspro-tovanje magistratnih uslužbencev in delavcev okupatoiju, lahko pove-mo, da jih je bilo v začetku leta 1942 od 2100 533 povezanih z OF. Marca 1945 pa jih je bilo v zaporih ali inter-nacuahkarlTO.               Lojz Tršan