Ameriška Domovina /»■ d/i' e mc/i' m— ho iwi c . ; . .Ji;-' ' . No. 174 AM€R1CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY Ifatimial and International Clrenlatlen CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1959 ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL S,963 Jugoslovanov v Iz slov. naselbin Angleški socialisti Ameriko izven kvote! Prihodnje Jato bo lalhko prišlo v Združene države izven kvote 5,963 jugoslovanskih vseljencev. LORAIN, O. — Preteklo nedeljo je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 50 let stari v Clevelandu rojeni John J. Zdovc s 317 W. 26 St. Bolan je bil dve leti. Zadnja leta je bil zaposlen v National Tube, preje pa je 20 let delal pri Magic Chef Lorain. Pokojni je bil član Društva sv. Cleveland, O. — Pisarna senatorja F. J. Lauscheta nam je „ „ dala kratko telefonsko sporoči- Cirila in Metoda st' 21 SDZ' Za' lo, da je senat izglasoval zakon Pustil ^ ^eno Rose’ sina Johna K. I. 5869, ki vsebuje med dru- tudi silo, da bi uveljavila V'v°ie stališče. ^ pismu, ki je bilo odposlano kjtt0rek’ trdi Ču-enlaj da je bila v. aJska vlada ves čas na stali-T da je treba vprašanje meja ^ sdi v prijateljskih razgovorih *ernelju zgodovinskih dejstev . dejanskega stanja. Začasno ’Vzd<^*a^a ^U’ naj se °ke strani rzRa Poskusov stanje meja ^emeniti s silo. upoštevamo kitajsko stali- Polr 0^aV^en° na zem^evidih, a J e objavila, da bo spoštovala _ . 3.neie Butana in Sikima ter Indi- J Tibeta povedal Indijcem, da ima-Je H ponudila ureditev sporov ' 1° dejansko Kitajci ves Tibet pod P°tom prijateljskih razgovorov. svoj° oblastjo in da izvajajo na-Predsednik kitajske vlade Ču- si]ja nad možmi, ženami in otro-^ilaj je obdolžil istočasno Indijo, ci iz dneva v dan v nameri, da bi popolnoma uničili tibetanski rod. Dalaj lama je poudaril, da ima edino pot, da se obrne na Združene narode za pomoč proti nasilju, ki ga izvajajo rdeči Kitajci v njegovi domovini. To je predložil ob svojem zadnjem sestanku z Nehrujem temu in ga prosil podpore. Nehru je njegovo prošnjo zavrnil češ, da to ni prava pot. Med tem so se razmere v Tibetu znova zaostrile in izgleda, da se je odporu pridružil pod vplivom tibetanske javnosti tudi Pančen lama, ki je letošnjo spomlad potegnil s Kitajci. Dalaj lama bi rad sestavil v Indiji posebno begunsko vlado, kar pa mu Nehru ne mara dovoliti, ker noče odnošajev s Kitajsko še bolj poslabšati. Zdravstveni od-je objavil katerih je razvidno, v Kanadi letos sedemkrat da bm Si 16 te^ko Predstavljamo, j,je ° Rudiji uspelo doseči prizna-{.Č., ^ej3 na temelju zgod a dejstev. ^demkral vet žrtev Mia letos v Kanadi 4TfWA vlaclc Ja je kot .° težkih obolenj na polio, je bil0 lani. ibil0 2adnjem tednu avgusta je ohol pr|Pravljenih kar ^ novih J^h)> od tega 76 v Quebecu. V remensk prerok pravi: ^elho oblačno in hladnejše, tempeiratura 76, naj-T°ldn •' ~~ ^eraj ob treh po-Vei ® i6 kazal toplomer v delete U. kar je v letošnjem k0nec višja temperatura. Za hiil0 edua obetajo sončno in let0s 1\erne- Z 'vročino naj bi za ^Pravili. ker socijalisti lahko zmagajo pri stavniški dom ali prihodnjih volitvah in bo to Kongresa, žal pri tem vse pre-uradna politika njihove vlade, j malo pomislimo na posledice, ki ______n_______ so zvezane s tem vprašanjem,” j je dejal Feighan svojim tovarišem, nato pa nadaljeval: Prvič se ni posrečilo CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj zgodaj zjutraj so izvedli' ‘“Zgleda, da se v dobi ‘jaz tudi’ ali v 'duhu soglasja,, ki zajema p,-vi poskus poslati v vesolje gla- narodno življ ^ 8amostoj. vo rakete, ki naj bi ponesla kas- , ’ J ^ no razmišljanje o vrednosti ka- neje tja prvega človeka. Zaradi neke mehanične napake je glava! rakete, ki so jo poslali v vesolje kega vprašanja izgublja v naporu množične propagande, ki jo , . ,, je uradni Washington sprožil v z raketo Atlas, napravila veliko , . . , TT ,v , ’ , podporo obiska Hruščeva v naši krajšo pot, kot so predvidevali. . v ' ^ • 'deželi. Nekateri ljudje na viso- , Gla^0.S0 nagl° odknl1 m kih položajih trdijo, da bi pro-augm i iz morja. jšnja predsednika Eisenhowerja Raketa Atlas bi naj predvido- dovoliti ruskemu diktatorju Hruma pogna a eno tono ez g a- gdevu govoriti pred Kongresom, V° ono ' • V"S tega i^Po^avila. S tem še popolna kakih 2,000 milj daleč. jnoma strinjam. Izpostavila jih bo in zadala udarec narodnemu duhovnemu zdravju, zadala udarec časti demokratične vlade in tem, ki jih je narod svobodno izvolil v Kongres, zadala udarec stvari človeške svobode in pravičnega miru. Vse to lahko preprečimo, če zavrnemo tak predlog, pa naj pride od predsednika Eisenhowerja ali njegovega zastopnika v Kongresu. Ko se je prah usedel in je narod dobil priložnost razmisliti o tem povabilu, postaja vedno bolj očitno, da je predsednik Eisen- V tajništvu za delavska vprašanja so zadovoljni z novim zakonom WASHINGTON, D. C. — Zadovoljni so sicer, toda vsak po svoje. Tajnik za delavske zadeve Mitchell je na primer rekel na nekem zborovanju delavskih unij, da mu je zakon zelo všeč in da ga bo izvajal tako, da delavsko gibanje od tega ne bo imelo nobene škode. Njegovi administraciji je zakon po volji, ker bo na njegovi podlagi lahko — nastavila okoli bower napravil največjo politi-360 novih uradnikov! čno napako tega stoletja. Moral- “Veliko debate je o tem, ali ni odPor> ki ise ie P0iavil- odkar naj vodniki Kongresa dovolijo le P^dsednik naznanil svojo od-Hruščevu, da bi nagovoril Pred-jlcčitev povabiti Hruščeva kot skupno sejo sv°jega uradnega gosta, je vzbudil strah in vznemirjenje v vrstah republikanskega vodstva. Ono je v obupni stiski in hoče zato imeti Kongres in njegove člane povezane s seboj v tej politični napaki stoletja. V tem slučaju upajo, da bo krivda razširjena tako na široko, da se bodo vsi drugi bali oglasiti proti dejanjem in tajnim dogovorom, ki bodo verjetno sledili politični zmedi, ki jo je ta stvar sprožila. Zdaj nastane vprašanje med člani Kongresa: Kdo se hoče vezati s politično napako stoletja? To je temeljno vprašanje, ki si ga morajo člani sami staviti, če bodo vprašani za mnenje o zaže-lienosti nagovora Hruščeva. . .” Kongresnik Feighan je v na-daljnem govoru navedel točke, o katerih naj vsakdo razmisli, predno se bo odločil. Vsakdo naj se vpraša, kaj je povzročilo skoro zlom NATO. Čemu je moral Eisenhower tako na vrat na nos v Evropo zagotavljat zaveznike, da ne bo napravil nobenega tajnega dogovora s Hruščevim? Kaj je prisililo nemškega kanclerja Adenauerja, da je omilil svoje ostro protikomunistično stališče. . .? Kaj je pripravilo predsednika francoske republike De Gaulla, da je objavil, da ima v načrtu vr- sto neposrednih osebnih razgovorov s Hruščevim? To je zlom skupne fronte evropskih sil v njihovi želji po vzajemni varnosti in proti osebni diplomaciji, skrivnim pogodbam velikih sil na račun malih držav. Kaj je pognalo komunistični partiji Francije in Italije v vneto borbo za nove člane in k izjavi, da so Združene države zdaj Iz Clevelanda in okolice Poroka— V soboto ob desetih dop. se bosta poročila v cerkvi sv. Petra na Superior Ave. gdč. Angeline Koeth, hčerka g. L. Koeth in g. Stanley Rapich, sin g. Daniela Rapicha in njegove žene z 1105 E. 64 St. Bilo srečno! Seja— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri ob 7:30 zv. sejo v SND na St. Clair Ave. umaknile vse lažne obdolžitve , . , , .v soka starost— proti komunistični napadalno- | y nedeljo bo Matt Hribar ^ R.D. 2, Painesville, Ohio, dopol- nil 80 limo sti? Kaj je pripravilo radio Moskva, da je začel tako astro gonjo proti Adenauerju, da zahteva ' zadovoljstva! njegov odstop in njegovo zame- 1 njavo s človekom, ki bo bolj naklonjen novi dobi mirnega sožitja? Kaj je dalo poguma rdečim Kitajcem za nastop proti Laosu, Nepalu in Indiji? Kaj si mislijo milijoni ljudi za železno in bambusovo zaveso ameriških obljubah nastopiti j let. Čestitamo in mu že-mnogo let zdravja in Vaja— Jutri zvečer ob 7:30 bo na odru SND vaja za igro Miklova Zala. Moški zbor Korotana ima nocoj ob osmih vajo v Baragovem domu. odločno za obrambo pravičnega miru in svobode narodov Praznik dela v New Yorku praznovali zelo slovesno NEW YORK, N. Y. — Kot vsa-Kaj si bo mislil povprečni člo- j ko leto, so tudi letos priredile vek v svetu o Združenih drža-1 delavske unije veliko parado v vab, katerih Kongres na eni' središču mesta. Letos so se še strani proglaša “teden zasužnje- p0sebno potrudile, kajti hotele nih narodov,” na drugi pa vabi sc javnosti pokazati,'da se ne človeka, ki je simbol tiranije in daj0 preplašiti z novim zakonom Po naši razstavi v ruski prestolnici Moskvi Moskva, ZSSR. — Tekom preteklega tedna so zaprli vrata naše razstave v Moskvi, prišli so delavci in začeli pospravljati predmete v zaboje, da jih pošljejo nazaj v Ameriko. Ko je bilo že precej predmetov v zabojih, so se zastopniki ruske vlade spomnili, da bi bilo vseeno pametno, da kupijo kaj takega, kar bi jim lahko koristilo. Tako se je pospravljanje po razstavnih prostorih malo zavleklo, kajti ni še popolnoma jasno, kaj vse bi ruska javna uprava rada kupila. Zasebnikom seveda ni bilo mogoče kupiti ničesar, dolarjev nimajo, da bi plačali, uprava naše razstave pa tudi ne bi vedela, kaj tovariš Hruščev, bil je to njegov drugi obisk. Kaj ga je tako vleklo na razstavo, ni povedal, morda si je hotel kaj ogledati, kar bi pozneje lahko kupil v A-meriki, ko pride semkaj na o-bisk. Njegova družina gotovo ne bo imela ničesar proti taki nameri. Kar je pa Hruščev povedal ob tej priliki, je to, da je ponovno kritiziral našo taktiko, da “smo poslali v Moskvo preveč kuhinj in premalo strojev”. To muziko so gonili moskovski časopisi celih šest tednov, kar je bila naša razstava odprta. Skuišali so na vse načine, da' spravijo ob kredit našo prireditev in se pri tem posluže- naj napravi z rublji, ako bi za-‘vali načinov, ki jih samo Hru- jim prihodom v Washington. Vse to pa ni motilo Moskvi-čev, da se ne bi zanimali za našo razstavo. Razstava je imela tri milijone obiskovalcev, dočim je rusko razstavo v New Yorku obiskalo samo milijon ljudi, akoravno je New York za nekaj milijonov ljudi večji od Moskve. Stalen drenj v naši kuhinji, ki Hruščeva tako bode v oči, je govoril dosti zgovorno, da so imeli Moskviči najmanj toliko zanimanja za ameriško kuhinjo kot za ameriške stroje. Mislimo, da bi se dogodilo nekaj podobnega tudi v Kolizeju v New Yorku, tudi tam bi naši obiskovalci raj še ogledovali ka- meriki že sedaj tako blagostanje, kot ga Rusiji obeta Hruščev šele za leto 1970. Razlika med sedanjo ameriško stvarnostjo in napovedano rusko bodočnostjo je prevelika, da bi jo mogla: zabrisati še tako divja komunistična propaganda. Da je razstava tako dobro u-spela, se je treba 'zahvaliti našemu osobju, posebno voditeljem' in tolmačem na razstavi. Da so dobro opravljali svoj posel, se vidi po tem, da so bili neprenehoma tarča za napade moskovskega časopisja. Pridobili so si v tem poslu dosti skušnje, škoda le, da je verjetno ne bodo mogli zopet porabiti, kajti človeškega suženjstva v uradne goste. Kongresnik Feighan je poudaril, da je vsega tega krivo povabilo Hruščeva v našo deželo, ki na enf strani slabi duha odpornosti v naši lastni deželi, na drugi ustvarja negotovost in zmedo med zavezniki, pri komunistih pa dela vtis, da nismo pripravljeni ■svobode braniti s silo orožja, da :mo postali mehki in da bomo še nadalje popuščali. Feighan je pozval demokrate, naj napravijo iz tega vprašanja eno glavnih vprašanj bodočih predsedniških volitev. Po njegovem je edino pravilno in pošteno, da dobi narod pravico, da pove o tem svoje mnenje. Kongresniki naj imajo priložnost, da se o povabilu Hruščeva pred Kongres osebno izjavijo, da bo tako narod lahko o njih sodil. ko rusko kuhinjo, pa naj bi bila dvomimo, da bo imel Hruščev &e tako primitivna, kot načrte če enkrat toliko poguma, da do- nje prodajala. j ščev s tovariši lahko smatra kot raznih ruskih strojev in stroje Dva dni pred koncem razsta- združljive s pojmom “mirnega (same. Vsekako je naša ameri-ve seje prikazal na njej precej tekmovanja”, ki ga tako zelojška hiša s kuhinjo vred pove-nepričakovaino še enkrat sam povdarja ravno te dni pred svo- dala Rusom, da imamo tu v A- voli Ameriki, da se pokaže taka, kakršna je. Baje so ga že sedaj Amerika in Francija tekmovali v zanikrnosti v sedaj ogroženem Laosu CLEVELAND, O. — Iz Washington prihaja vest, da je naša administracija “investirala” v neodvisnost te male države tekom zadnjih petih let celih 225 milijonov dol., kar je za 2.5 milijona ljudi vendarle velika svo-ta. Kam so šli ti milijoni, bi človek rad vedel. Kdo je imel od njih korist? Koliko jih je bilo porabljenih za laoško armado, ki šteje 25,000 in ji moramo sedaj z letali dovažati orožje in munici-jo malega kalibra. Po ženevskem sporazumu iz 1. 1954 bi morala Francija poslati in držati v Laosu 5,000 oficirjev in navadnih -vojakov, da izvežba-jo domačo armado. Francija ni dejansko poslala niti 500 mož in oficirijev, češ da ostale rabi v Alžiriji. Počemu je torej prevzela to dolžnost, ako je ne mi-eli izvrševati? Ameriška in francoska birokracija si v tem primeru lahko o unijah. V sprevodu je bilo nad 114,000 organiziranih delavcev vseh mogočih strok, sprevod sam pa je trajal osem ur, kar je pri izredni vročini, ki je ta dan vladala tudi v New Yorku, res nekaj izrednega. Ravno iste ure se je potil v Washingtonu na izredni seji, ki je trajala skoraj celi dan Senat, mora! je “delati” na ta način, da je večinoma poslušal obstrukcij-ske govore senatorja Morseja. Vkljub tem govorom je mogel izglasovati par zakonov, ki so jih takoj poslali v Predstavniški dom. Tam nimajo nobenega Morseja, zato so kongresniki lahko mirno počivali. ravno radi tega zelo napadali med seboj odkritosrčno častitata, v njegovi najbližji okolici. j sta se obe primerno izkazali! MJNOVEJšE VESTI JERSEY CITY, N.J. — Včeraj je prišlo tod do eksplozije kemikalij in do ognja v pristanišču, ki je povzročil precejšnjo škodo. Uničenih je bilo sedem skladišč. NEW YORK, N Y. — Dalaj lama, vladar Tibeta, je uradno zaprosil Združene narode za pomoč Tibetu, kjer da Kiftajci izvršujejo nezaslišana nasilja in hočejo popolnoma iztrebiti Tibetance. CLEVELAND, O. — Vodstvo o-krajne organizacije Demokratske stranke se je izjavilo za sen. Kennedya kot predsedniškega kandidata in ga povabilo za govornika na svoj letni piknik v Euclid Beach Park 26. septembra, v VIENTIANE, Laos. — Včeraj je prišlo do manjših spopadov med uporniki in vladnimi četami v severnem predelu dežele. VANDERBERG LET. OPORIŠČE, Calif. — Tu so včeraj vojaki uspešno izstrelili prvo medcelinsko raketo Atlas. S tem je ta postala redno orožje naših oboroženih sil. NEW YORK, N.Y. — Pogajanja med unijo in zastopniki jeklarn o končanju stavke se danes nadaljujejo, toda kakih izgledov na nagli uspeh ni. gJU /IMESISKA POMOVIIM »117 St. CUi^ Ay. HBndergon 1-0028 — Cleveltnd 3, OU* National and International Circulation Published dally except Saturday«, Sunday«, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA« £* Zedinjene države: $12.00 na leto; $T.OO za pol leta; ?4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 33 No. 174 Thurs., Sept. 10, 1959 O gospodarskih težavah rdeče Kitajske Zadnje tedne smo med dnevnimi novicami parkrat poročali, da imajo kitajski komunisti precej gospodarskih težav, da pa ne vemo, ali so poročila resnična, odnosno, koliko so resnična. Pripomnili smo tudi, da so vodilni kitajski komunisti kar nekam izginili iz kitajske javnosti. Nihče jih ni videl ne slišal cele tedne. Zakaj vse to? Sedaj so kitajski tovariši sami odgrnili zaveso, ne veliko, toda vendar toliko, da se da ugotoviti, da prejšnje govorice in poročila niso bila brez vsake podlage. Posebna objava centralnega komiteta kitajske komu nistične stranke je koncem preteklega meseca dala značilne podatke o gospodarskem stanju te ogromne dežele. Številke, ki jih navaja, so zgovoren dokaz o polomu sedanje kitajske gospodarske petletke. O njej govorijo na primer sledeči podatki: Po sedaj veljavni petletki bi morali pridelati v 1. 1957 375 milijonov ton raznih deželnih pridelkov. Objava pravi, da so jih pridelali samo 250 milijonov. Dodana je še napoved, da bodo v letošnjem letu pridelali samo 275 milijonov ton namesto 525 milijonov glasom petletke. Jekla so producirali lansko leto samo 8 milijonov ton namesto predvidenih 11 milijonov, letos ga bodo samo 12 milijonov namesto predvidenih 18 milijonov. Pavole so lani pridelali samo 2,100 milijonov bal namesto planiranih 3,350, letos pa samo 2,310 milijonov bal namesto predvidenih pet milijonov. Te številke pričajo, da je petletka spodletela v letih 1958-1959 za povprečno eno tretjino, kar je celo za komunistične razmere izredno velik izpadek. Kako ga v Peipingu razlagajo? Najprvo trdijo, da so imeli premalo skušene načrtnike. Fantje so planirali kar tja v en dan, samo da bi zadovoljili politične ambicije svojih najvišjih tovarišev. Račune so dalje prekrižale tudi vremenske neprilike. Kitajska je ogromna dežela, ima' lahko isto leto ogromno poplavo in deževja, obenem pa nič manjšo sušo v drugih pokrajinah. Voda in suša sta pa uničili na stotisoče akrov obdelane zemlje. Da bo nesreča še večja, so prepozno ugotovili, da manjka na celi črti poljedelskih delavcev in kmetov in to pri prebivalstvu, ki ga je menda nad 600 milijonov duš. Do pomanjkanja delavcev na kmetih je baje prišlo radi tega, ker so nagnali okoli 60 milijonov kmetov na delo pri vaških železarnah. Vsaka vas se je pečala s proizvodnjo železa v pečeh, ki so podobne podeželskim apnenicam v starem kraju, nihče se pa ni brigal za obdelovanje zemlje. K temu moramo dodati, česar pa tovariši ne omenjajo, da so komunisti s svojimi komunami popolnoma zmešali glave preprostega kmetskega ljudstva. Nagnali so jih v komune, ki v njih ni bilo nobenega pravega in razumnega gospodarja. Kmetske družine niso delale z nobenim veseljem, se izmikale obvezam in vse prepustile usodi in komunističnim birokratom. Značilno za kitajske razmere je dejstvo samo, da so vo-diteji kitajskega komunizma sploh objavili tako številke, ki jih kompromirajo na celi črti, in povedali toliko resnice kot še v nobeni svoji izjavi. Zborovali so menda skoraj cel mesec avgust, predno so nabrali toliko poguma, da so objavili vse te številke. Seveda so zaključili objavo z uradnim optimizmom, da bo vse kmalu boljše in da jim ne pade v glavo, da bi cilje petletke kaj spreminjali. Uradni-optimizem ima cčiten namen, da pomaga zmanjšati blamažo pred domačim in tujim svetom. Odkod in zakaj tolika izredna odkritosrčnost od strani kitajskih komunistov? Mnogi mislijo, da je bila objava namenjena predvsem tovarišu Hruščevu. Hruščev se je še januarja bahal na 21. komunističnem kongresu v Moskvi, kako bo komunistični svet v nekaterih predmetih “dotekel in pretekel” svobodni svet že 1. 1955, čisto gotovo pa v vsem gospodarskem napredku 1. 1975. Pri tem je seveda računal z gospodarskim napredkom v rdeči Kitajski. da je propadel in s tem so propadle tudi vse optimistične napovedi, ki jih je svet slišal na moskovskem komunističnem kongresu. Eisenhower bo torej lahko hudomušno spraševal Hruščeva, kako bo ugnal 1. 1975 svobodno svetovno gospodarstvo, in spravil gosta iz Moskve v veliko zadrego. V Peipingu niso vneti za sestanek med Eisenhowerjem in Flruščevim. Zakaj ne bi svojemu ruskemu tovarišu vrgli par polen pod noge, ako se to da narediti brez laganja? Morda je polom kitajske petletke postal med vodilnimi komunisti po svetu že davno tako očiten, da bi bilo nespa-metno, da bi ga Peiping še skrival. Ker je pa polom petletke ohromil tudi vso kitajsko gospodarsko ekspanzivnost v ju-žnovzhodni Aziji, jo je bilo treba nadomestiti s politično. Morda tiči v tem tudi vzrok za kitajske oborožene akcije v Tibetu in Laosu in za grožnje, da takih akcij še ne bo kmalu konec. Na eni strani je tudi to prekrižalo marsikateri račun tovariša Hruščeva, na drugi strani je pa pozornost kitajskega naroda obrnjena stran od domačih gospodarskih težav na partijske pustolovščine v deželah, ki mejijo na Kitajsko. Povrhu bi pa bili deležni nekaj tolažbe tudi tisti tovariši in sopotniki po Aziji, ki vidijo v politični napadalnosti kitajskih komunistov veliko odločnost in pogum, ki jih niti kitajske domače gospodarske težave ne morejo ubiti. Podobne Jobove pošte smo slišali iz Moskve 1. 1953, to-aa to je bilo takrat po Stalinovi smrti. Morda pa tudi sedanje uradno kitajsko poročilo napoveduje kako politično smrt? Kdove? S BESEDA IZ NARODA M «i t «i| | j. H | J .t.) Slovenska fara v New Yorku žaluje zaradi odššfega župnika New York, N. Y. — Kakor je New York eno izmed najbolj za. nimivih mest ameriške dežele, tako je tudi nekaj posebnega newyorska fara, katere cerkvica stoji med Prvo in Drugo Avenijo na Osmi cesti. Njena posebnost se kaže v marsičem. Že dolgo navidezno zelo revna ter bolj mrtva kot žiiva je v zadnjem času spet nosila v sebi polno, nove življenske sile. Veliko je bilo upanje na njeno poživitev in pomladitev. V takem upanju je lansko leto Father Ka-list, naš župnik, zapisal v svojem članku, objavljenem v “Ameriški Domovini”: “Slovenci new % orške fare nočemo umreti.” Fara na Osmi cesti v New Yorku je slovenska fara. In prav tem je hkrati ena izmed njenih mnogih posebnosti; obsežnost in svojstven utrip življenja. Vsi poznate zgodbo in resnico, kako hočejo majhni ljudje in majhni narodi delati videz, da so večji. .Takim pravimo, da so domišljavi, nekaj hočejo biti, kar niso. Pa vendar — mi, Slovenci v New Yorku — lahko mirno rečemo, da imamo največjo faro v Združenih državah; in da jo vzdržujemo že nad 40 let; in da smo bili odločeni vzdrževati jo nas še naprej — pa čeprav ne šteje niti 1,000 živih udov. Ker ta članek ni namenjen samo newyorskim Slovencem — ampak tudi ostalim; predvsem pa vodstvu v Lemontu, katero bi moralo ostati zvesto prvotnim težnjam in nameram tistih Slovencev, ki so žrtvovali veliko za ustanovitev naših cerkva in fara; zatorej spet ponavljamo, da je naša fara največja po obsegu in še najbolj — da čisto — slovenska. Ona obsega ves Manhattan, se širi preko East River-ja v Brooklyn, Queens in daleč na Long Island ter na drugo stran Hudsona v New Jersey. Po vsem tem teritoriju so raztreseni Slovenci, katere povezuje — mnogokrat samo duhovno — njihova cerkvica na Osmi. Vsled tega — tudi, če ne pridejo vsako nedeljo, zaradi oddaljenosti sveti maši, jo radi vzdržujejo in podpirajo, samo zato, ker kadar pridejo vanjo, slišijo slovensko besedo, /slovensko molitev in slovensko pesem. Pred letom in pol smo dobili simpatičnega in dobrega župnika p. Kalista Lan-gerholza, ki je vsemu temu dajal še posebnega povdarka ter se je kaj kmalu vživel v svojo new-vorško faro. Spoznal je, da je pravzaprav prišel med kristjane, živeče na področju, na katero je gledati kot na misijonarsko. Ovčice so daleč od hleva. Tako daleč, da ni moč zmeraj priti vanj, in da so prepuščene bur-jam in viharjem. Zatorej je dolžnost pastirja, da vzame v roko popotno pastirsko palico in gre za njimi pogledat, če se po varnem pasejo; da ga spet spoznajo, da slišijo njegov glas, kar jim utrjuje pripravljenost priti spet k njemu v hlevček, kadar Th pokliče, da skupno po slovenskem običaju počaste svojega Gospoda. V tem pogledu je p. Kalist napravil veliko. Skromen je bil v svojem poslo-vjlnem govoru, ko je odgovarjal g. Rudiju Večerinu na sestanku ‘•Prešernovega” društva, ko je dejal, da po enem letu in pol vodenja newyorške fare — nima kaj vidnega pokazati. Drugi dan — v nedeljo, 24. avgusta, ob priliki poslovilne maše, pa je p. Kalist lahko spoznal plodnost svojega “misijonarskega dela,” ko je videl poln hlevček in trepetajoče ovce, vprašujoče: “Pastir, zakaj odhajaš? Zakaj zapuščaš . . .? , Dejstvo je, da je pomankanje po dobrem, lepem in pravičnem vsesplošno v današnjem svetu. In tako je tudi redkost dobiti in imeti dobre voditelje in duhovne pastirje. Newyorčani smo bili spet enkrat tako srečni v tem oziru, ko je med nas prišel p. Kalist. Vsled tega je po fari nastala vsesplošna žalost, ko' ise je med nami razpočila vest Kalisto-ve premestitve. Med farani obstoja mnenje, da utegne ta premestitev zadati edini čisto slovenski fari v Združenih državah težek udarec, ki bo pripravil hitro polno odmrtje izrazni obliki Slovencev, dozdaj zbirajočih se okoli cerkvice na Osmi v velikem New Yorku. Faran. pa polpete v omaki z makaroni. Prva bo veljala $1.50, druge pa $1.-; za otroke pa prvo $1.00, drugo pa 50 centov. Kosilo bo dobiti med dvanajsto in peto uro popoldne v novi farni dvorani. Listke za kosilo kupite pri društvenih odbornikih ali pa v župnijski pisarni prej ko mogoče, da bomo lahko pripravili tako, da bo za vas najbolj prav. Vodstvo kuhinje ima v rokah br. Jože Komat, ki se je še vselej izkazal 'za odličnega kuharja. Kosilo je, to se razume, na razpolago ne samo društveni-kom in njihovim družinam, marveč vsem v fari sv. Vida. France Sever —A~A~A~A~T~-«- IZ NAŠIH VRST Kulturna kronika Ob prireditvi SAVE Preteklo soboto zvečer so nas vabili Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) v dvorano sv. sen. F. Lausche sporočil, da je |zadržan. Do začetka prireditve se je vendar nabralo toliko ljudi, da je bila dvorana vsaj na pol zasedena. Spored je otvoril ing. Arnold Pristernik s Sibeliusovo “Finlandia” na klavirju. Nato je Erik Kovačič recitiral štiri svoje pesmi. Pavle Borštnik je zapel Pavčičevo “Pred durmi ob M. MUača na klavir- Bessemer, Pa. — Podpisana' pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, saj jo zelo rada či-tam, komaj čakam, da pride. Vrhenšik Tine, stari Majk in Matevž znajo zelo lepo napisati. V Košarici je tudi vedno kaj zanimivega. Nad vse koristni pa so zdravniški nasveti dr. Valentina Meršola. Samo škoda, da petko-številko dobim šele v ponedeljek ali v torek naslednji teden. Vas vse lepo pozdravljam, kakor tudi vse čitatelje Ameriške Domovine. Mary Likovich. Vida v Clevelandu na razstavo Upremlj a vi slik in na akademijo. Za konec Ju- Dn Milan Pavlovčič je reso nudili še ples, torej — korist- c^firal znani del o Ljubljani iz no s prijetnim. Cankarjevega Kurenta. Gdč. Ele- Slovenski akademiki so bili onora Grasselli je zaplesala Cho-svoji Živah- pinov Preludij iz Les Sylphides. Božidar Pust je recitiral nekaj' znani od nekdaj po nosti; podjetnosti in vnemi, pa , naj je bilo to že na polju kultur- Pesmi prav lepo, toda tako tiho, nega dela ali na polju narodne c‘a if kilo še v prvih vrstah politike. Vedno znova so naka-jl)15v l^žke razumeti, zovali nova pota, prinašali osve- “Kovačev studesi!” pri Sv. Štefanu Chicago, 111. — Fantje in dekleta od Sv. Štefana vas vabijo, da pridete v soboto, 19. 'septem- bra, ob pol osmih zvečer v veli-j vi Vaše delo! ko farno dvorano na prvo čisto njihovo prireditev, ki jo pripravljajo pod vodstvom patra Vende-lina. Poleg venčka /slovenskih pesmi bo na sporedu stara štu dentovska opereta “Kovačev študent,” ki je vsem dobro poznana in ne potrebuje nobene reklame. Naši ljudje so jo vedno radi pri bajali poslušat, še posebno kadar so jo uprizarjali študentje sami. Smeh in mladostna razposajenost, žalosti in veselja nekdanjega študentovskega življenja nam bodo v tujini še posebno drag spomin na stare kraje in mladostna doživetja. Pa naši fantje in dekleta tudi drugače zaslužijo, da pridemo na njihovo prireditev, če kaj, potem je to njihovo tiho in skrbno delo zrastlo iz idealne in nesebične ljubezni do slovenske besede in pesmi, kije vredna vse naše podpore. Vredna jo je, kajti če nam je še kaj ostalo dragega od slovenstva če je v nas še kaj ljubezni do naše besede in pesmi, potem smo v imenu te ljubezni dolžni podpreti mladino ki nam prva dorašča sredi tujega sveta in. želi ostati zvesta našim narodnim svetinjam. Najmanj kar lahko storimo zanje, je to, da pridemo na njihovo prireditev in s tem damo priznanje njihovemu delu. Predstava bo trajala poldrugo uro; bar bo dostojno preskrbljen s kvatrnimi dobrotami. Pridite! R. L. Barberton, Ohio. — Spoštovana ga. Debevec, pošiljam Vam naročnino za celo leto. Jaz sem naročnica že dolgo vrsto let in tako sem vesela, ko list pride. Sem že stara, grem v enoinosem-deseto leto, pa hvala Bogu še lahko berem Ameriško Domovino, ki je dober katoliški list. Vsaka slovenska družina, kjer znajo slovensko brati, bi ga morala imeti. Bog Vam daj veliko naročnikov! Lepo pozdravljam vse čitatelje in sotrudnike. Bog blagoislo- Elizabeth Gerbeck. West Olive, Mich. — Zahvalim se Vam za obvestilo, da bo naročnina potekla. Pozabil sem pogledati na datum, pa res ne želim, da bi mi pošiljanje ustavili, saj vsak dan, ko pridem domov, komaj čakam, da vzamem list v roke. Iz njega izvem svetovne novice in tudi kako naši rojaki po svetu živijo. Pozdravljam vse uredništvo in bralce A. D. Joe Volovlek, Sr. Cobourg, Ont. — Spoštovani g. urednik! Oprostite mi, da nisem takoj, ko mi je rok potekel plačal, je prišlo nekaj vmes in nisem mogel. Bal sem se, da mi boste A. D. nehali pošiljati, a ste kljub mojemu molku s pošiljanjem nadaljevali, zakar se Vam lepo zahvaljujem. Ce bi tu pri odplačevanju en rok zamudil, ne bi bilo dobro, pa smo Slovenci res potruežljivi! Zelo rad čitam A. D. saj je v njej veliko zanimivega. Naša prijateljica je, ker nam prinaša toliko slovenske domačnosti. Posebno za nas novodošle, saj smo tu zelo srečni in presrečni, da smo se rešili Titove tiranije. Lep pozdrav! Milan Ritonja. žujoč idealizem in borbenost, ki ju je vsakdanje življenje s svojimi težavami v starejšem rodu redno mrtvilo. S temi mislimi sem odšel zvečer v farno dvorano k Sv. Vidu in med potjo razmišljal, kaj hoče pokazati SAVA, v čem bo njena akademija nakazala kaj novega.^ Obšel sem ob stenah razstavljene slikarske /stvaritve. Od vrat pa vse naokoli sem iskal in čakal, da bi našel res kaj pomembnejšega, kaj takega, kar naj bi pritegnilo oko; žal ni bilo najti ničesar, kar bi preseglo povprečno obrtništvo . . . Bilo mi je nekam nerodno pri srcu. Vprašal sem se: Mar res nimamo Slovenci v zamejstvu pokazati nič boljšega? Kje so bili Kramolc, Remčeva, kje Gorše, Ahčin in drugi? Upoštevati je treba težave, ki eo jih imeli študentje, treba je upoštevati težave, ki so v zvezi z vsako tako prireditvijo, toda vendarle jč treba gledati, kaj se pod umetnostjo nudi. Akademija sama se je začela s precejšnjo zamudo, ker je bila ob napovedanem času dvorana skoraj še čisto prazna, škof dr. G. Rožman je prišel, med tem ko je Chisholm Mills, Alta. — Lepo se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje lista A. D. in obenem za Vaše obvestilo. Pošiljam Vam __________ ______^ naročnino /spet za eno leto. Dolg- pripravljen in boljše izveden. čas bi mi bilo brez tega lepega težko verjamem, da člani SA^® Ing. France Gorenšek je zapel nekaj arij iz “Mežnarj eve Lizke” v /splošno zadovoljstvo navzočih. Na klavirju ga je spremljal M-Milač. Edi Gobec je recitiral “Voščilo materi v domovini.” Nastopil je tudi stari znanec slovenskega senklerskega občinstva Ig. Jože Dovjak. Zapel je Prelov-čevo “So že rožice v hartelnu.” Spremljal je tudi njega g M-Milač. Ing. F. Gorenšek in g. J. Dov-[jak sta nato nastopila skupno 2 arijo “Glejte rožico” iz Mežnar-j eve Lizke. Spored je zaključil študentovski kvintet iz Chicaga. Nastopi-h so: Lojze Arko, Janez Koščak, Andrej Fišinger, Marjan Erman in Janez Gerželj. Spored v celoti ni bil preslabo /sestavljen, videlo se je pa, da je bil pripravljen na hitro roko. Kljub vsemu so ga navzoči sprO' I jeli z zadovoljstvom že zaradi samih akademikov in njihov6 [ dobre volje in namere. Oni, ki so pričakovali pri akademiji SAVE kaj novega, kak6 novo pot, so odšli manj zadovolj' ni, v kolikor jih ni potolažil pleS ali pa prijazni natakarji v piv' niči. Večino točk so namreč 12' vajah domačini, ki jih tod 2e dolgo poznamo kot kulturne delavce. Slovenskim akademikom v A' meriki želim, da bi nastopih v Clevelandu drugo leto znova, kat so to storili tudi v pretekleh1’ toda prav tako bi želel, da bi bj1 njihov nastop za javnost bolj5® slovenskega lista. Lepo pozdravljam vse čitatelje in uredništvo, kateremu želim mnogo uspeha. Maria Wysoczanski. (ne bi mogli čisto sami pripravi*1 sporeda, ki bi občinstvo v resfl1' ci zgrabil in navdušil. Vili- Slavistika v Avstriji Pesnik Pavel Golia ufl1* Na Veliki šmaren je v L.jllk Jjani umrl slovenski pesnik ^ dramatik Pavel Golia. Za svoF I literarno delo je 1. 1953 p°sta redni član Slov. akademije z«3' nosti in umetnosti. Pokopali s° ga na ljubljanskih Žalah 18- aVjJ gusta. Ob grobu so /se posl°vJ od njega številni prijatelji-S pok. Pavlom Golio je l6^ v grob nov predstavnik onih f3 1 ed' IModi De Najsv, fsre sv. Vida Cleveland, O. — Nedelja, 13. t. m.,, je spet nedelja Društva naj svetejšega imena Jezusovega. Pri fari sv. Vida bo društve-ob San Leandro, Calif. — Oprostite, da sem malo pozna. List mi je všeč in ne želim, da bi ga mi ustavili. Novih naročnikov Vam ne morem poslati, ker je tu le nekaj madžarskih in dalmatinskih družin. Drugače smo čisto med tujci. Vsem prav lepe pozdrave iz lepe Kalifornije! Marija Bereznjak. * Chicago, 111, — Pošiljam Vam V trimesečni avstrijski reviji Wissenschaft und Weltbild je izšel obširen članek z naslovom Pomen študija slavistike v Avstriji, ki ga je napisal ordinarij dunajskega Slavističnega zavoda, znani slavist profesor Rudolf Jagodič. Pisec predvsem ugotavlja, da se je povsod po svetu ,animanje za učenje slovanskih ših literat0V; ki so kot oSr6 jezikov: povečalo, v Avstriji pa je ni nasledniki sIovenske Jode^ kljub temu da je najbUzja sose- delovali na literanem lju ^ da slovanskih narodov katastro- obema vojnama. GolT se je 2°; felno padlo in zaosta o. dil v Trebnjem L 1887_ in je bj V Avstriji sta slavistični um- L prvi SVet0vni vojni avstrh^ verzitetm stolici le na Dunaju, Uastnik Z vs0 svojo četo j6 Pr6' m Gradcu, medtem ko se je šel ,v Galiciji,k Rusom. P° V°y število /slavističnih stolic v Nem- ni se je posvetil izključn0 liter*1" Ciji po zadnji vojni povečalo zajnemu delu. 16, tako da jih je sedaj 20. V An Po malem je Pe^v na sv. maša ob 8. zjutraj. Pri '“naročnino, katera je že potekla njej sprejmemo vsi udje sv. ob-j Prosim oprostite zamudi in hajilo; po njej imamo v dvorani iskrena hvala za časopis, katere-pod cerkvijo skupen zajtrk, na-j ga sem kljub temu redno prejeto pa reden mesečni sestanek, mala. Vas pozdravlja, kakor tu-Za nedeljo, 20. t. m., priprav- di vse naročnike in prijatelje v Ijamo odlično kosilo. Na izbiro Clevelandu in Chicagu! bo kurja pečenka z makaroni in Antonia (Kaučič) Beier. gliji ni bilo prej niti enega slovanskega inštituta, danes pa ga ima vsako vseučilišče; v Združenih državah Amerike so po vojni nastavili 45 profesorjev za slovansko jezikoslovje in zgodovino. Pisec se zavzema za to, da se okrepi slovanska stolica na dunajski univerzi, poveča zanimanje za učenje raznih slovanskih jezikov in uvede študij novih političnih razmer v slovanskih državah. Profesor Jagodič tudi opozarja na pomen ne samo ruske, ampak tudi češke, slovenske in srbohrvaške književnosti. koval in se zlasti udejstvov* dramatiki. Bil je ravnatelj Ijanske Opere, gledališča intendant ^3.. Osijeku, ravna*6 v v^jCK.u, ie Drame v Beogradu in naza«1 upravnik Drame v Ljubljana V življenju je. imel opraviti z gledališčem, PraV,ob je ustvaril, kar bo ostalo že d ^ go. Napisal je nekaj naših P { vih dobrih mladinskih iger’ -ei so: Petrčkove poslednje sa11^ Triglavska bajka, Jurček, Tr ceska in pastirček ter Snegwjj ca. Njegove otroške igne s° drugo svetovno vojno igra Ljubljani vsako leto. Tud* deželi so radi segali po nj**1- m6° T V Družba sv. Družine Zedinjenih Državah Severne Amerike (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 1914 Sedež: Joliet, 111. Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAV,LICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR. Oak St.. Rt. No. 1, Lockport 111. Duhovni vodja: VERY REV. DeSALLES SNYDER Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ. 1103 Vine St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. Predsednik Atletičnega odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam m njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter urugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruj,e se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni uertifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD švojim članom(icam) tudi. bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L Državni Insurance oddelek jel da so bili odpisani od nas hudo kritiziral. Družba je nega premoženja, za njih veliko in dobro srce. Na zadnji seji je bilo razmo-Člani in članice so dolgovali trivano, kaj se napravi s temi svoje prispevke za leta in smo bondi, ker vrednost je bila bili primorani odstaviti 44 naših ničla. Naš glavni tajnik se je starih članov in članic, ker ni- ponudil s to točko in da se ne-so plačevali svoje prispevke, kaj uredi o tem. Glavni odbor-Ob tem času so tudi nas kriti- niki so prišli do zaključka, da zirali, da ne živimo po pravilih obvestijo glavnega predsednika, kakor so spisana, posebno pa tajnika in blagajnika, da dobe člen XXVII, kar se tiče ases- odvetnika in gredo naprej z de-menta.- lom. Odvetnika so najeli pod Ta člen predpisuje, da vsak pogojem, da, ako kaj ukrene o član in članica plača svoje pri- tej zadevi v prodaji teh bondov, spevke prvega dne v mesecu taka bode njegova plača. Odvet-tajniku društva. To je jako tež- niku, ako dobro delo izvrši, bo ko našim starim članom in čla^ njegov delež eno tretjino celot-nicam in sem- jaz to sporočil ne vsote. Po tej ponudbi je od-državnim preiskovalcem. vetnik prevzel in šel na delo. V preiskavi teh mož, ko so Celotna investicija Rockdale šli v banko in tam pregledali bondov je bila $5,900.00, naš od-vse listine, so bili jako zado- vetnik je prišel do zaključka z Voljni in so nam čestitali. Ta mestnim, da jih mesto Rockdale preiskava je bila cele tri tedne odkupi za 50 centov na dolar, in veliko dela so imeli. Upam, S to pogodbo smo prejeli $2,950,-da smo se nekaj naučili od na- 00. Naš odvetnik je prislužil za ših prejšnjih pomot. Ta preiska- delo $983.33 in Družba si je do-va je stala Družbo $687.00. bila $1,966.67. Kakor hitro mi bo znano, ka- Torej zdaj smo se znebili teh ko so našli naše poslovanje, bo- bondov, katere smo držali vsa dem o tem poročal. To. poročilo, ta leta brezplačno. S tem tudi katero prihaja iz Državnega In- poročam, da naš glavni tajnik suiance oddelka, pričakujemo vije ob tem času deležen čestitke, enem mesecu. Ma je vedel, kako se obrniti, da Naš novi oddelek Health and | ni Drufba zgubila še več, ko je %. Zapisnik polletne seje glavnega odbora (Konec.) čredno je podal glavni bla-§ajnik svoje poročilo, je obve-nadzornike, da je bonde iz Rockdale, kateri so bili ° Kržani veliko let, Družba pro- a^a- Na to bode še več ome- T]eno. 'Nato je glavni predsednik eve Kosar poklical prvega ^adzornika za poročilo revizije in Družbenega; premoženja. Prvi nadzornik Frank Tushek °roča, da je bilo vse natančno °ročano po glavnem tajniku in ^agajniku in kar so našli, je ° vse v lepem redu in da je ovoljen s svojim pregledo-t a^em v vseh oddelkih. Kakor , 1 °b tem času počasti glavni r v °r in sicer člane, kateri so J^di točko, kar se tiče Bonde bili n^sta Rockdale, kateri so jih ZaPac^ veliko let in da so Prodali za: ceno, katera je a všeč glavnim uradnikom in Brnikom. n ^r'na Jerish predlaga in je se P*ran° P° Johnu Barbič, da Poročilo prvega nadzornika I Sprejeto. . ru§a nadzornica Anna Frank re, ca> da je bilo vse v lepem pi U v banki kakor tudi knjige tajnika in blagajnika. Ur ,Zorri^ca pri tem tudi čestita Ig-9 nikom, kateri so bili ude- p'e,n^ v prodaji bondov mesta ! ^kdale. j30Jranb Tushek predlaga in je Se ^lran° po Anni Jerisha, da sol- P0r°bilo druge nadzornice Sprejeto. nadzornik John Barbič Pr ’ Se strinja s poročili pa(j Sa nadzornika in druge 1'edu°ril^Ce" ^se bilo v lepem Svoi n s° z veseljem opravili j”e delo. je S®bb,L. Drašler predlaga in da P*rano po Franku Tushek, hik- Poročilo tretjega nadzor- sar ai predsednik Steve Ko-Uika r na*° g^avnega taj~ Poda °SePh J. Kochevar-ja, da Poročilo. Glasi se: Glavni uradniki Družbe sv. Družine, dobrodošli danes pri delu, katerega ste končali in vesel sem vašega poročila. Predno poročam dalje, vam poročam slučaj, katerega imamo v naši sredini in prosim, da rešimo to po mojem poročilu. Slučaj je našega so-brata Louis Videča, certifikat številka 6407 za $250.00. Član je spadal k Društvu št. 1, sprejet je bil 1944. 2. julija sem prejel operacijski list za operacijo “glaucoma”. To je na očesu in po zdravniku je neozdravljivo in da morda s časom je izguba vida. Po družbenih pravilih in po glavnem zdravniku, dr. Zalarju ta operacija ni omenjena za odškodnino. Jaz sem govoril s članom in vem kako težke so razmere. V naših pravilih v točki 3 je rečeno, “da se takemu članu ali članici pomaga po sobratskih načelih.” Ker ta operacija je v bližini očesne mrene, predlagam, da se daruje našemu sobratu Louis Vedicu $50.00. Znano je, da so preiskave državnih preiskovalcev Illinois Insurance oddelka jako važne in da je ta oddelek jako strog, kar se tiče zavarovalnin. Glavni preiskovalec je Mr. Chester Prydic s pomočjo Mr. Thomas Sprague in Mr. Walter Hann. Ta preiskava je bila štiriletna za leta 1955, 1956, 1957 in 1958. Ta odbor je nas hudo kritiziral za red, v katerem so našli poslovanje Družbe. Kakor je tudi 'znano, sem jaz sprejel urad glavnega tajpika decembra 1957 in ko sem sprejel to, sem moral delati v temi. S pomočjo Jean Kochevar sva uredila vse knjige in listine po zahtevah Državnega Insurance oddelka. •Kakor je vam tudi znano, je Družba sv. Družine sobratska organizacija, da pomaga članom in članicam v njih težkočah in da drug drugemu pomagamo. Accident program je v dobrem stanju. V zadnjih šestih mesecih imamo 2,500 družin Zavarovanih z okoli 7,500 članov To je slika šest mesecev in ako se potrudimo, smo lahko v družbi drugih velikih organizacij v državi. Kar se tiče v denarnih zade- dozdaj. Ob tem času, kakor je nam tudi znano, bodo stroški pri Državnem Uradu, Illinois, za novi program — zavarovplninski oddelek, in da se to vsoto porabi v to korist. Druga: točka, katero hočem m delom prihodnjih šest mese- dela z dvojnimi knjigami nam-ceviahko raste ta napredeh od reč tajnikove in blagajnikove. 25 do 30 tisoč dolarjev. Zdaj se je nabralo veliko dela V tem času je naš zavaroval- in obenem je prišlo na dan da m oddelek sredi pridobivanja ko pridejo preiskovalci, držav-novA elanov in članic, ker ta ni, da nJih delo je namreč s po-oddelek je življenje Družbe. ročilom giavnega tajnika in nje-Naš novi program v tem oddel- !gov red. Blagajnikove knjige so ku bo urejen v kratkem in vsak dvojno deio in državni Insur-cas pričakujemo obvestila iz Dr-1 ance Oddelek jih ne vidi. Torej žavnega urada. In pri tem tudi obvestim, da s tem programom lahko dosežemo $1,000,000.00 novem oddelku do naše konvencije 1960. Lepo se vam vsem zahvalim za vašo prijaznost in za vaš trud in vaše delo. Joseph J. Kochevar, glavni tajnik. Stavljen je bil predlog po Josephu J. Kochevar, da se daruje Louis Vedicu $50.00. Frank Tushek podpira. Sprejeto. Glavni predsednik Steve Kosar kliče glavnega zapisnikarja za poročilo. Poročilo g’lavnega zapisnikarja Josepha L. Drašler, je kratko. Prijazno je biti v vaši družbi in da sem navzoč pri vsem delu v pregledovanju knjig in Družbenega premoženja. Ako mi je bilo mogoče kaj pomagati v vašem delu, sem vedno pripravljen to storiti, da je vaše delo lažje in da se ne trati veliko časa. FYva^a vam vsem. Joseph L. Drašler, glavni zapisnikar. Frank Tushek predlaga in je podpiran po Anni Jerisha, da se poročilo glavnega zapisnikarja sprejme. Sprejeto. Glavni predsednik Steve Kosar nato prosi glavnega blagajnika za poročilo. To sledi: Glavni predsednik in uradniki Družbe Sv. Družine! Mi vsi smo slišali poročilo našega glavnega tajnika za zadnjih šest mesecev, do 30. junija 1959. Kakor je bilo dano njegovo poročilo, vam je znano in pri vašem pregledovanju knjig ste videli, da je Družba Sv. Družine napredovala za $18,428.03. To poročilo je samo vidno kako naš glavni tajnik dela z vso močjo za napredek in dobrobit naše Družbe Sv. Družine. Druga točka v mojem poročilu je, kar se tiče bondov, katere je Družba Sv. Družine že davno kupila kakor investicije. Veliko let smo imeli te bonde in težko je bilo kaj dobiti zanje. Končno je prišlo do zaključka, ob tem času bi jaz priporočal, da se to uredi v nov sistem, kakor tudi Državni Insurance oddelek odobri To je moje poročilo, hvala Družbe- vam vsem za vaše dobro delo. Anton Smrekar, glavni blagajnik. Joseph L. Drašler predlaga in je podpiran po Franku Tushek, da se poročilo glavnega blagajnika sprejme s pripombo, da se razmotriva važne točke, katere je omenil glavni blagajnik, ko pride čas za to. Sprejeto. Frank Tushek predlaga in je podpiran po Anni Jerisha, da se priporoči našemu aktuarju Harry Tresselu, kaj se mu vidi, kako se bi vpeljal nov sistem namesto knjige glavnega blagajnika in tudi da vsoto, katero ima Družba od Rockdale bonds, da se to rabi za pokritev stroškov programa nove zavarovalnine. Sprejeto. Podpredsednica nato pokliče za poročilo glavnega predsednika. Glavni predsednik Steve Kosar poda svoje poročilo: Glavni uradniki Družbe Sv. Družine! Dobrodošli na tej pol-letni seji Družbe Sv. Družine. Zopet je minulo šest mesecev v tem letu, Vidi se mi, kakor da je bilo komaj pred pekaj tedni, ko smo imeli zadnjo revizijo knjig in sejo. Čas hitri hiti, kakor tudi napreduje naša Družba Sv. Družine. Napredek je tak, da člani in članice, kateri vedo, kaj je bilo eno leto nazaj, da sami ne bi verjeli, kakšen napredek je in kako hitro raste naša Družba Sv. Družine. V tem času ne bi bilo verjetno, da je v glavnem uradu prometa sedaj v enem tednu, da v prejšnjih letih to bi bilo letno delo. Sedaj je naša Družba Sv. Družine znana po celi državi, ampak to je šele začetek našega velikega dela, ki nas čaka. Naš novi program “Health and Accident” dobro napreduje, kakor je bilo že poročano. Po zadnji seji smo poročali, da glavni urad deluje z novim v zavarovalni oddelek. Omenjeno je bilo, da naš aktuar je imel vse to v oskrbi in pripravil vse listine, katere zahtevajo v državnem uradu, Illinois. Sedai urejeno in da je v redu in da država Illinois, Insurance Oddelek, se strinja z vsem. Torej pričakujemo to iz državnega u rada. Ko bo ta nov Zavarovalninski oddelek vpeljan, bo eden izmec najboljših razpisov za nove člane in članice. IKakor je bilo poročano, Družba Sv. Družine je napredovala v zadnjih šest mesecih za $18,-428.03. To je jako lepa vsota in ponosni smo na to, ampak, to je šele začetek in pričakujem, ko bo minulo šest mesecev, da bomo vam podali še lepše poročilo. Ob tem času hočem se zahvaliti vsem uradnikom in uradnicam za njihovo dobro delo in složnost, katero izkazujejo. Torej z božjim blagoslovom se še enkrat zahvalim vsem. S sobratskim pozdravom! Steve Kosar, glavni predsednik. Frank Tushek predlaga in je podpiran po Josephu J. Kochevar, da se poročilo glavnega predsednika sprejme. Sprejeto. S tem poročilom se je končala glavna pol-letna seja z molitvijo za vse žive in umrle člane Družbe Sv. Družine. Zaključek ob 5:30 popoldan. Joseph L. Drašler, glavni zapisnikar. MALB OGLASI Share Home Will share home with lady. Call EN 1-7067. (175) V najem Oddajo se 3 čiste sobe odraslim. $35.00. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (175) Naprodaj Zaradi selitve poceni naprodaj nova oprava za spalnico, dnevno sobo in kuhinjo. Po želji tudi poceni stanovanje isto-tam. Kličite EN 1-6791. ’ -(175) Stanovanje se odda Odda se 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, spodaj, se sprejme do 2 otroka. Vprašajte na 961 Addison Rd. —(174) Stanovanje išče Odrasla družina išče 5-sobno neopremljeno stanovanje med 60. in 68. cesto v okolici St, Clair Ave. Ne višja najemnina od $65,00. Kličite EN 1-4769 po 1. popoldne. —(177) V najem 4 sobe se oddajo zgoraj na 1009 E. 63 St. —(175) Naznanilo Z veseljem naznanjamo, da bo e-den od članov naših neštetih organizacij odprl nov urad za prodajo in nakup zemljišč in posestev v Clevelandu. Frank Janša, stavbenik in pogod benik, dobro poznan in priljubljen med slovenskimi rojaki v našem mestu, je te dni odprl svojo pisarno na 13007 St. Clair Ave. Zagotavlja nas, da bo nudil pri nakupu in prodaji zemljišč prav tako dobro postrežbo, kot je to delal do sedaj pri drugih poslih in se priporoča cenjenim rojakom, da se obrnejo nanj v vseh teh vprašanjih. Frankov urad bo pod direktnim vodstvom Georga Veloski, izkušenega in sposobnega prodajalca, ki bo uredil vse vaše probleme in katerega lahko pokličete vsak čas p' telefonu GL 1-4550. JANŠA REALTY GO. 13007 ST. CLAIR AVENUE Harland Ave. Blizu Lake Shore Blvd. 5-sob-ni bungalow naprodaj, posebno' velika stanovanjska soba z ognjiščem, preproge od stene do stene, moderna kuhinja, mnogo posebnosti. $16,900. Lastnik IV 6-3559. Sobe se odda . Štiri velike čiste sobe s kopalnico se oddajo na E. 68 St. Kličite EN 1-4262 po 6. uri zv. (178) Stanovanje se odda 4 neopremljene sobe se oddajo v najem na Donald Ave. Kličite KE 1-9305. —(176) Hiša naprodaj Enodružinska, osem sob, 4 spalnice, na novo dekorirana, blizu išol, trgovin in transporta-cij, nov plinski furnez, avtomatični vodni grelec, polna klet, dvojna garaža. Oglejte si! Kličite LI 1-8733. (178) t&e iVIAY“K Z) BASEMENT tivtet. 'Poseben Kup! Nova nizka razprodajna cena! 12 SKODELIC in KROŽNIKOV / iz finega prosojnega porcelana z 24-karat. ZLATIMI ROBOVI 3.98 garnitura Ponovljena razjprodaja! Satensko bele skodelice s trdnim podstavkom in 24 kt. zlat. robovi! Importirani prosojni porcelan! Za vsako priliko! Založite se z njimi za posebne prilike vnaprej, ko boste potrebavale dodatne'•skodelice in krožnike! In ne pozabite nevest! Po tej nizki ceni si lahko privoščite en ducat za vas in en ducat za darilo! • Se prodajajo samo po ducatih! I'he May Co.’s Kleini oddelek porcelanaste posode v mestu in na Heightsu KRIŠTOF KOLUMB ali Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST Pogumno in veselo je v pričakovanju suhe zemlje dalje plavalo malo brodovje. Ker je bil veter in morje mirno, so vise la-dije šle vkupe in “pinta,” ki je bila najhitrejša, je malo zadrgnila jadra. V štiriindvajsetih u-;ah je brodovje prišlo skoro 100 milj proti zapadu, pa vendar je bilo na tem paralelnem krogu, po katerem je šlo, še skoraj bližje Afrike, kakor Amerike. Lahek veter je pihljal v jadra in morje je bilo mirno, kakor Gvadalkvivar v Sevilji. Misli, da so blizu suhe zemlje, so bile že tako obvladale mornarje, da so nekateri prinesli vedra in zajemali vodo ter jo pokušali. Je- dva so iz vode potegnili vedro, I _____Ne že so vsi planili k njemu. I gospod niti na slučajna znamenja. Držati se moramo trdno smeri, kateri smo zavzeli. Prav lahko je mogoče, da se nahajamo mej o-toki, a to nam ne daje pravice kreniti s svoje poti. Naša naloga je, dokazati, da je mogoče se peljati okrog zemlje, in hkratu najti pot v Indijo. Ko se bodemo vračali, ne bodem imel ni-četsa proti temu, da obiščemo kake otoke, ki leže ob naši poti, a sedaj pa moramo iti vedno dalje na zapad! Ne ozirajoč se tudi na jasna znamenja suhe zemlje? — zaklical je Pinson, katerega so neprijetno dimile Kolumbove besede. ozirajoč se tudi nanje, Alonz, — odgovoril je —Aleluja, — zaiklical je prvi, Kolumb z odločnim glasom. — — voda je čisto sladka. I Poleg tega pa moram vas sva- —Daj jo za jeden požir! . . . j riti, da domišljija more vzbuditi —Pokusi! No, kaj?? Kakšna neuresničljive nade in biti vz-ie? rok bridke prevare samega sebe. —Prav za res, — zaklicali so Skušnja uči, da ob vzhodu in za-nekateri, — to ni okus morske hodu dobe oblaki na obzorju gctovo znano,, da je letanje ptičev Petra Paloškega nagnilo k otoku Floresu . . . Pa prihod ptičev ni za dolgo potolažil mornarjev. Kmalu so se prepričal, da je bilo goljufivo to znamenje o bližini zemlje. Vedno dalje in dalje so pluli po travnem morju in slednji dan ločila jih je večja daljava od ljubljene domovine, in kakor se je kazalo, morja ne bode konec. Ljudem je bilo hudo na širnem morju, ki je bilo podobno neomejeni vodni puščavi. Mornarji so vzdihovali mej seboj'in se pogledovali. Vedno pogosteji so bili vzdihi in pritožbe. Zvesti tovariš admiralov, Peter, je kmalu spoznal, da se sedaj skrita nevolja kmalu premeni v jasen upod. —Kaj je storiti? Kako postopati? — vpraševal se je nekoč po noči, nemirno se prevračajoč v svoji postelji, a ni mogel najti nobenega odgovora. Nakrat je zaslišal v sosednjih posteljah neki šum, potem pa j lahko odhajajoče korake. Vstal ije in gledal v odhajajočo temo-to. Da, — postelje so prazne, kaj to pomenja . . . Ne misleč, kaj da dela, je Peter šel bos tje-kaj, kjer so utihnili oddaljajoči se koraki, prišel je do majhnih vratič, ki so odpirale vhod v prednji del ladije. Vrata so bila vode. —Ne, — zaklical je neki navdušenec, — okus je prav tak, kakor ga ima voda v zalivah blizu večjih rek! . . . Samoprevara ljudij je bila ta ko velika, da jih je jezil vsak m govor. Pozabljen je bil ives nemir zaradi odklona magnetne i-gle. Celo Kolumb, ki je bil vedno razsoden in previden, se je udal skupnemu navdušenju, in nadejal se je, da kmalu najde velik otok, ki leži na potu mej Evropo in Azijo. Ladije so se skušale, katera prehiti drugo. “Pinta” jo je kakor bister konj hitela dalje in je le poredkoma nekoliko počasneje vozila, da počaka “San to Mario.” Kar je na mostiču Pinson vesel zaklical Kolumbu. —Blažena bodi presveta Marija Devica! Gospod: admiral vesela novica! Na severu vidi jo se obrisi zemlje. Videli smo dolgo vrsto ptic, ki je šla na to stran. Naj li ne premenimo smeri ladijam? —Kakor je tudi vesela vaša novica, vendar mi ne smemo plemeniti smeri, — rekel je Kolumb. — Ne moremo jo preme- CH1CAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Good going established business. Suitable for couple. Owner will sacrifice for quick sale. 1454 Devan St. SHeldrake 3-£>785, closed Sundays and holidays. (174) HELP WANTED — MALE MEN WANTED I Permanent Work Housing Available “LARGE MINING COMPANY” NEEDS LABORERS for underground and surface work No experience required. UNDERGROUND WORK $2.33 PER HOUR SURFACE WORK $2.25 PER HOUR 40 hours per week, year round work. Age 20 o 45, inclusive. Veterans must bring discharge or DD-124. All must bring Social Security Card. Immediate family housing available. Boarding house accommodations for singles. ROOM AND BOARD $3.40 A DAY i Thorough physical required. WRITE OR WIRE FOR IMMEDIATE WORK TO CLIMAX MOLYBDENUM CLIMAX, COLORADO r (no) prečudne podobe; večkrat so podobni obrežjam in otokom itd. Zato je najbolje, da niti za las ne odstopimo od svojega prvotnega načrta, da ne bodemo prevarani! ... Pa poglejte! To so pravi oznanjevalci zemlje z za-pada! . . . Vsi so hitro pogledali na pokazano stran in zagledali so velikansko ptico z razprostrtimi peruti, ki so gotovo merile 10 čevljev, katera je letela čez 'Pinto” in se usela na jadrin :lrog admiralske ladije. —Pelikan, pelikan! —To je v resnici pelikan, — pritrdil je Kolumb, — in te pti-re ne lete nikdar čez 20 milj od morskega obrežja. Brodovje šlo je nadalje proti japadu, a upanje, da kmalu pri-lejo do suhe zemlje se je razkadilo kakor dim. Minol je jeden dan, minol je drugi, a okrog ladij se je razprostiralo vedno le širno morje. Da bi malo po-,'zdignil pogum mornarjem, je dne 19. septembra ukazal Ko-umb preračunati poveljnikom, koliko so prešli. Na “Nini” so naračunali 440, na “Pinti” 420, in na “Santa Marii” samo 400 milj, a to ni dosti potolažilo pobitih mornarjev. Ko je drugo jutro dne 20. septembra prišel na mostič Kolumb, je zaslišal z jader “Sante Marie” neko posebno žvrgolenje. Ukazal je jednemu svojih ljudi, naj pogleda, kaj je. —Trop majhnih ptičev, — je veselo zaklical mornar, ko se je povrnil. -Ptički, ptički! — klicali so drugi. — In kako lepi! . —Gospod admiral, to so pravi gozdni ptiči, — zaklical je Peter. —In gotovo tudi pojo! . . . —Glejte, sedajo na jadarske drogove! . . . -Kako so pisani! . . . -Sedaj so zapeli, kako veselo ž/vrgole!... Surov; mornarji so z veseljem poslušali petje ptičkov in nekaterim so prišle celo solze v oči, tako so bili ginjeni. —O kako lepo! — zaklical je krmar. —In kako pogumno letajo, morajo biti ne iz dosti oddaljene dežele! . . . —Suha zemlja je blizu, tako se sliši iz njih žvrgolenja. ■Da, vi imate prav, — vzkli-cal je Kolumb, — ta trop ptičev gotovo potrdilo, da je blizu suha zemlja. Pri odkritjih Portugalcev so dostikrat mnogo ko-listili ptiči, kot kažipoti, zakaj ne bi tudi tega storili nam? Vam, ki ste doma iz Palosa je V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Ai T v* v Anton lomsic ki je umrl 10. septembra 1957 Dve leti že minilo je, kar Tvoje truplo v grobu spi, a mi spominjamo se srečnih dni, ko še živel si med nami Ti! V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu, v rajski večnosti! Tvoji žahfjoči: SOPROGA in OTROCI ter SORODSTVO Cleveland, Ohio, 10. sept. 1959. V;:^ ,-V.. - V- i--' ^ u- ■ r' V blag spomin ŠTIRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE HČERKE IN SESTRICE Alice Benčin ki je v cvetu angelskega življenja preminula dne 10. sept. 1935 'Ljuba hčerka, draga sestra, prezgodaj si ločila se od nas, zapustila mater in očeta in dva brata žalostna. Zaklad ljubljeni si bila, v cvetu življenja si nas zapustila, a Tvoj spomin ves lep živi, 'med nami bo do konca dni. Bog daj naši hčerki in sestrici mirni počitek do svidenja. Žalujoči ostali: JOHN in ANGELA BENČIN, starši JOHN in STANLEY, brata Cleveland, Ohio, 10. sept. 1959. lahko priprta. On je je lahko odprl in pogledal skozi odprtino. Majhna svetilnica, ki je tu gorela, je osvetljevala kakih pet ali šest ljudij, ki so sedeli na vr-vinih povesnih in se pogovarjali pol glasno mej seboj. Šele, kc so se razvneli in jeli glasneje govoriti, se je pojasnilo, zakaj se gre. —Jaz vam pravim, — trdil je neki Anton Morbales, — dobrega ne bode nič iz tega. —Seveda da ne! — pfitrdil je drugi, — admiral je trmast človek! —On je blazen čaistihlepnež, ki nas pogubi vsled svoje neumne domišljije. Kaj bode z nami? Pomislite! Nam zaloge pohajajo. —In naše ladije so potrebne poprave za tako dolgo vožnjo! —Prišli smo tako daleč po tem širnem morju, kakor nikdo kdaj poprej! —Pa ta veter? Vedno vleče z vzhoda na zapad. Kako bodemo | mogli nazaj priti v svojo domovino? —Saj smo vendar videli že toliko znamenj, da je zemlja blizu, — rekel je nekdo, — trava, tiče ... —Drži gobec, — zaklical je Anton, — ti blebetaš, kakor neumen otrok! Kaj so to znamenja. Nič, prav nič! Trava je vedno gosteja in večja. Mari niste opazili, da že ovira pomikanje .adij? Pridemo v tak kraj, da se morska trava popolnoma splete in obdrži ladijo kakor severni led! —Te rastline so podobne prijemajočemu polipu, ki hoče prijeti nas! —Toda trava je na videz sveža in ni dolgo, kar se je ločila od brega. —Tepec, molči. Trava je sveža, — zakričalo je nekaj glasov, — sveža je, ker sb nje korenine v dnu morja, na podvodnjih skalah, na katere lahko zadenejo naše ladije in se razbijejo na kosce! —In ti mali ptički, ki so nas tako razvedrili in razveselili s svojim petjem, mari jih nimate za oznanjevalce suhe zemlje. —To so satanovi sli, a ne oznanjevalci suhe zemlje! — je jezno zakričal Anton. — Peklenski duhovi poslali so svoje gonjače v podobi ptičev, da bi nas omamili in naposled zapeljali tja, od koder bi se ne mogli več povrniti. Da mi moramo, naj stoji, kar hoče, pregovoriti ljudi, naj prisilijo Genučana, da se povrne, dokler je še čas! — je reklo odločno nekaj glasov. —Glavna stvar je, — pristavil je Anton, — da se sami ne bojimo tega izvrišti, kar sklenemo. Tiho škripanje vratič je pro-vzročilo, da so vsi skočili kvišku in začeli se ozirati okrog. Jeden se je zamotal v vrvi in za-ael se ob steni ob blizu ležeče sidro. —Vrag vzemi to prokleto luknjo! — je glasno se jezil. —Tiho, tiho! — zaklical je Anton, približuje se vraticam, da bi poslušal. Kakor se kaže, se ni ničesar zgodilo, — spregovoril je čez jcdno minuto, — a vsekako moramo biti previdni, da ne bode admiral kaj slutil! Pa k stvari! Kaj porečete tovariši, ko bi neko lepo noč, admiral, Iko bi o-pazoval zvezde, se zvalil z ladije? —Z ladije?! Presveta Devica! Anton! —Mari sem rekel, da morate VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo R«L KE 1-0034 Naročila sprejemamo In Izvršuj* mo t>n pnšti tudi trn Cleveland tTTTI XXTTTT T1TXX.ZXTIXX1.XH Re-NuAuto Body Cr, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo Kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 Ea*t 15 2nd Street ČAROVNIJA MODERNIZACIJE Naraščajoča družina? Potrebujete več prostora? Potrebujete dodatne shrambe? POSVETUJTE SE S KRAMERJEM ON NAPRAVLJA ČUDEŽE Pokličite, da vam pošljemo našega izvedenca, ki bo napravil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS PREDELAVA DOMOV 3690 East 93rd St. PODNEVI BR 1-4800 PONOČI SK 1-4429 ali ER 1-9665 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17902 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene To js življenje! zabava... prijatelji... in Sfroh's Ameriško edino z ognjem varjeno, pivo Ugajalo vam bo Karkoli je vaš najpri-Tjubljenejši šport — po lepi razburljivi igri ni nič boljšega kot mehko, gladko, o-svežujoče Stroh’s pivo. Uživajte Stroh’s še danes! SEDAJ PO LOKALNIH CENAH The S lažje! The Streh Brewery Company, Detroit 26; Michigan to storiti vi ali jaz? — zaklical je Anton. — Samo nebesa naS morejo rešiti tega trinoga, ki nas hoče peljati v pogubo. No . • • pa ne izblebetajte vsega! Dogo* vorimo se podrobneje, kadar bodemo imeli čas . . . In zarotniki so previdno se splazili k svojim, posteljam, zapazili niso, da. je bil vstal Peter, kateri je že zopet spal na svojem mestu, kakor je bilo videti-(Dalje prihodnjič.) Hranite denai za deževne dnev« -kupujte U. ^ Savings bond«! MALI OfiLAS!^ Lastnik prodaja hišo za dve družini, 5-5 sob, g3' raža, ograjen vrt, plin skiff umeZ> avtomatični vodni grelec, vetrna okna in vrata, nič popravik nizki davki. Nizka cena za hi' tro prodajo Lastnik gre iz me' sta. Nadaljna pojasnila pri lastniku na 1277 E. 58 St. spodaj Cena $10,900. (175) HELP WANTED MALE Young Men (WEST SIDE RESIDENTS) to train for Kitchen Positions of all types (Cooks Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply STOUFFER’S Employment Office 1375 Euclid 5th Flo«| HELP WANTED — FEMALE waitressesT^ young mothers and housewives be more be a Stouffer girl Train now for full or part time waitress and hostess position in our new Public Square Restaurant or our other Cleveland location STOUFFER’S EMPLOYMENT OFFICE 1375 Euclid Ave. 5fh floo* (17t>) CAR HOPS Day and night shift Uniforms furnished. Apply 111 person after 4 p.m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. HEIGHTS AREA (176) BILLER EXPERIENCED BURROUGHS BILLER PREFERRED Will train experienced typist; °P portunity for permanent emp*0^ ment in new fully air-conditio11 building. Campus Sweater & Sportswear Go. 3955 Euclid Ave. . Apply 8 a.m. to 5 p.m. Dahy Saturday 8 a.m. to 1 p.m-^^) Young Mothers And Housewives Be More Be a Stouffer Girl Train Now for Full or Part Time Waitress Positions in our New Public Square Restaurant or our other Cleveland Locations STOUFFER’S Employment Office ^0ot 1375 Euclid (179)