Mmwm4»m Din —7S, ob Md«Qak Dla l^n. taMi r» *t»"» SSkMLSžSKK |%f>oiinina Dtaim v gotovini. Cena današnje siev. *'<# aai*a rT,7i i^ri lAJtSfJ Naslov Possmeras Stefiiktu Mavadn« Dsa *»—'75, ob nedciiaij Dča 1*-~—* UREDNIŠTVO •« oaJi*;» » Mor^ baru, Jurčičev* ol. il. 4* L ned" «lrop;e- Telnfon mtcrurb- ?4- 27^. Ur KAVA «c uahajA * Jurčičevi ulici »it. 4* pritličje desno. Tele* •'***> it- ’?4. — SiiS postnoSekavvi «*£<«» iJ«v. J1 ML N* aarnC)la 1 brc* tfouarja ec ct* -H BoUx>[U*» «« «e »rftSfcj**. naw' muj-juhl^ Ljm*aBMaagK> .'.asama* S2SSSSa'i®1S5SE.SiaSSH» Maribor, 6. jan. Ne pojdimo mimo faizifikatovakega škandala na Madžarskem. Znano jc, kaj se je tam »godilo: visoki državni uradniki, vsoučilišoni profesorji, grafi in barona so se kar čez noč razkrinkali kot ponarejevalci tujega denarja. Takega škandala menda Evropa še ne pomni. — Doslej so ponarejali denar na^ vredni -ljudje. Ljudje, ki niso zavzemali r.obe-mfsfcm družabnega položaja Ljudje, ki so tudi sicer pokazali, ja spadajo pred kri-usmal. Na Madžarskem pa so se zbrali ljudje iz taikozvanih najodličnejših krogov 5n so — kakor pravijo —ponarejali denar v »'korist domovine«. Lastni vesti, v kolikor jo imajo, so rekli tnko-le: Oe <*e sme pod nekimi pogoji abijati ljudi za domovino, tedaj se sme poioavejati tudi denar sosednih držav za domovino. — Sredstev ti ni treba iabirati, če ti je cilj srei! Dolgo so se sli žali glasovi o političnih nasiljih na Madžarskem. Ta nasilja so prizadela svobodoumne in socialno napredne kroge, ki so e.e borili za republikansko vladovino, za razdelitev veleposestev, za ukinjen je plemiških predpravic, za liberalno uprave in moderno ■»»gojo. Hortyjev režim je tako ljudi zatiral e hunskimi kupiti. Pod vodstvom onega istega policijskega Sefa Nadassi-ia, ki sedaj tiči v zip:>ru radi ponarejanja bankovcev, se je vršilo nezaslišana preganjanje poliifeično presvetljenih ljudi. Madžarski režim ve. zakaj je treba utrditi habsburški monarhizetn: plem- stvo bi v svobodni republiki izgub'!} vse evoje priviOegi je. Ščitile so sc tndl razne tajne družbe, ki so morile in preganjale iiJudi neodvii*nejra. mišljenja, Vlsitfa je ustvarila in podpirala iredenti stični a društva. Dolgo časa so madžarski begunci in prosvetljeni ljudje drugih narodov v Evropi opozarjali na to. Nihče sc ni resno zmenil za madžarska nasilja, češ, da se gode v notranjosti države. Neljubo so pač bili presenečeni -viso-Sdi« mogotci v Budimpešti, ko je nenadoma zasmrdelo po vsej Evropi. Službeni krogi in madžarska elita—ponarejevalci francoskih frankov! Kako pikantno! Iz ra/vno istih vrst so neprestano prihajali v Pariz madžarsikii »kavalirji« in sladko pihali na francosko srce. Pripovedovali so o krivicah, ki so se zgodile Madžarom z miirovno pogodbo, podkupovali liste, da so pisali o nerazdeljivost,! milenijske Ogrske in ec cedili od same ljuibezni do Francozov. Ob istem, času pa so ti l judje ponarejali francoske bankovce in pomagali slabiti francosko valuto, s katero propasftjo hi zašla Franci ja v mcdogled-no ikriao. Največ, kar lahko povedo budimpe-Btarusiki ponarejevalci v svoje opravičilo, je to, da so dajali izkupiček v iredentistično namene. A tud« to jlib niti s čisito madžarskega stališča ne opraviči. Ti »rodoljubi« so umazali domovinske interese z miednaTodnim zločinom. Toda treba je iti globlje ti n vprašati; Ni li vtse to, kar počenjajo sedajo i »vlastodržci« na Madžarskem1, sannio na sebi zločina/koI Ali je res v interes« madžarskega naroda, da se pripravlja vojna s sosedi? Ali imajo Madžari tolliko svojih rojakov zunaj meje, da< bi »e morala radi njih izzvali nova vojna? Ne,- iredentizma madžarsko ljudstvo ne potrebuje, kakor ne Potrebuje Habsburgov. Zahtevajo pa to interesi veleposestniško lemeni t-aŠkega razreda. . Sedaj ®e je raafcalHlo, kakšen je v svojem jedrni madžarski iredentizem in tudi ves sedanji sistem. Falzifikatorskii Patriotizem je čisito navaden faMfiikat J^aiiovinske ljubezni in narodnjaštva. — 7® je z ose/burim korietolovstvom pome-gol jufi ja. V samem1 bistvu pa j« ta skandafl^ ramkril, diai je sedanji madžar-afci d‘i> da se pripravlja ustanovitev i>odobne stanovanjske kreditne zadruge, kakor obstoji v Ljubljani in ki se je zelo dobro obnesla, kakor pričajo številne nove družinske hiše pod Rožnikom in drugod. O tej .akciji bomo še sporočili kaj več) ko bo stvar dozorela. Vsekakor pa moramo živahnejše stavbeno gibanje le pozdraviti z željo, da ne bi ositalo pri samih načrtih. Saj jp zidanje novih stanovanj edina »stvarna rešitev stanovanjskega problema! m Kaj bi želeli konzumen!jc? Da bi se znižale cene i.t. d. — o teni ni dvojna. Pa na pr. tudi nekaj skromnejšega. Upe-lja-la se je hvalevredna navada, da sc v izložbi označujejo cene- Nov zrkon o draginji bo v trni oziru P" bolj pritisnil na. trgovce in- obrtnike. Stvar nikakor ni slaba. četuHi da nekaj truda, ker marsikdo vstopi v trgovino in kupi kako reč samo radi tega, ker je zunaj opazil, da je cena primerna. Mnogim ljudem: ;e ne ljubi povpraševati v trgovini, zla-rt- ne. če nimajo baš trdnega namena, da kaj kupijo. Padi tega bi želeli, da ‘bi trgovci res dosledno označevali vse cene, Sedaj vidiš, da so nekateri predjnefi označeni, drugi pa ne. Želeti bi tedaj bilo več doslednosti in natančne ti. m Male stanevanjske hišice. TIT. odsek mastnega občim-ke-ga sveta se jo ba-vil z vprašanjem,- da bi pole«; stanovanjske hiše v Smetanovi ulici pričela •cbfina graditi 1. 1.927. tudi male enosta-novanjiSke hišice po r.-n-gleškem oz. nemškem sistemu »kolonij«. Mala enosta no-vanjisika hišica l>i stala 120€00 do 130.000 Din in bi bi-la jako lično urejena. Vendar obstoja vprašanje, ali bo prišlo do gradbe takih. pdrdopij. ker je njih cena za 40 —50 lisce dinarjev višja kot cena več enako velikih stanovanj pod en«' streho. m Stanovanjska biča mestne občine. Mestna občina bo pričela graditi na vogalu Smetanove in Vrtne ulico stanovanjsko hišo začetkr.m meseca marca, tako da bo do 1*”'. maja pod streho. Z ometa vam jem se bo pričelo koncem poletja in stranke se bodo lahko vselile žc 1. novembra. Imela ko 24 dvosobnih stanovanj, ki bodo v skladu z vsemi hi-gijensk’ini pr^dpvd. f'no stanovanje bo stalo okrc-jr 89.OT0 Din. m Invalidi, organizirani v mariboaisk-i podamžnic' >Udruženja vojnih invalidov«, imajo občni vbor v nedeljo dne 10. t.m. ob 9. uri dopoldne v Gauibrinovi dvorani. Po občnem zboru bo poročilo delegata I. O. o novem invalidskem zakonu. m Prijave vojnih žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu. Čitatelje iz vrst invalidov opozarjamo, da s 17. febr. peteče rok za prijavo radi prevedbe po -novem -invalidskem zakonu in je tedaj treba pohiteti z zbiranjem prilog. Nag list bo objavil natančna navodila o tem v soboto, zato opozorite svoje znance - invalide nato številko. m Program simfoničnega koncerta .. Gkttbeuc Malice«. V četrtek dne li. tm. 'Strah S. -T A B 0 R< V Mariborn', VIn»' ?. jahuarja' 1921 priredi orkester Glasbene Matice v veliki dvorani prsi Gotau- simifonionii kom-cent ob sodelovanje opernega pevca pr. .1 n!i,ja Betetta s sledečim1 sporedom: 1. Schubert: uvertura v italijanskem stihi. 2. Mozart: »Za, to lopo roko (Per quesita ibella mano)«; 'koncertna arija za bars-sclo im orkester. Poje g. Betetto. 3. Vilhar: »Mornar« za balssolo in orkester. Poje g. Betetto. 4. Beethoven): Tretja simfonija Esdur (Eroica): 1. Allegro con brio. 2. Marcia fnnebre. 3. Scherzo — Allegro vi gače. 4, Finale — Allegro inolto. Dirigent jo koncertni ravnatelj g. Josip Hla-dek Bohinjski. Predprodaja vstopnic v trgovinah ge Brišnik in g. Hofer. m Jubilej 40 letnega službovanja. Povodom 4(iletinega službovanja g. Jožefa Krahuliik, nadzornik državnih železnic, g. strojnega mojstra Jurija Hriiberšek in strojevodij K- Hinko Meuer in Franca Leskovar bo priredila krajevna Skupina »Studemčnega udruženja strojevodij SHS« Maribor v čast imenovanih članov dne h. t- ni. družabni večer v Gam-briuovi dvorani. Prijatelji in znanci so vabi ioni k udeležbi. Do 23. ure koncertne točke, po 23. uri prosta zabava in ples. Začetek ob 20. uri. Vstopnina pro sta. Ofici jelna proslava se vrši te tega' dne ob 10.30 uri dopoldne v gotski sobi kurilnice. p m Slov. lovsko društvo — glavna podružnica Maribor javlja svojimi članom in lovcem sploh v njenem področju, da sejo pričela akcija za obnovo krvi divjačine, za sedaj zajcev, fazanov in jerebic. V to s v rli o ponuja veleposestvo Mart ne r Geza v Murski Soboti žive z-ij-ce v zameno z živimi zajci z Dravskega polja. Izmeno posreduje SLI) v Mariboru. ki daje tudi interesentom potrebne informacije. .Da se goji strelski šport tudi v mrtvi -sezouil in so lovci po hudih zimskih naporih družabno poveselijo,' io zamislil odbor sobno streljanje na rnir-no in premijkajoče se tarče v dvorani gostilne Pečnik na Rotovškem trgu 2. J: rvi strelski večer se bo vršil dne 16. trn. ob 8. uri zvečer. Strelci in strelke, elan, m po njih vpeljani gostje dobrodošli -.Članarino za SLD plačajte le-* V An}-S,n ^zadevnega sklona delegatov v Celju 1. ali naravnost SLD ' Ljubljani; 2. ali gl. podružnici SLD v Mariboru na n e,i račun pri Trgovski banki v Maribora; 3. ali osebno g. bla-gajnikn. elani «> opozarjajo, da ima gospodar-na razpolaganje razne tulce št. con m • ., J’h oddaje članom po nizki č, ^-‘Limik, blagajnik in gospodar so t-nnem na razpolago vsako soboto od 18. m *°Am° p“”ik' _ '71 Silvestrov večer Gasilnega društva r >' °>.ni ;je prav lepo uspel. Hvala fT °nv. mnogoštevi Ima-m ob iskovalcem z Pobrežja in gasilcem iz Zrkovc, po-®°bej pa g. Balonu. Eohnjecu im Fi-c leru.lvi so z izdatnimi preplačili pripomogli Jo lepega gmotnega uspeha. — vala vnem in na. svidenje prihoclinjle. >n Klub.bar dnevno prvovrstna va-ete-predstava. V nedeljo in o praznini popoldne čajanka. Po plesih .sestanek odlične družbe. Mrzla in topla jedila, I ,so noč odprto. 37 m Danes zvečer Velika kavarna n metu iški večer. Gostovanje gosp. O. Bratuža. Inge Sveden in Hoffmanu 'j lirls. m Kavarna Evropa. Rusi so prišli! o dame, 5 moških. Svirajo in pojejo solo. duo in zbor od 20.30 do 2.30 ure. ‘59 Glisovir, madrace, kompl. postel;e, otonume, vložki, omare, zrcalo, železna postelja, kuhinjska kredonca na prodaj. Rotoški tr, Madžarska vlada — ponarejevalec bankovcev vendarle niso zaplc- Se n zapij o nal ni aretaciji princa Win-disichgriitea je sledila vrsta nadaljnih aretacij. Windischgriitz je krivdo priznal, 0-pravičil pa. se je s patriotizmom. Daljo eo bili aretirani bivši ministrski predsednik Teleky, domrobraniski mlini oter Cza!ky, poslanec Hladu, baron Szc-ceny, minister notranjih zadev Bakovski, šef generalnega štaba Laškovich in drugi. Vsega skupaj je aretiranih že ohola 51) o cii. Francoski poslanik zapustil Budimpešto. Ogromno pozornost je vzbudila vest, da je francoski poslanik Chinckeat nenadoma zapustil Budimpešto. Tudi madžarski poidaiuik v Parizu baron Koranyi je odpotoval iz Pa r*iz u. _ Nekateri krogi so mnenja, da je Francij« ^ odgovorila na grdo nekorektnost Madžarov s tem, da je prekinila diplomatske stike 2 njimi. Večje blamaže tedaj madžarski režim ni mogel doživeti. Kaj pa vlada grofa Uethlena? Drugod bi spričo takih razkritij vlada domieijohirala. Toda grof Bethletn so ne da tako zlahka omajati ki še ni podal ostavke; tudi se zdi, da ga državni u-pravmik drži, ker hoče ohraniti iluzijo, da oficielni krogi teni v škandal. Naj Društvo narodov posreduje! Glasilo čsl. zunanjega ministra »Češko Slovo« zahteva, da naj Društvo narodov intervenira na Madžar'kem. da.se bo ta zločinska afera razčistila res tako, kakor je treba. V afero so zapleteni habsburški oprode, tako je zla.-di pri-nc W5m>dd«chgrate veljal kot velik zagovornik povratka Habsburgov i,n zaupen prijatelj pokojnega kralja Karla. Nekateri listi sodijo, da so si ponarejevalci hoteli pridobiti sredstev za 'pripravo državnega puča, ker jim je sedanji režim premalo odločen. Hoteli so, da hi sc obnovila monarhija in začela radikalna državna politika v smislu ire-denlističuili stremljenj. Kadi toga je budiiiipcštsiii.kii škandal v resnici na.ivečji političen dogodek v zajetajem času. Nadvojvoda Albreht — prbtcHor tc družbe? Bratislavski list »A Reggel« poroča, da bi puč 110 hi bil namenjen povratku Zitc in Otona, marveč bi se .izklical za kralja nadvojvoda Albreht. Albreht je bil zaščitnik ponarejevalcev. i. redna seja občinskega sveta mariborskega Dne 5. t. m. je imel maribo rski občinski svet prvo sejo v 1. PJ26.. /upan g. dr. Leskovar je uvoDmi pozdi avd : L-č inski svet in ga pozvol. da posveti vse svoje moči v blagot občimi iti kulturnemu napredku prebivalstva. Podal je Uidi kratek pregled o delu, ki ga; jo točno in venimo izvršil ončiiiski »vet v preteklem letu. Občinski -«v;:t jo imel 15 rodnih (2 nadaljevanj) in 4 izredne soje. Keši! pa je 1150 aktov. Tudi v bodočem letu čaka občinski svet težavna naloga. Treba bo izdelati proračun in rešiti stanovanjsko vprašanje s sredstvi, ki so na razpolago, Nato je sledila volitev disciplinarnega odseka, ki se voli začetkom vsakega leta in sestoji iz: predsednika, treh svetovalcev, magistratu ega ravnatelja in dveh magistralnih uslužbencev. Na predlog g. dr. Jerovška, so bili pomovno izvoljeni lanski člani. 28. novembra jo mostni svet zaprosil srezko poglavarstvo za podelitev koncesije za avtomobilski prevoz oseb na progah: Maribor - Ptuj, Maribor -Konjiice, Maribor - Dravograd in po mestu samem. Potrebno pa je. da to sklene občinski svet in da formalno izrazi krajevno potrebo. Na predlog cbč. svet. g. Stabeja in na predlog soeijali-stičnega kluba jo občinski svet sklenil, da najodločneje protestira proti namerava ni ukinitvi borze dela in inšpekcije dela. Mariborska borza dela posluje nepretrgoma od 21. fe.br. 1919. in bi ukinitev pomenila sooijaten zločin. Obe. sv. Pet e jan je povdarjail, da mora občinski svet, kar najodločneje pro-testirati. Triko socdjalne institucije sc ne i trj?8.I.nadatr. levo. 42 Ugodno zameno stanovanj I Legitimacije — drž. m v veliki uberi si pospešite sami l.jenei znižane cme — naslnv- z vpisom pri stanovanjski bor I atelje JapeljM. Alek^nifrova n „Marstan“. 41 | o*=ta ?5 111, „ Trgovski 3 Diaribor, 5. jan. smejo ukiniti temveč .podpreti, da kodo lahko uspešneje izvrševale svojo mulo-Ko. Pri vladi bi sc moralo prpitetitirati tudi proti ukinitvi borzo dela v Murski Soboti. Predloga sta bila soglasno sprejeta. F ozirom na predlog, da šo pri velikem županstvu intervenira, da bi sc preprečile deložacije v zhnnkem čv.i-u, je obe. svetnik g. Juvan izjavil, da deložacij pred aprilom ne bo. Županstvo je zaprosilo K°thairiido mesta. da sprejme poj streho stranke, ki se morajo izseliti iz hiše v Vrtni ulici, (hisa so podira). Komandant mesta upa, da so bo prošnji tugodailo, in da bo mest-na občina dobila pn objekt Meljske vo-jgišiiice. Sledila so poroči-la odsekov. —• Prvi je poročal dr. V. Kukovec, da .ie odsek nunenja, da se dovoli zgraditev privatne klavnico v mestni okolici, ker ni nekakega pravnega zadržka. Pre-čktal jo vlog-o, ki predlaga, da bi mbč. svet pooblastil g. žmpana, da intervenira glede odprave vizumov, da se olajša' promet z inozemstvom. Obe. sv. Stabej. Veliko županstvo je zaprašilo mestno občino, naj da obrtni šoli prostore brezplačno na, razpolago. Prošnji se je ugodilo, toda le za 1. 1926-27. Predlog, zveze avtonomnih mest, da hi se zgradilo na Jadranu zdravilišče za nevrastenično in skrufu-lozno dceo, a v po.samoznih mestih dispanzerji, se bo podpiral z vsemi sredstvi. Za III. odsek je poročal g. dr. Kac. Postavitev paviljona na Aleksandrovi cesti se ne dovoli, ker prosilka ni pripravljena zgraditi poviljona, ki bi odgovarjal okolici. Stanovanjska hiša na vogalu Smetanovo in Vrtne ulice se bo pričela graditi začetkom marca. Skico in osnutki se ne bodo razpisali. Nato je poročal podžupan g. dr. Lipold o sklepih kombiniranega odi-ekn, ki je. proučeval siamovnojdvo vprašanje. Zaključil je,'da se predlog slcnhvanji-kih naj eram i 'k o v gl ed e v upeljavc gradbenoga davka zavrne.i.Nasvet g. župana, da ;:c zvlš.ijo doklade ha gosta.všči 110, je ldbuvrfcva-u. vendar so mi sklonilo nič definitivnega. Da bi se dvignila gradbena podjetnost, jo odsek akleuil, da. se novozgrajene stavbe oproste gcstavščsne, vodarine in kanalščine za dobo treh let. Vnela se .ie daljša debata, v katero je poseglo več govornikov in zagovarjalo ta ali cn.i predlog. Končno sta. bila sprejeta predloga. 1. o olajšavah za novozgrajene stavbe- in 8. da se-izvoli 7-čdausfei odsek, Ici se bo nadalje bavil s Srt-amovanji k-im-i vprašanji. V odsek so bili izvoljeni: g. župan dr. Kukovce, Juvan, Rehb-n, Dobravce in Planinšek. Dela, ki jih jo do daiieš izvršovnila, inerdnn. občina v Irt sitni režiji se tudi v bodoče 110 bodo oddajala drugim .podjetni!«!,ni. Regulacijski načrt Koroškega predmestja je v deso.laitn-crn stanju '(izdelan jo bil pred 30. leti)'in 110 odgovarja potrebnim ea-sn. Nov regulacijski načrt bodeitai. izdelala, inž, Jelenc j,n arh. Cžofiifcd v .12. tedmib. Sla! bo ,.4-5.090 Din. ('d.uioin Jug. nov.innrsketgii udi-eženja £•-<> dovolijo iste boniteto, kol jih uživajo državni nraijniki. , ,, .j j G. župan je ob 19.10.uri zaključil javno soji), kateri je c:Ii 1 a še tajim. .. —-el. - •d - c h REPERTOAR. Četrtek. 7. jan oh 20. ur' -p-va j>.po