sum mmnj pi?cd vapnos' Ponedeljek, ■Ajivi -L 0 0 • "M Varnostni svet 0rg.2dr.-nar; je v petek popoldan razpravljal c sovjetski pritožbi glede brit.čet v Grčiji. Sporazumno je biro ak. a« njeno, naj kot prvi govornik nastopi Višinski ,neto pa ^evin.^onn.o naj se povabi delegata grške vlade,, da se uaeleži a e bate in s e mu da tudi pravica glasovanja. Ki_gB;roky je .... Višinski je smatral ža potrebno, da Varnostemu svetu-prikliče v spomin, da pritožba o Grčiji ni prvič predložena. V letu 1945 je grški min.-predsednik predložil Svetu .zim*ministrov dve spomenici, v kateimh dokazuje, da je notranji položaj v Grčiji zelo napet. Drugič je bilo grško vprašanje stavljeno na dnevni red med moskovsko konferenco in sicer v zvezi s prisotnostjo britanskih Čet v Grčiji.. Zato je Višinski mnenja, 'da se spomenica z dne 21.1, 1946 ne more smatrati kot nepričakovana. Višinski je nadalje opozoril, da je sedanja grška vlača zavzela stališče,, ki pomeni ogrožanje miru in ki lahko povzroči zunanje po= litične zapletljaje z njenimi sosednimi državami r.Albani j o in Bol.pirig O o. V spomenici je bilo objavljeno, da vlada v Grčiji silno napet položaj, kar je posledica prisotnosti brit.čet in pa ker so reakci= onarni elementi dobili oblast. Višinski je dejal, da^se bo omejil le na glavne vesti.-Dejal je, da je prišlo do novega fašističnega te= rorja. Policija ščiti bande ,kadar'.koli se hočejo Ateneani braniti; - Vrše se teroristične akcije v vseh delih Grčije. 20.000 članov grške . osvobodilne fronte je v zaporih, veliko pa v koncentracijskih tafeo= rišČih v Afriki. Dne 12.1*1946 je Višinski prejel iz Aten brzojavko, da, so se monarhisti zabarikadirali v bližini mesta -^alamate, rešili iz .zaporov monarhiste, ki šobili obsojeni zaradi fašističnih umorov, in oape-■ - ; ljali s seboj več članov Blasa, katerih'ni več* nazaj. Po mnenju sovjetske vlade je razum, jivo, je nadaljeval Višinski, zakaj je osrednji odbor Eama odšel v %skvo in objavil, kakšen je položaj v Grčiji, kjer so nemogoče razmer . Grška vlada je ali ne= zmožna, eii no Če zatreti tega terorja. Pravi vzrok napetega položaja v Grčiji so pa-po mnenju Višinskega britanske čete. Po njegovem mnenju bi bila prisotnost zavezniških čet potrebna iz dveh vzrokov: 1.če bi bila Grčija napadena in bi, ji zavezniška armada pomagala pregnati sovražnika, 2. za varstvo zavezniških pro = motnih zvez v državi. V Grčiji pa danes ni nobenega okupatorja, niti ni potrebe- kot v drugih slučajih- ščititi zavezniške prometne zveze. Britanske čete ne morejo vzdrževati reda in miru, je dejal Višin¬ ski, ker se morajo z vzdrževanjem reda i.n miru daviti le grške in ne tuje čete.Prisotnost brit.čet v Grčiji je postala sredstvo za izvrže* vanje političnega pritiska v državi. Britanske čete in grška .vlača pomagajo manjšini proti večini. Končno je Višinski zahteval, da se brit.čete takoj umaanejo iz Grčije. r r r 2 Y_BEVIN_ 0 DGO VA.RJA._ _ V' pogledu najnovejše zgodovine Grčije 'je Bevin aejalj da v tej Vojni nobena država ni pokazala'tolikšne vrednosti kot ,Grčija, vse rm. .rke so. razpravljale o potrebnih Ukrepih za grški preporod. i-alc je Bevin izjavil, da so brit.čete v Grčiji s pristankom grške vlade* -Tudi Stalin sam je še na moskovsmi konferenci pristal brez pridržka na to, da brit.čete ostanejo v Grčiji, Grška vlada jo Britance povabila, ko v Grčiji ni bilo niti policije, niti vojske^ niti državnega uradništva, da'bi pregnali Nemce, pomagali obnovit: red v državi in vzpostaviti civilno vlado. Težave so nastale šele. ko se je položaj v sosednih državah spremenil. Po vsem : tem,^kar je Višinski opisal, ne kaže, da bi bilo pr - : ir čete umakniti, pač pa^ojačiti. Bevin priznava, da je brit.vlač/ n kot enkrat omenila grško vprašanje, da pa je Stalin dejal, da s L: želi vmešavati. Tudi na konferenci v Potsdamu je Molotov, izjavi. 5 v.; zadevo opušča. : Ko je Bevin govoril o državljanski vojni, je dejal, da so jc v -prvi^vrsti povzročili komunisti", ki hočejo s silo ustvariti vlado manjšine. Ako obstoje težke razmere v Grčiji, jih je povzročila drzav= Ijanska vojna, v kateri se bori stranka proti stranki, družina proti družini in mož proti možu. Bevin je pripomnil tudi to, da Blas ni za= sledoval Nemcev, pač pa je bil njegov cilj in namen polastiti se ob= lasti v Atenah, Brit.oblasti, ki so" delovale v Grčiji, so ugotovile grozodejstva, ki jih je zakrivil Elas. Našle so nešteto trupel umorje= nih civilistov, ki so bili pomorjeni pred prihodom brit.čet. Mi smo dovolj močni, je dejal Bevin, da ustvarimo vlado v Grčiji na enak način, kakor jo je Višinski v Romuniji. Toda mi smo to prepu= stili Grkom. Očuvali smo jim red in dali gospodarsko pomoč. Skušali 'smo zgraditi demokratično državo od spodaj navzgor in ne obratno. Nato je Bevin nadaljeval:"Hočemo omeniti še neko drugo dejstvo* Med Sovjetsko zvezo in Britanijo obstoje prijateljske pogodbe - tu je naredil Bevin kratek premor- in sem zadovoljen, da se člani Vamost= nega sveta v tem strinjajo z menoj. Če bi mi dali slab zgded prijatelj= stva ,bi se mogli zavedati krivde. Tako pa- tu je Bevin povzdignil svoj glas- sedimo kot izgleda na zatožni klopi, ne da bi nas dežela, ki ima prijateljske vezi z nami, prej opozorila," Pri dogodkih v' K a iamati britanske čete niso bile navzoče in grška vlada se je zaradi tega pritožila. Postopanje Britanije v Grčiji je torej nepristransko. Trditve o nevarnosti za mir, je aejal Bevin, zaradi prisotnosti brit*čet v Grčiji so neumne, kajti armade sosednih držav in sovjetske čete v njih, so veliko močnejše od brit,sil v r j = ji. Najtežje ogrožajo svetovni mir napadi, ki jih izvršujejo -o in vse komunistične stranke različnih držav na britansko ljudski* n britansko vlado, kot da med Britanijo in Sovjetsko zvezo ne bi cdic nobenih prijateljskih vezi. Ali je morda to, da je brit.vlada izdal*, ukrepe, s katerimi bi mogla pomagati Grčiji, postavilo v nevarnost mir na svsetu? , Vel.Britanija bo umaknila svoje čete iz Grčije takoj, ko bo grška vlada to zahtevala. Bevin je končno zahteval od Varnostnega sveta, naj kratko in jasno ugotovi, ali prisotnost brit.čet ogroža mir in varnost Grčije."Če se bo odgovor glasil, da brit.čete ogrožajo mir, potem izjavljam Varnost= nemu svetu, da bo brit, vlada izvajala posledice« in zahtevala čiste račune . H 5i®MLGBŠK ega^delegata. Grški delegat je ponovil izjavo, ki jo je že enkrat podal, v kateri grška vlada popolnoma odobrava prisotnost brit.čet in izraža obžalovanje, da je povod sporu med Vel.Britanijo in Sovjetsko zvezo. Grški delegat je izjavil, da so britanske čete v skladu s spora= šumom, ki so ga podpisale vse grške stranke, tudi skrajna levica,^ne= obhodno potrebne za ohranitev javnega reda, miru in v- mosti v Grčiji. Po g --voru fo rškega delegata je bila razprava o grškem vprašanju pr e lo žena ua